Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Y ^'THr^B Naroinlna In Inserate v ^B ^^ P| M HH v I ^H ^ jH ^ upravmit««« celo leto naprej 26 ^^^ V B M M H 1 U I ^^^ ■ ■ ■ B I Kopitar- E-iH^^I lil/ IJ ml m4 m . ^I il i V ■lil m Hil■ I — » Tri- V X JLi X 1 M-A V/ st "fffi^s.- Političen list za slovenski narod. izrrst pol 6. ari popoldne. Štev. 214. V Ljubljani, v četrtek, 17. septembra 1903. Letnik XXXI. Panica. Po prizadevanju nekaterih odličnih slovenskih rodoljubov se je ustanovilo pred desetimi leti na Dunaju slovensko katoliško akademično društvo »Danica«. Kako potrebno je bilo tako društvo, se je pokazalo vzlasti še na zadnjem vseslovenskem dijaškem shodu, ko je velikanska večina slovenskih akademikav zavrgla krščansko misel, češ, da o krščanstvu nič slišati noče, in je le trinajst Daničarjev protestiralo proti temu. Kdor še do takrat ni uvide!, kam plava naše akad. dijaštvo, morale so mu vpričo tega dejstva pasti luskine raz oči in priznati je moral, da je živa potreba ukreniti vse potrebno, da se med slovensko dijaštvo zanese reakcija, ki naj dela z vsemi silami na to, da pride v njem druga, krščanska struja do veljave. V ta namen se je ustanovila »Danica« in to svojo zadačo skuša izvesti z vsemi sredstvi. Edini smoter, za katerim stremi »Danica«, je vzgajati slovenske akademike v odločne krščanske Slovence, ki se ne bodo nikdar strašili stopiti v boj za pravioe svojega naroda, ki se ne bodo nikdar utrudili na podlagi krščanskih načel delati za njegov napredek. »Danica« ve, da more naš narod pričakovati rešitve le takrat, ako se v politiki in javnem življenju uveljavijo krščanska načela, nasproti raznim iz tujine k nam zanesenim sistemom, ki so človeštvo le razdvojili in gnali v boj posamezne narodnosti. Na eni strani internacijonala, na drugi narodni lanatizem, ohranja le krščanstvo edino pravo načelo, da ima vsaka narodnost pravico do samostalnega razvoja. »Danica« si je v svesti, kako velikanske važnosti je to načelo za majhne, tlačene narode, zato si je postavila za prvo nalogo pomagati po svojih močeh, da pridejo ta načela do veljave v naši ožji in širji domovini. Vsak akademik, kateremu je res kaj do verskega prepričanja, ki je uverjen o potrebi katoliške vere za vsakega posameznika, torej tudi za cel narod, mora priznati, da je boj, ki ga bojujemo, plemenit in koristen slovenskemu narodu. Vendar vkljub temu ima »Danica« med slovenskim dijaštvom mnogo nasprot- LISTEK. Rogaška Slatina. Dne 12. Bept. Daleč slovi naša Rogaška Slatina, mnogo bolehajočih išče tu zdravja. Tudi letos je bilo kopališče zelo dobro obiskano, bolje nego prejšnja leta. Zadnji zapisnik tujcev do 2. sept. kaže vkup 3433 oseb, do konca sezone, ki se sklene s koncem septembra meseca, bo to število še precej višje. Dasi se namreč ie s hitrimi koraki bližamo hladni jeseni — danes se je že zglasila z nenavadnim hladom — vidiš še vsak dan prihajati po nekoliko novih gostov. Lep je kraj, dobrodelna slatinska voda, —■ a žalost obide vsakega Slovenca, ki si je ohranil še količkaj narodnega čuta, ko mora gledati, kako se povsodi širi n e m -š k u t a r i j a. Človek skore ne bi mislil, da biva tu sredi zemlje slovenske. Kopa-liščno ravnateljstvo — Slatina je last štajerske dežele — nekako skrbno pazi, da se ne pokaže, da je Slatina na Slovenskem. Vsi napisi v kopališču samo nemški, tu nikov, še celo pri tistih, ki pravijo, da so prepričani katoliki. Kako naj si to razlagamo? Ko se je ustanovila »Danica«, bo njeni glavni nasprotniki zapihali kakor puran, ako mu pokažeš rudeč robec, ter zvesti svojemu principu, vohali povsod klerikalizem, jo brž razupili za trdnjavico kranjskega klerikalizma, dobro vedoč, da uspeh ne more iz ostati, ker je pri nas v vseh stanovih vse-polno katolikov, ki v svoji veliki ljubezni do katoliške vere iz samega strahu pred »klerikalizmom« vzdržujejo njenega prvega sovraga. In ako učinkuje to med inteligenco, kako naj ne deluje na vihravo mladino vzlasti še, ako se ji dopoveduje vedno in vedno, da je »Danica« gnezdo, kjer se vale sami pristni internacijonalci. In ubogi slovenski abiturijent, ki je navdušen za svoj tlačeni narod, kako naj ne črti iz dna duše tacega društva, ki tepta v blato njemu najdražje svetinje, kako naj pristopi k društvu, ki ima po njegovem mnenju edini namen netiti prepir, ki divja po Kranjskem na veliko škodo našega naroda, ko ga vabita v svojo sredo vendar dve drugi društvi, ki imata baje okoli svoje glave ovito glorijolo narod nega radikalizma, iz čegar blestečih iraz naj se izcimi Slovencem lepša bodočnost. In mladi abiturijent, ki je vzrasel sredi med temi predsodki, gre z zaničevanjem mimo »bornirane« »Danice« med svobodomiselne, kristalno čiste narodnjake v »Savi« in »Sloveniji«. Čemu bi se tudi trudil spoznati delovanje »Danice«, ko mu je vendar postrež-ljivi liberalec dokazal s iakti, da je »Danica« internacionalna rekoč: tega in tega dne sta plesala dva »Daničarja« pri nekem katoliškem nemškem društvu in pozdrave pošiljajo Mahniču, ki je javno učil, da je narodnost greh! (Glej »Slov. Narod« 29. avgusta t. 1.) S takimi nepobitnimi lakti, kot jih na-zivajo, begajo slovenske dijake, ki bi gotovo pristopili k »Danici«, ako bi se pobližje seznanili z njenim delovanjem, kakor ga je razvila tekom devetih let. »Danica« ni politično društvo, ker ni bila ustanovljena za to, da bi varovala interese kake politične stranke. »Danica« je popolnoma neodvisen organizem, ki si svojih načel ne da dikti- in tam še kak madjarski, laški in morda hrvatski, — slovenskega pa iščeš zaman; vse jezike poznajo, samo domačega — Slovenskega ne 1 Pač, da omenim nekaj: ob koncu vasi sem zasledil tudi dvojezično svarilo voznikom: »Schnalzen verboten — Pokati je prepovedano!« — Le preresnične bo besede, ki sem jih te dni čul od odličnega moža Hrvata o Slatini: »Zemlja je slovenska, a gospodar je German, gostje Madjari, Slovenec pa suženj.'« Žalostna nam majka! — Mnogo ao temu krivi kajpak tudi Slovenci sami. Narodnega ponosa in čuta manjka! Raje ti lomi tujščino, če še tako grdo in težko, kakor da bi govoril lepo in milo materinščino! In ti napisi! slovenskega malone ne vidiš; a tuji, nemški, b« pokvarjeni, spake-drani, da se Bog usmili! V tem oziru se odlikuje bližnji Rogateo, kjer je, kakor se vidi, nemškutarija prav v cvetu, in žal, da to vpliva tudi na okolico. Novo železnico iz G r o b e I -nega do Rogatca pridno zidajo; žc se čuje pisk železniškega stroja tudi semkaj in kmalu bodo tovorni vlaki drdrali z gradivom ta novo progo tudi tu mimo. Za rati od nikogar, najmanj pa od kake politične stranke. Načela, na katera zida, so stara blizu Jva tisoč let, bo preživele vse politične boje vseh časov, in bodo živela, ko sedaj obstoječih političnih strank že davno več ne bo. Kdor se oklepa teb, t. j. krščanskih načel, ta je nas mož; druzega »Danica« od njega ne zahteva, v vseh drugih stvareh, kakor v politiki i. dr., pa prepušča svojim članom prosto roko, ker je v tem smislu veliko bolj svobodomiselna, kot vsa druga slovenska akademična društva, ki zahtevajo od svojih članov, da se brezpogojno klanjajo takim, v kulturni zgodovini človeštva, lahko rečemo, efemernim prikaznim, kot je n. pr. liberalizem in njegove puhle fraze. A teh zmotnih liberalnih načel, ki so prinesla človeštvu le gorje, se oalepa pretežna večina slovenskega dijaštva, od njih pričakuje rešitve svojemu narodu. Liberalizem je v direktnem nasprotju s teženjem in interesi našega, po velikanski večini kmetskega in delavskega naroda. Liberalizem je tudi vzgojil pri večjih narodih oni narodni šovinizem, kateri zadržuje svobodni razvoj vseh narodnosti in tlači k tlom manjše narodne organizme. Ako pri nas ta pretirani nemški nacionalizem, s katerim je skozi in skozi prepojena naša država, ne izhlapi, je UBoda majhnih narodov in z njimi našega naroda zape-čačena. V interesu našege naroda je torej, da pade ta Bistem, ki danes vlada v Avstriji v vseh vprašanjih političnega, gospodarskega, narodnega in verskega življenja. Zedinimo torej vse sile v boju za svoje pravice, ki nam jih skuša oropati šovinistiški nacionalizem obdajajočih nas narodov, bojHjmo se proti temu sovražniku, ker vemo, da pome-nja njegovo življenje našo narodno smrt. Z ozirom na skrajno kritičen položaj, v katerem se nahajamo sedaj Slovenci, želi in dela tudi »Danica« na to, naj bi se ono brezdno, ki loči obe slovenski politični stranki, zmanjšalo. Osebni oziri naj padejo pred občnimi koristmi, strankarski interesi pred interesi celokupnega naroda. Ako uvažujemo to, ti boji ne bodo zavzeli nikdar takih form, da bi trpeli na njih narodni intereBi, in nobena stranka ne bo Slatino bo nova železnica velikega pomena ter jo bo gotovo zelo povzdignila. Radi novih naprav bodo postavili čedno novo kapelico na prostoru sedanje bvicarije; tudi hydropatičen zavod bodo postavili na novo. lako hočejo naše znamenito spodnje-štajersko kopališče povzdigniti čim bolj 1 Ii i b k u p Jos. Jurij S t r o s s -m a y r , ki dohaja semkaj redno ie od leta 1859, se je mudil tudi letoB tu in odšel zelo okrepčan. Tukajšnjemu ljudstvu je v hvaležnem spominu. Smrtni dan nesrečne cesarice Elizabete praznovali bo i tu s slovesno mrtvaško mašo, katero je v kopališki kapeli daroval vlč. g. konz. svetnik in nadžupnik Fr. K o r o S e c. Navzoči so bili letovičarji, med njimi mnogo častnikov. Slovenci, vitezi vojaškega reda Marije Terezije. Naš mali, čili in hrabri n«u. jteje šest vitezov najvišjega reda za hiJ^ost, Vi so podeli le redkokrat častnik "a najhrab- zagazila tako daleč, da bi v boju proti svojim političnim nasprotnikom izdala narodne interese, kakor je to storila liberalna slovenska stranka v zadnjem času. To so politična načela, ki vodijo »jjta-nico«, v kolikor se pečajo njeni'^la^i-1^' politiko. A ta načela so taka, da ne veljajo samo za Kranjsko, marveč za vse dežele, koder bivajo Slovenci. Pri nas je že itak preveč separatizma, ki škoduje našim močem. Vsaj dijaštvo naj