SL 384. IS V Ljubljani, četrtek dne 20. marca 1911. Leto II. fesamezna štev. v Ljubljani ia Trsta 4 ris. JUTRO* Izhaja v**k daš — tudi ob ncdetfcb la pntRikih — ob 3. zjutraj, oi> ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvo ■esečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto •etoieno K 18polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, aseaečao K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 23'—. * Te!«4on Sioviika tl8. i NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. t Izven Ljubljane ia Trsta 6 vin. : IfcednMvo in upravnifitv« j« v Prančlškansid »Mri K Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina npravnSfcf« Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se m vračajo. Za oglase se plača: pet it vrsta 15 v, »smrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem egta&Bsj« popust. Za odgovor je priložiti znamko, i Telefon številka 118. .t ~ j* •oouiuL-i * »o s*, vrmvrv* • mu* mxi.*u-namer .•c** --o Italijanski jubilej! Te dni so se začele v Italiji jubilejne slavnosti. Slavila se je petdesetletnica nekaterih zgodovinsko važnih dni, ki so takorekoč bili glasniki in so danes svetli spomini zedinjene Italije. Dne 14. marca 1861. je izginil državni zbor sardinskega kraljestva iz življenja in je bil izročen zgodovini, bajti v Turinu je od 18. februarja zborovala zbornica, v kateri so bili po svojih poslancih zastopane vse zedinjene italijanske provincije in ta je dan na to proglasila državo kot italijansko kraijestvo in sardinski kralj Viktor Emanuel II. je sprejel naslov italijanskega kralja. Uradni piemontski iist je dne 17. marca 1861. razglasil to proklatna-cijo celemu italijanskemu narodu in vsemu svet. Nekoliko dni pozneje (27. marca) je zbornica po govoru ministra Cavourja sprejela predlog, da bo postalo glavno mesto italijanskega kraljestva mesto Rini. Ta želja italijanske zbornice in lahko rečemo italijanskega naroda, se m mogla takoj izpolniti, nasprotovali sta dve sili: Avstrija in Napoleon III. Avstrija je držala še Benečansko in v Rimu je bila še francoska posadka. Benečansko je pripadlo k Italiji šele potem, ko je bila Avstrija pri Kraljevem Gradcu premagana, (1. 1866.) in Rim je vzela italijanska vojska, ko je bil Napoleon III. uničen po nemški zmagi pri Sedanu (1. 1870) Obe sili, ki sta nasprotovali zedinjeni Italiji, sta bili premagani od Nemcev. Zato sta leti 1866 in 1870 zelo poučni. Obe državi, ki sta branili papežev Rim in ovirali narodni razvoj probu jenega naroda pod predtvezo, da morati varovati papeževo posest, sta bili doma pobiti. Nista mogli zadržati narodne sile ne drugod ne doma. Nesreča ju je izučila — nesreča je bila v tem, da sta branila tuje, namesto da bi skrbeli za svoje. Države so se poslej precej izpametovale in danes je vsem naravno in razumljivo, da je Rim glavno mesto zedinjene Italije. Le slovenskim klerikalcem to ne gre v glavo, ker jim je papež več kot narod in so mnenja, da morajo vsi napačno misliti, ako oni napačno mislijo. Zato tudi hočejo, da bi Slovenija prevzeia ulogo, ki jo je nekdaj imela Avstrija; in res odkar branimo Rim, smo doživeli doma nešteto porazov. Toda poglejmo, kakega pomena je bilo združenje italijanskih provinc v eno celoto. Videli bomo, da je bilo v velikansko korist narodu. Od 1. 1861. je postala Italija šesta velevlast v Evropi; z njo smo dobili velesilo, ki je bila vedno med naprednimi državami: Anglija, Francija, Italija. Italijanski kralj je sprejel v svoj naslov ne le „po božji milosti“ ampak tudi „po voiji naroda . . .“ Napredek Italije kažejo sledeče številne: L. 1861. ko so bile končane vojne je imela 2241 milijonov lir dolga, a takoj v prvem proračunu 102 milijonov lir prebitka. L. 1868. po ve- likih bojih je grozil državni bankerot. Tu pa se je pokazalo kaj zna narod ki je navdušen za svojo domovino, žrtvovati. Občudovanja vredne žrtve je prinesel mladi po bojih izmučeni narod na oltar mlade domovine. To mora priznati vsak — naj bo že prijatelj ali nasprotnik italijanskega naroda. Od 1. 1870. je začel deficit padati. 1. 1875 je izginil popoinoma. Še enkrat je Italija zavozila na svojem gospodarskem potu nizdol. Okoli 1. 1890 je začela špekulirati s kolonizacijo v Afriki in jo je to stalo visoke svote, istotako je bila pasivna trgovinska vojna s Francijo. Od te dobe pa država raste in kaže danes velik gospodarski napredek. To bodo pokazale jubilejne razstave v Turinu, v Rimu in drugod. L. 1900. je pisal o Italiji prof. Ritt: Od 1. 1861. je prirastlo prebivalstva 44%, narodno imetje se je Škrat pomnožilo. Železnic je zgradila država 13.000 kilometrov. Pomnožila je armado in ladjevje a s tem tudi obrt in industrijo. Trgovina je vzrastla za 99 procentov, izvoz za 120 procentov. Država je ustanovila čez 50.000 ljudskih in 1000 srednjih šol. Priznati se mora, da je na vseh poljih Italija kazala mnogo smisla za napredek. To je razumljivo v tem, ker je vzrastla v boju proti Rimu in njago-vim prijateljem. Pod naslovom »Slovenski Natha-novci“ je »Slovenec" napadel one naše časopise, ki se spominjajo 50 letnega jubileja združene Italije. Nathan je namreč sedanji rimski župan iti je 20. septembra preteklega leta, kakor je bila njegova dolžnost, proslavljal v vznesenih besedah spomin onega dne, ko je Rinf postal glavno mesto združene Italije. Zardei tega govora se je čutil papež razžaljenega, slovenski klerikalci pa so sklicali ljudski shod pod naslovom: Nathan in Portugal, kjer so rohneli zoper svobodomiselce. Druge nesreče ni bilo. Za nas stoji trdno to, kar je danes jasno vsem pametnim ljudem: Ako je papež naslednik in dedič onega, katerega kraljestvo ni od tega sveta, potem mu ni treba nikakega Rima in nimajo niti on niti klerikalci nobenega vzroka repenčiti se. Razvoj združene Italije je bil naraven, ni ga mogla zadržati ne Avstrija, ne Napoleon III., ne papež, ne ves klerikalni svet. Izvršil se je po volji naroda. Mi sami smo narod, ki hrepenimo po skupni narodni celoti in nimamo vzroka, da bi Italijanom ne privoščili njih jubileja. »Slovenec" seveda ni prijatelj združene Italije, ker je vzela Rim, zato grdi vse one, ki slave jubilej, kakor je to storil tudi rimski papež, ki je za letos razglasil nekako javno žalost, tako da ne bo v Vatikanu v jubilejnem letu nikakih cerkvenih slavnosti in sprejemov in onim vladarjem, ki bi prišli v Rim na jubilej, je papež zagrozil z zamero. Tako so torej tudi naši klerikalci padli po onih, ki so se spominjali jubileja : pravijo, da je to protiavstrijsko, ker se je Italija združila po bojih proti Avstriji, da je Italija sovražnica Av- strije, da so italijani naši narodni sovražniki, da je mnogo naših fantov padlo v italijanskih bojih. Res, toda koliko je padlo na drugi strani onih, ki so se borili za domovino. To nas ne more motiti, da bi se ne spominjali jubileja, ki je poučen tudi za nas, ker kaže uspehe združene narodne sile. Opominja nas na ozko združenje naših pokrajin, ki sedaj trpe pod tujim gospodarstvom in na to, da povzdignemo, krepko razvijemo svoje napredno središče — naš Rim — belo Ljubljano. Iz slovenskih krajev. Iz Krmelja pri Št. Janžu. Čudne razmere vladajo v tem kraju. Imel sem v Št. Janžu trgovski opravek, ter se zamudil do noči. Ob devetih pa sem se odpravil proti Krmelju, kjer sem hotel prenočiti, ker sem imel drugi dan opravila v Krmelju in Tržiču. Toda v edini gostilni, ki ima prenočišče, pri g. Papežu je bilo že