276. št. — 4« leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja
V J '“Mjas?. petek 11. novembra 1921.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
JUGOSLA
°bVc>
%
seu(.
Viški
«|
Uredništvo i
Woliova ulica 1/1. Telefon 300
Uprava:
°d,
'sto
kWž,
■Mf ~ fln trg 8-
Telefon te
Hc,
L^bi
*?okopi.i «e ne vračajo jem je priložiti znamko za odgovor.
Za ureditev uradniških plač.
Zagreb, io. nov. Predsedništvo združenja javnih uradnikov je predo-Čilo pokrajinskemu namestniku De-metroviču današnji težki položaj javnih nameščencev in ga prosilo za obvestilo, ali vlada namerava kaj storiti, da bi se temu težkemu stanju na kakršenkoli način odpomoglo. G. namestnik je naznanil delegaciji uradnikov, da je bilo njegovo osebno bivanje v Beogradu namenjeno izključno reševanju vprašanja izenačenja plač in doklad javnih uradnikov v Hrvatski in Slavoniji, kakor so v Srbiji in Črnigori in da so on in njegova stranka povoljno rešitev tega predmeta označili za vprašanje svojega nadaljnjega obstanka v vladi. Od članov zakonodajnega odbora in ministrskega predsednika je dobil zagotovilo, da sc bo to vprašanje v najkrajšem času rešilo povoljno.
Beograd, io. nov. Finančno ministrstvo je predložilo finančno gospodarskemu pododseku zakonodajnega odseka naredbo o ureditvi uradniških plač. Po tej naredbj bi se državno uradništvo z ozirom na plače uvrstilo v dva pasa. Prvi pas bi obsegal Srbijo, Macedonijo in Črno goro, drugi pa vse ostale kraje. O tem vprašanju Se je na včerajšnji popoldanski seji pododseka vršila daljša razprava. Pod-odsek se je sporazumel, naj se dotič-ni vladni predlog predela v tem zmi-slu, da se izenačije temeljne plače
državnih uradnikov v Srbiji s plačami državnih uradnikov po drugih pokrajinah. Kar se tiče doklad, je določeno, da se vsa država razdeli na pasove ter se doklade razdele v pet ali šest razredov z ozirom na prehranjevalne razmere v dotičnem kraju. Govorilo se je tudi o izenačenju pokojnin, vendar pa ni bilo ničesar sklenjenega. Po poročili posl. Gjonoviča in Joče Jovanoviča so se pretresale naredbe finančne narave, tako naredba o izmenjavi denarja, o likvidaciji Avstro -Ogrske banke, o kovanju kovinskega denarja, o pooblastitvi finančnega ministra za izdajanje prepovedi izvoza de narja, o izmenjavi perperov v Črrn gori itd. Razpravljalo se je tudi o uradniških dnevnicah na službenih potovanjih, vendar pa ni bil sprejet noben definiteven sklep, ker je treba to zadevo šele proučiti. Seja se je nadaljevala danes ob ii. dopoldne.
Beograd, io. nov. Finančno ministrstvo je zakonodajnemu odboru predložilo načrt uredbe o ireditvi uradniških plač, po,kateri bi se plače državnih uradnikov imele urediti v dveh conah. O tem vprašanju se je na včerajšnji popoldanski seji sekciie razpravljalo in na predlog dr. Žerjava sprejel predlog vlade, da se sestavi odbor štirih oseb, v katerega so bili izvoljeni dr. Žerjav, dr. Sečerov, Gjo-uovič in Omerovič.
Sprememba v vladi
Beograd, 10. nov. (Izv.) Njegovo [Veličanstvo kralj Aleksander se je včeraj pri predsedniku narodne skupščine dr. Ribaru informiral o sedanjem položaju. Dr. Ribar mu je razložil, da bi bilo najbolje, ako
Ostane koalicija na vladi. Kakor se govori v dobro podučenih krogih, je mogoče, da se koalicija razširi še na kako drugo politično stranko, ki bi bila pripravljena stopiti v vlado.
Zavarovanje delavcev.
Beograd, 10. nov. (Izv.) Danes dopoldan je imela 3. sekcija zakonodajnega odbora sejo, na kateri je vila sprejeta uredba fo zavarovanju delavcev. Zaključeno je, da ostane
centrala urada za zavarovanje delavcev do leta 1930 v Zagrebu, novi sedež te centrale po letu 1930 pa bi določilo ministrstvo za socijalno politiko.
Loyd George proti Jugoslavili.
Rim, 10. nov. Lloyd George je pozval tajništvo zveze narodov, naj skliče svet zveze narodov, da
ukrepa zoper Jugoslavijo, češ, da ogroža njeno postopanje evropski mir.
Fašistovska nadlega I
Rim, 9. nov. Med florentinskimi iHstl, ki so došli na fašistovski kongres v Rim In železničarji je prišlo danes dopoldne na tukajšnjem kolodvoru do krvavega spopada, pri čemer je dobil neki strojnik strel v
trebuh. V znak protesta so železničarji opoldne ustavili ves promet v območju rimskega železniškega ravnateljstva. Delavska zbornica je proglasila v Rimu splošno stavko, ki bo trajala pa najbrže samo 24 ur.
Ceškoslovaško-poliska pogodba.
Varšava, 9. nov. Češkoslovaško-poljska pogodba vsebuje nastopna določila: 1. Obedve državi si medsebojno jamčita za integriteto na podlagi pogodb, katerim se imata zahvaliti za svojo neodvisnost. 2. Če bi bila katera izmed obeh držav napadena po kaki tretji državi, se obedve državi obvezujeta, da bosta ohranili dobrohotno nevtralnost in da bosta dovolili napadeni državi Prevoz vojnega materijala čez svoje ozemlje. 3. Poljska izjavlja, da ni zaenteresirana v slovaškem, češkoslovaška republika pa ne v vzhodno - gališkem vprašanju. Vsaka dr-
žava se obvezuje razpustiti na svojem teritoriju vse take organizacije, ki bi stremile za tem, da se odloči eno izmed zgoraj omenjenih ozemelj od sosednje države, in zadušiti delovanje takih organizacij. 4. Vsaka izmed obeh držav bo obvestila drugo državo o pogodbah, katere bi sklepala s kako tretjo državo. 5. Trgovinska pogodba. 6. Eventu-elna sporna vprašanja med obema državama se predlože razsodišču. Nobena izmed obeh držav ne sme sklepati dogovorov, ki bi nasprotovali določilom te pogodbe. Pogodba velja pet let.
ALBANSKE MEJE
Pariz, 10. nov. Pri včerajšnji seji poslanske konference določena meja Albanije se le malo razlikuje od one, ki je bila potegnjena 1. 1913. Gdločitev poslanske konference, ki Vsebuje priznanje albanske vlade v Hrani, je bila včeraj notificirana SrŠki in ,jugoslovenski vladi, kakor mdi zvezi narodov. Jugoslavija je mio hkrati naročeno, naj umakne J-ete, ki se nahajajo na ozemlju, ki ie do sedaj pripadalo Albaniji.
ANGLIJA PRIZNAVA SAMOSTOJNO ALBANIJO.
London, 10. nov' Velika Britani-ie priznala Albanijo za somostoj-n° državo.
Z^KON O IZVOZNIH IN UVOZNIH CARINAH.
* B«°grad, g, nov. Z zakonom o iz-^ n’h in uvoznih carinah se urejuje 02 vseh Dredmctov. Radi tega mo-
rejo osebe, ki se izselijo iz naše države v 'inozemstvo popolnoma svobodno in brez predhodnega odobren ja generalne direkcije carin izvažati one iz-selitvene predmete (pohištvo), najsi bi bili novi ali rabljeni, v kolikor niso podvrženi izvozni carini, prepovedi izvoza ali zavarovanju valute. Izvoz takih predmetov se ima vršiti po rednih izvoznih predpisih. V zmislu določil razglasov od i. in 25. aprila t. 1. morajo predložiti glavni direkciji carin predhodne prošnje samo one osebe, ki hočejo povodom selitve izvoziti take predmete, ki so po izvozni tarifi podvrženi izvozni carini ali ki so prepovedani za izvoz, oziroma predmete ki so podvrženi predpisom o zavarovanju valute. Za ostale slučaje se določila omenjenih razglasov ne bodo uporabljala.
SNEG V ZAGREBU.
Zagreb, 10. nov. (Izv.) Danes je tukaj zapadel visok sneg, ki je povzročil mnogo škode, zlasti na telefonskih in brzojavnih napravah.
IZ ZAKONODAJNEGA ODSF.KA.
Beograd, 10. nov. Tretji podidsek zakonodajnega odseka za socijalno politiko in narodno zdravje je imel včeraj popoldne sejo, ki je trajala od 16. do 18. ure. Najprej je predsednik Fe-him Kurbegovič ugotovil, da je proučevanje naredb ministrstva za Si<ci-jalno politiko v pododseku končano ter je pozval poročevalca, naj predh>-ži poročilo o teh naredbah plenumu zakonodajnega odseka. Te naredbe se tičeio državne statistike, izseljeniškega vprašanja, zaščite delavcev in inšpekcije dela. Zatem je poročevalec Divac poročal o zavarovanm delavcev za slučaj onemoglosti ter smrti, medtem ko se zavarovanje za brezposelnost popolnoma prepušča zakonodaj-stvu. Z ozirom na ta načela se je izvršila razprava o 83 členih te naredbe ter je bila nastopna seja pododseka napovedana za danes ob 10, dopoldne z istim dnevnim redom.
ITALIJANSKI GLASOVI O ALBANIJI.
Rim, 10. nov. (Izv.) Glasom brzojavk, ki dospevajo neprestano iz Albanije, je tamkaj položaj zelo resen. Jugoslovanske čete izvajajo povsodi nad prebivalstvom velika nasilja. Prebivalstvo beži trumoma v Tirano in proti morju. V Tirani vlada veliko ogorčenje napram zvezi narodov, ki je sicer proklamirala neodvisnost Albanije, sedaj pa ne podvzame nikakih korakov za zaščito iste. Pričakuje se, da bo ententa takoj podvzela najener-gičnejše korake, da ustavi prodiranje jugoslovanskih čet ter vspostavi 20-pet mir.
12 SEJE FINANČNEGA KOMITEJA.
Beograd, 10. nov. (Izv.) V ministrstvu financ se je vršila danes seja finančnega komiteja tega ministrstva, na kateri je bil definitivno odobren tekst nove uredbe, s katero se uvaja monopol na tuje valute. Ta uredba se bo še predložila vladi v odobritev ter se bo tekom prihodnjih dni objavila.
NEPOVOLJNO STANJE V BURSKI.
Dunaj, 10. nov. (Izv.) Poročila, ki prihajajo semkaj iz Burške, se glase zopet zelo nepovoljno. Razne oborožene tolpe, ki sedaj more, požigajo in na vse mogoče načine terorizirajo prebivalstvo, so trdno odločene, da zavrnejo Avstrijce, ako bi hoteli zopet zasesti Burško. Te tolpe, katerih dosciplina je v ostalem zelo lahka, se nahajajo v glasovalnem ozemlju Šopronja in so bile tamkaj puščene kot izvestiteljski organi. Razun teh tolp je opažati v omenjenem ozemlju tudi regularne čete. — Telefonski promet med Dunajskim Novim mestom in Šopro-njem je pretrgan.
PORTUGALSKA VLADA DALA ASIL KARLU.
London, 10. nov. Zavezniške vlade so izrekle portugalski vladi svojo zahvalo, ker je hitro dovolila bivališče bivšemu kralju Karlu na Madeiri.
ŠVICA IZŽENE KARLOVEGA LETALCA.
Curih, 10. nov. (Izv.) Curiske oblasti so nemškega letalca Zimerman-na, ki je, kakor je znano, prepeljal bivšega cesarja Karla na Madžarsko, izgnale iz vseh kantonov. Izgon velja za vso švicarsko ozemlje. Tudi nameravajo oblasti zasledovati Zimmermann radi neopravičene uporabe letala.
RUSIJA IŠČE POMOČI ZRI ZA-
PADNEM KAPITALIZMU.
Pariz, 9. nov. »Petit Parislen« poroča iz Moskve: V nekem pogovoru je čičerin izjavil, da so nepremostljive gospodarske težkoče ih druge neprilike sovjetske Rusije obrniti se odločno za pomoč na za-padni kapitalizem. Zagotavljal je, da temelji zunanja politika sovjetske Rusije v tem trenotku na gospodarskih interesih zapada in ne kakor poprej na doktrinah. Ta politika bo poslej neodvisna od tretje internacionale in od razrednega boja. Čičerin je ugotovil, da sta bili Nemčija in Anglija prvi državi, ki sta se poizkusili poglobiti in razumeti politiko sovjetske Rusije: Anglija, ko se je potrudila omiliti komunizem, Nemčija, ko ga je poizkusila izrabiti za svojo zasebno poraba
Vladina inkilativa!
