126. številka. Ljubljana, v petek 4. junija 1897. XXX. leto. lakaja viak dan avcritor« izimii nedelje in premike tnr velja po pošt i p rej t-man za avatro-ogerske 4e£ele aa vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., za fetrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brex pobijanja na dom za vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa ae po 10 kr. na mesec, (•-.» 30 kr. r..» četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznani la plačuje ae od atirietrpne putit-vrute po 6 kr., ce se oznanilo jed takrat trnka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnittvo je na KongreNuem trgu st. VA. Dpraraiitva nuj se blagovolilo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Socijalna demokracija v minolem državnozborskem zasedanju. Socijalni demokratski voditelji so ds jedva pred jedn m lolom po slojih različnih časopis; b, na važnih bhod.h in z raznimi brošurami agitovbli z \so možno silo, da pridobe za svoje kandidate čim največ glasov mej narodom, in da spravijo cica največ svojih poslancev v parlament. Parlament je na kraja groba — so rekali; — parlament je nezmožen za vsako važaejše pozitivno delo, — parlament je le zbor neveduežer, bornirancev in lenuhov, ki ne stote* ničesar pledonosnr g«. Tako bo govorili socijalisti tar v najbolj kričečih barvbh slikali svojim vernim, pa večinoma tudi kar nič poučenim pristašam dotedanjo impctoLco drž. zbora. To pa jim je bilo vho le — uvod. Po vseh Hmelih in — to treba prizaa> ati — or ginalno oitrib, često naravno surovih napadih, očitkih in psovkah, katerih so se po glavnem so* cijalaodemokratičnem glasilu, po dunajski židovski »Arbeiter Z JtongV učili vsi dragi — tudi domiči —- lističi, po vseh napadih na druge bo pokazali z lepim patosom na-se ter dejali: „ M i pa, mi — socijalni demokratje smo jedini zmožni zdravniki trhlega parlamentarizma ; jedino mi čutimo resniino za na.o I, jedino mi i) .mu tudi delali v parlamt nta, ne pa samo prepirkali se tli nezis'uženo spravljali ■aiitne dijete. Socijalni demokratje sm > najbolj po klicani, najbolj zmožni, resni in — delavni z&atop* niki naroda: Hgo: velite nas!4 Prav iz srca obžaljujemo, da ni bil delokrog razdirjene volilne pravice še obsežnejši; prav žal naia je, da ni bilo voljenih se v e č eocijalittov v pailament. Si-j potem bi bili dotični fie teli kao j jasnejše pokazali, da ii bo v istini najbolj zmožni, resni in — delavni zastopniki narodi. Nu, tudi tako jih je prišlo dosti v zbornico, in izvestno el ta, cvet nuj socijalnimi demokrati. Kar jih je li'o voljenih, so gotovo najzmožnejSi, najreanejši in najdejavnejši. Tako vuaj mislimo, da niso poslali socijalisti — najslabšh! Gotovo jsveaki n,ih vreden za desetorico drag h, buržvazijcev ! Predvčerajdnjim sa je zaključilo državnezborsko zaud.injp, in lahko si n*pr*vimo bilanco o doseda- njem parlamentarnem delovanju socijalne đemekra-cijo v Avbtriji. Kaj je storila poiitivnega ? — kaj v izboljšanje socialnih razmer? — kaj v pemrjenje na* roinostnih b( jev ? Z,man prelistujemo vse stenograf; ko zapisnike, o Bdeln", resnem, plodonosotm delu socijal.stov ne najdemo niti daha. V neplodno zastd mje niso vrgli niti Bnajbolj zmožni zastopniki" naroda kakega pozitivnega predloga, kake plodne mrvice, kakegi zrnca. Kakor drugi opozicijonalci, tako — in morda še bolj — so „delah* Bocijaliati le v negativ« nem smislu, t. j. zadrževali in pobijali so vsako pc zitivoo delo. Ko so prtdlož.li Mludočt hi svoje pravno za varovanje, tedij so nastopili češki socijalisti ter se izrekli proti — lastnemu narodu Zadelo jih je očitanje, da bo mrodni izdajalci I Ko bo dt. bili Cehi jezikovne naredbe, ki bo vsaj «J.-1 narodnrga idejala, jednakopravnosti, tedaj so zopet „deiah" socijalisti proti naredbam in se poetaviii preti naredu. Komandiram od Žida Adlerja n od „Aibeiter Zaitunge", «o nastopali socijalisti vztrajno proti n&jopravicenejćim težnjam slovacske^a naroda, svoje slave fobntvo in židovsko politiko pa so nerodno pokrivali s tam, da so g>^or.'č'.'i za — j^zikovce zakona, o kattnh pa niso megli povedati, kako si mislijo njihovo vršitev. Govoričecjesccijalistov, kakor tudi vh njihovih židovsko liberalnih pristašev in zagrizenih sovražnikov Slovanov, nacijonaleov, to govoričenje ni le povsem neiakrenr, nego t u Ji smešne. Vsakdo ve. da bi dobili z jezikovnim zakonom Slovani Se ve^ja in trajna prava, negi z caredbami. Ako pv se upirajo Nemci že tem s toliko surovo brutalnostjo, kdo n; j veruje, da nam bodo dali de več — radi? Narodni in jezikovni jednakopravnosti, zajnmčeni z izvrševanjem člena 19 , se bode upirali vedno liberalni in caci* jonalni Nea ci Socijalisti torej le tle^e" svoje slovanske volilce z govorico o nekih meg'enib jezikovnih zakonih, v resnici pa eo central a :ični slavcfobi! Ko se je vršila gnusna in srau o'na obstruk-cija, ki je z nasilstvcm, z brutalnostjo in z uprav poniičnim