ROLETAREC
TEV,—NO. 818.
Slovensk* Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
CHICAGO, ILL., 17. maja (May 17th), 1923.
LETO—VOL. XVIII.
UprarxiitT« (»mu) »«»» WBST IStk ST.. CHICAGO, ILL.—T*l*rb*M R»«kw«H I»«4.
Morala družbe bodočnosti.
V teku dolgega zgodovinskega razvoja šo nastale vse uredbe v človeški družbi; ena ured-se je vrstila za drugo. Poedinci niso stvori raznih: uredb. Poeainec je bil slab in brez moči nasproti slepemu besu prirodnih sil in divjih zveri; zato so ljudje ustvarjali uredbe za medsebojno vzajemno pomoč, obrambo itd. Poedi-nec sploh ne more obstajati in se razvijati, ako neživi v zaednici z ljudmi in ni v tesnem stiku združbo. Tako tudi človeški jezik, govor ni nič drugega kakor sredstvo prometa in družabnega sporazumevanja. Tudi človeški govor, ki je sestajal iz nekoliko sirovih živalskih glasov pra-cloveka, se je do dandanes razvijal in se še dalje razvija; jezik divjakov v Avstraliji šteje še danes komaj kakih dve, tri sto besedi, dočim jeziki kulturnih narodov štejejo kakih 30 do 50 tisoč besedi.
Ravno tako je tudi morala proizvod družabne kulture; v družabnih nagonih in nagne-njih človekovih korenin ni njegova morala. Pod moralo razumevano vse obzire, ki jih mora i-meti človek napram sočloveku in napram skupnosti. Delavski filozof Dietzgen pravi: "Poe-dini človek je nepopoln in omejen. Za svoje izpopolnjevanje potrebuje družbo, on mora živeti in pustiti tudi drugemu živeti. Obzire, ki izhajajo iz teh vzajemnih potreb, imenujemo z eno besedo moralo."
one kmete, ki so pokorno in verno tlačanili; no, kadar so se začeli dvigati kmečki upori (pun-ti), pa so kmetje smatrali za najkrepostnejše one ljudi, ki so bili najbolj nepokorni in so vladajoči gospodi zadajali najhujše udarce. — A kako stoji z moralo buržvaznega, kapitalističnega razreda? Današnji izkoriščevalci imajo pred očmi samo en cilj: iztiskavanje profita in nakopičenje bogastva. In po tem cilju streme in drvje z grozničavo brezobzirostjo, prav malo se meneč za to, da izkoriščani, da delavci stav-ljajo na kocko svoje zdravje in svoje življenje, ne meneč se za to, da izkoriščani životarijo slabše od tovorne živine! Vsekakor, izkori-ščevalno buržvazno je moralen oni delavec, ki mirno in pokorno prenaša neznosni pritisk in nečloveško odiranje.
Jasno in samoposebi umljivo je, da mora razredno-zavedni delavec prezirati moralo, ki temelji na pokorščini in trpljenju. Kot neobhodna posledica privatno-kapitalističnega gospodarstva so padla na delavski razred gotovo vsa bremena družabnega življenja. Ali ta bremena niso večna. Za tlačane je bilo vedno krepostno ono, kar se je moglo kot ostro orožje uporabljati v boju proti tlačiteljem. Z bojem se je moral upreti delavski razred, ker je zanj nastalo vprašanje: biti ali ne biti, propasti v brezdnu bede ali pa se razvijati napram kulturi. Tako je nastala nova morala, ki ji je cilj in ideal: odprava privatnega lastništva in modernega suženjstva in z njima zvezane tlačano-sti in trpljenja.
Ali delavci ne tekajo za starimi in novimi moralnimi filozofi, ki zamišljajo razne moralne predpise. Delavci teže za tem, da pred vsem popravijo odnošaje, da dosežejo boljše življen-ske pogoje, ki edino omogočujejo višjo stopnjo nravnosti, boljše običaje in moralne nazore. — Kreposti in čednosti se ne morejo razvijati, dokler gonita beda in obup možke v pijančevanje, a ženske v prostitucijo in dokler pomanjkanje in glad tirata v tatvino in druge zločine. Vrline se ne morejo razvijati v mizernih stanovanjih, kjer žive možki in ženske, staro in mlado, bolno in zdravo, nametano drugo na drugem, kakor ribe v sodu; vrline se ne morejo razvijati pri otroku, ki ga fabrika odtrga od šole in živ-
Ijenja — pri otroku, ki mu je ulica oče in mati, ker oba njegova roditelja tlačanita v tvornici, v kapitalističnem jarmu.
Razredno zavedno delavstvo je osvoboditelj, ki mu je pripadla zgodovinska naloga, da svetu da najboljšo moralo; to nalogo bo delavstvo izpolnilo s svojo strokovno, odnosno industrij al-no in politično organizacijo. Delavec se mora boriti proti silam, ki izvirajo iz današnje družbe, on se mora boriti proti podaljšanju delovnega časa, proti znižanju mezde, prq,ti brezpravnosti v javnem življenju, proti bremenom, ki mu jih nalagajo kot konsumentu s podraževanjem živ-ljenskih potrebščin ali z zvišanjem carin in in-direktnih davkov. Z eno besedo: Delavec se mora bojevati na gospodarskem in političnem polju. A v svojem boju proti bremenom in okovom, proti izkoriščevalcem in tlačiteljem, za boljše življenje in večje pravice, delavci dosežejo in so dosegli uspehe edino z združenimi močmi, združujoči se v organizacijah. Vsled svoje organizacije je postajal delavski razred vedno večja sila; da so danes delavci brez organizacije, nihče ne bi niti čul, niti se menil za njihov glas. Organizacija zmanjšuje nemoč poedinca, jači duha skupnosti, budi v delavcih zavest, da spoznavajo, da so najvažnejši faktor v družbi, organizacija ustvarja iz njih misleče, ponosne in hrabre ljudi.
Šele, ko so delavci pričeli zbirati svoje sile v organizacijah, so pričeli tudi soodločati o svoji usodi ,so si izvojevali ugled, pravice in boljše življenje. No, organizacija pa ne more obstojati in uspešno razvijati svoje delovanje, ako se sle-hrni poedinec zavestno ne podreja volji celote. Najlepši znak proletarske borbne morale so tedaj: solidarnost (vzajemnost), podrejevanje lastne volje splošnim interesom, prostovoljna disciplina in zavest o razrednih interesih.
Proletarska morala je postala deloma že javna družabna morala. Zmirom je manj ljudi, ki se postavljajo v obrambo kapitalističnega izkoriščanja. V naše bojne vrste prihajajo najboljši ljudje. In delavec, ki noče stopiti v naše bojne vrste, ali hote škoduje delavskemu boju s štrajkolomstvom ali na kak drug način, dopri-naša ne samo dokaz, da nima časti in sramu; nego tudi, da se je razprl s človeško družbo; takega izdajalca delavci s pravico ne ljubiio, am-uak ga opravdano prezirajo.
Kakor je gori omenjeno, se bore delavci za novi, veliki družabni ideal. Njihove bojne vrline so vrline, ki temelje na razrednih interesih. S svojo borbo nočejo delavci vsiliti nikake nad-oblasti, nasprotno, oni hočejo, da odpravijo sploh vsako prevlast človeka nad človekom, razreda nad razredom, naroda nad narodom. S svojo borbo hočejo uničiti tisočletno vojno človeka proti človeku, ljudi proti ljudem, hočejo ustvariti vzajemnost, bratstvo, ravnopravnost celega človeškega rodu. Zategadelj je proletarska bojna morala najvzvišenejša morala.
Fordovo bogastvo.
Pred kakimi dvajset leti se je pojavil v ameriškem industrijalnem svetu Henry Ford. Njegovo podjetje je bilo v začetku neznatno, toda se je hitro.razvijalo. Pričel je izdelovati cenene avtomobile, in to je bila njegova mojsterska poteza. Ako ne moj sterska, pa vsaj srečna poteza, narejena ob pravem času. Danes je Henry Ford eden najbogatejših kapitalistov na svetu. Koncem februarja to leto je imelo Fordovo podjetje $159,605,687 v gotovini in ta ogromna vsota na roki ga je napravila neodvisnega od bankirjev na Wall streetu. Fordovo premoženje predstavlja danes vrednost med 600 do 700 miljonov dolarjev. V preteklem letu je napravil do $119,004' 000 čistega dobička! Ford je drugi najbogatejši človek v Zed. državah. Prekaša ga samo še Ro-ckefellerjeva familija.
Ford je torej eden tistih ljudi, ki nam ji kapitalistično časopisje postavlja za vzgled, t nič je postal milijonar ! In vsak človek v tej deželi ima enake priložnosti postati miljonar! Ako je to res, ne vemo, ampak drugi nam tako pripovedujejo in kdor hoče, lahko verjame.
V njegovih tovarnah se producira na vsakih šest sekund eden avtomobil. Izdeluje tudi druge predmete, večinoma za avtomobile. Svoja pol j jetja širi bolj in bolj ne samo v Detroitu, ampak po vsi deželi in tudi v inozemstvu. Delovni sistem v njegovih delavnicah je den najperfekt-nejših. Dejovno moč delavcev izrabi do skrajnosti. Vsaka sekunda šteje in delavec je kakor ( del stroja. Dela v Fordovih tovarnah so večinoma težka. Kajti — če hočemo biti pošteni, jej treba vendar priznati, da Ford ni prihranil mi ' ljonov, ki jih ima, s svojim delom ali od svoje! plače, ampak so mu jih nakupičili delavci in^ odjemalci — v prvi vrsti delavci, kajti ti in nihče drugi ni ustvaril Fordovega bogastva. Kljub j temu se o Fordu lahko reče, da je pokazal za vodstvo takega podjetja velike sposobnosti. Sicer ni on niti oddaleč edini vodja svojih tovarn.] Drugi geniji in strokovnjaki jih vodijo za Forda in njegovega sina.
Forda in njemu enake jemljejo kapitalisti za primero, kadar argumentirajo proti socializaciji produktivnih in distributivnih sredstev, j Privatna iniciativa je dvignila Forda od navadnega lastnika male delavnice do veletovarnarja in multimilijonarja. Pod socializmom bi bilo nemogoče zgraditi kaj takega, pravijo naši nasprotniki.
Socialisti ne tajimo, pač pa sami povdatja-ino, da je imel kapitalizem izvršiti svojo funkcijo v ekonomskem razvoju. Ko jo izvrši, je treba nove sile za novo funkcijo. Nova sila je delavstvo in njegova naloga je odpraviti kapitali- I stični sistem in ga nadomestiti s socialističnim, I
SEM INT J A.
Posebni vlak. — Katoličani za svoje interese v Mehiki. — Angleški kralj v Rimu. — Naskoki na papeževo trdnjavo. — Gompers zoper "sovjetizem". — Mr. Doak o socializaciji. — Radio.
David B. Jones, stanujoč v Chicagi, je v svoji zimski rezidenci v Los Angelesu zbolel. Ker se je hotel zdraviti v Chicagi, si je najel posiljen vlak, ki ga je pripeljal v Chicago nekaj ur preje kakor če bi se vozil z regularnim brzo-vlakom. Posebni vlak ga stane enajst tisoč dolarjev.
Mr. Jones je predsednik Mineral Point Zinc kompanije. Delavci v njegovem podjetju si ne morejo privoščiti niti dobrih zdravnikov, dasi bi jih potrebovali. Dela pri cinkovni kovini so nezdrava. Ampak v današnji družbi je tako urejeno, da delavci skrbe za gospodarje in pozabljajo nase.
