iO>
Ptuj, petek, 18. septembra 2009
letnik LXII • št. 73 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Črna kronika
Ptuj • Obtožencu grozi 20 let zaporne kazni
O Stran 6
V
Po naših občinah
Juršinci • Za večji nadzor okolic šol in šolskih igrišč
O Stran 3
Reportaže Sv. Avguštin • Do
šole vsak dan šest km pešačenja
Z> Stran 24
Štajerski
Spodnje Podravje • Na podeželju imajo polne roke dela
Bučnega olja ne bo primanjkovalo
."Vsr " Medtem ko je v teh dneh živahno v vinogradih in vinskih kleteh po hribovitih pokrajinah, imajo na podeželju polne roke dela
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Še z
drugim velikanom zapored
O Stran 11
tudi s spravilom poljskih pridelkov. Za buče pravijo, da so letos dobro rodile.
Vremenske razmere so bili za nekatere poljščine letos še posebej ugodne, tako da se ob primerni zaščiti marsikje obeta razmeroma dobra letina. Tudi z bučami je v glavnem tako, saj so z njimi kmetje zasadili bistveno večje površine kot lani, zaradi ugodnega vremena pa tudi pridelek dobro kaže.
Nekoliko višje kot lani so tudi cene, saj velja kilogram svežih, strojno iztrebljenih golic 0,93 evra, medtem ko stane kilogram posušenih golic od 2,5 do 3 evre. Glede na to, da je za liter bučnega olja potrebno okoli 3 kg suhih golic, bodo pridelovalci verjetno zadovoljni. Pri Janžeko-vičevih v Stojncih, od koder je posnetek, pravijo, da so, saj bodo na 60 arih pridelali okoli 200 kg suhih golic.
In ker ljudski glas pravi, da dobra letina buč kaže, da bo veliko nosečnic, bodo imeli v naših porodnišnicah kmalu polne roke dela.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Markovci • Sredi dveh pomembnih investiciji J Ptuj • Novi direktor Kleti
Zanimivosti •
Slovenija - športna velesila
O Stran 12
Elektrarna in kanalizacija
V občini Markovci sta v teh dneh v ospredju predvsem dve osrednji investiciji: gradnja bioplinske elektrarne v Sobetincih, ki bo zasebnega investitorja veljala okoli 10 milijonov evrov, ter izgradnja kanalizacijskega sistema v Prvencih in Strelcih, ki bosta občino veljala okoli 745.000 evrov.
Kot je povedal investitor bioplinske elektrarne Miran Vargazon, lastnik in direktor podjetja Bioplin Varga-
Festivalski zgoščenki za naročnike Štajerskega tednika	
4C	k £ a rodno 1 Z-ba«. f (j lad» Pluj 2009
zon iz Ljutomera, gradijo na območju nekdanje farme govejih pitancev v Sobetincih sodobno bioplinsko elektrarno z zmogljivostjo 1,5 MW ur električne energije.
»Če bodo gradbinci gradnjo nadaljevali po načrtih in s takim tempom kot do sedaj, potem naj bi bila vsa dela za-
ključena do začetka februarja prihodnje leto, ko naj bi se pričelo poskusno obratovanje celotnega sistema elektrarne. Ocenjujem, da nas bo celotna investicija veljala okoli 10 milijonov evrov,« je povedal Miran Vargazon
O Stran 5
Andreja Sajka zamenjal Alojz Erlač
V začetku tega tedna je po širšem Ptujskem, zlasti med vinogradniki, ki so tako ali drugače povezani s Ptujsko kletjo, pa tudi med drugo javnostjo odjeknila informacija, da naj bi bil zamenjan oz. odpuščen dosedanji direktor Ptujske kleti Andrej Sajko. Precej ugibanja je namreč sprožilo dejstvo, da naj bi direktorja zamenjali prav v najobčutljivejšem času trgatve.
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom in ga prinesite na sedež podjetja ali ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva
ulica (, 2250 Ptuj in brezplačno boste prejeli festivalski CD 40. festivala narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2009 ali CD Ptujski festivalhizbor. Vsak naročnik prejme po en CD. Število CD-jev je omejeno.
Ali gre za resnično informacijo ali zgolj za govorice, smo takoj preverili v vodstvu Skupine Perutnine Ptuj. Predsednik uprave in generalni direktor dr. Roman Glaser je informacijo potrdil, a tudi pojasnil, da naj bi šlo za načrtovano kadrovsko spremembo: »Dolgoletni direktor Ptujske kleti Andrej Sajko dejansko ni bil zamenjan, ampak smo v upravi Perutnine Ptuj spoštovali njegovo željo, da bi prenehal opravljati direktorsko funkcijo v naši odvisni družbi. Ptujska klet je dosegla strateško pomembno razvoj-
no fazo in racionalna miselna analiza je Andreja Sajka pripeljala do te njegove osebne odločitve, za kar je imel kot član menedžmenta Skupine Perutnina Ptuj popolno legitimnost.«
Z> Stran 2
Foto: OM
Foto: SM
Ptuj • Novi direktor Ptujske kleti
Andreja Sajka zamenjal Alojz Erlač
V začetku tega tedna je po širšem Ptujskem, zlasti med vinogradniki, ki so tako ali drugače povezani s Ptujsko kletjo, pa tudi med ostalo javnostjo, odjeknila informacija, da naj bi bil zamenjan oz. odpuščen dosedanji direktor Ptujske kleti Andrej Saj ko. Precej ugibanja je namreč sprožilo dejstvo, da naj bi se direktor zamenjal prav v najbolj občutljivem času trgatve.
