UK
TRST, sreda 23 februarja 1955 Leto XI. - Št. 45 (2974)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnin* pl*č»n* v gotovini
Tel 94-638, 93-808, 37-338
JjMDNISTVO; UL. MONTECCH1 st 6 III nad — TELEFON 93-*»* IN »4-61* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV, FRANČIŠKA it. It — Tel.	NAROČNINA: mesečna 350 četrtletna 900,
N 37-338 - OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18.’ — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega t
oravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak nim širine 1 stolpca ra vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico i-II., Tel. 33-82	Ljubljana, Stritarjeva o-I., tel. .1-928, tek<
l^ŽNJE PQ OHRANITVI STATUSA QUO V VLADNI KOALICIJI
Zaostritev krize med liberalci
i« oslabitev Malago (Ujetega stališča
^  _____________________________^■— mii——mm
), polletna 1700, celoletna 3200 Ur. — Eederat. ljudska republika Jugova vija. Izvod 10-?“e^n ia tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega modemskega tiska- Državna »^žp _	J
tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ . Trs.
** tvoji včerajšnji seji je za tajništvom podalo ostavko še celotno v<tistvo liberalne stranke - Demokristjanski poslanci razprav* "*Jo o stališču do zemljiških pogodb - Danes zopet seja vlade
(04 našega dopisnika)
ib; L®- — Politični opazo-
vdci
to označili ta teden kot
('Sv teh^dneh ’®^"bo"v'° ta s, v ““ dneh se bo na
'eliti	ord način morala
ki r,Jln^a, v	liberalni stran-
ra*širiti	na	*e bodo morali
titank-L- "0Sl me<l štirimi katerih vla(lne koalicije, v vDra«=„< !e ostalim spornim 1* »en	v vedno veo-
v°lilni l?ridruauje še sicilski videi0 a, n- 'n končno se bo lahko v-, !. ho sedanja vlada VeU al;	-•	‘oliko mirno ži-
volitv- ^lv°tarila vsaj do iz-rePubltke sa Predsednika
Zemlhsv;i?rot' kompromisu o čosežen , P°£°dbah, ki je bil s« j. Z, soioistrskem svetu. °dPor T,rnr-etnend v obširen 1 Politiki Jtiristran-.sploh in obenem se 1« 1
Pleti	jasno dal razu-
i
bolj na desno.
',<e vlvu P0'>tiki Jtiristran-** tnočn.- ’n o-benem se ve v®-1*. Povijajo zaht.e-bdeti ta;.:,Je jesno dal razu-
Po vlad';	Malagodi	—
'rstavi v’.*	bl b',a tako po
len» bnu Po Politiki usmer-
Prvi
sPet
dnev
na»
J tega «odločilne-
t^dn	»v«*««..—
Utrdila k,aŽ-ei.°> da se ie ‘vi polit;I P)a po ohram-fulitaS V C?e.ga statusa quo. 'tela na ajIustya PLi je na-uto vel;- fec,eišnjo opozicijo; p,0skuSe * di za vse ostale 'io P^meščanja težišča «sredini* £esn°. V liberalni J15rtinov’im ^se ie okrepila z se Povratkom iz Lon-Zaradi staiijZ.e nezadovolistvo
vala v četrtek.
Kmetijska komisija poslanske zbornice pa bo že jutri nadaljevala z diskusijo o Goz-zijevem zakonskem načrtu ureditve zemljiških pogodb. Kot je znano, je vlada k temu zakonskemu načrtu predložila vrsto spreminjevalnih predlogov. ki izražajo kompromis, dosežen v okviru ministrskega sveta Zaradi neenotnosti demokristjanov diskusija doslej m potekala gladko in en vladni spreminjevalni predlog je doživel celo neuspeh.
Scelba je danes nadaljeval posvetovanja za krpanje politične krize. Razgovarjal se je med drugimi s podpredsednikom vlade Saragatom (FSDI) in s predsednikom liberalne stranke ministrom De Čarom.
bistva11?1 na današnji seru	m	parlamentarcev
Pojav
ltoti flesnim°!an Pa je odpor ^^Jistian ,P.°''tiki v sami de->r*l &1. stranki, kjer je p-.	. znatno ublaža-
PaMam°nco- Verjetno je ;?!slu	za?otovila v tem
J. 'Ptfel vf Scelbi, s katerim
^>v,v	-
Predpoldne dolg
tttri	Včerajšnji	dan
svo; * ^eviii’-os',et’1 'a*eovo-
V strahkTlmi Predstavniki *ov„ ■r* i» „	Piceiomja
Prin So ®on°Tnija. Ti raz-
d^3uVellali -prf“dvspm »e s?r's'-ian^-danas,n-’e seje
‘‘ko
» , u*S0g]nrT-' “"a”0 .te,	KO-
Vzr^UjiškiK	Je kompromis
troč,! J‘Sailš	pogodbah	po-
°krist; «
.a7-^uPiBeans'ie Parlamentar-lji«toav!jat; °a kateri so začeli 1;i.1 k po„.,?, stališču do zem-. Pesovi-.R- Znano je, ko-
5'r’V1 v~ Pogodbah po-f«8i> l’ taki. dem°kristjanski 3on>;!ako da je vodgtvo
danje se je začelo z obširnim Gui. Diskusija se bo nadalje-poročilom — trajalo je pol-	1
drugo uro — glavnega tajnika stranke Maiagodija, ki je poudarjal svoje stališče vzve-zi s sporazumom o zemljiških pogodbah, pa tudi v zvezi s številnimi drugimi vprašanji, ki prihajajo na dnevni red in ki bi jih liberalna desnica hotela rešiti po svojih željah.
Po Mala godi jevem poročilu se je začela kratka diskusija, po kateri je bilo izdano naslednje. poročilo; ((Osrednje vodstvo PLI podaja ostavko, da bi pustilo bližnjemu zasedanju glavnega odbora čim večjo svobodo proučevanja in ocenjevanja položaja. Osrednje vodstvo pa je soglasno giede koristnosti, da se pred zasedanjem glavnega odbora sestanejo osrednje vodstvo, liberalni člani vlade in parlamentarni skupini in da se na tem sestanku razčisti okvir diskusije v glavnem odboru.n
Liberalna kriza se je torej zaostrila. Ostavka tajništva se je razširila na ostavko vsega vodstva, očitno zato, ker med različnimi stališči ni bilo mogoče najti skupne točke. Bitka na zasedanju glavnega odbora obeta biti zaradi tega dokaj ostra. Politični opazovalci sodijo, da se je Malago-dijevo stališče po današnjih dogodkih oslabilo, in da je doživela neuspeh njegova, politika. ki je stremela po izzivanju vladne krize.
Na zasedanju demokristjan-ske poslanske skupine niso izčrpali diskusije o zemljiških pogodbah in jo bodo nadaljevali v četrtek predpoldne. Seji, ki ji je predsedoval Moro, so prisostvovali tudi predsednik vlade Scelba. politični tajnik demokristianske stranke Fanfani in poljedelski minister Medici.
Na začetku sej« je Scelba obširno poročal o razvoju vprašanja zemljiških pogodb, o težavnih pogajanjih- med vladnimi strankami in o določilih sporazuma, ki je bil dosežen v okviru ministrske, ga sveta. Scelba je poudaril, da ne gre za «manjvreden sporazum«, temveč za ((Originalno stikališče raznih zahtev, v katerem se je brez vsakršne koli demagoške koncesije uresničil bistven socialni napredek na kmetih in so bile postavljene osnovne za nadaljnji razvoj tega napredka«.
V diskusijo so posegli Fanfani, Gonella, Pastore, Del Bo,
Gronchi, Rubinacci. Bettiol,
Nadalje je Scelba danes sprejel novega predsednika Conf-industrie Alighiera De Miehe-lija. ki je prišel v spremstvu dosedanjega predsednika. Coste in glavnega tajnika Morellija na vljudnostni obisk.
Novega predsednika Conf-industrie je sprejel danes tudi minister za zunanjo trgovino Martinelli. Med razgovorom so razpravljali o gospodarskih, zlasti zunanjetrgovinskih vprašanjih.
Jutri se bo sestala vlada. Na dnevnem redu bo poleg poročila Scelbe in Martina o potovanju v London in poleg poročila ministra Ronvlte
Poveličevanje oborožitve pred razgovori o razorožitvi
Churchill izjavlja, da je proti prekinitvi atomskih poizkusov med razgovori o razorožitvi • V Moskvi pa poudarjajo, da imajo na področju atomskega orožja prednost pred ZDA
LONDON, 22. — V odgovoru na vprašanje treh laburističnih poslancev ie \Vinston Churchill v spodnji zbornici cianes izjavil, da se Velika Britanija ne namerava za sedaj pridružiti pobudi za prepoved atomskih poizkusov, dokler traja razprava o razorožitvi. Laburisti so ga pozvali, naj bi podprl predlog Indije in več vplivnih ameriških- krogov, naj’ bi prekinili poizkuse z atomsko in vodikovo bombo. Sporočil je nato. da bo o tem podrobneje govoril med razpravo o obrambi, ki bo v spodnji zbcinici prihodnji teden.
Medtem se je državni minister Nutting danes ponovno sestal z ameriškim stalnim delegatom v OZN Cabotom Imd-
nkSdi; kV jo” je"neurje prh 1 Keorm v zvezi- z- zasedanjem zadejalo genovskemu prista-1 Pri?0l^’0ra	-Tf_	f
nišču. verjetno tudi sedanji ,ev; ki se bo začelo \ petek politični položaj, ki ogroža te- v Londonu, melje same vlade. A. P, | Prava ironija, da se kot pri-
prava na delo pododbora za razorožitev namesto pomirjevalnih izjav slišijo iz raznih pre;tolnic propagandni govori o moči in nadmoči na tem m onem področju oborožitve.
V zvezi s tem so prav go-t< vo tudi številne izjave zadnjih dni. v katerih tako na Zahodu kakor na Vzhodu poudarjajo svojo vojaško moč in zlasti prednost na področju atomske sile. V tem smislu je govoril v Moskvi tudi sovjetski obrambni minister maršal Zukov na svečani proslavi dneva Rdeče armade, ki ga bodo praznovali jutri.
Žukov je na proslavi v Domu armade med drugim izjavil, da je Sovjetska zvfeza pripravljena odgovoriti na sleherni morebitni napad z odločnimi udarci. Izjavil ie nato, «da miroljubna politika Sovjetske zveze ni naletela na ugoden odmev v kapitalističnih državah, zlasti pa ne V
FHURE SESTHVUH VLHD0 DESNICE in bo danes zahteval Investltnro
ZDAs. glede katerih je izjavil, da vodijo politiko pripravljanja vojne.
Tudi moskovski radio je posvetil posebno oddajo dnevu Rdeče armade. Komentator je poudarjal, da imajo sovjetska vojska, mornarica in letalstvo vsakovrstno moderno orožje, in da Sovjetska zveza prekaša ZDA tudi' na področju atomskega in vodikovega orožja. To izjavo je podal po radiu general Šatilov, ki je med drugim dejal, da je ena najvažnejših nalog Sovjetske zveze v bodočnosti razvoj njene industrijske m vojaške moči. Izjavil je dalje, da ima Sovjetska zveza močne zaveznike, med katerimi je tudi kitajska vojska, ter je zatem obtožil »imperialistični tabor pod vodstvom ZDA», da mrzlično pripravlja novo vojno proti Sovjetski zvezi.
V svoji oddaji je moskovski radio označil težko indu-striio kot ((temelj celotnega sovjetskega gospodarstva in sovjetske vojaške moči«.
»Objektivne resnice» na liniji reakcije
Sam je priznal, da bo sestav njegove vlade morda povzročil nezadovoljstvo Opazovalci računajo, da bi utegnilo za investituro glasovati 400 poslancev
^-“je„o iskati izhod’ iz v a®es s .	______
.	.« Je^sestalo osred- j Semeraro. Bartole, Tozzi Con
divi, Germani. Penazzato, Ai-Zase-1 mi, ’ Guerrieri. Scarascia in
skupno
stranke
PARIZ, 22. — Ker si je Faure zagotovil podporo svoje lastne skupine, skupine neodvisnih, kmetov, ljudskih republikancev in sucialnih republikancev (bivših goiistov), je sklenil, da bo jutn zjutraj zahteval od narodne skupščine investituro. Skupščina se bo sestala ob 10. Opazovalci so mnenja, da ima Faure sedaj preeejšnje možnosti za u-speh.
Svoj sklep, da se predstavi narodni skupščini, je laure sporočil kmalu po seji vodstva njegove stranke, ki ja s 121 glasovi proti 48 sklenilo podpreti njegov poizkus. Poleg tega uživa Faure tu'di podporo MRP, desnih neodvisnih, goiistov in nekaterih manjših skupin. Parlamentarna skupina socialnih republikancev (bivših' goiistov) je namreč popoldne sklenila z 80 g asovi proti 30, da bo stranka sodelovala v novi vladi. Prav tako ie parlamentarna skupina MRP z veliko večino sklenila pristati na sodelovanje v vladi ter je pristala tudi na prevzem štirih ministrskih mest, ki. jih je Faure ponudil Scbu-manu ali Lecourtu (pravosodje), Pflimlinu (finance in gospodarska vprašanja), Teitge-
°sebni Dullesovi načrli l!®de Formoze v Bangkoku?
•ko * °ai0erava baje predlagali Edenu, da ki OZN proglasila Kitaj.
Napadalca v Formoški ožini - Anglija se otresa diskusije o ič^a°Zl na sami konferenci - Indonezijski napadi na možnost spre-E°landske v SEATO - Sovjetski iu kitajski tisk napadata ZDA
K-
5fe<»Sr‘
Včeraj, in v Bangkok
^h h ■ "a«'niki de-K^^e\irŽ?v’ ^ se bo-
feazi^nflrlnde iu«?-
' B^aa'Jfraoa Pakta SEA-
,f 1» v°4i zun= e delegaci-1.2.1» F..L *«oanji minister.
a trenutno brez
S* Lr®nc‘i
. Mo*, ‘'uive,. —v .
^ 2a^at Bonn ? P°kl .“vtinet.
n0"'6"6""3
fjaju? »odijo. delegacije osmih
temve,
5 h
os
is ^Prier iTcTr3 ~
Sij ^ pofir»rc» i Casey, bV
?!*. ^'bister caednik in zu'
'S/fancii;. _T los p- Gar-^9«;, Sonnt.t jv„ velePoslanik Sl^inister t ? Z,ela^'ia
T L’ “ac D°-
A,'>ibldnik in »„	Ministrski
2>im^»d Ali	minister
JCBr Krom.! ~ zl‘nanj, h:ja SraPhand H?n, h'arathip Vetlka Brita-6itiiv ®r'en /k ”1,nisier An-. AljQhn’ £A % državni Jthn nar'ški Hr*r Dulles‘ ft^ster D ,žavn' tajr.ik Mu^0ldne z T^,'fs le Prispel =>	f,'. kjer s. -1!1? 12 Hono-
i ,?s»plnskini , vt*ra3 sestal -Predsednikom
•"»Vi? \ Bangii0k .svPJem pri. 'ta. da ie n. )e Dhlles iz-
'l) i° °vi‘i mirle!'nk0nrereure 'lš ?o**il prenriA? .svohodo„, d'’ b°
■ leta^Pk Edinki % P-isp*1 !* ^ Odpotovr’ ZJUt<-a' ^kutJe,.Hiotom
osmih zu-
rence SEATO. Omenil je tudi, da se namerava na povratku iz Bangkoka v Novem Delhiju sestati z indijskim ministrskim predsednikom Nehrujem.
Danes kasno popoldne je načelnike delegacij na konferenci sprejel- siamski kralj Pbu-miphol. Manjkala sta edino panistanski ministrski - predsednik Mohamed Ali m angleški zunanji minister sir An-thon.v Eden. ki do takrat še nista prispela v Bangkok.
O dnevnem redu konference bodo začeli razpravljati jutri predpoldne, takoj po uvodnih slovesnostih. Kot je mogoče predvidevati. bodo na dnevnem redu predvsem štiri vprašanja;
1. Splošno proučevanje položaja v jugovzhodni Aziji.
2. Določitev sedeža stalne organizacije SEATO.
3. Vojaška vprašanja.
4. Gospodarska vprašanja jn tehnična pomoč jugovznodno-azijskmi deželam.
O vojaških vprašanjih bodo razpravljali v luči zaključkov
ji 'm P* odPotoval iz !čutrai &We.,sP<?toma us^a(|QCl‘
V Tokiu je angleško veleposlaništvo objavilo v svoji publikaciji sBritish Opinion« komentar o perspektivah zasebnih razgovorov o Formozi, do katerih bo gotovo prišlo v Bangkoku. ((Veleposlaništvo sodi. da lahko po neuspehu posredovalne akcije OZN samo diplomacija najde izhod iz položaja. Sama konferenca — nadaljuje «Brit.ish Opinions — pa ima na dnevnem redu vprašanja skupne obrambe na področju, s katerega je središče formoške krize nedvoumno izključeno«.
Medtem so v Djalcarti na kar najbolj negativen način reagirali na poskusne balončke z zamislijo. da bi sprejeli v SFAIO tudi Holandsko. Namen, da to jiredlaga, pripisujejo Avstraliji. Predstavnik indonezijske vlade je izjavil, da bi vsak poskus v tem smislu pomenil raziog za trenja med Indonezijo, Holandsko m Avstralijo.	, .
Sovjetski in kitajski tisk m radio posvečata številne član
diskusije o splošnem položaju [ke, komentarje in oddaje kon-v jugovzhodni Aziji. Kot napo- I ferenci SEATO in jo prtkazu-vedujejo. bo proučevanje vo- jeta kot nasprotje afrisso-azu-
>.% t^SmraMof
'Nejo priaklstanskih vin •ari da so mpJ 'a‘ d°takn;li	fazgo-
«h v!!l beato^ I- -,,bredpjpga
ln r“nih aru-‘cč,«.',,,.™';-*;';1'1 »SIS
vVl
bo
°ze ne
4onIe. J
jaških vprašani obsegalo tri glavne točke: L primeri ((infiltracij ali subverzivnih manevrov«; 2. potreba pomoči vsaki državi članici, ki bi postala žrtev napada: 3. ukrepi, Jiotrebni za zagotovitev splošne obrambe.
V dobro obveščenih krogih, k. niso daleč od ameriške delegacije, zatrjujejo, da namerava Dulles med’ zasčbnimi razgovori o Formozi predlagati Edenu. naj bi Združeni narbdj proglasili LR Kitajsko za napadalca v Formoški ožini. Ce bi na ta predlog pristal tudi Eden, bi ga lahko usvoji-la bangkoška konferenca. Zatrjujejo, da bi bila Avstralija Pripravljena podpirati ameri-*k, predlog, enako Filipini in morda tudi Siam. V zvezi s ttm pa navajajo prav dansš, njo Edenovo izjavo' v Kalkuti.