* * *
Ameriška vlada se pripravlja na priznanje ; mehiške vlade, če se med tem ne dogodi kaj nepričakovanega, n. pr. revolucija, ki bi jo financiral kak ameriški trust. Mehika se mora i poboljšati v toliko, da bo spoštovala privatno lastnino, ki jo posedujejo v Mehiki ameriški in drugi tuji kapitalisti. Ker Mehika ni dovolj močna, da bi lahko gospodarila v svoji deželi tako kakor bi sama hotela, se bo res morala nekoliko "poboljšati". Sedaj so v teku konference med zastopniki obeh vlad, od katere je odvisno, če pride priznanje kmalo ali če se odloži. Na ameriške zastopnike pritiskajo ameriški katoličani — močan politični faktor — naj se na tej konferenci zavzamejo tudi za interese katoliške cerkve v Mehiki. Tej cerkvi se ima mehiško ljudstvo največ "zahvaliti", da je danes v taki odvisnosti od tujih kapitalistov in da je neizmerno bogastvo dežele danes v posesti tujih kapitalističnih kombinacij, ki se branijo plačevati Mehiki celo davke od prisleparjenih bogastev. Mehiška vlada je taki cerkvi stopila na prste.
* * *
V začetku meseca maja je dospela v Rim angleška kraljeva dvojica. Obiskala je italijanski dvor in posetila papeža. Velikanske, porapozne manifestacije, pri kakršnih so Italijani mojstri, so bile prirejene po rimskih dvoranah, arenah in ulicah v ppčast vladarju Velike Britanije. Vršile so se konjske dirke in biko-borbe, vse v počast dvorjanom in visoki gospo-[' di. Rimski in drugi italijanski listi so pisali članke o zbližanju Anglije in Italije, o morebitni zvezi, ki bo sledila temu obisku. Kralj
George je imel lep govor, ki sta mu ga spisala ministrski predsednik Bonar Law in Lord Cur-zon, minister za zunanje zadeve, in italijanski kralj je pozdrayljal goste z besedami, ki mu jih je spisal Mussolini. Včasi so bili vladarji bolj neodvisni. Ministri so bili odvisni od vladarjev in ne vladarji od ministrov. Bivši kajzer Viljem in drugi člani treh do svetovne vojne najmogočnejših dinastij na svetu čitajo take vesti z zavistjo, toda tudi z zadovoljstvom v srcu. Kajti, kar se je včeraj dogodilo njim, se bo jutri tistim, ki so ostali kot medli ostanki starega, toliko stoletij mogočnega monarhizma.
* * *
Obiski vladarjev ne pomenijo zbližanje narodov. Ako bi taki obiski res kaj takega pomenili, ne bi bilo prišlo leta 1914 do svetovne voj ne. Za zbližanje, za prijateljske vezi je treba kaj več kakor dragocenih oblačil na kraljicah in maršalskih uniform na kraljih. Tako komedijo se lahko razkazuje po ulicah, ljudje lahko kriče od navdušenja, ali ko je obiska konec so dežele tam ko so bile, edino državne blagajne so za nekaj miljonov lir, ali funtov šterlingov, lažje.
* * *
V Shelby, Montana, malemu mestecu v bližini kanadske meje, se bosta dne 4. julija bila boksarja Dempsey in Gibbons. To zanima ameriško publiko veliko bolj, kakor pa diplomatič-ni spor med Rusijo in Anglijo in atentat na Va-clava Vorovskija v Lausanne, Švica. Na tisoče stoprocentnih Američanov bo šlo dne 4. julija v Shelby, da prisostvujejo pretepu dveh pugi-listov. Par miljonov dolarjev bodo potrošili. Bikoborbe v Rimu in Španiji — rokoborbe v
Zedinjenih državah — ali je kaj razlike? * ★ *
Razne protestantovske sekte, financirane od angleških in ameriških bogatašev, naskaku-jejo papeževo trdnjavo v Rimu. Kakor v Ameriki in Angliji, grade protestantovske sekte v Rimu zabavišča, šole, hotele, kopališča itd. Papežu in katoliški duhovščini take posvetne reči v prejšnjih letih niso prihajale na misel. Toda orožje, katerega so se poslužili protestantje, bi utegnilo postati nevarno edinozveličavni cerkvi v večnem mestu. Sveti stoliici so priskočili na pomoč bogati in revni ameriški katoličani. Kolumbovi vitezi so pričeli graditi v Rimu enake ustanove kakor protestantje in tako bo imelo rimsko ljudstvo koncem konca od raznih ver
tudi nekaj praktične koristi.
* * *
Eksekutiva Ameriške federacije dela je pričela z vojno proti "sovjetizmu" v unijah. Razne okrožne organizacije, kot Chicago Federation of Labor, Seattle Central Labor Council, Minneapolis Trades and Labor Assembly, so dobile ukor radi svojih radikalnih aktivnosti in obenem grožnjo, da bodo izključene iz A. F. of

L., ako se ne pokore in poboljšajo. Mr. Gom-pers ima danes še veliko večino in kogar hoče, lahko izključi. Ampak naprednega duha v linijah ne bo zatrl.
* * *
Ni vse prevdarno in pametno, kar propagirajo in delajo razni radikalci v unijah, ampak je vendarle boljše, kakor to, kar počenja Gom-pers in njegovi pristaši, ki imajo danes unije še v svojih rokah. Radikalni elementi v unijah niso enotni in njihova taktika v nekaterih krajih je taka, da zna končno škodovati celokupni organizaciji. Paziti se je treba, ako se misli obvarovati organizacijo, da se ne igra v roke provokatorjem v službi privatnih interesov. Radikalne delavske vrste v unijah morajo postati enotnejše, bolj v medsebojni zvezi, pa bo Gom-persu odvzeta moč metati iz A. F. of L. posameznike in unije ki ne delajo tako, kakor zahteva on. Pri tem treba imeti v vidiku, da niso vsi radikalci prepričani radikalci, kajti v unijah je na stotine hujskačev, plačanih od privatnih interesov. Njihov radikalizem je škodljiv, kakor je škodljivo Gompersovo nazadnjaštvo. Delavstvo, kar je treznega in prevdarnega, naj pazi na oboje in dela v smeri, ki vodi do preobrata v ameriškem unijskem gibanju. Slepo
slediti temu ali onemu je vedno riskiraria stvar.
* * *
W. N. Doak, podpredsednik Bratovščine železničarjev (Brotherhood of Railway Trainmen) je govoril v New Yorku pred člani Ameriške trgovske komore o transportnem problemu. Mr. Doak je dober Amerikanec in najbrž velik nasprotnik radikalcev; vsaj njegov govor to dokazuje. "Naučimo se biti pošteni napram železniškemu sistemu s tem, da smo pošteni napram kapitalu in napram delu; in to dosežemo, ako smo pošteni napram sebi." Mr. Doak se je v tem govoru izrekel tudi proti socializaciji železnic. Vzrok, da so železniške unije proti podržavljenju železnic, je, da bi bilo na ta način preveč ljudi v vladni službi. Čuden vzrok, ki ga menda sam Doak ne razume in še veliko manj tisti železničarji, v katerih imenu podajajo taki podpredsedniki svoje izjave.
* * *
V bližini Moskve gradi ruska vlada velikansko brezžično brzojavno postajo, ki bo v stanju pošiljati poročila iz Moskve direktno v Zedinje-ne države in druge daljne kraje po svetu. V teku nekaj ur bo svet lahko izvedel vsako važno novico, ki se bo dogodila v Rusiji. Radio, kakor imenujejo Amerikanici brezžični sistem, se hitro širi in izpopolnjuje. Farmarji, kakor delavci v mestih, imajo v svojih stanovanjih radio aparate, ki jih seznanjajo s poročili o vremenu, o tržnih cenah itd. Ampak kakor vsako stvar, je ameriški kapitalizem osvojil tudi radio. Ob nedeljah govore na razpošiljalnih radio postajah razni pridigarji, ob delavnikih političarji in
veliki patriotje, ki uče prebivalstvo v ljubezni do slavne domovine. In ljudje poslušajo, ker so na programu tudi koncertne točke, poročili o baseballu, rokoborbah in take reči. Ko je bi Debs v Chicagi, je kampanjski odbor socialistične stranke vprašal za dovoljenje, da bi smet govoriti na radio razpošiljalni postaji. Želja je bila odklonjena. Kljub temu, radio-telefon j® važna iznajdba in kadar bo ljudstvo hotelo, bo; služila samo njemu in nikomur drugemu.
i^t
Sloga, Prepir in Adamovo rebro.
Ko je Bog v svoji neskončni modrosti zme-sil iz ilovice človeka in mu vdihnil dušo, je spoznal, da mu bo dolg čas samemu. Zato mu je dal trdno spanje, vzel nož, ali karkoli že, izrezaleno rebro iz njegovega telesa in napravil iz njega ženo. Od tistega časa imamo "naše družinske razmere". In če bi danes prišel vsemogočni in bi zatrobental vesoljstvu: Vzel vam bom žene, in ljudi bomo mesili iz ilovice in jim vdihavali duše tako da bodo prišli na svet že odraščeni-bi se uprli mo'ski in ženske enako.
Ljudje se navadijo tudi osata, kajti če bi^il ves svet raj, bi sploh ne bilo raja. Vrt spoznaš po tem, da so poleg_gajev tudi puščave, osat in plevel. Če bi imeli sama dobra jedila, ne bi bilo dobrih jedil. Beseda "dobro" izvira odtod, da imamo tudi slabe reči.
Eva je po svetopisemskem izročilu naredila greh, povzročila je, da je iz raja nastala nehvaležna zemlja, ki ti rodi le .če jo obdeluješ, du< hovnikom ie dala veliko dela pri krstih, da izbrišejo iz nedolžnih bitij izvirni greh, ampak redki so ljudje, tudi med duhovniki brez razlike vere, ki se branijo takega greha. Celo silijo vanj
Ko je Adamova družina narastla, se je pričel v nji že prepir. Najprvo sta se spopadla Kajn in Abel. Ker takrat Se ni bilo samokresov, je Kanj pobil Abela kar z gorjačo. Potem se je Kanj oženil, menda s svojo sestro, ker še ni bilo drugih ljudi, in kljub ožjemu sorodstvu sta se vedno prepirala. Otroci Kajna in drugih Adamovih in Evinih hčera in sinov so se vse križem prepirali in tako je šla nesloga naprej vseskozi do vesoljnega potopa. Samo enkrat v zgodovini sveta — če je verjeti svetemu pismu — se je dogodilo, da je vladala med vsemi živimi bitji na zemlji sloga. To je bilo na Noetovi barki. Levi so bili prijazni z mački in kokoši niso nadlegovale kuščarjev in žab.. Ampak kakor hitro so se izkrcali, so se razmnožili po načinu kakor ga je določil stvarnik potem ko je Eva dopovedaia Adamu, zakaj je ona Eva in on Adam in sta grešila. In ko so se množili, so se prepirali, grizli, ubijali in bili včasih tudi složni in delali složno
Ko bi d^nes prišel angel Gabriel, ta veliki božji lauec, in bi zatrobental: Gospod Bog bo nail, da boste od jutri naprej živeli vsi v največji slogi in prepir vam bo postal nepoznan — tedaj bi se uprl človeški rod, ker bi mu postalo življenje predolgočasno. Kaj pa bi počel, če bi samo delal, jedel in spal ter se zabaval? Nič več ne bi imeli international, ne edino delavskih listov, ne konkurence, ne stoterih religij, na kupe političnih strank, fašizme, 99 vrst unij in 99y raznih naziranj za predrugačenje sveta. Zelo dolgočasno bi postalo na zemlji in celo v Jolietu in na 22. cesti v Chicagi bi zdehali. Torej naj koraka Prepir poleg Sloge, Adamovo rebro poleg Adama. Celo kor angelov je postal nekoč nezadovoljen, nastala je civilna vojna v nebesih in zmagala je struja sloge. Ampak poleg nebeške sloge koraka peklenska garda nesloge, in zdi se, kakor da je stranka peklenščkov močnejša. Kajti sloga je samo v nebesih, na zemlji in v peklu je ni. Zemlja poka v svoji notranjosti, ker ni složna. Plevel spodriva koristne rastline, torej tudi na njivah ni sloge. Drevsa v gozdih spod-rivajo druga drugo — tudi med njimi ni sloge. \ mlakah se tepejo žabe, ribe, vsakojake mrčesi. Krave se bodejo — in vendar bi vsaj krave morah! poznati slogo, ker nimajo ne ciljev, ne idej in ne strank. Natura je boj. Vse vesoljstvo je boj. V teh borbah smo se naučili poleg bojevitosti ustvarjati še lepše paradiže kakor je bil Adamov, boljše barke, kakor je bila Noetova. Naredimo jo v nekaj mesecih, Noe jo je zbijal sto let. Tudi za boje smo se izpopolnili. Stari loki in pšice so že davno zavrženi, mesto njih imamo topove, oklopnjače, aeroplane, strupene pline in neštete reči, ki služijo za hitrejše ubijanje ljudi na debelo. Včasi nismo imeli časopisov in če si hotel koga ozmerjati, si moral to storiti osebno. Danes napišeš eno ali dve koloni psovk in jih priobčiš v iistu, tako da vedo tudi drugi, kako si tega ali onega resničnega ali dozdevnega sovražnika, opljuval. In pri tem se ne izpostavljaš niti nevarnosti, da te nasprotnik nabije, ako bi ga psoval naravnost v obraz.