Pred dvemi dnevi smo na tem mestu povedali naše mnenje o važnosti takozv. hrvatskega vprašanja, ki se je zajedlo v naše notranjepolitične zadeve. Njen pomen za mirni razvoj jugoslovanske države, za poglobitev državne in narodne misli med gospodarsko najvažnejšimi pokrajinami naše kraljevine in za upostavo enotnega državljanskega mišljenja, ki je za sodobno državo bitnega pomena, uvidevajo naši najuglednejši državniki z opravičeno skrbjo.
Menili smo, da bi bilo za našo državo naravnost obupno, ako bi se iz hrvatskega vprašanja, ki se danes še nahaja na stopnji enostavnih zahtev po reviziji Vidovdanske ustave in njenih državo upravno delilnih določil, izcimila najprvo plemenska, nato narodna in končno politična ideologija o sa-mostalnosti neke Hrvatske države.
Nesrečna in trmoglava politika demokratske stranke je v teku treh let uspela razširiti po lirvatskih pokrajinah in med hrvatskim razumništvom naravnost protidržavno zadržanje. Ta rezultat demokratskega nasilnega režima ni mogoče utajiti, dasiravno moramo verovati v najlepše nacionalne namene gotovih njenih voditeljev. Demokratski državniki bi se lahko zavedali, da bo nadaljevanje dosedanje smeri poostrilo razmere na Hrvatskem, ker nimajo najmanjšega izgleda, da bi v bližnji bodočnosti izpodrinili politični vpliv hrvatskega bloka ter pritegnili prebivalstvo za sabo.
1 Ta polit, račun izpričuje nujnost za državo in vlado, da se hrv. vprašanje oficijelno čimprej nastavi in skuša priti do pomirljive sprave med Beogradom in Zagrebom. Kajti že danes je vprašanje Hrvatske neodložljiv državni problem. Zato smo predlagali, da bi vendar enkrat središnja vlada izjavila pripravljenost razgovora s poslanci hrvatskega bloka. Taka izjava na prvem mestu predstoječe vladne deklaracije narodni skupščini bi mogla pomeniti zgodovinski preobrat v notranjepolitičnem življenju jugoslovanske države.
Včeraj se tozadevno oglaša v zagrebškem Obzoru znani hrvatski publicist, ki pravi, da se hrvatskemu bloku manj žuri nego državi! Zato bi morali eni, ki so za državne posle odgovorni, prevzeti v tem vprašanju inicijativo> a za hrvatski blok je dobro, da kljub vsemu izzivanju in dosedanjemu režimu izjavlja pripravljenost za pregovore. Clankar dostavlja, da je za poslednje predpogoj ukinjenje tega režima.
Ali ni najhujša obsodba sedaj veljavne smeri notranje politike, ako »Hrvat*, glasilo hrvatskega bloka ugotavlja, da so se nad narodnim edinstvom največ pregrešili oni, ki so ga uporabljali kot teoretično opravičilo protihrvatske politike.
Torej ne ideja narodnega edinstva, nego dosedanji nasilni režim, je tisti, ki je ustvaril v širokih hrvatskih masah poživljeno zavest o posebni hrvatski narodnopolitični individualnosti, na katero se naslanja sedanja politika hrvatskega bloka.
V Beogradu se vršijo ostra politična razpravljanja, ki se tičejo predstoječe vladne krize, in ki povdarjajo eminentno potrebo odstranitve ddseda-njega vodstva notranje politike. Državni interes zahteva, da pride do sestave take vlade, ki bo imela uvidevnost prevzeti oficijelno inicijativo nasproti hrvatskemu narodu. To so doslej radikali odlašali in demokrati zavrača#, Bila so pač merodajna nepomirljiva strankarska stališča, ne pa jasna ljubezen do državne in narodne bodočnosti.
POGAJANJA MED SOVJETSKO RUSIJO IN ANGLIJO.
Reval, 10. nov. (Izv.) Korespon-dent lista »Ruh« izve iz zanesljivega vira, da se vrše pogajanja med sovjetsko Rusijo in Anglijo radi nevtralizacije mesta in luke Petrograd. — Udejstvitev teh načrtov pa ie odvisna le od odstopa mestnega komisarja v Fetrogradu, ki se z vsemi močmi temu protivi.
SOVJETSKA REPUBLIKA ČRNA GORA?
Rim, 10. nov. (Izv.) Glasom semkaj dospelih poročil, je znani vodja nacionalnega gibanja v Črni gori Markovič, proglasil črno goro za sovjetsko republiko.
PROTIBOLJŠEVIŠKA USTAJA V JUŽNI RUSIJI?
London, 10. nov. (Izv.) V južno-zapadni Rusiji se je razširila velika protiboljševiška vstaja, glede katere pa še manjkajo/natančnejši podatki.
ANGLEŠKI POSLANIK ZA MORATORIJ V NEMČIJI?
Pariz, 10. nov. (Izv.) Kakor poroča berlinski dopisnik »Journala«, se trudi angleški poslanik v Parizu, da bi izposloval za Nemčijo moratorij več let, tako da bi Nemčija tekom te dobe ne plačala nikake vojne odškodnine. Temu načrtu se pa Francija odločno protivi, ker bi‘bili s tem njeni interesi močno ogroženi.
SANACIJA VALUTE.
Zagreb, 10. nov. >Jutarnji list« javlja iz Beograda: Merodajni krogi nameravajo prepovedati vsak uvoz luksusnega blaga in vseh onih industrijskih predmetov, ki se producirajo doma. O tem se bo izdal poseben seznam. Za tihotapce se bodo določile velike denarne kazni. S tem se hoče vsaj nekoliko preprečiti katastrofalni p^dec naše valute. Izvoz s? bo podpiral z vsemi silami z izdajanjem koncesij. V bodoče bo imela samo Narodna banka pravico za trgovino z devizami Arbitraža s« bo ukinila, država
pa bo jače intervenirala na borzi. Nekateri mislijo, da bi se moralo uvesti tudi varčevanje z življenskimi potrebščinami, pa če tudi bi se morale uvesti nakaznice, da, bi se omogočil čim in-tenzivneješi izvoz. Govorilo se je tudi o tem, da se proračun za L 1923 spravi v ravnotežje.
Beograd, 10. nov. Več beograjskih trgovcev radikalcev je za danes sklicalo konferenco, na kateri bodo razpravljali o vzrokih, ki so dovedli do tako velikega padca dinarja, kakor tudi o ukrepih, ki so potrebni, da se ognemo krizi, ki bo nastopila, ako bodo morali trgovci s takimi pogoji plačevati svoje dolgove. Na tej konferenci se bo govorilo tudi o radikalnem saniranju naše valute sploh. Povabljeni so ugledni radikalni finančniki in politiki.
Borzna poročila.
Praga, 10. nov. Valute: Marke 35.60, švic. franki 1702.50, lire 376, franc, franki 663.50, funti 365, dolarji 91-87, dinarji 113.25, leji 61, levi 50.25, avstr, žigosane krone 1.24, poljske marke 2.35, ogrske krone 8.32.
Dunaj, 10. nov. Tendenca na današnji borzi,je bila v splošnem trd-, na. Plačevalo se je za: marke 24.50, ogrske krone 5.45, češke krone 65.25, Zagreb 16.50, Varšava 1.95, lire 250, dolarje 6100, leje 42, švic, franke 1135, funte 23-900. — Tekom malo časa se je dvignila češka krona na 66, poljska marka na 1.88, švic. frank na 1140, dolar 6150, medtem ko so padli leji na 41 in marka na 32 nazaj.
Zagreb, 1Q. nov. Devize: Berlin 127—136, Italija izplačilo 1100 do 1160, ček 1075—1150, London izplačilo 1200—1250, Pariz izplačilo 2000 do 2175, Praga 320—355, Švica 5300—5500, Dunaj 5.70, Bukarešta 200, Budimpešta 29—30. Valute: Dolarji 270—300, cbsarski rublji 15 do 25, napoleondor 1100, nem. marke 335—142, italijanske Ure 1100 4» taoo
Stran 2. *■■■  .....
Stranka nečistih rok.
(Govor dr. Rado ja Jovanoviča na kongresu demokratske stranke v Beogradu dne 31. oktobra 1921.)
»Jutro« je objavilo vse govore, ki so Jih držali na zboru demokratske stranki v Beogradu bankokrati in vojni bogataši. Ni pa objavilo, ono bo že vedelo zakaj, niti enega govora iz opozicije, katera je vehementno napadala ban-kokrate in vojne bogataše v demokratski stranki. Da bodo naši čitatelji videli, kake razmero vladajo v demokratski stranki, prinašamo po beograjski »Samoupravi« in »Beograjskem dnevniku« odlomek govora dr. Radoja M. Jovanoviča, delegata užiškega okraja na kongresu	demokratske
Stranke v Beogradu.
»Bratje! Program	demokratske
stranke je nesporno dober in lep. Toua, vendar, vi ste culi iz govora g. Svetozara Pribičeviča,	koliko ovira
izpeljavo tega programa dejstvo, da je demokratska stranka pri zadnjih volitvah dobila mnogo manj mandatov, kakor se jc pričakovalo. Kaj je vzrok temu neuspehu kljub temi:, da imamo tako lep program? . . . (Nekateri bankokrati in vojni bogataši vsklikajo: »vzrok obstoji v cepljenju volilnih list!« Grajanje.) Ne razburjajte se gospodje! Vi zamenjavate vzrok in posledico. Jaz vam bom stvar že razjasnil. (Vojni bogataši delajo velik nemir. Predsednik g. Ljuba Davidovič:	»Pustito govor-
nika, da more nadaljevati svoj govor!«)
Vi se spominjate, gospodje in bratje, da je naš neumrljivi Jovan Sker-llfi . . . (slišijo se vzkliki v celi dvorani: »Slava mu!«), da je pokojni Skerlič svoj čas dolžil bankokrate, da je začela bivša samostalna stranka rasti kakor gobe . . . Isto zlo je danes obiskalo tudi demokratsko stranko. V njene vrste — kakor tudi v vrste radikalne stranke — so se vrinili polet; bankokratov tudi razni vojni bogataši in sploh paraziti, kateri grejo v politiki s trebuhom za kruhom. (Večina aplavdira, toda vojni bogataši in ban-korati vsklikajo: »Dol z njim!« »Preteklo je že 10 minut«; »ne more več govoriti«. Gospod Ljuba Davidovič miri.)
r
Gospodje in bratje! Velika je neteča za demokratsko stranko in za vse meščanske stranke, da se med vodstvo in narod uriva jo politični agenti, ti drzni in nemoralni ljudje, kateri narod izsesavajo do krvi, a vodstvo stalno slepijo (Milenko Glišeč, vojni bogata* iz Arilja: Kateri so ti — imenujte jih?« Dobil je za odgovor: »N. pr. ta, ki vpraša!«)
Tudi z najboljšim svojim programom demokr. stranka ni najbolje izšla lz volilne borbe. Program se more razložiti v treh besedah: Preporod, napredek in civilizacija! Toda za izpeljavo dobrega programa je treba mnogo dobrih glav in čistih rok . . .«
Tako je torej govoril demokrat Radoje M. Jovanovič na demokratskem kongresu v 'Beogradu. Zastopniki iz Slovenije so ga gotovo slišali, samo je vprašanje, če so ga vsi razumeli. Zato smo jim gotovo ustregli s tem, da smo njegov govor prevedli na slovensko. Na koncu samo še vprašamo: Zakaj neki »Jutro« tega govora ni priobčilo? Jutri dobimo odgovor!
Portoroška konferenca.
Trst, 9. nov. 1921.
O I. in VI. točki portoroške konference (sklepanje kompehzacijskih pogodb med nasledstvenimi državami glede nekaterih pridelkov in izdelkov in odstranitev težav nastalih vsled izvoznih in uvoznih prepovedi) je izdelala italijanska delegacija načrt konvencije, s katero naj bi se nasledstvene države zavzemale, da do določenega roka v medsebojnem prometu prekličejo izvozne in uvozne prepovedi in ukinejo predpise glede plačevanja v Inozemstvo prodane robe v določeni (zdravi) valuti in previsoke (prohibi-tivne) carine; da nadalje začnejo v določenem roku pogajanja za trgovinske pogodbe, medtem pa po potrebi sklenejo kompenzacijske pogodbe glede nekaterih pridelkov in izdelkov in §9 do takrat odrečejo možnosti izdajanja novih uvoznih in izvoznih prepovedi in fiksiranja višjih minimalnih cen za izvozno robo.