Formota ne spada na nnevnj konference SEAIO.
ki konferenci, ki se bo sestala v aprilu v Bandungu v Indoneziji. Pekinški radio je izjavil d-i si bandunska konferenca zastavlja kot cilj razši-ritev področja miru in borbo proti kolonializmu v jugovzhodni Aziji, medtem ko je namen bangkoske konference razširitev vojne in podpora kolonializmu. Osrednje glasilo K.P Kitaiske obtožuje ZDA, da nameravajo v Bangkoku uresničiti svoje namene sabotira-nja ženevskih sporazumov in zatiranja borbe azijskih narodov za mir in narodno neodvisnost. Pekinška revija «Med-narodne zadeve« pa pravi, da hočejo ZDA postavljati Azijce proti Azijcem. Moskovska ((Pravda« zatrjuje, da bodo ZDA poskušale na konferenci SEATO ide tesneje pridružiti države članice tega pakta svoji napadalni politiki proti Kitajski«.
nu (prekomorska ozemlja) in Baconu (delo).
Zvečer je Faure sporočil predsedniku repuo.i.te, da dokončno sprejme mandat ;n da bo jutri zahteval investituro narodne Skupščine.
Ko je zapustil Elizejsko palačo, je Faure izjavil: spotruii sem predsedniku republike svoj pristanek. Ce sem zahteva1 sklicanje narodne skupščine za jutri zjutraj, je zaradi tega, da dela.n nagio in ua ne pustim države brez vlade. Viada, ki jo bom predstavii, bo gotovo povzročila nezadovoljstvo. Podvržena bo kritiki, toda delati hočem naglo«.
Po prvih približnih računih sodijo opazovalci, na bo od 626 poslancev glasovalo za investituro 400 poslancev.
V primerjavi z vlado levega centra, kakršna je bila Mendes-Franceova, bo mva viada .usmerjena proti desnemu centru. To bo morda zopet povzročilo nasprotja med radikali. Nastal je pravi paradoks: ' radikaini socialist Edgar Faure, ki je sodeloval v ivlendes-Franceovi vladi, ima sedaj’ proti sebi skoraj vse tiste, ki so podpirali iViendes-Francea, na svoji strani pa saoraj vso desnico.
Vprašanje programa je Faure uredil zelo enostavno:	s
predsedniki strank se; bo skii-: sal sporazumeti o najbolj perečih vprašanjih (pariški sporazumi, francosko-tumške konvencije in proračunske dvanajstine), vse ostalo pa bo reševal pozneje. Program ima namreč v sedanjem položaju podrejeno vlogo. Najtežji problem je razdelitev ministrskih meft v zoornici, v kateri _jc od 624 poslanc.ev, 140 bivš.n ministrov in 12 bivših predsednikov viad. Poučeni krogi pa sodijo, da je vsak* viaaa. ki ima proti sebi socialiste, komintormiste in del radikalnih socialistov, obsojena, da postane bolj ali manj ujetnik desnice, to je neodvisnih republikancev, neodvisnih kmetov in degolovskih odpadnikov.
Evečer je Faure obiskal predsednika republike in mu potrdil, da načelno pristane na sestavo vlade. Ni še znano, kako namerava razaeliti posamezna ministrska mesta, nekateri pont.ičm opazovalci navajajo sledeče podatke: MRP, ki je r.ocoj v nasprotju z včerajšnjimi pridržki, sklenila soueiovati v novi via-di, bi dobila 4 ministrska mesta, ki bi j ih zasedi, že omenjeni poslanci. Radikal. pa naj bi dobili notranje ministrstvo (Bourges-Maunoury), šolstvo (Berthom), industrijo (Morice). ministrstvo za bivše bojevnike (Badic). Socialni republikanci, ki so tudi salemu sodeiovati v novi vladi pa bi dobili vojno ministrstvo. ki bi ga prevzel general Koemg, javna dela (Delmas) in ministrstvo za obnovo (Triboulet). UDSK bi dobila ministrstvo za zdravstvo, bivši golisti A KS pa ministrstvo za trgovinsko mornarico.
Glede zunanjega ministrstva zatrjujejo opazovalci,_ da ga bo verjetno obdržal Faure sam, alt pa ga bo prevzel neodvisni Pinay, če mu ne bo dodeljeno obrambno ministrstvo. Ministrski podpredsednik pa naj bi bil radikal Queuilie.
racionale Laubenthal in pred- Kake 4 kilometre od stebra
stavnik nemške socialdemokratske stranke Eichler. Prvi je poudaril zlasti razvoj socialističnega gibanja v Aziji, drugi pa je kritiziral pariške sporazume ter se je potegoval za nova pogajanja s Sovjetsko zvezo.
Na tiskovni konferenci je Attlge pozneje govoril še o drugih svetovnih vprašanjih. V zvezi z Nemčijo je obtožil Ruse, da so odgovorni za zopetno nemško oborožitev in za njeno delitev. Dodal je, da ne verjame preveč temu, kar zatrjujejo v Moskvi, ko pravijo, da se n<T tft mogoče več pogajati o Nemčiji po ratifikaciji pariških sporazumov.
Glede Formoze je Attlee ponovil svoje nedavne predloge, ki so: odstranitev Cangkajška. mednarodno nadzorstvo nad Formozo, plebiscit, s katerim naj se prebivalstvo otoka izreče glede pripadnosti
Angleški rudarji v Južnem Gallesu so na svojem zborovanju obsodili ameriško politiko podpiranja Cangkajška in so sklenili, da bodo zače.i stavko, če bi ZDA potegnilo Veliko Britanijo v vojno proti Kitajski zaradi Fjrmoze.
je v posebnih jarkih opazO’ valo poizkus ?00 vojaških strokovnjakov. Nad področjem pa je letelo 40 vojaških letal. Poizkus je opazovalo tudi 17 članov kongresa s posebnega opa-zovališča kakih 15 kilometrov od kraja eksplozije.
Dim v obliki gobe ,ki je nastal po eksploziji, se je dvignil v višino 6500 metrov. Svit, k je nastal pri eksploziji, so opazili celo v Los Angelesu, ki je oddaljen 440 km.
BEOGRAD. 22. — Med jugoslovanskimi in francoskimi pravniki se vodijo razgovori o organizaciji skupnih razpiav o raznih vprašanjih francoskega in jugoslovanskega prava. Trenutno se razgovarjajo o organizaciji skupnega sestanka, na katerem bi razprav, ljali o osnovah in vsebini francoske in jugoslovanske zakonodaje c zaščiti otrok.
Ravnatelj AFP v Beogradu
BEOGRAD. 22. — Danes popoldne je prispe! z letalom v Beograd v zvezi z deseto obletnico ustanovitve dopisništva agencije AFP v Beogradu generalni ravnatelj a-gencije Jean Marin.
Ne zadošča, če nekdo reče, da misli mosta ti rta trdnem terenu resnice«; potrebno je. da se pred samim seboj obveže resnico tudi spoštovati. Kakšno spoštovanje resnice pa je tisto, ki ga «Delo» kaie o svojem zadnjem članku «Ne monopoliziramo socializma, a ne pristajamo na protikomunizem«, zlostt kadar govori o narodnoosvobodilnem in protifašističnem gibanju in borbi pri nos? Kaj bi bil morda to primer mvedrejše presoje dej-sten« in objektiven prispevek k zahtevi, da umora biti zgo-dovina pisana pran«? V kakšni družbi in s kakšnih pozicij želite vi pisati zgodovino osvobodilne borbe primorskega in tržaškega delovnega ljudstva med faiizmom in nacijašistič-no okupacijo? Kakšni interesi vam narekujejo pogrevanje 'i-pičnih klevet buržoazne reakcije in ostankov fašizma, ko govorite o tem zgodovinskem revolucionarnem razdobju tu-kajšnjega slovanskega in ita lijanskega prebivalstva? Krku morete govorili o «čisti nesti«, hkrati pa blatiti in krvavo žaliti spomin vseh padlih za svobodo? V svojem listu morete take ostudne žalitve natisniti, ne morete pa jih ponoviti med tistimi delavci, Slovenci in Italijani, ki so v tej herojski borbi osebno sodelovali, in v kateri se je skovalo tisto borbeno zavezništvo med obema tu živečima narodoma, ki je tudi po mirovni pogodbi vse do usodnega leta 1948 predstavljalo temeljno osnovo za demokratični razvoj na tržaškem ozemlju.
Sedaj pa k vašim «objektiv-nim resnicams — znaj bo kakorkoli« (povsem primeren dodatek k vašim objektivnim resnicam!).
1. Po smrti Frausina in Kolariča, Giganteja in drugih internacional ističnih voditelj ev je vodstvo tržaškega komunističnega gibanja prišlo v roke nacionalističnih elemen-
Atomski poizkusi v Nevadi
LAS ATE G AS, 22. — Danes so v puščavi Nevada izvršili letošnji drugi atomski poizkus z eksplozijo bombe, ki so jo postavili na steber, visok. 1Q0 metrov. Komisija za atomsko silo javlja, da je bila bomba srednje jakosti, vendar pa bolj močna kakor ona, ki so jo v petek spustili z letala.
Timok	poplavil
Morava ogroža Požarevac
Velilia Ul ur a t/h poplavila toč Hsoc hektarov plodne zemlje - Vojaštvo puniaga prebivalstvu pri evakuaciji - IVuvo poškodbe v geuovskem pristanišču - iVeurja v bvropi iu na Japonskem
BEOGRAD, 22. — Velika Morava je nocoj pri vasi Po-rodina prebila najip in poplavila več tisoč hektarov zemlje. Vojaki in miličniki pomagajo prebivalstvu pri e-vakuaciji. Morava, Ki 'ie pri Ljubičevskem mostu dosegla 656 cm nad normalo, ograža mesto požarevac. Mestni ljud-sKi odbor je danes zjuliaj
nes poplavil mesto Knjaževac. Poplave so v mnogih krajih vzhodne Srbije prekinile cestni promet.
GENOVA. 22. — Danes predpoldne je prispel v genovsko pristanišče sedemtisočtonski holandski parnik «Groote-kerk«, ki je med hudim neurjem v nedeljo zvečer sporočil po radiu, da je na krovu izbruhnil požar. Ladja, ki pri-
proglasil splošno mobilizacijo.j haia Amsterdama in je na-Več tisoč ljudi skupno z v i-' penjena na Daljm vzhod. vojaki 'in kmeti iz okolice utr-
juje nasip, da bi preprečili poplavo mesta. Timok je da-
Attlee o bombi H
LEIDA. 22. — Voditelj britanske opozicije Attlee. ki je govoril na otvoritveni seji kongresa nizozemske stranke dela, je izjavil, da bo po njegovem mnenju Velika Britanija napravila prav, če si bo preskrbela vodikovo bombo, ker je nemogoče, da bi ostala brez obrambe.
Attlee je v svojem govoru izjavil tudi, da je naloga socialističnega svetovnega gibanja voditi vodilno akcijo za mir, svobodo in socialno pravičnost.
Na kongresu rta govorila ,tudi tajnik Socialistična inter-
PU NA.IOBl RAZBITIM BELGIJSKEGA LETALA
Prvih enajst trupel
prenesli včeraj v Rieti
Trupla žrtev so bila pod srtegum in pod plast* jo ledu. ostalih 18 trupel pa je morda šu v trupu lotala - Snežni viharji ovirajo iskanje
RIETI, 22. — Danes zjutraj ob 5.30 so odpotovale iz Rieti prve skupine v smeri področja. kjer so včeraj našli ostarke ponesrečenega belgijskega letala. Druge skupine so odpotovale iz drugih bližnjih krajev. Sle ob 5. zjutraj so karabmjerji v vasi Cantalice zastražili poti. ki vodijo na
ga in ledu. Trupla, ki so jih do sedaj našli, so bila vsa pokrita s plastjo ledu in morali so uporabljati tudi krampe, da jih osvobodijo ledenega oklepa. Vsa so bila raztresena izven letala. Vse kaže. da je vseh 29 žrtev zgubilo življenje v trenutku, ko je letalo zadelo ob skalovje, in
zi razno blago. Požar je izbruhnil v skladišču, v katerem je tudi tovor vžigalic. Ker je strokovni ogled ugotovil nevarnost eksplozije, ker je v istem skladišču tudi 40 ton dušikovih gnojil, so ladjo \7 varnostnih razlogovo odpeljali od obale. Genovski agent ladje se pogaja s pristaniškim kapetanom, ali naj požar pogasijo v Genovi, ali pa. naj, tudi zaradi posebnega položaja genovskega pristanišča po sobotnem neurju, ladjo pošljejo v Spezio ali Livorno.
Skoda v genovskem pristanišču je, kot kaže, hujša, kot so spočetka sodili. Na raznih pomolih in zaščitnih nasipih se pojavljajo nove vrzeli zaradi ugrezanja poškodovanih delov. V bližini pomola Eri-trea je vedno gori nafta, ki se je razlila po morju ob eksploziji švedske lgdje eNordan-land«. V trebuhu potopljene švedske ladje še vedno pa od časa do časa prihaja do manjših eksplozij posameznih sodov karbida. Gasilci skrbijo, da se požar na ladji ne bi prenesel na kopno, zlasti na skladišča gorljivega blaga v bližini.
zajela huda snežna nevihta. V Budimpešti je veter dosegel 120 km na uro. Neurje se še ni povsem poleglo.
Na Bavarskem je cestni promet skoraj povsem prekinjen zaradi snežnih zametov in poledice. Zaradi hudega vetra so zameti visoki poldrugi meter ia več.
Iz Švice pa poročajo, da je pri vasi Rueschegg v bližini Berna umrl otrok v hiši. ki jo je zasul plaz. Dva druga otroka so v zadnjem trenutku rešili. Na Južnem Tirolskem pa je sredi turističnega centra Solda pri JJocnu postala žrtev 37-letna Charlotte Hahn iz Homburga (Fosarje).
Od včeraj divja neurje ob obalah južne in zahodne Grčije. V Pireju je vihar odtrgal tri manjše potniške ladje od pomolov. Ladje prihajajo v pirejsko pristanišče s hudimi zamudami. Na področju Patrasa je več cest neuporabnih zaradi visokega snega,
lz Avstrije poročajo, da ,po-vroča obilen svež sneg nevarnost plazov zlasti na Tirolskem in v Vorarlbergu.
TOKIO. 22. — Uradno sporočajo, da še je zai-adi hude nevihte, ki je zajela japonska morja, potopilo 29 večjih plovnih objektov, večinoma ribiških ladij, medtem ko je 105 ladij, med njimi tud nekaj večjih tovornih parnikov poškodovanih.
omenjeno področ,ie._ Zjutraj je pjč ne daje misliti, da je kdo i Uanes predpoldne se je
»»AaIa mniinn Cnd7lt 1 in VSI —	..,.1	ni	Ionu	nrmTitrbl	tn	11 m rl I /~s	:	J-	irnrlno	TO	11H 1 I m l
začelo močno snežiti in vsi vrhovi so bili pokriti s svežim snegom. V skupinah, ki so odšle v gore. so karabinjerji vojaki, policijski agenti in gasilci. Skupine so motale korakati po snegu skoraj več ur in so prišle ob 9.30 na kraj nesreče. Letalo se je razbilo v gorovju 1700 metrov visoko. Zadnji del letala moli dva metra iz snega. Skoraj polovica trupa se drži zadnjega dela letala, a je pokrita z debelo plastjo zmrznjenega snega. Sprednji del i>a ie okoli 15 metrov više in drugi kosi letala so raztreseni 200 metrov naokoli. Do sedaj so našli 11 trupel v bližini letala. Ostala trupla so verjetno v trupu letala, kjer je tudi del prtljage.
Trupla so bila pokrita s snegom; ki je znova naletaval tudi vso noč, in s plastjo ledu. Zaradi nizke temperature so trupla dobro ohranjena. Ker so okoli poldne začeli zopet razsajati snežni viharji in ker je vse področje zajela tudi gost* megla, so morale skupine prekiniti iskanje in odkopavanje trupel izpod sne-
od potnikov preživel in umrl | Genovi še vedno mudil mtni-pozneje zaradi ran ali mraza, j eter za javna dela Romita in Dolga vrsta nosačev je na- j prisostvoval raznim posveto-to med divjanjem snež.nega vanjem, kako bi čimprej po-viharja ob premagovanju o- pravili škodo, ki ogroža tudi gromnih težkoč prenesla 11 j konkurenčno sposobnost prt-tvupel v dolino in zvečer so stanišča. Romita je obljubil, lih prinesli v Rieti, kjer so | da bo o položaju poročal na jih postavili na mrtvaški oder j jutrišnji seji vlade, v podzemeljskih prostorih Iz Neaplja so danes zjutraj cerkve. Med najdenimi trupli spet odpluli parniki, ki vzdr-je tudi truplo italijanske film- | žujejo zvezo z bližnjimi otoki fke igralke Marcelle Mariani. Capri, lschia in Procida. Vihar
Ker so pri večini ponesrečencev našli osebne dokumente, so lahko takoj ugotovili njihovo istovetnost. Jutri bodo karabinjerji, vojaki in policijski agenti nadaljevali z iskanjem ostalih 18 trupel, ki so se vklenjena v razbitinah le» tala. ki ga pokriva sneg, ali pa so pokrita s snegom izven letala.
Belgijski tisk je danes pod velikimi naslovi objavil vest o najdbi ostankov letala. V obeh zbornicah belgijskega parlamenta pa so danes poslanci in senatorji počastili spomin žrtev. Vlada ie sporočila. da bodo uvedli preiskavo o nesreči.
v neapeljskem zalivu se je polegel.
V Messinskem prelivu pa sta dva vlačilca danes potegnila s plitvine grško motorno ladjo «Nikoalos Mastrandreas«, ki plove pod panamsko zastavo. Ladja je vcera; nasedla na plitvino med krajema Tor-re Faro in Ganzirri. Ladjo sta vlačilca privlekla v messinsko pristanišče.
PARIZ. 22. — Čeprav se je vrem» na splošno izboljšalo, poročajo iz mnogih krajev Evrope še vedno o neurjih, mrazu in snegu.
Madžarska telegrafska agen-ciia MTI poroča iz Budimpe-
šte, da je včeraj Madžarsko nje zadeve.
Libija ne dopušča tujega vmešavanja v njene zadeve
TRIPOLIS, 22. — Libijski ministrski predsednik Ben Ha-lim je danes izjavil, da libijska vlada ne bo dovolila niti prijateljem niti neprijateljem, da bi se vmešavali v njene notranje zadeve.
Te izjave so v zvezi z vestjo, da je italijanski ministrski predsednik Scelba cb priliki svojih londonskih razgovorov s Churchillom in Edenom zahteval, naj bi Anglija «ščitila italijanske interese v Libiji«.
Ben Halim je dodal, da je libijski poslanik v Londonu dobil navodila, naj se o tej zadevi razgovarja neposredno s Foreign Officeom. Takoj nate se do libijski poslanik vrnil v Tripolis, da poroča ministrskemu predsedniku.