vedenjem onem* gočila vsako delo, ki je pretrgala vsako razpravljanje nujno važnih in sila totrebn.h predlogov, tedaj so se udeleževali tod socijalisti teh krivičnih in škodljivih nastepov, obrnjenih proti slovanski večini, proti slovanskima podpredsednikoma, proti jezikovnim naredbam za Slovane. Kako čudno izjavo je podal vodja secijalietuv, po hI . Da8zynski, je znano. la s tem so pokazali sccijalieti, da stoje res v službi židovskih sovražnikov Slovanov! Mesto da bi bili resno pomagali, da se uiase čim preje fanatični narodnostni boji, da se loti zbornica čim preje socijaloih in diugačnih pneosnov, podpirati so kričao-), ustavili vse delovanje in izjalovili vse zasedanje. Razen par malovažaih interpelacij, za sp'ošnott postranskih predlogov in nekaterih lastui reklami sluŽečib, torej malo resnih govorčkov niao storili socijalisti v minolem zaHedanja ničesar pozitivnega, pač pa precej negativnega, kar jako obžalrj-jmo. Situvacija. Zdaj ima ministerski predsednik gref Badeni popolnoma svobodne roke na vse strani in ni dvoma, da se ziična pogajati z Nemci, kar je ž) na dan zaključenja državnega zbora povedala „Neue Fc. Pr. * na podlagi inspiracije, katero jej je dal nje verni Bottuduik sekejski šef in pisarniški ravnatelj drž. zbe ra gosp vitez Halbat), kateri se je prej pisal za Blumenktocka. i J* m je peljjl m čelnike desnici pripadajočih klubov k ceearju, in vsakemu izmej njih je casar rekel, naj, prišedši domov, pomiri svoje rojake, kil pač pomeni, naj ne mislijo, da se zgodi kaj izrednega, kaj tacega, kar bi moglo prebivalstvo vzne-m riti. Kaj se zgodi, tega sedaj pač še nihče ne ve, niti sam gre f Badeni. !>■. poskusi sestaviti novo večino, v kt teri bi imeli Nemci prvo besedo, o tem pač ni dvoma, ali desnica je pripravljena tudi za ta slučaj. Desničarski klubi so se prav v teh dnevih, ko so Nemci prouzročali velike viharje v parlamentu, še tesnejše združili in vsaj na videz se kaže, da so Bolidarni in jodini Ur da se ne dajo razgnati. Preglasili bo svojo solidarnost na jako slovesen način v zadnji seji poslanske zbornice, LISTEK. Morala v umetnosti. (Spisal * * *1 (Konec.) Papeži sami so nabirali take, sila „ nesramne" umetnim«, in šs dandanes je ogromna vatikanska zbirka grških ametnin, ker so ti papeži ljubili in tudi čutili lepoto umetnine, jedna najbogatejših v Italiji! Ilhfael je slikal tudi za kopalnice kardinalov neoblečene Najade, bajne Bakhantinje, izkitil je z mitološkimi scenami vilo Farnesino in nikdar, menim, ma ni rekel papež Lao X., pogladivši s roko lepe njegove plave kodre: »Sinko Rafaeli Pusti vendar te svinjarije! Pohujšuješ mi ljudstvo!" — Ne, tako .moralno8 ta veliki papež ni govcril. Ni ga svaril, ni psoval, ni sovražil. Rafael je vstvarjal umetnino iz svoje inspiracije, papež jo je umeval, čutil, oba skopaj pa sta uživala pravo lepoto! Ootala sta prijatelja tudi nadalje in, kakor pravijo, papež ma je prilikom tadi Iestvo držal, ko je Rafael delal v loggiah vatikanskih. Če je Boccacio ob istem časa smel pisati i u itdaii svoj Uekameron, menim, da ma tega tndi nikdo ni branil; ne, spisal je to slavno delo ce!o ra željo kraljice svoje. To isto opažamo tudi po vsej Italiji. Kdo ne pozna Tizianovih Vener, Veronesov.h mittloških scen, Schiavoneja, Tintoreta, a pezueje Tif p jla! Poslednji je toliko nudit t naslikal, da bi m- gli ž njimi skoro naSo belo Ljubljt.no obljuditi! Na severu (aa Nemškem, v Fiamiji in Francoskem) delajo v istem čaBu v jednakem duhu: Dii-rer, Holbein, Rubens in dr. Ali nikdo se ni izpod-tikal nad njihovimi deli, nikdo j.h ni grajal. —Tudi dandanes nikdo tega ne dtla (moralisti imajo namreč jako velik respekt pred — starino.) Nikdo ni tedaj govoril, kaker naši moralizatorji: „Vaše slike, v»še novele pot* gnile so brez števila nedolžnih v vrtinec strasti, nemira in ptgube". Nikdo se ni vprašal in se ne vpr^aa: „.\'i je to na katoliški podlagi . . . ?* Z mirno vestjo pa ?ahko konstatojemo, da bi se ljudje moralizatorskega kova v cerkvah mtrali pehuj • dati, : ko je vsa ono bilo v cerkvenih h I (ar-jih, kar se dandanes kot tako pokaznje v galerijah. S ttim pa nikakor netrjimo,da nebimcgl? „sh.be" misliti pokvarjena deklica, ki je brez verskega čuta, gledajoč razpetega Krista na križu; a ravno tak deček pohnjšal se bo nad polunago Marijo Magdaleno. Isto tako bo pohujšalo otroke marsikaj iz k;.