Pri razpravi o teh predlogih v ekonomski komisiji se je takoj pokazalo, da so ravno prvo točko konferenčnega programa, kakor sem to že v enem dopisu omenil, dogodki prehiteli. Avstrija, kateri so bile kompenzacijske pogodbe svoj čas najbolj potrebne in radi katere se je v prvi vrsti portoro-žka konferenca sklicala, je izjavila sama, da ima že take pogodbe z vsemi državami, z nekaterimi že celo trgovinske pogodbe in da želi sedaj le, da se te pogodbe izvršijo, posebno s strani Madžarske, ki je vsled političnih dogodkov konipetizucijsko pogodbo odpovedala.
Glede ostalih laških predlogov so delegati vseh nasledstvenih držav izjavili, da stojijo sicer načelno na stališču slobodne trgovine, torej odprave izvoznih in uvoznih prepovedi in prohi-bitivnih carin, da se pa za sedaj, z ozirom na gospodarsko krizo, ki zahteva največjo rezerviranost in možnost omejevanja uvoza in izvoza tudi kot kompenzacijskega objekta pri pogajanjih o trgovinskih pogodbah, nikakor ne morejo vezati roke.
Na predsednikovo zahtevo so vse delegacije predložile seznam predmetov, katerih izvoz ali uvoz je v njihovih državah ali sploh prepovedan ali dopusten le proti dovoljenju ali pa kontigentiran. Najkrajši seznam je bil jugoslovanski, ker je naša vlada, kakor znano, že osvojila najliberalnejši sistem. Vendar pa je tudi jugoslovanski delegat zavzel rezervirano stališče in pritrdil laškim predlogom le kot priporočilu in ne kot obvezi. Saj je to z ozirom na gospodarsko krizo in predstoječa oziroma že vršeča se pogajanja o trg. pogodbah potrebno.
Po daljši razpravi se je naposled posrečilo reducirati načrt, ki osvaja sicer načelo slobode1 uvoza in izvoza in večino ostalih italijanskih predlogov, ki pa obenem določuje toliko izjem iz ozirov na javno varnost, sanitarno policijo, monopole in na odnošaje napram drugim, nenasledstvenim državam, da bo ta sloboda precej prohlematična. A tudi glede tega omenjenega obsega ni hotela večina delegatov prevzeti kako formalno obvezo, temveč je pristala le na to, da se ta režim, ki naj se uvede do 1. julija 1922, priporoča dotičnim vladam. Komisija je za to sklenila, da prepusti plenarni seji sklepanje o tem, ali naj se ta načrt sprejme v obliki konvencije ali jednostavnega protokola, ki bi obsegal le soglasno priporočilo vladam.
Ekonomska komisija se bo sedaj bavila z vprašanjem, med katerimi državami in glede katerih predmetov obstoji še potreba sklepanja kompenzacijskih pogodb.
V transportni komisiji se vršijo po tri seje na dan. Italijanski predlogi se dele v vprašanja tehnične narave in v taka, kakor tarifna, ki so v zvezi s trgovinsko politiko. O prvih se sedaj zelo marljivo razpravlja, dočim odklanja večina delegatov razpravo o drugih. Izjavljajo namreč, da so ista izven okvira konferenčnega programa in se sploh dajo rešiti le v zvezi z drugimi vprašanji trgovinske politike o priložnosti trgovinskih pogajanj.
Veliko se je razpravljalo o vagonih, ki jih nekatere države (Srbija, Italija in Romunija) reklamirajo kot vojni plen. Za našo državo je važna izjava angl. delegata Sir Dcuta, predsednika rcparacijske komisije na Dunaju, ki je naznanil, da je konferenca poslanikov pred kratkim sklenila, da se ima na korist Srbije smatrati kot vojni plen ves železniški materljal, ki ga je njena vojska zaplenila do 13. novembra 1918, dneva premirja z Ogrsko. Glede Romunije pa, da treba razlikovati med tistim materijalom, ki ga je romunska vojska zaplenila do premirja in med tistim, ki so ga Romuni prigodom svojega upada 1. 1919 odnesli z Madžarske. Prvi je že priznan Romuniji, za drugega pa veljajo določbe trianonske mirovne pogodbe.
Če odpade razprava v vprašanjih trgovinsko - politične narave, kakor je skoraj gotovo, potem tudi ta komisija v 8 dneh zaključi svoje delovanje.
AdriaticuS.
Politična situacija.
Beograd, it. novembra.
Vlada je detnisijonirala. Eni trdijo, da je demisija zgolj formalna, dočim vedo drugi povedati, da se bo ob tej priliki izvedla rekonstrukcija kabineta na ta način, da dobijo notranje in finančno ministrstvo radikalci. Poslednji motivirajo svoje postopanje s tem, da stojimo neposredno pred katastrofo, ako še nadalje obdrže nesposobni in zagrizeni demokratski partizani ta dva važna portfelja.
Res jc, v tem moramo dati radikalcem prav, da je zašla naša država vsled Pribičevič - Kumanudijevega gospodarstva na rob gospodarskega in finančnega bankerota. V Kumanu-dijev ogenj je prilival olje Pribičevič s tem, da je ustvaril, kršeč ustavo in zakone, take razmere v zemlji, ki se dajo -primerjati samo s turškimi in albanskimi razmerami. Vsak dan dežuje z naredbami, druga nasprotuje drugi, ena je bolj nezakonita kakor druga. Brez dvoma povzroča tako ravnanje padanje naše valute. Dr. Kumanudi v konfuznosti prav nič ne ostaja za Pribičevičein. Finančno situacijo bi rad izboljšal s tiskanjem novih bankovcev in najemanjem državnega posojila. Doscdaj pa niti itaj-primitivnejše zahteve z vseh strani, da bi se odredilo izvoz samo proti cjo-tnači valuti, ni upošteval. Barometer njegove politike podaja naša krona, ki je ie 16 krat manj vredna kakor italijanska lira, dasi je naša država mnogo begatej5a,.jj»cgo Italija, Po ne-
uspelem drž. posojilu hodi mož iskati posojila pod sila težkimi pogoji v tujino, da bo mogoče graditi nove železniške proge in s tem izboljšati naš promet, ker se v najboljšem slučaju zgodi lahko šele v io letih. Na ie danes možno izboljšanje prometa seveda nihče ne misli. Na tisoče vagonov stoji neporabnih. Nekateri bi se dali popraviti doma, ako ne bi bili ukinili železniških delavnic, drugi pa bi se dali izprazniti, ako bi se beguncem in drugim revežem preskrbelo drugje stanovanje. In ako bi carinarnice tako poslovale kakor bi morale poslovati v moderni državi, bi to tudi veliko koristilo prometu.
Na vsa ta aktualna in že danes izvedljiva vprašanja seveda niltče ne misli. Pa kako tudi, če v ministrstvih ni strokovno naobraženih ljudi. Bivši kričači pred kinomatografi so sekretarji prve klase. Zadostuje strankarska kvalifikacija.
Tako gre vse navzdol. Najmočnejši stranki v vladi nimata ne časa ne sposobnosti, da bi se bavili s takimi vprašanji. Saj obstoja njuno delo že od sprejetja ustave sem v samih pogajanjih. Pašiču ni dovolj, da je demokratske politične nrvinče v ustavni borbi docela potolkel s tem, da jih je prisilil, da so popustili v glavnih vprašanjih svojega programa in jih v vseh centralističnih bitkah poslal v sprednje vrste, tako, da so danes povsod nemogoči:	Pašič gre dalje: on
jim hoče odtrgati še notranje ministrstvo in ministrstvo financ. Na tem bi Pašič nikakor ne vstrajal, ako bi vedel, da je demokratom veliko ležeče na tem, da se še ne razpišejo volitve, odnosno, da še vedno ostanejo v vladi. Zato si misli, da se bodo zadovoljili tudi z ministrstvom pošte in železnic.
Demokrati se temu seve upirajo. Za zavožene finance jim ni, pač pa iim gre za notranje ministrstvo, kajti brez tega ministrstva ne morejo izvajati terorja, s katerimi krote svoje pristaše. Radikalci se tega zavedajo, zato bi radi postavili na to mesto Ljubo Jovanoviča - Solunskega, da bi demokrate popolnoma uničili, ker jim bodo pri tem posredno pomagali tudi zemljoradniki, katere so demokrati ogoljufali v pogledu agrarne reforme.
Situacija je za demokrate skrajno neprijetna. Ako že sedaj ne, gre koalicija z radikali prej ali slej gotovo narazen. Pri drugih grupah so demokrati istotako izigrali, izvzemši morda socijalne demokrate, kateri imajo še vedno rešpekt pred demokrati, ker so jim dali komunistične delavske domove.
Na kratko rečeno: večino — tudi brez Radiča — so danes v stanu sestaviti pač radikali, nikdar pa ne demokrati! Demokrati so mogoči, ali na vladi skupno z radikalci, katerim na ljubo morajo izdajati svoj program, ali pa v opoziciji, kjer bi ne mogli dolgo vztrajati, ker nimajo ne načel, še manj pa idealizma.
V radikalcih pa je moč tudi zategadelj, ker stoji za njimi Stojan Pro-tič, kateri ima simpatije tako pri Hrvatih, kakor pri zemljoradnikih. Stojan Protič je naš bodoči ministrski predsednik, dasi ni izključena, toda manj verjetna verzija, da prevzame v Pašičevem kabinetu ministrstvo financ, to pa vsled tega, ker je bil Protič vedno, kadar je pretila domovini kaka nevarnost, pripravljen, da se žrtvuje. Ker stojimo danes vsled krivde demokratov pred finančno katastrofo,' se nekaterim zdi, da je nastopil tak položaj.
Stojimo pred hudo bitko med dvema največjima strankama v državi, v kateri .bodo podlegli demokrati, ker so mislili, da se v 20. stoletju lahko vlada z nepostavnostmi in policijsko knuto.
Občinska sodišča za pobijanje draginje.
Prva naredba, ki je izšla v prid izkoriščanim in izmozganim, je dala povod čudnemu in nervoznemu gibanju v »izraelu posedujočih« uprav čudno kričanje in argumentiranje se je pa pričelo s tistim dnem, ko "se je ustanovilo občinsko sodišče v Ljubljani, ki je po pisanju raznih listov sodeč eno najvažnejših.
Nervozno so pričakovali izkoriščani, kaj ukrene vlada, da zajezi pretečo čezmerno naraščajoča draginjo. Isto nervoznost opažamo sedaj pri naših takozvanih dobaviteljih vsakdanjih življenjskih potrebščin. Kdor je prizadet, je gotovo nervozen in ne moremo si kaj, če sumimo, da je z ustanovitvijo občinskih sodišč mnogo, mnogo prizadetih. Namen teh sodišč je pobijati verižništvo, navijanje cen, draginji in brezvestno špekulacijo. Kdor je pristaš goraj imenovanih nečednih dejanj, je gotovo nasprotnik občinskih sodišč in ne moremo mu pomagati.
Zakaj vendar pred vojno ni bilo treba občinskih sodišč ali kakih ve-rižniških uradov?
Marsikdo od prizadetih mi morda odgovori, da jc tega vojna kriva. Kes
je! Kriva je vojna! A vojna je bila zelo nepravična. Med tern, ko je enemu metala milijone v žep, je drugemu dajala samo krpe na obleko. Ce je ministrstvo z ustanovitvijo občinskih sodišč, hotelo to vojno razmerje, že tri leta po vojni odpraviti, so mu dali gotovo povod- oni ki prodajajo in ki se ne morejo privaditi predvojnih razmer. Občinsko sodišče izpo-poljnuje vrzel kazenskega zakona, ki o verižnikih, navijalcih cen in preku-povalcih sploh ne govori. Zato je tudi bilo mogoče, da je človek, ki je zagrešil, da je cela Ljubljana jedla kruh iz pšeničnih odpadkov, bil kaznovan samo s petdesetimi kronami.
Kdo je kriv, da so se ustanovila občinska sodišča?: Trgovci samil Mesto, da so pričeli s pošteno konkurenco, s cenami navzdol, ter tako onemogočili delovanje onih, proti katerim je ost občinskih sodišč v prvi vrsti namenjena, so delali ravno nasprotno in sicer na ta način, da se je pričela konkurenca med verižniki in trgovci s cenami navzgor. Kot sem imel priliko citati v nekem ljubljanskem dnevniku, je bil posamezen trgovec celo v dobrih kupčijskih zvezah z verižniki in navijalci cen. Ce reelni in pošteni trgovci niso sami kos odpraviti te vojne in za konsumenta usodepolne nedostatke, jim bodo pomagala pri tem delu občinska sodišča, ki nimajo namena delati krivice poštenjakom in onim, ki imajo čisto vest in roke.
Kdor pa danes napada občinska sodišča in jih proglaša za nepotrebna,
*f~ Razširjenje tvornice »Drava«.