Poslanik je dobil navodila, da v Foreign Officeu jasno pove, da Libija ne bo dopustila nobenega britanskega vmešavanja bodisi v njenem lastnem imenu ali pa v imenu drugih, v libijske notra'
tov.. Prišlo je do globokega razkola med Slovani in Italijani. prišlo je do sklepa, da se je treba boriti za priključitev k Jugoslaviji, dočim je bilo v dogovoru naj se ne govori o bodoči ureditvi pokrajine.«
— «Zgodovine mora biti pisana prav« — A kje je tu zgodovina? Ostala je očividno pred vrati. Po kapitulaciji fašistične Italije smo imel množično vstajo primorskega ljudstva, katerega težnje po priključitvi k Jugoslaviji ni*# bile le odraz teženj po narodni osvoboditvi, ampak hkrati tudi težnje po socialni . osvoboditvi. «Prišlo je do sklepa...« Smešno/ Ljudstvo je zgrabilo za orožje, ti pa bi bil moral govoriti in celo »klepati, da se sedaj ne sine postavljati zahteva po združitvi slovenskega naroda, ko je ljudstvo tudi zato zgrabilo za orožje! Ljudje, ki so bili na čelu vstaje, bi bili morali vstajo dušiti! Res lepi voditelji!
«2. Tedaj bi bilo treba zahtevati izvajanje načela o samoodločbi narodov. Pokrajino bi morali upravljati protifašistični odbori izvoljeni od ljudstva.«
Ali je to t udi »objektivna resnicam, ali gre le za vašo zahtevo, ki se ni uveljavila alt se ni mogla uveljaviti? Kaj pa je bilo treba še zahtevali potem, ko je vse ljudstvo postavljalo svojo zahtevo 'S puško v roki, z vsakodnevno trdo in krvavo borbo? ((Pokrajino bi morali...« Kdo pa je upravljal pokrajino?
«3. (40 dni se je zaključilo brezuspešno, v kolikor se tiče izkušenj v političnem in gospodarskem upravljanju po delavskem razredu in po antifašističnem gibanju. Ta izkušnja je zapustila za seboj samo grenek spomin.«
Glede te «objektivne resnice» ne vemo, kaj ’ naj rečemo, ker gre očividno za zelo slab prevod iz italijanščine, in niti ne vemo na kaj tn na koga sc nanaša spre nek spomin«. Do danes srno vedeli le ra sgrenek spomin» italijanske reakcionarne burioozije in anglo-ameriške okupacij«.
Ko so po tisti 40. dneh anglo-ameriške oblasti postopno likvidirale vse tisto, kar si je tukajšnje delovno ljudstvo s krvavo borbo pridobilo, /tis« delali tega, da bi delavstvo osvobodile od «nacionaliznta«, ampak da bi mu iztrgale še zadnje ostanke izbojevanje oblasti.
«4. Po 40 dneh se je nadaljevala nacionalistična politika. To, to, ne pa interesne sfere! Podpiranje kozmopolitskega indipendentizma, sovraštva proti vsemu kar je bilo italijanskega, zlasti še proti delavskemu in revolucionar-, nemu gibanju, vztrajanje na stališču superiornosti Slovencev nad Italijani itd... Delavci imajo spomin na pustolovsko, stavkarsko politiko onih, ki so tedaj vodili sindikate...
5. Partija, množične organizacije so bili ogromni aparati« diktatorski, notranji režim, slo. neč na nacionalizmu... Bila je to politika, da se likvidira «11 Lavoratore« in da se ga nadomesti z drugim, kozmopolitskim glasilom. In v resnici je bil «11 Lavoratore« v agoniji«.
Objektivne resnici? To sg prostaške klevete na liniji najhujše reakcije, tn na lej liniji hočete tudi vi z njo prsati zgodovino osvobodilnega gibanja in borbe pri nas. Tako sle mogli govoriti takrat, ko ste se mogli skriti za zloglasno resolucijo, danes pa *t ie ne upate več .govoriti tako, in vedno manj si boste upali nekaj podobnega. Ko ste zasadili nož v hroet motnemu in enotnemu tržaškemu demokratičnemu protifašističnemu pibanju, ni šlo ne za priključitev k Jugoslaviji, niti za sndeionalizems, ampak -zit napredno gibanje, ki bi edino moglo vplivati na demokratični razvoj na STO. Tukaj so objektiune resnice, ne pa v klevetniškem arzenalu reakcije, kamor ste si jih šli »z*
posodit. ____________
BEOGRAD, 22.	— Zaradi
medsebojnega spoznavanja tn povečanja znanstvenih in kulturnih stikov med Veliko Britanijo in Jugoslavijo bo letos ob’skalo Jugoslavijo več uglednih britanskih znanstvenikov in jgvnih delavcev, jugoslovanski javni delavci na bodo obiskali Veliko Britanijo. Meri drugimi bodo prišli v Jugoslavijo znani britanski ekonomist Stone, urbanist, profesor londonske univerze Sir Halford in književnik Leonhard Altred George Strong.
V začetku marca bodo odprli v Zagrebu razstavo ati angleškega kiparja Henryja Moora. Razstava bo iz Zagreba prenesena v Beograd in Ljubljano. Odkritju razs.av« v Zagrebu in Beogradu bo prisostvoval tudi Moore, ki bo 13 dni gost komisije za kulturne zveze z inozemstvom.
Te dni bo v Beogradu odprta tudi razstava del 18 angleških slikarjev in kiparjev.
——
	
»IMUHIKNKI 1SMKV1
22. februarja 1810 je bil rojen
Friderik Chopin, veli-ki poljski .skladatelj in. p.Unj^L
P
ii
mi*
Danes, SHEDA 23. Iebru**ff,
Peter Dam., Bludomir.
Sonce vzide ob 6.56 in.zJPT„ji 17.42. Dolžina dneva 10.46 L« vzide ob 6.52 in zatone ob Jutri, ČETRTEK 24. (ebru>r)» Matija, Milena ^
OSTRE AVSTRIJSKE KRITIKE NA RAČUN GOSPODARSKE POLITIKE 00 TRSTA
„Rimu je očitno popolnoma vseeno če gospodarstvo Irsta povsem zamre”
Ugledna avstrijska revija „Die Oesterreichische Furctie" opozarja na besede Liugia Einaudija iz leta 1915, da bi „Trst izgubil večino svojo vrednosti oni dan, ko bi bil ločen od svojega avstrijskega in slovanskega zaledja in priključen k Italiji'1
V Avstriji se v zadnjem času nele dnevno časopisje, temveč tudi strokovni tedniki, gospodarski listi, pa celo kulturne publikacije obširno ukvarjajo z vprašanjem Trsta. Precejšnjo pozornost mu je med drugim posvetila tudi ugledna revija «Die Oesterreichische Furche* ki običajno izraža mnenje vladne Ljudske stranke. V svojem članku piše revija med drugim:
»V zadnjih letih je prišlo do znižanja avstrijskega prometa skozi Trst, ker je Bremen prevzel znatne količine blaga, to pa zaradi pozornosti vzbujajoče in v očitno škodo Trsta vodene tarifne politike italijanskih državnih železnic». Nadalje čitamo v članku: «... če bi bila Italija resno odločena, skrbeti za interese Trsta, potem ne bo mogla mimo nujnosti, da začne gospodarsko-politične razgovore z Avstrijo o Trstu. Za Italijo bi bila ti razgovori olajšani posebno v primeru, če bi se spomnila na besede sedanjega predsednika republike Luigija Einaudija, ki je pisal že leta 1915: «Trst bi izgubil večino svoje vrednosti oni dan, ko bi bil ločen od svojega avstrijskega in slovanskega zaledja in priključen Italiji«.
Ena izmed najuglednejših avstrijskih gospodarskih publikacij, glasilo avstrijskega zavoda za gospodarske študije «Monatsberichte des Opsterrei-chischen Instituts fuer Wirt-schaftsforschung* pa se sklicuje na za Avstrijo neugodne posledice tarifnih kombinacij Trst -— severna pristanišča in piše:
«Ceprav pristaniška zveza med atlantskimi in jadranskimi pristanišči de jure ne obstaja več, se severna pristanišča oziroma nemške železnice še vedno držijo svojčas dogovorjene tarifne razlike 10-15 odst. v korist Trsta, da bi se preprečil tarifni boj. Ker slonijo pristaniške železniške tarife s Holandsko in Belgijo na avstrijsko-nemški železniški tarifi (DOES), povečani za pribitek IS švicarskih centov za sto kilogramov, je v zadnjem času tudi za to tarifo odločilna železniška tarifa Av-strija-Trst, Čeprav Avstrija, gledano z daljšo perspektivo, ni zainteresirana na uničujoči tarifni borbi med pristanišči, ker bi se konkurenti končno vendarle dogovorili in sicer na škodo Avstrije, je vendar na drugi strani nedavno preračunavanje tarif na osnovi tarif s Trstom brez vsake gospodarske utemeljenosti. 7.a avstrijsko prekomorsko izvozno gospodarstvo, ki je zaradi lege Avstrije v notranjosti kontinenta še posebej občutljivo za tarifne postavke, pomeni tako vezanje tarif na določeno pristaniško tarifo zmanjšanje njegove konkurenčne sposobnosti. Pregledati bi bilo treba, kako daleč se je mogoče tej tarifni politiki izogniti bodisi z uporabljanjem vodne poti po I-abi in Donavi, bodisi z uporabo jugoslovanskih m poljskih pristanišč«.
Več kot razločno govori tudi socialistična gospodarska revija «Wirtschaftswoche», ki pra-vi:
«Trst, danes spet italijansko pristanišče, nam pravzaprav obrača hrbet, čeprav je moglo
to pristanišče prav v zadnjih mesecih v prvi vrsti prevažati samo avstrijsko blago in čeprav je šlo vse levantinsko blago, ki ga uvaža Avstrija, prav tako skozi Trst. Kljub temu pa Trst ne kaže nobene pripravljenosti, da bi dal nam Avstrijcem kaikršno koli pravico do besede, še manj pa posebne olajšave. Zdi se, da obstaja predvsem velika skrb, da Trst ne bi delal pristaniščem Benetk,Ankone, Livorna in Genove neljube konkurence. Ce pa pri tem gospodarsko življenje Trsta cvete, stagnira ali povsem zamre, to je gospodi v Rimu očitno popolnoma vseeno«.
Avstrijske pritožbe na račun politike, katero vodijo odgovorni krogi v zvezi s tržaškim pristaniščem so, kot pričajo zgoraj objavljeni citati, izredno ostre. Povod za te ob-
tožbe nudi avstrijskim krogom poleg drugih razlogov tudi zavlačevanje sklicanja mednarodne konference o tržaškem pristanišču in negativen odziv na avstrijske zahteve v zvezi z bodočo ureditvijo tržaškega pristanišča.
Tu žal ne gre samo za pritožbe in kritike avstrijskega tiska, temveč za zelo jasno izraženo nezadovoljstvo vodilnih avstrijskih gospodarskih in političnih krogov, kar vse se odraža v avstrijskih naporih, da zagotove ugodne izvozne možnosti tudi skozi Reko in celo skozi poljska pristanišča. Ce se bo v Trstu še nadalje vodila naravnost neprijatelj-ska politika do najvažnejše zaledne države, bo torej Trst izgubil tradicionalno prvenstvo pri avstrijskemu prometu in s tem enega izmed najavažnej-ših klientov.
UPRAVIČENE PRITOŽBE TUJIH POSLOVNIH IJUDI
PRETIRAN BIROKRATIZEM sovražnih razvoja trgovine!
Togo izvajanje predpisov glede vstopa v prosto luko, izdajanja vizumov in dovoljenj za bivanje tujim trgovcem
Skupina uBrivido«, ki je v Miljah dobila I. nagrado
VESELO
v Miljah,
SLOVO
Skednju
OD PUSTA
in po mestu
Številni okusni alegorični vozovi in skupine na miljskem karnevalu - V Skednju ne smejo sežgati pusta - Preplavljene mestne ulice v večernih urah
Na plesiščih, v gostilnah in drugih lokalih, predvsem pa na ulicah med prepevanjem, plesom in dobro voljo se je poslovil sinoči letošnji pust. Ze nekaj dni so krožile po mestu in po vaseh pustne šeme in različne maske. Za pust si zaželijo zabave otroci in odrasli, maska pa je najbolj primerno sredstvo, da se tudi bolj boječi in sramežljivi sprostijo in zabavajo. Čeprav je pust pustil mesto pepelnici opolnoči, se je veselo razpoloženje nadaljevalo še potem ob zvokih vesele glasbe in ob dobri kapljici, Cusi niso prav rožnati, za pust pa si vsak ^rad privošči trenutek razposajenosti in zabave, saj pepelnica ni samo en dan in postna doba je za marsikoga dosti daljša kot je zapisano v koledarju•
Včeraj je bil torej pravi pust in višek 9prpslav», ,čeprav v občutno skromnejši obliki »n obsegu kot lani, v Miljah, v Skednju, v mestnih lokalih in po vaseh^ Miljski karneval si je zamislila miljska občinska uprava, da bi dala s tem pobudo za večji dotok tujcev in da bi na ta način zboljšala svoje finance. Lani se je zgodilo to prvič in uspeh je bil viden; letos so ponovili, ne bi mogli trditi, pa da je bilo letos kaj več kot lani. Organizacijska stran prireditve se je sicer znatno zboljšala, ni bilo pa toliko občinstva kot lani in tudi udeležencev korza je bilo manj. Miljčani pa so imeli vendar več sreče l;ot prireditelji tržaškega karnevala, ker jim je prizanesel dež.
Nekoliko po napovedani uri se je razvila po glavnih milj-skih ulicah povorka alegoričnih vozov z otroško lokomo-
PRED NOVIMI IZSFJ.nVAMl V AVSTRALIJO
Zavreti je treba
izseljevanje strokovne silei
Zaradi širjenja vesti o krčenju abratov h S Sl J Standard, se tudi delavci teeja podjetja prijavljajo za izselitev
V kratkem bo zopet odplula v Avstralijo ladja s tržaškimi izseljenci, časopisi pa objavljajo sporočila, v katerih so navedeni pogoji za izselitev. Letos zahtevajo namreč od izseljencev določene kvalifikacije. Ker je tržaška industrija v krizi, gledajo tudi mnogi zaposleni delavci s strahom v bodočnost in se zato odločajo za izselitev, kar pomeni, da se bo število kvalificiranih in specializiranih delavcev v tržaški industriji zmanjšalo. Tako je po nepotrjenih podatkih kar 300 delavcev Tovarne strojev zaprosilo za izselitev. Ce k temu dodamo, da vsa podjetja najemajo le malo vajencev, tedaj moramo nujno ugotoviti, da se tržaško delavstvo dekla-sira, da bo vedno več delavcev brez kvalifikacije, kar bo konec koncev tudi v veliko škodo tržaški industriji in gospodarstvu, o čemer smo že večkrat pisali.
Nov primer izseljevanja zaradi negotove bodoče zaposlitve nam kaže rafinerija Esso Standard. Pred nekaj dnevi smo pisali o zaskrbljenosti tamkajšnjih delavcev, ker se v rafineriji širijo glasovi, da bodo njeno obratovanje še bolj skrčili, če ga ne bodo celo ukinili. Zaradi te psihoze je 6 visoko specializiranih delavcev rafinerije zaprosilo za spričevala in potrdila o službenih letih, iz česar se lahko sklepa, da se nameravajo izseliti v Avstralijo, ker so omenjena potrdila in spričevala potrebna ravno za to izselitev. Gre za delavce, ki Imajo zelo odgovorna mesta v proizvodnji in ki jih ni lah-
ko nadomestiti. K izselitvi jih zato sili samo strah pred morebitnimi odpusti, saj bi sicer ne hodili s trebuhum za kruhom v Avstralijo, kjer se prav gotovo ne cedita med in mleko in kjer morajo delavci sprejeti pogostoma delo v neugodnih pogojih daleč od večjih središč.
Krčenje specializirane delovne sile pa ni samo stvar podjetij, marveč vse skupnosti. Zato bi morale tudi oblasti kaj storiti, da se zavre množična izselitev in pravi beg v tujino, ne pa da z raznimi' proglasi in sporočili to izseljevanje čelo pospešujejo.
Motorist oodrl kolesarja
V noči med ponedeljkom in torkom se je s policijskim avtom zatekel v bolnišnico 26-letni Sergij Cesnik iz Boljunca št. 104, kateremu so zdravniki ugotovili izpah zapestja leve roke in praske na rokah, nosu in nogah, zaradi česar so ga po po prvi pomoči s priporočilom 4 do 6-dnevnega počitka odslovili.
Cesnik je izjavil, da ga je med vožnjo s kolesom po cesti Boljunec - Domjo podrl na tla neki neznanec, ki je vozil za njim z motornim kolesom s prikolico in se nepričakovano ustavil nato pa se odpeljal dalje. Cestna policija je uvedla preiskavo.
« m
Pustne šeme nu ukorzu» v Skednju
O 1. marca bodo Izročili v promet naslednje nove znamke: serijo »Italija na delu» za vrednosti lir 1	2 in 15, ter serijo
idialia Turrlta* za vrednosti lir 5, 10, 20, 25 V promet bodo prišli tudi novi postni listki po 25 lir.
tivo; za njo so korakali črnci in beli lovci, pa so jih medvedi napadli in so morali zbežati z avtomobilom, sicer bi jim slnba predla. Nato so bili na vrsti šolski otroci, ki so nazorno prikazali staro in novo šolo. Več zanimanja, smeha in dobre volje pa je vzbujala skupina »z Zavelj, ki je priredila pravo kolesarsko dirko «Giro dTtalia« z lepim številom znanih in neznanih dirkačev od Coppija in Bartali-ja do osla na smešnih kolesih in pokvekah. Niso manjkali seveda Bela dama, mehanična delavnica, rešilni avto in reklamni avtomobili raznih «iz-dedkov«. Zelo resni so bili člani KKK, Veselu družba pa se je pripeljala s parnikom, ki je za pust «obnovil» pomorsko progo Trst-Milje. Gasilci so s svojimi vajami in gašenjem požara vzbujali smeh otrok in odraslih, najbolj impozanten in pester pa je bil «Brivido» z lepimi šemami na vozu, z godbo in operacijo domačina, kateremu so iz prerezanega želodca izvlekli celo vrsto klobas. Zatem so prišle, skupine otroških mask, civilna poroka, turistični urad miljske občine, Eskimi s psi, skupina domačih uspeciali-stov» za emigracijo v Avstralijo, ter sodišče, ki je. obsodilo na smrtno kazen človeka, ki je hotel prepovedati in preprečiti pustno veselje. Povorko pa je zaključil voz z znanimi italijanskimi maskami.
Po korzu je posebna komisija razglasila izid natečaja in je razdelila nagrade. Prvo nagrado v znesku 100.000 lir je. dobila skupina «Brivido«, drugo v zvesku 80.000 lir skupina z italijanskimi maskami, tretjo v znesku 60.000 lir skupina iz Zavelj. Druge skupine pa so dobile nagrade od .1 do 50 tisoč lir ter razna darila.
Splošno mnenje navzočih je bilo, da bi morala dobiti drugo nagrado skupina iz Zavelj; ta skupina je po nastopu v Miljah prišla tudi v Trst v veliko veselje in zabavo Tržačanov, ki so preplavili ulice v središču mesta in «dir-kačem» navdušeno ploskali.