zaprto. Hočeš, nočeš moral sem iti v Mokronog prenočevat. Drugi dan ko sem se vrnil v Krmelj sem pozvedoval zakaj gredo pri edini gostilni s prenočiščem že pred dohodom zadnjega vlaka spat. Povedali so mi, da so velemodri gospodje pri okrajnem glavarstvu v Krškem prepovedali temu gostilničarju imeti gostilno dalj odprto ko do desetih zvečer. Torej potnik ki pride z zadnjim vlakom v Krmelj, naj prenoči pod nebom ali naj gre pa spat v šmirasti »Maschinhaus" kakor se je že enemu zgodilo. Ali naj gre morda prenočevat v blatne premogarske rove ali naj se pa zavali v tisto lužo pred kolodvorom, katere skrbna železniška uprava noče zasuti. Gospodje v Krškem ozrite se malo tudi na tiste, ki morajo svoj kruh služiti z agenturami ter poskrbite, da se g. Papežu ne le dovoli imeti gostilno odprto do prihoda zadnjega vlaka, ampak da se mu to še izrecno zaukaže. Sicer bomo morali misliti, da so pri okrajnem glavarstvu v Krškem samo ljudje, ki so največji sovražniki trgovcev in obrinikov. Prizadet trgovski potnik. iz Trsta. Preteklo soboto dne 18. t. m. se je vršil shod N. D. O. Na dnevnem redu je bila ustanovitev izobraževanega odseka N. D. O. Na predlog g. dr. Jos. Mandiča je bil izvoljen enoglasno sledeči odbor: Žiberna Anton, predsednik; Godnik Fran, I. podpredsednik; Škrlec Josip, II. podpredsednik; Brandner Anton, tajnik. Odborniki: Kos Ivan, Katnik Ivan, Rovan Alojzij, Visentin Ivan, Trobec Rafael in Požar Josip. Izobraževalni odsek je torej ustanovljen. Že dolgo smo si ga želeli in naše želje so se vendar enkrat uresničile. Sedaj bode treba samo še energičnega dela od strani odbora, kakor tudi od strani članstva. Treba bo povzdigniti duševno slovensko delavstvo — posebno pa mladino, in jo pripeljati iz temne noči na jasni dan in na pot. ki vodi k — svobodi. Oživiti moramo slovensko delavstvo, dosedaj je bilo mrtvo, vsled česar tudi ni moglo ostati samostojno niti za svoje lastne interese. Vsposobiti, izobraziti moramo delavstvo tako, da bode lahko črpalo samo svoje ukrepe. Tako delavstvo hočemo, katero bode teptalo vsako krivico, tako delavstvo, katero bode iskalo le pravico, in katero bode pripravljeno žrtvovati vse svoje moči — in če potreba tudi zadnjo kapljico krvi rajši, kakor da bi se pustilo trpinčiti od tistih, ki živijo od delavskih žuljev. Umevno je, da »gospodom" to ne bode povolji. Saj jim je tisočkrat ljubše, da je delavstvo nezavedno, za to ker se z nezavednim človekom lahko dela, kar se hoče. Neki naš tržaški ugledni slovenski politik se je celo izrazil — kakor sem izvedel — da se delavstvo ne sme izobraziti. Torej delavci, ali ni razvidno že vse iz teh par besedic: Proletarijat se lahko vodi tako dolgo dokler ne pride do spoznanja, da je res trpičen iri da je današnji sistem hinavski. Kadar je enkrat tako daleč potem ne več. Kakor smo zmirom naglašali, hočemo posvetiti največ pozornosti — mladini. Mladina bi se morala za to tudi bolj zanimati, saj je vendar naše delo v pr- vi vrsti namenjamo njej. Dosedaj vidimo da mladini ni veliko na tem in da se za to jako malo briga. Meni se zdi, da še spi in sanja o boljših časih, o boljši naši bodočnosti. Spanje nas pa ne bode rešilo, zatorej tržaška slov. mladina, zbudi se vendar enkrat iz spanja! Ali ne vidiš, da tvoji očetje ne bodo mogli voditi na veke narod? Oni so že izmučeni in hrepenijo po miru. Njih nalogo bodeš morala prevzeti ti. Da pa boš znala zastopati narod, kateri je uklenjen v verige — potrebuješ izobrazbe. To izobrazbo si pa edino le v N. D. O. lahko pridobiš. Edino le v pravi demokratični (ljudski) organizaciji si lahko prisvojiš tisto moč katero potrebuješ. Zatorej še enkrat ponavljam, in upam da ne zaman: Vsa tržaška slovenska mladina v »narodno delavsko organizacijo." Ker se bode začelo v kratkem s predavanji, delavnimi tečaji i t. d. prosimo da se tisti kateri se želijo nekaj naučiti takoj prijavijo pri društvenem uradu N. D. O. g. Slavecu, ulica Lavatoio št. 1. L nad. W\ Kranjska i Slovanski jug. Konflikt med bosensko-herc. Srbi in Hrvati. O žalostnem konfliktu med srbskimi in hrvatskimi poslanci v bosenskem saboru, ki je ko-nečno povzročil fizičen pretep, smo že brzojavno poročali. Ta žalostni dogodek je na vse narodne kroge na Hr-vatskem in v Dalmaciji, a tudi v Srbiji, kjer se trudijo, da bi prišlo do popolnega sporazuma med Srbi in Hrvati in koaliranja skupnih narodnih sil, zelo globoko učinkoval. Splošno se domneva, da je ta konflikt posledica parole stare avstrijske polilike: divide et impera (razdeli in vladaj). Začetkom »ustavnega" režima v Bosni in Hercegovini je bilo namreč opa- Žaiosfoo so!nc8. (Ljubljanska narodna.) Sijaj, sijaj, solnčece, oj solnce rumeno! Kako bom s’jalo solnce, k’ sem vedno žalostno. Solnce zgodaj gori gre, že vrane vpijejo, bi rade solnce skrile, pa ga ne morejo. Sijaj, sijaj, solnčece, oj solnce rumeno! Kako bom s’ja!o solnce, k’ sem vedno žalostno! Solnce že čez poldne gre, se krokarji dero, pod nebom frfotajo in temo delajo. Sijaj, sijaj, solnčece, oj solnce rumeno! Kako bom s’jalo solnce, k’ sem vedno žalostno! Solnce že za goro gre, že čuki čukajo, zahoda so veseli, ker luč sovražijo. Bav-bav. žati resno gibanje, da se odpravi šovinizem tako na srbski kakor na hr-vatski strani. Velikanski uspehi hr-vatsko-srbske koalicije na Hrvatskem, ki je onemogočila boj med enako-krvnimi brati enega in istega jezika, so vplivali tudi na Bosno in Hercegovino, ker je medsebojno negiranje zelo bujno cvetelo. Toda v kratkem so se začele rušiti vse vezi med Srbi in Hrvatu Hrvati pod vodstvom dr-Mandiča so se namreč kljub prej-šjnemu sporazumu pri debati o agrar. LISTEK. MICHEL ZČVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. Nekega večera sta se dva moška izkrcala pred zastorom iz rdeče in modro pisane svile, ki je ohranjeval veži dobrodejen hlad. Šla sta navzgor, po širokih mramornih stopnicah, ki so vodile v preddvorano. Tisti izmed obeh, ki se je zdel mlajši, je stopal naprej. Oblečen je bil v preprosto obleko florentinskega kroja ; njegovi lasje so bili plavi. Njegov tovariš bi bil drugače orjak, toda hodil je ves sključen; gotovo so ga bolela rebra. Bil je popolnoma sivih las. Florentincu bi bil človek prisodil kakih trideset let. Stopil je v predvorano, okrašeno s kipi, ni se videlo, da bi se kaj zmenil za številne goste, ki so se gnetli po nji. Mirno je počakal, da je prišla avdijenčna vrsta nanj. Kajti Aretino je kakor kak državnik dajal avdijenco vsakomnr po njegovem dostojanstvu in njegovi zaslugi. Nazadnje je vendarle prišel sluga, ki je odvedel njega in njegovega tovariša v sosednjo sobo. Dve ženski sta bili tam, o-blečeni z nesramno eleganco, in sta igrali na gitaro. Tu je moral zopet čakati. Vrata v ozadju so se včasih odprla, in slišalo se je glasno govorjenje. Skozi ta vrata je stopit slednjič mladi Florentinec. Sivolasi tovariš je ostal na svojem mestu. V"novi dvorani, kamor so ga privedli, se je znašel nezna- neč v navzočnosti večih moških in treh ali štirih ženskih. Te so nalivale moškim pijače v krasne čaše iz brušenega stekla. — Česa želite ? je dejal s krepkim glasom eden izmed moških, ki je na pol ležal na udobnem naslanjaču. Florentinec je naglo spustil pogled po navzočih. In nedvomno ni videl ničesar nevarnega, kajti odgovoril je brez obotavljanja : — Rad bi videl slavnega pesnika, ki prebiva v tej palači. — Govorite prijatelj, govorite! Vi stojite pred Aretinom v zato, da vam poklonim njegovi