Tvornica vžagalic »Drava« v Usjeku bo razširila svoj obrat. Zidala bo več novih zgradb in skladišč, postavila bo nove stroje in elektrificirala tudi stroje, ki so že v obratu.
-j- »Rodoljub«, d. d. v Beogradu. Minister za trgovino in industrijo je odobril pravila delniške družbe »Rodoljub« s sedežem v Beogradu. Namen družbe, ki je osnovana z delniško glavnico dveh milijonov kron, je ustanovitev lastne tiskarne in litografije. Glavnica je razdeljena na iooo delnic po 2000 kron.
-f Delna prepoved izvoza iz Ceho-slovaške. Cehoslovaška vlada je odredila z ozirom na slabo stanje valute in na resni politični položaj delno prepoved izvoza. Gre za prepoved izvoza živežnih predmetov, poljskih pridelkov, premoga in železnine. Železnice so dobile prepoved sprejemati podobno blago.
-(- Tri in pol milijarde novih nov-čanic v Avstriji. Poročilo Avstro -Ogrske banke z dne 15. oktobra izkazuje promet novčanic, ki se je zvišal za 3.49 miljard kron. Promet je dosegel 77.29 miljard avstr. kron.
-f- Izkoriščanje naših petrolejskih vrelcev. Ministrstvo za šume in rude je podelilo pravico izsledovanja petrolejskih vrelcev v Hrvatski znani
2upan' otvorl ob 5. selo, konstatlra sklepčnost, in izjavi, da je odložil dr. jamar mesto občinskega svetnika. Njegov namestnik je prof. dr. Viktor Peterlin, ki zasede njegovo mesto In vse prednikove funkcije v raznih odsekih. Na vprašanje županovo glede kaznovanja dr. Jamarja predlaga dr. Triller, da naj se vzame odstop na znanie, ker je dr. Jamar res bolehen in tudi preobložen z delom. Pooblaščen od dr. Jamarja izjavi zbornici svet. I. Tavčar, da ie dr. Jamar odstopil vsled zdravja in po lastni Izjavi tudi vsled tega, ker se je zanesla v zbornico politika o sokolskem vprašanju in ker ne more prenesti, da se izrablja sokolska ideja v politične namene.
Regulacija delavskih plač.
Župan poroča, da mu je došlo v zadnjih dneh toliko prošenj od delavcev za zboljšanje plač. odnosno za razne prispevninc, da ocene teh prošenj ne zmore sam in niti ne odsek, ter predlaga, da se voli od vsakega kluba po en svetovalec v posebno komisijo za regulacijo delavskih plač, ki pošlje že urejene prošnje v odsek. V to komisijo so bili imenovani od JDS Jos. Turk od SLS I. Kremžar od NSS Jos. Rupnik In od JSDS I. Krall.
Varčevanje z električnim tokom.
Župan poroča, da ie dobil od ravnatelja Ciuhe dopis, v katerem se javlja, da je vsako razširjenje električnega omrežja nemočno in da so stroji osobito zjutraj in zvečer tako preobloženi, da bo treba zopet omejiti tok. Ta omejitev se bo nanašala v bistvu na Iste omejitve, ki smo jih že svo-ječasno imeli. — Nove napeljave pa so prepovedane. V svrho sestave tozadevnega javnega razglasa prosi g. župan, da se tekom današnjega dne zglase prt njem oni, ki imaio v to svrho morebitne predloge ali Informacije. Pri vprašanju, dn se ukine denarnim zavodom in gotovim pisarnam popoldne ob 4.‘trk je nastala ostra debata med svet. Orehkom, ki je bil za ukinjenje in dr. Trillerjem, ki je proti ukinjcnju ravno pri denarnih zavodih. V debato, ki je napravila jako slab in mučen vtis, se je vmešal tudi svet. Turk, k| se je končno zadovoliil i izjavo napram svet. Orehku: Ce sem ravno fijakar, imam toliko možganov kot Vi! Župan je resno opozoril na red in prešel nato na dopis glede
Mestne zastavljalnice.
Vsled predloga svet. Rozmana na zadnji »eji, da naj se izbere posebna komisija za natančen pregled poslovanja v zastav-
imo gotovo boj’azen, da bo mogel nekoč prinesti svojo kosmato dušo na tehtnico občinskih sodišč. V kolikor pa je uredba o občinskih sodiščih ne-dostatna, pomanjkljiva in nejasna, naj se jo izpopolni, da bo lahko brezhibno občinsko sodišče po onih potih hodilo, ki jo zahteva preganjanje navihanih verižnikov in špekulativnih navijalcev cen. Da pa bodo občinska sodišča ovirala razvoj industrije in trgovine ter povzročila veliko gospodarsko škodo državi in narodu si pa pisec teh vrstic v nekem listu menda sam ni na jasnem, ker ta sodišča nikakor ne bodo ovirala pošten nakup in pošteno prodajo s poštenim in —r zmernim dobičkom.
Ce pa kdo trdi, da je 300 % dobiček, bodisi pri nakupu ali prodaji iz narodno gospodarskih ozirov državi v korist, trdim jaz, da tak trgovec spada pred občinsko sodišče. Državni uradnik in nastavljenec, ki je vestno in pošteno vršil svojo službo, železničar, ki je vozil vestno blago s kraja v kraj, delavec, ki je s svojimi žulji pomagal kupičiti zaklade svojega gospodarja, upokojenec in upokojenka, udave in sirote, vsi ti, ki so si s poštenostjo zaslužili, da so strgani, nagi in bosi, le želijo, da bi bila občinska sodišča tisti mejnik, ki prepelje današnje dobavitelje življenskih potrebščin na sloves predvojnega trgovanja. Do tlej pa občinska sodišča krepko in objektivno na delo v korist celokupnega jugoslovanskega naroda. Konsument,
delniški družbi »Standart Oil Compa-ny«, ki bo osnovala posebno delniško družbo za eksploatacijo teh petrolej« skih virov in v kateri bo sodelovala država s 25 %,
-f- Združenje oglasnih zavoda. —. Poznate reklamne tvrtke »Blockne-rov« zavod za oglašivanje u Zagrebu, Jurjevska ulica 31.	1 oglasni odio
Medjunarodnog prometnog, novin-skog i oglasnog zavoda d. d. u Zagrebu, llica 21 ujedivši se osnovali SU novo reklamno podužeče pod imenom »Interreklam« dioničko društvo u Za* grebu, koje če zadržavši i nadalje svo* je dosadašnje tvrdke kao expoziture. sa ujedinjenim velikim aparatom ra* diti pomoču svih u tu svrhu podesnih sredstava za napredovanje poslovnog prometa putem uspješne popularizacije. Vodstvo novog poduzeča leži u iskusnim rukama gg. M. Dukesa, upravitelja Blocknerovog zavoda za oglašivanje te I. Sclnvartza, ravnatelja Medjunarodnog prom. nov. i oglašnog zavoda d. d., koja su gospoda ujedno i u ravnateljstvo koopti-rani. Ujedinjenje ovih dviju obljubljenih zavoda prati se u krugovima ogla-šivača kao i u novinskim krugovima vrlo simpatičnim zanimanjem, te ji za predvidjeti, da če poslovanje ov« ujedinjene tvrtke vrlo korisno upliva-ti i na naše gospodarstvene prilike.
ljalnicl se čutijo uslužbenci zastavljalnic« prizadeti v toliko, da zahtevajo sami, da se ta komisija Izvoli in naj pregleda poslovanje. Svet. Rozman je nato Izjavil, da njegov predlog ni tangiral knjigovodstva ali sploh koga sumničil, marveč da je Imel v mislih le najti glede poslovanja pota in načine, kako bi se dosegel večji dobitek, da bi se zastavljalnica krila. Temu predlogu s« je pridružil tudi svet. dr. Puc. Glede tega vprašanja je podal v imenu stranke NSS svet. Ivan Tavčar točna pojasnila In n»l-ostreie zavrnil hudobna natolcevanja demokratskega časopisja, kakor da bi bila NSS kriva v proračunu izkazanega deficita. S številkami je ugotovil, da je zastavljalnica danes aktivna. Dokazal je JDS, da je ravno njihova prejšnja delogacija povzročila pri zastavljalnici škode najmanj 127.500 kron * tem, da je ukinila za 8 in pol meseca zavod. Vendar navzlic škodljivemu demokratskemu gospodarjenju se je zastavjalnica opomogla In izkazuje v mesecih od l. Juli!« do 30. septembra izdaten dobiček- Delegacija NSS Je za revizijo v smislu svojih že v zadnji seji predloženih predlogov. Odločno pa zavrača pisarjenje demokratskega časopisja, ki hoče oblatiti NSS fn uradnlštvo zastavljalnice. — Demokratom so bila razkritja o deficitu zelo neprijetna In so Jih a molkom priznali.
Nato je prešla zbornica na dnevni red. Na predlog svet. dr. Trillerla so bili vsi računski sklepi spreleti en bloc in sledila so poročila v raznih proračunih.
Mestni vodovod.
Poročevalec svet. Orehek predlaga proračun kot podlago za nadaljne delo, dasi ta proračun, ki je bil izdelan meseca aprila, radi razlike cen ne more biti točen. Svet. dr. Puc vpraša župana glede stanja vodovoda z ozirom na nevarnost regulaciie Save. Župan izjavi, da je vzela poglobitev Savske stiuge za 4 do 5 m en del talne vode. Inž. Smrekar, ki ie vodovod gradil, je to kon-statiral in nasvetoval, da bi se napravil v to svrho en prag na Savi pri izlivu Gameljšice. Sicer pa je regulirala Savo država In ce nastane vsled tega za občino kaka škoda jo mora plačati država, tako da b! bilo to brezplačno. Proračun je bil sprejet
Mestna plinarna
Dr. Triller je predlagal, da bi se razsv.°J' iiava s plinom izpopolnila na norm.nno ' predvojno razsvetljavo, ker ni ovir n ie premog dostopen. Župan je poudarjal vi»i>* ceoo premoga. Proračun soremL —
Gospodarstvo.
Občinski svet ljubljanski.
(Nadaljevanje II. redne seje.)
Mestnfi elektrarna. l te] točki se je razvila ostro debata osobito med strankama JDS in SLS. Dr. je pojasnil z ozirom na očitanja sla-gospodarstva prejšnje večine, kako si 16 že približno po 10 letih zgradbe elektrarne *ruaila pridobiti občina še drugo hidroelek-wcno napravo. Poskušala je doseči izrabo »Vi regu^‘rane Ljubljanice pod Šentpeter-***>n mostom, kar pa je preprečil takratni Deželni odbor, ki je ustavil tudi dela ob Ljubljanici, s tem da je zaprl enostavno blagajno *a regulacijo in preprečil tudi izvršitev teh j*el med vojno s pomočjo laških vjetnikov, *ar bi se bilo dalo lahko in z malimi stroški flosečl. Drugi projekt le bil ta, da se dobi Vodna moč od Združenih papirnic v Vevčah, *er pa ne bi bilo trajno in tretji projekt jKradba hldroelektrične centrale pod Črnuškim mostom. To vprašanje priporoča govornik županu kot nujno in predlaga, da •kliče v to svrho anketo zvedencev. Svet. Kocmur priporoča zgradbo pri Črnučah, ker bi se s tem jezom tudi odpomoglo vodovodu. S tem Jezom bi se namreč obenem zvijala talna voda za vodovod. Nato se je razvila zelo mučna debata med SLS In .IDS Slede slabega gospodarstva, glede političnih bojev med deželnim odborom In napredno Občino, glede dr. Lampetovih vodovodnih načrtov, glede dr. Šušteršlčevega režima itd. Ko se Je posrečilo napraviti g. županu končno mir je Izjavil, da vsi dosedanji projekti J* niso stvarni in popolni, osobito, ker jim manjka geografičnih proillov. Treba je zato Strokovnih preddel. Najugodnejši bi bil projekt na Savi, ki bi dal toliko moči, da bi se Podaljšala lahko tudi električna cestna železnica do Medvod In do raznih predmestij. — Teh burnih In mučnih debat se stranka NSS ni nili z govori niti z medklici udeležila, s čemer je jasno pokazala svoje stališče, da se s temi izvajanji ne strinja. Ostala Je dosledna svojemu napredno socijalne-Uemu stališču. Nato so sledila poročila finančnega odseka. •—
Mestni ubožnl zaklad.
Mestno ubožnico na Karlovški cesti Je Ireba nujno popraviti. Ubožcem Je treba Zvišati podpore in hrano, treba Je uvesti revizijo ubožcev in omejiti beračenje po me-Itu. — Proračun sprejet.
Mestni ustanovni zaklad.