Ne bi mogli reči, koliko ljudi je bilo včeraj v Miljuh. Ulice, po katerih se je premikal sprevod so bile po končanem sporedu natrpane, tudi iz Trsta je prišlo precej občinstva, ne pa toliko kot lani.
V Skednju so imeli po svoji stari navadi tudi včeraj popoldne korzo mask in šem in škoda da ni bilo tudi alegoričnih vozov, ki so želi toliko priznanja v Trstu. Nekatere maske so bile prav posrečene, kar potrjuje, da imajo Ske-denjci smisel za humor in precej fantazije. Pusta pa ne
ne bodo sežgali, ker za to niso dobili dovoljenja.
Medtem ko je bilo po tržaških ulicah čez dan in za pustni dan vse preveč pusto, pa se je proti večeru in pod noč tudi mesto razživelo. Ljudje so naravnost zatrpali ulice in praktično onemogočili vsak promet predvsem po Ul. Carducci, okVog Trga Goldoni, Trga Stare mitnice in Trga Garibaldi. Med množico so se sprehajale številne bolj ali manj posrečene maske in s svojimi dovtipi, če že ne s svojo zunanjostjo, vzbujale smeh. Seveda ni manjkalo SS-ovcev, ki so namesto prometnikov skrbeli za red. S kakšnim uspehom, se bo videlo jutri, ko bo Rdeči križ naredil obračun.
usueis stavna v Tovarni strojev
Včeraj so delavci Tovarne strojev stavkali v skupini delavnic eno uro dopoldne, v drugi skupini pa eno uro popoldne. Kovinarski sindikat Delavske zveze sporoča, da je stavka popolnoma uspela ob udeležbi velike večine delavcev. S stavko so delavci protestiral’ proti industrijcem, Ki se nočejo pogajati za sklenitev nove delovne pogodbe in
nočejo pristati na zvišanje mezd in izboljšanje akordnih dodatkov. Ta teden bo tudi kratka stavka delavcev ladjedelnice Sv Marka, orve dni marca pa delavcev Tržaškega arienala.
Podtajnik Bisori včeraj v Trstu
Včeraj zjutraj je prispel v Trst podtajnik rimskega notranjega ministrstva Bisori-Sestal se je s komisarjem Pa-lamaro in prefektom Sapori-tijem ter z njima razpravljal o ezulskih zadevah. Obiskal je tudi‘‘ razna njihova naselja po slovenski okolici. Odpotoval je ob 20.36. ,
Opozorilo radijskim naročnikom
Finančno ministrstvo opozarja vse zasebne radijske naročnike, ki niso plačali naročnine do 31. januarja, da morajo to storiti najkasneje do 2. marca. Le tako bodo deležni popusta pri plačilu takse zaradi zamude. Po omenjenem roku bodo pa zamudniki morali plačati poleg naročnine še 210 lir in globo v znesku od J700 do 5100 lir.
Včerajšnji «11 Piccolo» poroča o pritožbah avstrijskih
trgovcev zaradi birokratskega postopka pri izdajanju dovoljenj za vstop v tržaško prosto luko. Isti list navaja tudi nekak tipičen primer trgovca, ki ima stalne posle v tržaški prosti luki in ki je sedaj dobil dovoljenje le za tri dni, ker ni predložil pristaniškim oblastem dovoljenja za bivanje.
Taki primeri seveda zelo neugodno vplivajo na poslovne ljudi, ki prihajajo iz inozemstva v Trst in lahko povzročijo resne posledice za normalno poslovanje pristanišča. Tu gre predvsem za bolj ali manj togo izvajanje določenih zakonov in zakonskih odredb, saj imajo policijske oblasti po zakonu nedvomno pravico, da zahtevajo uradno «dovoljenje za bivanjem preden izdajo posebno dovoljenje za vstop v prosto luko. Tu gre za zelo neprijeten policijski kontrolni režim, katerega so nove oblasti uvedle ne samo v pristanišču temveč tudi pri izdajanju potnih dovoljenj, pri izdaji vizumov za tuje trgovce itd.
Tako so nas med drugim različni trgovci tudi opozorili na izredna zavlačevanja pri izdaji vizumov za predstavnike raznih zalednih trgovinskih družb, s katerimi sn v stalnih poslovnih zvezah in ki redno prihajajo v Trst. Državni organi so tudi prej vedno vprašali tržaškega trgovca, če pride tuji trgovec res po kum čijskih opravkih v Trst. To je popolnoma normalno m v redu, ker je določena policijska kontrola, sicer neprijetna, vendar žal nujna. Vendar se je vsa zadeva	nekdaj	začela	in
končala s telefonskim pogovorom. sedaj pa hodijo okoli policaji z velikimi aktovkami, ki sprašujejo vse mogoče stvari. Običajno	se vsa	stvar	ne
omeji niti	samo	pa	en
obisk uradnega organa temveč se vleče, kot bi šlo za kriminalno preiskavo težjega značaja.
Previlnik o ureditvi službe Javne varnosti izvira še iz fašističnih časov in je pač tak kot je in končno je pri izvajanju vsakega zakona najvažnejša njegova praktična uporaba.Ne gre torej v teh primerih za grobo kršitev nekega zakona	temveč	zo tako
izvajanje določenih predpisov, ki nima nikakega pametnega smisla in samo škodi ugledu in poslovni sposobnosti tržaškega pristanišča. Nobeno zaledno podjetje ni prisiljeno iti v Trst, da opravi neko kupčijo in ni večjega sovražnika razvoja trgovine kot birokratsko vmešavanje uradnih organov.
Zaradi tega je upravičena zahteva trgovskih krogov, da se neha s sedanjim togim in birokratskim izvajanjem predpisov in da tako pri izdaji propustnic za vstop v prosto luko, kot pri izdaji vizumov za tuje poslovne ljudi in pri
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Prijatelji ,,z visokih mest" ga niso rešili zaporne kazni
Znani škvadristični junak Capotorto obso-jen zaradi grobih žalitev policijskega agenta
46-letni Pasquale Capotorto sija iz Ul. S. Sebastiano pri-
iz UL G^llina Je že znano ime v sodnih, analih, Vrhutega je znan Tržiščanom tudi po svojih škvadrističnih dejanjih, s katerimi.se možakar celo ponaša. Mdž' je bil ie kar devetkrat pred sodiščem in če bi verjeli ' nlegovim Izjavam je bil tudi tokrat seveda nedolžen.
Toda sodiiče ga je spoznalo za krivega in ga tudi obsodilo na 6 mesecev zapora in na 5.000 lir denarne kazni. Toda preidimo k dejanju, ki je Ca-potorta in njegovega Spletnega prijatelja Giuseppa Jerva-
PUSTNA ČRNA KRONIKA
Našemljena motorista trčila v motorno trokolo
Do nezgode je prišlo no Ulici Carducci - Obe šemi sto bili vinjeni - Zarodi poškodb se bosta zdravilo sedem dni
Zaradi neprevidnosti in prehitre vožnje sta včeraj dva prijatelja in sicer 19-letni Egi-dio Gerdol in 20-letni Silvij Požar, oba iz Ul. delLEremo, končala v bolnišnici. Mladeniča sta se našemila in se nato usedla na motorno kolo ter se odpravila po mestu. Med potjo sta tudi spila kak kozarček jn vesela sta nadaljevala vožnjo po Ul. Carducci proti Oberdankovem trgu. V začetku trga pa se je Gerdol, ki je vodil motorno kolo premaknil na desno, da bi tako preprečil trčenje z nekim vozilom, ki je privozilo iz Ul. XXX. oktobra, vendar ni opazil, da prihaja po trgu drugo vozilo in sicer tovorno motorno trokolo, s katerim je hotel 40-letni Armando Bole
iz Ul. dei Moreri zavoziti v bodo postavili na pare in pa'Ul. Beccaria.
Trčenje je- bilo tako neizbežno in oba mladeniča sta se naenkrat znašla skupno z vozilom na tleh. Oba sta se seveda ranila, zaradi česar so ju morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na L kirurškem oddelku in sicer Gerdola zaradi rane na ustnici in prask na obrazu, Požarja pa zaradi rane na zapestju z verjetnimi mišičnimi poškodbami. Obema mladeničema, ki bosta okrevala že v 7 dneh, so ugotovili vinjenost. Vozili, to je Gerdolov motor in Boletovo trokolo sta atrpeli precejšnjo škodo.
O 24. t. m, ob 1*. uri bo v
občinski umetnostni galeriji na Trgu Umita otvorjena osebna razstava slikarja inž. Ccstanzija.
peljalo pred sodnike.
Potem ko sta oba obtoženca zvečer 20. januarja letos pila v Cavani v družbi nekega jet-niškega paznika in nekega člana letečega oddelka, sta se okoli 3 40 ponoči odpravila na kvesturo, kjer je Copotorto izjavil službujočemu podčastniku, da namerava govoriti o nekem domnevnem prekršku nekega policijskega agenta. Podčastnik je možakarju dejal naj mirno obrazloži zadevo, kar je Capotorta razburilo tako. da je začel kričati. Grozil je, da bo zadevo javil šefu političnega oddelka kvesture s katerim je «v dobrih odnoša-jih», če bi ga seveda ne hoteli poslušati.
Podčastnik je tedaj opazil, da sta Capotorto in Jervasi pošteno pijana, zaradi česar je sklenil oba odpeljati na pregled v bolnišnico. Tam je Capotorto žalil kaplarja Antonia Clabota spričo zdravnikov in bolničark. V bolnišnici so obema ugotovili hudo vinjenost in tako so ju morali ponovno odpeljati na kvesturo. Med prevozom pa je Capotorto zahteval naj mu pove kaplar svoje ime in priimek ter mu grozil, da ga bodo njegovi »prijatelji, ki so na visokih mestih* degradirali.
VzrokQV za aretacijo surovega in nesramnega moža ie
torej bilo dovolj in oba sta prišla v zapor. Naslednjega dne so ju zaslišali in medtem ko je Jervasi izjavil, da se ničesar ne spominja, čeprav je priznal, da je bil pijan, je Capotorto po svoji stari navadi vse zanikal. Seveda mu zanikanje ni pomagalo kajti sodišče ga je na podlagi dokazov spoznalo za krivega in ga tudi obsodilo. Njegovega prijatelja Jervasija, ki pa se ni surovo vedel in niti ni žalil, pa so obsodili le na 5.000 lir globe zaradi pijanosti.
Preds.: Fabrio, tož; Pascoli, zapisn.:	Petrocelli, obramba:
odv. Presti.
poslovanju z dovoljenji za bivanje uradni organi ravnajo elastično, brez birokracije in brez uvajanja policijskega re-
IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA
Neuspešen priziv
13.9. lani sta bila 53-letni Domenico Musumeci in 45-let-na Francesca Pili por. Marti-nes, stanujoča v Drevoredu XX. septembra obsojena zaradi slabega ravnanja z Musu-mecijevo ženo. Prvi bi moral sedeti 2 leti, druga pa 1 leto in 3 mesece. Kakor je ugotovilo sodišče je Musumeci zapustil svojo staro ženo in se nato vrnil v družbi s Pilije-vo. Starko je hotel prikazati za slaboumno in posrečilo se mu je spraviti jo v umobolnico, od koder pa so jo odpustili. ker so ugotovili, da ni slaboumna.
Musumeci in Pilijeva sta po razsodbi vložila priziv, ki so ga sedaj proučili. Medtem ko so njemu kazen potrdili, je sodišče sklenilo znižati Pili-jevi kazen na 10 mesecev zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list. Oba pa bosta morala plačati 40.000 lir odvetniku zasebne stranke.
Preds,; Forziati, tož.: Batti-gi Stabile. zapisn.; D’Andri, obramba Berton.
IZPRED SODISCA
V pijanosti je grozil
54-letni Gaetano Di Piazza iz Ul. Valdirivo, katerega so zaradi pijanosti aretirali 9. t. m., se je moral zagovarjati pred sodiščem, kjer so ga obsodili na 3 mesece in 5 dni zapora ter na 10.000 lir globe.
Možakar, ki je znan po svojem pretepaškem značaju, je tistega večera v pijanem stanju stopil v neki bar, kjer je žalil in grozil svaku lastnika bara. Ker so tudi razne priče potrdile nesramno vedenje Di Piazze. ki se ni spominjal ničesar. čeprav je priznal, da je vendarle izrekel nekaj žaljivih besed, ga je sodišče na podlagi dokazov obsodilo.
Sodnik: Edel tož.: Filograna zapisn.; Virani, obramba; odv. Tamaro, odv. zasebne stranke: Graziai o.
Nflzgoda na openskem tramvaju
Medtem ko ie stal na prikolici. ki je bila priklopljena openskemu tramvaju ie vozilo nepričakovano potegnilo naprej, zaradi česar ie 27-Vtni Giovanni Germani iz Ul. Oom-merciale, ki je zaposlen pri o-penskem tramvajskem podjetju, izgubil . ravnotežje in z glavo udaril ob vrata.
Ker se je pri tem ranil, se je Germani zatekel v bolnišnico, kjer so mu izprali rano na glavi in ga nato odslovili. O-kreval bo v 8 dneh.
Steklenica vrele vode se je razletela v postelji
Včeraj proti večeru so pripeljali v bolnišnico 77-letno Alij Daneu s Kontovela. kateri §£ u goji ovili opekline na nogam Izveden smo, da je njen mož napolnil steklenico z vrelo vodo in ji jo stavil v posteljo k nogam.
Ljudska prosveta
PD «Ivan Cankar«. 2. marca
1955 bo priredilo društvo s sodelovanjem SNG dramski večer. Predvajana bo Tiema.yerjeva drama «Mladost pred sodiščem«. Vabila bodo na razpolago v društvenih prostorih od srede 23. t. m. dalje vsak večer od 20. do 22. ure.
»•: >|s
Odborova seja bo v ptek 23. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih.
Društvena knjižnica PD *Ivan Cankar« bo redno poslovala vsak četrtek od 20. do 21. ure ter v nedeljah od 10.30 do 11.30 v društvenih prostorih.
Prosvetni društvi «Rojan» in «Sienon Gregorčič« iz Skorklje u-stanavljata pevski zbor Vabita vse ljuoitelje petja, zlasti mladino, da javijo svoj pristop.
Prvi sestanek vseh pevcev bo v Četrtek 24. t. m. ob 20. uri v Ul, R. Manna 29
Prosvetno društvo v Skednju. V četrtek 24 L. m. bo i^slovala društvena knjižnica, kakc-r vsak četrtek, od 18. do 20. ure.
Od včeraj tfo danes
ROJSTVA, SMRTI IN POKOKE
Dne 22. februarja 1955 se je v Trstu rodilo 11 otrok (1 mrtvorojen), umrlo Je 13 oseb. poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI SO:	57-letni Stefano
Sz»lay, 88-leinl Andrej Hreščak, 75-letnii Giovanni Sponza, 67-lct-na Marija Peiarot, vd. Kosmač, 45letria Giovarvpa Vesna v er vd. Marušič, 58-letna Maria Depolli. 37-leuiii Giacomo Morelli. 61-let-ni Etiore Cassimelli, 62—let n i G,o. vanni Prach, 681etni Giovanni Cheivatm. 80-leuii Luigi Zarini, 73-letna Francesca 0’Alessandro por, Sbuelz, Gabriella Malusa, stara 2 dni.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 8.7, na;-n-ižja 4.5. ob 17, uri 8.4, zračni tiak 1013 stanoviten, veter 2 km severozahodnik, vlaga 61 odst., nebo 7 desetin oblačno, morje mirno, temperatura morja 8.4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alia Minerva, Trg tv. Frančiška 1: Ravasini, Trg Li-berta 6; Harabaglia v Barkov-ljati »n Nicoli v skednju.
cJl l cM
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V četrtek 24. t. m. ob
20.30 v BORŠTU komedija Rogerja Ferdinanda
«3 -|- ena»
V soboto 26. t m. ob
20.30 v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH
Norman Krasna:
«DRAGA RUTH»
V vlogi Ruth gostuje Marga Filec, članica GSP
iz Kopra!
OGLASE
naroč.ite pri nas lahko kar PO TELEFONU štev. 37-338 ali 93-808.
Oglasil se bo nato pri vas naš zastopnik, ki vam bo pomagal s strokovnim nasvetom in prevzel naročilo.
Uprava »Primor, dnevnika*
Sola Glasbene Matice v Trstu priredi v petek 25. t. m. ob 19. uri v Ul. R. Manna 29-11. (mala dvorana) PRODUKCIJO NAJMLAJSIH GOJENCEV. — Vstop prost.
Vse naročnike na naš list v Jugoslaviji, ki do sedaj še niso poravnali zaostale naročnine za januar in februar 1955, vljudno naprošamo, da takoj nakažejo naročnino na (iADITii - Ljubljana, Stritarjeva štev. 3-1. -tek. rač. 604-T-375. V nasprotnem primeru bomo primorani ukiniti nadaljnje pošiljanje. Posebnih položnic ne bomo razpošiljali. Po možnosti nakažite vedno vsaj za 1 - 2 meseca vnaprej, da nam prihranite delo in stroške. Mesečna naročnina je din 210.
- AERO KLUB TRST vabi mladino, ki čuti zanimanje za letalstvo, naj prijavi svoj vstop v vrste mladih ljudi, ki so Ze člani kluba. Vpisovanje in informacije vsako nedeljo od 11 do 12. ure v Ul. Ruggero Manna 29.
Proslava 30-letnice smrti dr. Klementa Juga ne bo dne 24. t.
m. kakor je bilo javljeno, mtr-več kasneje. Datum in spored bosta pravočasno javljena.
( GLEDAL IŠČA j
VEHDl
Četrtek: Prva predstava bale-iov »Trn.iulčica* i« K a vol a uel-la bePa addormentaia*) Giorgia Cambisse in «Cop>pelia» Lea De-libesa v novi koreografski verziji Nives Polijeve. Glavni plesalci: Nives Poli, Sonja Marino-lja, Marcel Lcipart, VValter Scherer, Guido Guidi. Nastopajo še plesalci:	Fiorella Maggeiti,
Vera Vegi,in, Ludovico Durst, Renato Fiumicello, Luig; Jaco-min. Dirigent. Giorgio Cambissa. Jutri te začne prodaja Vstopnic. Dramska sezona 1. marca se začne dramska sezona z nastopom skupine Bri-gnone - Randone . Santuccio -Volonghi. Sledile bodo: skupina De' Lullo - Falk - Buazzelll -Guarmeri - V.alli, pod vodstvom Scjuarzine; skupina Carlo Ninrhl, Vivi Gioi - Ave Ninchi; skupina Calindri - Z.oppelli - Volpi - Ma-siero in skupina Renzo Ricci z Evo Magmi,
TEATRO NUOVO Danes:	Premiera Anouilhove
komedije «Leocamdia» za red A.
Rossetti. 16.30: «Ljudje v senci*, M. Lane, P. Stoppa.
Excelsior, 15.i5: »Rapsodija*. E. Taylor, V. Gassman,
Femce. 15.00: »Jetniki neba*, J. Wavne, C. Trevor.