Ali gre za resnično informacijo ali zgolj za govorice, smo takoj preverili v vodstvu Skupine Perutnine Ptuj. Predsednik uprave in generalni direktor Roman Glaser je informacijo potrdil, a tudi pojasnil, da naj bi šlo za načrtovano kadrovsko spremembo: »Dolgoletni direktor Ptujske kleti Andrej Sajko dejansko ni bil zamenjan, ampak smo v upravi Perutnine Ptuj spoštovali njegovo željo, da bi prenehal opravljati direktorsko funkcijo v naši odvisni družbi. Ptujska klet je dosegla strateško pomembno razvojno fazo in racionalna miselna analiza je Andreja Sajka pripeljala do te njegove osebne odločitve, za kar je imel kot član mene-džmenta Skupine Perutnina Ptuj popolno legitimnost. Tudi čas svoje odločitve je v celoti izbral sam, v ničemer pa to ne vpliva na potek trgatve, za katero so v naši povezani družbi Ptujska klet izdelali zelo natančen terminski plan že sredi poletja.«
Sicer pa je prvi mož PP Glaser na naše vprašanje, kje bo zaposlen bodoči bivši direktor Ptujske kleti, povedal
Uvodnik
naslednje: »Andrej Sajko bo s svojim bogatim znanjem in izkušnjami poznavanja vinske branže še naprej tesno sodeloval s Ptujsko kletjo, predvsem pa zaradi njegove velike identifikacije z blagovno znamko Pullus in njenimi potenciali še naprej nesebično podpiral tiste poslovne funkcije, ki bodo utrjevale njeno pozicijo na vinskem trgu doma in po svetu. Z natančno obliko in načinom njegovega delovanja v Ptujski kleti se bomo ukvarjali v naslednjem obdobju.«
Kje bo novo delovno mesto Sajka, tako zaenkrat še ni jasno, je pa že znano dejstvo, da bo Alojz Erlač prevzel vodenje Ptujske kleti s prvim oktobrom letos in po prepričanju Glaserja je to »brez dvoma kompetentna oseba, ki zagotavlja tudi kontinuiteto vodenja Ptujske kleti.«
Alojz Erlač je sicer v PP -potem ko se je izpeljala pripojitev nekdanjega Kmetijskega kombinata k Perutnini Ptuj, kjer je bil generalni direktor - doslej zasedal mesto izvršnega direktorja za kmetijsko proizvodnjo.
SM
Bo treba spet na ulice?
Med najobčutljivejšimi temami so te dni med ljudmi zagotovo najbolj boleče odjeknili predlogi osnutka zakona o zdravstvenem varstvu, ki naj bi - če bi obveljal nepremišljen predlog ministrstva - drastično znižal že tako nizke pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja že tako slabo plačanim in nezadovoljnim delavcem. Človek ne more razumeti, od kod take nehumane ideje prav iz ust tistih, ki so se s Hipokratovo zaprisego zapisali humanosti. To, da bi bolniško nadomestilo znižali s sedanjih 90 na samo 75 odstotkov, nadomestila zaradi zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela pa s sedanjih 80 na 65 odstotkov, je zagotovo vse prej kot humano. Naravnost ponižujoče je, pravzaprav cinično in nerazumno. Človeka, ki je že tako prizadet zaradi bolezni ali poškodbe, bi še dodatno kaznovali z znižanjem plačanega nadomestila - z novim udarcem po žepu. Bo mar spet treba na ulice?
Strinjam se z oceno prvega človeka reprezentativnih sindikatov, da gre v tem primeru za grob in nedopusten poseg v socialni in ekonomski položaj delavcev. To je v imenu prizadetih zdravstvenemu ministru jasno povedal in takoj dodal, da se o nadomestilih za začasno zadržanost z dela sindikati ne nameravajo niti pogajati. Spet jim dam prav, razumem in odobravam tudi njihovo grožnjo, saj so, če bodo snovalci zakona nepopustljivo vztrajali pri omenjenih nesprejemljivih določilih, zažugali tudi z referendumom; ta pa bi tudi po mojem prepričanju voljo ljudi izenačil z voljo sindikatov. Ko je postalo prevroče, je svetovalec ministra zadevo sicer želel malce ohladiti in umiriti, saj je sindikalistom baje obljubil, da so se o predlogih ministrstva pripravljeni pogajati in doseči konsenz. A sindikati temu ne morejo verjeti, saj so se od vročih obljub že prevečkrat opekli.
Svojo odločnost, da z zahtevami mislijo resno, so združeni slovenski sindikati dokazali na četrtkovem protestnem zborovanju, a kaj ko je minister že pred tem jasno povedal, da je kolač finančne torte, namenjen zdravstvu, velik le toliko, kot mu ga je odrezala država, in hitro dodal, da bo, če so si zdravniki s precejšnjim povišanjem plač izborili tudi večji kos, pač treba vzeti nekomu drugemu, saj po zakonih fizike drugače enostavno ne gre.