Izkazuje 12779 kron. in Je naložen v vrednostnih papirjih, ki skoro nič ne donašajo. Ko so bili sprejeti Še proračuni meščanske imovinc, pehotne vojašnice in amortizačnega *Qklada je prešla zbornica, po konstataciji za sklepčnost potrebne dvotretjinske večine na
proračun mestnega zaklada.
Proračun Izkazuje 8049.982 kron primanjkljaja. Ko je navedel poročevalec prvo točko v svrho kritja primanjkljaja in sicer zvišanje občinskih doklad podjetjem, ki so vezana pokiadati javne račune od 65 odstotkov na 100 odstotkov se je priglasil dr. Triller, ki Je protestiral proti temu zvišku, češ da se požene s tem marsikatero nameravano Industrijsko ali veletrgovsko podjetie iz Ljubljane. Govoril Je dalje o maksimalnem In minimalnem programu strank in pojasnil koliko le večina, napravila za mesto pred ln med vojno. Osobito je poudarjal s ponosom na mestno aprovizacljo. Očital je klerikalcem protimestno delo, Nemce v občinskem »vetu, grajal je bankokratstvo in navedel še več mučnih stvari. Poudarjal je pomen bank in prešel nayto na trošarino In tlaka-Jmo, ki jih je priporočal kot dober In pame-dhVLr ^°^0^k°v občine. Pri tem je Izjavil, oa baš v tem trenutku, ko potrebuje zbornica ovetretjlnsko večino opozarja večino, da bo stranka v slučaju, da se stavijo še nadalje uemagoški predlogi, prisiljena izvajati posledice In bo zapustila zbornico. Nastal Je Velik hrup In končno Je Izjavil župan: Ako
nas izsilite Iz dvorane nam ostane samo ulica. Nato je izjavil dr. Triller, da bo glasoval njegov klub v 2r;ak protesta v celoti proti proračunu. Stranica NSS je ostala tudi pri teh burnih napadih dr. Trillerja mirna iti se ni vmešavala v debato, pač pa je kasneje podal svet. Ivan Tavčar točno in jasno zarisano programno izjavo. Svet. Kr ali Je ocenil proračun s stališča delavskih interesov in navedel v tem oziru marsikaj pomanjkljivega ter podal več jako dobrih in z ozirom na splošni socijalni napredek jhko umestnih nasvetov in predlogov. V Imenu JSDS je izjavil, da glasuje stranka za proračun. V svrho kritja primanjkljaja nasvetuje poročevalec še sledeče predloge: Zvišanje najemnine pri javnih poslopjih erarju, žel. rav. i. dr. — Pobiranje doklad na osebno dohodnino počenši pri plači 60.000 kron. Zvišanje najemnine v mestnih hišah strankam primerno. Zvišanje pasjega davka od 30 na 400 kron, izvzeti so psi čuvaji. — NajnovejšI davek pa bo pobiranje občinskega davka za bivanje v gostilni ali kavarni po 10. uri in sicer po en dinar za osebo. S temi in drugimi že uvedenimi pristojbinami bi se prillčno pokril primanjkiaj.
Svet. Rupnik priporoča komunizacljo in razširjenje ^lekt. ceste ter poziva naj vržejo vse stranke politiko iz dvorane. Nato izvaja v imenu stranke NSS svet. Tavčar sledečo izjavo: Proračun ne odgovarja sicer točno našim programnim točkam, ker pa uvideva-tno nujnost glasujemo za proračun in za vse predloge finanč. odseka* Govorilo se je o minimalnem programu in navajam za enkrat te le naše naloge: aprovizacija je nujna potreba (kritje Izven proračuna). Nujna odpo-tnoč stanovanjski bedi. Rešitev vprašanja elektrarne in vodovoda. Pri tem vprašanju se je mnogo preveč govorilo od strani JDS in SLS, razburjale so se politične strasti, ki ovirajo in ogrožajo resno delo. Ceste in ulice je treba urediti. Uboštvo se mora rešiti na d- g socijalen način. Dosedaj še nimamo ubožnega katastra in se je delalo brez sistema. Predvserrt pa poudarjam nujno potrebo ustanovitve komunalne banke, da se privede denar, ki je na razpolago v primerno bančno poslovanje. Pri tetn poudarjam, da bo delala stranka NSS samo toliko časa dokler ne bo kršen njen napredni socijalni program.
špecijelno na našo delegacijo lete očitki, kot da ne izvaja svojega naprednega programa* Še enkrat moram povdaritl, da sodeluje NSS samo toliko časa v sedanji delavni večini, dokler ne bo prizadet njen napredni, socialistični program. Kršitev svojega programa si pa ne damo sugerirati od nikogar. Kako bomo uravnali svoje postopanje, spada izključno v kompetenco mo;e stranke. Poleg zadeve sokolskega stavbišča na trgu Tabor, se demokratsko časopisje s posebno vehemenco zaganja v NSS glede mestne zastavljalnice. Kot so napadi glede Sokolstva neupravičeni, tako so tudi napadi glede zastavljalnice naravnost iz trte izviti. Ce moji levici, moja zadnja splošna pro-gramatlčna izjava ne zadostuje, jim moram špecijelno glede sokolstva izjaviti, da smatramo Sokola najmanj toliko kot JDS, za svojo organizacijo. Naša stranka bo v zbornici v vsakem slučaju najodločneje nastopila proti vsakemu resnemu poskusu, da bi se s strani mestne občine zaviralo razvoj Sokola. Kar bo v moči občine, bo morala nuditi Sokolstvu.
Pozivam pa JDS občinske svetovalce, da ne uganjajo s sokolsko Idejo politične demagogije. To Je že veliko škodovalo Sokolstvu.
Dr. Stanovnik je Izjavil v imenu SLS, da bo stranka glasovala za proračun. — S tem Je bila debata končana. Proračun je bil sprejet z večino. — JDS ni glasovala za proračun. — Nato so sledile razne interpelaelle, katere priobčimo Jutri. S tem je bila seja zaključena ob pol desetih zvečer.
— Izdelovalnica perila. Cenjenemu občinstvu priporočamo jugoslovensko iz-delovalnico perila »Triglav«, preje Drago in Genica Vojska. Kot družabnik je vstopil v vseh trgovskih krogih dobro znani gospod Josip Šelovin, trgovec v Ljubljani, ki bo nadalje vooil podjetje. Tovarna je bila ravnokar razširjena ln opremljena z
• najmodernejšimi stroji tako, da izvršuje vsakovrstno moško in žensko perilo ter konfekcijo v vsaki množini. Več glej današnji inserat.
— Fedor Mihailovič Dostojevski. Na Isti dan, na kateri je padla stoletnica rojstva Havličkova, je padla tudi stoletnica drugega velikega slovanskega pisatelja F. M. Dostojevskega. Ta veliki ruski pisatelj se je rodil 31. oktobra 1821 1. Ime Dostojevskega je svetovno znano. Smatrajo ga za najboljšega psihologa v vsem svetovnem slovstvu. Morda se dobe večji umetniki od njega, morda se dobe .romanopisci, čijih delo je bolje cizelirano, čijih oblika je bolj klasična. A ni pisatelja, kateri bi bil pogledal tako globoko v človeško dušo, kakor je to umel Fedor M. Dostojevski! Nekatere njegove velike umotvore imamo prevedene v slovenščino. Sploh so njegova dela prevedena na vse evropske jezike. F. M. Dostojevski je ponos in dika vseh Slovanov 1
— Akademski slikar Josei Mukarosky umrl. V Klatovel je preminul sloveči češki ilustrator J. Mukarovsky. Virtuozni umetnik je živel daljšo dobo v Monakovu.
— Andrej Nlemojevski umrl. V Varšavi je te dni umrl znani poljski pisatelj in časnikar Andrej Niemojevski.
— Kap Je zadela upokojenega učitelja Leopolda Suhadolnika, ko se Je vračal iz Ljubljane domov na Dobeno. Našli so ga med črnuškim mostom in Gameljni ob poti mrtvega. Pokojnik ie bil star 78 let. Svoj čas je vsled svoje preodkrite narodnosti veliko trpel. Naj počiva v mirul
— Grozna smrt pod vlakom. Bivši uradnik »Oestcrr. Gctreide - Einfulir - Ge-sellschaf,« g. Nikolič se Je v pondeljek zvečer v Mariboru na koroški progi vrgel pod vlak, ki ga je strahovito razmesaril. Govori se, da si Je pokojnik volil to strašno smrt iz obupa ker je bil odpuščen iz službe.
— Smrt pod vlakom. Pretečeno sredo so našli na progi od Metlike proti Rosal-nicami Fr. Obermana posestnika iz Cu-ril. Sumi se, da je vsled pijanosti zašel pod vlak. Zapušča ženo in več mladoletnih otrok.
— Umrla ]e te dni v Zagrebu gospa Marija Novak, Pokojnica je bila svoj čas hotellrka v Ljubljani. N. v m. p.l
Ljubljana.
«= Ob priliki prve obletnice Rapalla priredi »Jugoslovenska Matica« naši mladini dvoje predavanj. Predaval bo dr. Ivan Lah o zasedenem ozemlju in to predavanje bode pojasnjevalo okoli 90 skioptlčnih slik. Prvo predavanje bo v petek, dne 11. t. m. za srednješolce, drugo predavanje pa je v soboto, dne 12. t. m. za meščansko in ljudsko-šolsko mladino. Obe predavanji se vršita v veliki dvorani hotela Union točno ob pol šestih zvečer. Predavanji sta sicer v prvi vrsti namenjeni mladini, vabi pa se tudi vse občinstvo, ki ima ljubezen in zmlsel za naše brate. Vstop je prost, brez vsake vstopnine. Pozivamo narodno občinstvo, da se udeleži predavanj v čim večjem številu.
= Izobraževalno društvo »Bratstvo« vabi k odborovl seji centralnega odbora v soboto, dne 12. novembra L 1. ob 7. url, to je eno aio pred občnim zborom v društvenih lokalih pri Zlatorogu. Točno vsi tovariši odbornici!
= Simfonični koncert Dravske divizijske muzike, ki se je vršil včeraj v slabo obiskani dvorani Union, je izpadel sijajno. Kapelnik g. dr. Cerln le žel dolgotrajno priznanje svojih trudov in znanja. O koncertu prinesemo strokovno oceno v eni prihodnjih številk,
= Muzika Dravske divizije priredi v Trbovljah	v nedeljo	13. t. m.	ob	19.	url pod
vodstvom	kapelnika	dr. Čerina	koncert s
sledečim vsporedom: M. J. Glinka: Ouver-ture k operi »Ruslan In Ljudmila. P. Sara-sate: Ciganske pesmi za gosli s spremlje-vanjem orkestra. Svira koncertni mojster g. Anton Rieck. E. Adamič: Tatarske silhuete. E. Grieg: Dve elegični melodiji za godalni orkester. Dr. A. Dvorak: Slovanska rapsodija D-dur,	op. 45,	štev. 1.	K.	M.	Wcber:
Ouverture k operi »Oberon«.
« «Delavske Novice* so bile včeral 11. novembra popolnoma zapljenjene.
= Predsednik O. Z. J. N. I. U. prof. Relsner bo poročal o najnovejšem delu In o uspehih splošnih zahtev javn. nam. in upok. na seji O. Z. v petek, 11. t. m., ob 18. url v sejni dvorani mestnega magistrata. O. Z.
=*’ Stanovalci akad. kolegija so sklenili soglasno na sestanku v veliki dvorani kolegija sledeče: Stanovalci kolegija Izrekamo Iskreno zahvalo načelstvu akdcmskega kolegija, ki je z veliko brigo šlo na delo, da nudi akademikom udoben dom. kjer se bodo lahko z' veliko vnemo posvetili svojim študijem, katere so si izbrali. Izrečena bodi tem potom zalivala vsem, ki so sodelovali pri ustanavljanju akademskega kolegija. Resna volja »akad. kolegija«, njegovo dosedanje delo In uspeh pa so nam porok, da bo kolegij svojo častno nalogo še nadalje vršil In jo Izpopolnil ter čimpreje rešil stanovanjske krize tudi one naše tovariše, ki jim le pomanjkanje prostora ni pripustilo priti do primernega stanovanja.
= Krompir za Ljubljano! Občinstvo se opozarja naj pošlje kakor hitro mogoče po krompir v barako za šolo na Ledini. Kotnikova ulica, ker mestna aprovizacija vsled mraafa ne bo nabavila nlkakega krompirja več.