Prepir je torej med nami zelo udomačen, pa tudi Slogo poznamo, ali vsaj predstavljamo si jo, če jo ne poznamo. Prepir ostane naš spremljevalec še dolgo časa, samo rafiniral se bozaeno z nami. Ako bi znala na primer Fisher ' in Delija pametno kritizirati, bi ne izbruhala toliko oštarijskih psovk proti socialistom, pač i pa znjimi pametno razpravljala. Ker zato nista še dozorela in najbrž nikoli ne bosta, bo njuno opravilo zmerjanje.
Čez nekaj stoletij se bo Prepir civiliziral, s da ne bo rabil za argumentiranje psovke, gorja-če, topove, pline in take reči, amnak samo ra-: zumno razpravljanje. Tudi disciplini volje večine se bo moral podvreči. Prepir in Sloga sta v nas in katerega bomo bolj gojili, tisti bo končno B prevladal. — K.
Atentat v Lozani.
Vaclav Vorovskij, delegat sovjetske Rusije na konferenci v Lausanne, Švica, je bil dne 10. maja napaden in umorjen. Atentat je izvršil Švicar Maurice Alexander Conradi, ki je nekoč služil v ruski carski armadi. Conradi je obstre-lil še dva druga člana ruske delegacije.
Ko je morilec izvršil svoj čin, je čakal, da je prišla ponj policija. Na vprašanja je odgovarjal, kakor pravijo časnikarska poročila, da je maščeval svojega očeta in strica, katerima so boljševiki zaplenili premoženje in ju umorili. Conradi se je baje že prej pripravljal na umor Cičerina, sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, pa ni dobil priložnosti.
Vorovskij je bil s svojima tovarišema v restavraciji na obedu. Pri eni bljižnjih miz je sedel Conradi. Ko mu je bila prilika Ugodna, se je približal mizi ruskih delegatov in pričel streljati. Vest o umoru je razburila Švico in ves ostali svet.
Ruska delegacija na konferenci v Lausanne ni bila priznana od zastopnikov zavezniških vlad, ki rešujejo maloazijske probleme; konferenca je nadaljevanje pogajanj z zavezniki in Turčijo. Ker se vprašanje Črnega morja in koncesij v Mali Aziji tiče vitalno tudi Rusije, je naravno, da skuša dobiti na takih konferencah besedo. Kapitalistično časopisje v Evropi, kakor v Ameriki, liujska in napada sovjetsko Rusijo in to vpliva na fašiste kakor olje na ogenj ki so že prej zagrozili sovjetskim delegatom, naj zapuste Švico. Sedaj švicarski glavarji fašizma zanikavajo, da je bil Conradi njih član.
Vaclav Vorovskij je poljskega pokolenja. ličil se je inženirstva. Že v mladosti se je pridružil ruski socialni demokraciji. Leta 1902 se je pridružil boljševiškemu krilu stranke. Bil je preganjan in deportiran v Sibirijo, od kjer je prišel v Genevo, Švica, in delal tam z drugimi ruskimi revolucionarji, kot Leninom, Kamenje-vom, Krasinom in drugimi za strmoglavi j en je carizma.
Njegov morilec kapitan Conradi je bil rojen v Petrogradu. Njegovi štariši so bili Švicarji, naseljeni v Rusiji, kjer so lastovali čokoladno tovarno. Conradi trdi, da so za časa revolucije boljševiki zaplenili tovarno in drugo premoženje in umorili njegovega očeta in strica. Conradi je bil belogardist, toda tovarne si ni mogel priboriti nazaj. Poročila o umoru njegovih sorodnikov v Rusiji si nasprotujejo in menda bo v njih veliko pretiravanja.
Ko je izvršil svoj čin v-Lausanni, je izjavil: "Davel, veliki švicarski patriot je rešil vaudski kanton, ampak jaz sem rešil veliko več, jaz sem rešil človeštvo pošasti boljševizma."
Conradi ni rešil ničesar, ker se z atentati ne reši ničesar. V teku vojne, po vojni in pred vojno smo imeli številne atentate. Atentati na
visoke, odgovorne osebe so tako stari, kakor organizirana človeška družba. Atentati razburjajo, vzrujajo, delajo napete razmere še bolj napete, ampak tistega, kar atentatorji v večina slučajev mislijo doseči, ne dosežejo. Z umorom reakcionarnega ministra se ne odpravi reakcije. Z umorom cesarice Elizabete se ni odpravilo monarhizma. Z umorom Lincolna se ni povrnilo telesno suženjstvo v južne države in se nikdar ne bo. Dasi je suženjstvo še v veljavi, dasi ga v gotovih oblikah še spremlja legalni pečat — suženjstvo kakor je bilo se ne povrne. Z atentatom na Vorovskija se ni odpravilo sovjetske Rusije in njenega režima.
Socialisti obsojamo vse atentate. Umor Vorovskija je madež za Švico in ves kapitalistični svet. Vorovskij je prišel na konferenco v Lausanne z namenom braniti interese države bro-ječa 150,000,000 ljudi, prišel je tja z namenom delati za mir, za mirno, pošteno rešitev sporov, ki bi sploh ne bili spori, če bi imeli mesto imperialističnih ljudske vlade. Švicarske oblasti so odgovorne za ta umor, ker so vedele, da je velik del javnega mnenja nahujskanega proti Rusiji, ker so bile obveščene, da so ruski delegatje dobili grozilna pisma od švicarskih in italijanskih fašistov.
Hujskanje dela iz fanatičnih ljudi blazne fanatike. In umor v Lozani imajo na vesti tiste vlade, ki se zgražajo nad "barbarizmom" v Rusiji, pri tem pa pridno negujejo svoj barbarizem.
Umazani načini frakcijskih bojev.
Ni je grše stvari, kakor umazan, nizkoten boj med brati, med delavskimi organizacijami, med elementi, ki imajo enake cilje in skupnega sovražnika. Polemika je potrebna, ker bistri pojme. Nasprotujoče si struje so v delavskih vrstah bile in bodo, kakor so v vseh drugih organizacijah in gibanjih. Ampak vse to ne opravičuje umazanega boja, ki ga vrše "jugoslovanski čisti" proti socialistom.
Pri "Radniku" so imeli urednike, ki so znali biti v polemikah in kritikah dostojni. Kar je bilo v njemu napadov, so bili pisani od neodgovornih, nerazsodnih oseb. Te zadnje so dobile kontrolo in izrinile Cvetkova in Kotuzoviča iz uredništva; List je sedaj kar napolnjen umazanih napadov — pa ne proti kapitalistom, ampak proti socialistom, tem umazanim, "žutim" socialistom.
Sledeče psovke, pobrane iz par "člankov" Radnika, naperjeni proti "Proletarcu" in socialistom sploh, pokazujejo mentaliteto novih u-rednikov:
"Proletarec, organ jugoslavenske buržoazi-je i militarista — pobjesneli šovinisti — tupog
mozga — magarci — glupani — kukavički soch jaliste — mizerci — budalštine — tupoglavci-besavjesna krpa — prostituisani "Call" — glupi "Proletarec" — črno buržoaski "Call" — cniJ "Budučnost" — žuta socijalistička štampa -"Proletarec" otrovni i gnusni patriotski list -j Debs naivčina — mizerna krpica — neznalict; —- tupi i bez života "Proletarec" — "Debs, ne-sretniče, gdje ti je logika, gdje li zdrav razum!"
—	"Ili je Debs izludio, ili je v duši pokvaren..."
—	banda najgorih ništarija —.
Radnikov urednik in vodja hrvatske "kM munistične" skupine na sestanku v West Alli-su: "Komunista je odvažni i istinski radničkij borac, pravi revolucijonarac, dočim su svi oni ljudi bez razlike, koji se nazivaju socijalistima,] buržoaske sluge i radničke izdaj ice . . ." itd itd. Naštevali bi lahko in naštevali sama blt-l ten j a in psovke.
"Radnikova" sestrica je "D. S." Njen urednik ne rabi toliko surovih psovk v napadanja? na socialiste in morda se mu način, kakršnega,; se poslužuje "Radnik" v boju proti drugim de-! lavskim organizacijam, gabi. Toda dopušča, daj razni Pape in anonimni pisioi napadajo socialiste na isti način kakor "Radnik". Kolikor napi ! šejo "člankov" in dopisov, so polni psovk in j neresnice.
Kdo je Papa? Kdo so sedanji voditelji ju-1 goslovanskih "komunistov"? Kaj so delali te-J kom vojne? Kdo je takrat čul o njih? Kje so bil li, ko so se drugi borili za delavska prava? {
Ljudje, ki so nekdaj vršili socialistično pro-j pagando med hrvatskim delavstvom, so večino-l ma odstopili ali pa postali neaktivni vsled pritiska "najnovejših čistih". Cvetkov, Kotuzovič, Kirin, Suša itd. itd. so odstopili ali pa postali ne-J aktivni, ker ne morejo prenašati fanatičnih! dervišev edinozveličavnega evangelija. AvstiJI jakanti, kraljevaši, zotijevci, ti so danes cveti jugoslovanskih "revolucionarjev". Gori navedel ne psovke dokazujejo, da imajo oštarijsko izo-l brazbo, kakršno se dobi v beznicah, ne pa v knjigah.
Osebe, katere napadajo vsakojaki FisherjU so bile preganjane ko večina današnjih abeced-j nih revolucionarjev ni niti vedela kaj je borba, kaj je delavsko gibanje. Kadar je kak njihoTl pristaš kje aretiran, razglašajo tak dogodek ka-j kor da nima primere v zgodovini. Če aretiraj reakcionarna francoska vlada kakega komuni-j sta, jim je to v dokaz, da je tak človek nadre-volucionar. Ampak v Franciji in povsod dru- j god je padlo v razrednem boju že na tisoče žr-j tev in delavski borci so presedeli v ječah na sto- i tine in stotine let ker so se postavili v braa za' interese delavskega ljudstva, kar pa najno-1 vejši razgrajači ne vedo, ker ne poznajo delav-l skega gibanja in njegove zgodovine, niti so<>l alnili problemov. Tudi miljonar Krup, monar-hist in kajzerjev ljubljenec je bil aretiran po;

navodilu francoskih oblasti v okupiranem ozemlju Zaeno z njim je bilo aretiranih nekaj direktorjev Krupovih tovarn. Obsojeni so bili na večletne zaporne kazni in na visoke denarne globe. To še ne dokazuje, da so revolucionarji. Obloženi so bili prestopkov proti okupacijskim oblastim in sabotaže proti nameram francoske vlade v njeni politiki v zasedenem ozemlju Nemčije. Francoska vlada aretira vsakega, ki ji na gotov način nagaja v Ruhru. Ampak neznosnih razmer to ne izboljša. Niti Krupova "sabotaža", niti bombastične govorance, gromo-' vili manifesti itd., ne bodo izgnali francoske armade iz teritorija, v katerem nima ničesar iskali. Napadati za obstoječe stanje socialiste ie absurdno, ampak kritiki najnovejše izdaje so vsega zmožni.