Nazidnaie. 16.00:	»Roka	tujca*,
A. Vatli, T. Hovvard.
Filodramamtico. 16.00: «Modcrna devica*, V. De Sica, G. Fer-zetti.
Supercinema. 16.00:	»Okrvavlje-
na strelica*. C, Heston, J. Pa-lance.
Arcobaleno, 16.00: «Egipčan, Si-nuhe».
Astra Rojan. 16.30: «Dvoboj na soncu*, G. Pečk, J. Jones, Mladoletnim prepovedano.
Capitol, 16.00: «Rojena za ljubezen*. T, Martin.
Cristallo, 16.00: «Teodora».
Grattacielo. 16.00: «Egipčan Si-nuhe*.
Alabarda, 16.00:	»Čudovit člo-
vek*, V. Mayo, V, Ellen.
Ariston. 16.00: »Krinka iz blata*, G. Cooper.
Arroonia. 15.00: «Groza na vla-ku», G. Ford.
Aurota. 16.00: »Oddaljeni svet*, J. Stevvart.
Garibaldi. 16.00: #tJjemite jih ži-Ve ali mrtve*. R. Mecker
Ideale, 16.00: «Dve noči s Kleopa-tro», S. Loren,
Im pero. »Toto išče mir*. Toto.
lialia. 16.00: »Ljubeze n o kateri sem vedno sanjala*, Kirk Douglas. Mladoletnim prepovedano
S, Marco. 16.00: «Trst, ljubeznivi Spev*.
Kino ob Morju. 1600: »Hoffmanove pripovedke*, M Shearer.
Moderno. 16.00: »Morski roparji z južnega križa*. Y. De Carlo.
Savona. 15.30; »Cena dolžnosti*. R. Tavlor.
Viale. 16.00: »Rokoborec 'n
S*t
Singa*. A. Richards. „ Vittorio Venelo. 15.30: tUt® dis?», R Taylor.
Azzurro. 16.00:	»O ranga«'"1'
A Ruschel.	.
Belvedere. 16.00: »Nared«* * sa», D. Martin. , Marconi. 16.00: «Sto let Hu0B N- Gray.	.	oi)
Massimo. 16.00: «Otroci strne«' D. Ma-rli-n.	. , v,mf
Novo Cine. 14.30: »Pekel u*"' V. Mayo	„	ki
Odeon. 16.00:	»Neapelj	se
in smele*. L. Tajoli. > Radio. 16.00:	»Pošast trw
gune», R Carlson. .i,, Secolo. 16.30: «Kreolska 0“"’ ka», A De Cordova. ( Venezia. 15.30: «Gunga D'"’1 Grant
Skedenj. 18.00: »Presneti Kino na Opčinah. 18.00: y :
bežni grešita dva*, C. “ De Lullo.
SREDA 23. februarja &
r It k i' * »•	.
11.30 Lahki orkestri: l2\ kraljestva prirode: 12.00 kogar nekaj; 13.00 OpertM kvarteti	in zbori:	13.30 j.	piljene	lahke	melodije:	pjf
turni obzornik; 14.25 ritmična	glasba;	^.3v	*■
glasba; 18.00 Enesco: rr. u nsk i	r apsodii ji;	18.24	'HA
Sest nemških plesov, l8’: j! dije iz	revii ih	fik1}?
Zdravniški vedež:	19.1d
glasba; 20.00 Šport; 20.® ^ tercet »Metuljček*; 20.40 rf. brez besed: 20.30 O uč»m» ^ skiih eksplozij; 20.45 rol j|,8 Slovenske filharmonije q V' Književnost in umetnost. blarjevi knjigi «Sloven>» .^t ma»;	21.30	VVagner:	»rj*
o.pera	v 3	dejanjih -	11'
23.00	Tangi	m valčki.
T K H > i.
11,15 Lahka holandska Krf,
■ - —----- - zdra/jf«
11.45 Pogovor z z»r*'L * 13.25 Plošče po željah; .1"-‘ fi lodije preteklih	H
Brahms; Kvartet v cJOfTnS ! V valčkovem tempu:
manno Wolf Ferrari: ženske*, glasbena kotn^ dejanjih.
K O I* K It
254,6 m ali 1178,?S t* Slovenska poročila:
13.30, 14.30. 19.30 in 20.3%, d Hrvaška poročila: vsak
20.00.	...	l!>
Italijanska poročila: 6 *'’•
17.00. 19.00 in 23.00	. vF Iz naših listov v sl L,#'
dan (razen nedelje i» ™ J ka) ob 14.36	..... df
Iz naših iistov v dan (razen nedelje id ™.A[ ka) ob 17.06,	K
6.40 Jutranja glasba:	v
ledar . vremenska napo' i f Jutran ja glasba; 7.30 N**, (j-0 Opo 0*9*1 ' ktualni
  -------------- glasba:	rfU«	„
na glasba; 14.00 Od ibielaT|i)jF melodije; 14.40 Spored P’ skih narodnih pesmi; turno življenje na PfrT fc 15.15 Filmske melodij" ^7 Glasbena kronika doina L# svetu:	15.40 Klavirske jvT
F. Chopina; 16.00 predavanje; 16.10 Za Mr nekaj; 17.10 Pesmi P°cottK, 18.00 Slovenija:	18.15 JV F
koncert; 18.50 Šport; ‘LJjUe
vajske melodije; 20.15. V-ft-
sevdalinke: 20.40 Rit*" i|)rf*L lodije z or kestrom Di*
21,05 J. Brahms: Dve A. Gl asu nov:	Violinski	jj-,	1“
v a-molu op. 22; I AH5®^ ria - suita.
»1,11 t K« |J* , 327,1 m, 202.1 m, O Poročila ob 5.00. 6.00, 7®	»
15.00. 17.00 in 22.00	I1',, 11.00 Radijski koled»r'c|o(r
Glasbena medigra; U® dFj. .vkfc narodne pesmi P°J® [žfj nist Koman Petrovčič. * . K niko spremlja A. Stad*'jji,
V tričetrtinskem taktu:	'
gospod, n je; 11.00 Opo cert; 12.45 Aktualni ,? Z »DL 12.50 Lahka glasba;	,
H 1C C LTDl IIDHA d 11	*>
ikovni	pogovori;	l8-	K'
.............	trni * m
če	n
14.10 Zabavne melodiifl.
spored domačih pesmi vov; 14.00 Gledališče..
1T.1VJ LclUdVUC	-	. *
Igra trio Dorko Skob®!. Litri. Glasbena medigra: 16.1* ^4. iz literature — Aleksej-,. M Novela (ob obletnici srb.iT, 1LI Želeli ste — ooslu».jfflrfi Naši solisti, pred mik,. 1L 18.00 Ljudje med Glasbeni mozaik: 20.OO5S«, Gerschvvin: «Porgy ib pera v 3 dejanjih.
TKI F.% l/U4 jrf
17.30 az otroke.
čen naslov*: 18.20	00
20.30 Telev. dnevnik: . ^1^ ro, Garu; 2.30 JaponsKii
Odgovorni
o red0**.
STANISLAV HeNK^,f(
Tiska Tiskarski zavod ** ^
ADRIA
THST. prt* Ul. Cicerone st. * tel. 29243
i0vU*
«Arlria-Express» 1 seznam prihodnjih lov za Jugoslavijo-19.-20. marca
Opatija - Reka,
■ po$v
na - Ljubljana,
Branik - Zali hrif: ,4 f Gorica - Kanal Soči - Tolmin - l\ineV Ilirska Bistrica - b
- Pivka- ]95i, Vpisovanje do O- • j
27. marca 1 ^vl)*' j Sežana, Tomaj,
Komen, Vojščica, njevica.
Vpisovanje do
12-3
f
«Adria-Express» P (rfč v najkrajšem <raS,llri!ill1< ske, navadne in a(1zita ne vizume ter
vizume- s
SOŽALJE
Člani prosvetnega
»Slavko Skamp?r{.c foV- (jd' svoje globoko sožalj m jf Hreščak por. GrttdL ^jd*
lim sorodnikom
gubi dragega očeL'
ZAHVALA
žal**1!
V ponedeljek 21. t. m se je razvil iz h|.sc i,atef* v Bazovici št. 190 žalni pogrebni sprevod
thiiiizi; maki:
ahv»Mu$
ncetn- p0.
so spremili drago pokojnico k zadnjemu P0®'*
sphna zahval« H« rov u 1 n n m Auotio in nrirfnil^ *
k večnemu pokoju. Žalujoči se iskreno zalleIn, en,
mn vepm cnrnšnilrnm n-iin4aU-», ,n /nam. . J7
mo vsem sorodnikom, prijateljem in zna"
sebna zahvala darovalcem cvetja in pridnim ki so zapeli naši materi lepe zalostinke Bazovica, 23. februarja 1955.
Žalujoča družina
M»rC'
23. februarja 1955
PISKUSUA 0 DEŽELNI AV10N0MU1 ZA PURLANIJO-JULIJSKO KRAJINO
Tudi nsgrotnaji) deželni avtonomiji lesredno nelrinie nninnst tahe rešitve
iitsrtif611 ln ,vrednost deželne doieti k ve 'e mogoče
"lo nai‘!»JaSne]e’ de P°Sleda-tiki ?r~U(nente' ki jih pro-:J\l ‘ uZavni ureditvi nava-v& j i ‘ nasprotniki. Se :i »dokazno moč pa imajo “•ufin*6?-1, Že Prihajajo iz v,J,‘“•.ki se je danes ogrelo in 3 11zraz'io nacionalistični un - 0 . ras'stično rešrva-lfarsk^aSani sodobnega gospo-Si in . * socialnega, politične, ko zaiiUiUrnega živltenja. Ta-teviin n11?0 v drugi številki celoti ’ riatico» (ki je v
"slističnerna ? tak6ga naC'°'
tališča? i ln rasističnega deželni	odkrit napad na
Juliiskn ?vt°nomijo Furlanije-mentov ,ra3me’ z vrsto argu-svoin j morejo obdržati
stavim0re le’ če se po' pacionalističn(SPreJrnem° tak° Sodišče V
speševala slabljenje «italijan-1 ne in reakcionarne sile vedno i ustava in odreče avtonomija skih poziciji), hkrati pa kre- borile proti vsaki decentrali- —	"
pila francoski, odnosno nem- zaciji in s tem, seveda, tudi ški značaj obeh obmejnih po- proti deželni ureditvi države, krajin (Doline Aosta in Juž- Pri tem se avtor zaganja tudi
in rasistično
omenjeni . matici
PUcchetti
*AdriaVp.“Jcni- številki revice j.driaticoi, ]e neki Lucian*0
k!°nilnn	Pojasnil svoje od-
avtonnm- ?ce do deželne Bc zaH?1Je' nas nepotreb-jih Va' z urgumenti, ki si členit? i,Vhredno ogledati, raz-hovo d m pokazati na nii-»o in , sporno nacionalistič-V a s is t ič n o izhodišče, fflni „J(em Članku »Proti de-djske k OTlomin Furlanije-Ju-šča v d"a:,!ne» se najprej spu-**ni rt»iC^no dosedanjih izku-kje v=eine.avtonomije (Sici-^rtntitiMk ’ hokmo Aosta, ‘a iron,	ga'Južne Tirolske)
krog™ j'ra ‘rditev vladnih Sužnje če?Srire » Pozitivne te vedeti	f - avtor ne moko se	ročno, kai se misli.
teh izkufenfr! 0 Pozitivnosti fiovem, vena pa ->e’ p0 nie' deželne Paar znano, da so vrst0 onav nomije povzročile
^Pravami°rinV--me^. dežel.nimi
Stelah
osrednjo vlado; v
ka 2	Pa' kjer imamo oprav-
•Pi,	;°dnostnimi manjšina-
ta avtonomija
ne Tirolske).
Ze pri tem prvem ugovoru proti deželni avtonomiji je jasno razvidno avtorjevo nacionalistično in rasistično izhodišče; avtonomija je slaba in celo škodljiva, ker ohranja in celo krepi narodnostni značaj etničnih manjšin v obmejnih krajih in s tem slabi »italijanske pozicije« v teh krajih. (Očitno je kaj ima avtor v mislih, ko govori o »italijanskih pozicijah«; idealne italijanske pozicije imamo tedaj, ko etnična manjšina ne pride nikjer do izraza in ko so dani vsi pogoji za postopno izvedbo integralne asimilacije te manjšine). Nacionalistično in rasistično izhodišče ugovora proti deželni avtonomiji v narodnostno mešanih pokrajinah je torej očividno.
Zanimiva in skrajno poučna pa je avtorjeva argumentacija, ko govori o deželni avtonomiji Sicilije, kjer ne gre za etnično manjšino. Slabljenje »italijanskih pozicij« se tu odkrito istoveti z oškodovanjem interesov italijanske države, kar pomeni v bistvu isto kot v gornjih dveh primerih. Deželna avtonomija Sicilije ogra. ž i, po avtorjevem mnenju, koristi italijanske države. Kakšna pa je ta «korist italijanske države«, pove avtor odkrito nekoliko pozneje, ko govori o tem komu koristi deželna avtonomija. On vidi, pravilno, da deželna ureditev pospešuje porast naprednih sil (ki jih on označuje za protinacionalne), medtem ko predstavlja centralistična ureditev države večjo oviro za zmago demokratičnih in naprednih sil. In v tem je tudi razlog, da so se konservativ-
-V.
sk°erSni°
.K
Ž? <#• .'■NrttDvA V
W';uporoe:aii
so končno našli ostanke belgijskega potni-ki Pogle j* Dc-5 na katerem ie našlo sni rt 29 potnikov. Na 0 z letala, ki je ostanke prvo opazilo. Vidna sta fep in vrh krila letala, ki štrlita iz snega
italijansko ustavo, ki tako ureditev proglaša, ker gre po njegovem za kompromis med strankami demokratične, ga centra in levico, kar odraža, na ustavnem področju, zmago nad fašizmom. S tem je avtor še odkriteje pokazal kje so njegove politične simpatije in kaj on pojmuje pod besedami ((koristi italijanske države«; centralizirano oblast italijanske reakcionarne buržoazije.
S podobnimi argumenti se avtor spravlja tudi na deželno avtonomijo Furlanije-Julij-ske krajine. Avtor si ne prikriva dejstva, da je popolno vključenje Trsta in ozemlja v italijansko upravo — zaradi neizpolnjenih obljub, pritiska birokracije, povečanje davčnega pritiska in najraznovrstnej-ših težav, kakor pravi sam — povzročilo postopno, a trajno ohlajevanje prvotnega navdušenja, kakor si ne prikriva resnih problemov, ki so v našem javnem življenju nastali in se že zaostrili po prihodu Italije; a zanimivo je, da on kljub temu odklanja deželno avtonomijo, ne pove pa jasno 'in odkrito, kaj naj bi storili, da bi se temu, od vseh strani priznanemu kritičnemu stanju odpomoglo. A pojdimo po vrsti.
Oglejmo si najprej argumente, ki po avtorjevem mnenju nasprotujejo deželni avtonomiji Pr* nas-
Prvi argument zadeva nas Slovence. (Ta tipično nacionalistična bojazen in celo strah ki se javlja v najreakcionar-nejših italijanskih krogih, je hkrati zelo zgovoren dokaz slepe ulice, ki se v njej nujno znajde vsak, ki gleda na vprašanje sodobne družbe z ozkega, nacionalističnega zornega kota. Ta strah je hkrati priznanje, s katerim ti ^ krogi dokazujejo svojo politično in etično nemoč.) S tega stališča se argumenti za ali proti deželni avtonomiji ocenjujejo po tem, ali ta avtonomija služi ali škodi Slovencem in njihovemu vplivu v gospodarskem, socialnem in političnem živ ljenju dežele. Pristašem de-želne avtonomije ža Furlanijo-Julijsko krajino, ki zatrjujejo da bi deželna avtonomija pri nas .zmanjšala vpliv Slovencev v njej, avtor nrjgovnr.ia da ne gre za steviib in 'za neznaten politični vpliv na osnovi itevtlčhega, stanja Slo-vencev, ampak da je nevarnost slovenskega elementa v deželni avtonomiji v ((gospodarskem prodiranju«; Slovenci so na tem, da pokupijo vse; zemljo, male in velike tovarne raznovrstne nepremičnine itd. Kakor vidite, gre za ze-lo resno zadevo: vse je na-prodai in Slovencem denarja ne manjka. A to še ni vse.
Slovenci niso sami. Imamo indipendentiste, tržašice in furlanske, nato komuniste in druga avtonomistična gibanja; več kot dovolj za zmago na deželnih volitvah. In ker je večina prebivalstva za deželno avtonomijo, evo vam najboljši razlog, da se razveljavi
«c interesu italijanske žaveii.
K temu je treba dodati še
znano ((začasnost«, toda o tem n; vredno izgubljati besed.
Drugi avtorjev argument zadeva gospodarstvo. Tu avtor, govori pravilno, o potrebi povezave z zaledjem. (Zanimiva je pri tem okoliščina, da je bil to do včeraj «protinacionalen» argument.) Avtor trdi, da bi dežela ne dala Trstu nič več od tega, kar že ima. Kako pride do te trditve, ni jasno; zato tudi njegovo vprašanje — Čemu vzpostaviti deželno avtonomijo, ki ne more spremeniti obstoječega stanja — nima nobene dokazne vrednosti.
Ko bereš vse te avtorjeve
»argumente«, ki naj bi odsvetovali ustanovitev avto-nomne dežele Furlanija-Julij-ska krajina, prideš prav do nasprotnega zaključka; deželna avtonomija je v sedanjem položaju nujen izhod iz zastoja in krize tržaškega, gospodarskega, socialnega in političnega stanja, pomeni korak dalje na poti demokratičnega razvoja, in mora nujno naleteti na odobravanje vseh tistih gibanj struj in posameznikov, ki jim je pri srcu blago, stanje— -tukajšnjega prebivalstva.
KOCHE
SEDANJA FAZA KOMUNALNE UREDITVE V FLRJ
Nove občine bodo temelj
družbeno gosp. življenja
    ■——————■"■»
Okraji bodo s svojo politično in nadzorstveno funkcijo jamčili enotnost gospodarskega in pravnega sistema
Priprave za novo komasacijo občin in okrajev, za formiranje večjih, za življenje sposobnih skupnosti, so v vsej državi ze precej daleč. Pričakuje se, da bodo v kratkem tudi najvišji državni organi s svojimi sklepi olajšali uresničitev teh priprav.
Zvezna komisija za probleme komunalne izgadnje pregleduje prve načrte statuta nove občine in okraja.
Te načrte proučujejo sedaj pododbori in delovne skupine zvezne komisije, in pričakovati je, da bo v začetku marca plenum komisije dal svoje mnenje o njih. s tem bodo sprejeti prvi statuti nove občine in okraja, kar bo omogočilo sestavo večjega števila podobnih statutov v vsej državi.
Brez soglasja zvezne komisije ne bo mogel biti sprejet noben statut vse do tedaj, dokler se novi komunalni sistem ne zgradi do mere, da ne bo več potrebna nikaka pomoč zveznih organov.