«■ V ambulaloriju poslovalnice bolniške blagajne v Ljubllani, Gradišče št. 2, so se uredile zdravniške ordinacije s 3. nov. prl-čenšl takole: Za splošne bolezni ordinlrajo vsak dan (Izvzemši nedelje in praznike) od 8.-9. dr. Alojzij Kraigher, od pol 10. do pol 11 dr. Ivan Zajec, od pol 11.-12. dr. Košenina. — Za ionske bolezni in porodništvo or-dinira ob torkih, četrtkih In sobotah od pol 13. do pol 14. dr. Ivan Pintar. — Za otroške bolezni (obenem posvetovalnica za matere) ordinlra ob ponedeljkih, sredah In petkih od pol 13. do pol 14. dr. Bogdan Derč. Pri zadnjelmenovanl ordinaciji sodeluje blagaj-nična skrbstvena sestra gospodična Joža Bezljaj. — Zdravljenje ortopedskih slučajev za člane vseli blagajniških poslovalnic v Sloveniji pa je prevzel dr. Franc Minar, ki sprejema bolnike na svojem domu, Tabor št, 3, od 11. do 12. in od 2. do 3.
= Politični pretep — Bizjak co. dr. Pegan in tov. Dne 9. oktobra sta sedela v zadnji sobi Štrukljeve gostilne v Vlžmarjlh dr. Pegan in g. Volta v družbi svojih soprog. V gostilno je stopil z drugimi gosti tudi posestnik ln mizar v Vižmariih k. Fr. Biziak.
ki trdi da ni spoznal omenjene družbe V drugi sobi ln se je vsedel k svoji družbi v prvo sobo. Med pogovorom o preganjanju Slovencev za časa vojne vpraša eden izmed družbe: Kaj misliš ali je kaj bolelo srce one. sodnike, ki so obsodili žrtev Brenceta, čegar truplo so pred kratkim prepeljali iz Suhega bajerja na njegov dom, ko so videli tak lep pogreb, kakršnega še nisem videl v Ljubljani. Nato pa odvrne Bizjak: Kaj nemški sodniki, — Slovenci — dr. Pegana vprašaj, ta je gotovo malo kriv, ki je bil pri sodbi. Cul sem, da Je pobegnil tisti dan iz strahu v Zagreb. Nato je začela udrihati družba po dr. Šušteršiču, ki je iz strahu pred Jugoslavijo pobegnil. Ko je dr. Pegan čul o čem se govori, je stopil med podboje vrat in prisluškoval. Ko je družba govorila o dr. Šušteršiču pa je pograbil dr. Pegan steklenico od pive in skočil proti Bizjaku, da bi se maščeval za njegovo govorico. Ko pa je napravil kakih osem korakov proti Bizjaku, ga Je dohitel Volta in ga z vso silo zadržal komaj dva koraka pred Bizjakom, Bizjak po lastni izjavi dr. Pegana niti videl ni, in da ni Volta dr. Pegana pravočasno zadržal, bi bil udaril dr. Pegan Bizjaka s steklenico po glavi, ne da bi ta kaj opazil in se mogel umakniti. Volta je nato odpeljal dr. Pegana zopet v sobo in s tem Je bila ta zadeva končana. Kakih 10 minut po tem dogodku Je šla dr. Peganova družba domov. Ko so šil mimo Bizjakove mize je nahrulila soproga g. Volta Bizjaka z barabo. Bizjaka je seveda to ujezilo In po Izjavi je rekel gospej: Kaj me boš zmerjala z barabo, ko me niti ne poznaš, to je ravno tako, kot bi jaz rekel tebi »Flenča«, — Na te besede Je priskočil k Bizjaku g. Volta in ga udaril z vso silo po glavi. Dr. Pegan se zagovarja po svojem zastopniku s silno razburjenostjo, ker se mu vedno predbaclva Brencetov slučaj. Dobiva celo anonimne dopisnice, na katerih se mu grozi in izraža ogorčenje in zaničevanje. Tudi še ni gotovo, če bi bil res udarial Bizjaka. — Toda dr. Pegan je izjavil kasneje priči Alojziju Obersnclu, da Je dobro, da je tako izteklo, ker drugače bi pa notri sedel. Volta prizna, da je udaril Bizjaka, ker Je rekel ženi »f lenča«, soproga Voltova pa taji, da bi rabila besedo baraba. Obsojeni so bili vsi trije obtoženci in sicer: Dr. Pegan na 2 dni zapora ali 2000 kron denarne kazni, Volta na 3 dni zapora ali 600 kron den. kazni in soproga Voltova na 2 dni zapora ali 400 K den. kazni. Tudi mora plačati Volta za pošteno klofuto Bizjaku 500 kron za bolečine.
= Porotne obravnave. Prihodnje zasedanje ljubljanskega porotnega sodišča se prične v pondeljek;'dne 21. nov. Do sedaj so določene za to zasedanje sledeče obravnave:
V pondeljek 21 nov. Fuškovec Miha iz Mengša — bratomor. — V torek dne 22. nov. Gričar Andrej — uboj — in Plahutnik Janez
— § 125. — V sredo 23. nov. Crintal Janez
— požig — Tanče Jožef — goljufija. — V četrtek 24. nov. Vojska Jakob — tatvina, Urbanc Leop. in trije tovariši — tatvina. —
V petek. 24. nov. Besov Drago, — zloraba uradne oblasti ln goljufija — in v soboto tiskovna pravda proti M. Moškercu. — Kakor smo Izvedeli pridejo pred porotno sodišče tudi tatovi ameriških pisem na ljubljanski pošti, vendar do sedaj ta obravnava še ni določena za to zasedanje. —
= Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 30. okt. do 5. nov. se je rodilo v Ljubljani 36 otrok (18 dečkov, 18 deklic), od ten 2 mrtvorojena. — Umrlo je v isti dobi 18 oseb (10 moških, 8 žensk), med temi 10 domačinov in 8 tujcev. Smrtni vzroki so b'!i sledeči 2 življenska slabost, 1 Jetika, 2 pljučnica, 1 griža, 2 srčna hiba, 1 slučajna smrtna pdškodba in 9 drugih naravnih smrtnih vzrokov. Nalezljive bolezni so bile javljene: 1 slučaj škarlatinke in 1 slučaj griže.
= Na občnem zboru akad. društva jug. tehnikov v Ljubljani se je izvolil sledeči odbor: predsednik Vrbič G. cand Ing. mont., podpredsednik Rozman D. stud. ing., tajnik Lah E. stud. ing., blagajnik Pulko V. stud. in*:., knjižničar: Plpenbaher G. stud. meh., gospodar Godec B. stud. mont
Maribor.
Mariborsko občinsko razsodišče deluje pod predsestvom dvornega svetnika dr. Vidoviča prav pridno. Menda je to razsodišče eno najboljših, kolikor jih imamo v Sloveniji. Sedaj je zopet revidiralo maksimiranje cen ter jih razširilo tudi na druge predmete, ki še niso imeli do sedaj določenih cen. Ker se pogosto povdarja tudi po časopisju, da je Maribor najcenejše mesto v Jugoslaviji in ker zanimajo tudi občinstvo drugod naše cene, zato jih priobčujemo vsaj v glavnem: Govedina od 16 do 24 K, drobovina od 5 do 20 K, loj 20 do 30 K'. Teletina: od 18 do 20 kron. Pridatka na kosteh sme biti samo 20 odstotkov. Svinjina 32 K. Slanina sveža brez kože: do 7 cm debela 52 K, od 7 do 9 cm 55 K, nad 9 cm 60 K; prekajena 66 K, papricirana 72 K. Prekajena svinjina 46 do 52 K. Prekajena glava 20 K za kg. Mast ni še maksimirana radi nesigurne In neenakomerne dobave. Mleko 8 K, surovo maslo iz kisle smetane 76 K, čajno pa 90 K za kg. Nakupovanje mleka na periferiji mesta Je prepovedano. Določene ceie za Jajca so se ukinila. Kruh beli (mešanica polovica 00 In polovica moke št. 2) 16 K kg. Crni pa (iz moke št. 6) 13. K. Zemlje po 1 K pri peku in v gostilnah. Kruh mora tehtati po pol kg, žemlle pa 5 dkg. Kavarniške cene (brez koncerta) črna in kapucinec 3 K, bela In mleko 4 K, čaj v kupici 6 K, v servisu 8 K. Tudi krompirju se je določila cena In sicer na 4 K, čebuli pa na 10 K. Na občinstvu samem pa je. da se bodo te cene držale In da Jih občinstvo ne bode samo gnalo kvišku, kakor se to često zgodi. Zato pa je treba trdne discipline in sporočiti obč. razsodišču vse tiste, ki se tudi pri kupovanju ne drže določenih cen. Le pri strogi disciplini konsumentov more občinsko razsodišče uspešno delovati v prid ljudstvu.
V soboto bodo Mariborčani v zadregi, ker ne bodo vedeli, kam bi šli. Kar tri važne prireditve: Glasbena Matica ima zanimiv koncert, gledališče Igra Nušičev »Svet« in ra-zentega je še ples čianstva uradniške obedni-ce. Za Maribor In za sedanje draglnjske razmere Je to vsekakor preveč. Ako se že nikakor niso mogli ozirali gospodje pri uradniški obednld na prireditev »Glasbene Matice«, ki Je vendar za Maribor nad vse važen kulturen činitelj, in ki itak ne prireja svojih nastopov prepogosto, M se naj nanjo ozirajo vsaj glcdnlišče in bi igralo mesto v soboto že v petek. Toliko petične Inteligence nimamo, da bi napolnila vse tri prireditve. Ali se res ne more sestaviti nekak odbor vseh društev, kateri bi določil red' vsaj večjih in važnejših prireditev, da bi'ne imeli kar po tri ali štiri kulturne prireditve na en in Isti dan, drugič pa nobene. Sedaj bi lil še čas za letošnjo sezono.
Uradne ure okrožnega in okrajnega so* dišča so se določile za zimski čas t. J. do 31. marca 1922. takole: od 8-14 ure, za zemljiško knjigo od 8 do 15, in za vložišče od 8 do 13 ure. Ob praznikih se uradule v v«ah
oddelkih od 8-12 ure. Ob nedeljah se ne uraduje razun za prav nujne zadeve od 9. do 12. ure.
Tatvine se množe, kar Je tudi znamenje bližajoče se zime in splošnega pomanjkanja, deloma pa tudi pokvarjenosti medvojnih in povojnih časov. Ivanu Kočevarju je bilo ukradeno kolo vredno 2500 K. Neki Golob Ivan Je okradel krošnjarja. Vzel mu Je vžl-galn aparat. Neki kavarniški natakarici Je • nekdo vzel plašč vreden 1000 K. Na glavnem kolodvoru pa je neznanec odnesel nekemu potniku ročni kovček. To so manjše tatvine, s katerimi se zadovoljijo navadni uzmoviči, Velik »talent« pa je pokazal urarski valenec pri Ilgerju, neki Otmar, ki je svojemu gospodarju izmakni) kljub svoji mladosti razne srebrnine in zlatnine do 25.000 K. Blago Je prodajal največ dvema krošnjarjema, ki sta že tudi pod ključem.
Privatni nameščenci imajo svoj plesni odsek, ki poučuje v plesu vsak torek in petek ob pol 20. pri Gambrinu. Ob teh dveh dnevih se sprejemajo tudi prijave.
Celi e.
Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Celju se je v torek 8. trn. konstituiralo. Predsednik Je državnega pravdnika namestnik g. dr. M. Rus, referent pa okr. komisar g. dr. Farčnik. Minule dni je imelo sodišče zo’iet sejo, v kateri se je bavilo zlasti 8 tržnimi cinami najnujnejših življenskih potrebščin.
Ljudsko vseučilišče v Celju. Prihodnji pondeljek 14. tm. nadaljuje svoje predavanje »o duševni in telesni vzgoji mladine« mestni fizik g. dr. Mano Dereanl.
V celjski mestni klavnici se Je v tedna od 31. okt. do 6. nov. zaklalo: 1 bika, 38 volov (25 za Izvoz), 20 krav, 6 telic, 15 telet, 159 prašičev za izvoz ln 7 prašičev za domači konzum.
Savinjski okrožni klub jugoslov. dobro-voljcev ima v soboto, dne 17. tm. ob 9. url me., sestanek v klubovi sobi kavarne »Evropa«.
Svinjska mast v Celju se prodaja po 90, 92, 94, 96 in 98 K kg. V vsaki trgovini SO cene drugačne. Zdi se nam. da dela vsak trgovec, kakor se mu poljubi. Tako J« tudi pri nekaterih drugih predmetih, ki ss prodajajo v vsaki trgovini drugače.
Nepošten mesarski pomočnik. Mesarskemu mojstru Ivanu Pungeršek v Celju Je njegov pomočnik Anton Cakš odpeljal In prodal dve ovci, katere bi bil moral odpejatl v klavnico. Istotako je poneveril mojstru 3000 kron, katere bi bil moral Izročiti nekemu DO« sestniku v Škofjivasl. Caks je zginil nezua« nokam in ga zasleduje orožnlštvo.