lastni podobi! Česar želite ? — Prišel sem iz Florence nalašč tribut svojega občudovanja. — Klara! Margareta! je vzkliknil Aretino. Česa čakata, nerodi, namesto da bi ponudili temu mladeniču stol ter mu nalili pijače. Le počakajta, nepridipravki! Naučim vaju, kako morata zaslužiti ime A r e t i n k i, ki sem vama ga dal, to je, boginji gracijoznega poetskega gostoljublja . . . Med tem kramljanjem je Peter Aretino motril mošnjo, ki jo je imel Florentinec privezano k pasu. In ker se mu je zdela dovolj rejena, je navdušeno udaril s pestjo po mizi, ki je stala pred njim, ter zaklical: — Bog in bogme, gospod plemenitaš! Ugajate mi, in nemudoma vas hočem nagraditi s sonetom svojega kova . . . — Mojster, je odgovoril Florentinec, najprej vam moram povedati dvoje: prvič, da nisem žejen) in drugič, da nisem plemenitaš. — Kaj pa ste potem? — Pesnik sem, ali vsaj izkušam biti. Aretinec je namršil obraz in zamrmral: — Eh, pero ni vredno manj od meča . . . Sicer pa, s čim vam morem koristiti? — Prišel sem v Benetke z nado, da postanem vaš tajnik. — Oho! je vzkliknil Aretino, to je velika častihlepnost! Kaj pa ste spisali? Ali imate dokazov? . . . — Lahko vam ponudim tega, da na licu mesta improviziram balado. To rekši, se je zdelo, da Florentinec v skromnosti pričakuje pesnikove odredbe. Aretino se je zleknil nazaj, pomeril tujca od nog do glave, na to pa se je obrnil k svojim gostom, ki jih je ta prizor po vsem videzu zelo zanimal: — Če vaša preblagorodja ne vidijo v tem ničesar neprimernega . . . — Nasprotno! Naša blagorodja bodo očarana, je dejal nekdo, ki ga Florentinec ni bil opazil, ker je sedel v polmraku, čisto v ozadju sobe. Zdaj pa je Florentinec pogledal tega moža ter se mu nas- mehnil. — Samo če ti želiš, dragi moj Bembo! je dejal Aretino. Toda kaj bi dejali tvoji verniki, če bi te videli tukaj, kako se ukvarjaš s soneti in baladami, ki nimajo nobenega posla s svetim evangeljem! . . . Kar pričnite mladi mož; poslušamo vas! Florentinec si je odkašljal, kakor da bi zbiral misli, nato pa je napovedal: — Pozorišče moje balade leži nedaleč od Treviza, v soteski Piave. Aretino se je sunkoma vzravnal. — Naslov, je nadaljeval Florentinec, je ta: Pesnik In razbojnik. — Prijazen naslov, je vzkliknilo par gostov. Aretino je bil vstal. — Gospod, je dejal, oprostite. Pozabil sem bil, da imam važen sestanek. Ako se hočete jutri še enkrat oglasiti, bom z živahnim zanimanjem poslušal vašo balado. Do jutri torej, do svidenja . . . Dajte, pojdite tod, da vam ne bo treba hoditi . skozi predsobo. Dočim je odpiral Florentincu vrata, mu je šepnil v uho: — Počakajte me tu . . . Nato se je vrnil k svojim gostom: — Vrag naj vzame vse sestanke! Ves divji sem zaradi njih. Zdaj je že osem dni, ko nimam časa, da bi zložil sonet, ki sem ga obljubil vojvodi Ferarskemu, in pravljico, ki jo hočem poslati njegovemn veličanstvu cesarju Karlu. Oprostite me, gospoda. — Res si vreden pomilovanja, dragi Peter, je rekel moški, ki je sedel v ozadju. — Eh! Treba je skrbeti za vsakdanji kruh! To ni tako, kakor pri tebi, ki lahko imenitno živiš s svojimi kardinalskimi dohodki ! — Za katere se imam zahvaliti Aretinu! je rekel Bembo ter se nasmehnil. — Res je, da imam nekoliko vpliva na Svetega Očeta, je menil Aretino. Jako lakomen je gotovega denarja, toda z naslovi vseeno ne skopari, če hočemo biti pravični. Toda Aretinovi gostje so bili med tem odšli. Tudi Bembo se je poslovil. (Dai)e.) nem vprašanju ločili od Srbov in se postavili na stališče veleposestnikov, agov in begov, dočim so Srbi vstra-jali na obligatoričnem odkupu kmetov. Od tega časa so se Hrvati približali muslimanom in tako formirali vladno večino, Srbi pa so ostali v opoziciji. Kmalu se je šovinizem tako v hrvat-skih kakor v srbskih vrstah začel zopet širiti in dovedel konečno do osebnega pretepa. A vsi znaki kažejo, da je zanetila ogenj med Srbi in Hrvati neka tretja moč, to je bosenska vlada, ki izvršuje v tem slučaju samo svoje povelje, namreč doseči razdor med jugoslovanskimi narodi. Mi pa pričakujemo, da bo Hrvate in Srbe ta dogodek spametoval in jih privedel do prepričanja, da je le v skupnem delu rešitev Srbov in Hrvatov. Da je ta žalostni dogodek samo posledica vladnih mahinacij, dokazuje tudi dejstvo, da se nemški listi zadnjega dogodka v bosenskem saboru silno vesele. Okrajne volitve na Hrvatskem. Na Hrvatskem se že dalje časa vrše okrajne volitve, kajti vsaki okraj ima pravico, da določi termin za volitve svojevoljno tako, da se volitve v vseh okrajih ne vrše istočasno. Poročali smo že, da je pri dosedanjih volitvah skoro povsod zmagala hrvatsko-srbska koalicija. Pretekli pondeljek so se vršile volitve v največjem deželnem okraju, namreč zagrebškem. Dasi ljudstvo še nima toliko smisla za okrajne volitve, kakor za saborske, vendar se je volitve vsled nove volilne reforme udeležilo toliko volilcev, kakor dosedaj še nikdar. Koalicijski listi povdarjajo, da nri sedanjih volitvah za veliki zagrebški okraj koalicija ni samo ničesar zgubila, ampak z uspehom prodrla celo v onih okrožjih, ki so bili dosedaj vedno posest drugih strank. Važno je tudi dejstvo, da zajedno s koalicijo zmaguje tudi druga resna opozicijonalna stranka, hrv. Starčevi-čeva stranka (t. zv. Milinovci). Celokupni rezultat volitev v zagrebškem okraju je torej ta, da so zmagale opo-zlcijonalne stranke na škodo Radičeve kmetske, franko-klerikalne in vladno-munkaške stranke, ki bodo tvorile v bodoče samo manjšino zagrebške okrajne skupščine. Splošni pregled. Grof Khuen o tisku. V slavnostni seji ogrskega časnikarskega penzij-skega instituta je rekel ministrski predsednik grof Khuen o časnikarjih sledeče važne besede: Lep je skrbeti za one, ki si po burnem življenju žele nekoliko počitka. Delavci na polju tiska so te skrbi tem bolj vredni, ker vsako čuvstvo dobi v časopisju najprej odmeva. Časopisje je pogosto dvignilo svoj glas proti meni, toda nisem ga s tožbami preganjal. V vsakem napadu sem našel še zrnce dobre ideje in priznati moram, da ravno časopisje pogosto da povod k dobri stvari. Zato sem dolžan zahvalo časopisju, ker sem prepričan, da je delo časopisja v korist družbi in narodu. Novoizvoljeni rumunskl državni zbor se je sešel. Kralj Karol je bil pri prestolnem govoru viharno pozdravljen. Kraljev govor se je skliceval na to, da vladna večina kaže, da vlada uživa zaupanje. Vladna politika zagotavlja Rumunski dobro razmerje z vsemi državami. Vlada ima na programu izboljšanje gospodarskih in so-cijalnih razmer. Glavno do zbornice bo poleg proračuna odprava draginje, ki naj jo omeje razni zakoni. Za tem pride na vrsto delavsko zavarovanje, organizacija obrti in decentralizacija uprave. Finančno stanje je ugodno, armada dobi 3 milijone več. MALI LISTEK. Slov. deželno gledališče. ,FAUS T". Opera v petih dejanjih. Spisala C a r r 6 In Barbier, uglasbil Charles Gounod. Gounodov »Faust* je v prvi vrsti francoska opera; francoski so značaji nastopajočih oseb, francoska je sce-nična zgradba, francoska je glasba. Celo delo je zavito v fin pajčolan diskretne pikanterije, ljubavne scene obdaja tista neprikrita francoska atmosfera, ki vzbuja sočutje in ginjenost z vsemi najmanjšimi sredstvi, ki koke-tuje s solzami in vzdihi, ki ni nikoli surova ali žaljiva, ampak vedno de-centna in celo zabavna. Kulminacije dejanja po pristni francoski maniri niso visoko dramatične, pač pa visoko-teatralne. Operni libreto g. Carreja in