Težnja po združitvi krajevnih enot v tpritorialno večje in gospodarsko bolj povezane celote je v vsej državi močna. Posebne krajevne in republiške komisije za komunalno izgradnjo proučujejo načrte statutov novih občin in okrajev. V vsaki republiki imajo izdelane že predloge za mrežo novih okrajev, ki bodo zajeli večja ozemlja od sedanjih.
Združevanje več manjših občin v večjo, kot se zdi, izhaja iz velike samostojnosti krajevnih enot, ki jo te enote imajo že v sedanji jugoslovanski zakonodaji. Sedanji okraji razpolagajo z znatnimi materialnimi sredstvi. Ti okraji določajo krajevne gospodarske načrte, samostojno sprejemajo proračune in razpolagajo z delom dobička njihovih gospodarskih podjetij. Pokazalo se je, da se te in še mnoge druge pravice krajevnih enot ne morejo izvesti v okviru sedanje teritorialne razdelitve, ki je bila do-
DOBRICA C OSI C: <K0REN\», ROMAN IZ ČASOV«SRBUiCE>
lan
skoJet
roman
To je šele drugi roman mladega srbskega pisatelja, ki je zanj prejel pol milijona dinarjev nagrade beograjskega tednika „N1N" - Prvi njegov roman ,,Daleč je sonce" je že preveden v slovenščino, a po njem je posnet tudi istoimenski film
,ev- 9-10 gozdarskega vestnika" posvečena !Nšanjem pogozdovanja slovenskega Krasa
na te številke je nadvse važna tudi za pogozdovanje na našem ozemlju
^sebj
^9(3
n®0 Vest„St,evillja s^ozdar-.da si štev. 9- 10 ((Gozdarskega jt' leto ln !	'	ki	izhaja	že	J	vestnika«	nabavijo	in	se	tu-
°	£a	lzdaja	Dru-	di	nanj	naročijo,	sa.i	je	ča-
sopis znan kot najpoljudnej-
«4,!l?e*!tKii
t,°Venijea-'n 'esne industrije bZ, vpra? P°svečena pere-l. člerpatik em
slaviji. Naroča se pri upravi »Primorskega dnevnika«. Ul. s Frančiška 20-1X1. Letna naročnina za inozemstvo znaša samo 600 dinarjev
Nagrado, ki jo je pod naslovom, «Nagrada kritike« razpisal beograjski list tNedefjne iiniofmativtie novine« za najboljši roman, je dobil Dobriča Cosič za svoj roman «Ko-retini (Korenine). Žirijo je sestavljalo šest kritikov in sicer M. Bogdanovič, V. GIi-porič, C. Majstorovič, B Mihailovič, Z. Mišič, E. Finci.’ Ta žirija je soglasna izjavila, da so «Koreni» najboljši roman jugoslovanske književnosti v letu 1954. V istem letu je bilo napisanih še več drugih romanov, ki bi prišli v poštev, sem bomo prišteli na pr. sledeča dela: A. Vučo: nRazpust» (Počitnice), R. Kon-stantinovič: iiDaj nam danes«, l. Potrč: «Na kmetih«, J. Ribnikar: ^Nedovršen krug« (Nedokončan krog), E. Sinko: iiOptirnist«. Izbira je bila bogata, saj je bilo v lanskem letu objavljenih ■ skoraj dvajset romanov, kar najbolj zgovorno priča o plodnosti jugoslovanskih pisateljev m o zrelosti jugoslovanske sodobne proze, ln prav zaradi tega je treba posebno poudariti važnost izbire in vrednost tega Cosičevega romana.
V besedah Cosičeve simbolične osebnosti Nikole, je o-snovna koncepcija dela, njegov idejni, moralni in etični pomen. eClovek ni niti mravlja, niti ptica, Človek hoče
Vsaj toliko, kar si (o bog!) dal hroščem: da se množe in trpijo toliko, da nikoli ne morejo umreti. Srbijica pa )e-livada, ki jo reka poplavlja, kadarkoli se razcvete. M) se več ne množimo s semenjem. Životarimo iz nekakih zemeljskih korenin, zemlje pa sile niso tako globoko preorale, niti nas popolnoma izruvale. Da bi živeli, se precepljumo z žilami«.
V tein romanu je izražena nepremagljiva potreba po življenju, obstoju in trajanju; potreba kmeta, ki je zanore-ninjen v plodno zemljo med dvema Moravama, ljudstva, ki se seh pred izginotjem in ki umira na gladkih akacijevih odejah, bolj yineua kot umira in prav zato živi, ker v rijem živi neugasen ogenj življenja. Cosič piše v zanosu močne strasti, ki je rezultat izredne ptščeve želje po spoznanju, odkrifanju.pt un\etniskem t ob
in v bodočih Cosičevih romanih bomo videli njihovo živ-l jen je, zvedeli za njihovo trpljenje in danes, po iztdu nKorenov*>, lahko slutimo njiho-vo življenjsko pot. Četudi je piščeva * pozornost osredotočena , na določeno, ,vendar pa neomejeno časovno obdobje, se tu zlivajo zvoki in odmevi preteklosti v ljudi in stvar-nost tega obdobja, hkrati pa se že slutijo spori in prelomi bodočnosti, t. j. naše dobe.
V romanu «Korenin je prikazana vrsta dejanskih podatkov, ki so krajevno obarvani, vendar se delo ne sestoji iz realističnih, krajevnih ali folklornih sličic. Pisec te podatke posplošuje in jih s svojo koncepcijo dviga do splošnih
samo njegov način življenja, ampak tudi način mišljenja, dojemanja in kakovost občutij. Osebe so vzrasle v svoji dobi, v zemlji in okolju, v katerem ziue m trpijo, trpijo in umirajo. Najini j Vsestransko je.^b(lic Ačivia K a tigjj,	g o ve ga. sina * Djor-
dja, snahe Simkc, medtem ko so ostali liki v primerjavi z zahtevami gradnje, sporov in febule orisani z lažjimi potezami, hkrati pa krasno zadeti.' Tu mislimo na Vukašina, Telo, Andra in druge. Zivlje-.nje teh ljudi se vrti po liniji njihove notranje strukture in h gike, ki je ponovno pogojena z' logiko in strukturo tedanje dobe in zato so ti liki prepričljivi, živi po svojih
vseljudskih vrednot. Ce bi se\krujevnih značilnostih, po trp>
mogla določiti splošna formula, po kateri bi se ocenjevala vrednost književnega dela, bi morala zahtevati tri stvari:
ljenju pa vseljudski. Vsaka izmed teh oseb je prenašala svojo hudo življenjsko bol in pisec nam jo je posredoval
intenzivno sliko de jonskega \ samo zato, da bi jo videli in
"''»‘'"“J« »•*	         —	*•	—	—— . «1* V. JV
učenju- lastnih doživljajev in iStanja in krajevne določenosti, \ spoznali. In spoznavanje
gozdarske
1 Prav”Tacenskega Kra-,Važna -J? o,tega J« nad-
Ist Slovensko Pri-
^sl ®zemlje‘nN‘udl Za Jrža'
ciai, ve i	navedemo
jjjkov. katerih glavnih
bi\
n	oearam raz-
«P kT sIovp iZdarsk1 proble-j. ^zdovan kega Krasa«, n i(i ®risDev'al Jai ^''asa»- dalje Va- Pešnpi< anke »Za boljše >je saaJ»e dei0)) ((Pof.ozcJlo.
«Varr.meli°raPciiSah”' »Lipica, Mil„.Cevanje * i, pasr"kov» in tlaPs ObraHn kunvomn. ing. Z[,dek ((P,.„?V1C ie prispeval
'feS jesen",°8tl s£ditve v
L j ~ Dr. Maks
*!owe;, «SoicenainlSal Sledf,Če «ka n.skem kL senca na
sin, studii., asu». «Gozdar-
Kr kUr2‘ia po Ciirl°Sna Pkrrl fSU 1P Istri«, ^.Jska ^oloaka in veeeta-
V». °S?ka slovenskega vegetacijske
i^hižbe "?lavne
slov °*irom
iebt>imS‘0nV,Ln.skega Krasa
melio
fčl)
arske * mi
piše
n
vrst
na gozdno
možnosti«. Ing. Pc(ar
bi?niki‘nTv-''U P°gozdovaln «£ ^ dalie 0 «'z-
% *advse zan,m?v0^avl;a-ri°v°m «LiDi!eltJLama Ped f-
C30e pi’.žp"<ov,, svzP°rrer’ip-
vv„r* Ss
d«einiku. iUdi;. 'L »a-
bomo
Vlil. k\ je pripadel
k •
5°zdovan; se zanimajo „
■ “»"».r sfiaas-
s. gozdarski časopis v .Jugo
\ ,/to V m,,j
MERILC
25 »m
me]o področja beso I? /flš Ro nraiU
itfflJA
/
nun/rt
G0R1CA
o uoGATcr
V* »H
cr*"*icA
\T\ &**"*	» —^'
ostcjsa
\1L AJSTMIČ4
C SOZ HM *
O *4 & TA*
MOTVVU
VIZIHAC*
dojemanju današnjega življenja. Cosič je že poskušal in tudi uspel raztolmačili določeno problematiko, ki nam je blizu, če ne drugače vsaj časovno, v svojem prvem romanu uDaleč je sončev. Ta četudi je tako kritika, kakor tudi občinstvo ta roman lepo spre-jela% vendar se zdi, da je bil Cosič nezadovoljen, m to ne z romanom, ampak s svojim poznavanjem začetkov in vzrokov vsega kar se je pri nas dogodilo v zadnjih 15 letih, in da ln razkril vzroke vsega', kar se daiies dugaju m kur se je dogajalo prej, še pisec loti dela, ki se dogaja nekje ob koncu 19. stote tja, d zadnjih letih vladavine kralja Milana Obre-noviča.
Kot je Cosič v tem romanu pokazat, da ljuba retrospektivo’/ vprav tako dokazuje, da njegove osebnosti spominjajo nu mladost iti oživljajo pripovedovanja svojih prednikov in tako.* bi rekli, z dvojno retrospektivo odzbanja na predvečer l&a 1903 kpt dalyn~oa mev Soljenja še., iz zacatk stoletja, odmev srbskegj pora,	odmev Ktfo*
djeve dobe.
Tudi v 'odmevu teh daljnih dogodkov in hajduške preteklosti, na katero spominjajo tudi z mnahom obraslo kamnito kofo.eS katerim so brusili bodala v davnem toda nepozabljenem uporu in zareze z nožem Ačimovega prednika Vasilija, s katerimi je beležil t»Rške glave, ki jih je z lastno rolco odsekal, ■ v •tem od niš vu torej opazujemo dejansko »stanje kmečke Srbije, stvarnost, v kateri po-tomci • uphnikov in hajdukov nimajo moči, ne srca, niti pameti, da bi se borili proti Ubrenovj£»vemu absolutizmu m nasilju, kot to dela Ači-mov sin Djordje, ki se predaja trgovini in žvenketu dukatov in Je nesposoben, da bi rodil nasladnika, ter je zaradi lega do Skrajnosti nesrečen, dočim drugi sin Vukušin, ki je končal šole v Parizu, prekine vsak odnos s podeželjem ir. s «hajdvško« politiko svojega očeta Ačima. pristaša ra. dikiil.eke politične smeri. Njihovi uUva . so. naši sodobniki
teh
vseljudski pomen dela in so- | oseb vzbuja pri bralcu obču-dobnost in adekvutnost izraza, t tek obžalovanja, vzbuja obcut-Cosičeva knjiga pa je lokalna tke, podobne onim, ki jih u-tako po svoji gradnji, kakor stvarjo pogled na stare, le-
po svojem okolju, ljudeh metaforah ter po mnogih drugih činiteljih. Ona je vseljudska v tem, da izraža željo po življenju, po udeležbi v trpljenju, ali vsaj v razumevanju trpljenja in kakršnekoli mu-
pe predmete, izdelane iz srebra, kj je zaradi starosti počrnelo.
Psihološko tolmačenje oseb je popolno zaradi tega, ker jih ne vidimo le v njihovih dejanjih, ker jih ne čujemo sa-
ke. Končno, ta knjiga ima i ‘ mo iz njihovih izrazov, po-moderen i adekvaten izraz, ki polno je tudi zato, ker nam
zahteva posebno analizo.
V tej knjigi je prikazano ((kmetijstvo». Prikazan je njegov način življenja, ln ne
pisec posreduje tudi njihove najbolj intenzivne in najbolj intimne občutke, s katerimi nam posreduje tudi njihovo
preteklost in njihove težnje. Spomini, slutnje in razmišljanja teh oseb jih psihološko najpopolneje osvetljujejo. Ta občutja so zelo različna, vendar je pri njih nekaj osnovnega. In vprav zaradi teh o-snovnih občutij in dojemanj, ki jjh .sicer tudi odlikujejo kot izrazite osebnosti, prihajajo v medsebojne spore, ki so ponekod zelo dramatični. Za primerjano na psihološkem temelju (in ne samo na psihološkem) ima Cosič poseben smisel.
Cosičev roman «Koreni» u-stvarja neke asociacije. Po krajevnem obeležju, ki ga pisec prikazuje v drugih svojih. romanih, torej po krajevnem obeležju, ki se odrazu tudi n gradnji in problematiki, v ljudeh, pokrajini, Cosič spominja na Ivo Andrica v slikanju nekih erotičnih momentov pa je soroden Borisu Stankouiču. Ono kmetsko značilnost, ljubezen in strast do obdelovanja in posesti zemlje nam prikazuje z razumevanjem in toplino, kot jo srečamo pri Regmontu.
Pri čitanju tega romana obstanemo začudeni nad posamezno vsebino, neki dialog nas kar vznemiri in ob kaki stilski obdelavi smo kar navdušeni. ln pri vsem skupaj je še nekaj značilnega. Živo nas zanima usoda, ki čaka njegove osebe njegove like. In to je za bralca posebno doživetje.
V. T.
ločena pretežno z administrativnimi ukrepi.
V splošnem velja mnenje, da današnji okraji ne morejo biti osnovne politično-teri-torialne enote. ker glede na velikost njihovega ozemlja predstavljajo oviro za večje sodelovanje državljanov v upravljanju družbenih in državnih poslov. Hkrati pa so obstoječe občine premajhne in gospodarsko in organizacijsko prešibke, da bi ustrezale vsem potrebam.
O novi teritorialni razdelitvi in razmejitvi občin in o-krajev bodo odločali volivci. Sklepi volivcev bodo pri ustanavljanju novih občin in njihovega ozemlja odločilni, kakor bodo odločilni tudi pri določanju njihove notranje organizacijske strukture.
Menijo, da se ves ta proces ne bo povsod enakomerno razvijal to pa zato, ker so posamezni predeli gospodarsko različno razviti. Toda postopno formiranje novih občin in okrajev se mora vendarle izvesti v razmeroma kratkem obdobju, saj bi se ne moglo dopustiti, da bi dalj časa bilo v veljavi več različnih političnih in upravnih sistemov.
V razpravah, ki se vodijo v javnem življenju in med vidnejšimi političnimi prvaki, so bila sprejeta neka osnovna načela bodoče ureditve. Prvenstvena vloga nove občine mora biti družbeno gospodarska; Občina bo prevzela iniciativo za razširjenje proizvodnje na svojem ozemlju. Imela bo pravico ustanavljati gospodarska podjetja in sklepati o krajevnih gospodarskih načrtih in proračunih. Novi okraj bo s svojimi političnimi in nadzornimi funcijami zagotavljal enotnost gospodarskega in upravnega sistema it preprečeval izolacijo ter morebitne partikularistične težnje posameznih komun.
Da bi se vse to doseglo, statuti novih komun ne smejo odražati le navadnega prenosa kompetenc z okrajev na komuno, ampak morajo vsebovati tudi višjo stopnjo krajevne samouprave, večje pravice in možnosti državljanov, da sodelujejo v upravljanju družbenih in državnih poslov. Vzporedno s tem se bodo razvijali tudi organi delavskega upravljanja podjetij, kakor tudi organi v šolstvu, prosveti, socialnih ustanovah itd. Osamosvojitev krajevnih enot ne bo v nasprotju z medsebojnim združevanjem gospodarskih podjetij, ki se bodo združevala ne glede na teritorialno pripadnost, ker je to pogojeno z enotnim mehanizmom proizvodnje in blagovnega prometa.
Po zadnji administrativno teritorialni razdelitvi Jugoslavije, ki je bila določena leta 1952, je v Jugoslaviji 4125 občin. 329 okrajev in 24 večjih mest na stopnji okrajev.
Sedanje občine zajemajo manjša m večja mesta, večje in bolj razvite vasi, ali pa združujejo več manjših vasi in naselij. V letih po osvoboditvi se je število občin stalno manjšalo, njihova ozemlja pa so se večala. Postopoma so se ukinjali okrožni in pokrajinski ljudski odbori, tako da ima krajevna samouprava sedaj le dva predstavniška orT gana in sicer ljudski odbor občine in okrajni oz. mestni odbor.
Mlado Ivano je narava obdarila z izredno velikim nosom. Ze kot majhen otrok je postala zaradi te hibe plaha in čemerna, kar ni čudno, saj je čutila, da so jo vsi opažali. Vsepovsod je morala poslušati šale na račun predolgega nosu. Vse to je kvarno vplivalo na njfeno duševnost in razvoj. Ko se je plastična kirurgija obraza pričela na-vzUc ysem predsodkom un^ne-z a »panjem uveljavljati, se je odJpči)W za operacije. KlilSiko! %%za jfustila ;fcot nov človek^ ne samo z novim obrazom, ampak s samozavestjo in samozaupanjem, ki/ju, je zgubila s prvimi otroškimi spoznanji.
Takšne čudeže doživljajo plastični kirurgi prav često. Zunanje spremembe spremljajo vedno tudi notranje. Cisto enostaven poskus lahko naredimo tudi mi, ie se zjutrj zbudimo neprespani, utrujeni in mrai. Postavimo se pred zrcalo, nasmehnimo se svoji zrcalni sliki ter recimo: ((Počutim se dobro, lepo je živeti. vse ima svoje dobre stranmi« Nato si zapojmo, zažvižgajmo prvi napev, ki se ga spomnimo ali pa zabrundajmo katerokoli pesmico. Obnašajmo se tako kot takrat, ko se zbudimo razposajeni in veselo razpoloženi, ker vemo, da bomo doživeli nekaj lepega. Kmalu bomo opazili, da smo dobre volje.
Na ta način lahko spravimo človeka v dobro voljo in ga celo ozdravimo. kakor nam je to pokazal Francoz Coue. Mož je bil pravzaprav lekarnar, a ni imel nikoli prevelikega zaupanja v' razne pilule, praške in tinkture. Ve-
zdravniSki
 KOTIČEK____
Živčni trening
roval pa je v moč volje in domišljije pacientov, ki so verjeli in »o si domišljevah, da se jim zdravje vrača. Ne-* glede na to, za čim so bolehali Couejevi bolniki, jih je puščal večkrat na dan ponavljati; »Počutim se dobro, počutim se iz dneva v dan v vsakem oziru bolje!« Zanimivo in obenem čudno; bolnikom se je ^pričelo stanje boljšati'. in <c»1d čisto telesne bolezni,	kot na primer kožni
izpuščaji, so povsem izginile. Kako	je tako ozdravljenje
mogoče, še do danes ni mogoče	popolnoma razjasniti.