-tekizma, sv. pisma, nekatera poglavja iz Filctsje (iz »navoda k pobožnemu življenju"), Čeprav je le to spisal svetnik: Fcančišek Saledki . . . itd. V napačni piuderiji vzgojenega človečanBtva ne bo končno zadovoljila ni navadna obleka v. č, ki pušča, da pro-8evajo skozi njo telesne forme; — bodili bomo v vrečah in zabojih okoli. S tem pa nikakor ne bo zlo umanjeno. Patolcgična 8atyriasis — nimfonija — (.Geiler B 1 i c k") prodirala bo tadi skozi te, in fantaziji bo dan tem širi delokrog, ker ji bode 8 tem odvzeta vsaka realna podloga . . . Tem hujše, tem strastnejše, tem slabše bodo misli . . . aUad so 8chuii.rt denn durch die ganze halbvvahre Philister-leJerkastenmelodie, dass die Kucst die Mcralgesetze anerkennen and h oh ibnen uaterordnen soli. Dass erste hat sie immer gethan nnd muae sie thun, — ti ii'.e sie das zvveite, so wu\re si« ver-loren, un 1 es \viire beaser, man binge ibr einen Muh.'stein um den Hals und ertirmkto sie, a I s d a s s man sie langsam dnreh dasNiitz-lich-Flache krepieren liease. (Uoetht). e a glasali so jo na banketa in tadi dejanski jo izkazali a tem, da j« desničarski eksekutivni odbor volil poseben pododbor, kateri bode takorekoč v psrmanenci. V ta odbor 00 bili izvoljeni vitez Ja-vvorBki, grof Dziedaszvcki, dr. KaisI, dr. Stranaky, baron Dipanli, dr. Ebenbocb, dr. Ferjančič in dr. Šušterš č. Organizacija desnice je torej trdna in opati je, da bode kljubovala vsem eventnvalnim spletkam in Tsem potkusom, jo razdreti in v večino uliho-tapiti elemente, kateri vanjo nikakor ne spadajo. Večina ima svojo organizacijo, ima pa tudi svoj program, to je načrt adresi. Upamo, da se ma ne izneveri! Glede eventuvalnib pogajanj z Nemci pišejo „Narodr i Lisly-: ,Naj se nihče ne vara: mi smo in ostanemo avtonomisti, Nemci so centralisti; mi smo in ostanemo zagovorniki popolne ravnopravnosti. Nemci zahtevajo za svoj jezik privil^j-v, mi smo in ostanemo zagovorniki nerazdeljivcsti kraljestva Češkega, Nemci pa zahtevajo nekako zaključeno nemško ozemlje na Češkem, da bi imeli v pesteh na sto tisoče naših rojakov ; mi hočemo »ploh živeti v neodvisni češki domovini, katera bodi dol fed^rativue Avstrije, pcpolroma svobodni in z Nemci pcpol-noma ravnopravni in jednakovredni, Nemci pa hočejo gospodovati; to je povod in nzrok »j moi ter liberalnimi vel«po ustnik', da gVd j jezikovnih naredb mej njimi napravi neko spravo. Uspeha ta pogajanja ne bi.do imeli. MladočVhi ne odcepijo 2a p čico od jezikovnih nared^ kar so pokazali že s tem, da so z vso odločnostjo ugovarjali izvršava! ne m u uk.izu, ki ja nekoliko oraajeval prvotre naredbe. Ćefcki in moravski N»mci pa tudi ne mislijo dru gače odjenjati, če ee jezikovne naradba v vsem obsegu te prikličejo. Samo 1 ele^ osestniki bi se dali pregovoriti, a ž njimi grefu Badenija ne bo dosti pomagano. Radovedni smo, kako ee gref Badeni izmota iz teh težav. Govori se že o oistiranju ostave. Hrvatski sabor se snido v drugi polovici junija, da se konstituira. Živahna bi da debata o verifikacijah volitev. Opozicija ima že jako mnogo gradiva. Preganjanje duhovnikov. Porazi pri volitvah hrvatski vladui stranki ne dajo miroo spati. Vso krivdo izvrača na duhovnike. Vladni listi duhovščino grozno napadajo, več duhovnikov so pa zaprli. Pri hrvatskih pravosodnih razmerah bodo tudi ohaojevi. Madjarski listi prete celo na i.-' razpadii, zginil, tako da polj* in drevje ni toliko trpelo, ko 11 kur so se ljudje bali. Dne 17. je nastopilo spet lepo in toplo vreme, takisto so bili štirje naslednji dnevi dosti prijazni. Po noči na 23 je pa začelo deževati in ta deževna doba traja G dnij; vole so zelo naraščale, vonder povodnji v naših kraj h ni bilo. Z »daje štiri dni tega meseca imeli smo z p. t lepo in gorko vreme, dne 31. ob dveh popoludne kazal je toplomer 23 6° (največ). Zračni tlak je stal ves čas pod ir nml im, dne 28. zjntraj znašal je 722 5 mm (najnižje) šele potem ro je dvignil nad normal in prišel 30 zjutraj do 737 9 mm (najvišje), a j1 kmalo flpat pad^l. Veter je p hal \u ze?o različnih krajev, največkrat se je oglašal jugozahodni. — Posebne dobr te tedaj tega meseca nismo uzdi, nameravani nedeltski in drugi izleti, takisto vrtne vestlce so šle večinoma po voli, vendar kdor seje sprehajal ie jedenkrat mej visoko travo ali v gojzda poslušal divno petje ptičev, je čutil, da se nahajamo v najlepšem delu leta. — (Izpred porotnega sodišča) 21'etoi posestnika sin Ignacij H r 1 b a r iz Krašnje je notorično silovit človek. Zabavljal je in se pretapal s fanti, kjer je le mogel. Na sv. Štefana dan lanskega leta pripeljal se je Pater Schneider s svojo ženo in svojim žfgarjem, Gregorjem Dolarjem v Krašojo ter ostal v Kožnljevi gostilm. Ko je četi nekoliko časa Schneider šel pogledat po svojem konju, sunil ga je na dvorišču Hibar brez povoda s perilnikom v uran, in ko je prišel za njim Djlar, udaril je Hribar tudi njega večkrat s kolcem po glavi. Ko nta hi Sjhneider in Dolar vrnila v sobo, razbijal je Hribar po oknih in vratih ter končno alomtl v sobo, kjer jo udaril gostilničarja Koželja s kolom po glavi ter ga tako poškodoval, da je le-ta izgubil levo oko. H 1 hrt r ki dejanja ne taji, bil je obsojen na tri leta težke ječe, poostrene z jednim poBtom mesečno. — (Ali so hitri!) .Slovenski L;sLa je v svoji š.evilki z dne 29. maja prinesel iz IJtije zopet jako debelo laž, ter s tem djkazai, da je v resnici sin „Slovenca*. Pravi namreč, da je nameravana n zaupnica g. dru. Farjacčiču odšla na