bi se tega otreslo. Proč s teritorijalnim principom, ideje naj nas združijo ! »Danica« ni bila ustanovljena samo za kranjske Slovence, marveč za vse Slovence, ki študirajo na Dunaju, kakor je .Zarja" zbirališče vseh slovenskih krščansko mislečih dijakov, ki študirajo v Gradcu. Kdor objektivno presodi naša izvajanja, vidi, koliko jedra ima ona trditev, do katere se je popela domišljava »Slovenija« v letošnjem oklicu na slovenske abiturijente, da je naša sodba v politiki popolnoma vezana, »ker smo brezpogojni privrženci ,klerikalne* stranke na Kranjskem«, dočim razvpija sebe v svoji res občudovanja vredni najivnosti za edino slovensko akademično društvo, ki je zmožno napredka, menda zato, ker ni na Slovenskem nobene politične stranke, ki bi se zlagala z njenim programom. Ne maramo se ž njo prerekati, ali je to koristno za akademično društvo ali ne, ako ima za seboj močno politično stranko, ki mu daje tako-rekoč ključ do ljudstva. Naj le poskusijo Slovenijani, ki vedno kriče o delu za narodovo izobrazbo, iti med ljudstvo. Prepričani smejo biti, da jih ljudstvo ne bo poslušalo, dokler ne bodo šli v Boglasju s katoliško-narodno stranko, ki je med slovenskim ljudstvom ie pognala tako močne korenine, da jih noben nasprotnik več ne izruje. Zato pa je tudi njih vpitje o »delu za narod« Ie prazno besedičenje, ker ga ne morejo realizirati. Vse drugače je to pri »Danici«. Nji stoje na razpolago vsa mnogoštevilna izobraževalna društva, katera je ustanovila katoliško-narodna stranka, in v vsakem oziru sme pričakovati njene pomoči. Zato pa »Danica« tudi Brnelo trdi, da nima nobeno slovensko akademično društvo toliko priložnosti iti med ljudsto, kakor »Danica«. V tem se odlikuje rejSe čine pred^ sovražnikom. Ti možje so: Seničar, Šerpon, Novak,Čehov i n , Vega in Jablonski. (Jab-lonski je bil po maternem pokoljenju slovenske krvi.) Najhrabrejši med temi, sploh naj-hrabrejši vojak cele armade je bil Čehovin. On je bil do današnjega dne edini v o -j a k naše armade, katerega prsi so dičila vsa odlikovanja za hrabrost. Dobil je kot prostak malo in veliko srebrno ter zlato svetinjo za hrabrost, a kot častnik si je priboril na Laškem vitežki križec reda Marije Terezije. Pred 48 leti, 10. septembra 1 8 5 5. 1 e t a , je, žal, umrl v mladih letih v Badenu pri Dunaju. Naj navedem povodom 481etnice njegove smrti kitico, katero je sam zloiil in podaril svojemu prijatelju vojaškemu kape-lanu Huberju, s katerim je mr.ogo občeval, in sicer vedno v slovenskem maternem jeziku. Greil' ich tief in meines Herzens Falten, Kann das Blatt ein \Vort allein enthalton: Ein Dankes\vort wohI Gott vor Allen Naoh Gott dem Kaiser soll's ersohallen. pred obema drugima slovenskima akademič-nima druttvoma, ki imata pač programe, a ne aredatev za njih uresničenje. To slovensko dijaštvo dobro uvideva, zato pa »Danica« raste. Tekom petih let se je število njenih udov počet vorilo. To pa ji daje pogum, da gre čvrsto naprej ne meneč se za klevetanje svojih nasprotnikov. Zmernost in narod. London. L — Med moralnimi in socialnimi težnjami sedanjega časa je zmernostno gibanje eno prvih in najvažnejših. Vpliv alkohola razdira rodbinsko življenje, uničuje gospodarstvo in zastruplja generacijo. Zato delujejo vse resne socialne stranke na to, da se vživanje alkoholnih pijač kar moči omeji. Ko so pri nas na Slovenskem nastopili prvi »abstinenti«, so bili obsojeni tako) kot neke vrste abnormalnost, kot prenapetneži in posebneži. No, kdor si po širnem svetu r gleda razne socialne in humanitarne ustanove, dobi o tem drugačne pojme. Čimbolj razjeda alkoholizem družbo, tembolj se dviga tudi reakcija proti njemu. V Belgiji se predlaga, da se prepove uvoz in fabrikacija absinta. Na čaj in kakao je odpravljena carina, da se ljudem olajša njiju vživanje. Na apirit in žganje pa so povišali davek. Na Bavarskem so železniške oblasti z okrožnico pozvale železničarje, naj pristopijo k železničarskemu abstinenčnemu društvu ter sklenile, da podpirajo z denarjem društva ki služijo temu namenu. Danski vojni minister je prepovedal točiti vojakom alkoholne pijače v kantinah. Na Norveškem aretirajo vsakega, kateri se na cesti kaže količkaj sumljivega, da je pregloboko pogledal v kozarec. Švica ima alkoholni monopol. Posamezni kantoni so prisiljeni, da 10% od tega dohodka dajo za abstinenčne namene. Ta denar se porabi za zdravljenje pijancev, za abstinenčna društva, za podporo brezalkoholnih gostiln, za poučne knjižice, za vzgojo otrok, katerih stariši so udani pijanosti itd. Po vseh večjih švicarskih mestih se dobe gostilne, ki ne točijo vpijančljivih pijač Vzdržuje jih »Zanska zveza za razširjanje zmernosti«. Na Francoskem je bar. Rothschild daroval 250.000 frankov za abstinenčne namene. Kakor pije kranjski delavec žganje, tako pije Holandec mleko. Zato je pa tudi razlo-ček med njima in med njunim delom! V Amsterdamu sem opazoval, kako izborno vplivajo mlekarne na ves Bocialni položaj ljudstva. Mlekarne bo večinoma zadružne. Po raznih krajih v mestu imajo velike zaloge. Po vseh ulicah so majhne pivnice, v katerih be toči sveže mleko v steklenicah. Razen tega krožijo po mestu vozovi z mlekom, da se lahko pije kar na cesti. S tem se doseže dvojno : Ljudstvo se ohrani zdravo in domače kmečko gospodarstvo dobi velik zaslužek. Holandec ne pozna več njiv: Cela dežela je pašnik in vrt. Veliki uvoz žita iz Den wiirmBten Dank den braven Kampf- gefahrten, Die meine That mit ihrem Lobe ebrten. Florenz, am 18. Mai 1851. And. Freiherr von Zhehovini m. p., Artillerie Oberlieutenant. Temu rojaku postavili smo že spomenik, a sedaj pride na vrsto Vega. Odbor za Vegov spomenik, kateremu načeluje g. dekan Ivan Bizjan, se je v ponedeljek dne 7. septembra v Moravčah osnoval ter marljivo deluje, da se bode sijajno izvršila ta lepa ideja. Slovenci brez razlike so si podali v to plemenito svrho roke, kar nas jako veseli. Odbor nabira darila za Vegov spomenik, ki bode stal pred veličastno moravško dekanijsko cerkvijo. Darove sprejema blagajnik g. kapelan Martin Skerjanec, kateri se je mnogo trudil in si pridobil za izvršitev te ideje velikih zaslug. Seiimo v žep. Na mizo denar! Za Vegov spomenik, Položi vsak dar! S e v n i č a n. kolonij in iz Amerike dela domačemu kmetijstvu toliko konkurenco, da se Holandec več ne bori proti njej. Iz železničnega voza se vidijo povsod le velikanski travniki, na katerih se pase govedo izbornega plemena. Zadružne mlekarne in sirarne dajejo kmetu dobiček. Okoli mest so umetni vrtovi, v katerih se goje cvttlice in fina zelenjad. Mesto Harlem d. pr. živi skoro samo od izvoza finih vrtnarskih pridelkov. PoBebno zanimive so abstinenčne ustanove na Angleškem. Oficielna državna cerkev je ustanovila jako razširjeno društvo »The Cburch oi England Temperance Sooiety«, katero izdaja dobro urejevan list »The Temperance Chroniole«. Poleg tega se pa posamezne sekte silno trudijo v boju proti alko holizmu. V Londonu je že jako mnogo ab stinenčnih hotelov (Temperance hotels). Med njimi so hoteli prve vrste, kakor tudi hiše z nižjimi cenami. Večinoma so to ustanove društev in bo jako obiskani, bel som nalašč stanovat v tak »Temperance hotel", da sem videl, kako je tako življenje. Hrano dajejo dobro in obilno, a tako, ki ne draži žeje. Glavna pijača je čaj z mlekom, dasi je na mizah polno steklenic z različnimi limonadami in podobnimi stvarmi. Gostiln in kavarn v taki obliki, kakor na kontinentu, se v Londonu ne dobi. Gostilne, ki točijo pivo in vino, so sicer jako številne, a v njih se pije stoje. Anglež nima toliko časa, kakor Kranjec, ki sedi po cele poldneve v gostilni, kakor bi bil prismoljen. Kadar je žejen, stopi v »shop«, stoje izpije svoj kozarec in teče dalje. Tudi onega posedanja po kavarnah, katero je tipično za avstrijske zdeharje, tukaj ni. Časopisi se bero po javnih in društvenih knjižnicah. V mestni hiši n. pr. je taka javna knjižnica (Guildball Free Library), v kateri je vsak dan na tisoče bravcsv. Vodilni listi vseh strank so razgrnjeni na pultih. Politični listi se bero stoje. Več kot deset minut Be en list ne sme brati, ker že čaka vse polno bravcev. En velik angleški list lahko po pet ljudi na enkrat bere. Svobodno se hodi od pulta do pulta. Znanstveni listi se bero sede. Vsak se giblje Čisto prosto; še klobuka ni treba sneti pred nikomur. Enciklopedije in znanstvena dela dobi na zahtevo vsakdo. Tako Anglež ne čuti potrebe kavarn in gostiln. Na kontinentu se večina javnega življenja razvija po gostilnah. Ljudski shodi, javni govori itd. so skoro vsi po gostilnah. In pri tem se pije, razsaja in zabavlja. Anglež tega ne pozna. Kdor misli, da mora narodu kaj povedati, lahko svobodno pridiga okoli po cestib in po parkih; nobeden policaj se zato ne zmeni. Emancipacija od gostiln in od alkohola — to je gotovo ena najnujnejših potreb, da pride ljudstvo do treznosti io do mirnega prevdarka svojih potreb. Taki narodi, kakor je slovenski, ki gine po številu in po energiji, pa Be morejo ohraniti samo, če goje ztnernost, treznost in delavnost v izredni meri. Če se to ne doseže, bodo narodi, ki imajo močnejšo individualnost, izpodrinili Slovence, kakor je belokožec izpodrinil Indijanca. Komedijantstvo. Vse nemško ropotanje proti Korberjevi vladi je veliko komedijantstvo. Kakor berač kruha, potrebuje Korber nekaj nemških groženj, ki naj mu služijo kot ščit proti češkim zahtevam. K d r b e r je svojega prijatelja g. Derschatto in tovariše najel, da se postavljajo na glavo, v resnici so si pa ostali vsi najboljši prijatelji in zaupniki. Odličen član nemško nacijonalne stranke, podpredsednik državne zbornioe K a i s e r pove nekoliko izza kuliB v listu »Oaterreichische Volkszeitung« : .Nemci dr. Korberju, o tem naj bo prepričan, ne bodo delali nobenih ovir pri uravnavi političnih zmešnjav, ako tudi padejo semtertje proti vladi ostre besede. Ako ostane vlada na avojem nevtralnem stališču, se tudi mi ne bomo obrnili in to tem manj, ker sedanji položaj zahteva previdne taktike*. — To je dr. Korber že naprej vedel. Vae ostre besede nemških nacijonalce.v proti vladi so le veliko nemško komedijantstvo! Iz deželnih zborov. Kakor poročamo na drugem mestu, se 23. t. m. snide državni zbor. Vsled tega bode za nekaj dni zborovanje dežel, zborov pretrgano. - V koroškem dežel, zboru je včeraj posl. K o t z predlagal, naj se pomnože mesta v deželni poljedelski šoli ter vlada naj ne kaznuje onih posestnikov, ki iz važnih vzrokov ne morejo po-gozditi svojih gozdnih zemljišč. Poslanci so vložili več predlogov glede uravnave rek in potokov. — Tirolski dežel, zbor se snide po zborovanju drž. zbora, ako se Italijani in Nemoi sporazume o gotovih točkah. Včeraj jo tirolski dežel, predsednik spreiel italijanske in nemške zastopnike. Italijani zahtevajo avtonomijo, Nemci jo odločno odklanjajo. Danes se zbero vsi skupaj. Kriza na Ogrskem. V torek je grof Tisza poročal v Velik. Varadinu o kriz«. Rekel je mej drugim: Nagodba iz leta 1867 ni še izvršena. Tudi liberalna stranka zahteva večjo veljavo madjarskega jezika v armadi, toda postopati je treba previdno, da se uzdrži harmonija med krono in narodom. Kriza se mora rešiti, da se poleže vihar v deželi, toda preveč se ne sme takoj zahtevati. To, kar posamezniki delajo, je že revo-luoija. ki more biti pogubna deželi. Konečno je bila sprejeta resoluoija. ki izraža željo, da se izvrši nagodba iz 1. 