Verjetno bomo skušali najti vzrok v mislih in rekli bomo, da stremi vsaka misel po u-resničenju. Spomnili se boste pa trenutkov, ko se nobena misel ni uotela uresničiti. Morda ste se kdaj ponoči ur« in ure premetavali pu postelji, ker niste mogli zaspati? Vedno znova ste se prepričevali: Spati moram, sedaj moram zares zaspati!« in postajali ste vedno bolj živčni in budni. Vemo pa, da je za našim mišljenjem in hotenjem še nekaj, kar na svojski način deluje v miselnem procesu. Ta činitelj je naša domišljija. Medtem ko govori razum: »Spati moram!« dopolnjuje misel naša domišljija: «Ampak ne morem!« In vedno, kjer se spreta volja in domišljija, zmaga domišljija, zato je pravilnejši stavek; vsaka domišljija se hoče sama izpolniti-Poskusi si, na pr:mer, če tr-
piš na prepogostem zardevanju, pomagati s predstavo, da se ti vsa kri spušča v noge. Na ta način boš preusmeril z obraza odvečni krvni obtok, ki te moti. Ko ležiš v postelji in skušaš zaspati, si do-mišljuj,f da ležiš v prijetni topli kopeli ali na od sonca obsijanem travniku. Ce imaš pred nečim strah, morda pred izpitom ali pred predstavo, kjer "nastopaš ali pred družbo ali pred čem drugim, prelisičiš svojo boječo domišljijo najbolje s tem, da jo spelješ drugam, prečitaj nekaj strani kake napete knjige, oglej si kakšen veder film, deklamiraj kako pesem, štej do sto, pri tem pa pri vsakem številu globoko in enakomerno vdahni.
Da lahko speljemo domišljijo v drugo smer, pomeni, da v nas nekaj ni v redu. Vsi smo preveč nervozni in nagnjeni k iskanju vzrokov za nemir izven nas. Iščemo ga v trušču na cestah, v trušču na svojih delovnih mestih, v stalni naglici, v pretesnem stanovanju, v podnajemnikih, v delodajalcih, v sosedih, skratka v vsem «strašnem» današnjem času. Vzrok iščimo tam, kjer lahko stanje spremenimo — iščimo ga v nas samih!
Sedimo, če smo nervozni, v udoben naslonjač, zamižimo in mislimo si; «Vsi moji udje so zrahljani in sproščeni«. Zamislimo se v ta stavek, a ne krčevito, in spremenimo le-
go, če čutimo kje neugodnost in napetost. Drugi stavek, ki si ga sugeriramo, se glasi: ((Prepuščam se pasivno in brez odpora«. Ponovimo ga in povežimo ga nam v pomoč z neko prijetno predstavo, ki nam omogoča prepuščanje brez« odpora. Zaključimo s stavkom; «Vsi moji udje so težki. Vsi moji udje so topi!«
Iz izkušenj s hipnozo vemo, da je občutek sproščenja mišic povezan z občutkom teže. Občutek, da smo tako težki in mlahavi, da nas '»drži le koža skupaj«, nam je v kontrolo, da so naše mišice res zrahljane in sproščene.
Vaja nam verjetno prvič ne bo takoj uspela, toda s stalnim vežbanjem bomo kmalu po prvem stavku občutili, kako se telo sprošča, kako se mišice rahljajo, kako dobivamo občutek sproščenosti in toplote. Vse te in podobne vaje, s katerimi se sproščamo, so zgrajene na prastarih izkušnjah. Najdemo jih v po-globitvenih vajah indijskih jogijev, v meditacijah srednjeveških menihov in pri raznih obredih primitivnih narodov.
Zanimivi so poskusi berlinskega psihiatra prof. Schulter-ja. ustanovitelja tako imenovanega avtogenega treninga. 15 tisoč ljudem je uspelo, da so si pridobili na ta način duševno in deloma tudi telesno zdravje ter se ozdravili raznih nevroz.
Dr. S. B.
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
uLoULUUJA GOHiŠKIH GOSPODARSKIH KROGOV Nagrajevanje 2a povečanje
Zahtevajo deželno avtonomijo vhaterohihjlvhlinčentndiTrst
Priznanje deželne avtonomije videmslci in goriški pokrajini je povzročilo v goriških in gospodarskih krogih veliko nezadovoljstvo. Zupan Bernar-dis je po svojem zasebnem mnenju proti izključitvi Trsta. To mnenje je prevladalo tudi v goriških gospodarskih krogih, ki so ga izrazili v resoluciji demokristjanskima zastopnikoma goriške pokrajine v rimskem parlamentu. V resoluciji, ki so jo podpisali predsedniki Zveze industrijecv, Zveze trgovcev, Zveze poljedelcev in obrtnikov goriške pokrajine, izražajo svojo nejevoljo zaradi izključitve Trsta iz avtonomne dežele, ker Trst zelo vpliva na posoško gospodarstvo. Zaradi sedanjega stanja stvari je treba Trst vključiti v deželo Furlanija-Julijska krajina, in sicer zaradi gospodarskih in političnih zvez ki jih ima Trst z Gčtico. Zaradi začasnosti rešitve tržaškega vprašanja je treba po resoluciji odložiti izvedbo deželne avtonomije za toliko časa, dokler ne bo tržaško vprašanje dokončno rešeno. Sele tedaj bo mogoče podeliti našim krajem deželno avtonomijo, v katero bi bila vključena tudi tržaška pokrajina.
Resoluciji goriških gospodarskih krogov je botrovala že večkrat poudarjena bojazen u-pravnih organov, da bo gori-ska pokrajina v avtonomni deželi z videmsko pokrajino izgubila veljavnost. Videmčani namreč gledajo na deželno avtonomijo s praktičnega in trgovskega stališča, ki je nekoliko različno od izrazito političnega stališča goriških predstavnikov oblasti. Le - ti bi veliko bolje uspevali ob povezavi s Trstom, kjer naj bi po izjavah in pisanju goriških. listov imeli več razumevanja za potrebe bratske Gorice.
Vse kaže, da se naši predstavniki bojijo, da bo goriška pokrajina stopila v ozadje m postala nepomemben činitelj v deželi. Bojijo se tudi, da bo prej ali slej goriška pokrajina kot upravna enota izginila ter jo bo nadomestila podprefektu-ra. S tem bi se zmanjšala njena politična moč, kar utegne imeti vidne posledice pri razno vrstnih nakazilih in podobno.
Po našem mnenju je veliko važnejše, kako bodo v Vidmu gledali na vključitev Gorice v deželo in obenem pa se bomo borili poti slehernemu negativnemu pojavu, ki bi utegnil nastati zaradi velikega vpliva in moči ogromne videmske pokrajine.
kuhinjo, «Zupana s Placute«; dalje sta bila zelo posrečena dva kolesarja, eden na kolesu iz prejšnjega stoletja, drugi pa na pritlikavem kolesu.
Goriško pustovanje je bilo res nekaj posebnega in pust v Viareggu v malem. Ce se oo tradicija uveljavila, je zamisel vredna pohvale:	naj se
ljudje zabavajo in tako počastijo Kurenta.
Pri padcu si zlomil stegnenico
Včeraj zjutraj ob 8.30 se je v Gorici v Ul. Italico Brass ponesrečil 47-letni Ivan Zotti iz Sovodenj. Rešilni avto Zelenega križa ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili zlom leve stegnenice ter razne poškodbe po telesu. Kako je prišlo do nesreče, ni znano.
kmetijske proizvodnje
Ministrstvo za poljedelstvo je določilo, da bo nagrajevanje zmagovalcev pokrajinskega natečaja za povečanje kmetijske proizvodnje za leto 1953-34 v vseh pokrajinah dne 13. marca. Tega dne bo nagrajevanje tudi v goriški pokrajini.
Motociklist ji je ranil oko
V bolnišnici Brigata Pavia so včeraj ob 15. uri nudili zdravniško pomoč 75-letni A-maliji Sabin iz Ul. Ascolj 16, Ponesrečenka je šla po Ul. Carducci, kjer jo je neki motociklist povozil. Pri nesreči si je ranila desno oko ifi se poškodovala po telesu. Ozdravela bo v nekaj dneh.
Nesreča delavca v livarni
Žrtev nesreče na delu je včeraj okrog poldneva postal 35-letnj delavec Raffaele Vi-doz iz Ločnika, ki je zaposlen v livarni 5AFOG v Stražicah. Med delom je nesrečno padel ter si zlomil levo nogo. V bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek, ga je odpeljal rešilni avto.
ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV v Gorici obvešča, da priredi prosvetno društvo «Jezero» iz Doberdoba v nedeljo due 27. februarja v Doberdobu ob 16. uri in ob 20. uri z gostovanjem SNG iz Trsta komedijo Normana Krasne
'DRAČA RUTU'
v dveh dejanjih.
Odhod iz Gorice ob 14.30 skozi Pevmo pri mostu, Podgoro, Štand-rez. Sovodnje, Gabrije ita.
Za Steverjance se organizira avtobus, ako ga napolnijo (prednost imajo S teverjanci).
Vpisovanje pri ZSPD v Gorici. Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuž.
Opozarja se, da je rok za vpisovanja vključno do srede 23. t. m.
Cena: vožnja in vstopnina 490 lir. Za števerjan vožnja in vstopn. 450 lir.
DRZEN PODVIG NEZNANIH ROPARJEV
Urarja Savorgnanija na Korzu
oškodovali za okoli 6.000.000 lir
V lokal so se splazili skozi lukoio, ki so jo ooprovili na stropu
Goriško
pustovanje
Včeraj popoldne se je po goriških mestnih ulicah razvil veličasten sprevod alegoričnih vozov mestnih okrajev in okolikih vasi. Lepo vreme je privabilo veliko ljudi, ki so napravili gost špalir vzdolž vseh glavnih mestnih ulic. V povorki je bilo okoli 20 nastopajočih skupin. Največ ploskanja so žele skupine na vozovih. Nekateri so bili duhovito opravljeni. Ljudje so zelo pozdravljali «kitajsko gobo«, »orkester«, «otroškj vozi-čej{ s Sofio Loren«, ((furlansko
Neznani tatovi so v noči od ponedeljka na torek okradli znano novo urarno in ziatarno na Korzu poleg Ljudskega doma, ki je last Savorgnanija. Odnesli so vse, kar jim je prišlo pod roke, in sicer ure, zlatnino, pokvarjene ure, ki so bile v popravilu itd. Ker je imel Savorgnani predstavništvo ur Omega in drugih znanih znamk, so tatovi prav gotovo upali na velik plen. Izračunali so. da znaša škoda okoli šest milijonov lir., bjgsreČA, ie toliko večja, ker Savorgnani ni bil zavarovan.
Roparji so se splazili v lokal skozi luknjo, ki so jo napravili iz prostorov v prvem nadstropju ter tako prišli skozi strop prodajalne. Delo so lahko nemoteno opravljali, ker ni v bližini nobenega stanovanja. v katerem bi ljudje slišali ropot.
Savorgnani je prej imel trgovino v Ul. Monarhe. Ljudje pravijo, da je menda imel por leg lokala še sobo, v kateri je spal in imel poleg sebe hudega psa. Lokal na Korzu se mu je verjetno zdel varnejši. Poleg tega nočne straže redno nadzorujejo vrata.
Policija je uvedla preiskavo, vendar doslej roparjev še ni izsledila.
NESREČA V BANKI
Revolver padel na tla m ga ustrelil v nogo
V ponedeljek okrog 19. ure se je na sedežu Trgovske ban-jjt* na Korzu Italia štev. 4 pripetila nezgoda, ki pa ni imela hudih posledic. Uslužbenci banke, ki imajo nalogo, pregledati blagajne in preizkusiti pištole, ki so dodeljene blagajničarjem, so oprsvijali svoje delo. Tako je 56-letni Giuseppe Scocciai iz Ul. Cappuccini 12 spravljal pištolo kalibra 6 35. Orožje pa mu je padlo
iz rok in se ob padcu sprožilo. Naboj je zadel Bcocciaia v levo meče in ga laže ranil. Na pomoč mu je . prižel takoj rešilni avto Zelenega križa in ga odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu odstranili kroglo in onvezali rano. Ozdravel bo približno v », dneh.
Zimska pomoč
Odboru za z,insko pomoč
brezposelnim in onemoglim- za delo s sedežem na prefekturi še vedno prihajajo prispevki za sklad zimske pomoči. Do včeraj je skupni znesek prispevkov dosegel vsoto 2 milijonov 559.813 lir.
25. t. m. seja občinskega sveta
Pod predsedstvom župana dr. Bernardisa je bila v petek zvečer seja občinskega upravnega odbora, na kateri so odborniki razpravljali o raznih točkah upravnega značaja. Med drugim je odbor določil tudi datum prihodnje seje občinskega sveta, ki bo v petek 25. t.m. ob 18 v občinski sejni dvorani na Korzu Verdi.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 17 1 tel. 28-79.
KINO
CORSO. 17.15: #Suzana je spala tukaj«, D. Povvell.
VERDI. 16.00: «Jaz sem Primula Rossa«, Rascel.
CENTRALE. 17.00:	«Bes in
strast«, T. Curtis.
VITTORIA. 17.00:	»Dogodiv-
ščine kapitana Davidsona« barvni film.
MODERNO. 17.00:	«Ognjene
skale«, barvni film.
k. '	>
i:	.
i.t -z\\ ■
I pi
s ““Mp
*
- , MM
Najuspešnejše moštvo v zadnjih šestih tekmah
■ -.
Moštvo Udinese je igralo v Milanu z Milanom in Interjem neodločeno, premagalo Atalanto v Bergamu, doma pa premagalo Torino, Napoli in Catanio. Bo uspelo tudi prihodnjo nedeljo obdržati pozitivni rezultat, ko bo moralo zopet na tuje igrišče in bo
njegov nasprotnik Genoa?
VEDNO BLIŽE KONEC KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA
Triestina in Gira še na čelu
Borletti se je spotaknil, Virtus pa ima še vedno možnost, da
se po odigranih dveh zaostalih tekmah povzpne na prvo mesto
Do konca italijanskega ko-	to le videt, kajti	po vsej ver-	ksafji.	Zmagala	je	Jugoslavija
šarkarskega prvenstva bodo	jetnosti pripada	prvo mesto	z	12:8.	Prvi dvoboj	je bil	pred
moštva serije A odigrala še Virtus, ki lahko dobi iz zar •	.......	....
štiri tekme. Edino Virtus mo-	ostalih tekem štiri- točke ter
ra odigrati še dve tekmi več	j tako Tfiestirio in	Giro prehiti
Zopet Bernocchi prvak pri ženskah
V nedeljo se je končalo tek-
in Roma ter Reyer po eno. za eno točko,
Ker bo obedve tekmi Virtus igrala v Bologni, lahko računamo z njeno zmago. To nedeljo je Virtus premagal , Pavio na njenem igrišču • in se lako še bolj približala cilju:
prvemu mestu. Igralci bolonj-.	-	.	..	...
skega moštva so igrali odlič-. mov an je v _ zenski seriji A. no. zlasti pa Calebotta. ki je Prvenstvo si je zopet Osvojila sam dal 32 košev.	j	ekipa'Bernocchi iz Legnana, ki
V nedeljo sta zmagali tudi1 je tudi v nedeljo zmagala' v Triestina in Gira, ki sta .igrali ; Bologni. Ekipa Autonomi iz doma. prva z Varesč.' druga < Torina je igrala v Comu pro-s* Steilo Azzurro. Gostje so v j ti nekdanjim državnim prva-Trstu vzdržali samo v prvem i kinjam in tudi zmagala, ter
1 si tako osvojila drugo mesto. Žalostno pa je, da je tudi eki-
REZULTATT •Gira-Stella Azzurra
82-71 ; Pa °m3a iz' Faenze v Trstu
*Junghans-Reyer					45-45
•Milenka	Cantu-Borletti				50-45
•Pavia-Virtus					60-71
•Roma-Benelli					67-66
•Triestina-V arese					78-60
	LESTVICA				
Gira	17 11	I	5	95.3 901 23	
Triestina	17 11	1	51074 1025 23		
Virtus	15 10	1	4	891	744 21
Borletti	17 10	1	6 1143 1008 21		
Benelli	17 10	0	7 1006		922 20
Koma	16 8	0	8	951	954 16
Varese	17 7	1	9	979 1071 15	
Reyer	16 6	2	8	939	980 14
Pavia	17 7	010 1023 1080 14			
Stella A.	17 6	2	9 1045 1118 14		
Milenka	17 6	0 11		816	894 12
ga v Milanu ni pomagala do boljšega meijta.. ,
' REZULTATI:
Bologna: Bernocchi-Cest. Bologna 56-33.
Trst: Omsa-Triestina. <50*57, Milan: Udinese-AT.M. Milano 29-28.	,	„ -
Como: Autonomi-Comense Am-brosoli 80-63.
LESTVICA:
cieua a. '< « *	'I',.-	j	Bernocchi .14 11 1 2 729 553 23
Milenka 17	6	0 11	816	894	121	Autonomi	14	10 0	2	913783	20
Junghans 17	2	3 12	855	9(8	" |	Qmsa	jg	jop	4	758 672	20
 ____________ j	Triestina	14	8 1	5'750 681	17
polčasu	pritisk domačih, v dru-'	Com. Amb.	14	7 0	7	753 689	14
gem pa so	popustili. V Bolo- j	Udinese	14	7 0	7	558 607	14
gni so	bili	domačini nespor-	Cest. Bol.	13	1 012	484 711	2
no boljši, vendar bi se tekma | ATM Mili. 13 0013 456,07 zaradi razmeroma slabih sodnikov skoraj izrodila v grdo igro. Prav sodnika pa sta si zaslužila pohvalo na tekmi, ki se je končala nekoliko presenetljivo: Cantu Milenka je namreč doma premagala Borletti. Pri Milenki so vsi igralci dali zelo dobro igro. medtem ko se za Borletti lahko reče. da nobeden. Poleg Bor-lettija je izgubil tudi drugi pretendent za boljša mesta,
Benelli. Nastopil je v_ Rimu proti Romi in moral je kloniti kljub dobri igri Riminuc-cija.
V Benetkah je bil derby: nastopili sta domači moštvi Reyer in Junghans. Rever je imel ves čas igro v rokah, delal je pa tudi dovolj napak.
Tekma se je končala neodločeno.
Trenutno vodita na lestvici Triestina in Gira, vendar je
Finale v seriji B
V moški seriji B so se pa začele finalne tekme med zmagovalci posameznih pokrajinskih skupin. (V skupini-B, kjer sta igrali tudi Goriziana in Itala z Goriškega, je zmagalo, kot je znano, moštvo Mazzini Morini iz Bologne. Ostali trije zmagovalci skupin pa so Lazio, Cama (Livorno) in Gallarate). V nedeljo sta zmagala Lazio in Mazzini Morini nad Gallarate in Camo.