Zdravstvena blagajna očitno nujno potrebuje zdravnika, predvsem pa čimprejšnjo in učinkovito terapijo, sicer se lahko pripeti, da bodo posledice neslutene.
Martin Ozmec
Dolgoletni direktor Ptujske kleti Andrej Sajko konec septembra Novi direktor Ptujske kleti, ki to funkcijo prevzema prvega okto-
zapušča vodilni stolček.
bra, je Alojz Erlač.
Ljubljana • Danes shod zobozdravnikov Slovenije
Težja pot do zobozdravnika
Na ljubljanskem gradu se bo danes ob 13. uri pričel velik shod slovenskih zobozdravnikov v organizaciji Sindikata zobozdravnikov Slovenije (ZDENS), ki ga vodi ptujska zobozdravnica Alenka Krabonja.
V zobozdravstvu se je nabralo toliko problemov, da je shod nujno potreben, da tudi se tudi javnost seznani z njimi in na nek način prisili odgovorne, da zadeve začnejo resno jemati ter jih začnejo reševati v prid stroke in pacientov, pravi Alenka Krabonja in opozarja, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni upošteval svojih pravil, zato prihaja do privilegiranja nekaterih skupin pacientov in zmanjšanja dostopnosti na drugi strani. Zobozdravniki po Sloveniji zato ne morejo enakovredno obravnavati pacientov. Posebej v sindikatu opozarjajo na hude posledice sprememb zdravstvene zakonodaje, če bodo sprejete v takšni obliki, kot so predlagane.
»Zakon o zdravstveni zakonodaji zmanjšuje že pridobljene pravice pacientov, saj zobozdravniki pacienta ne
bodo mogli več strokovno oskrbeti, saj so v veljavi standardi iz leta 1982, pacient pa ne bo smel več doplačati pri izbranem zobozdravniku za sodobno, a po mnenju ZZZS nadstandardno storitev, češ da s tem prihaja do mešanja javnega in pacientovega (zasebnega) denarja. Zobozdravniki se sprašujemo, ali v ZZZS in na Ministrstvu za zdravje načrtno uničujejo dostopnost povprečnih Slovencev do zobozdravnikov. Predvidene novosti zakona o zdravstveni dejavnosti gredo izključno na škodo pacientov - uporabnikov zobozdravstvenih storitev. Zakon zobozdravnikom prepoveduje obravnavanje istega pacienta iz privatnih (pacientovih) sredstev in iz sredstev zavarovalnice (javnih) hkrati. Praktično to pomeni, da glede na to, da vam je doslej vaš osebni zobozdravnik lahko
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Krabonja, predsednica Sindikata zobozdravnikov Slovenije (DENS): »Sklep današnjega shoda na ljubljanskem gradu, kjer pričakujemo med 200 in 300 zobozdravnikov, bo napoved opozorilne stavke.«
naredil pregled zobovja na račun zavarovalnice, zobni kamen pa očistil samoplač-niško, tega ne bo več smel. Pacienti si boste morali poiskati za samoplačniško storitev drugega zobozdravnika. Še en primer: spredaj boste bele plombe lahko še naprej dobili, zadaj pa bo vam lahko vaš osebni zobozdravnik naredil samo sivo plombo. Če boste hoteli belo, je po novi zakonodaji niti ne boste mogli več doplačati, ker je to »mešanje javno-privatne-ga« denarja. Čeprav svojemu zobozdravniku zaupate in bi mogoče raje plačali njemu celo plombo, vam je ne bo smel narediti. Vsa stvar se ponovi pri prevlekah. Pa še ena absurdna situacija. Če vam je na strani vašega zobovja doslej manjkal en ali dva zoba, ste lahko doslej v nekaterih primerih dobili prevleko na stroške ZZZS, manjkajoče zobe pa doplačali. Ker pa je po predlagatelju zakona to spet mešanje javno-privatne-ga denarja, boste odslej plačate vse - a ne pri izbranem osebnem zobozdravniku.
Zobozdravstvena stroka zakon v celoti zavrača
Zobozdravstvena stroka sicer predlagani zakon v celoti zavrača, prav tako omenjene novosti zakona, ki naj bi še bil v predalih, zavračajo v Sindikatu zobozdravnikov Slovenije. Žal v ZZZS delujejo po zobozdravstvenih standardih iz davnega leta 1982, zato je v zobozdravstvu toliko
doplačil, na kar opozarja Sindikat zobozdravnikov. ZZZS 'ni uspel' prilagoditi zobozdravstvenih pravil celih 27 let, škodo pa zato nosimo vsi uporabniki zobozdravstvenih storitev,« opozarjajo v Sindikatu zobozdravnikov skupaj s predsednico Alenko Krabonja.