svoje mento. S tem hoče reči, da se je poslala g. dru. Ferjan-čiču. To pa ni res! Gospod dopisnik je slišal nekaj z roniti, pa ni vedel kje. Zategadelj si je nekaj izmislil, kar je sicer ugajalo njegovi srčni želji, ne pa resnici Kremen. — (Tatvina) Dne 29 m. m. bo Anton, Egi-dij in l i u Križaj iz Zgornje S ške ulomili v hišo Franca Baboika v Bizoviku in ukradli branilnično knjižico, nekaj gotovine in srebrno uro v skupni vrednosti 1285 gld. Orožniki bo po vestnem zasledovanju tatinsko družbo ujeli in našli pri njej ukradeno blego. — (Dolenjska železnica) Prve dni meseca maja priobčili smo dopis z Dolenjskega, kateri je po ročal o nesreči, ki se je zgodila na progi Grosuplje-Kočevje. Dopisnik je ostro grajal dolenjsko železnico, češ, da so nje pomankljive varnostne naprave krive te nesreče. Obratno ravnateljstvo v Beljaka nam je na to poBlalo daljše poročilo, iz katerega razvidimo, da naš dopisnik ni imel prav, da dotične nesreče nieo krive pomankljive varnostne naprave, nego nepazljivost pasantov. Dolenjska železnica je grajena kot lokalna železnica, in vsled tega bo v emielu obstoječih, za lokalne železnice veljavnih predpisov proga ne nadzira tako intenzivno, kakor druge glavne proge, saj je tudi promet razmeroma majhen. Valed tega je nastavljenih malo paznikov in so le izjemoma narejene varnostne naprave, koder se proga križa b cestami. Lokalne železnice so že sploh dosti rriprostejše urejene, kakor glavno železnice, kjer je velik promet da 88 | »gradbeni in obratni treski kar mogoče znižajo, da 88 sploh omogoči njih »gradba in da je upat«, da se bode zgradbena glavnica vsaj nekoliko obrestovala. Razmere so v raznih dragih deželah popolnoma jednake, in torej ni uvideti, sakaj bi ne bile tudi v kraib, koder teče dolenjska železnica. V vseh napredaih deželah ve prebivalstvo da mora samo paziti na svojo varnost. Na Aigleškem sploh ni nikdar ograj pri železnicah, a povsod pazijo ljudje eam>, da se jim nič ne zgodi. Ali bi to pri nas n« bilo mogoče? Kaj bi se ved so >e na drugu zanašali I Tudi pl*d« voznega reda ne Čojajo pogo-fitoma različne zahteve. V t*ch slučajih bi bilo pač pomisliti, da lokalnih železnic ni meriti z istim merilom, k^kor glavne železnice, in da morajo vse zahteve biti take, da je omogočen ekouomičen obrat, in da se doseže vsaj zmerno ohrestovanje glavnice, saj ca obiskovanje ne jamči država, ampak dežela, torej prebivalstvo, a ko hi ee ustreglo vsaki zahtevi poeamičnikov, bi morali to plačevati davkoplačevalci. Nuj bi ta pmasnila ne bila brezuspešna! — (Okrajna učiteljska konferencija) za litijski okraj ea 1897 vršila se bode v Toplicah pri Zagorji dse 21. jubja t. 1. ob 9 uri dopoludae. Poleg navadnih uradnih vprašanj razpravljalo se bode še o sledečih točkah : 1 ) Kako naj nčiteljstvo 8 Šolsko mladino praznuj« 501etaico vladanje našega presvetlega cesarja Frana Josipa I.? O tem naj premišljujejo vsi udje ko»fureocije. 2 ) Obravnava strupenih rastlin v ljndsci šoli z ozirom na razpis visokega c kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. maja 1896, št. 7578 Poroča gospo 1 Jomp Verbič. 3) Kateri so vzroki, da ljudski učitelj glede prepotr«bnegu ugleda toliko trpi, komu je največja škoda, kako temu cdpomoči? Poroča gospod Fran Kovač. — (Iz Tržiča) se nam pi3e: Zabavni večer, katerega je tukajšnje bralno drušivo 29. m. m. priredilo, je bil zelo dobro obiskan in je vaestranaki dobro uspel. M-i udMežniki je bilo maogo gospode. Pri vsaki točki vzporeda ee je prvikrat nastopi v-šemu tamburaškemu zboru živahno ploskalo, tako, da se je moralo več točk ponoviti. To bode mlade tamburaše (katerih je na števila 12) vzpodbujalo k nadaljnji marljivosti. Mej tambaraškimi točkami, kakor tudi po vzpon d i, so društveni pevci pridno peli umetno in narodne pesmi. Za ta mpeh in prijetno zabavo si je največ zaslug pridobd marljivi pevski in tamburaški zborovodja g. Janko C/irn. — (Samomor v ječi.) V C-dja se je predvčerajšnjim v ječi obesil J„ž^f Pioj, o katerem ewo minoh led*** poročali, da je e/ojo mater ubil. — (Iz Gradca) se Dam piše: Slovenski akademiki nameravajo sklicati po B nkoštih na vseodi-1ih':i zborovanj«, na katerem hoče;o skleniti, da se cdpošljo po ak. senata na ministoretvo za uk in bogočaetje prošla za obDOviter že obstoječe stolice na juridični fakulteti 8 predavanjem v elavenskem jeziku. Predavanja v slovenskem ieziku sa bda ua Graškem vseučilišču ž a od I. 1850., prodavali so celo trije profesorji, dr. Krajne, dr. Kopač in dr. Skedl. Prenehali 80 1. 