GORIŠKI NOGOMET
Pro Gorizia- Trento 3:1
V nedeljo je Pro Gorizia dosegla najlepio zmago v tem prvenstvenem tekmovanju. Premagala je namreč tridentmsko ekipo, ki je bila do sedaj na drugem mestu v lestvici in ki je morala prav zaradi tega poraza stopiti nazaj ha četrto mesto. Pro Gorizia pa se je s svoje strani povzpela više in je trenutno v varnem položaju. Igrišče je bila zelo slabo, dobesedno blatno zarad, obilnega dežja, ki je padal v soboto in nedeljo zjutraj. Gostje so Že v prvem polčasu občutili močan pritisk domač-nov in so zaradi tega okrepili svojo obrambo ter popolnoma o-pustili napadanje. Goričani pa niso mogli realizirati prav zaradi močne obrambe gostov. V drugem polčasu smo videli prav tako pritisk Goričanov in samo obrambno igro Triden-tincev. A v 10. minuti je tridentinski branilec Kizzoii — v želji' da bi ustavil žogo, ki je drvela proti njegovim vratom -— brcnil žogo v lastna vi".la in tako napravil avtogol. Igra je po tem golu oostaia bolj živalhna. Gostje so poslali tudi svoje branilce v napad in to so izkoristili Goričani, ki so v 13. minuti z Mazzerom zabili drugi gol. Vendar pa je že tri minute pozneje zabil Bjancor-di gol za tridentinsko moštvo. Gostje so sedaj seveda igrali z vsem elanom, skušajoč enačiti, a tudi goriška obramoa, ni mirovala, prav tako kot ni miroval goriški napad. V. 38. minuti je Mazzero ie enkrat poslal žogo v nasprotnikova vrata in kljub pritiiku Iri-dentincev je ostal re.-ultat 3:1.
Ta tekma je brez dvoma zopet zbližala goriške nogometaše s svojim občinstvom, ki je v velikem številu napolnilo stadion. Pro Gorizia je nastopila v sledeči postavi; Guids; Della Libera, Antonaz; Me-deot, De Corte, Ostelli; Zorzin, -	| Bressan, Mazzero, Pischi, Metk. o.	v	drugi	rundi);	srednja:	J ret. Prihodnjo nedeljo igra
Musa	Glevi -	Popovič	2:0	(teh.	Pro Gorizia v Sacile proti do-
NOVI SVETOVNI PRVAKI V HITROSTNEM DRSANJU
V MosKvi so žvižgal sovjetsRim drsalceifl
Svetovni prvak Šved S. Ericsson, ki si ie osvojil tudi Pn5 mesto na 10.000 m, medtem ko je na 1500 m zmagal Goočareoko
riesson (Šved.) 194.996	^
2. Gončarenko (SZ) J®®. L. Silkov (SZ) 195.858; 4. nenko (SZ) 196.276; 5. nesen K. (Norv.); 6. ElV^ H. (Norv.): 7. Cronchey U Brit.): 8. Aas R.
Andersen H. (Norv.): i®- ... lin (Šved.); 11. BroeW (Ho!.);	12.	Offenburger	l*
strija).
dvoboj je bil pred dvema dnevoma v Aleksandriji..
Rezultati: mušja kategorija —, Farag - Borovič 2:0, bantam: Abdelah - Mitrovič 2:0; peresno lahka; Rabo - Lazarevič ' 2:0; lahka; Ljubič - Ibrahim 2:0; pohvelter; Tkalčič -Abas 2:0: welter: Trajkovič -
Abdurahman 2:0 polsrednja: fjeor, ue v-orre, vzsieui; z,vizin, Jakovljevič - Šalah Aman 2:0 j Bressan, Mazzero, Pischi, Me-
t Ir a ve rlvii rti eiinrt' 1 . e en rl n i • I A-.Š	tl	-L J	a	,1	a	I	L.	1
k. o. v prvi rundi); težka: Križmanič - ,taleb 2:0 (k. o. v prvi rundi).
mači enajstorici, ki je na istem položaju v lestvici kot Goričani.
s AH O VSKE VESTI
Geller deli prvo meslo
z najmlajšim mojstrom Spaskim
Keres zopet poražen; Botvinik premagal Kotova
Na šahovskem prvenstvu SZ sr bile odigrane prekinjene partije V. in VI. kola.
Rezultati; Antoiin—Smislov remi, Spaski—Pretrosjan remi, Tajmanov—Borinsko remi, An-tošin—Simagin 1:0, Sčerbakcv —Simagin 1:0, Smislov—Mike-nas 1:0, Furman—Keres 1:0. Botvinikr—Kotov 1:0.
Razvrstitev po šestem kolu: Geiler Spaski 4,5, Botvinik, Smislov 4 itd.
Jugoslovanski boksarji tudi drugič r Egiptu zmagali
V soboto je bil - v Kairu pred kakimi 5000 gledalci prijateljski. dvoboj med jugoslovanskimi in egiptovskimi bo-
SAHOVSKO PHVENSTVO JUGOSLAVIJE
Karaktejič vodi kolo pred koncem
NOVI SAD, 22. — V XVI., predzadnjem kolu šahovskega prvenstva Jugoslavije so se partije končale z naslednjimi rezultati:
Bertok-Lukič 1:0, Smedere-vac-Ivkov 0:1, Puc-Rabar 0:1, Djuraševič-Janoševič prek. v izenačeni poziciji, Segi-Matu-iovjč prek. v boljši poziciji za črnega, Udovčič-Gligorič remi, Karaklajič-Milič remi, Vo-špernik-Matanovič prek., Bog-danovič-Trajkovič 0:1.
Prekinjene partije XV. kola: Matanovič-Karaklajič remi, Mi-iič-Udovčič 0:1, Janoševič-Puc remi, Lukič-Trajkovič ponovno prek.
Stanje po predzadnjem kolu: Karaklajič 11.5, Gligorič 10,5, Rabar 10, Ivkov 9,5, Milič in Bertok 9, itd.
Jutri je prost dan. V četrtek bo odigrano zadnje kolo.
Šahovski turnir v Gorici
V nedeljo je Akademsko-srednješolski klub «Simon Gregorčič« v Gorici priredil šahovski brzoturnir, na katerem »o sodelovali Pino Lakovič, Joško Pavletič, Filibert Bene-detič, Janez Ferletič, Slavko Bednarik in Janez Reščič. Zmagal je srednješolec Pino Lakovič iz Tržiča,
Tehnični rezultati tekmovanja so naslednji:
Lakovič - Pavletič 1:0, Lakovič - Benedetič 1:0. Lakovič - Ferletič 1:0. Lakovič -Bednarik 1:0, Lakovič - Reščič 1:0, Pavletič - Benedetič 0:1, Pavletič - Ferletič 0:1, Pavletič - Bednarik 0:1, Pavletič -Fveščič 0:1, Benedetič - Ferletič 0:1, Benedetič - Bednarik 0:1, Benedetič - Reščič 0:1, Ferletič - Bednarik 0:1. Ferletič -Reščič 0:1, Bednarik - Reščič 1:0.
Končni rezultat: l. Lakovič 5 točk; 2. Bednarik 4; 3. Reščič 3; 4. Ferletič 2; 5. Benedetič 1; 6. Pavletič brez točke.
Ob velikanskem zanimanju občinstva se je v nedeljo v Moskvi končalo tekmovanje za svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju. Računajo, da je bilo na stadionu Dinama o-krog 60.000 gledalcev. Na sporedu zadnjega dne sta bila še teka na 1500 in 10.000 m. Prejšnji dan ni niti na 500 niti na 5000 m zmagal noben Rus, vendar pa je v skupni klasifikaciji le vodil Silkov.
Na 1500 m je v nedeljo le zmagal Rus Gončarenko, vendar mu je bil Sved Ericsson že zelo tesno za petami. V skupni klasifikaciji je še o-stal v vodstvu Silkov, toda vedelo se je, da je Ericssono-va moč zlasti na dolgi progi.
V teku lO.OOO m sta vozila skupaj Ericsson in Johanessen, Gončarenko je bil s Sjolinom,, Silkov z Offenbergerjem, Andersen s Cronsheyem, Saku-nenko z Elvenesom itd. Temperatura je bila pet stopinj pod ničlo, toda na častni tribuni se je gnetlo diplomatov in oblastnikov. Množica je spodbujala domače drsalce. Ko pa je zvočnik razglasil rezultate, je najprej zavladal mrtvaški molk, potem se je pa začelo žvižganje na račun sovjetskih drsalcev, ki so se v Moskvi pustili premagati o* tujcev. Sele na 3. in 4. mesto sta se na najdaljši progj plasirala Rusa in Sved Ericsson je odnesel tudi naslov svetovnega prvaka, medtem ko sta se morala Gončarenko in Silkov zadovoljiti z 2. in 3. mestom. Cas, ki je bil dosežen na 10.000 m pa je še zelo daleč od svetovnega rekorda, ki ga ima Norvežan Hjalmar Andersen od 1. 1932 s 16:32,6.
Vendar pa nj rečeno, da se rusko občinstvo, ki je bilo ob razglasitvi rezultatov zaprepa-ščeno, ko je slišalo imenovati tuja imena na prvih mestih, ni ogrelo tudi za goste. Ericsson je n. pr. komaj uspel povedati nekaj besed novinarjem, potem ga je pa že »odnesla« množica navdušenega občinstva, ki ga je prosilo za avtograme.
REZULTATI
1500 m: 1. Gončarenko (SZ) 2’20”6; 2. S. Ericsson (Sved-ska) 2’5fO”9; 3. Silkov (SZ) 2’21’T;	4. Sakunenko (SZ)
i’21”8; 5. Kislov (SZ) 2'22”3; 6. Grišin (SZ) 2’33”; 7. Elve-nes »Norv.) in Jafvinen (Finska) 2’23”5;	9. Johannesen
(Norv.) 2’23”7;	10. Salonen
(Fin.) 2’24”; 11. Merkulov (SZ) 2’24”3; 12. Aas (Norv.) 2’24”4.
10.000 m: 1. Ericsson (Sv.) 17’09”8; 2. Johannesen (Norv.) 17’11”9; 3. Gončarenko (SZ) !7T9”9;	4. Sakunenko (SZ)
17’25”; 5. Andersen (Norv.) 17’25”; 6. Cronchey (V. Brit.) 17’36”4;	7. Broekman (Hol.)
J7’40”2: 8. Aas (Norv.) 17’45”; 9. Silkov (SZ) 17’47”9.
Končna klasifikacija L E-
BSK zmaga! pred odM iz Južne Amerike
BSK je odigral v nedeii11
Paramaribi zadnjo tcklll0op turneji po Južni Amerik1-„ grajski nogometaši so v' porazili reprezentanco “L maribe z rezultatom je včeraj odpotoval v slavijo.
ISONTINA-POZZUObO 2-1 (2-0)
Goriška Isontma je P° ^ gem času spet zabeležil* sJ, go, tokrat v Pozzuolu. H:i jt) ma ni bila kdovekaj zanl J(jii in več ali manj so goli. L po sreči bolj kot zarad1 ,f igre. Domačini so 1Z£U J(jt prav so bili stalno v medtem ko so Goričani v1 ., nekajkrat pred vrati 1,3 j8ii
jel'
nika. Gole za lsontino sl* j ia v
Izmed Goričanov so bi*1
Giuliani v 35’ in Puia
igrišču najboljši Giulian’, j, letta in De Lise. IsonU^ jj sedaj na osmem mestu točkami. Prihodnjo n* ‘ igra doma proti Juliji-
Na prvenstvu Francij' nordijskih disciplinah, v bilo v Marksteine, so b .j, odsotnosti nekaterih najb0^ v tekmovalcev, ki so nastop Cortini, doseženi nasledni ^ zultati:	15 km:	Man1^
1;06:25, Mercier 1:07:36,
Rey 20.9, Rabasa 212.6.J'
— 10 km; Aymonnier
58:5*'
Naslone prvakov	pl
alpskih disciplinah so n* » venstvu v Berchtesgard' ^ svojili; Lanig v smuku lomu. Obermiiller v v mu ter Schweiger v kondiciji. P.ri ženskah je v pr naciji zmagala Lanig'’*' JO .venstvo Švedske v tek* km je osvojil Sune Drti|'1 pred zmagovalcem iz Jiiarnbergom, kar pred* precejšnje presenečenje-
atk*
Na prvenstvu ZDA v iji ki v dvoranah je v M Sauare Gardenu v uiet* u<(
ce* ,
gle zmagal svetovni
Parry 0’Brien z odliČb*111 tom 18,13 m.
.	ftjl
V Milanu sta se srečal* ^ evropska boksarska P jaP Italijan Duilio Loi, Prva.0{)ir ke kategorije je P° f premagal Francoza R8-’ grl mechona, prvaka peres® tegorije.
TtinfinaCnčimk
predvaja DANES 23.1. m. z začetkom ob 18. uri
¥ ljubezni grešita dva
Igralci: COSETTA GRECO, GlOR^ DE LULLO, AL DA MANGU'11
Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga)
SVET PR VVL.!I( IN ČAROVNIJE
3©.
Drugo poglavje: NAJ ST ARE J Sl SPOMINI
Želel sem si postati lovec, raziskovalec, popotnik v daljne dežele, da bi z lastnimi očmi gledal vse to razkošje živo in v njegovi prirodni okolici- In ko me je oče potegnil za roko in odtrgal od te ali one steklene omare, me je v glavi bolestno zabolelo, začutil sem sunek, ker se mi misel to domišljija ni mogla tako hitro odtrgati od čudežnih prirodnlh produktov.
Potem so prišli ptiči na vrsto: orli in raznovrstni sokoli, kanje, eksotične vrste skobcev in ujed to nad vsemi kralj andskih višin, silni kondor. Po lepoti in pisanosti iznad vseh: rajčice in kolibri. Oče je razlagal, kaj je katera žival to odkod. Cesar ni vedel, je prebral z lističev na omarah.
Nato so prišle kače, od boe constrictor do naših kraških gadov in modrasov, spravljenih v steklenicah z alkoholom. Nisem se mogel nagledati neskončne pisanosti to mnogoličnosti domačih in tujih plazilcev.
Cez vse so mi bile drage omare z žuželkami, zlasti hrošči in metulji. Od teh omar me je bilo najteže spraviti proč. Ce so bile nekatere s steklom pokrite škatle previsoko, me je moral oče dvigniti do njih. Oko otroka je drselo od predmeti do predmeta in strmelo nad neskončno mnogoličnostjo prirode. Barvno to oblikovno bogastvo metuljev to hroščev, domačih, a to posebno eksotov, me je opajalo, da sem bil še dolgo po povratku iz Khuzeja vrtoglav,
Ali sem videl avstralskega lusktoarja. enega izmed pra-sesalcev, nagačenega v muzeju ali na kaki slikanici, ne vem več. Kako sem se s to živaljo srečal pri Svetom Ivanu, bom v nadaljevanju povedal.	,
Vsekakor spadajo ogledi naravoslovnega muzeja na Llp-skem trgu med velika doživetja moje mladosti, ki so plodno in usodno učinkovala na moj nadaljnji'razvoj. >- 1 • .
79.
Nekoč, ko mi je bilo morda tiri leta. me je mama na-praviU »za ven> to mi Je rekla: »Danes pojdeva obiskat papana v njegov urad». Najprej sem se malce prestrašil, ker sem ee navadno bal tistega, cesar še nisem izkusil, potem je pa le v meni zmagala radovednost. Ves nestrpen sem se oklenil mamine roke in capljal ob, njej do tramvajske postaje ob začetku Stare ceste na Julijski ulici. Peljala sva se po Ulici Carducci, prejšnji Via del Torrente, do Narodnega doma, tu izstopila, zavila mimo njega in pn*la ha trg pred poslopje giavne pošte.	.	*
Pošta je bila mogočna palača in kar zagomazelo je po meni, ko sem pomislil, da je tam «papa» v službi m da pojdeva k njemu na obisk. Toda še prej je nekaj drugega pretegnilo s-vo mojo pozornost: vodomet. Sredi velikega okroglega bazena stoje štirje goli velikani in se upogibajo pod bremenom velikanske školjke, ki pritiska na njihova mišičasta pleča.
Iz te školjke curlja preko njenih robov voda, in brizga iz nešteto drobnih lutenj’c navzgor. Na sred' prši v zrak monejši curek in se vsiplje v lepih kaskadah, ki se leckeiajo v soncu v mavričnih barvah, na vse stranu	^
1
1
m
Palača v Ulici Commerctala v tipičnem secesijskem slogu
Mama je pustila, da sem se nagledal vodometa, me je potegnila za sabo proti vhodu v poštno poslopje- .
Ko sva vstopila, jaz ves preplašen pred tolikšno 1 rostjo, je stopil pred naju imeniten gospod, v plavi un jjjt’ ki je oila okrog vratu in po rokavih obšita z zlatom. je imel prav tako z zlatom obšito kapo s ščitnikom-je držal z zlatom in srebrom okrašeno kratko paličico- ^ je takoj prepoznal mamo in v moje neizmerno začuden-*. je z največjo ustrežljivostjo pospremil do stopnišča, je predal civilno oblečenemu gospodu, ki naju Je z	^
rostjo peljal do očetovega urada, rekoč, da je tu -s . signor capo ulticio«.	ifli
Očeta sem bil dotlej poznal kot »papana«, ki sernn sicer nad vse rad, a ki sem ga smatral bolj za sV 0oA; igralca, ki se mi je zdel kdaj celo tudi malce smešeh- £], sli ko ga je mama pokarala, da preveč kadi v kuhihJ'- e j- ^ otrok in je potem zapel tisto meni prijetno, a _z siaJsl malce smešno pesmico: »Tobak je sladka travca, kot med«.
Ko sem ga tu zagledal v veliki, svetli p sarm- iKa, j vstal izza aktov in odslovil klanjajočega se sluzatr
-ffSv
je naenkrat postalo strašansko siam pred njim- s,!riin: nV mami za krilo, ki me je vlekla naprej in mi g°v ie zdravi vendar papana. Kaj ga ne poznaš? Saj to	^
papav.	rffft
Oče	me je smeje	potegnil	izza	mame, me vz^*,	njc^vr
mi nekaj zabrundal.	Obrnil	sem	glavo stran
obraza,	ker me Je bilo tako	sram, da mu za	111	jojjiJ
ne bi hotel pogledati v oči. Z mamo sta Izmenjala.h, oče me je položil na tla, stopil k omari, snel v** šal« f čako to sl jo poveznil na glavo. Mami so biJe ta*
Toda čeprav se mi je zdel oče zdaj še bolj , -,Ved%r
—	— (o	P	pjej,.-#
j
vendar radovedno ogledoval. Mama mu je hr ^ej 'f kakšen vtis Je napravil name vratar, ki da ^ l'f -,fl zmerom rešpekt zaradi svoje imenitne postave di ce$ Potem ga je prosila- naj nama pokaže telefon ki ji Je bil predstojnik.
^ (NadaljevaMe