1867 v soglasju med krono in narodom. Opozicija se pripravlja na daljši boj. Tako je poslanec Lsngyel v listu »Magyar-orszag" objavil članek, v katerem napoveduje najhujši boj proti vladi, dokler se ne uda. »Boriti se moramo kakor želva in ježevec.« Lengyel je v istini jež, ki pa utegne izgubiti svoje igle. Hrvatje in armadni jezik. Zahteve, ki jih je grof Esterhazy v „Pester LYydu" priobčil glede armadnega jezika, so vzbudile v zagrebških narodnih Krogih veliko razburjenje in so dale opozicijskemu časopisju povod, da dela sedaj propagando za hrvatsko poveljevanje pri hrvatskih polkih. Bil bi narodni zločin, ko bi Hrvatje čakali, da dobe Madjari koncesije glede armadnega jezika. Da bodo Madjari glede hrvatskega stališča na jasnem, je treba uprizoriti po celi deželi veliko gibanje, da se mora v istem trenotku, ko Madjarom ogrsko, dovoliti Hrvatom hrvatsko poveljevanje. Mažaronske novine sicer svare pred prenagljenjem in menijo, da poveljni jezik ne bo spremenjen; toda, ako bi Hrvati sedaj ne pojasnili svojega stališča, bi olajšali Btališta Madjarom, in to se pa ne sme zgoditi! ltešitev balkanskega vprašanja. »Reicbspost« prinaša od odlične strani sledeče podatke o rešitvi balkanskega vprašanja: »bedanji vladarski obiski na Dunaju pomenijo važno odločitev o balkanskem vprašanju in razširjenje dogovora G o 1 u c h o w -s k e g a zLambsdorffom daleč čez sedanji obBeg. Vsled te pogodbe naj počiva balkansko vprašanje še dalje časa — morda celo še lOlet. Obravnave se bodo vršile v smislu dosedanjih dogovorov med Rusijo in Avstrijo, t. j. vzdrževanje sedanjega stanja na Balkanu. Vlasti si bodo pri porti zagotovile izvršitev reform, priznavaje, da je za reforme v turški državi treba več časa. Na vmešavanje oborožene sile od katerekoli strani, se v dogovoru ne bo oziralo-Ob istem Času se bodo vršili dogovori z Bolgarijo. Ker ima Srbija sedaj dovolj povoda, da si zopet pridobi zaupanje velesil, ni miBliti, da bi Srbija kakorkoli motila, tako da je upanje upravičeno, da se bo posrečilo zadržati Bulgarijo od igre »rouge-et noir«. Dunajske konference se bodo za slučaj, da bo knez Ferdinand ustrezal pričakovanju, začele pečati z mislijo, da Be neha bolgarsko Buverensko razmerje do Turčije. Povišanje kneževine v kraljestvo bo nagrada, ki jo bo dobila Bolgarija za to, da je potlačila makedonsko gibanje. Na ta način skušajo dunajske konference doseči, da bodo balkanske homatije nehale biti nevarne in da bodo postale pod mednarodnim nadzorstvom le notranja zadeva Turčije. Ta načrt je vse obsodbe vreden 1 Tisoči in tisoči kriBtijanov trpe vsak dan in umirajo v robstvu; vlasti naj pa v svojem diplo-matičnem egoizmu čakajo še deset let in gledajo to ca Evropo škandalozno početje Turčije. Evropska diplomacija je menda res izgubila vsako smisel za človekoljubnost in ima pred svojimi očmi le zgolj koristo-lovstvo. Taka diplomacija ni sposobna rešiti vprašanja, ki čaka na rešitev že 500 let, ni zmožna rešiti balkanskega vprašanja, ter ga tudi — noče. Potovanje ruskega carja. Iz Rima poročajo: Urnik dvornega vlaka ni še določen. Uar pride v Italijo čez Alo ali pa Pontebo. Do italijanske meje se bo car vozil v avstrijskem dvornem vlaku, potem pa v kraljevem. Grof Gianoiti je že prejel iz Petrograda vsa imena častnikov in dvornih dostojanstvenikov, ki bodo carja spremljali. Na ruskem poslaništvu bo že pričeli z delom, da okrasijo veliko dvorano za VBprejem carja. Rtzoi listi poročajo, da se Rusija ne zanaša preveč na laške policiste, zato je poslala že sedaj v Rim ruske. Spremljalo bo carja baje tudi 30 kozakov. Položaj na Srbskem. Rusija je kralju Petru obrnila hrbet in to je dovolj za slovanske politike in tudi za slovansko časopisje. Poroča se, da je ruski car res dobil od kralja Petra pismo, o katerem smo poročali, a da se ni oziral na Petrovo prošnjo in se ne bo toliko č^sa, dokler kralj Peter ne kaznuje morilcev kralja Aleksandra. To se pa dolgo časa ne zgodi, ker so gospodje položaja morilci kralja Aleksandra, ne pa kralj Peter. Radi tega je moral kralj Peter tudi svoj napovedani obisk v Petrograd odložiti. Stražo na meji je vlada poostrila. Poročila iz Srbije bodo sedaj gotovo bolj redka. Mnogo častnikov je že odložilo svoje časti in šlo v inozemstvo. — V armadi je vedno manj discipline- Mej častniki se je vršilo mnogo krvavih tepežev. Moštvo pridno — dezertira. Nek batalijon ni hotel dcfilirati pred kraljem. Govori se, da bo vlada proglasila preki sod. V inozemskem časopisju vlada vse dementira. \l brzojavk. R i m. General Pistoia je odpotoval proti Dunaju, da se zahvali avstrijskemu cesarju v imenu laškega kralja, ker je odposlal avstrijski cesar v Trevizo, kjer je bil laški kralj, vojaško deputacijo. R i m. Republikanci so sklenili, da se udeležb vsake demonstracije proti ruskemu carju. P e š t a. »Pesti Naplo« priobčuje dolg članek, pisan od urednika »Mali Journal« iz Belgrada, v katerem pravi: »Ni treba, da bi povdarjal, da sedanji zarotniki na srbskem niso rabili svojega denarja, ker ga nimajo. V vsej tej zaroti je zamotano avstrijsko in turško poslaništvo; zlasti pa zadnje, ker bi rado videlo na srbskem prestolu Milanovega nezakonskega Bina«. Budimpešta. Iz Temešvara se poroča, da se je pri ondotnem vojaškem poveljstvu oglasilo 12 vojaških novincev za prostovoljni vBtop med vojake. Pripovedovali bo, da je med nemškim prebivalstvom v Banatu agitacija za demonstrativni prostovoljni vstop vojaških novincev pod orožje. V Ostrogonu se je cglasilo 66 vojaških novincev za prostovoljni vstop. London. V angleškem ministrstvu se je doseglo sporazumljenje. Minister za kolonije, Chamberlain, bo spremenil svoje predloge v toliko, da bodo v sporazumu z Bal-feurjem, in bo pustil pasti vse predloge, ki so merili na večje obdačenje živil in surovin. Na chamberlaina so jako vplivale demonstracije delavcev. (O tej zadevi smo pred dnevi priobčili članek, došel nam od prijatelja iz Londona. Op uredništva). Pariz. Poslanec Jaures pripoveduje v „Pet te republicjue", da je iz zanesljivega vira izvedel, da je vojna uprava sklenila poslati v Marokko ekspedicijo. Sedaj se vrše posvetovanja o načrtu prntektorata. Tozadevna vojna bi potrebovala 200 000 vojakov in 100 milijonov frankov ter bi trajala več let. Vojna uprava izdeluje svoj načrt, ne da bi vprašala parlament. Jaures Opravi, da je njegova dolžnost opozoriti zbornic} na to namero vojne uprave. T r i d e n t. Oblast je izlet tukajšnjega. kolesarskega društva v Italijo iz polit, ozirov prepovedala. Dunaj. »feeit« javlja, da se delajo za sprejem nemškega cesarja na Dunaju velikanske priprave, da se tako pokaže, »da bo zveza mej Nemčijo in Avstrijo tudi v bodočnosti neomajana«. (?) R i m. Listi poročajo, da bo Pij X. v prihodnjem konzistoriju imel velevažen govor, v katerem bo razložil svoje nazore o vodstvu cerkve. Brno. Volitev župana v Lipniku se ni mogla vršiti radi češke obstrukcije. L v o v. Načelnik poljskega kluba vitez Jaworski bo sklical v Lvov sestanek poljskih državnih in deželnih poslancev. Na dnevnem redu bo pogovor o političnem položaju in o stališču poljskega državnozbonkega kluba. Posvetovanja bodo zaupna. W e 1 s. Na nekem shodu je dejal poslanec Ho'.ter, da nagodba z Ogrsko ni vsprejemljiva in je zahteval gospodarsko ločitev od Ogrske. Nadalje je izjavil, da bodo Nemci nastopili s skrajnimi sredstvi, ako bo vlada hotela dati Slovanom kake koncesije. Iz vipavske doline. Zadnji čas smo imeli hudo sušo in neznosno vročino. Navadno je bilo opoldan v senci -f- 24° R. Včeraj smo dobili hvala Bogu nekoliko dežja, a vendar še mnogo premalo za našo razsušeno zemljo. Tudi za trto bi bilo jako dobro še nekoliko dežja. Če dobi trta Bedaj še nekoliko mokrote in nastopi potem lepo solnčno vreme, bo grozdje kaj lepo zorelo in dobili bomo prav dobro vinsko kapljico. Res bode pridelka Dalje y prilogi. Priloga 214=. štev. »Slovenca4* dn6 17. septembra 1903. dokaj manj, kakor je kazalo pomladi, ker so pogostne in nagle vremenske premembe spomladi in v začetku poletja pridelek znatno zmanjšale. Bog daj, da bi bilo dobco vsaj to, da bodo ljudje svoj pridelek lahko prodali in da bodo kupci z blagom zadovoljni. Saj je naš kmet potreben, kajti vino je edini pridelek, katerega proda, da dobi potrebnega denarja za davke, posle in druge stvari. Vse drugo, kar pridela, porabi doma in vesel je, če mu zadostuje, da ni treba Še kupovati, ln koliko so stali zadnji čas našega ubozega kmeta vinogradi, katere je moral, ko jih je uničila trtna uš, vse znova obdelati in z amerikanskimi posaditi. Koliko dela in