Radi prostitucije Je celjska policija ar»« tirala te dni Alojzijo Smode, doma Is Dalmacije in Alojzijo Vrenk Iz Gline pri Ljub« ljanl. Obe ste brez dokumentov In brez poslsu Izročeni ste okrajnemu sodišču. — Radi ne« \farne grožnje z nožem napram Rudolfu Travnerju Je policija v Gaberju aretirala tU darja Ivana Ocvirka in zidarskega delavc* Leop. Hrlberšeka. Oddana sta državnemu pravdništvu.
Nekaj snega ie zopet padlo v noči od torka na sredo.
Književnost in minut.
•Kres* — družinski list prinaša v 3-4 51 sledečo vsebino: Literarni del. Proza: A. Cerkvenik: Prostitutka Zoša; E, Tiran; Zgodba o papirnatih možlčklh: Jos. Šuchlt Dve indskl prepovedkl; I. Suchl: Puščavnlk Valmika in kraljičlnja: E. Tiran: Študent Pero. — Pesmi: V. Taufer: Dve pesmi; I. Kovič: Pesem zemlje; E. Tiran: Kaj mar veš... Tone Seliškar: Trbovlje; I. Glaser: Pesem o sv. Urbanu; — Poučni del: Vznik in razvoj »Csl. D. T. J., Režiser in njegovo delo. Kras In njegovo lepote. Buddha. Nalvečia elektrarna v Jugoslaviji. F. M. Dostojevski. D. Allchleri. Dve sedemdesetletnici. Vestnlks Socijalni vestnik. Šport. Telovadba Šah, Književnost. — Slike: F. Tratnik: Zločin. Fr. Kralj: Žetev itd.
liio solii za pobijanje dia-oii v Ljuini.
Da bode moglo sodišče res vršiti svojo dolžnost Je v prvi vrsti potrebna podpora občinstva, ker brez podpore občinstva osobito konsumentov sodišče samo ne more zasledovati ali Izslediti izkoriščevalcev današnjih neurejenih gospodarskih razmer. Da bode občinstvo, o delokrogu sodišča Informirano prinašamo Izvleček najvažnejših prestopkov ln kazni, ki jih sodišče za pobijanje draginje zasleduje In kaznuje.
Kdor nima označenih cen življensltih potrebščin v trgovini ali na trgu ali jih noče Izobesiti na vidnem kraju se kaznuje z zaporom od 10 dni do 3 mesecev in v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev.
Kdor kopiči življenske potrebščine v večji količini nego jih sme po obsegu svoje trgovine običajno Imeti, se kaznuje z zaporom, od 1. meseca do 1. leta in v denarju od 25.000 do 200.000 dinarjev. Kdor naredi potrebščine nerabne, da bi zmanjšal njih količino ali omejil njih prodajo, ail kdor ponuja višjo ceno od navadne, zato da bi sl pridobil prvenstvo med kupovalci se kaznuje z zaporom od 10. dni) do 3 mesecev, In v denarju od 1000 do 50.000 dinarjev.
Kdor prodaja življenske potrebščine preko cen, ki so določene, se kaznule z zaporom od 1. meseca do 1. leta In v denarju od 25.000 do 200.000 dinarjev.
Isto kazen dobi kdor krivo tehta ali zmanjšuje porcije pri prodaji.
Kdor kupuje življenske potrebščine plačevaje višje cene nego jih Je določil občinski odbor se kaznuje z zaporom 10 dni) do 3 mesecev In v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev.
Kdor se bavl t verižno trgovino življenskih potrebščin ali se snušča v druge nečedne špekulacije, ki merijo na podraže-vanje cen življenskih potrebščin, se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 5, let In v denarju od £0.000 do 200.000 dinarjev.
Za življenske potrebščine se smatrajo: hrana, (semkaj spadajo tudi živali, namenjene za klanje), obleka, obutev, kurjava, razsvetljava In milo kakor tudi materijal za izdelavo teh predmetov.
Pridobivajte
im nocii!!
Dnevne vesti.
— Volno ministrstvo Je odredilo de-ttobtllzadio. Lastniki konj, voz In opreme, ki so dne 7., 8. In 9. novembra 1921 Izrodil svoje konje, vozove ln opremo vojaški
(pravi, se vabijo, da se takoj zglase pri Jubljanskem vojnem okrogu, vojašnica Vpjvode Mišiča, da sprejmejo oddane predmete.
\ — JDS na dela za dobrobit našega Delavstva. Iz Grosuplja se nam. poroča: Pred par dnevi Je bil v Beogradu kongres JDS na katerem se Je sklenilo spremniti Strankin program v socialističnega. Kako Pojmujejo nekateri tukajšnji pristaši JDS ta #!en najnovejši program, dokazuje sledeči fbičal: V nedeljo, dne 6* t. m. so Imeli železničarji na Grosupljem shod na katerem je več govornikov povdarjalo obupen po-*°žaj celokupnega železničarstva in nevarnost, ki preti prometu, ako vlada nemudoma ne da železničarjem potrebne obleke j® njih družinam najpotrebnejše hrane. Dan Jja to, v pondeljek 7. t. m. sem bil slučaj-J>° priča pogovoru možakarjev, med katere bilo par pristašev JDS In par pristašev SK8 — vsi navdušeni zastopniki delavstva — ki so razmotrlvali o novem Strancem programu. Med drugimi, za delavstvo zelo dobrohotnimi opazkami, Je prl-POmnll eden teh dobrotnikov delavstva dobesedno sledeče: »Včeraj so imele te ba-
*aj»e železničarske zopet shod. že zopet ‘»htevajo vsemogoče, vse nam hočejo po-Jr«l«. Drugi nato:	»Ko	bi imel Jaz kaj
•ovoritl, pustil bi vse (mislil je najbrže govornike na tem shodu) pozapreti lil par vbesltl, pa bi bil mir.« Tu pač ni potreba nobenega komentarja, naša javnost, poseb-”° naše delavstvo naj sama sodil Apell-jam na vse slovensko časopisje, ki zastopa ueiavstvo, da ponatisne ta, za današnje •azmere tako značilen slučaj. Zaveden
delavec.
v . Za Cohoslovaške podanike. V svrho '.°«ške evidence1 poziva konzulat češko-J'ovaške republike v Ljubljani vse demo-?‘*I*ovane. odpuščene, v rezervo preme-J-ene, superabritirane, na dopustu se na-»^loče, častnike, podčastnike in moštvo J^»kos!ovaške armade, kakor tudi nabo-obvezne, da se zglasijo pri Imenova-uradu rekom enega meseca. Zglasiti Ja 1° °bvezni vojaki všeh kategorij orožj-lB,.5e^koslovaške brambne moči, rojeni v {at —1902 in sicer; 1. osebno, v slu-okM-d,a stanujejo v Ljubljani ali v nailjUžjl Llnki. •	2. pismeno, £e stanujejo izven
»On ine’ vendar pa v delokrogu tega Osebno se zglašujoči naj pri-lllm i 8e’u°J zadni' vojaški dokument. Ce fcltii?- vojaškega dokumenta v rokah, le-Hotn'lra*° se zaCasno z domovin, listom, ♦om i listo,n ali splo!l kakim dokumen-F>is.\ ki priča o njih osi. državljanstvu. l& e£°. zglašujotM, naj pošljejo prepis M i.- ^a vojaškega dokumenta. V slučaju heiu'V~l--ne l*0scduici'°> ilal Pošljejo doku-
Pričujoči o lijih čsi. državljanstvu.
Pripadniki čsl. brambne moči, ki se ne zglase, in zamudo zadostno ne opravičijo, bodo kaznovani po stavajočem predpisu, in se Jim ne bode izdal oziroma podaljšal potni list. Pri tej priliki poziva konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani vse čsl. državljane, kateri stanujejo v njega uradnem delokrogu, da se zglase v teku enega meseca v svrlio natančne evidence vseh Cehoslovakov v Sloveniji.
— Imenovanje. Za ravnatelja dvoraz-redne drž. trgovske šole v Mariboru Je imenovan profesor učiteljišča g. Matej Dolenc.
— Vpokojen Je na lastno prošnjo višji računski svetnik g. Ivan Frelich.
— Državni rudnik v Zabukovcu pri Celju namerava vlada prodati, ker se eksploatacija v državni režiji ne izplača.
— Padel Je na albanski fronti aktivni poročnik g. Davorin Bevk iz Maribora. Pokopali so ga v Prizrenu.
— Za vsesokolskl zlet v Ljubljani 1. 1922 je določilo ministrstvo kot svojega delegata načelnika prosvetnega oddelka v Ljubljani g. dvornega svetnika dr. Fr. Skaberneta.
— Vpisi r delavske knjižice. Oddelek mlnlstr. trgovine In industrije v Ljubljani je pri reševanju prošenj o spregledu dokaza usposobljenosti za rokodelske obrte opazil, da sta dan ali leto vstopa in Izotopa pri pomočniški dobi nejasno In netočno vpisana, mnogokrat tudi potvorjena. Da se bo v bodoče lahko točno dognala pomočniška doba, naj se v delavski knjižici dan in leto vstopa ln Izstopa pomočnika vedno vpiše s številkami in z besedami.
— Ponesrečen slovenski zrakoplovec.
Pri Novem Sadu se Je med poskusnim poletom vnel vojaški zrakoplov, katerega je vodil aviatični poročnik g. Srečko Žitnik, sin. pok. dvor. svetnika Žitnika. Poročnik je zgorel. Pokojnik ie bii za časa koroških bojev leta 1920 za uspešni zračni boj z dvema nemškima zrakoplovoma odlikovan z zlato Miloš Obiličevo kolajno za hrabrost.
— Pri novoustanovljenem Invalidskem domu v Celju je razpisana služba upravitelja v IX., event. v VIII. čin. razredu. Prosilci morajo izkazati dovršeno srednlo šolo in popolno izvežbannst v upravni ln računsko - administrativni službi. Vojni invalidi z isto izobrazbo in kvalifikacijo iiliajo prednost. Prošnje je vlagati najpozneje do 15. t. m. pri pokrajinski upravi (oddelek za socialno skrbstvo) v Ljubljani.
— Žalni narodni kolek, spominjajoč nas na-12. nov. 1920 je izšel, ter stane komad 25 par. Naroča se v pisarni »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. Slovenci! Slovenke! Kolekujte v dnevih približujoče se obletnice vsa pisma In dopisnice s žalnim narodnim kolkom!
Michčl Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
Menih, ki ga je uničevala bolezen od dne do dne, tako da se je držal pokoncu samo še s čudesnim naporom svoje silne volje, je bil izjavil z običajno strahotno hladnoh krvnostjo, da ne pojde iz Pariza, 'dokler mora zapustiti za seboj tako grozno žalitev Boga in svete vere, kakor je dejstvo, da se trpi čarovnija v srcu krščanskega kraljestva. ►— Roland je zatrdil, da ubijejo dve muhi namah, ker se je po izvest ju barona Lagarda tudi Royal de Be-aurevers zatekel v čarodejev dvorec. — Montgomery je menil, da ve |ta človek preveč in je že samo njegovo življenje nevarnost za prestol in državo.
Z bledim obrazom je izjavil Saint-Andrfi, da ga je ta dogodek, ki se je pripetil njemu in Ronche-rollesu, ko sta preganjala baš tega Beaureversa, povsem uveril, da se je z Nostradamom vrnila v Pariz doba plemenskih čudežev. — In Roncherolles je dejal, da je zbiranje radovednežev pred	dvorcem v
Froidmantelski ulici škandal, ki ograža javno varnost prestolnega mesta.
Prijeti Nostradama je pomenilo prijeti Royala de Beaureversa, ki mu je bil dokazan zločin žaljenja veličanstva ... Takšna je v kratkih besčdah vsebina pogovorov, ki so se vršili na skrivnostnem zborovanju.
Henri II. je bled in mrk poslušal vse svetovalce po vrsti in kimal z glavo.
Ko pa je vsak povedal svoje mnenje, se je zazdelo, da se bori kralj z nekom, ki mu tudi hoče svetovati, a ga nihče ne vidi. Henri se je sklanjal naprej, oči so mu srepele predse, njegov obraz je bil bled
kakor zid . •. Mahal je z rokami v znak pretnje in srda ter mrmral nerazločne, gnevne besede; časih mu je stopila pena na ustnice. Strah ga je bilo pogledati... Loyola je molil. Ostali so šklepetali z zobmi. Le Roncherolles in Saint-Andrč sta opazovala vse to s surovo radovednostjo ljudi, ki jim niso taki prizori nič novega. Naposled je Henri besno zahropel, udaril s pestjo po mizi ter zarjul:
»Prav za nalašč: da! Videti hočem, tako mi Bogorodice! Gospoda, ukazujem vam, da zagrabite tega človeka! Da ga obsodite! Da ga sežgete na Gršvskem trgu!«
»Bog bodi zahvaljen!« je vzkliknil Loyola z vročim glasom.