1854. radi pomanjkanja alu-šatedjev; a »te lice ministerstvo ni nietiralo. Nikdo nam ne bo očital, da so te zahtevo sedaj nauinestne; zakaj v prvem tečaju letošnjega l-M je bilo vpisanih slovenskih pravnikov ravno 00. Mi t.rjamo s tem le svoje pravico od tukajšnje univerze, zakaj ta je ustanovi tena v prvi vrsti za ob-* narodnosti Štajerste, Koroške, Kranjske in Primorske. Le glejmo, kakšne pravice ima okoli 300 000 Italijanov južue-ga Tiroli»k>ga na veeučdiftču v Inomostu! Tam se predava več predmetov v italijanščini. Tudi v Gradcu je dovoljeno Italijanom, da delajo državne izpite v itfelijatskem jeziku. Istotako ima}o v Lvovu Maloruai, ki nimajo več juristov, kakor Slovenci, predavonje kazenskega in državljanskaga prava v maloruskem jeciku, dasi je učni jezik na veeučilščn poljski. Poleg tega je naša pravna l.teraturu gotovo bolj raevita kakor maloruska. Ustanovitev, oziroma oživljen;e stolice za kazensko in državljansko pravo v slovenskem jeziku na tukajšnjem vseučilišču ni samo h jiedagogičnega, temveč 8 državnega stališča Murna potreba, da se lebko slovenski pravniki pouče v tob etrokah v materinskem jeziku. Upamo, da bodo pn.Miijo grbškib dijakov podpisali (udi državni poslanci in delali na to, da 83 oživi stolica. Saj je vender čudno, če vedno trdimo, koliko smo napredovali v zadnjih deaetletjih, a še tega nimamo, kar smo že idavno imeli. ('■■> pomislimo, da smo imeli od I. 1850.—1854. na juridičnem oddelku slovensko predavanje treh protesorjev, da se je celo na ki-rurgionem oddelku slovenski čitalo od 1. 1828 do 1849. in da nedaj ničesar nimamo, takoj zapazimo svej „uapredekV K. V. — („Brivec".) V Trstu izhaja neki listič .»Brivec*, kateri ni ravno na Čast slovenski žur nzlistiki. »Obdelal" je po svoje skoro že vse sa rodne može, a nobeden iz ni li se ni tako ponižal, da bi bil nn ta natolcevanja kaj odgovoril. Zdaj je »Brivec" začel imenoma napadati, portretirati in obrezovati že — gimnazijske dijake, kateri niso všeč nekim malozna/ajnim sošolcem. To je vesder škandal I — (Umrl) je v Pragi, v starosti 65 let, upokojeni vojaški intendant, gosp. Kurcl Neureutter, velik prijatelj Slovencev in Hrvatov. Pokojnikova 8oprog«, gospa Neureatterjeva, ni samo čislana po vsem češkem kot velednšna podpornica ametaosti in umetnikov, nego tadi na slovanskem juga, saj so slovenske ametnice in ametoiki vedno našli zavetišča v njeni gostoljubni hiši. Bodi pokojnemu Karlu Nenr*u'fpr u ;tra. i .ca lahka 1 — (Razpisane Blužbe) Na jednorazrednih ljudskih šolah vDrašgošah in v Pesnici mesti učiteljev in voditeljev z dohodki IV plač. r h j reda, funkcijsko doklado in prostim stanovanjem. Prošnje za obe službi do dne 15. junija okr. šolskemu Hvttu v Kranju. — Pri ckr. sod šču v S mar j i pri Jelšah, evect. pri kakem diugem okr. sodišču mesto kaicelista. Prošnje do dne 18 jueija pred-Bvdatvu okrožnega sodišča v Calji. — Na meščanski šoli v Krškem četrto učno meeto za zgodovinsko-jezikovno stroko z n-rnškim u5nim jezikom c 1« teo plačo 800 gld. in zakonito normiranimi službenimi starostnimi dokladami. Prošnje do dae 1 w. juaija okr. šoL svetu v Krškem. — Pri okrajnem sodišču v Greifenburgu (na Koroškem), eventuvelno pri kakem drogom okr eodšču, meeto kancelnta. Potreben je izp't za vod-tvo remljiška knjige. Prcšnje do dne 26. junija predsedstva dež. BjdišOa v Celovca. * (Pavle Jovanovio.) V Zagrebu je včeraj zjutraj po dal št bolezni umrl izdajatelj in urednik radikalnega „Srbobrana*, bivši dež. poslanec Pavle Jovanov č, star šele 48 let. Jovanov ć je bil svoj čas prrfesor na petrinjski realk*, pa se je službi odpovedal, da se je posvetil politiki. N v m. p. ! * (Državna dobrodelna loterija ) Opozarjamo, »la se bo vršilo srerkanje XXXI. državne do brodalne loterije že dne 10 junija opoludae. Igralni program je to pot posebno bo«at in obseza 7816 r.-vit m h dobitkov v getovini. Glavni dobitek znaša 150.000 kron v zlatu. J*dna srHČka volja 2 pld. * (Madjarski škandal v gledališču) za vesele igre, ki so se vršili v torea. in v sredo so nov dokaz visoke kulture tega vitežkega nar d«. V Budimpešto je prišla namreč gostovat družba nem ških igralcev, mej katerimi je tudi nekaj najboljših močij dunajskega dvornega gledališča. Takoj prvi veJer — pri „Othellu" — bo začeli na galerijah zbrani demonstranti kričati, žvižgati, ropotati ia metati jajca, popir in „assa fotlda*. Nastal je velik krup. Ljudstvo je plmilo ogorčeno pokonci ter vpilo: „Vun z razgrajač I* — Policija je aretovala in s s Jo odvedla 21 žnrnaliatov. Igra se je potem vender izvršila. A tudi naslednjega dne se ja po novil škandal, katerega eo se udeležili celo nekatri šovinistični poslanci. Policija je zopet mnogo kri-čačev zaprla. Da bi napravili še večjo zmešajavo, flignaluovali 80 rnzsajači ogenj, na k»r je prišlo gasilno društvo. Danajski igraJci ne bolo menda več nastopili. Ztres, ne dvncimo v/:č, da so Ma-djari „bratje* Turkov, katerim tudi ni sveta umetnost! — Tretji dan eo postali demonstrantje Še drauejši. V bližiai gledališča so polagali na tramvajsko progo patrone, d* so s pokanjem motili predstavo. Včeraj pa so položili v ulico tik gledališka ce'6 bombo. Po naključju sta jo vaela v roke dva postrežčka. Bomba je eksplodirala ter oba grozno razmesar la. Jednemu je odtrgala kar vso drsao roko. — S stališča, da je umetneet mejnarodna, nrrogo obsojamo madjarsks surovosti. K*r pa eo Nemci baš najbolj netoleranten narod do umetu>kov dra f:ih narodov, jim Budimpeštanske škandale privoščimo ca — šolo. Ko so prilli Cehi gostovat na Dunaj v Josipovo gledališče, uprizorili so dunajski n»c jo naloi proti, češkiruigr»lcem prav tako surove damouotrn-cije. Ko so prosili Slovenci, da bi eme^i gostovat v celj ekem gledališču, 80 jim to Nemci prepovedali in igri>ti so morali v .Narodnam domu". Ko je gostoval blagopokojni Jos. Trt ok v Gradcu, žvižgali in h«kali eo N^mci, ker je bil rodom — Sloveaec. 