Na današnjem shodu bodo slovenski zobozdravniki odločno zahtevali posodobitev standardov v zobozdravstvu. Prav tako bodo opozorili na nevzdržen finančni položaj izvajalcev zobozdravstvenih storitev, da ne morejo več zagotavljati minimalnih strokovnih standardov. Poseben problem pa predstavlja glava-rina, saj ji v predlagani obliki zobozdravniki odločno nasprotujejo. »Javni zavodi dobijo denar za paciente, ki so se izjavili za zobozdravnike, ki so kadarkoli delali v zavodu. Koncesionarjem pa niso pripisali pacientov, ki bi jih po objavljenih pravilih morali. Pacientu pripada na leto le 42,5 evra, za to dobi 1 plombo in 1 pregled. Če en pacient dobi par protez, jih 15 pacientov v tistem letu ne dobi nič; če dobite eno prevleko, druga dva ne dobita nič. Pri plačnem sistemu zahtevamo priznanje posebnih pogojev dela, ker le zobozdravnikom ti niso priznani. Ni nam priznano, da delamo v prisilni drži, v infektivnem okolju, kirurško delo ... Smo edini, ki diagnosticiramo, izvajamo terapijo, rehabilitacijo in preventivo,« je pred današnjim shodom še povedala Alenka Krabonja.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Juršinci • Kolegij županov Sp. Podravja
Večji nadzor okolic šol in šolskih igrišč
Septembrski kolegij županov Spodnjega Podravja je potekal v lovskem domu v Juršincih. Ob županih Spodnjega Podravja sta se ga udeležila tudi predstavnika društva Arbit, predsednik Ivan Kramar in predsednik arbitraže Emil Lipovec, ter predstavila koristi arbitraže za občine in s tem za župane.
Foto: Črtomir Goznik
Stroške za odstranitev na črno odloženih odpadkov po odločbi inšpektorja nosi lastnik zemljišča, če povzročitelj ni znan. Bomo zaradi tega poslej pozornejši do vseh onesnaževalcev okolja?
Arbit, združenje v javnem interesu, je po njunih besedah trenutno edina splošna in nevtralna arbitraža v Sloveniji, z njeno pomočjo pa naj bi tožeče stranke dosegle takojšnjo rešitev sporov s pomočjo konciliacije oziroma arbitraže. Predvsem so se specializirali za področje mejnih sporov, zapuščin, socialnih problemov, civilnih sporov, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, za transportne zadeve in nekatere druge spore.
Župani so v razpravi bili previdni. Z arbitražo se pri svojem delu na nek način srečujejo vsakodnevno, vendar v njihovem primeru brez odločb in brez pritožb. Če bi jo želeli zagotoviti za svoje občane, bi morali precej poseči v občinski proračun, ne zavračajo pa možnosti, da jo bodo kdaj uporabili za potrebe čisto občinskih zadev, so povedali. Za začetek bodo predvidoma pričeli vključevati arbitražne klavzule v vseh pogodbah, kjer je pogodbena stranka občina. Nobenega problema pa ne bi bilo, če bi bila arbitraža obvezna naloga občin.
Informacij poslancev državnega zbora in državnega svetnika tokrat ni bilo zaradi obveznosti poslancev v Državnem zboru. Branko Marinič se je sicer pisno opravičil in predlagal nekaj tem, o katerih naj bi govorili na tokratnem kolegiju, a se jih niso niti dotaknili. V prvi vrsti gre za povprečni-ne. Na ta problem opozarjajo tudi iz obeh združenj občin in zahtevajo višjo povprečnino, kot jo predlaga vlada. Okvirna zahteva obeh združenj je 581,20 evra. Župane občin Spodnjega Podravja bi po Ma-riničevem moralo tudi zanimati, kateri projekti s tega območja bodo glede na napovedi vladnih predstavnikov in koalicijskih poslancev financirani iz državnega proračuna v letih 2010 in 2011. Pri Ministrstvu za obrambo, ki je pred nekaj dnevi razdelilo 455 tisoč evrov kot odškodnino lokalnim sku-
pnostim za uporabo lokalne infrastrukture pri opravljanju nalog Slovenske vojske na vojaških vadbiščih Poček (občina Pivka) in Cerklje na Dolenjskem (občina Brežice), pa bi se kazalo zanimati, zakaj je izpadla odškodnina za občino Kidričevo za vojaški poligon Apače. V prejšnjem mandatu je namreč občina Kidričevo iz tega naslova dobila sredstva za sofinanciranje ureditve Tovarniške ceste.
Vodja Skupne občinske uprave Alenka Korpar je predstavila izvajanje nalog Skupne občinske uprave pri prostorskem načrtovanju. Za spremembe in dopolnitve planskih aktov se je odločilo osem občin, postopki pa so končani v sedmih.
Precej več težav je pri izdelavi in postopkih občinskih prostorskih načrtov, do katerih prihaja zaradi nedorečene osnovne in področne zakonodaje. Zato so izvajalci teh načrtov v veliki zamudi. Strateški deli občinskih prostorskih načrtov so v vseh občinah sprejeti, izvedbeni pa so v fazi izdelave oziroma oddaje osnutka. Gre za problem, s katerim se srečuje cela Slovenija, zato je zakonodajalec začel hitri postopek za spremembe in dopolnitve zakona o prostorskem načrtovanju. Tako je do 14. novembra možno ponovno začeti postopek
za spremembe in dopolnitve obstoječih planskih dokumentov pred sprejetjem občinskih prostorskih načrtov, ki se jih občine lahko poslužujejo za nujne primere.