Socialisti prizadetih dežel konferirajo, kako najti mogoč izhod iz krize. Ako nimaš odločilne moči, moraš porabiti tisto, kolikor jo imaš. tako, da bo največ zalegla. Človek lahko kritizira in kritizira, napada z besedami, ampak to vse nič ne izda.
Ako niso prizadevanja socialistov še uspe-? la, so največ krivi tisti elementi, ki pod pretvezo enotne fronte rušijo delavsko gibanje in ga napravljajo brezmočnega.
Težko je človeku, ki bi rad, da bi bile vrste zavednega delavstva složne, gledati medsebojne boje posameznih struj. Ampak ker smo že v laki vzrujeni dobi, nam ne preostaja drugega, kakor razkrivati laži in prikazovati besedne revolucionarje v pravi luči.
Sedanje stanje ne bo večno. Delavci se bo-I do naveličali fraz in obljub, s katerimi jih pitajo besedni preroki in odrešeniki.
Na delavstvu je ležeče, kedaj se strnejo vse naše sile v eno celoto. Iztrezniti se bo moralo in pomesti z vsemi — pa bili kjerkoli in kdorkoli — ki vrše "propagando" fraz, ki samo . zmerjajo in blatijo vse tiste, ki ne mislijo natančno tako kakor oni. Bezniško podivjanost obsojamo, pa naj prihaja od kjerkoli, kajti kjer je. je povsod enaka.	*
i^J
Preseljevanje Iz dežele v mesta.
Agrikulturni oddelek zvezine vlade je podal j' poročilo, v katerem pravi, da se je leta 1922 zmanjšalo farmarsko prebivalstvo na korist i mest za 460,000 oseb. Vsega skupaj se je v zad-l njem letu izselilo iz farm v mesta okoli 2,000,000 : oseb, medtem ko je odšlo okoli 880,000 oseb iz t mest na farme. V preteklem letu je bilo na farmah okoli 925,000 rojstev in 265,000 slučajev I smrti. Izguba na številu farmarskega prebival-slva, računano na podlagi vseh teh številk, je torej 460,000 oseb.
K
Brez naslova.
"Glas Naroda" je v skrbeh za "Proletarče-ve" naročnike. Premalo jih je, pa se boji, da se ne bi njih število še bolj skrčilo.
"Glasilo slovenskih delavcev" (???) je izgubilo v zadnjih par letih okoli pet tisoč naročnikov, nemara še n^kaj več. Ako bo njihovo število tako padalo, ne bo imelo v petih letih nobenega naročnika.
Morda izgublja naročnike zato, ker delavstvo spoznava, da "glasilo slovenskih delavcev" ni njihovo glasilo, ampak glasilo Sakserjeve in Jadranske banke.
"Glas Naroda" je vetern list. Podoben je klepetcu, ki se vrti in obrača, kakor pihajo sapice. V dobi med volitvami se "poteguje" za delavice. Kadar so stavke, se hlini na eni strani delavcem, na drugi piše za kompanije. V času volitev postane glasilo republikanske stranke; po volitvah "napada" izvoljene republikance. Najprvo vzame od njih stotake in tisočake, ko so izvoljeni, prične zopet pisati "v delavskem duhu", da obdrži naročnike. Komuniste v Rusiji "hvali", toda ne vsaki dan. Je z delavci povsod, razun v Zedinjenih državah. Je za moralo v farovžih, toda ne v domači hiši. "Pometa" pred tujimi pragi, kupe svojih smeti zanemarja. Zmerja ljudi kakor kak pocestni poba, pri tem pa je še toliko pobalinski, da se izogiba vseh tisti potrebnih "puštabov", ki bi mu lahko nagajali za slučaj, da bi se kdo drznil vložiti proti šifkartaškemu glasilu tožbo.
Zelo se zanima za tuje fonde, o svojih molči. Bognedaj, da bi se kdo drznil pobezati v njegovo gnezdo in izračunati, koliko "miljon-skih fondov" se je že nateklo na Cortland St. in na njegove prejšnje naslove. Tudi za "narodne ustanove" je navdušen, samo ne prispeva nič zanje. Stavkarje "podpira", ampak je toliko skromen, da ne objavlja velikodušnih prispevkov, ki jih je dala šifkartaška gospoda za lajšanje bede.
"Glas Naroda" je edini slovenski list, ki se izplačuje z naročnino in oglasi. Tako trdijo na Cortlandt Streetu. Verjamemo. Saj se izplačujejo na ta način tudi vsi veliki ameriški in drugi dnevniki, ki uživajo naklonjenost bank, velepodjetij in političarjev republikanske in demokratske stranke. Kadar bodo dale velike firme "Glasilo slovenskih delavcev" na črno listo, kadar ga prenehajo podpirati banke in rep. stranka, tedaj bo nemara res postalo njihovo glasilo. Ampak dokler se to ne zgodi, ostane "G. N." to kar je zmerom bil: Glasilo Sakserjeve šifkartašnice, glasilo vetrnjakov in zapitih študentov.
Ali se zavedaš svoje dolžnosti kot zaveden delavec, ki jo imaš do socialističnega tiska?
Gibanje za federativno stranko ameriškega delavstva.
REFERAT K 7. TOČKI DNEVNEGA REDA ZA ZBOR J. S. Z. — POROČA FRANK PETRICH.
(Konec.)
Med tem je socialistična stranka dala svojim o-krožnim organizacijam nalog, da ne smejo pod nobenim pogojem slediti taktiki večine čikaške konference, ampak povsod postaviti svoje kandidate.
Na konvenciji socialistične stranke, ki se je vršila meseca maja 1922 v Clevelandu, je bil dotični sklep spremenjen v toliko, da se smejo okrožne in državne organizacije socialistične stranke združiti za volilne kampanje z drugimi delavskimi skupinami, toda le pod pogojem, da postavijo svoje kandidate, pod nobenim pogojem pa ne smejo delovati za takozvane progre-sivce na listah starih strank. Na podlagi tega zaključka je delavstvo v New Yorku nastopilo pri november-skih volitvah skupno pod imenom "ameriška delavska stranka", ki je vključevala socialistično stranko, far-marsko-delavsko stranko in radikalne unije. Na dan volitev so prejele za svoje kandidate do 295,000 glasov. V nekaterih vzhodnih državah se je socialistična stranka združila za novemberske volitve tudi z Workers' party, toda samo tam, kjer je bilo pri slednji toliko tolerance, da je bila enotna fronta mogoča tudi v praksi, ne pa samo v frazah. Za dopolnilne volitve za kon-gresnika v 5. californijskem distriktu, ki so se vršile 9. januarja, so se zedinile socialistična stranka, farmar-ska-delavska stranka, Workers' party in 21 lokalnih unij. Zedinjena fronta je torej mogoča, ako jo hočejo vsi tisti, ki jo propagirajo, izvajati tudi v praksi.
Clevelandska konvencija socialistične stranke je ob enem sklenila ostati na istem stališču glede federativne delavske stranke kakor ga je zavzela detroitska konvencija. Strankini funkcionarji so dobili nalog, naj z vsemi svojimi močmi gladijo pot za ustanovitev federativne stranke in pripravljajo sentiment delavstva za zedinjeno fronto ameriškega proletariata.
Na vsaki seji eksekutive soc. stranke v tem letu je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje nove delavske stranke in na pritisk strankinih listov in sodrugov v unijah ter progresivnega vata so unije zopet sklicale konferenco za samostojno politično akcijo, ki je pričela zborovati dne 11. decembra v Clevelandu.
Socialistično stranko so na clevelandski konferenci, katere se je udeležilo nad 200 delegatov, zastopali Morris Hillquit, Seymour Stedman, George E. *Roever Jr., James Oneal, B. C. Vladek, Victor L. Berger in Otto Branstetter. Razun teh je bilo na konferenci precej drugih sodrugov, ki so zastopali unije in politično združeno delavstvo v New Yorku.
Večina konference tudi to pot ni bila za ustanovitev federativne delavske stranke. Razlog za to je navajala, da se je s taktiko, sprejeto na čikaški konferenci meseca februarja 1922 doseglo veliko več kakor bi se, če bi delavstvo nastopilo v samostojni stranki. V mislih so imeli uspehe, ki so jih dosegli 7. novembra v Wisconsinu, kje» je zmagal La Follette za senatorja in Blaine za governerja, v North Dakoti Fraizier, nadalje števillo drugih, ki so prodrli v Minnesoti, Alabami, Michiganu in drugih državah. Za federativno delavsko stranko so bile na clevelandski konferenci socialistična stranka, farmarska-delavska stranka, ameriška delavska stranka, Pennsylvania Federation of Labor, minnesotska farmarska-delavska stranka, ki je pri zadnjih volitvah prodrla s svojim kandidatom za sena-
torja, kateri pa se je izrekel proti ustanovitvi tik stranke, unije v Minneapolis«, St. Paulu in Duluthu,, milwauške in večina drugih wisconsinskih unij, kroji ške unije in več drugih organizacij.
Ideja za enotno nastopanje ameriškega delavstv« v skupni stranki dobiva torej vedno več tal. Zanimivo-je, da so na clevelandski konferenci igrali sociadistij že precej večjo vlogo kakor na čikaški konferenci meseca februarja. Odsek za sestavo programa, oziroma zahtev, za katere naj bi se izrekala konferenca, ji predložil program večine in manjšine. Progra manjšine je predložil sodrug James Oneal in večini konference ga je sprejela. Tudi Hillquit je prodrl z vt čimi predlogi.
Med drugim je konferenca zaključila, da se pre pušča vsaki k nji pripadajoči organizaciji nastopati m političnem polju kakor se ji vidi najbolje.
Konferenca je izvolila glavni odbor, ki bo vodi delo do druge konference na podlagi zaključkov inn* vodil. V ta odbor sti bili izvoljeni: Warren ti. Stone, glavni predsednik bratovščine železniških strojevodij; William H. Johnston, predsednik mednarodne uniji strojnikov; Joseph Franklin od unije kotlarjev; ta jamin Schlessinger, predsednik International Ladies' Garment Workers' Union; Sidney Hillman, predsednik Amalgamated Clothing Workers of America; sodmj Morris Hillquit; sodrug James Mauer, predsednik Pennsylvania Federation of Labor; Jay G. Brown, tajnik farmarske-delavske stranke; Frank Keating; B* sil Manley; Frederic Howe; John M. Bear; Samuel Loveland in M. Robertson, ki reprezentira farinarsh( organizacije.
Kakor je razvidno iz predležečega, je delovni program državnih konferenc za sedaj zbiranje takih ku-didatov za primarne volitve, ki se strinjajo z načeli podružabljenja železnic, premogovih rovov in drugi večjih prirodnih virov.
Potek razvoja nameravane ustanovitve ameriške Ur bor party po britskem vzorcu je sedaj, kakor je r» vidno, odvisen od preizkušenj, ki jih bodo dale ramš akcije po državah.