1. t. d. Našteti so slučaji nemške umetniške neto-lerance zato menimo: Prav e° godi N*mc*m! * (Bolni prelat Kneipp ) Iz Wdrisbofena se nam poroča, da se je slavnozaani Kneipp prt-hladil na nekem sprehodu ter dobil hudo mrzlico. Ker deluje Kneipp že nad deset let neumorno za svoje bolnike, je umljivo, da je sedaj 77 letni starček jako utrujen. Zdravniki pa so doguali, da ima tudi v trebuhu veliko oteklino, katere mu pa radi «la bosti in staro iti ne morejo operirati. Kneipp se zdravi vedno z vodo po navodilu dr. Baumgartena. Sedaj vodi „Sebastea neu na" Kneippov najboljši učenec in tajnik, p. prior Reile. LttoviŠče sa naglo razvija. Okolica je krasna, zlasti priljubljeni so smrekovi gozdi v bližini. * (Moderne zabave) V majnki številki ,Mo derne Kunstu je čitati v članku BWunder der Dr?8-Hiir1 o zabavah, katere podaja pubhku neki cirkua, tudi sledeče: nRazen teh redkih predstav vidijo obiskovalci „M^dison ^qiare Gardena" še neko drugo, jako vzburljivo igro (!). namreč: mesarenje krščanskih mučencev. Maj »veri, mej leve in m-j tigre, vržejo namreč človeške figure iz voska, katere so nabasane z mesom. Lačne in razdražene zveri trgajo in mesarijo narejene ljudi, tako da je videti, kakor — da v resnici žro ones«eščene mučence in mučenke. Krasna zabava za moderno blazirane živce ! * (»Pojdite sami na vojsko I") Atenčan LonkaB Bello je pisal, kakor poroča „ A c r o p o I i n", grškemu kralju Juriju sledeče odprto pismo: BVeli čanstvo! će hočete, da grška vojsk:« zmaga, česar so zmožni naši SmolenBki, Torpiti, Limbriti in Kon-stantinidi ter vsi grški vojaki junaki, če hočete zmago, slecite meščansko, pa oblecite vojaško suknjo in pojdite a.iu.i na vojsko! Sicer pa pustite vse, sklenite m;r in izbrišita Grško iz zemljevidi!" — P*č malo zakasnelo piamo! * (Pariški salon Tusohl ) Kakor na I) in ija in v I. ubijam, razkril ae je tadi v Pariz? modera salon a la Taocbl. Nedoletae, jedva kratkim krilom odrasle punice so ie prodajale S'ariŠt pa eo dobili za svoje otroke odškodnino 1000 do 10.000 frankov. Vzrok? Beda in lenoba. Darila i Zahvala. Sf. zavarovalno društvo „Riunione Adriatica di Sicarta v Trsta" je prostovoljnemu poiarnema draštvn v Mostah podalilo 25 gld. podpore ca napravo vsega, orodja, v kar se prisrčno zahvaljuje. Na'elništvo prostovoljne požarne hrambe v Mostah. Franc Zakotnik I. r., načelnik. Jakob Prenuu I. v., tajnik. Književnost. — »Slovanski Svet* ima v 7. štev. tole vsebino: K propramu narodov: I. Narodnostni ali jezikovni zakon? — II. Državni zbor in deželni zbori. — III Federalizem. — Jezikovne naredbe in Slovenci — Zl ty jubilej MacaCV Serbskeje. — Apol-|on Nikolajevič Najkov. — 11 iske drobtinice. — Ko rtuhi list . . . (Pesem.) — Sioveneka oj>era nKsenija*. — Rasija in z'bodni Slovani. — Dopis. — O polemiki. — R izgled po slovanskem svetu. — Književnost. — „Slovenski Svet* ee s svojo akta-velno vsebino sam priporoča. Stoji za vse leto 5 gl. — „Stenograf. Glasilo hrvatakog stenograf-skog družtva u Z-igrebu. God. VI Br. 6. Vsabina: Nešto iz povjesi stenografi.o. — lteraci|a i kombinacija g'aaova. — Slevenaki steaograftfki časnpiai. — Obuka u stenografiji u šk. god. 1896./7. — Priloga „Stenograf", oa»»m stranij. — Slovenskim etenografam iz nova toplo priporočamo ta bogati in vrlo uredovani časopis. Po presranku B-^zenšek-Hribarjevega stenogr. gasila je „Stenograf* izve-fitno naiboljši jugoelovaniki stenogr. list. Naroča ee: g. Fr. Mag die v Zagrebu. Naročnina 2 gld. Izhaja mlečno. — Seljačka buna godine 1573 Napisao Radolf Horvat. Crna 30 oovč. Djbiva se v vseh zagrebških knjigarnah. — Viharno, strašno in vele-zanimivo dobo iz političnega življenja hrvatskega naroda je opisal točno in lepo g. II rvat v 70 stmnij obsežaej k«j žici. Različni — tndi slovenski I — pisatelji in pesniki so zajemali snovi iz ta vstaj polne dob«. — Kejižico priporočamo vsakomur. — Književna ponu-ba. Dobili smo sledeče oglasilo: (J*st mi je ovijem ponuditi svoj „Mali zvijeedoslov&c*, koji ja prikladan i za nagradnu knjigu zrelijoj mladeži niž-h i viših pačkih, ope-tovnih, šegrtakih i nal čaih ššola. Ima 8 štampanih araiia osmine te 6 kameuopisoih pločica, koje znatno r&zjašajuju sadržaj. Stoji broš.ran 50 no^č. a uvezan u platnen kotice sa zlatorezom 70 n«•■*■. Na 10 komada dijem 1 brezplatao: na 20 i više komada dajem 