Župani občin Spodnjega Po-dravja bi, kot so povedali, veliko raje videli, da bi se postopki poenostavili, ne pa da se vedno znova, ko v državnem aparatu kaj ne gre, spreminja zakonodaja in podaljšujejo roki.
Cene za odlaganje odpadkov poslej v rokah občin
Precej informacij Skupne občinske uprave se je dotikalo investicije v Center za ravnanje z odpadki Gajke.
Avgusta letos je bila podpisana pogodba za izvedbo odplinjevanja prve faze odlagalnih polj s plinsko postajo in baklo. Odkupljenih je bilo tudi nekaj manj kot 3,5 ha zemljišč na II. in III. fazi odlagalnih polj, poteka pa tudi postopek za pridobitev zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter Surovine. Zahteva za gradnjo II. faze odlagalnih polj je že vložena.
Za Gajke potekajo tudi aktivnosti za zagotovitev pogojev, da postane center prvega reda. Na podlagi julija in avgusta sprejete zakonodaje (Uredbe o odlaganju odpadkov na
odlagališčih in Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen komunalnih storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja) so bili med drugim postavljeni novi standardi v zvezi z odpadki, ki se lahko odlagajo, uvedena je bilo finančno jamstvo, ki ga bodo morale občine zagotavljati v času obratovanja odlagališča za potrebe investicij za zapiranje odlagališča in 30-letnega nadzora po njegovem zaprtju, zahteva se tudi 50-metrski pas, v katerem ne sme biti kmetijskih površin, namenjenih poljedelstvu, kar pomeni, da bo potrebno ob odlagališču dodatno dokupiti tudi ta zemljišča. Ne nazadnje pa velja opozoriti tudi na liberalizacijo cen: po novem se bodo potrjevale samo na lokalnih skupnostih, uvedene pa so tudi novosti na področju obračunavanja amortizacije in posledično najemnine za uporabo gospodarske javne infrastrukture izvajalca javne službe in podobno. Če bo izvajalec dokazal, da s ceno ne pokriva svojih stroškov, bo morala občina poračun izvesti kot subvencijo iz proračuna.
Kot je povedala Alenka Kor-par, že pripravljajo izračune posledic novih zakonodajnih zahtev na ceno ravnanja z odpadki. Nekoliko lažje je, ker na našem območju že ves čas obračunavajo sredstva za investi-
Seje sta se udeležila tudi pred Ivan Kramar (desno) in preds predstavila koristi arbitraže za
cijo, zato po prvih pričakovanjih nova zakonodaja pri nas naj ne bi imela tako velikega finančnega učinka kot drugje v Sloveniji.
Brošura o delu
medobčinskega
redarstva
Še v septembru bodo vsa gospodinjstva v občinah, ki so vključena v Skupno občinsko upravo, prejela brošuro o medobčinskem redarstvu z vsemi podatki o njegovih pristojnostih, načinu dela in kaznih. V poročilu o delu redarstva so v glavnem navedene aktivnosti v zadnjem mesecu, ko so se v veliki večini občinski redarji ob rednih redarskih nadzorih vključevali v priprave na začetek novega šolskega leta. Pri opravljenih nadzorih in zagotavljanju varne šolske poti so zaznali več prekrškov, zaradi katerih so v devetih dneh izrekli 37 opozoril, predvsem zaradi neuporabe varnostnega pasu pri voznikih in potnikih, prevoza otrok, mlajših od 12 let, na sprednjem sedežu, zaradi vožnje otrok s kolesom brez uporabe zaščitne čelade in podobno. Sicer pa ugotavljajo, da je v vseh občinah poskrbljeno za varnost šolarjev na poti v šolo.
S 14. septembrom pa so redarji težišče dela preusmerili
rnika društva Arbit, predsednik ik arbitraže Emil Lipovec, ter ;ine in s tem za župane.
v nadzor okolic šol in igrišč v poznem popoldanskem času, med 17. in 20.30, da bi preprečili zbiranje mladostnikov zaradi uživanja alkohola ali drog oziroma njihovo preprodajo. Delovali bodo preventivno, nadaljevali pa bodo tudi nadzor nad mlajšimi vozniki koles z motorjem, predvsem glede uporabe zaščitne čelade za voznika in sovoznika. Za lažje delo, da bi bili na cesti vidnejši, potrebujejo primerno opremljeno vozilo, ki naj bi kupili po čim ugodnejših pogojih, so priporočili župani na kolegiju. Na Skupni občinski upravi se zaradi varčevanja niso odločili za iskanje nadomestila za eno od inšpektoric, ki je na porodnem dopustu, ampak bodo njeno enoletno odsotnost skušali nadomestiti z dodatnim delom preostalih inšpektoric.
V zvezi z delom medobčinske inšpekcije je bilo še posebej opozorjeno na 157. a člen Zakona o varstvu okolja, ki je veljavi že od 22. julija 2008, člen pa pravi, da če so odpadki nezakonito odloženi na zasebnem zemljišču, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska, drugih odpadkov pa državna inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. Doslej je bilo tako, da če povzročitelj onesnaževanja ni bil znan, je inšpekcija odstranitev naložila izvajalcu javne službe, stroške pa so poravnale pristojne občine. Zdaj pa gredo ti stroški, če povzročitelj ni znan, lastniku zemljišča.