Bar-bierja je kot podlaga za opero v takšnem stilu, kakršnega zastopa Charles Gounod, zelo primeren in pripraven. S tem, da sta libretista prevzela v celoti razporedbo scen po Goethejevem originalu, nista varovala jed-notnosti dejanja, ker so namreč tudi pri Goetheju Margaretine scene v zelo rahli zvezi med seboj. Na srečo se ta pomankljivost ne opazi preveč, ker sta se libretista z nekakšnim strahom skrbno ognila vsem globokejšim, filo- Ljudstvo je kralja navdušeno pozdravljalo na cesti. Novi ruski kabinet. Stolipin bo imenovan za finančnega ministra namesto ministrskega predsednika pride finančni minister Kokovcev, minister notranjih zadev bo Stiirmer in minister zunanjih zadev Neradov. Italijanska ministrska kriza. Piše se, da bo kralj poveril sestavo kabineta Giolittiju, ker pojdejo tudi sncifalisti z njim. Diaz baje odide. Njegov naslednik v Mehiki postane minister finance Linautur. Portugalska stavka ni splošna, zato teče delo naprej; tuintam je prišlo do boja med stavkarji in delavci. Posredovalo je vojaštvo. Med Parizom in Madridom se bo vršila velika tekma aviatikov. Ruska vlada je sprejela odpoved 21 profesorjev petrograjske univerze. Nevarnost je, da odidejo vse boljše moči z univerze. Bojkot grških ladij se je zopet začel po turških pristanih. Klaverna zmaga klerikalcev na Dolenjskem. Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah na Dolenjskem je bilo oddanih 2165 neklerikalnih glasov. Torej skoraj polovica od 4873 glasov, ki so bili oddani za klerikalnega kandidata Vehovca, ali tretjina vseh oddanih glasov. Mandelj sam je debil 1136 glasov. — Če pomislimo, da se ni za volitve na Dolenjskem na naši strani v Ljubljani niti mezinec premaknil, če slišimo, s kakšnim brutalnim terorizmom je duhovščina gnala klerikalne volilce na volišče, moramo pač priznati, da je bilo nad 2000 glasov oddanih po prosti pravi ljudski volji. V danih razmerah je ta številka velikanska in le kaže, da tudi na deželi ni vse tako kot pravijo klerikalci. Da je vsak tretji volilec sam od sebe napredno volil, to je zelo veliko. Tern lepši pa je še rezultat, če odbijemo tiste hribovske in zaostale vasi, kjer je kaplan ali župnik pridobil za Vehovca prav vse glasove. Da bi bil tudi na deželi tak proporčni volilni sistem kot v Ljubljani pri občinskih volitvah, bi naprednjaki že sedaj dobili na deželi najmanj eno tretjino mandatov. S časom in sicer kmalu pa bi se razmerje v klerikalni in napredni stranki glede števila glasov zamenjalo. Neveljavnih glasov je 625, ki so bržčas bili vsi namenjeni za neklerikalne kandidate. Nadomestne volitve za deželni zbor: V Mokronogu je dobil Vehovec 146, Mandelj 51 glasov; v Št. Janžu Mandelj 134, Vehovec 49, Krek v boju za Kregarja in Ste feta. Včeraj ali predvčerajšnjem je bila pri baronu Schwarzu deputacija, ki jo je vodil Krek. Navzoča sta bila tudi Kregar in Štefe. Pripoveduje se, da si klerikalni poslanci na vse kriplje prizadevajo, da bi bila preiskava ustavljena. Tudi potovšnje barona Schwar-za se spravlja s tem načrtom v zvezo. Tudi včerajšnji „Slovenec“ potrjuje to vest. Pravi, da se Kregar in Štefe preiskave ne bojita. (Ali Vam je Schwarz že zagotovil, da bo to v miuisterstvu izposloval ?) Pred poroto pa pravi »Slovenec", da se Kregar in Štefe ne upata iti in da ne bosta tožila tudi če se jima reče, da sta sleparja In goljufa. Garantiramo klerikalcem in tudi vladi, da bomo preskrbeli, da izve javnost vse podrobnosti Kregarjevih in Štefetovih sleparij. Ne bo pa čula tega samo naša domača javnost, marveč tudi druga izvenslovenska. Prišlo bo vse na dan! Tudi tega ne bomo zamolčali, v koliko so pri zadevi angažirani dr. Krek in škof Bonaventura! zofskim mestom in je vsled tega ljubezenska zgodba, ki jo nudita, tako lahko razumljiva, da način, po katerem je dejanje zgrajeno, zares ne otežuje zasledovanja cele tragedije. V veliko večji meri kot libreto, pa je seveda Gounodova glasba vzrok splošnim velikim uspehom, ki jih doživlja delo po celem svetu. Prav malo oper je v celi muzikalni literaturi, katerih melodije bi se mogle meriti po popularnosti z melodijami iz .Fausta"; ako nepristransko presojamo Gouno-dovo glasbo po njeni vrednosti, potem moramo že priznati, da zasluži v polni meri svojo priljubljenost. Gounod sicer ni mož velike dramatične sile in tudi prav nič ne tajimo, da bi bila ravno v .Faustu* dramatična sila v povzdigo karakterizacije in pregnantnejšega izraza tragičnih psihičnih procesov včasih zelo primerna, ampak njegova glasba ima vendar čisto jasne poteze visoke umetniške ambicije in visoke umetniške resnosti, njegova melodika je prijetna in njegova dela so dovršena in interesantna. Navadno se očita Gounodu, da njegova glasba ni vedno brez banalnosti in trivijalnosti. Seveda pa treba pri takšnih očitanjih natanko razločevati, ali leže grajani nedostatki v delu samem, ali pa niso bili morda šele zanešeni v delo po slabih izpeljavah. Pri Faustovi glasbi se je treba brez .Slovenec" je oficijelen organ .Slomškove zveze", koje odbor večkrat celo na uvodnem inestu objavlja svoje razglase in sklepa. Odbor s tem dokazuje, da je .Slovenec" njegovo glasilo, oziroma oficijalno glasilo klerikalnega učiteljstva, kojega generalni štab podaja svoje uradne izjave v .Slovencu". Za vse lumparije te kloake je torej v polni meri odgovorno klerikalno učiteljstvo. Od naše strani, pravi .Slovenec" bo v polni meri poplačano liberalno učiteljstvo. Vprašamo ga, katera pa je tista .stran"? Ali morebiti S. L. S.? Saj je vendar dr. Šušteršič javno priznal, da .Slovenec" ni identičen s. S. L. S., ker ni nje glasilo. Morebiti je pa tisla .stran" dični falzifikatosr glasovnic za trgovsko in obrtno zbornico ? Potem pa že ne bo hudo! Umazan kvartet. Kregar in Štefe sta si umazala prste pri glasovnicah trgovsko - obrtne zbornice, Smerdelj in .gospod inšpektor" K. S. pa pri šolskih tiskovinah Učiteljske tiskarne. Čedna družba! Slabe čase imajo klerikalci v Ljubljani, V nedeljo, dne 15. t- m. so sklicali zaupni shod „S. L. S." za Dvorski okraj v prostorih glasbenega društva .Ljubljana" v — Unionu. V celem Dvorskem okraju ne morejo ti reveži dobiti lokala, kjer bi volilcem povedali, kako bodo Ljubljano do nazega slekli, ako zagospodarijo na magistratu. Prvi je govoril dr. Zajec, ki je somišljenikom razkladal, kako se na najlažji način kumuli-rajo mastno plačana častna mesta. Drugi govornik, dični podpredsednik .Trgovske in obrtne zbornice" Ivan Kregar pa je povedal, kako se na najnovejši način agitira s tem, daj; e ponaredi uradne listine. Škoda, da ni drž, pravdništvo uvedlo že takrat proti njemu preiskave, mož bi mogoče lahko tudi povedal, da mu je podpredsedniško mesto lavno tako odklenkalo, kakor — županski stolec ljubljanski. Klerikalci se torej niso lagali, ko so zapisali na vabila, da bo razgovor važen in zanimiv. .Slovenec" se krega, ker stoji v včerajšnjem .Pismu iz Rima", ki ga je pisal slovenski kaplan fajmoštrovi kuharici, „Merrly del Val" in .Loren-zilli" mesto „Merry del Val" in „Lo-renzelli". Ja, .Slovenec" naj prime za ušesa onega kaplana, kajti mi ne moremo za to, če oni kaplan ne ve, kako se pišejo slavni ljudje v katoliški cerkvi. Mi smo ponatisnili, kakor smo dobili v roke, ničesar nismo pri-dejali, ničesar izpustili, ničesar popravili. Po kaplanovem pravopisu torej: .Merrly del Val" in .Lorenzilli". Na razna vprašanja, ali bo tudi .Kmetska posojilnica ljubljanske okolice" hranilne knjižice .Glavne posojilnice", katere so ji izročili vložniki iste posojilnice, sama vse preskrbela pri c. kr. deželnem sodišču, kakor je to storila .Mestna hranilnica ljubljanska", da smo dobili od .Kmetske posojilnice" zagotovilo, da bo tudi ona vse potrebno ukrenila. Promocija. V soboto, 18. t. m je bil na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju promoviran.