stroškov je z obdelovanjem teh novih nasadov, ve le tiBti, kdor Bam skuša, če vse to pomislimo, moramo pač iz srca želeti, da dobra kapljica poplača trud našega kmeta in mu nakloni kupcev, ki bodo s kupljenim blagom zadovoljni. Marsikateri kupec in prijatelj vinske kapljice ne ve ceniti dobrote naših vin in kar naglo izreče sodbo, češ, vipavsko vino ni dobro, je prepusto, zagatno. lies so imela vipavska vina prejšnje čase nekak zagaten okus. A zadnji čas se je temu odpomoglo, ker so vinogradniki v večini jeli prirejati vina po tranooakem načinu. In vina na ta način napravljena, so jako okusna, ljubka in mila. Kdor jih pokusi, mu ugajajo in pravi: to je pa vse kaj druzega kot nekdanji vipavec. Marsikateri vinogradnik se je s početka branil prirejati vina po tem na činu, ker se je bal, da taka vina ne bodo stanovitna. Pa skušnja, ki je pokazala, da so ta vina še stanovitnejša in da ljudem mnogo bolj ugajajo, jih je zmodrila, da so se v večini poprijeli tega novega načina. K temu, da so naša vina dobila svoje zasluženo priznanje pri raznih odjemalcih, je posebno pripomoglo naše vipavsko kmetijsko društvo, ki vsako leto ob trgatvi po kupi od kmetovalcev mnogo grozdja in pod skrbnim nadzorstvom napravi dobro kapljico, katero na blizu m daleč razpošilja naročnikom , bi so navadno, kakor se sliši, z blagom prav zadovoljni. To društvo zida sedaj novo jako praktično urejeno vinsko klet in ima že tudi lepe lastne nasade. Tako toraj Vipavci napredujemo v gospodarskem oziru. Pa tudi v političnem oziru se gibljemo in napredujemo. Zlasti zadnji čas se kaže, da liberalcem vedno bolj zmanjkuje tal. Zato pa tudi nekako krčevito drže v rokah svoje trdnjave in odlašajo z občinskimi volitvami kar najdalje mogoče, boječ be, da ne bi prekmalu izginili s površja. Sem ter tje skušajo tudi dati še zadnja znamenja življenja in ob jednem ohranili in rediti svojo posest s tem, da imenujejo častne občane in sicer v tolikem številu, kolikor mislijo, da bi jim utegnilo primanjkovati glasov pri volitvah. Seveda je to njih zadnji pripomoček in še to se jim vselej ne posreči. Mi pa z veselim upanjem zremo v bo' dočnost in prepričani smo, ko bo porušena zadnja liberalna trdnjava v naši lepi dolini, da potem zasijejo našemu ljudstvu lepši dnevi. 1- a. Velike povodnji in viharji. Iz Beljaka nam pišejo: Vsled veli kega deževja je Drava tako narasla, da je preplavila velik del mesta. V ponedeljek zjutraj ob 6. se je že dotikala prvih hiš. Po sredi vode pa je plavalo velikansko lesa, desk in celi mostovi. Od 6. ure zjutraj do 11. dopoludne pa je tako narasla, da je pre plavila celi spodnji del mesta. Na glavnem trgu so se morali postaviti zasilni mostovi V spodnjem delu mesta so se vozili v čol nih. Veliko škodo imajo razni trgovci in obrtniki, ker imajo v spodnjih prostorih polno vode. Peravško predmestje je vse v vodi. Promet se vrši s čolni. vKer še vedno dežuje, voda le počasi pada. Železniški pro met na Tirolsko po južni železnici in na državni proti Trbižu je od Beljaka naprej deloma ustavljen. Ljudje se vsled dežja bo jijo še druge kataBtrole ter si še vedno ne upajo nazaj v hiši, iz katerih bo v ponede ljelt zbežali. Iz Z a b n i c e se nam poroča: O d Trbiža do Pontebe je vse preplavljeno. Promet ustavljen, železniška proga je na 29 krajih pretrgana. V Zabnici je 4 hiše skoro do strehe zasulo, na polju pa vse uničilo Ukve so skoro zginile s površja, 12 hiš je deloma odneslo, deloma zasulo, in kakor se sliši, pogrešajo 3 osebe. Polovico pokopališča je odneslo, cerkev so vojaki z velikim trudom rešili. Polovico žup nišča je odneslo, polovico ga je pa zasutega Ljudje so popolnoma zbegani. Rešili niso ničesar 1 V Lipalji vasi je odneslo 6 hiš. V Pontebi je zasulo predor. Promet na progi Trbiž-Ponteba je ustavljen. Tudi na sv. Vi-šarjih je napravil vihar veliko škode, odkrilo je dve hiše, in izruvalo brezštevilno dreves. Iz Vuhreda nam poročajo: Dne 15. sept. popoludne po 4. uri se je vsled silno na-rastle Drave na sredini porušil pred par leti postavljeni most ter so deroči valovi odnesli tudi križ na sredi mosta. Porušeno lesovje je seboj potegnilo železno cev, po kateri je bila iz Vuhreda napeljana elektrika za razsvetljavo bližnjega trga Marenberg, ter je vse skupaj odplavalo proti Mariboru. Iz Celovca, 16. sept.: Promet med Gorenjo Belo in Malnicami je popolnoma ustavljen, ker je voda odnesla vse mostove. V neki dolini je voda odnesla gozdarsko hišo, gozdarjeva rodbina je izginila v valovih. Povodenj presega ono I, 1851. V e 1 i k o v e o, 16. sept.: Drava pada, promet je zopet otvorjen. Najvišja je bila Drava 4 4 m., danes je visoka 3 3 m. Soinograd, 16. sept.: V občini Muhr je voda odnesla pet hiš. Državni poslanec Haider je dobil brzojavko: »Ako ne pride takoj vojaška pomoč, je kraj zgubljen«. Mnogo turistov se je vBled viharja in nalivov ponesrečilo. V Niedersillu je po vodi priplavalo mrtvo truplo nekega turista, V njegovem žepu so našli 276 K in vizitko na ime Alojzij Ba-cher. V Lendgasteinu je voda priplovila pet mrtvih trupel. Danes pada sneg. Na Tu rih je sneg pol metra visok. Iz Maribora 16. Bept.: Potrjuje se vest, da je dravski most v Marenbergu odnesla voda. Les, ki je zadel ob drsitfšKi most v Mariboru in ga podrl, je bil les maren-berškega mostu. Na mariborskem dravskem mostu za pešce je bilovUBodnem trenotku štirinajst do d v a j s e t o s e b , k i s o vse zginile v valovih. Imena ponesrečenih oseb dosedaj še niso znana. Gotovo je le, da Bta mej njimi dva policaja, katerih imeni Bem Vam včeraj sporočil. Železno konstrukcijo tega podrtega mostu je zadržal veliki dravski most, ki je tudi v nevarnosti. S podrtim moBtom za pešce je uničen tudi vodovod, ki je bil izpeljan preko tega mostu. Veliki most je zadržal tudi tramove marenberškega mostu. Ponesrečeni stražnik Lubša je bil oženjen in oče treh otrok, Feller m bil oženjen. Veliki dravski most je za promet popolnoma zaprt. Z veliko težavo odstranjujejo tramovje podrtih mostov. Osebni promet mej obema deloma mesta oskrbuje južna železnica, ki vozi vsake pol ure z enim vlakom preko svojega mostu. Več stanovanj na levem bregu Drave so morali izprazniti. Nekaj spodnjih delov meata je pod vodo. O ponesrečenih osebah ni nobenega sle-d u Oblast prosi, naj ji občinstvo naznani, katere osebe pogreša. Ponesrečenega straž nika Lubšo so valovi gnali nekaj časa še živega seboj. Stražnik je kričal na pomoč — seve zaman. Iz Žabnic se nam še poroča: Kanalska dolina od Trbiža do Pontablja je po polnoma zasuta 1 Žabnice in Udve imajo ve likansko šliodol — Potok Suha v Žabnicah je zasul kakih 40 hiš do strehe. Do cerkve se ni moglo prvi dan. — Državna cesta je do dva metra pokrita s kamenjem. Filca v zgornji vasi je zaBula žago poštarja Ehrlicha in celo vrsto hiš. V Ukvah je voda odnesla 8 hiš popolnoma, in vsaj 60 hiš je do strehe zakopanih v pesek in lužo. — Pokopališke je jako poškodovano in voda je odnesla več rakev. — V Ukvah je utonila ena žena, g, župnik je moral bežati v Ovčjo vas. — Od spodnje kanalske doline ne vemo nič goto vegal Postaja v Naborjetu je menda popolnoma zginila, v Lužinskih kopelih je oprava splavala po vodi I — Vlaki gredo do Ufcev; do Pontablja je menda proga železniška vsaj na 20 mestih pretrgana in utegne trajati cel mesec preden se popravi. Vihar na Bovškem. Poročajo da je divjal po Bovškem v noči od nedelje na ponedeljek strašen vihar. Poškodovane so hiše, vihar je ruval drevesa, razkril je streho novega mlina gosp. Jos. Vulča, sploh so sle dovi do Žage. Le na poslopjih je škode več tisoč K. UDOgi Bovčanil Prej požar, vihar! Duhovniške vesti lx ljubljanske Škofije. Župnijo P r e d o s 1 j e pri Kranju je dobil ondotni č. g. župnijski administrator Ignacij Zupane, župnijo Vele-sovo je dobil č. g. Jožef Brešar, Župnijski administrator v Sodražici, župnijo Gotenice pa č. g. Jožef Gliebe, kaplan v kočevski Reki. Šolske vesti. Deželni šolski svet je izrekel povodom nove šolske zgradbe v Zagorju ob Savi zahvalo načelniku ondotnega okrajnega šolskega sveta g. inženirju F e r d. Schtlllerju in okr. šol. nadzorniku županu gosp. Rihardu Mihelčiču. — Učitelj g. M i h a e 1 P o k 1 u k a r iz Ho-tiča je na lastno prošnjo prestavljen na ljudBko šolo v Št. Jakob na Savi. — Nad-učitelj g. F e 1 i k s N a g u in njegova soproga učiteljica gospa Ivana Nagu eta prestavljena iz Vač v Orehek pri Novem Mestu. — Učiteljsko mesto na trirazrednici pri Sv. Križu pri Turjaku je dobila učiteljica gdč. Marija Tome. Desetletnica »Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani se bo praznovala dne 10. in 11. oktobra t. 1. po sledečem vsporedu: V soboto 10. oktobra »planinska veselica« v Sokolovi dvorani (godba, petje, predavanje in šaljivi prizor). Začetek veselice ob polu osmih zvečer. V nedeljo 11. oktobra ob 9 zjutraj seja osrednjega in podružničnih odborov; ob 11. uri slavnostni občni zbor; ob 1. uri popoludne obed. Natančni program so bo naznanil po zneje v »Planinskem Vestniku« in tudi v druzih časnikih, olavna društva se uljudno prosijo, da se ozirajo na ta dva dni in da ne prirede kake veselioe ob istem času. I«java spodnjestajerskih Sloven 00v. Odbor »Slovenskega društva« v Mari boru je v svoji seji 15. t. m. sklenil pozvati slovenske deželne poslance, naj spravijo v štajerskem deželnem zboru v razpravo pridržanje tretjeletnikov pod orož)em in naj proti temu najodločnejše protestirajo. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. septembra. Državni zbor sklican. Danes zjutraj smo dobili z Dunaja naslednjo brzojavko : Državni zbor bode sklican na 2 3. dan septembra. Zasedanja bode le kratko. Državni zbor se bode sedaj bavil le z vprašanjem glede vojaških novincev, ki so bili letos potrjeni. Vlada predloži pre-membo letos sklenjenega zakona, da bode mogoče tretjeletnike odpustiti. Ko državni zbor reši to vprašanje, bodo deželni zbori nadaljevali svoje delo. — Ta ukrep osrednje vlade bode gotovo razveselil vojake tretjelelnike in njihove družine. To pa je tudi edina ustavna pot, ki vodi iz zagate. Obžalujemo le, da se merodajni krogi niso preje odločili za ta korak. Preprečili bi bili mnogo nevolje, ki ne pospešuje vojaške discipline. — Nagla smrt. Včeraj so v Zagra-dišču pri Susirem našli na njivi mrtvo Fran-čiško Strgar. — Duhovniki leakovške dekanije imajo svoj shod »sodalitatis ss. Uordis« v ponedeljek 21. t. m. v Kostanjevici ob 10. uri. — Duhovniki semiške dekanije imajo enak shod dne 23. t. m. v Starem trgu pri Poljanah ob 7,11. uri. — 251etnioo boja pri Livnu v Bosni bo naš domači pešpolk št. 17 pra znovai prihodnje dni. — Vojaška vest. Iz vojaških krogov se poroča, da bo letos novemberski avance ment jako maloštevilen. Le mej višjimi častniki bo nekoliko več imenovanj. — Efektna loterija. Podružnica kranjske kmetijske družbe v Lescah je dobila dovoljenje za efektno loterijo s 500 srečkami. — Umrl je včeraj v Slapih, starina Poljske župnije Andrej Košanecvg. Ribič v visoki starosti 90 let. Bil je dolgo vrsto let skoraj jedini ribič v okraju ob Ljubljanici in Savi, ki je vedel veliko praviti o blaženih časih, ko je še vsa trgovina a iz Hrvatske po Savi in Ljubljanici — v Ljubljano in so še sloveli Zalog in Slapi. — Trat jo laški 1? Dne 15. t. m. so umrli v Trstu sledeči: Gergos, Postojna, Roje, Pegan, Protman, Sudič, Vivoda, Je-laška, Potrata, in v bolnišnici: Marconi, Cu sina, Sablič, Vidali, Kovačič, Bellini. — Lepo sicer ni, da imenujemo tu mrtve, a navedli smo ta imena, da pokažemo, kako je Trst laški. Gornja imena nam kažejo v jasni luči, da bo moral biti Trst naš tudifcna zunaj. — »Los vom Apfel 1" Pretečeni teden ao hodiu po Dornbergu na Vi pivskem nemški inženirji. Eden izmed njih zleze na jablano obirat jabolka. Pri pogledu na lepa jabolka se pa tako raz-vname, da začne kar na ves glas klicati: »Heil! Los von Rom!« A v tistem hipu, ko to izgovori, se mu ulomi veja, in »heilovec« pade kakor je dolg in širok na tla I Ko pričujoči to vidijo, se smejejo, eden pa za-kliče: »Ne los von Rom«, ampak »Los vom Apfel!« Heil! — Laški veleizdajalci- O dijaškem shodu v Vidmu, katerega so se udeležili tudi mnogi laški dijaki iz A v s t r i j e , se poroča, da so poslali županu v Rim naslednjo brzojavko: »Dijaki z laških vseučilišč, danes pokrepčani v močni Furlaniji v gorki narodni zvezi ,z neodrešenimi brati pošiljajo v Večno meBto prijazen pozdrav v soglasju s predznakom, da bi mogel tretji Rim vi deti takoj združene tudi sinove Tridenta, Be- neške Julije in Dalmacije*. Laški vladi je bilo početje dijakov v toliko odveč, da je pustila zvečer zasesti gledališče po močnem oddelku vojakov. Po gledališču je deževalo razglednic s sliko Oberdankovo, kije pred leti hotel umoriti našega cesarja. Peli bo peBmi in ob Garibaldijevi himni je stalo vse občinstvo v gledališču. Le trije častniki se niso bili dvignili, a so jih hitro prisilili do tega. Potem so začeli kričati »a b b a s s o 1' A u s t r i a«, in to kričanje je bilo tako, da je stopil na oder vladni uradnik cava-liere Piazzetta ter povedal, da ne more dovoliti klicev, žalečih z Italijo vezano vele-vlast, da ustavi predstavo ter da se bo ravnal po zakonu. Molčali so za hip v gnjevu, ali potem bo pričeli strašno klicati: Evviva Francesco Giuseppe!! — Že to, kar je tu povedano, je strašno. Podrobnejših podatkov niti treba ni. »Soča« nadalje tudi še poroča, da so upih tudi: »Abasso 1' Austria" itd. Policija jih ni hotela slišati. Iz Vidma so šli tržaški in goriški po-balini v Čedad ob avstrijski meji. Tu bo kupili osliča za 10 lir, prilepili mu veleizdajski napis, ki ga ne smemo objaviti, ter ubogo ži val tako pretepali, da Be je zgrudila pol-mrtva. Italijanska policija se je smejala groznemu prizoru. Naš list bi bil gotovo zaplenjen, ko bi vse opisali. Izvršili so avstrijskega kruha presite smrdokavre najzlobnejše hudodelstvo, za katero je v Avstriji določena večletna ječa. Radovedni smo, kaj store naši vladini krogi. Ako ti molče, morajo naši poslanci storiti svojo dolžnost, da v pravi luči z dokazi pokažejo satansko zlobnost italijan-mladino v Trstu in Gorici. |,Tem zelencem je treba pošteno naviti ušesa! — Iz Hrvatske. V Splitu so bile velike demonstracije proti neki potujoči družbi madjarskih dijakov. Množica je demolirala ladijo, na kateri so se Madjari prepeljali, in je dijake nabila. Dijaki so morali bežati. — »Obzor« prinaša članek, v katerem priporoča, naj se hrvatski časnikarji v najbliž-njem času sestanejo in ustanove svoje časnikarsko društvo. — Padec Hedervaryjev raz mesta hrvatskega bana so ameriški Hrvatje proslavili s slovesnimi obhodi po mestih in z Bijajnimi slavnostmi. — »Hrvatski Dom« bodo zgradili v Oseku. — Iz preisko valnega zapora je izpuščen gosp. Albert S m o d e k , ki je presedel radi dogodkov v Vukovaru tri mesece v preiskovalnem zaporu. — Shod v Vinkovcih je vlada pre povedala. — V Zagrebu se bo prihodnje leto vršil anthropologiški kongres. — Sa-mobor dobi dve bateriji topničarjev. — Umrla je v Zagrebu hrvatska slikarica Her-mina pl. Rukavina. — Z zidanjem »Narodnega doma" v Trstu so sedaj pri tretjem nadstropju. K slovesni otvoritvi pridejo gotovo našli slo vanski bratje od vseh krajev, ker je vsem na Brcu slovanska bodočnost Trsta. Kako se veseli veB slovenski narod onega dneva in kako nestrpno ga pričakuje tržaški Slovenec ! — Nova vojna ladija. Dne 4. ok tobra izpuste v Trstu v morje novo vojno ladijo z imenom »Erzherzog Kari«. Slovesnost se prične ob 8. uri zjutraj. Kumovala bo nadvojvodinja Marija, soproga nadvoj ■ vode Rainerja. Z Dunaja poročajo, da pride tudi ministrski predsednik dr. pl. Korber. — Razpisano je mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu (I1I/5) v Dovjem proti pogodbi in kavciji 400 fcron; letna plača je 500 kron, uradni pavšal 125 kron, letni pavšal za poštnega slugo 504 kron. Prošnje v teku štirih tednov na poštno in brz o j a vno v o d s t v o v T r s t u. — Pozor! Iz ministrstva za notranje stvari smo prejeli nastopno svarilo: V kratkem utegnejo iskati delavcev za rudokope v Mehiki. V tem oziru pa je treba veliko previdnosti. Ponudbe naj se sprejmo, ako so popolnoma jasne, uradno potrjene in imajo potrebno varnost. Ministrstvo je pripravljeno, ako treba, dajati natančna pojasnila. — Avstrijska politika. V spodnji tržaški okolici mora plačati vsak vinogradnik od vsakega hektolitra vina 11 goldinarjev in 80 novčičev. To vino mu cenijo finančni organi, ko grozdje ni še niti zrelo, skoro jeden mesec pred trgatvijo. To svoto 11 gld. 80 nč. plačati mora tudi oni vinogradnik, ki ima potem vino za domačo rabo in ga ne proda. Če pa pripelje Italijan 1 hektoliter laškega vina v Trst ali spodnjo okolico, plača od tega hektolitra 3 gld. 80 nč., celih 8 gld. torej manj nego slovenski domačin. In ob takih razmerah naj bi se človek čudil, če vinogradniki že premišljujejo, ali bi se jim pod Italijo boljše ali slabše godilo ? Toda tiho o tem, ker to je »avstrijska politika« iz »višjih ozirov 1" — Južni železnici v spominski list- Iz P r e v a 1 j na Koroškem nam pišejo : Zares žaljivo je, kako nastopajo pri nas uradniki južne železnice nasproti slovenskim popotnikom. Nekoč sem prišel na kolodvor v Guštajnu. Nekaj mož zahteva vozni liat v slovenskem jeziku: »Smčaves-nazaj". A kakor bi ji stopil na kurje oko, zarohni blagajničarka : »Konnen Sie nicht deutsch ? Auf der Bahn k6nnen wir nicht windiach!" — Nekaj podobnega se je prigodilo tudi v Prevaljah. Potnik zahteva slovenski vozni list: »Celovec retour«. Uradnik ga začudeno pogleda in vpraša : „Wie«. Potnik ponovi: »Celovec retour«. — »Das verstehe ich nicht", se razvname uradnik. (Ali res ni tega razumel, ali samo ni hotel razumeti, tega ne vem.) — »Unsere Dienstsprache ist deutsch". — „Pa postaje morate slovenski znati«, meni popotnik. »Ihretwegen werde ich nicht ler-nen«, bil je osoren odgovor. In pritrdila mu je to druga uradna oseba s svojim odurnim, zamčljivim krohotom. Tako nastopanje uradnikov južne železnice nasproti slo venskim popotnikom je zares nesramnost, skrajno žaljivo in mora vzbuditi pri vsakem Slovencu opravičeno ogorčenje in nevoljo. Ravno to nas pa mora tudi naga-njati in vspodbujati, da bodemo za naprej tembolj odločno zahtevali pravice našemu slovenskemu jeziku tam, kjer se sprejema naš slovenski denar, in to velja tudi za južno železnico. Nemarnost je, da njeni uradniki v čisto slovenskih krajih še glavnih postaj slovenski ne znajo; brezobzirno ' je, da pustijo slovenske potnike tako dolgo čakati pred blagajno, dokler kje nemškega I imena za postajo ne zvejo in voznega lista nemški ne zahtevajo. — Če nastopajo uradniki južne železnice proti nam kot brezobzirni Madjari, hočemo nastopiti mi kot odločni Hrvatje in z vso odločnostjo zahtevati, da se tudi na železnici upošteva naš slovenski jezik. Nemška ošabnost presega pri nas res že vse meje. — Olepšava Novega Mesta vrlo napreduje. Na sv. Fiorijana trgu so posekali že precej oslabela drevesa in bodo trg lepo zravnali. Bo jako pripraven prostor za kako tržišče. Kanal »mej vrti« proti Krki je do-gotovljen, gradi se sedaj kanal po »cerkvenih ulicah". Ko bode dodelan, se bodo ulice lepo nasule. Hiša g. J a k a z a poleg čitalnice je že precej dogotovljena, kazi samo tisto malo »poslopje« poleg hiše, katero pa, kakor čujemo, ni bilo za nobeno ceno na prodaj. — Žago, kojo ima gosp. S o i d 1 v najemu, namerava oskrbništvo Ruperčvrha temeljito popraviti in prenoviti ter bolje porabiti vodno moč za nov dinamostroj, ki bi gonil vse druge stroje. — Is Šoštanja 12. septem. Včeraj je odšel od nas naš izvanredno marljivi g. kapelan Ivan Erjavec in nastopil svojo službo v Smartnem pri Litiji. Žal nam je za gospodom zelo, preč. knezoškofijstvo pa naB je hotelo odškodovati, zato nam je poslalo vrlega g. M. P e č a r i č a za duhovnega pomočnika. Hvala lepal — Odšel je odtod te počitnice tudi neki sedmošolec ljubljanskega gimnazija. Imena danes še ne imenujemo, želimo pa, da se ne vrne