20% popusta. Tko povrh oijsai pošalje na-putnicom za pojedine komade 5 novč. tomu 6x knjigu franko poslati. < 1 i- n se na povoljni t n d strnčninkn, i <■ \ \ na to, što sam do sada imao parrjčaba iz Hrvatske, S'Avonije, Dalmacije, B isue i Hercegovine te C ne Gore i Kranjske, uočim, da, r.io]-- djelce dobro dolazi našim kult ir-nim pnt.r»bam. Adam Giusling, pr. učitelj više pučke škole u Krapini. _ Brzoj a-^rls:©- Dunaj 4. juuija. Po verodostojnih poročilih je cesar izrekel D i p au 1 i j u svoje zadovoljstvo, da je njegova stranka vstopila v parlamentarno večino, in odobril njeno postopanje v njej. Kaizlu je cesar rekel, da se mora doseči porazuoiljenje mej Cehi in Nemci, ker prej ne bo miru. Kaizl je opomnil, da so Čehi ponujali Nemcem že večkrat spravo ra podlagi popolne jednakopravnosti, da pa so jo Nemci vselej odbili, na kar je cesar rekel: Porazumljeuje narodov se mora začeti na Češkem. Dunaj 4. junija. Nemška „katoliška ljudska stranka" je izdala oklic, v katerem obsoja obstrukcijo in se izreka za ravnopravnost vseh narodov na podlagi krščanske pravičnosti. Dunaj 4. junija. Člani subkomiteja eksekutivnega odbora so danes odpotovali. Ta ostanejo samo Abrahamo\vicz, Kramar in Kaizl. Atene 4. junija. Turški in grški zastopniki sa danes podpisali pogodbo o premirju za Epir. Madrid 4. junija. Kraljica je vzprejela demisijo ministerstva in naročila Sagasti, naj sestavi novo ministerstvo. Narodno-gospodarske stvari. — Državne železnice. S 1. julijem 1897. stopi v veljaVO dodatek 11. tarifu za direktni ošabni promet mej postajami c. kr. avstr. drž. želesaic in postajami c. kr. priv. Aussig - TopliŠke železniške družbe, c. kr. češke saverne žale«, drulbe Bašte-hradske železnice in priv. avstr. ogerske državne železnice. Listnica uredništva G. Kremena v Idriji: Prosimo. Šoštanja: Dopisi nam bodo ljubi. — G. dopisnika is Umrli so v LJubljani: Dne .M. maja: Andrej Marcsan. mesarjev sin, 7 mes , iv. Petr« cesta f,t 13, pljučnica.— Ferdinand Kralj, delavčev s n. :i> dnij, Vodmat St. H.\ želodčni katar. Dno. 2. iniija: K;iiul Po^čnik. delavcev sin, 14 dnij, Konju&ne ulue It« akutni želodčni in črevesni katar. V deželni bolni ci: Dne ,'jo. maja: Jožef Steiner. prisiljenem, 29 let., jetika. Dni 51. maja. Matija Sterlekar, delavec, 75 let, pljuč- nica. jetika Dne l2. julija: Marija Kerč, oglarjeva žena, 51 let, Mcteorologično poročilo. Visina nad morjem 806*9 m. Junij Čas opazovanja Stanje bero-metra v mm. Temps-r.'lura v C Vetrovi Nebo tfokrina v mm. v 24 arah d. 9. zvečer 7841 188 sr. sever jasno 4 7. zjutraj 789 8 15 8 sr. vzhod jasno 00 ■ 2. p o pol. 730 'J 25 1 ar. svzh. nevihta Srednja včerajšnja temperatura 20 2", sa 3t>4 nad nor jjalom. jD-u-n.a.jslsa, borza dne 4 junija 1897. Bfcnpui državni dolg v notah .... Skupni drlevni dol* v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... avstrijska kronska renta '■' , .... Ogeiska zlata renta 4"/,...... Ogeruka kronska n-ata 4'\ , , A■■ ^ : r« .-<■■■.; i -Ar banane dtdmc« . . Kreditne delnice.........866 London vinia.......... Kemiki dr«, bankovci sa 100 mark tO mark......., . . . 90 frankov.......... ItohjV.ulci bankovci....... C. kr. i mi.......... 102 g!d. — kr 102 w 05 ■ 123 , 15 m 100 , 90 a 123 . — > H9 , 85 1 958 . — a ;»♦>« . 40 • ny , 50 • 58 . 65 ■ 73 52', 45 , 40 i s . S5 Spretna šivilja za krila se takoj vzprejme in trajno namesti (817-2) na Mestnem trgu št. 9, I. nadstropje. vešča trgovini z mešanim blagom, in t^alO^JLTL-eO ne vz|»r«*}iM«'t;t lako). — Naslov pri upravni&tvn nSlov. Naroda", katnor naj se ponudbo vpošljejo. (747 — 4) Već lepo opravljenih sob v.ft tll|ce« najbližje kopeli v 1> oleiiJMklh To« plirnli, o Najnovejše za gospode in dečke priporoča z velespostovanjem C. J. H A M AN N 4m In* nI trg Ht. 8. Najnižja c ena! (f 19 3 P s* o < o c-t- -8) Ces. kr. avstrijske č$6 državne železnice. -o >u ■pH U -M V Pl, o 00 > O >: >:■ >:•■■:♦: Doering-ovo milo tš» H O V O . >: | v | >: >: >: >: >: >: >: >: Od I. 1897 zopet po dodaji dragocenih tvarin zboljsano, tako da se vsem damam in materam ne more dosti nujno priporočiti, naj poskusijo. Varčno v porabi Izvorno v kvaliteti. Povsod se dobi po 30 kr. CD ts eo -s eT o N P on r-t-O on ct-: S >. >. (213—tt) Izvod iz voznega reda rr«L;sLT7Ti.»gr»jc odL 3L J"V3J3.Ijau 1897. Odhod la I.