živinozdravni-kom g. Anton Peršuh. Čestitamo! Eden poglavitnih grehov se glasi: delavcem ali najemnikom zaslužek utrgovati ali zadrževati. Kadar pojde naša politična oblast letos k velikonočni spovedi, naj se tega greha obtoži, kajti najemniki za ljudsko štetje še sedaj niso prejeli svojih zasluženih grošev. Obljubilo pa se jim je, da takoj, ko oddajo števne pole, dobijo zaslužek nakazan. Če pomislimo, da sta od tega časa potekla že dva meseca in če pomislimo, da je skoro vsak pri svojih financah računal, da bo dobil vsaj okrog 1. febru- dvoma odločifi za poslednjo alternativo, kajti četudi Gounodov talent in njegova ustvarjajoča sila nimata posebno izrazite individualnosti, treba vendarle povdariti, da ima dovolj, čisto dovolj lepih muzikalnih mislij. Gounod je, kakor znano, proučaval z veliko vnemo in še večjim razume vanjem dela Mozartova in Beethovnova, in sledov teh študij pazljivemu poslušalcu v Faustovi partituri ni pretežko zaslediti. Poznal je pač tudi Schumanna in Berlioza, in kakor mu je bil prvi vzor v harmoniki, tako ima od drugega svoje sigurno obvladovanje instrumentacije. Gounod je daleč od konvencije in šablone, saj je uporabil vse pridobitve takratne najmodernejše umetnosti. O kakem razvitem principu vodilnega motiva pri njem seveda ni mogoče govoriti. Pač pa uporablja komponist večkrat takozvane spominske motive, t. j. karakteristične melodije ponavlja na takšnih mestih, kjer spominja pesnitev v kakršnemkoli oziru, na tisto situacijo, kjer je motiv nastopil prvič. S tem zelo dobro podpira scenične dogodke in utrdi notranjo zvezo svoje glasbe. Tudi podobnost različnih samostojnih motivov med seboj in pa izpeljava manjših fraz iz teh motivov priča o želji komponista, dati svoji glasbi dobro viden relief. Predstava se je držala s hvale- arja obljubljeni zasihirek, zato se morajo c. kr. okrajna glavarstva obsojati, da ne izplačajo kar imajo izplačati. Mislimo, če je to stonii) ljubljanski magistrat, bi lahko tudis okrajna glavarstva. Kaj je s koafilsciranimi živinskimi potnimi listi? Prejeli smo: Včeraj je bil v Ljubljani živinski » 3emenj, ld je bil za marsikaterega sejmarja neprijetno iznenadenje. Iz gotovih okrajev so namreč konfisci-: rali skoro vse živinske potne liste, ; češ, da so napačno izdelani; da ob-; stoji že 20 let stara nova odredba glede izdelovanja teh potnih listov. Vsi ti, katerim so bili listi konfisci-rani, bodo še kaznovani. To je čudno>. Županstva po deželi, ki bi morala vedeti o kaki taki novi odredba, so liste vedno tako izdelovala, oziroma pustila, izdelati, kot so bili ti zadnji, ki so jih naenkrat konfiscirali. Kako pridemo mi do tega? Če obstoje res kake nove odredbe, naj pristojne oblasti ponče županstva o tem, a kar tako konfisd-rati, je vendar malo preveč. Še to malo živine, kar je imamo, naj se nam s takimi šikanami zabranjujejo spraviti v promet. Pa še eno. V Ljubljani je skoro 7 krat dražja pristojbina za par volov postavljene na sejmišče, kot drugod. Za to ceno bi smeli pač zahtevati, da dobimo iz ondotnega vodnjaka vsaj potrebno vodo za živino. Več prizadetih sejmarjev. Pivovarniški kartel. Iz gostilničarskih krogov smo dobili poročilo, da so sedaj izstopile vse slovenske pivovarne (vrhniška, žalska, mengeška) iz kartela, tako da smejo prodajati pivo vsakomur. Ker je kakovost njih izdelkov gotovo boljša od tujih, priporočamo narodnim, zavednim kolegom. da podpirajo domača podjetja! Odbor „G!asbene Matice" prosi one udeležence izleta na Reko in v Opatijo, ki se nameravajo udeležiti koncerta v Opatiji v soboto zvečer, da naroče vstopnice naravnost pri trgovcu A. Tomašiču (trafika) v Opatiji ali pri knjigarju Hromatika na Reki. Opatija. Oni udeležniki, ki gredo naravnost v Opatijo — nič v Reko — naj se v Št. Petru zglasijo pri Ivanu Vahtarju iz Voloske, ki bo tam čakal, ter jim bo dal navodila. Ta dan je v Opatiji brezplačno odptt akvarij, zelo poučen in zanimiv. „SIovenska Filharmonija" priredi v soboto, na praznik Marijinega Oz-nanenja dne 25. t. m. v veliki dvorani hotela „Union“ dobrodelni koncert, pri katerem bode sodelovala znamenita umetnica na glasovirju. Podrobnejše podatke jutri. Benefični predstavi dramskega osobja, ki se vršita v soboto in v nedeljo popoldne, naj dokažeta, da zna občinstvo po zaslugi ceniti težavno nalogo slovenskega igralca, naj dokažeta, da gledališka publika razume težaven in malo zavidanja vreden položaj slovenskega umetnika. Visoko število dramskih novitet, med njimi prav odlično zastopana literarna dela, nam živo priča o naravnost ogromnem delu, katerega je moral premagati letošnjo sezono vsak posameznik našega dramskega perso-nala. Če sedaj ob koncu sezone pogledamo bilanco dramskih uprizoritev, potem pač moramo priznati, da izkazuje velik umetniški konto. In v tem priznanju leži že tudi nadaljni moment, ki govori o upravičenosti benefičnih predstav dramskemu osobju, ozir. naši moralni dolžnosti, počastiti sedaj ob slovesu še enkrat našo dramo s polnoštevilnim obiskom. V soboto in v nedeljo popoldne naj bo deželno gledališče zbirališče vseh ljubiteljev in podpornikov dramske umetnosti. Šarlvarl — larifarl. Na pomoč! gospod urednik, estetiki me hočejo vredno vztrajnostjo visoko nad nive-aujem poprečnih opernih uprizoritev. Res je, da je vladala med solisti in orchestrom precej velika nesi-gurnost in da bi tudi orchester kot tak brez škode prenesel nekaj finejše izdelanih nijans in bi bila malo pre-ciznejša izpeljava orchestralnega dela osobito v tretjem dejanju zelo potrebna, ali z ozirom na to, da je g. kapelnik Č a j ž n e k prevzel dirigiranje šele poldrug dan pred predstavo in s tem spoh omogočil opero, mu gre vsa pohvala in specijelno priznanje za njegovo veliko uslužnost. Naslovno ulogo je pel kot gost g. K r š m p e r a, tenorist zagrebškega gledališša. Da je izvrsten pevec, je dokazal predvsem v tretjem dejanju v velikem ljubevnem duetu, precizno intonacijo smo opažali zlasti v mnogih ensembelskih stavkih. Njegov lirski tenor z lepo, zmagovito višino je našel v občinstvu toplega odmeva; njegove igralske kvalitete so prestale odločilno in najtežavnejšo preskušnjo tretjega akta s častjo. Margareta gdč. N4da-s o v e je bila vredna naslednica njene odlične Mimi. Balado o tulskem kralju je prednašala z umetniškim okusom, arijo o nakitu gracijozno in elegantno, duet s Faustom nežno in s pravim čutom. V molitvi četrtega dejanja je našla dovolj ganljivih momentov, markantni akcenti v zadnjem dejanju niso izgrešili svojega upliva na ob- uto jjjiti! Mod, simboliste me tlačijo, s katerimi se-niisem š? nikdar pajdašil, in podtikajp- mi tendence, o katerih nisem še nikdar sanjal. Kriče, da mečem smrdljive bomba, a v:igel sem le predpusten! konfeti; hotel sem le za-; davati, a vpijejo, da sem pretepač, h Nameravali sem z bizarnimi kontrasti; ; stilov in raznih znanih; figur (ne | svoj ih, nego Jurčičevih, Kersniko-j vito, Milčinskega. Cankarja i. dr.) zbujati smeh,, a glejte zlomka, zbudil sem; ■ sveto ogorčenje. Kar so. videli in slišali naši gg. kritiki v „šarivari“, je-vse čisto* gol larifari. Edini Ethiii Kristan ni videl v harlskinu hudiča in zato semi mu globoko hvaležen. Vas pa, g. urednik, le prosim, da prijavite i to mojo slovesno izpoved, zakaj pre-modri in pregloboki gg. kritiki delajo le krivico sami sebi, če me predstavljajo slovenskemu svetu kot opasnega atentatorja, ko sem poizkušal biti le poreden šaljivec, nič več in nič ma-nje. Da so trditve o sikanju iti razburjenju med »Šarivari" tudi le larifari, pa veste sami. Bili ste priča! Zdravi! Vedno dobre volje ostaja Vaš — S m e h o s 1 a v Veselko. Župni vaditeljski tečaj sokolske župe Ljtibjana L pri Sokolu L je bil preteklo nedeljo dokončan. V 6. nedeljah se je v 30 predavateljskih; urah obrazložilo pregledno teoretično in praktično vso obširno tvarino, ki naj ja obvlada sokolski vaditelj. Vseh poslušalcev in slušateljk je bilo 42, povprečen obisk na uro je znašal 26. Upajmo, da obrodi vztrajno in požrtvovalno delo tudi trajne uspehe na polju sokolske in s tem narodne vzgoje! Sokol L priredi 2. aprila v Mestnem domu sokolski večer v večjem slogu. Po sedanjih dispozicijah se namerava dati večeru do 11. ure resen, pozneje pa zabaven značaj. V društveni sobi se vršijo večer za večerom skušnje raznih odsekov in predpriprave. — Za vzhodna predmestja Ljubljane nastajajo novi časi. Nad 100 mladih ljudi najrazličnejših poklicev je organiziranih v znamenju ljubezni k delu za razvoj in napredek tega, kar je dobrega skrito v mladih, podjetnih dušah. Sovražnik vedno preži in gleda, kam bi zasejal črva pogube. V delu bodi straža! Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov ponovno opozarja svoje člane na IV. redni občni zbor, ki se vrši v četrtek, dne 23. t. m. ob 9. uri zvečer v salonu hotela „IIirija“. „llirija“. Ker je letošnji občni zbor zelo važnega pomena, agitirajte tudi med nečlani za pristop, ^im močnejši bomo tem večji bodo naši uspehi, tem lažje bomo zastopali naše interese. Ropar monštrance v šentpeter-ski cerkvi zasačen? Od neke strani se nam poroča, da so roparju monštrance v omenjeni cerkvi že na sledu. Baje je to storil neki vojak, pri katerem so našli hostijo v papirju zavito in v kovčegu spravljeno. Monštranca pa je bila zavita v vrečo in zakopana pod zemljo. Razume se, da biležimo to vest za danes le kot smo jo prejeli. Dobro pa bi bilo, če vojaška oblast to zadevo pojasni. Pavšlarjeve vodne sile pred sodiščem. Tomo Pavšlar iz Kranja je svojčas kupoval razne parcele ob Savi, pogojno, če se njegovi načrti posrečijo. Tako je kupil tudi od nekega Miha Porenta, ki pa je dotične parcele prodal nekemu Kokalju s pogoji kot jih je s Pavšlarjem sklenil. Ta kupčija pa ni odgovarjala Pavšlarjevim načrtom. Prišlo je do civilne pravde, v kateri se je glede na Pavšlarjeve pogoje tudi pod prisego pričalo. Kjer pa več prič za eno in isto stvar različno priseže, se izcimi iz take zgolj civilne pravde navadno še tudi kazenska — za nameček. In tako je bilo činstvo. Igralsko bi jo želeli morda pač za par nijans izrazitejšo; mislimo zlasti v lil. aktu, kjer nam sicer vedno odlična umetnica ni mogla predočiti prave slike udane ženske ljubezni; tudi v. dejanju bi par karakterističnih detajlov ne bilo odveč. Mefista je zastopal z očitnim uspehom g. Križaj. Njegov polni simpatični glas pogreša sicer še potrebne pompoznosti in vo-luininoznosti v nižini in poje vsled tega g. Križaj večkrat oktavo višje, ali spričo vseh drugih vrlin, ki smo jih opazovali pri premijeri ..Fausta" na njem, more to komaj priti v poštev. Omenjamo pesem „Da, denar, sveta vladar", v kateri je g. Križaj premagal ritmične težkoče z lahkoto, ki nam imponuje. Priznanje zasluži njegovo petje pred cerkvijo in njegova serenada v IV. aktu. G. P e r š 1 je napravil iz svoje same na sebi majhne uloge vse, kar more napraviti resen umetnik. Uloženo pesem v II. dejanju je pel s pravim, v srce segajočim čutom. Siebel je našel v gdč. Š m i d o v i ljubeznivo interpretinjo, gdč. P e r-š 1 o v a kot Marta je ugajala. Ako arrangement v II. in IV. aktu ni bil brez pomanjkljivosti, ne pripisujemo tega sicer zelo vestni in okusni režiji, temveč drugim faktorjem. Zbor in potrebno opazko o logični razporedbi obeh slik četrtega dejanja si moramo prihraniti za reprizo. —a— tudi pri teh Pavšlarjevih vodnih silah. Jože Novak, bratranec J. Jeršeta, bivšega župana v Mavčičah pri Kranju je tega svojega sorodnika obdolžil, da je pri tisti pravdi po krivem pričal in prisegel, da bo šel Jerše »tak ričet žrt, da bo kar šprical", sploh, da je Jerše goljuf, da je ponarejal volilne imenike in da je tistega Šetinca, ki je 2 človeka ustrelil, spravil v Ameriko, ko so ga zasledovali in sicer da se je Jerše, že ni bil več župan, sam hvalil proti Novaku, da je Šetinca spravil na pot z občinskim pečatom, ki ga ni izročil novemu županu. Da bi vse to še bolj držalo, je šel Novak k dr. Walentschaku, W je zanj izkoval ovadbo na državno Pravdništvo. (Dr. Walentschag rad dela take ovadbe navadno na škodo svojih klijentov.) In ta štrena se je motala od razprave, do razprave, po 7 letih z začetkom računjeno, se je šele včeraj Popoldne pri deželnem kot vsklicnem sodišču razmotala tako: Državno Pravdništvo ni imelo nobenega povoda se opirati na dr. Walentschakovo ovadbo. Novak je pri tretji obravnavi že postal bolj ponižen, izgovarjal se je, da je svoje obdolžitve napram Jeršetu le v »objektivnem smislu" za-počel. Ker se pa take obdolžitve in ovadbe na drž. pravdništvo ne delajo v »objektivnem" smislu, je deželno sodišče Novaku potrdilo že od prvega sodnika v Kranju izrečeno kszen na 14 dni zapora, kjer bo lahko razmišljal o svojem objektivnem smislu, ter o zavoženih Pavšlarjevih silah. Jeršeta je zastopal dr. Žirovnik za odvetnika dr. Kokalja v Kranju. „Sind Sie Herr Leutenant der das Koupe verunreinlgte?“ Ste vi g- poročnik, ki je kupe p o n e -s n a ž i 1 ? Zgodovina tega vprašanja nam je znana, za vse slučaje pa jo v Slavnih potezah pokličemo v spomin. Belgijski poročnik Anton Suchanek se je 22. novembra p. 1. civilno oblečen vOzil z nočnim vlakom iz Ljubljane v Lesce. Od Kranja naprej je bil čisto sam v svojem kupeju. Iz Lesc dalje do Jesenic se v tem kupeju ni nihče vozil. Ko pride sprevodnik Grilc po izstopu poročnika v dotični kupe, mu puhne nasproti strašen smrad in ko natančneje pogleda, ugleda pred seboj velik kup. Sprevodnik je celo stvar javil vlakovodji. Drugi dan je videl istega častnika se peljati v družbi g. Fluksove. K njej je šel Grilc, da med štirimi očmi izve ime neznanega mu poročnika. Ta pa je Prišel spievodnika izzivat na južni kolodvor malo pred odhodom vlaka. Zakričal je nad njim oblastno, kot so že belgijski častniki vajeni: „Sind Sie der Kondukteur Grilcnakar ga je oni dostojneje vprašal: „Sind Sie Herr Leutenant, der das Koupe verunreinigte?" Poročnik je sprevodnika tožil in na splošno presenečenje je prvi sodnik toženca obsodil na 20 K globe. Proti tej sodbi ?ta se oba pritožila: Grilc radi krivde •n kazni, Suchanek radi še premajhne kazni. O obeh vsklicih se je včeiaj dop. obravnavalo. Dr. Walentschag kot zastopnik poročnika, je na dolgo jn široko dokazoval nedolžnost svojega klijenta. V podporo dokazov je tudi navedel, da je bil Grilc disciplinarnim potom prestavljen iz Trsta v Ljubljano Obtožencev zagovornik dr. Oblak pa je svojega nemškega tovariša krepko zavrnil v tem smislu, da niso taki vplivi na sodišče nelojalni za ta slučaj prav nič potrebni in kar