več v te kraje. — Odšel pa še vedno ni naš g. nadučitelj. Bahal se je po „Narodu», da je voljen častnim občanom boštanjskim »kot mno-gozaslužen nadučitelj", in da ima velike za sluge za nove vinograde. Zapisnik dotične občinske seje ne omenja nikakih »mnogih nadučiteljskih zaslug itd.", g. šolski nadzornik se je moral tej samohvali tudi pošteno smejati. Umevno je torej, da je pet mož glasovalo zoper to, da se voli častnim občanom, sedem »prijateljev« je glasovalo zanj, a zgodilo se je, da sta dva odbornika uložila pritožbo zoper sklepe dotične seje. G. nadučitelj ima res toliko zaslug pri nas, da je skrajni čas, da nas zapusti in naj osrečuje še druge kraje. K nam pa naj pride učitelj, ki bode rad v šoli, ki ne bo uporabljal šolskih učencev mej šolskim poukom za druga dela, ki ne bo otrok zmerjal in nad njimi kričal, kot korporal nad rekruti, ki ne bo delal razdrah itd. — žalostna vinska letina bo letos. Vihar je mnoge vinograde na Štajerskem, Goriškem in Nižje Avstrijskem popolnoma opustošil. Suša je pa že prej povzročila da v Istri ni bilo pričakovati mnogo vina. — Za Krško je dovolil deželni odbor, da se ondotna ljudska dekliška 4razrednica razširi na 5 razredov. — Pri Piranu v Istri Be je odtrgala skala na nekem bribu. Z vso silo je priletela na pot, po kateri so se vračale ravno domače mlekarice iz meBta. Nesreča je hotela, da jo skala zadela kmetico Marijo Hro-vatin iz Kort, mater štirih otrok. Skala je ubožico podrla na tla. Na klic njenih tovariših pritekli so delavci iz bližnje tovarne in jo prenesli skoraj mrtvo v piransko bolnico. Njeno stanje je pa brezupno. Ta nesreča je ljudstvo zelo vznevoljila, ker bo bile oblasti večkrat opozorjene na nevarnost, ki je pretila že dalje časa. — Samomor v Trstu. Marija Dodo-ricc-Fagnon ločila ae je pred 14 dnevi od svojega moža in šla je stanovat drugam. Pa kmalu se je skesala in hotela se je vrniti k možu. Ta pa je ni hotel. To jo je gnalo v smrt. Predvčerajšnjim je spila množino kar-bolne kisline. Ždravnik ji je izpral želodec in jo je dal preneBti v bolnico, toda zaman; čez dve uri je izdahnila. — Toplice na Dol. Dne 11. t. m. nas je zapustil č. g. Peter Janeo, ki je tri lota pri nas z veliko gorečnostjo spol- « njeval svoje dolžnosti kot kapelan in katehet ter dosegel obilnih vspehov. Prevzvišeni g. knezoškol so mu ob vizitaciji dne 5. julija izrekli zasluženo priznanje za nenavadno vspešno delovanje v šoli. Vedel si je pridobiti srca šolske mladine in iaranov sploh. Želimo mu vsega blagoslova na novi službi v Beli Krajini. — Ogenj. Goreti je začelo dne 15. t. m. v papirnici gosp. Lahovnika na Prevaljih. Vžgal se je papir v sušilnici. Le nagli pomoči se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil. Škode je okolu 400 K. — Začetek novega šolskega leta v Krškem bode radi popravil pri šolskem poslopji še le v ponedeljek, 28. t. m. — Uposorujemo p. n. čitatelje na oglas »Kapljice sv. Marka« Gra-daka ljekarna u Zagrebu. Te priporočamo. — Gospodinje, pozor! Velika priljubljenost Kathreinerjeve Kneippove sladne kave, ki se je že leta in leta izborno ob nesla povsod, provzročuje vedno novo, manj vredne posnemke. Da se jih obranite in se izognete škodi, zahtevajte vedno le »pristno« Kathreinerjevo kavo in si pri nakupovanju natanko oglejte vsak zavoj, ali sta na njem slika župnika Kneippa kot varstvena znamka in ime Kathreiner. Ljubljanske novice. »Riickensteifer Deutscher« pride v Ljub Ijano. Minoli teden v četrtek se je vršila v Mariboru odhodnica nekega Karla G 1 a -ser, kateri pride kot poslovodja k tvrdki Grobelnik v Ljubljano. Seveda je bila odhodnica spojena z velikanskim krokanjem! Odišlega je neki govornik pomiloval, da od ide na težko mesto, polno naoijonalnega na-sprotstva. Klical je boga Votana na pomoč, naj mu pomaga, da bi krepko vstrajal. Gi-njen se je zahvalil novi ljubljanski Nemec Glaser za te prisrčne nemške besede ter je izjavil, da je dovolj »riickensteif«, da bode tudi v Ljubljani kakor v Mariboru zvest pristaš svojega nemškega naroda. Ali ste, gospod Glaser, ako se spomnite na otroška leta, mogoče druge narodnosti? Slovenski trgovski pomočniki mo-rajona tuje, nemSki pa se vabijo v Ljubljano, da pomnožijo nemški živelj! Mestu pa ča-stitamo na tej pridobitvi. Le tako naprej! Ljubljanske tvrdke naj sprejemajo nemške pomočnike in bela Ljubljana bo kmalu črno-rudeče-rumena! Kdo je kriv, da se polnijo „Schulve-reinske šole v Ljubljani? V ljubljanske šole je mestni šolski svet prepovedal vzeti otroke, ki niso iz mestnega okoliša; ker pa v okolici ni šol z zadostnimi razredi, nekateri uradniki in uslužbenci raznih podjetij, ki stanujejo v okolici, pošiljajo svoje slovenske otroke v »Schulvereinsko« šolo, kjer jih radostno sprejmo. Tu naj bi slovenski šolski krogi premišljevali, kako zajeziti »bchul-vereinove« vspehe. Vprašanje na poštno upravo. Dobili smo naslednje pismo: »Slavna poštna uprava naj blagovoli občinstvu pojasniti, katera korespondenca je hitrejša pismena ali brzojavna?« — Sedaj ima besedo poštna uprava! Talija za rešitev življenja. Deželna vlada je dovolila učencu Jožefu Jenku, Trnovski pristan štev. 28, talijo v znesku 52 K 50 v., ker je rešil iz vode 6 in pol letno Marijo Samotočan. Lastavice še niso vse odletele. Nekateri prerokujejo raditega milo jesen. Cene medu so 14. t m. tu zbrani čebelarji za tekoče leto določili na 64 vin. za kg. Obravnava proti županu Hribarju, katerega tožijo tukajšnji častniki, je preložena na nedoločen čas. Občni zbor društva odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani se vrši dne 1. okt. t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije g. Mraka »Pri Levu«, Marije Terezije cesta. Dnevni red: 1. Poročilo tajnika in blagajnika. 2. Nasveti radi premestitve osrednjega odbora iz Celja v Ljubljano. 3. Splošni nasveti. — K obilni udeležbi vabi odbor. V Gruberjev kanal je včeraj hotela skočiti neka M. J. Mati jo je še o pravem času zadržala. Električni voz ustavil. Včeraj se je po Zaloški cesti peljal posestnik Fajdiga iz Most, zahteval je naj mu se umakne tramvaj ker se mu pa ta ni mogel umakniti, Fajdiga pa tudi ni hotel iti s tira, se je električni voz moral ustaviti. Nesreča na električni železnici. Včeraj popoludne je skočil 7 letni deček Rudolf Korbar ravno pred prihajajočim tramvajem na Dolenjski cesti preko tira. Voz ga je zagrabil in vlekel 2 metra pred seboj. Dr. II-ner je na glavi in nogah poškodovanega dečka obvezal, potem so pa dečka prepeljali v dež. bolnico. Aretirani brivski pomočnik. J. Urbana, j brivskega pomočnika pri gospodu Gjudu, so j aretirali, ker ga dolže, da je svojemu gospo- ' darju iz zaprte miznice vzel nad 100 kron, katere je potem v družbi svojih tovarišev zaigral. Urban je tatvino že pripoznal. Izkaz društva »Merkur«. Posredovalni odsek slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani naznanja : Proste službe: 1 kontorist, 1 potnik, 2 pomočnika manu-fakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske in železniške stroke, 4 pom. mešane stroke, 3 učenci. — Službe iščejo: 7 kontoristov oziroma kontoristinj, 7 pomočnikov špecerijske Btroke, 7 pomočnikov manufakturne stroke, 4 pomočniki železniške oziroma špecerijske stroke, 10 pomočnikov mešane Btroke, dva pomočnika galanterijske stroke, 3 blagajni-čarke, 1 prodajalka, 2 učenca. Prihodnja javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti pod kavarno »Evropa« bo v Boboto, dne 19. t. m. od 7. do 10. ure zvečer. Iz hišnorednih ozirov se klet zapre točno ob 10. uri, kar naj cenjeni posestniki blagovolijo vpoštevati. Koncert pri Auru. Danes koncertuje društvena godba pri Auru. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 v. Pri volitvi v davčno komisijo so bili tudi danes iz IV. razreda voljeni kandidatje obrtne zveze. Volivcev je prišlo le 37. Vstaja na Balkanu. Najnovejša nota bolgarske vlade na velevlasti -grozi, da bo Bolgarija prisiljena ukreniti naredbe, ako Turčija ne oddalji svojih čet od bolgarske meje. Ker je pa to vsled položaja onkraj meje skoraj izključeno in Turčija vedno več čet pošilja na bolgarsko mejo, se samo ob sebi razume, da je Bolgarija prisiljena pripraviti se za vojno. Velevlasti so sklenile, skupno posvariti bol garsko vlado pred takim korakom ; toda to bo najbrže brez vspeha. Stvari so se zadnji čas tako spremenile, da se vsak del opravičeno boji, da bo drugi poprej udaril. Turčija Bolgariji noče pustiti časa, da bi spo-pelmla svoje priprave. Knez Ferdinand se je nenadoma vrnil v bofijo. Njegov povra-tek je zelo spremenil situvacijo. Važne odločitve je pričakovati in skoro gotovo se je knez zaradi tega vrnil v Sofijo, ker hoče ustreči volji ljudstva in začeti vojno s Turčijo. Ne smemo biti presenečeni, ako pride do vojne brez napovedi. Bolgarska vlada je postavila na mejo 15.000 mož, da brani vstašem prehod črez mejo. V vilajetu Monastir trajajo grozodejstva še naprej. Aktivne čete in bašibozuki poži-gajo in more, kamor pridejo. Po sklepih be-rolinskega kongresa bi Turčija niti ne smela porabljati bašibozukov. Neki angleški častnik, ki je poprejšnji teden jahal iz Ohride v Monastir, pravi, da je s cer tako živahna okolica kakor izumrla; tudi je videl cele množine odrezanih človeških glav. Glavni poveljnik monastirski, Nassier-paša, je dejal konzulom: „Imeli smo vstajo, ki bo gotovo zadnja na tem ozemlju«. Da bi bila res zadnja! Da bi je ne bilo več treba! Tuji konzuli zamorejo le pod varstvom močne vojaške eskorte zapuščati svoje kon zulate. — Dopisnik »Daily Mail« se je v Sofiji razgovarjal z dr. Tatarčevim in z bratom znanega voditelja Sarafova. Oba Bta trdila, da je od Srbije odvisno, ali pride do vojne ali ne. Dr. Tatarčev, voditelj tako-zvane »notranje organizacije«, je dejal, da se ista dogovarja s srbsko vlado in da je bolgarski vojni minister poslal ljudi v Makedonijo s poveljem, pridružiti se vstašem in o vstaji poročati. Sarafovov brat je šel še dalje in dejal, da bo Srbija pri najmanjšem izzivanju Staro Srbijo napadla in zasedla Skoplje. 