Vprašanje sedaj torej ni, če nam je to gibanj« všeč ali ne, ampak kako se bo to gibanje v bližnji bodočnosti razvilo. Vsa znamenja kažejo, da je tukaj, in če se razvije, kakor se od mnogih strani pričakuje, d* se bo, tedaj bo naša dolžnost pomagati temu gibanju na noge, in da potem ko bo na nogah, Vlijemo vanj raj agilnost, ki je lastna socialističnim elementom vsep« vsod. Kajti le na ta način, če smo v tem gibanju ak-! tivni, moremo računati, da bodo dobile socialistični! ideje v to novo strukturo zaželjeni dostop.
Toda če bi se razmere tako zasukale, da te držav-, ne konference ne bi mogle ustvariti razpoloženja a ustanovitev take stranke, da ne bi mogle ustvariti razmaha čez razne države po deželi, tedaj bo naša skrbj kakor je bila do sedaj, da se spravi do svoje veljave, da se smatra za tako Labor party v Ameriki našo lastno — Socialistično stranko!
Zato priporočam, da se koraki, ki jih je podvzek stranka glede ustanovitve progresivne politične stranke ameriškega dela na federativni podlagi odobre, ob enem pa ta.ko pojača naše vrste, da bo imela naša stranka v slučaju razmaha nove zamišljene Labor party čim več vpliva na tisto delavstvo, ki se bo zbiralo v novi strukturi.
Po vsi deželi se vrača delavstvo nazaj v sociali-s stično stranko. Ali ste vi med njimi?
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
RAZPRAVA K ZBORU J. S. Z.
CHICAGO, ILL. — Zbor JSZ., ki se bo vršil v dnevih koncem meseca maja, Ibo važen, ker ima začrtati smernice za naše delo v bodoče. Zbor bi bil potreben ie prej, in bile so v teku priprave, da bi se vršil pred dvema leti. Vsled krize, razdvojenosti v vrstah jugoslovanskega delavstva v Ameriki in vsled pomanjkanja sredstev se zbor leta 1921 ni vršil. Glavni vzrok je bil zadnji. Pravila sicer določajo, da se ima 18 mesecev pred zborom razpisati izredni asesment za pokritje stroškov zbora, toda delavske razmere so bile take, da se na povečnje asesmeenta ni moglo misliti.
Z decembrom zadnje leto pa je bil izreden asesment razpisan po 10c na člana. Z rednimi in izrednimi prispevki se bo do zbora nabralo za glavne stroške. Svoje zastopnike je prijavilo lepo število klubov in tako bo ta zbor res reprezentativen. Ako bo svoj posel vršil smotreno, bo v treh dneh lahko izvršil veliko dela.
Naselbine, v katerih žive naši rojaki in v katerih obstoje socialistične organizacije JSZ., so raztresene .po vsi deželi. Tej raztresenosti je pripisati, da ni med njimi vse tiste organske vezi in enotnosti, ki bi bila potrebna za pojačanje naših vrst. Da se temu odpomo-re, je treba naše zbore obdržavati pogostejše, vsaj na vsake dve leti. Ako pridejo delegatje večkrat skupaj, se lahko medsebojno pogovore, z debatami se čistijo pojmi in v gibanje pride ,na ta način več enotnosti in kooperacije.
Politična organizacija ima drugačne funkcije kakor podporne jednote. Tu se gre za politično in kulturno delo, ki se po razmerah menja; politične organi-■ :je vodijo svoje kampanje in propagando na podli momentalnih razmer in te se preminjajo. Poseb-v letih po vojni se dogodki vrše tako hitro pred našimi očmi, da komaj zapopademo enega, pa je že drugi v ospredju.
Ako hočemo omogočiti pogostejše obdržavanje zborov J. S. Z., je potrebno, da stalno plačujemo en iv donesek v konvenčni fond. Moje mnenje je, da naj sedanji prispevek 10 centov mesečno v konvenčni fond ostane. Ostati bo moral nekaj mesecev še ta-ali tako, da se pokrijejo vsi stroški sedanjega zbora, podlagi števila članov J. S. Z. kolikor ga imamo sedaj, bi prišlo v konvenčni fond od $700 do $800 na •leto. Ta vsota bi zadostovala pokriti vožnje stroške, najem dvorane in tiskovine za opravičeno število de-'. V teku nekaj mesecev smo zbrali skupaj čedno vsoto, seveda ne vso potom rednih prispevkov, ampak precej potom izrednih od strani klubov, društev in posameznikov. Iste metode bi se lahko poslu-iili v bodoče.
Nič ne bi škodovalo, ako bi se vršili zbori naše tvezc vsako leto, toda nujno potrebno je, da se vrše vsaj vsako drugo leto. Ker je javno mnenje vsled splošnih kaotičnih razmer danes tako konfuzno, so prav \ takih časih zbori socialističnih organizacij izredno važni.
Drugo leto se vrše predsedniške volitve. Koncem pomladi 1924 se bo vršila konvencija socialistične stranke, na kateri bodo nominirani predsedniški in
podpredsedniški kandidat ter izdelani načrti za obširno kampanjo. Stranka se jača in ker je zanimanje zanjo vedno večje, bo tudi njena konvencija večja kakor dosedanje. Možno je, da bo takrat že stvorjena federativna delavska stranka, kateri bo pripadala tudi socialistična stranka. Ker bodo tudi naše naloge z ozi-rom na volitve večje kakor v tem letu in ker se da volilne kampanje izrabiti za socialistično propagando v velikem obsegu, priporočam zboru, naj zaključi, da se vrši zbor J. S. Z. tudi drugo leto in to nekaj tednov po konvenciji socialistične stranke. Šele po drugem letu bi bilo umestno, da obdržujemo redne zbore vsako drugo leto, ako ne vsako leto.
Razun enega so se vršili vsi drugi zbori JSZ. do-sedaj v Chicagi. Prihodnji zbor naj bi imel svoje zborovanje v kakem drugem kraju, n. p. v Clevelandu ali v kakem mestu v Pennsylvaniji. Sedanja pravila določajo, da nominirajo sekcijski odbori tri mesta za sedež konvencije JSZ., ki gredo na splošno glasovanje članstvu. Ako se bodo vršili naši zbori pogostejše, naj določi tri mesta zbor, ki se jih da pred nekaj meseci prihodnjega zbora članstvu na splošno glasovanje. Z agitatoričnih razlogov je priporočljivo, da obdržujemo prihodnji zbor v kraju, kjer je polje za našo propagando najobširnejše in radi tega svetujem, naj bi se prihodnje zborovanje vršilo kje na vzhodu, kjer so jugoslovanski delavci naseljeni v velikem številu.
Zbor naj bi polagal važnost tudi na organiziranje govorniških tur. Po deželi se klati toliko raznih organizatorjev in govornikov od vsakojakih struj in frakcij, ki so delavstvo zbegali v toliki meri, da ne ve pri čem da je in kaj je danes pravzaprav delavsko gibanje. Zbori, konference, shodi, diskuzije na sejah in v listu, vse to bi pripomoglo, da bi bili naši delavci bolj poučeni o delavskem gibanju po svetu kakor so. Njihovo stališče pri agitaciji v posameznih naselbinah bi bilo na ta način olajšano. Istotako bo treba na zboru zastopnikom klubov polagati važnost poročanja o aktivnostih klubov v Proletarca. Naše organske vezi se morajo bolj vsoglasiti in stiki klubov, eksekutive in glasil se morajo še bolj utrditi. Delo naj bo splošno in odgovornost zanj naj bo splošna. — F. Z.
NEKAJ RAZMIŠLJANJA.
GHISHOLM, MINN. — Ta dopis pišem dne prvega maja. Nekateri delavci smo oblečeni praznično, a mnogo jih je, ki se ne zmenijo za ta dan nič l^olj kot za vsak drug dan izven postavno priznanih praznikov in nedelj.
Železno okrožje v Minnesoti je veliko in za ameriško železno industrijo ima velikanski pomen. Države, ki imajo premoga in železa v veliki množini, se smatrajo za najbogatejše, najbolj razvite, imenujejo se velesile. Radi železa, premoga in olja se kujejo vojne alijance, po železnih rudnikih, premogovnikih in oljnih vrelcih segajo imperialistični grabeži. Bogata Oliver Iron kompanija in druge manjše družbe operirajo tukajšnje rudnike. Jeklarske trustjanske kombinacije delajo velikanske dobičke z bogastvi, ki jih je položila narava v zemljo.
Delavci garajo, kopljejo rudo, hirajo in umirajo. To je vse, kar imajo od življenja. In vendar, prvi maj je simbol, ki kaže delavstvtu, da bi bilo lahko drugače
kakor je, ki mu dokazuje, da ni potrebno, da mora biti na svetu taka uredba kakršna je danes. Vseeno, delavstvo po železnem okrožju Minnesote ne proslavlja svoj praznik.
I	V evropskih in v mnogih ameriških mestih so se
vršile majske slavnosti. Tu in tam v tej deželi so de-. lavci obdržavali velikanske shode, imeli igre, predavanja, koncerte itd. Celo na Japonskem je delavstvo na 1. maja manifestiralo svojo solidarnost z ostalim delavstvom po svetu. Ampak letošnji prvi maj vendar ni bil to kar bi moral biti: Prvi maj predstavlja solidarnost zavednega delavstva. In solidarnosti danes še ni.
Med delavstvom so nezavedne proletarske mase še vedno v veliki večini. Udane so brezbrižnosti, ubogajo gospodarje, vojskujejo se zanje, pomagajo jim kupi-čiti bogastva. Agitatorje odganjajo, ali pa se norčujejo iz njih. Delavstvo ni še zrelo, ni še dovolj močno odpraviti sistem, ki mu. je oropal pravico do dobrin življenja. Nezavedni delavci tega ne razumejo, zato so nezavedni.
Zopet je tu prvi maj! Ali se je v preteklih letih kaj spremenilo? Ali smo delavci kaj pridobili tekom zadnjih par desestletij? Spomin mi uhaja kakih petnajst let nazaj. Takrat sem se naročil na "PROLE-TARCA" in od takrat ga naročam nepretrgoma in ga bom, dokler bo kaj življenja v meni. In spominjam se še dalj nazaj, kako sem zapuščal svoj rojstni kraj, s kakimi upi sem se podal v svet.