Skupna občinska uprava občin, ki bo 30. septembra praznovala 10-letnico obstoja, je občine, ki še niso potrdile pristopa občine Duplek k Upravi, pozvala, da to opravijo še v tem mesecu, da bodo lahko pričeli deliti stroške delovanja na vse občine. Ob tej priložnosti bodo izvedli tudi delovni sestanek z ministrico za lokalno samoupravo in regionalno politiko mag. Zlato Ploštajnar o kohezijskih skladih, regionalnih projektih in regionalizaciji.
Anketa • Po sledeh sprememb pokojninskega zakona
Ali bomo v prihodnje morali delati dlje?
Prihodnji teden naj bi že več izvedeli o predvideni modernizaciji pokojninskega sistema, o tem, ali naj bi se meja za starostno upokojitev povečala ali ne. Govori se o dvigu na 63 in celo na 67 let, čeprav druga številka ni realna, pravijo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Milena Kupčič
Irena Meško
Andrej Cizerl Kodrič
Nataša Topolovec
Izmerili smo utrip na terenu z mini anketo in ta je pokazala, da ljudje niso niti najmanj navdušeni nad tem, da bi v pokoj odhajali pozneje.
Milena Kupčič, prodajalka: »Predlog mi niti najmanj ne ugaja, čeprav še ni znano, do katere starosti bomo morali delati. Ne znam si predstavljati, kako bom pri šestdesetih in več plezala po lestvi in iskala določeno številko čevljev. Mislim, da je za žensko 35 let delovne dobe čisto dovolj ob vsem delu, ki ga mora opraviti doma, v družini. Želim imeti še nekaj od življenja, ne morem si tudi predstavljati, da bom jaz delala, otroci pa bodo doma, ker ne bodo imeli zaposlitve.«
Irena Meško, scenska manipulantka: »Že zdaj je delovna doba dovolj dolga oziroma predolga. Naj ostane tako, kot je, naj se ne podaljšuje.«
Andrej Cizerl Kodrič, scenski mojster: »Ne vem, zakaj bi se omejila leta starosti, naj se omeji delovna
doba. Mislim pa, da bi se tudi glede delovne dobe lahko uporabili drugačni kriteriji. Določiti bi jih bilo potrebno glede na naravo posameznega poklica. Sicer pa naj o tem, pri koliko letih se bomo upokojevali, odločijo ljudje na referendumu.«
Nataša Topolovec, samostojna podjetnica: »Starostna meja, o kateri se za zdaj sicer samo govori, je absolutno previsoka. Raje naj poskrbijo, da bodo mladi imeli delo, da se bodo prej zaposlili. Če bi službe imeli mladi, bi morda še šlo, da bi delali dlje. Na splošno pa lahko rečem, da je večina utrujena že pri zdajšnjem modelu upokojevanja. V novih pogojih upokojevanja ne bomo imeli nič več od življenja. Za temi novimi predlogi se zagotovo nekaj skriva.«
Mag. Mojca Šibila, samostojna strokovna sodelavka: »S predlogi, da bi se starostna meja za upokojevanje dvignila, se ne strinjam, ker nam bo potem ostalo premalo časa za uži-
vanje sadov, za katere smo garali celo življenje. Prepričana sem, da je 35 let delovne dobe za žensko čisto dovolj. Če se bo res uveljavil novi model upokojevanja, nam starši več ne bodo mogli nič pomagati, babice in dedki več ne bodo imeli časa za svoje vnuke.«
Emica Ketiš, natakarica: »Naše delo je zelo naporno, utrujajoče, vedno si na nogah. Sploh si ne znam predstavljati sebe, da bom še pri več kot šestdesetih letih stregla gostom. Ne vem, od kod takšne ideje.«
Radoslav Simonič, župan občine Hajdina: »Predlogom o dvigu starostne meje za upokojitev, o katerih se govori te dni, odločno nasprotujem. Po moje je rešitev v polni zaposlenosti, hitrejšnem vključevanju mladih v delovni proces, ne pa v vseh mogočih vrstah subvencioniranja, potem bo tudi pokojninski sistem vzdržen. Rešitve je potrebno iskati v tej smeri. Nekateri so svojo delovno pot začeli že pri petnajstih
letih, se pri osemnajstih izučili in so pri šestdesetih letih še popolnoma izčrpani, onemogli.«
Franc Pukšič, poslanec državnega zbora: »Moje stališče do vseh predlogov, ki sedaj krožijo v javnosti glede podaljševanja starostne meje za upokojevanje, je, da bi bil že skrajni čas, da ta vlada začne razmišljati o tem, da se zaposlijo mladi. S tem bi tudi preprečili delo na črno in bistveno omejili nelojalno delo preko študentskih servisov. Takšno zaposlovanje mladim škodi, saj se kasneje vključijo v delovni proces in morajo zato tudi delati dlje, gospodarstvo pa je prikrajšano za njihovo energijo, moč, inovacije oziroma dodano vrednost. Ne morem pa tudi mimo izjav nekaterih De-susovcev, za katere moram reči, da so čista neumnost, verjetno v svojem življenju niso kaj dosti naredili, če bi nekateri radi delali do 70. leta starosti, kot na primer mag. Žnidaršič.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Mojca Sibila
Emica Ketiš
Radoslav Simonič
Franc Pukšič
Od tod in tam
Destrnik • Poziv vsem ljudem dobre volje
Foto: Črtomir Goznik
V občini Destrnik trenutno potekajo tri humanitarne akcije. Klic humanosti je povezal občino, KO RK Destrnik, Karitas, Center za socialno delo Ptuj in civilno pobudo, ki jo predstavlja Branko Goričan. Na srečanju 14. septembra na Destrniku so se dogovorili, da bodo pri KO RK Destrnik kmalu odprli transakcij-ski račun za prispevke, da bi lahko izboljšali kvaliteto življenja treh družin: eno je močno prizadelo letošnje neurje, drugi dve pa živita v človeka nedostojnih bivalnih razmerah. Kot sta povedala župan Franc Pukšič in Branko Goričan, so k sodelovanju povabili obrtnike širšega območja in tiste, s katerimi sodeluje občina Destrnik. Veseli bodo vsakega prispevka, ki ga bodo dobili.