Po teh odločilnih besedah se je kralj nemudoma umeknil v svoje sobane. Menih, v svesti si zmage nad čarodejstvom, je tudi odšel; morali so ga nesti k njegovi nosilnici. Ko so ostali vojniki sami, so uredili načrt. Sklenili so pritegniti Lagarda, čigar drznost se jim je zdela koristna In dragocena. Sklenili so, da je sto gardnih strelcev dovolj za Nostra-damovo aretacijo. V izvršitev svojega namena pa so določili drugo noč, točno ob dvanajsti uri.. • Ko so uredili vse podrobnosti, je Mont-gomery odšel, misleč si:
»Kraljica je rešena. Ta človek, ki ve njeno strašno skrivnost, mora poginiti od moje roke... Če bi me stalo življenje — naj me!«
Roland de Saint-Andrč se je odhajaje namuznil:
»Zdaj je Floriza moja!«
Ko sta ostala maršal in veliki profos sama, sta se spogledala.
»Meniš, da ju bomo mogli aretirati?« je vprašal Saint Andrč.
»Ne vem,« je zamolklo odgovoril Roncherolles. »Vsekako pa moramo biti zelo oprezni!«
»Da, da,« se je zdrznil maršal, »bodimo oprezni!«
III.
Pri raportu.
Ko so vsi odšli iz posvetovalne dvorane, se je dvignila težka zavesa, ki je zakrivala eno izmed oken, in baron de Lagarde je stopil izza nje. Požvižgavaje med zobmi je odšel v kraljičine prostore. Katarina de Medicis ga je sprejela takoj. Mali Henri se je igral pri materi kakor po navadi.
»Henri,« je dejala Katarina in strastno poljubila otroka na čelo, »pojdi se igrat s svojim bratcem Charlesom.«
»On je vedno bolan,« se je zmrdnil mali. »Noče se igrati.«
»Evo ti knjige s podobami, ki si me prosil zanjo,« je povzela kraljica ter pomolila sinku krasno knjigo z zlato zaponko. »Tu imaš naslikane vse svetnike in svetnice y parati-2u.«
Mali Henri je odprl knjigo, vzkliknil od veselja in stekel v so-s.Jnjo sobo; Katarina mu je sledila z očmi in žarek ljubezni je zasijal v nje Hi li zrenicah.
»Gospa,« je zdaj izpregovoril Lagarde, ki je prisostvoval temu prizorčku, ne da bi ga bil razumel, »posvetovali so se. kako bi aretirali čarodeja Nostradama.«
Katarina se je stresnila in zamrmrala samr. pri sebi:
»Potrebujem ga še... Pa upornik? Beaurevers?« je povzela s trdim glasom. »Zdi se mi, Lagarde, da Ž3 nekaj ?r.sa nimate več sreče.«
.Vojnik je prebledeL Toda odgovoril je mo2!:o:
»Vem, gospa, kaj se je zgodilo mojemu predniku, ko vam je nehal ugajati. Nekega dne ste mu veleli, naj vas spremi. Krenili ste ž njim v podzemeljski hodnik, kjer se je odprla pod njegovimi nogami skrita zatvora. Od tistega hipa ga ni videla živa duša. Sami ste mi pokazali
tisto zatvoro, gospa. Vsak hip sem pripravljen stopiti nanjo. Dotlej pa vršim svojo službo, kakor vem in znam.«
Razbojnikov nastop ni bil brez divje veličine. Katarina ga je pogledala z utajenim občudovanjem in dejala nato prijazneje:
»Vem, moj vrli baron. Zvest si in neustrašen. Tvoja krivda ni, če je
usoda hotela a ne govoriva
več o tem. Mogoče se najde druga prilika. Povej mi, kako je s kraljem ...«
»Gospa,« je izpregovoril Lagarde s tišjim glasom, »od tistega večera ni kralj več prestopil louvr-skega praga.«
Katarina je ostala nekaj minut zamišljenk, potem pa je vzela s svojega prsta lep, dragocen obroč ter ga ponudila baronu:
»Nž, prijatelj Lagarde, vzemi ta demant. čakati hočeva druge prilike. Ta prstan je dar florentinske občine. Vem, dragi moj, da si pripravljen na vse. Zid Manase mi je zatrdil, da je vreden med brati štiri-desettisoč liver...«
Lagarde si je ogledal krasni dragulj in ga spravil z vidnim zadovoljstvom.
»Zvest si, hraber in spreten, o tem ni dvoma. Ne govoriva več o dogodku pri profosiji. Druga prilika se najde. A Beaurevers ... Tudi njega si zgrešil, dasi hodiš v tej zadevi z odkritim licem, na kraljev rovaš... Si ga mari izgubil, kaj?«
Lagarde se je vzravnal.
(Dalje prih.)
Proda se:
VKOREN1NJENE TRTE,
šmarnice, ki močno rodi, In rada raste, v vsaki zemlji, ne rabite galice in ne žvepla je na prodaj. Cena za komad 2 K. Naročite takoj, ker trte bodo pošle. Za vprašanje ali odgovor se priloži znamka. Al. Grobar, trtnar, Zagorci p. Juršinci pri Ptuju.
NOV PISALNI STROJ »ADLER«
model št. 7 se proda po zelo nizki ceni. Poizve se v uprav, tega lista.
PISALNA MIZA
lz trdega lesa, jako dobro ohranjena, pripravna za vsako pisarno, *e ceno proda* Naslov v upravi.
Kupi
n se:
SMUČKE (SKI) KUPIM
ponudb« pod »SMUČKE« na upravniStVOi,
Službe:
ZANESLJIV, DOBRO IZVEŽBAN, TREZEN STAVBENI IN STROJNI KLJUČAVNIČARSKI MOJSTER
se za takoj išče po najugodnejšimi pogojL Samci imajo prednost. Naslov v upravi lista pod štev. 2264.	2264,
VZGOJITELJICA
za nemščino ali francoščino, za takojšnji nastop za 11 in 6 letnega dečka se Iščfc Ponudbe z navedbo plače in prepisi spričeval se prosijo na naslov: Oeneraldirektor Emil Deutscb, Vel. Bečkerek.	2263.
PRODAJALEC
aranžer izložb za manufakturno, kratko ln modno blago, zmožen nemškega, srbohrvaškega, italijanskega in nemškega jezika, išče takojšnjo trajno namtščenje. Cenjeno ponudbe pod »SPOSOBEN« na uredništvo.	2254.
UČENEC V 15 LETU STAROSTI,
zdrav, močan, z dobro šolsko Izobrazbo ima veselje do učenja kot »Mehaniker«. Vprašanje na upravo lista.	2259,
JSazno:
MESEČNO SOBO
iščem. Plačani vsako ceno. Cenjene ponudbe prosim pod »SOBA« na upravo lista. 2265.
DRUŽABNIKA Z 100.000 DIN.
za izvrstno vpeljano trgovino s čevlji ns drobno in na debelo v Beogradu iščem za takoj. Cenjene ponudbe pod »BEOGRAD« na uredništvo »Jugoslavije«.	2253.
Podpirajte družbo sv. Cirila in JMetoda.
Po mukapolni, kratki bolezni je preminula danes v 46 letu svoje starosti nepozabna mamica, gospa
Marija Novak roj. Prosen
vdova hotelirja
Pogreb mile pokojnice bo v četrtek 10. t. m. iz Mirogoja v Zagrebu.
Zagreb, 8. novembra 1921.
Mlia In Prlc Novak.
„TRIGLAV“
jugoslovanska izdelovalnica perila naznanja, da je sl. novembrom svoj obrat povečala in preuredila tovarno na Vojvode Mišiča cesti 21 na najmodernejši način in otvorila lastno prodajalno in skladišče v Kolodvorski ulici štev, 3 v hiši g. Rojina, nasproti hotela Štrukelj, kjer se sprejemajo vsa naročila in prodaja vse v to stroko spadajoče moško in žensko perilo, ženska konfekcija etc. iz lastne tovarne in po najnižji dnevni ceni. Priporočamo se cenjenemu občinstvu in trgovcem za nadaljno naklonjenost.
,.TRIGLAV" X I. P.
Vojska & Šeiovin
Samo na debelo!	Samo	na	debelo!
ANDROP0G0N
najboljše sredstvo proti izpadanju las in brade razpošilja BALOH in ROSINA, Maribor steklenice 80 kron, poštnina se zaračuna posebej.
JEDILNA REPA!
2 do 3 vagona ima za prodati po ceni Jos« Jesiitsch, Pragersko.
Mnogo časa In denarja sl pri« hranite ako tako] naročite
„Expres“
kotno računarico.
»Ekspres" je zakonito zavarovana je najmodernejša in najboljša računska tabela za množenje in delenje.
i,Ekspres" je zakonito zavarovana tabela ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din.
Naroča se pri
ZVEZNI! TISKARNI
V LJUBLJANI.
13 X 18
z vsemi potrebščinami se prodasta. Zelo praktično za tiste, kateri zele začeti samostojno obrt.
Poizve se: Cesta na Gorenjsko žel. 20, pritličje levo.
DEUftUE
kakor tudi vsakovrstni les se plača po najvišji ceni in prosi ponudbe pod »Gorica« na anončni zavod Drago Beseljak in, drug, Sodna ulica 5.
Sprejemajo
izurjeni! mesarske pomočnike
proti dobri plači
Konzervni! tovarne ln industrija mesnib izdelkov na vrliniki.
; Pred nakupom naj si ] | vsakdo ogleda veliko \
zalogo :
jedilnega orodja, jeklenega in aluminijevega, potne Košare, čevtjarsk. orodja, rinCic in zapon za čevlje, sukanca, gumbov, vezenin in naSivkov ter vse druge potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje, sedlarje —mbss i. t. d. pri ■!
Josip Petelinc-ii
Ljubljana, Sv. Petra nasip St. 7.
Največja izbira! Nizke »ne!
TU\ VELIKO IN MALOM
Za Mihlavža!
NajcenejSe in najhvaležnejže darilo našim malim je:
Moi zverinjak
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk In kratek čas K 20*-
Moli llubiki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32‘—
Hladi slikar
10 tiskanih predlog za pobarvanje z akvarel - barvami ali pastel - barvnlki K 12-
„Crnlpeter“, staroznana, vesela družabna Igra za zimske večere. 1 Igra K 8'-
Vse se dobi «
Zvezni knjigami v Ljubljani, Marijin trs 8
Več lesnih strokovnih delavcev
stolarjev, strugarjev, mizarjev In parketnega predelavca.
ki je vajen vseh parketnih strojev sprejme v trajno delo podpisana tovarna. V poštev pridejo samo vešči in stalni delavci t dobrimi izkazili. — Pismene in ustmene prijave opremljene z natančnimi podatki o družinskih razmerah in dosedanji zaposle-nosti, rojstnem kraju in starosti na:
REMEC Co., tovarna upognjenega pobiltva Duplica p. Kamniku.
Razpis dobave.
Razpisujemo dobavo
lesnega materijala
za leto 1922. v naslednjih množinah in dimenzijah:
13.100	komadov 2.4 X 15 X 15 X 26 navadnih hrastovih pragov,
600	„	2.4 X 15 X 18X30 hrastovih sklepnih „
3.500	„	1.6 X 14 X 13X20 hrastovih ozkotirnih „
700	„	kretniških	in mostnih hrastovih pragov v pred«
pisanih dimenzijah in dolžinah,
1.200	„	mostnih	plohov in desk v predpisanih dolžinah
in dimenzijah.
Za navadne sklepne in ozkotirne prage je navesti ceno po komadu, za kretniške in mostne prage, za deske in mostne plohe pa cena za ms.
Dobava se mora izvršiti do 1. septembra 1922 Ponudbe naj se pošljejo na:
ral
- obrat ml in lok.
li - 10 20.
1.L
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da ostane trgo-vina Avgust Agnola na Duuajski cesti 11 radi preselitve v lastno hišo na Dunajsko cesto 10. od 8. t. m. do preklica za promet * strankami zaprta. Steklarska delavnica ostane še nadalje odprta. Vhod v delavnico in pisarno na dvorišču. Zopetna otvoritev *# po časopisih objavi.
Za leto 1922
Žepna koledarja
Za leto 1922
v dveh lično izdelanih oblikah 12x7 in 6x4cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro
limanem papirju.
Naroča se direktno pri
Zvezni knjigarni in tiskarni
v Ljubliani, Wolfova ulica štev. 1.
prvovrsten
kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista.
Dobava samo v vagonih.
Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin,
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.