Meseca maja 1903 sem stopil na ameriška tla. Bilo mi je 21 let in o življenju nisem imel pojma. Kakšna sreča! Podal sem se naravnost v Cleveland. Imel sem samo eno željo, dobiti delo. Delo! Ali bom delo dobil? sem vpraševal. V Clevelandu sem imel brata in sestro. Brat me je potolažil, da bom delo dobil in to v ravno tisti šapi kjer dela on. Torej dobil bom delo! In ravno tam bom delal kakor moj brat! Vse je igralo v meni od veselja in pričakovanja. Pričeti bi imel v plinarni, ali kakor smo jo imenovali, "koksov-ni". Pojasnjevali so mi, da delo ne bo težavno, da bom delal vsaki dan, tudi ob nedeljah in praznikih, dvanajst ur na dan s plačo 16 centov na uro. Pričel sem ves vesel računati: 12x16—$1.92; potem sem računal, koliko avstrijskih kron bo to zneslo in dobil sem k9.75 starokrajske veljave. To je plača! sem si mislil. Tam je bilo treba delati še dalj kakor 12 ur za 1 ali dve kroni na dan, tukaj pa taka plača! Da, to je bila obljubljena dežela za delavce. Počasi .je prihajalo spoznanje. Odšel sem v "koksovno" in plinarno na delo, kakor dogovorjeno. Že pri vstopu se mi je zdelo, da ne bo vse tako kakor sem si predstavljal. Pokazali so me bosu, ki me je odvedel na prostor. Zdelo se mi je, kakor da gledam pekel. Vsepovsod ogenj, dim, smrad. Tam, kjer bi imel pričeti z delom, je bil dim tako gost, da nisem videl skozi niti toliko daleč kolikor sega roka. Luč, ki je svetila nad mano, se mi je zdela kakor medla kresnica. In pa smrad! Kakor da žgo parklje goveje živine. Skozi odprtine peči je švigal koksov plamen in goreč koks se je vsipal v zato pripravljene vozičke, stoječe na opori in dveh kolesih. Ti "vozički" so vagali do 1,200 funtov in kolesa so merila pet čevljev v premeru. Pojasnili so ini, da bo moje delo odvažati kok v teh vozičkih. Vročina je bila neznosna. Štiri mesece sem se žgal pri tem delu. Hujšal sem, kakor da režejo meso z mene, bil sem ko senca in pričel sem se smiliti sam sebi. Moje sanje o Ameriki in obljubljeni deželi so se razpršile. Od plače so mi odtrga-v li dva centa na dan. Vse mi je smrdelo enako, plinarne in elevelandske ulice. In tedaj sem si rekel: Saj
je dežela velika, morda bo drugje boljše. Mlad si tudi, torej čemu bi se privezal tukaj. Zavedlo me je na» verozapad, v Minnesoto. Pričel sem delati v žeto nem rudniku na Evelethu. Delo je bilo naporno in nf varno. Garali smo deset ur na dan, plača pa je bil od $1.50 do $1.75 na dan. Med delavstvom je vladik brezbrižnost, v kolikor se tiče organizacije. 0 m je imel le tu in tam kateri nekoliko pojma, ampi brigal se ni zanjo nihče. Bosi so postopali z dela™ kakor da smo sužnji. Če si ga vprašal za delo, kadarjt bilo na trgu delovnih moči v izobilju, je sarkastični odvrnil: Danes ni nič, ampak če katerega ubije,pa« oglasi. To je dejal neki bos meni in tudi drugi & rejši rudarji imajo take izkušnje. Marsikateri rudjr je pustil svoje življenje pri kopanju železne rude. A je od trupla kaj ostalo, so ga pripeljali na površje,i njegovo mesto pa so najeli novega.
Dve leti in pol sem bil na Evelethu, potem senu preselil na Chisholm, kjer se še sedaj nahajam. V j cialistični klub št. 22 sem pristopil kakor hitro se1 organiziral. Svoj čas je bil eden izmed najaktivnij ših klubov JSZ. Prirejal je shode, igre, vodil kanp nje, vršil kulturno delo v vseh ozirih in tako sejal» me razredne zavednosti in socialistične vzgoje, Ni en svoj shod je pozval sodruga E. V. Debsa; vršil seji na prostem in imeli smo obilno udeležbo. Za govori ka smo povabili E. Kristana dvakrat. Razun teh j nastopali še domači in drugi tuji govorniki. Na prvei maja smo prejšnja leta prirejali manifestacije) ulicah. Korakali smo z zastavami in godbami. .Nosi smo razne protestne napise in tako je bila naša i monstracija proti sedanji ekonomski uredbi res ii pcnzantna.
Prišla je svetovna vojna, ki je pustila svoje pi gubne posledice tudi v naših vrstah. Levica in da niča sta se razdelili in sodila druga drugo. In pote! boj med brati, ki je hujši in bolj razpaljen, kakor mi pravimi sovražniki. In sedaj je levica slaba in desnic slaba. Je to tako, kakor če odrežeš človeku reko. AH ima samo eno, mu ne more služiti tako dobro, kaktfl če bi imel obe. Z delavskim gibanjem je enako. Zdri® ženo je močno, razkopano je v posmeh sovražnitoiB Nesloga je vrgla naše gibanje nazaj za 20 letinoddi-l ljila naš cilj. Kdo jo je zakrivil? Očitkov je tolitifl kolikor je nas. Vsakdo, v vseh strujah, išče krivil drugje, samo na sebi ne vidi ničesar, kar bi zaslil žilo graje.
Ampak stvari se spreminjajo. Delavstvo se tnfl ni, ono spoznava, da je uspešna pot do uspehov sani v solidarnosti. Morda pride čas, ko bomo tudiiii« leznega okrožja Minnesote lahko poročali o akti»B stih v delavskem gibanju, ki bodo razveseljiva ne »I mo za nas, ampak za ves ameriški proletariat.
JOSEPH CLE, I
Novi in reorganizirani socialistični klubi
Iz Burgettstowna, Pa., poročajo, da je v teku a tacija za organiziranje socialističnega kluba. — W. Lazar piše iz Homer City, Pa., da se je prvi sestal za reorganiziranje socialističnega kluba že vršil. P stop v klub je priglasilo devetnajst članov. Sodrugl zar med drugim poroča, da je ljudstvo še vedno !i oplašeno od zadnjih progonov proti delavskim org nizacijam, ki so se vršili pod Palmerjevo diktaturo. Zavedni delavci v Sheboyganu, Wis., so organizin socialistični klub, ki je dobil št. 235, Tajnik klal je L. Milostnik.

Članstvu kluba št. I v obvestilo.
[ CHICAGO, ILL. — V petek dne 18. maja zvečer se vrši redna seja kluba št. 1 v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bodo poročila o pripravah za zbor JSZ„ finančno poročilo o klubovi priredbi dne 1. aprila in 28. aprila, poročila posebnih odborov, poročilo in diskusija o programu novoustanovljene Zveze slov. org. v Chicagi, poročila o skupnem pikniku socialistične stranke, ki se vrši meseca junija, diskuzija o točkah dnevnega reda za zbor JSZ. itd.
*
V	nedeljo 20. maja bo vprizoril dramski odsek kluba št. 1 s sodelovanjem soc. kluba št. 45 v Slovenskem narodnem domu v Waukeganu Cankarjevo dramo "Kralj na Betajnovi". Igralci se odpeljejo iz Chi-eage z vlakom Northwestern železnice točno ob 10. zjutraj. Zbrani morajo biti skupaj najpozneje ob 9:30 tikaški čas na Northwestern postaji. Imeli bomo posebno karo. Vožnja tja in nazaj na imenovani železnici bo stala $1.03 za osebo. Kdor izmed čikaških rojakov bi se želel voziti z nami, naj to sporoči tajniku kluba it. 1 v uradu Proletarca (telefon Rockwell 2864) in pride točno ob 9:30 na omenjeno postajo. Ker bomo
imeli posebno karo, bo prostora dovolj.
*
V	sredo 23. maja ob 8. zvečer se vrši v dvorani SNiPJ. zadnja diskuzija o nekaterih točkah, ki pridejo na dnevni red zbora JSZ. Članstvo naj se te diskuzije poinoštevilno udeleži, ker bo ena najvažnejših. Posebnih naznanil ne bomo razpošiljali, zato si zapomnite datum. — Tajnik kluba št. 1, JSZ.
Sodrugom in somišljenikom v Sheboyganu,
Wisconsin. Seje socialističnega kluba št. 235, JSZ., se vrše vsako prvo nedelio v mesecu ob 9. dopoldne v prostorih sodruga L. Mlakarja, 910 Indiana Ave.
Rojaki delavci, zavedajte se, da ste delavci in pristopajte v delavsko politično organizacijo, ki je za lias socialistična stranka. — L. Milostnik, tajnik.
Po izvršenem programu se je plesalo in radostilo, kolikor so pač dovoljevali godci, srca in noge.
Društvo "Nada" je s tem pokazalo, da je eno društvo v Chicagi, ki polaga važnost na duha časa, važnost na vzbujenje proletarskega duha, ki je edini porok, da gre svet v smeri nove civilizacije in nove človeške družbe. Živele članice tega društva! t— Eden z veselice.
DELAVSTVU V WAUKEGANU, North Chicagi in okolici naznanjamo, da se vriše seje socialističnega kluba št. 45, JSZ., vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu. Udeležujte se jih točno. Na nečlane apeliramo, naj se pridružijo našemu klubu. — Tajnik.
NAŠA KAMPANJA.
V	današnjem izkazu naročnin, dobljenih v tekmi za razširjenje "Proletarca", je vzel drugo mesto klub št. 27 v Clevelandu. Dosedaj je imel drugo mesto sko-ro ves čas sodruig Anton Žagar. Kot posameznik je A. Žagar še vedno na prvem mestu. Dobil je 36 celoletnih naročnin; na drugem mestu je Frances A. Tauchar z 22 naročniki in na tretjem Lovrenc Gortjup z 19 naročniki.
Anton Pečnik (Barberton) je prišel iz 19. na 17. mesto. Max Martz (Buhl, Minn.) se je dvignil v tekmi s 17. v deseto vrsto.
V	tem izkazu izkazujemo dvainsedemdeset naročnin, poslanih od agitatorjev več kakor zadnji teden To je lepo število. Iz Clevelanda smo jih prejeli 37, ostale so poslali agitatorji iz drugih naselbin.
Martin Kawcich iz Avelle, Pa., nam je sporočil, da prične z agitacijo za razširjenje Proletarca. Med drugim piše: "Prosim, pošljite mi potrdilno knjižico in drage potrebne tiskovine, kajti tudi jaz hočem storiti kolikor bo v moji moči za pridobivanje novih naročnikov Proletarcu."
Z zabave društva Nada, št. 102, SNPJ.
CHICAGO, ILL. — V soboto dne 5. maja je priredilo žensko društvo "Nada" št. 102, SNPJ, majsko tabavo, ki je bila zelo animirana. Zabava se je vršila t dvorani SNPJ. in je bila prav dobro obiskana. Resničen pomen majske slavnosti je dobila veselica radi tega, ker je bil poleg plesa tudi kratek, takim priredil primeren program, kar pri navadnih društvenih veselicah izostaja.
Samo štiri točke je vseboval ta programček, a je naredil na navzoče prav dober vtis.
Najpvro je v kratkih besedah pojasnil sodr. Ch. Pogorelec pomen 1. maja, nato ste nastopili dve mali deklici z violino in odigrali par komadov iz neke pesmi. Za tem je nastopilo nekaj deklic, ki so zapele i ubranimi otroškimi glaski "Prvi majnik" s sprem-Ijevanjem glasovirja, na katerega je igrala Mae Udo-vich.
SODRUGOM IN SI MP A TIČ AR JEM socialističnega kluba št. 233, JSZ., v RENTONU, PA., naznanjamo, da se vrše redne klubove seje vsako četrto soboto v mesecu ob 6. zvečer v prostorih klubovega tajnika.
Prihodnja seja bo v soboto 28. aprila. — LOUIS GORŠIČ, organizator.
LAWRENCE, PA.
Seje socialističnega kluba št. 184, JSZ., se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. popoldne na Lawrence, Pa. — J. Terčelj, tajnik.
AU VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA?
Tekoča številka "Proletarca" je Q O Če je številka poleg vašega nas- Q Q lova manjša kakor je tu označena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic.
Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem prihranite upravništvu delo in stroške. Če mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"!
Tekma za razširjenje "Proletarca".
Izkaz naročnin poslanih do 14. maja v tekmi za razširjenje "Proletarca".