MG
Ptuj • »Dobra klima v mojem mestu«
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji teden mobilnosti, ki se je pričel 16. in končal 22. septembra, poteka pod naslovom »Dobra klima v mojem mestu«. V tem tednu bodo tudi v MO Ptuj potekale številne aktivnosti v osnovnih šolah in vrtcih, ki bodo spodbujale k večji varnosti v cestnem prometu in k varovanju okolja. V teh naj bi se tudi manj vozili z avtomobili, saj je promet eden izmed velikih osnesnaževalcev okolja. Za okolje bomo veliko naredili tudi, če avtomobila ne bomo puščali v prostem teku, saj je vsak postanek, daljši od 10 sekund, potra-tnejši od ponovnega vžiga motorja, prosti tek, ki traja dlje od treh minut, pa je v Sloveniji tudi kazniv. VMo Ptuj bo ob dnevu brez avtomobila, ki bo 22. septembra, potekalo tudi tradicionalno kolesarjenje, ki se bo začelo ob 12. uri pred Mestno hišo.
MG
Banovci • 10. medgeneracijski tabor
Medgeneracijsko društvo za samopomoč Drava Maribor in Zveza društev za socialno gerontolo-gijo Slovenije sta na čebelarsko-turistični kmetiji Šalamun v Banovcih pripravila deseti medgeneracijski tabor, že drugega v Banovcih. Tri starostne generacije (mladi - srednji - stari) so v obliki druženja, spoznavanja in povezovanja skupaj preživeli štiri prijetne dni. Udeleženci tabora so bili predstavniki Doma starejših iz Ljutomera, Doma upokojencev Danice Vo grinec iz Maribora, Srednje zdravstvene in kozmetične šole iz Maribora in Centra za socialno delo iz Lendave. Ob spoznavanju čebelarskih opravil in pridelovanju medu Šalamunove domačije so prednjačile družabne igre in športnorekreativna tekmovanja.
NŠ
Foto: NS
Markovci • Sredi dveh pomembnih investicij
Kmalu bioplinska elektrarna in kanalizacija
V občini Markovci sta v teh dneh v ospredju predvsem dve osrednji investiciji: gradnja bioplinske elektrarne v Sobetincih, ki bo zasebnega investitorja veljala okoli 10 milijonov evrov, ter izgradnja kanalizacijskega sistema v Prvencih in Strelcih, ki bosta občino veljala okoli 745.000 evrov.
Kot je povedal investitor bioplinske elektrarne Miran Vargazon, lastnik in direktor podjetja Bioplin Vargazon iz Ljutomera, gradijo na območju nekdanje farme govejih pitancev v Sobetincih sodobno bioplinsko elektrarno z zmogljivostjo 1,5 MW ur električne energije, za kar so pridobili vsa potrebna državna in okoljska soglasja ter dovoljenja.
Kdaj bo bioplinska elektrarna končana in kolikšna je vrednost celotne investicije?
»Če bodo gradbinci gradnjo nadaljevali po načrtih in s takim tempom kot do sedaj, potem naj bi bila vsa dela zaključena do začetka februarja prihodnje leto, ko naj bi se pričelo poskusno obratovanje celotnega sistema elektrarne. Ocenjujem, da nas bo celotna investicija veljala okoli 10 milijonov evrov.«
V tem času urejate tudi hlevske kapacitete. Kdaj boste vanje naselili prve goveje pitance?
»Ker so bili hlevi dosedanje farme v zelo slabem stanju, smo jih pričeli v celoti obnavljati, in če bo vse potekalo po načrtih, če nam vreme ne bo preveč nagajalo, bomo lahko prve pitance vselili že v začetku prihodnjega leta. V ta namen smo uredili večji povozni silos za zbiranje sila-že in biomase, od okoliških kmetov, pretežno domačinov, pa smo že odkupili in uskladiščili koruzo in koruzno silažo z okoli 200 hektarov njiv, kar bomo potrebovali tako za krmljenje živine kot za proizvodnjo bioplina.«
Ob odprtju nove bioplin-ske elektrarne v Dobrovni-ku je okoljski minister Karl
Foto: M. Ozmec
Za novo bioplinsko elektrarno v Sobetincih so delavci podjetja Keter Organica in podizvajalcev zgradili že tri velike betonske fermentorje, včeraj pa so pričeli še izgradnjo četrtega.