je glavno: ta trditev je čisto iz trte izvita. Dokaz, akti državne železnice >n izpovedba Grilca, ki pravi, da je bil vsled prošnje le radi njegove bolne Žene, oziroma ker se je na novi progi potrebovalo več raznih jezikov zmožnih sprevodnikov, iz Trsta prestavljen. E>r. Walentschag se je za dobljeni dolgi nos branil, a čim dalje se je branil, tem — daljši je bil. Nadalje je hotel, da bi imel Grilc upoštevati, da je Suchanek častnik. Glede tistega kupa pa je prav povedal: Ein ge-bildeter Mensch tut so was n i c h t. (Izobražen človek kaj takega ne stori. — Vzamemo za vse slučaje na znanje.) — Dr. Oblak je izvajal Popolnoma korektno postopanje sprevodnika Grilca, oni prizor na južnem kolodvoru pa je poročnik sam izzval. Senat je tako sklenil, da se oba vsklica kot neutemeljena za-yrneta, češ, da je tudi senat ‘stega mnenja glede krivde in kazni, kot prvi sodnik. — Javnost, ki glede pravice različnega mnenja, je menda v tem mnenju edina, da se v Ljubljani še nobenemu častniku ni godila kaka krivica in da so s to °&sodbo Grilca obsojeni tudi vsi Njegovi tovariši na državni drugih železnicah. Zadeva 1'stega sedaj še manj pojasnjenega J^Pa pa bo romala na Dunaj pred ^ajvišjo inštanco. Bo torej še smrdelo! Vremenski prorokl pravijo, da ® z današnjim dnem prične nova u°ba vremenske izpremembe, slabo rerne, dež in sneg in druge take iPrijetnosti*. In pravijo tudi, da bo lip oc* 24, d° k°nca meseca za odda-V«?" jugozapadne kraje nova doba “jih elementarnih izgredov, potresov in sličnih nepridijihprav. Tako pravijo vremenski proroki, mi pa bomo videli, če se niso — zmotili. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Situacija v zbornici. Dunaj, 22. marca, Politična situacija je še vedno nejasna. Splošno se domneva, da je razpust državnega zbora skoro neizogiben. Jutri se vrši seja »Slovanske Enote", kjer bo padla odločitev. V današnji seji državne zbornice so pričeli češki socijalni demokrati s tehnično obstrukcijo. Poslanec iModraček je namreč govoril štiri ure. Ta dogodek se komentira kot začetek boja socijalistov proti bud-getnemu provizoriju in kot samostojen nastop čeških socijalistov proti nemškim sodrugom. Jugoslovanski poslanci so na današnji seji izrazili svoje nezadovoljstvo radi včerajšnjega Nemčevega predloga, češ da je hotel sporazumno s Čehi doseči, da se vprašanje italijanske pravne fakultete reši še pred Veliko nočjo. Češki agrarci in radikalci stoje odločno na stališču, da' morajo Slovani nastopiti odločno proti budgetu. Državni zbor. Dunaj, 22. marca Danes se je nadaljevala debata o rekrutni predlogi. Češki socijalist .Modraček je govoril skoro štiri ure. Finančni minister dr. Maier je še enkrat opozarjal zbornico, naj kolikor mogoče hitro reši bud-getni provizorij. Afera Paduh. Dunaj, 22. marca. Imunitetni odsek je danes predložil zbornici poročilo o aferi poljskega poslanca Pa-duha. Paduh je namreč potom neke banke ogoljufal nekega gališkega kmeta za 9000 K Imunitetni odsek je radi tega sklenil, da se Paduh izroči sodišču. Ruski ministrski svet. Petrograd, 22. marca. Jutri se vrši seja ruskega ministrskega sveta, kateri pa ne bo več predsedoval Stoli-pin, ampak novoimenovani ministrski predsednik Kokovcev. Stolipin je že ves materijal, ki pride jutri na dnevni red, izročil Kokovcevu. Nadprokurator sv. sinoda Lukian je predložil carju svojo demisijo. Njegovim naslednikom je določen kurator Sišmatov, katerega je car že sprejel včeraj v posebni av-dijenci. Bosenski sabor odgoden. Sarajevo, 22! marca. Bosenski sabor je v svoji današnji seji sprejel postavko za nauk in bogočastje iz proračunskega provizorija. Proti so glasovali samo Srbi. Nato se je razpravljalo o vprašanju, ali imajo virilisti pravico prejemati dijete. Nato je bil sabor proti vsemu pričakovanju za nedoločen čas odgoden. Republikansko gibanjelv Bolgariji. Sofija, 20 marca. V mestu Dub-nica je polkovnik Petrov sklical vso mestno vojaško posadko v vojašnico in proklamiral Bolgarsko za republiko. Nato je vojakom ukazal, naj se takoj odpravijo na pot v Sofijo. Na čelo posadke se je postavil Petrov sam. Vojska je prišla že v bližino Sofije, ko je vojni minister zvedel o vsej stvari. Odposlal je Petrovu takoj nasproti večji oddelek armade, ki je vse Petrove vojake razorožila, njega pa aretirala in izročila vojnemu sodišču. Kabinetska kriza v Italiji. Rim, 22. marca. Kabinetska kriza v Italiji še sedaj ni rešena. Kralj sprejema vsak dan odlične politike v av-dijenci in se posvetuje ž njimi o političnem položaju. Govori se, da postane novi zunanji minister admiral Pettolo. Toda v političnih krogih se splošno domneva, da ostane di San Giuliano na svojem mestu. Mnogo šans za zunanjega ministra ima tudi bivši zunanji minister Pittoni, ki pa najbrže mesta ne bo prevzel, ker nikakor noče zapustiti svojega sedanjega poslaniškega mesta v Parizu. Proces Trudnowski. Krakov, 22. marca. Vse priče, ki so bile danes zaslišane so izpovedale skrajno neugodno o umorjenem učitelju Rybaku. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna", Ljubljana. Kupujte JliTffB’*. Izvod samo 4 vinarje. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Izvrsten brinjevec ima L. Šebenik v Spodnji ŠiSbi. Hlnfrm kriiii za d-blice pridejo! Cene nizke. .Angleško skladišče oblek", Ljubljaua, Mestni trg 5. 175/10—1 Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo se odda s 1. majem v Spod. Šiški, Kavškova cesta št. 255. 177 3—1 Jedilni miza (rezana v staronemškem slogu) otročja mizica, otročja postelja in otročja kopalna banja, se ceno proda Pod Trančo št. 2. III. nadstropje. 176/3—1 Meblovana *olta s popolno separiranim vhodom se odda Rimska cesta 2/1 levo. 178/2—1 Vdova srednje starosti, brez otrok, ki zna vsa domača dela ter šivati, išče primerno službo. Naslov pove ,,Prva anončna pisarna'1, Frančiškanska ulica 8. 180/2—1 Otročji voziček dobro ohranjen za sedeti in ležati se kupi. Ponudbe pod .Voziček" na Prvo anončno pisarno, Frančiškanska ulica 8. 179/1 — 1 Dve elegantno meblo^anl sobi s posebnim uhodomvena poleg druge se odda s prvim aprilom. Židovska ulica štev. 1, I nad. U6 3-1 Priznano najboljša polenovka (štokš) se dobi vedno edino le v trgovini Josipa Polak Sv. Petra c. štev. 9. 173/x—1 Mesečna soba lepo meblovana blizu juž. kolodvora se takoj odda. — M. Sever, hotel »Ilirija*. 169/3—3 Kapajte „JOTRO w°obča° gostilna s koncesijo se radi odpotovanja v Ameriko pod ugodnimi pogoji odda. Ponudbe sprejema g. I. Keršič, Zelena jama št. 70. pri Ljubljani. NAZNANILO. Slavnemu občinstvu na Glincah in v okolici vljudno naznanjava, da sva prevzela :: gostilno:: (prej Balija) kjer bova točiia pristna naravna vina in »Mengeško pivo“. Obenem priporočava tudi dobro kuhinjo, kjer se dobi vsak dan kosilo po 36 in 48 vin. Proseča obilnega poseta bilježiva z odličnim spoštovanjem I. M. Tancek. Presenetljiva novost! V življenju nikdar več take prilike! 