Število Celoletne naročnin, naročnine
Soc. klub št. 1, Chicago, 111......... 70................56
Soc. klub št. 27, Cleveland, 0....... 58................47
Anton Žagar, Sheboygan, Wis....... 47................36
Louis Bartol, Reynoldsville, W. Va... 17...............11%
Jernej Kokelj, Penna............... 17........ 10
J. R. Sprohar, Pursglove, W. Va.....11................10
Joseph Ule, Chisholm, Minn.......10................9%
Joseph Korsic, Carlinville, 111....... 8................8
Lucas Butya, Moon Run, Pa....... 8................8
Max Martz, Buhl, Minn............. 8................7¥2
Andy Bertl, Harwick, Pa........... 12................7%
Louis Krasna, Conemaugh, Pa.....10................7
Soc. klub št. 47, Springfield, 111..... 9................6%
Frank Bavnikar, Lorain, 0......... 8................6
W. J. Lazar, Homer City, Pa....... 6................5%
John Ban, Pittsburgh, Pa........... 5................5
Anton Pečnik, Barberton, 0....... 5................5
Val. Lahar.nar, Delmont, Pa......... 7................4 ¥2
Louis Gorsich, Renton, Pa......... 5................4%
Jack Kotar, Warren, 0............. 3................1%
Frank Klun, Chisholm, Minn....... 2................1%
Joseph Kocjan, Brooklyn, N. Y..... 2................1%
Paul Les, Spangler, Pa............. 1................1
Anton Zalar, Lloydell, Pa........... 1................1
Peter Bukovec, Johnstown, Pa..... 1................1
Louis Sterle, Dunlo, Pa............. 1................1
Paul Subic, Stockett, Mont......... 1................1
Skupaj.....................333........264%
(Klub št. 1. — Posamezni člani dobili naročnin: Frances A. Taucher, 29-22; Chas. Pogorelec, 16-13%; Mary Oven, 9-7%; Frank Benchina, 8-6%; F. Z. 4-3%; Mary Udovich, 3-2%; John Vogrich 1-%.)
(Klub št. 27. — Lawrence Gorjup, 21-19; John Kretbelj, 21-17%; Aug. Komar, 12-8%; Jos. Volk, 3-2; J. Bradach, 1-%.)
(Klub št. 47. — Jos. Shum, 7-4%; Jos. Ovca, 2-2. — Opomba. — Druga številka v seznamu agitatorjev znači celoletne naročnine.)
SEZNAM NAGRAD.
AGITATORJI NA DELU.
Naročnin na "Proletarca" so poslali: (izven kontesta.)
Louis Britz, Lawrence, Pa....................... 4
Joseph Gorta, Homer City, Pa................... 2
Leo. Lenassi, Meadow Lands, Pa................. 1
LISTU V PODPORO.
VIBDEN, ILL.: Simon Kavčič, $1.00; Fr. Be-ven, $1.00; Ft. Štempihar, $1.00; Fr. Iler-
sicih, 50c, skupaj ......................$	3.50
CLEVELAND, O.: August Komar .............25
GHICAGO, ILL.: Peter Swolšak ............................2.00
JOHNSTOWN, PA.: A. Vidrich (provizija od
oglasov) ..............................................................6.00
Skupaj . . T..........................$ 11.75
Prejšnji izkaz.......................... 13<5.11
Skupaj...............................$146.86
1.	nagrada: Nov pisalni stroj najnovejšegi izdelka, vreden $100. (Ta pisalni stroj dobit sti, ki pošlje največ naročnin, katerih število) ne sme biti manj od 110 naročnin. V slučaji da dobita dva kontestanta enako število narw nikov, dobita oba tak stroj.)
2.	nagrada (za najmanj 100 naročnin Nov pisalni stroj vreden $60.00.
3.	nagrada ( za najmanj 90 naročnin): 2d ska zapestna ura ali ura za moške, vredna $5tl
4.	nagrada (za najmanj 80 naročnin); Lincolnova, Leninova in Debsova slika, vse tri z ličnimi okvirji.
5.	nagrada (za najmanj 70 naročnin): Can-karjeva in Marksova slika ter ena pokrajinsh slika, vse tri z ličnimi okvirji.
6.	nagrada (za najmanj 60 naročnikovi Srebrna skupina (silver set) namizne garniture vredna $35.OO.
7.	nagrada (za najmanj 50 naročnin); -Marksovo in Engelsovo delo "Kapital" (va» gleščini), tri vezane knjige z 2536 stranmi,! ena v gornjih nagradah omenjenih slik z lična okvirjem.
8.	nagrada (za najmanj 40 naročnin):! Usnjata torba za listine, nekaj, kar potrebuje vsak tajnik.
9.	nagrada (za najmanj 30 naročnin):-Fountain pero, avtomatičen svinčnik in manj ša Cankarjeva slika z ličnim okvirjem.
10.	nagrada (za najmanj 20 naročnin):Zi $12.00 knjig iz Proletarčeve zaloge.
11.	nagrada (za najmanj 10 naročnin): $6.00 knjig iz Proletarčeve zaloge.
12.	nagrada (za najmanj 5 naročnin); $3.00 knjig iz Proletarčeve zaloge.
13.	nagrada (za najmanj 3 naročnine); loletna naročnina na revijo "Kres", ali pa $1.80 knjig in Proletarčeve zaloge.
14.	nagrada (za dve naročnini): Za knjig iz Proletarčeve zaloge.
Ako bi kdo želel kak drug predmet, kaki te, ki so navedeni od 1. do 9. nagrade, boži lahko sporočil upravi, ki jo bo po možnosti v števala.
Pazili bomo, da bodo slike najličnejšega delka in okvirji čim boljši. Pošiljajlne sb plačamo tukaj.
Vse te nagrade so bazirane na podlagi t loletnih naročnin. Vsakdo bo opravičen do I ste nagrade, katero bo desegel s številom 1 letnih naročnin.
Tekme se udeleže lahko socialistični kluii kot celota. Udeležiti se je sme vsak posa nik. —
DETROITSK1M SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št 114, JSZ, 1 vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem do 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.—Na dne« redu so vedno važne stvari, ki se morajo reiiti. Udei žujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj ( prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko 1 tem, da pridobivamo novih članov. — Organizator.
SEZNAM DELEGATOV ZA ZBOR J. S. Z.
k kluba
1.	Chicago, 111. — Frances A. Tauchar;
2,	Giencoe, O. — Nace Žlemberger; 4. LaSalle, 111. — John Rogel.
10. Forest City, Pa. — Harry Stanich; 13, Sygan, Pa. — Lawrence Kauchich; 20, Chicago, 111. — Milan Slavich; 22. Chisholm, Minn. — Joseph Bavetz; 27. Cleveland, O. — Andrew Bogatay; 32. West Newton, Pa. — John Svetek; 37. Milwaukee, Wis. — Albert Hrast; 41, Clinton, Indiana. — John Škof, namestnik John Juvanc; 47. Springfield, 111. — Joseph Ovca; 69. Herminie, Pa. — Anton Zornik; 114, Detroit, Mich. — Louis Urbancich; 128. Nokomis, 111. — Lukes Groser; 157. Gros, Kans. — Chas. Pogorelec, zastopnik;
175. Moon Run, Pa. — Lukas Butja; 181, Lloydell, Pa. — Martin Bajec; 184. Lawrence, Pa. — Louis Britz; 210. Detroit, Mich. — Milan V. Lucich; 213. Carlinville, 111. — Anton Blasich;
224.	Pullman, 111. — Frank Benchina;
225,	Avella, Pa. — Martin Kaučič.
228. Pursglove, W. Va. — John Vitez;
230.	Library, Pa. — Mike Primožič.
231.	Johnston City, 111. — John Shum.
232.	Barberton, Ohio. — John Jerep.
Bratski delegatje, poslani od društev, ki prispevajo v "Pomožno izobraževalno akcijo JSZ."
k društva
1. SNPJ., Chicago, 111. — Frank Zaitz; 16, SNPJ. Milwaukee, Wis. — Albert Hrast; 102. SNPJ., Chicago, III. — Mary Kovach; 344. SNPJ., Sheboygan, Wis. — John Supan-cich;
388. SNPJ., Pursglove, W. Va.—John Vitez.
Zborovanje delegatov, članov eksekutive JSZ, in referentov prične v nedeljo 27. maja ob 9, dopoldne. Bodite točno na mestu zborovanja. Glede stanovanj se obrnite na Chas. Po-go.elec, 3639 W. 26th St.
Izmed najvažnejših dogodkov tega leta v jueoslovanski javnosti v Ameriki bo zbor Jugoslovanske socialistične zveze, ki se vrši koncem meseca maja. Tiče se nas vseh, torej se vsi za-nimajmo zanj.
Naročajte "The New York Call", najboljši socialistični dnevnik. Naslov: The New York Call, 112 Fourth Ave., New York, N. Y. — Naročnina: celo leto (dnevna in nedeljska izdaja) $12.00; za pol leta $7; za tri mesece $4; za en mesec $1.50. Najboljše urejevan delavski list vzhodu Zedinjenih držav.
Dnevni red za zbor J. S. Z.
ki se vrši v dneh 27., 28. in 29. maja 1923 v Chicagi, M.
A.
1.	Otvoritev zbora po gl. tajniku J. S. Z.
2.	Volitev odbora za pregledan je pooblastil (pet članov in gl. tajnik).
B.
Konstituiranje zbora:
1.	Pravilnik.
2.	Volitev predsednika in podpredsednika.
3.	Volitev dveh zapisnikarjev.
C.
Referati:
1.	Poročilo gl. tajnika o delu in stanju J. S. Z. od zadnjega zbora.
2.	Poročilo sekcijskih odborov:
a)	za slovensko sekcijo poroča Philip Godina;
b)	za srbsko sekcijo poroča Milan Luchich.
3.	Literatura in tisk: Poročajo uredniki zvezinih glasil:
a)	za Proletarca poročata Zajec za uredništvo Pogorelec za upravništvo.
b)	za Budučnost poroča Milan Luchich.
4.	Internacionala, poroča Joško Oven.
5.	Izobraževalna akcija, poroča Frank Aleš.
6.	J. S. Z. in jugoslovansko vprašanje, poroča Frank Zaitz.
7.	Gibanje za federativno politično stranko ameriškega delavstva, poroča Frank Petrich.
8.	Socialistična agitacija v unijah in drugih organizacijah, poroča Charles Pogorelec.
9.	O zadružništvu, domovih in gospodarskih vprašanjih, poroča F. S. Tauchar.
10.	Socialistična propaganda med ženstvom, poroča Mary Udovich.
11.	O naseljevanju in tozadevnih zakonih, poroča Jos. Zavertnik st.
12.	Kulturno delo klubov J. S. Z., poroča John Olip.
13.	Načelna izjava in pravila, poroča odbor treh: Petrich, Zajec in Kokotovich.
14.	Razno.
15.	Razpust zbora.
Sodrugi! Sedaj je čas za razprave o točkah, ki so na dnevnem redu, in volitve delegatov za zbor. Daljša navodila glede delegatov in drugih priprav za zbor dobe klubi v posebnem pismu.
Na delo, sodrugi, da bo naš zbor opravljen z ozi-rom na bodoče naše delo kolikor mogoče temeljito!
Poročajte o zaključkih v Proletarcu, agitirajte in pomagajte na en ali drug način, da se izvrši naš zbor čim impozantnejše!
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v dvorani društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ. — Rojaki, pristopajte v naše vrste 1 — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
Kralj na Betajnovi,
drama v treh dejanjih, spisal Ivan Cankar.
Vsebina igre:
Jožef Kantor se je povzpel iz revnega posestnika med bogataše. Hrepeneč po bogastvu, oblasti in slavi, se je posluževal vsakega sredstva na poti za dosego teh ciljev. Spravil je s sveta premožnega sorodnika in se polastil njegovega premoženja. Kogarkoli je mogel, je spravil ob vse. Tako je postala sko-ro vsa Betajnova njegova.
Maks Krneč, študent, vagabund, se mu skuša postaviti po robu, sklenil mu je sneti krono z glave, žezlo iz roki Pri vedel je Kantorja izne-nada na priznanje umora njegovega sorodnika, nato ga je držal v kleščah. Ampak Kantor se je izmuznil. Nino, hčerko umorjenega sorodnika, ki mu je bila vedni spomin na njegov zločin, je poslal v klošter. Maksa je iz zasede umoril. Celo priznal je, da je on morilec, toda sodnik mu ni verjel.
Že prej se seznani z župnikom. Župnik mu je sicer očital, da se je družil z nasprotniki vere. Kantor ugovarja, da to ni res. Ni se brigal za politiko, ker ni imel preje ničesar in zato ni bil nič. Sedaj je bogat, sedaj lahko daje z obema rokama. In dajal bol Župniku obljubi sezidati nov farovž na svoje stroške in končno se pogodita še za hlev. Župnik pa mu za protiuslu-go pomaga k izvolitvi v državni zbor; prejjšnijega poslanca sta spravila s poti.