9. t. m. je prišlo 40 vstašev, oboroženih s puškami in preskrbljenih z denarjem, v Niš. Ruski konzul v Nišu se je napotil k njim in jih izpraševal. Povedali so mu, da prihajajo iz Belgrada, kjer bo jih preskrbeli z orožjem. To je konzul oficijelno BporoČil svoji vladi. Četo prostovoljcev so skrivoma pripeljali v Vransko Banjo ob turško-srbski meji. Četa je poslala ogleduhe na mejo, toda ti so sporočili, da ni nevarnosti. Ko je pa četa hotela odriniti čez mejo, je zadela ob močno turško stražo. Razvnel se je boj, v katerem se je morala četa vrniti nazaj v Vransko Banjo. V Sofijo prihaja vest, da se vrši v Kirk-kilise grozovito klanje kristijanov. — Pri »velikem referendarju« v Carigradu je bila hišna preiskava, ker ga sumijo, da je zasnoval proti Bultanu zaroto. Calo zadevo skri vajo. — V ponedeljek po noči so skušali trije ljudje razdreti plinovo cev z namenom, provzročiti eksplozijo. Namen se jim ni posrečil. Albanski redili se že vračajo domov. Vlak, ki jih vozi, se le malo ustavlja, da se preprečijo izgredi. — V zadnjih dneh so aretirali mnogo Bolgarov, katere hočejo po odgonu spraviti v domovino. — Ekumenski patrijarhat je podal sultanu spomenico o položaju v Makedoniji, v kateri priporoča, naj vlada omeji delokrog bolgarskih eparhij in podpira delovanje grških eparhij; na ta na- čin, upa, da ae bo omejilo gibanje. — Razburjenje med mohamedanskim prebivalstvom raste. Vzrok temu je prihod francoskega brodovja in postopanje Amerikancev. izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Nepoštena pestunja. Polona Avšič je služila pri gostilničarki Frančiški Stepic v Ljubljani in, čeravno šele 14 let stara, bi Be bila rada Iepotičila. Kakor sama priznava, je vzela svoji gospodinji zlato zapestnico in bluzo, sestri gospodinje pa ženski klobuk. Kaznovana jebila s 3 tedni težke ječe.— Dva nasprotnika polioijske ure sta 19 let stari Jože Mlinar in 18letni Janez Miheveo. Ponoči okoli pol 2. ure se je zglasil občinski redar v gostilni Marije Jesenove na Vrhniki ter je navzoče goste opozoril, naj zapuste gostilno, ker je že policijska ura prešla. Jože Mlinar mu je odgovoril, da lahko ostanejo v gostilni, kolikor časa hočejo, pograbil redarja, in ker Bta oba padla, ga je tiščal ob tla. Mihevec mu je pa med tem vzel sabljo iz nožnice in oboje prelomil; obsojena sta na 3 tedne ječe. — Žganje mu je dišalo. Matija Smuk s Hriba je služil v Ljubljani na Karolinški zemlji pri gostilničarki Emiliji Popp za hlapca. V zaklenjeni kleti je bila steklenica Blivovke in ta Be mu je tako priljubila, da jo je hodil večkrat pokušat in jo res 4 steklenice izpraznil. Sodni dvor ga je obsodil na 6 tednov težke ječe. Izpred celjskega porotnega sodišča. Pri vasovanju so se 12. julija 1902. stepli v Savodnjah fantje. Tomaž Podgriznik je Filipa Ramšaka tako udaril, da je Ram-šak dobil težko sinrtnonevarno telesno poškodbo. Tomaž Podgriznik je bil pred celjskimi porotniki obsojen na tri leta težke ječe. — Dne 29. junija so se stepli fantje pred Hodeševo gostilno v Curnovecu. 26-letni Vincenc Zupančič je tako nevarno z nožem ranil Martina Verstovška, da je Ver-stovšek skoro na to umrl. Zupančič je bil obsojen na 6 1 e t težke ječe. Kazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Poneverjenje? Liberalni listi poročajo, da je za ustanovitev župnije v So-bieslavu na Češkem nabrani denar 40.000 K poneverjen. Značilno je, da listi ne povedo, k d o je denar poneveril. — Vlada preklicu je. Zadnji čas vlada vedno prekli-cuje. Sedaj vlada odločno zanikuje vest, da bi se pri 18. polku honvedov v Sopronju sprlo 87 vojakov in da jih je 40 dezertiralo. Listi pa pravijo, da je vendar le vse res! — U m r 1 a je v Draždanah znana agitatorica za nemško socialno demokraoijo grofica Adela Oriola. — Iz Marzilja se poroča, da se stanje po kugi obolelih oseb boljša. — Društvo za socialno politiko zboruje v Hamburgu. Navzoči so samo »liberalni socialisti«, ki se Bučejo okolu fraz in niso sposobni za delo. Iz Avstrije je navzoč dunajski pl. Philippovich. — Svatje utonili. V Szomboru je včeraj utonilo šest oseb nekega svatovskega sprevoda. Prepeljali so se z vozovi preko vode. bredi vode so pričeli svirati godci. Konji so se splašili in prevrnili en voz s svati v vodo. — Cigani so udrli v Sato-ralya Ujhely v grad baronice Sennyey. Slu žabništvo jih je opazilo in streljalo. Več ciganov je ostalo mrtvih na mestu. — Srečke. Glavni dobitek Palffyjevih srečk z 84.000 K je dobila štev. 66.985; 8000 K dobi štev. 53.380; 4200 K dobi srečka 50.310. Glavni dobitea srbskih srečk 75.000 frankov je dobila serija 1434, štv. 55; 2000 frankov dobi serija 2854, štv. 84. — Vsi težki vozovi bodo odslej morali biti v Avstriji zaznamovani s številkami in z začetno črko onega kraja, v katerem stanuje njihov lastnik. Tako odredbo namerava izdati vlada. — 2 5 1 e t n i c o, odkar je poslanec v solnograškem deželnem zboru, je te dni praznoval vrli katoliški poslanec dr. Viktor pl. Fuchs. — Mesto iz cinka. V južni Afriki je nastalo novo mesto Bavia, ki je popolnoma sezidano iz cinka. Vse hiše, javna poslopja, hoteli, vojašnice in skladišča, vse je napravljeno iz cinkaste pločevine. To mesto so sezidali v 6 mesecih. — O ta Rusija! Prva dekliška gimnazija je bila pred kratkem otvor-jena v Sibiriji in sicer v TomBku. —Pred ognjem varno gledališče so zgradili v Pittsburgu. Porabili niso pri zgradbi nič lesa. V oblačilnih sobah so nedavno nalašč zanetili ogenj, a zgodilo se gledališču ni nič. Smodkin pepel kot sdravilo. Znano je, da je salmijaliova kislina dobro sredstvo proti piku ose, čebele, škorpijona itd. Ker pa tega zdravila ni vedno pri roki, je dobro, ako pičeno mesto posipljemo s pepelom od smodke ali tobačnim pepelom. Na ta pepel kapnimo vode ali sploh kake tekočine ter s to zmesjo nadrgnimo rano. Rana vsled tega niti ne bode niti ne oteče. Defravdaoijo pri davkariji so za •ledih v Aradu. 45 letni davčni Komisar Frano Kovacs v Lipi ie bil aretiran, ker si pri pregledovanju računov zasledili 30.000 kron primankljaja. Kovacs je že pripoznal, da je defravdiral 20000 kron. Uorllčeva rodbina. Is Rima-Szombot se poroda: B jnjacnui Kovač* in njegova sinoda, ki so kradli leto in dan, so ukradli v neki vasi bogatemu kmetu dva konja in 230 K gotovega tienaria. V gozdu pa ao se pri delitvi denarja sprli. Sina sta zahtevala od odeta, da se mora denar razdeliti, oče pa ju je tolažil z denarjem, ki ga bodo iz-kupili za konje. Eden sinov zagrabi očetu denar in mu ga hoče iztrgati, a oče ga ustreli. Vsled tega vzame drugi ain očetu orožje in ga mtreli. Preobrne na to \S9 žepe očetu in bratu, vzame denar, odveže konje in gre z njimi domov. Kmalu na to ■o dobili trupla ustreljenih v gozdu in nekaj ur na to je bil tudi morilec prijet. Pri za sliianju je povedal jako zanimive stvari. Pohiitvo angleškega kralja Edu-arda zgorelo Zadnji cas je v Londonu kaj mnogokrat gorelo; požarna hramba je morala biti vedno na nogah. Največ škode je Ojeni napravil v skladišču znane tvrdke Maple. S cer je došla takoj požarna bramba ter lokalizirala ogenj, a pohištva je le precej pogorelo in med tem tudi mnogo dra-gooone sobne oprave, ki jo je omenjena tvrdna izvršila za kralja Eduarda. Izumitelj peči sa kuhanje i petrolejem umrl V starosti 86 let je umrl v Ntw Jjrku Kari Reichmann. izumitelj peči za kuhanje s petrolejem. Reiohm»nn je bil doma na Vestfalshem in je kot 17 etni deček prišel v Ameriko. Ondi si je kmalu pridobil ime na poi|u mehanike ter je pred •40 leti izumil peč 7,a kuhanje s petrolejem. Velikansko uro hočejo napraviti Ame-rikanci za svetovno razstavo v St. Louis u. Ura naj bi imela kovinski okov in bila zadosti velika, da bo omogočeno obiskovalcem iti v hišico ure ter koltsje samo opazovati. Njen premer bo 75 čevljev velik, visoka pa bo 40 čevljev. Vrtilno kolo bo tehtalo eno tono in pero bo dolgo 300 čevljev. Uro bo navila v^ak dan ob gotovi uri para. Zlato v Tranavaalu Iz Johannes-burga brzojavijajo listom v London, da so izkopali v Transvaalu meseca avgusta za 1.115.325 lir sterlin zlata. Za dostojno občevanje s moštvom je izdal laški vojni minister vsem častnikom in podčastnikom posebno naredbo. Da tega so ga pripravili mnogoštevilni samomori med vojaštvom. Tudi drugod bi take naredbe ne bile napačne. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 17. sept. Cesar je izdal naslednje povelje na armado: Vsled važnih državnih opravkov se nisem mogel udeležiti vaj 7. in 12. kora. Ker pa me je nadomeščal general konjiče, nadvojvoda Franc Ferdinand, sem dobil natančna poročila o vajah, o katerih se je nadvojvoda v vsem oziru pohvalil. Pri vajah v Galiciji pa sem se sam prepričal o dobrem vodstvu, izvežbanosti in ustrajnosti vseh oddelkov. Čimbolj sem prepričan o potrebi, važnosti in udanosti vse svoje armade, tem bolj moram in hočem vzdrževati obstoječe in dobre naprave. Tisti, ki hočejo z enostranskimi zahtevami, nepoznajoč velikih nalog skupne armade za obe državni polovici, zrah-jati močno njeno sestavo, Inaj vedo, da se nikdar ne odpovem pravicam, kijih imam kot najvišji poveljnik. Krepka in enotna, kakor je, mora ostati moja armada, močna obramba avstro - ogrske države proti vsakemu sovražniku. Zvesta svoji prisegi bode moja armada izvrševala svojo resno dolžnost v duhu edinosti in skupnosti, ki spoštuje vsako narodno posebnost in rešuje nasprotja, ker uporablja posebne prednosti vsacega naroda v blagor velike celote. Dunaj, 17. septembra. Državni in deželni poslanec dr. Susteršič je bil danes v avdijenci pri ministrskem predsedniku, katerega je prosil, naj vlada od izrednega državnega kredita primeren del dovoli poškodovancem p« raznih uimah in nesrečah na Kranjskem. Dr. plem. Korber je obljubil, da tudi Kranjska dobi primeren del. Dunaj, 17. sept. Grof Khuen se je pripeljal na Dunaj. Cesarju predloži v avdijenci izdelan načrt, kako si on misli omogočiti delovanje ogrskega državnega zbora. Nekateri politiki