|iiI»I|hi»** , inž. kol.). ProKa les Trbli. (15-12^ Ob lt. ari ft min. po noći otobnl »l»k t Trbli, Raljtk, Oaluveo, Vranaanafoiie, Mnhno; oas R«lath»l ▼ Auma, liolil, OmnndMii, Holaomaii I.i-n I -i littfti-in. Zeli ob jexeru, luomont, Hrn^cnc, rurili, Ueiiovo, l'»r •a Klol> leajaru, Iuomoat, Branono, ("urili, Oanero, Paria ; £aa Kl..;n KaiiUim » k' i->r, :.i,u>. Badaje-tIc«, Plaanj, Marijina Tara, Hab. Kranrov« »»ra, Karinv« vare, f*!.to, I. ' 'lm. Imial via Amatattan. — Oh ft. uri M mm. popoMna oaobni rli-v Lesce-lileil, (1* ob neileljali in pr.mikih ) — Ob 7. uri 46 m 'i. sv. uiutiui vlak v laave-Illeu. Proga v Novo meeto ln v Codevje. Ob 8. nn 16 min. ajutraj maiani vlak. — Ot> l'i. ari 6B mim. po. polnilna maaanl vlak. — Ob « uri tO min. lvaiar metani v/lak. IVI luni v/ li|nbl|Ki*o j ni. kol.). Pro(f» Iz Trbli«.. Ob 6 url 69 min. ajutraj oaobni vlak a Dunaja via Amatettpn, Hi.lnuirraila. IJiu'a, Hv»rr«, Ornuntlfliia, Iiohla, A ..... ., Parim, Oeuevo i' .nli.i , Ilretfouoa , Inoinoata , /rila ob jezeru , Ljabna . Celovca Holjaka, Krarmeu.fdaU). — Ub 7. uri 65 rum. zjutraj oaobnl vlak ia Ijoaec, Bleda. — Ob 11. uri 90 min. dopoluoj a oaobnl vlak a Diinaja> via Amatattdn. Karlovih varov, Haba, Marijinih vari v, tflanja, Budajevio, Soluotrrada'. Liuua, s;,.v ra, Parisa, Oeueva, <:•»!.t.a, B' e^euoa, Inomoata, Zalla uh Jaaaru, I.- i i i ' U.-VH4, Ljubua, <'ul iv.a, l.i, .i, Pouiabla — Ob 4. uri A7 min. popoludne oaobnl vlak a Dunaja, IJnlu a, S*ln-thala, Beljaka, Oalovut«, Kransenafaata, Pontabla. — Ob 9. url 6 m1 . •»«■•«» opobnl vlak a Duuaj« via Amatattan in tijubuo, la Ltipakeifa, Pra^'i K-an.•-•¥•». varuv Karlovih varuv, Heba, Marijinih vaiov, Planja, Bnrlejavio, I.tiica, Stnyra, SoluOKrada , Hrti jaka OaU.voa, »iiiia'1* —Oh 10. uri 'i5 minut zvučar un.il.ia vlak i. l.i-si-e-ltlfiia ^to ob nadrljah in pravnikih ) Proga la Novega mesta ln U Ko6evJa. Ob d. uri 19 nilu. ajutraj maituil vlak. — Ob 2. url St min. po. potudue maiani vlak. —■ Ob 8. uri 96 min. aveoar meaanl vlak. mIuimI la l.|ui>ljit.it.- (dri. kol.) v Kamnik. Ob 7. url 9S nun ajutraj, ob 9. uri 6 miti. popoludne, ob t. ur' 60 min. ivečer, ob 10. uri 96 min. aveuer. . r..«l. .tuji vlak U ob nada'j >• Id praanlkih.) I*rlli«»«l V la)Ul»l|»aaO . . 11 -\. kol.) la KtAlUIlIklaV. Ob 6. uri 68 min. ajutraj, ob 11. uri 8 min dopoludna), ob *. t>r' 90 min. avocar, ob 9. uri 65 min. aveuar. (J?oaleUu)i vlak Inub ao.li.l) ■ In praanlkih 1 _ Žnmrova restavracija se p. n. turistom in obiskovalcem te sloveče divjerotnan tične soteske priporoča s tlobro in ccuu |i»Ntruitjo. Dobiva se »«-«lin> »trže i»i-»prlnlna vin« iiiiviu lu gorka |**oi3 lot stoječa tik cerkve, pripravna za kakega peka in moaHrja. Za oba obrta so razmere jako ugodne, k>r ni doHedaj nobenega peka v tem kraju, menar pa samo jeden Ponudbe n>«j se pošiljpjo II. CioriSck-u It. £4 11» ltttkf, l»olen|NiUo. (828-1) Tekom 50 lot od prvih avtoritet kot najboljša i#a»F~~ uHiuu voda "%9Bfn priznani Anatherin katerega izdeluje dvorni zobozdravnik (437) dr. J. G. Popp na Dunaju. (22) V steklenicah po gld. 1-40, gld. 1'— ln gld. —'50 v vseh lekarnah, droguerijah in parfemerijah. Oznanilo. Prodalo bode v konk nr/.iio niiiHO Ju It o hi* /.m-^1-j:» v Dom: alali s^adHJoče, na I I -">«» ^ld. Hii ki*, cenjeno manufakturno in špecerijsko blago in sicer skupno za cenilno vrednent presegajočo kupnino tistemu, ki bede največ ponudil. Blago se 'bhko pregleda Hi. ]iiii*fa t. I. upravitelju kenkurzne mase, pri katerem tudi lahko pregled jo cenilni zapinnik. UpravniAtvo konkurzne mase ne prevzame nikjike odgovornosti gledo kakovosti in veličine blaga in sme ponudbe odkloniti brez navajanja uzrokov. V Kamniku, dne 3. junija 1897. Dr. Valentin Tenmiker, (825- l) odvetnik, v Kamniku, kot upravitelj konkurzne mase Jakoba Žargi ja. 4 i I i s 4 Gostilna „Pri raku" it. 4=, .Slavnemu p. n. občinstvu priporočam svojo na novo prirejeno gostilno. — Lepi, zračni prostori, salon in vit. Točim priNliiM viiii« in vetluo »veže KoHlerJeve t-arHko |»ivo. I L uši. ta i^orka lu mraltft Je«lllM dolić se vsak čas. (835—1) T7"sa.lE d.a.33. evežl zx i in ribe« Pozor! Z odličnim spoštovanjem Pozor! Ivana. Kovača VWWWWWWW Idubljann, d n*' 2. junija 18V7. A Birmanska danila! Friderik Hoffmann urar v I-jubljani, Dunajska cesta priporoča ure največjega izbora, najmanjših cen ter najboljše kakovosti. Z odličnim spoštovanjem Prid (797—4) Bes Usojam si uljudno naznaniti, da sem poleg Bvoje dosedanjo trgovine ■ papirnatimi vrečami ln ■ papirjem na debelo otvunl na tukajšnjem t,eu na Sv. Petra centi Ht. Ci tudi 8c na novo usUnovljeno —proclajalnico kjer bodem razpečaval isto tako na drobno papir vsake vrste, kakor tudi vse druge pisalne in risalne potrebščine. Posebno opozarjam na različne uvedeno najnovejie ipeoljalltete v napominanih strokah, kakor tudi na nove fiolBke zvezke, katere sem priredil v prid „Učiteljskomu konviktu v Ljubljani". Nadalje prevzel sem razpečavanje „narodnoga papirja" v^ prid BN;trod-nemu domu-1 ter so pri meni nahaja tudi izključna zaloga .Ciril-Metodovih Bvinčnikov", katere som založil v družbene namene. Pričakujoč prav obilnih in mnogobrojnih naročil, zagotavljam si. občinstvu cene in vsikdar točne postrežbe ter se priporočam z najodličnejsiin spoštovanjem Jcs, ZLPetrlč lzdelovatolj papirnatih vre6, eolskih zvezkov ter tovarniška zaloga papirja v Ljubljani. r i i \ E i (818-2) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip JKo'li. Irfvstnina in tisk .Narodne Liskarae".