Krivde umora Maksa je obdolžen Franc Bernot, Maksov tekmec pri ljubezni do Kantorjeve hčerke Francke, katerega ženejo orožniki mimo Kantorjevega stanovanja. Pokliče ga na pomoč v nesrečni uri, toda Kantor odvrne: "Prepozno prijatelj . . . prepozno . . ." Potem se oddahne. "Šlo je mimo . . ." Na vzoči kmetje, katere je povabil, da se pogovore o volitvah, ga gledajo v strahu. Govori jim o svoji kandidaturi. Vsi ga poznajo, vedo, da je tiran, okrutnež, morivec, izkoriščevalec. Kantor konča svoj govor kmetom s pozivom: "Kdor mi more kaj očitati, naj govori, naj ne trči z mano." Nihče se mu ne drzne kaj očitati, vsi vstanejo in mu kličejo: Bog Vas živi, Kantor!
Vsepovsod njegova zmaga. Podjarmil je družino, porazil stavkar-je, izrinil prejšnjega poslanca, šel je, če je bilo treba, preko trupel, preko gorkih človeških trupel, vse za svojo oblast.
SOCIALISTIČNI KLUB ST. 45, J, S, L
WAUKEGAN, ILL.,
priredi v nedeljo 20. maja v
Slovenskem Narodnem Domu
IGRO
"KRALJ NA BETAJNOVI"
drama v) treh dejanjih, spisal IVAN CANKAR.
IGRAJO ČLANI DRAMSKEGA ODSEKA KLUBA Št. 1, JSZ., IZ CHICAGE.
OSEBE:
Jožef Kantor, fabrikant...................John Olip
Hana, njegova žena...................Mary Kovach
Francka, njuna hči...................T Angeline Tich
Francelj j	. . ............John L. Vogrich
\ nujna otroka . * Pepcek )	..................Louis Zele
Nina, sorodnica Kantorjeva.............Mae Udovich
Krneč, nekdanji štacunar in krčmar......Philip Godina
Maks, njegov sin.......................Joško Oven
Župnik .............................Frank Udovich
Franc Bernot, posestnik, absolviran tehnik. . . Ivan Molek
Sodnik ..........................Frank S. Tauchar
Adjunkt ..............................Bias Novak
Lužarica............................Mary Udovich
Kantorjev oskrbnik..................Donald Lotrich
Koprivec .............................Chas. Rener
Prvi kmet.........................Frank Gottlicher
Drugi kmet..........................Joseph Sernel
Tretji kmet.........................Chas. Pogorel«
Kantorjevi gostje, otroci, kmetje
Vrši se v jeseni, v malem trgu Betajnovi.
Dvorana odprta ob 1:30 popoldne; pričetek igre ob 3. Pred igro govori, po igri prosta zabava in ples v spodnji dvorani.
VSTOPNINA 50 centov, za otroke 15c.
Jačanje vrst J. S. Z.
| Xov socialistični klub se je organiziral v Sheboy-iu, Wis., s 1 člani. To je 236-ti klub, ki je prijavljen k J. S. Z. od kar obstoji.
Tajnik kluba je Leo. Milostnik, 904 Kentucky ave., Sheboygan, Wis.
Reorganiziral se je socialistični klub v Homer City, Pa., pod staro številko 198. Pristopilo je 23 članov. Tajnik kluba je Frank M. Stopar, Box 97, Homer City, Pa. On poroča, da so Izgledi za raizvoj kluba dobri in da se klub v kratkem pojača.
To "odkritje" je za nas novo. Da ima zlobne namene, je očividno.
Dejstvo je, da je Jugoslovanska socialistična zveza poslovala, v kolikor so ji dopuščale vojne razmere, ves čas, in da naše organizacije vsled tega niso mogle dobiti ne od eksekutive niti ne od tajništva J. S. Z. takega ukaza, o kakršnem namiguje "Carnarvon" Papa.
Sreča zanj, da duh ne kaznuje s komarjevim pikom "odkrivatelje" laži, kajti če bi jih, bi bili naši "Carnarvoni" okrog "Del. Slovenije" že vsi opikani od komarjev.	Tajništvo J. S. Z.
Iz več drugih krajev prihajajo na tajništvo JSZ. lahteve po tiskovinah za ustanovitev socialističnih klubov. Izgleda, da se rekonstrukcija J. S. Z. pričenja i vso resnostjo. Naprej, v vrste Jugoslovanske socialite zveze 1	Tajništvo J. S. Z,
Naši""Carnarvoni".
Lord Carnarvon je odkril star grob egiptovskega kralja Tut-a, pa so ga duhovi baje zato kaznovali s komarjevim pikom. Škoda.
Naši "Carnarvoni" okrog "Del. SI." pa "odkrivajo" ne tako stare — laži, ki so zakopane v njih glavah.
En tak "Carnarvon" je neki A. W. Papa, ki poroča v svojih neslanostih, da so bili klubi J. S. Z. v vojnem ta pozvani, naj prenehajo s socialistično aktivnostjo, razpuste soc. klube, pa naj se zavzamejo za organiziranje podružnic J. R. Z.
ČE BI DIOGENES DANES ŽIVEL.
Diogenes, slavno znani grški filozof (412-323 pr. K.), je učil, da moder človek, ako hoče biti zadovoljen, mora sovražiti bogastvo, moč, sploh vse, kar je nepotrebno. Hodil je bosonog, spal je v sodu in vrgel je celo stran lesen polnik, ko je videl nekega dečka zajemati vodo z dlanjo. Ampak če bi živel danes, bi prav gotovo pristal na to,' da ena stvar ni odveč in to je Trinerjevo zdravilno grenko vino. To vino je potrebno za tisoče in tisoče. Mr. Jos. Janaček, Frankfort, N. Y., je priporočal isto svojemu gospodarju, domačinu, in 6. aprila, ko je ponovil naročilo, nam je pisal: "Rekel mi je, da je Trinerjevo zdravilno grenko vino najboljše zdravilo, ki ga je kedaj poskusil in da ne bo nikoli brez njega. Isto. mu čudovito pomaga, počuti se mnogo boljše in je močnejši, dobil je zopet dober tek in dviganje, ki ga je napadlo vsak dan, je prenehalo." Vsak lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima v zalogi, poskusite ga!
Čitajte knjige!
"Proletarec" ima v zalogi najboljša slovenska književna dela, ki jin prodaja po najnižji mogoči ceni, Pazite na cenik naših knjig, ki priobčujemo od časa do časa v leni listu.
Ako ste zmožni črtati angleščino, naročite iz naše zaloge angleške knjige. Iz njih se boste lahko marsikaj naučili o evoluciji, zgodovini, o socializmu, socialnih problemih, delavskih bojih itd. Nabavili smo knjige, ker hočemo, da dotbi naše ljudstvo dostop do boljših književnih del po najnižji ceni. Ves eventualni dobiček, ki ga napravimo pri prodaji knjig, gre v podporo našemu tisku. Zato naročajte knjige od nas. —
OGLAŠAJTE
PRIREDBE KLUBOV IN DRUŠTEV
1 v
"PROLETARCU"!
r??
STEDLJIVI LJUDJE
Pod vladnim in državnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n.
vlagajo redno in investirajo razumno v
KASPAR STATE BANKI
največji jugoslovanski banki v Zed. državah
1900 Blue Island Avenue
in vogal 19. ceste.
CHICAGO,	ILLINOIS.
Kapital in prebitek
$1,2 5 0,0 0 0.0 0
Prodajamo parobrodne listke
za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo sve-dočbe (affidavits) za naseljence ter pošiljamo denar v staro domovino najhitrejše in najceneje.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Revolucija ki se je izplačala.
Ataman Semenov, katerega so imeli za niki svoje čase tako v čislih da so se zve: njim v prizadevanjih "rešiti" Rusijo bol'" ma, je po porazu svoje "revolucije" v S" odnesel za nekaj miljonov ruskega zlata na ponsko. Sovjetska vlada je to zlato zaht v kar je bila opravičena, kajti zlato je last ske države, ne pa kakega razbojnika, kakor Semenov. No, japonsko sodišče je zahtevo ske vlade zavrnilo in izreklo, da je pre zlato, katerega vrednost znaša nad pol mi!] dolarjev, Semenova lastnina. Take "revol je," kakor so jih vodili Kolčak, Wrangel, menov itd., se izplačajo, samo ropati je tre'
CENIK KJIG.
SOCIALIZEM IN VERA, »pisal
Zvonimir Bernot, 128 strani, mehko vezana 50c, trdo vezana ..........................65
SOCIJAL. KNJIŽNICA (dva snopiča) ......................10
SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor),
trda vezba..................40
SRBSKA POCETNICA, (J. T.).. .50 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ...........1.25
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA. (Et-
bin Kristan)................50
USTAVA, ruske socialistične fed.
sovjetske republike...........10
VARČNA KUHARICA (Marija
Remec), vezana............1.00
VOLJA IN DEJANJE, (psiho-
logična analiza).............25
ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI
KONSUM ...	.10
ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Howard Moore, prevel I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran
Erjavec) ...................50
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj) .......................30
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.
MeJik) I. del.................85
II. del . . ..................75
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1922, mehko
vezan 50c, vezan v platno.....75
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, veaan v platno, letnik
1919, 50c? letnik 1920 ........50
CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c..............
(Imaano jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
številka) ...................10
KRES, St. 11 in 12, 1922 ........30
KRES, št. 1, 1923 .............15
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40
.05 .25
Nadaljevanje z 2. strani.
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-Trsteniški) .. .10 "PROLETAREC", vezan, letnik
1919, $6.00; vezan, letnik 1920 6.00 PROLETAREC, letnik 1921, vezan v platno................ 6.00
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, izhaja v Ljubljani,
prva in druga številka.......
TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . is .....................
ANGLEŠKE KNJIGE.
ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Osborne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezana..............5.00
ANCIENT SOCIETY, (Lewis H.
Morgan), vezana............ 1.50
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M.
Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wilhelm Bolsehe), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatchford), vezana.....1.25
IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....1.20
KARL MARX, biographical memoir®, (Wilhelm Liebknecht),
vezana ....................60
KING COAL, (Upton 8i«clair), povest iz aadnjega itrajka (1913) coloradskih premogarjev,
trda vezba.................1.20
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), rezana......60
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teiehmann), vezana........60
OUTLINE OF HISTOBT, (fi.
G. Wells), vezana, 1171 str PHYSICIAN IN THE HO USB, (J. H. Greer, D. D.) Doaafi zdravnik, vezana . REPUBLIC OF PLATO, vtiaia RIGHT TO BE LAZY, (P»il
Lafargue), vezana .........
ROBERTS RULES OF OKIiES,
vezana ..........
SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), vezana . . SOCIAL REVOLUTION, (hail
Kautsky), vezana . . .......
STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPEMW TION, (A. M. Lewis), TMU THE BRASS CHECK (Upton Sinclair), študija ameriškega žurnalizma, vezana v platno..
THEY CALL ME CARPF----
(Upton Sinclair), trda THE DREAM OF DEBS, (Jutk
London) .........
THE PROFITS OF RELIGION, Razprava o izrabljanju Ter n
privatne interese .......
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhva Williams), s slikami, 311 stisni, vezana v platno . 100%. (Upton Sinclair). Porwt
patrijota........
VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewa),
vezana ...........
THOUGHTS OF A FOOL, (Evf lyn Gladys), vezana Naročilom priložite poštni tli presni money order, ček ali Za manjša naročila lahko poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštni sto. Klubom in čitalnicam, pri večjih naročilih liberalen pop
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Str Chicago, 111.