600 kosov «e58T* samo K 4*20. Krasno pozlačena prec. anker-ura z verižico, natančno idoča s triletno garancijo, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 kosi ff. žepnih robcev, 1 lep prstan z imit. dragim kamenom, 1 lepa eleg. garnitura ženskega nakitja, obstoji iz 1 krasnega koljeja iz orientalskih biserov, mod žensk, okraska s patent, zaklopko, 2 eleg. ženskih zapestnic, 1 par uhanov s patent, ka-velji, 1 krasno žepno toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 par manš. gumbov, trigradno double zlato s patent, zaklopko, 1 zelo eleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jour-predmeti, zelo zabavni za mlado in staro, 1 zelo praktičen seznam ljub. pisem za fospe in gospode, 2 dopis, predmeta in še nad 00 uporabnih predmetov, v hiši prepotrebnih. — Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja samo K 4-20. Razpošilja po povzetju ali proti predpošiljatvi zneska dunajska centralna razpošiljalnica II W n eh tel, Krabovo, Krakauergasse št 27/11. NB.: Pri naročilu na dva zavoja se priloži prima angleška britev. Za neugajajoče se vrne denar. Čemu bi ne pisali po vzorce sukna in modnega blaga za moške obleke od tvrdke: A. Tomec, razpošiljalec sukna v Humpolcu na Češkem če nas to nič ne stane! Mladenič prevzame pekarijo v prometnem kraju na Kranjskem. Cenjene ponudbe pod A. V. poštno ležeče Pulj, Istra. 'fc A 'fo •Oi Vt Oj 'fa CV '£■ Oj '{l A 'fc --V (■' Oi 'C- A K* p ^ f. «, >, y AHAHa>-.AHA>•;:•. Novo došla elitna damska = kapela = ima izbran umetniški in zabavni vspo-red ter koncertuje vsaki dan. Vstop prost!! K mnogobrojnem obisku vabi Franc Krapeš. Istotam se sprejme marker in učenec. Cognac Star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sred-stvvo za slabotne in rekonvalesente. Dobi se edino pri trvrdki: BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana. impija krema je suha krema, brez maščobe, ob enem najfinejše milo, raditega je Olimpija krema, kosmetično sredstvo prve vrste. 1 lonček velja i krono 20 vin. Po pošti franko 1 K 30 vin. — Dobi se v glavni zalogi: Lekarna Trnkoczy, Ljubljana. Priporočamo novo trgovino z manufakturnim Tovarniška znamka „!KO“ Ljubljana trg Lastna tovarna ur v Švici. 1 H 1 i i ■ i i a a n 1 i i Najboljše odgovori „ Slovencu “ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Razprodaja. Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 15. marca 1911, opr. št. Hc II. 199/11/1 se vrši dne 29. marca 1911 ob 9. uri dopoldne v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 20 sodna javna dražba v konkurzni sklad Veronike Kenda, bivše trgovke v Ljnbljani, spadajočih premičnin, kakor: pisalnih potrebščin in galanterijskega blaga, štelaž, miz, odrov itd. Inventarni zapisnik je v pisarni podpisanega ob uradnih urah (od 8.-12. in od 3-6,) na vpogled. V Ljubljani, dne 22. marca 1911. Dr. Danilo Majaron, upravnik konk. sklada. JUTR0“ se prodaja v Ljubljani po 4 vinarje T7- nasled-mjila. toToaJsarsiaJa.: Južni kolodvor. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Piclil er, Kongresni trg. češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Sajfc Dunajska cesta. Mrzllkar, Sodna ulica. Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušenlčnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. WIsiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Teneilte, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodfc Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Rcmžgar, Zelena jama Bič, Zaloška cesta. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škoija ulica. Zadel, Karlovška cesta. Ojstrlš, Poljanska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Garantirano pristne *" it ll|l po okusu nedosežne, brez primere drugim izde kom, pošilja po poštnem povzetju najmanj 30 parov, Par 44 vin. R. M. Zore, Jesenice, Gorenjsko. Menam? drevored. Od danes naprej levov in slonov z drugimi najredkejšimi živalmi. Olvorjena vsak dan od jutra do večera. Predstave vsak dan ob 5. in 7. uri. Takrat glavno krmljenje vseh živali. Ob nedeljah ob 11. dop. ter od 2. pop. napr. vsako uro predstava. Cene prostorom: I. prostor 50 vin , otroci 30 vin.; II. prostor 30 vin, otroci 20 vin. Za obisk tega poučnega in zanimivega podjetja vabi vljudno Juri Michel, lastnik. pokonceva BS pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. & pod garancijo. Naroča se: Dunaj XY., Emifhausgasse štev. 5. uvoz kave in velepražarna. Nova podružnica v Ljubljani Šelenburgova ul. 7\ rar- iaswsBs=s«iaa*MBBBES»Ki«e5»EB*KBssH®wa«HSEaaaEa2Esanj*i!M**ssttBBBHcrazMiOT«BmiBn: Slovenci in Sovenke. a' Pri nakupovanju blaga za obleke zahtevajte povsod blago, ki ima napis: Zvezdna tkanipa in varstveno znamko zlate repate zvezde. Zvezdna tkanina je zanesljivo dobro in trpežno bombažno in platneno blago, za moške in ženske obleke, srajce, rjuhe in razno drugo perilo. Zahtevaj vsak v lastno korist od vsacega tigovca le: Zvezdno tkanino z znamko zlate repate zvezde! Naravnost pošil ja le trgovcem podjetje zvezd, tkanin Hermes, Ljubljana. .2 w> td CT3 <- o m-j-M C o CIZI C3 C jU 5“ m c c- Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3. sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 41/4°/0 brez odbitka. Nevzdignjenc obresti pripisuje vsakega pol leta li kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa Kreditno društvo. Posoja na zemljišča po]5°/o in proti poplačevanju dolga po najmanj V4°/o. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. mnm 9 oprej, (A J ste *RO«f Naročajte in kupuj Izvod samo po 4 vinarje. assarosasr: s: - - :r rrarr ::wi - MfiunnB it- 22HJ,» Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste z najboljšim strelnim učinkom priporoča Prva borovska orožnotovamiška družba PETER WERNIG družba z omejeno zavezo v Borovljah na Koroškem. —-----— Ceniki brezplačno in poštnine prosto. —-—- Priporoča se največja zaloga oblek za gospode la dečke, 'A Vedno najnovejša konfekcija za dame “ deklice. = A. LUKIČ CTona’- Pred škotijo (st Solidna postrežba! Sova:* Mr?* >■-i: mujursn: r. viWiuii» kcao Nizke cene! Združeni čevljarji v IJiifeliani V/olfova ulica 14 odlikovani na mednar. lov. razstavi na Dunaju 1910 i;;j priporočajo za zimsko sezono svojo bogato zalogo obuval vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. Špeešjalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje. Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike. Z^cLeloT7*a.rxj e Igrrcič Ernest Hoffarth jun., Dunaj ViiL, —.............. Pfeilgasse 34. i i Vojaške oprave za otroke: Infanterijska garnitura \ K 4*— Huzarska ,, 1 obstoječa iz Sake, prsnega ,, 5"— Planin, lovcev ,. * oklepa, sablje, patronske ,, »■— Dragonska ,, ( taSke, puške v najtmejši ,, 5”— Ulanska ,, ] izdeljavi „ 5*— Telesne straže ,, j ,,6*— Prekupovalcl specijatni cenik. Razpošlijatev po povzetju. — ,Jutro*se prodaja vTrsiu po 4L vinarje T7* aa.sisl©claajUii toToaJsaarasLaJti.: Becher, ulica Stadion, Tievisait, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpicoolo, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg, Može, ulica Miram&r, Macolo, ulica Bel ved ere. Geršina, Rojan, Bauuadier« Čampo Marzio, Bi Uiia, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Boilčelj, ulica S. Marco, Čednimi, ulica deir Istra, m •ima, ulica del Rivo, BuhlliČ, ulica Sette Fontane, Isramaticopulo, ul. Barriera, SpOder. Baniera, Ijavrevičifv VojaSniČni trg. Beillisi, Greta, liiciiel, Rojan, ulica Geppa, LuzattO, ulica Acquedotto, Se^lliill« ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, Ulica Belvedere. Rez. foua nad a K 610.000. rS! lilnbl|aiiska kreditna banka w Llnlil|aiift ?t**,?* 1 eva ulica štev. iž. priporoča promese na 4°/<> Tiske srečke a £ 8*—; žrebanje 1. aprila; glavni dobitek K 180 000’—, Podružnice v Spljet«, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. — ~= Sprejema vlo^s na knjižice in na tekači račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|» V