menijo, da bo kriza v ponedeljek doživela odločilni trenotek. Dunaj, 17. septembra. V državnem proračunu za leto 1904 je mnogo točk v naučnem proračunu črtanih. Dunaj, 17. septembra. Krznarski pomočniki so pričeli stavkati. — Grozi tudi stavka krojačev pri konfekcijonarjih. Dunaj, 17. septembra. Cesar seje zjutraj ob četrt na 9. uro vrnil od orožnih vaj v Galiciji. Dunaj, 17. septemra. Danes so se sesli tu v posvetovanje člani katoliškega nemškega centra v avstrijskem držav, zboru. Pogovor je bil o ogrski krizi in vojaških zadevali. Dunaj, 17. sept. Občinski odbori, ki te dni pošiljajo resolucije vladi, naj se tretjeletniki odpuste, bodo sedaj zahtevo sklicanja drž. zbora opustili, ker je vlada že ugodila tej želji, pač pa je protest proti odredbi vojnega ministra še vedno nujen, kakor tudi ostale zahteve. Maribor, 17. sept. Ključavničar Z e 1 i š k a. ki je pri povodnji pal s stražnikom Ljubšo raz dravskega mostu, ni med mrtvimi. Posrečilo se je ga rešiti. Valovje ga je gnalo do Št. Petra, a deček se je držal za nek tram. Vesti, da je razun stražnika več oseb utonilo, se baje ne potrjujejo. Občinstvo zahteva strogo preiskavo, da se dožene, kdo je poleg povodnji še kriv. da se je most podrl. Magistrat je bil že opetovano opozorjen, da je most jako slab. Budimpešta, 17. sept. Poulične demonstracije vseučiliščnikov so se ponovile. Budimpešta, 17. septembra. Dne 23. t. m. bo bivši ministrski predsednik baron B a n f f y razvil svoj poli-tiški program na shodu v Velikem Va-radinu. Listi trdijo, da bo po novih volitvah nastopil kot samostojen politiški voditelj. Veliki Varadin, 17. sept. Tukajšnji pešpolk je dobil ukaz, da ne sme zapustiti vojašnice. Vojaška oblast hoče s tem preprečiti, da bi vojaki povodom semnja ne prišli v dotiko s prebivalstvom. Trst, 17. septembra. Namestništvo je prepovedalo laško šolo pri sv. Ivanu. Tržaški magistrat se seveda pritoži; a preje naj v mestu ustanovi slovenske šole za slovenske otroke, potem naj se pritožuje! Rim, 17. sept. Izšel je nov list „La camiocia rossa", ki zastopa Gari-baldijeva načela. List je tiskan na kr-vavorudečem papirju. Carigrad, 17. sept. Sem so došle vesti, da so bili v Jeruzalemu veliki nemiri proti ruskemu samostanu in da je več menihov umorjenih. Petrograd, 17. septembra. Ruska vlada pripravlja nov zakon o delavskih nezgodah.__ Po sklepu lista. Deželni zbor Kranjski ima letos prvo sejo, kakor že znano, dne 22. septembra. Nato se zasedanje pretrga, ker bode od 23. do 29. sept. zboroval državni zbor. — Klub katoliško-narodnih deželnih poslancev ima v ponedeljek zvečer sejo._ Darovi. Poslani našemu uredništvo: Za pogorelce naVačah in v Predgradu je poslal župni urad v Kovorju po 10 K. — Z s V a č e : Neimenovan 3 K, d. Ažman 1 K. Za pogorelce Podtabrom: Zupni urad Jesenice 19-60 K, S. Ažman 1-40 K. Za pogoreloe v Bovcu: S. Až man 1 K. Za dijaško kuhinjo v Ljub ljani in v Kranju: G. Steian K 1 u n v Ljubljani po 5 kron. Za ljudski sklad so darovali gg.: V. Pfeifer 20 K, And Kalan 20 K, Ja- nez Sajovic 5 K Fr Povše 10 K, dr Susteršič 20 K, M>b. Arko 5 K, Josip Šiška 5 K K"»tol. pol. društvo na Vrhniki 40 K, A. F 5 K Bog plačaj! Umrli ho: 8 septembra. Ivana Petrovčifl, paznikova hči, 11 mes.. Tržaška cesta 24, Catarrh gastro iutest. _ Marija Grdsdol ik. posestnikova hči, 2'/, mes., Karolinška zemlja 40, Citarh. pastro intest. 9 septembra. Karol Sirnik, posestnik, 63 let, Zabjak 6, Paralysis progressiva. Pyelocistitis. 10. septembra. Peter Zupančič, delavčev sin, 2 mes., Karolinška zemlja 16, Enteritis acuta, Para-lysis cordis. - Ivan Hren, posestnik, 63 let, Kole-zijske ulrce 14 Cystitis hepatis. — Jer* Vidic, delavka. 34 let, Poljanska cesta 23. jetika. 11 septembra Alojzij Curtalič, delavčev sin, 3l/, mes., cesta v mestni log 13, črevesni katar. — Anton Valent nčič, sedlarjev sin, 3 mes , Karolinška zemlja 1«, Enteritis acuta, Paralysis cordis. — Ana Kupic, posestnikov« žena. 6) let, Ilovica 13, Vitium cordis, Hydrops universalis. 12 septembra. Jožefa Cesar, postnega hlapca hči, 6l;» mes, Cerkvene ulice IU. Catarrh, gastro intesti-ralis. — Marija Herbst, gostija, 81 let, Rožne ulice 3, ostarelost V hiralnici: 12 septembra. Ana Puher, vrvarieva vdova, 84 let, ostarelost. I.3. seatembra. Helena Žagar, kramarica, 72 let, Dementia secund. in ostarelost. 14 septembra Marjeta Černič, usmiljenka, 35 let, jetika. V bolnišnici: 7. septembra Fran Planinšek, izvoščekev sin, 1 dan. živlienske slabosti. 9. septembra. Marija Kette, mizarjeva žena, 25 let, črevesni katar 10. septembra. Andrej Smuk, delavec, 69 let, naduha. — Fran Terkov. posestnikov sin, 24 let, Morbus Brigthii. — Matija Poljane, kurilec. 64 let, Gangraena senilis et Marasmus — Marija Jančar, delavka, 21 let, jetika. II. septembra. Alojzija Juvan, nožarjeva žena, 43 let, Carcioma uteri. — Anton Gorše, kovač, 64 let, Gangraena pulm. 12 septembra. Ana Dragatin, glasovirarja žena, 56 let, Pelvea peritonis chron. — Rajko Dežman, sobni slikar, 67 let, Fractura compt cerebri, Oedema pulm. 14. septembra. Katarina Gorjanc, delavčeva žena, 25 let, jetika. Meteorologično porodilo. Vrtina nad moriem 306.2 m, srednji zračni Uak 736*0 mm Cm opa-»ranja t šli S* B ► Temperatura _ po Celsija VetrerL Nebo | ». zve«. | 738 0] 11-0 brezvetr. jasno 00 1 7. zjutr 1 738 H |2. popol | 738-2 9-4 17-4 sl. svzh. sr. jvzh. megla pol obl. Srednja včerajšnja temperatura 12*6', normale 14 8* Dunajska borza dn£ 16. septembra Skopni državni dolg v notah..... 99 60 Skupni državni dolg v srebrn.....99 50 Avstrijska zlata renta 4% .....119 40 Avstrijska kronska renta 4 %.....99 90 Avstrijska inv. renta 3'/s *.....9r— Ogrska zlata renta 4%.......117 95 Ogrska kronska renta 4 %............96 65 Ogrska inv renta 31/« %.......88 — Avstro-ogrske bančne delnice.....15'62 Kreditne delnice..................640 60 London vista....................239 25 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 117-35 20 mark............23'48 20 frankov..........19-04 Italijanski bankovci........9610 C. kr cekini . . . .....1134 z vinom mlekom konjakom, sadnimi šoki Rogaški templjev vrelec in dosegli bote poleg okusa prijetno reroče osveževalne pijače prednost edino die-tetiškega učinka, ki se pokaie v dobrem teku, lahki prebav in urejenim odvajanju. 1009 pijte vsak dan cerkovnik za nadžupnijsko in dekanijsko cerkev v Konjicah. Plačilo po dogovoru. Prošnjiki naj se osebno oglasijo. Cerkveno predstojnistvo nadžupnijske cerkve 1222 2-1 Y Konjicah. Luskinasto-oklopna barva je uporabljiva za okrasj", preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevluko predmetov, kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA CBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. Vzorci na zahtevo zastonj. 624 4 12—1 Služba občinskega tajnika in organista v Neiali nad Borovljami se ima s 1. vinotokom 1.1. popolniti. — Prosilci, kateri ho slovenskega in nemškega uradovania zmožni ter dobri organisti, naj sa osfbno (s spričevali) j.r^dstavjo pred 1. vinotokom pri podpisanemu županstvu. Prednost imajo tisti, kateri zamorejo službo že s 1. vinotokom nastopiti. Županstvo Sele, dne 14. septembra 1903. Flori jan Olip, 1. r.. župan. oMejnarodna panorama Š Pogačarjev trg. «3- Ta teden TE* Petersburg. Izpraznjena je služba 1221 S—1 organista in cerkovnika v Sodražici. Mesečna plača 40 K. Postranskih zaslužkov okoli 100 K na leto. Oženjeni imajo prednost. Nastopi se 1. oktobra. Prošnje podpisanemu uradu. Župni urad v Sodražici, dne 16. septembra 1903. Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu Izveličarju za mešan zbor, deloma z orgijami izdal P. Hugolin Sattnei* ord. ff. min. Partitura in 4 glasovi 8 K, vsak na-daljni glas 50 vin. Naroča se: frančiškanski samostan, Ljubljana. Čisti dohlcek prejmo knezošk. zavodi. 1111 4 Kapljice sv. Marka. Te glaBovite in nenadkriljive kapljice se uporabljajo za notranje in zunanje bo lezni Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublataiejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zborujejo prebavo, čistijo kri in čreva Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Leflijo vse bolezni na jetrih in slezih ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlic d. Te kapljice so najboljše sredstvo preti boleini na maternici ia modromu ter raditoga ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in. kmečiu. hiši. Narofluje se edino in točno le pod naslovom: Mestna lekarna, Zagreb, Gornji grad št. 25, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprei ali pa povzams. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — cena je naslednja in a:cer franko dostavljena na poito: 1 duoat (12 itekl.) 3 ducati (36 » ) Ustanovljena leta 1360. 1224 10-1 4 11 5 ducatov ( 60 itekl.) . 17 K 10 ducatov (120 „ . 32 „ Mestna lekarna Zagreb, Markov trg št. 36. ! I Preselitev urarskega obrta. ^^^^ Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se preselit 15, aep- tembra 1903 na Reseljevo cesto št. 2 12143 2 poleg jubilejnega ali meaarakega moatu nasproti deželne lekarne, kjer bodem prodajal raznovratne uro po jako nizki ceni in popravljal vsa v mojo stroko spadajoča dela dobro in ceno. Z odličnim spoštovanjem Josip Černe, urar. Tiskarna priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. -•j ( Janeza Trdine ^branih spisov je pravkar izšla prva knjiga: bazarji m Iliri. Prcjanimiva epizoda iz južno-slovans^e zgodovine. rfnjiga, važna ja vsakega zavednega Slovenca. s... ... i -j® lil ii| ••• •■•i •••• ii:: •••• •••• ■•.e •••e Cena Jf 3'—, po pošti X 3'20. Založil LJo^ujentner v Ljubljani. HMeeieeeei ttiHtisss st •••• '661 5_^ ......................••e.Miieieaeeeiai'!^ _ ------------------ t;inms.v. 't<.\ mm mm VY<\W.|-- ti ene KnjiQc za i>5c prednje in ljudske gole v oajncuejšilj odobreni^ izdajaj, l^al^crtadi pse druge šolske potrebščine priporoča knjigarna L. ^ejjitfentner i> Ljubljani, t)uorsRi trg st- 3« •A-.\.V>VA> V--.\ AV> V-v. W/, '/V/ >yi>yi<žs <'\"