Erjavec poudaril, da gre pri bioplinskih elektrarnah za najsodobnejšo »zeleno« tehnologijo, s katero bistveno prispevajo tudi k zmanjšanju onesnaževanja, zato bo država gradnjo takih elektrarn vzpodbujala tudi v bodoče, saj mora Slovenija svoj delež energije še povečati. Minister je tudi menil, da so obnovljivi viri energije tudi velika poslovna priložnost, pri čemer pa so bioplinarne ključnega pomena, saj se v njih poleg čistega načina proizvodnje energije uničujejo oziroma obdelujejo tudi biološki odpadki.
Zasebno podjetje Bioplin Vargazon je že dobilo državno garancijo za odkup proizvedene električne energijo iz nove bioplinske elektrarne, tako da jo bo v celoti odkupila država, oziroma Eles. Za odjem toplotne energije
oziroma tople vode pa se še naprej dogovarjajo s potencialnim gojiteljem orhidej ali pridelovalcem zelenjave. Pričakujejo, da se bodo potencialni odjemalci toplotne energije našli tudi v bližnji okolici, vsekakor pa se bodo držali tudi obljube, ki so jo dali domačinom na zboru krajanov, da bodo zagotovili ogrevanje za vaško-gasilski dom v Sobetincih.
Še letos kanalizacija v Prvencih in Strelcih
V občini Markovci pa te dni potekajo tudi obsežna dela pri izgradnji kanalizacije v Prvencih in Strelcih, ki naj bi bila končana do konca oktobra. Kot je pojasnil župan Franc Kekec, gre za dva ločena občinska projekta, vendar so v obeh primerih na
Foto: M. Ozmec
Delavci ptujskega podjetja Nizke cih in Strelcih; trenutno potekajo
gradnje pospešeno nadaljujejo tudi izgradnjo kanalizacije v Prven-dela v naselju Novi jork.
podlagi razpisa izbrali istega izvajalca, to je podjetje Nizke gradnje iz Ptuja. Tako delavci tega podjetja v Strelcih pospešeno gradijo odsek kanalizacije dolg 1850 m, ki bo veljal okoli 185.000 evrov, od tega je okoli 73.000 evrov občina pridobila po 23. členu zakona o financiranju občin, ostalo pa iz lastnih proračunskih sredstev. V Prvencih pa bodo gradili odsek kanalizacije v dolžini 2.200 m, ki bo veljal okoli 560.000 evrov.
Po županovih besedah je pogodbeni rok za dokončanje obeh projektov konec oktobra, ko naj bi pričeli tudi s priključki posameznih objektov na kanalizacijski sistem. S tem bodo uredili kanalizacijo za okoli 200 gospodinjstev, katerih komunalne odplake se bodo potem čistile v osrednji čistilni napravi v Markov-cih.
Hkrati pa na kanalizacijski sistem te dni priključujejo še zadnja gospodinjstva na letos poleti zgrajen kanalizacijski vod Markovci-Zabovci, tistim, ki so na kanalizacijo že priključeni, pa pošiljajo že tudi prve odločbe o plačilu komunalnega prispevka. Tega lahko občani z območja občine Markovci plačujejo v 12 mesečnih obrokih, in to brez obresti, pri čemer pa lahko uveljavljajo tudi 50-odstotno olajšavo za mlade družine ter prav tolikšen odstotek tudi za socialno ogrožene družine ali posameznike. Sicer pa v občini Markovci strokovni sodelavci občinske uprave v teh dneh že pridno pripravljajo izhodišča za rebalans proračuna za letošnje leto 2009 ter osnove občinskega proračuna za prihodnje leto 2010.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Zlata poroka Žagarjevih
Foto: Langerholc
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju so 5. septembra za zlatoporočenca razglasili Antona in Miro Žagar iz Hercegove ulice 4 na Ptuju. Prvič sta se poročila 8. avgusta 1959■ Zlata nevesta je 17 let delala v kadrovski službi Občine, prav toliko pa tudi v NKB Maribor. Ženin, po poklicu gozdar, je bil dva mandata direktor Lesa, bil je tudi direktor GG Maribor - TOK Ptuj. S svojim delom je bil prepoznaven tudi v lokaln i politiki, dva mandata je bil podpredsednik SO Ptuj. V zakonu sta se jima rodila sinova Iztok in Gorazd, danes ju razveseljujejo vnuki Urša, Maruša, Žan in Tilen. Zlatoporočenca Žagar si želita predvsem zdravja in da bi se še naprej tako lepo razumeli kot doslej.
MG
Ptuj • Biseroporočenca Varvoda
Foto: Langerholc
Ob zlati poroki so petega septembra v Mestni hiši opravili še obred biserne poroke. Dočakala stajo Luka in Marija Varvoda iz Panonske ulice 2 na Ptuju. Zlati žen in je celo svojo aktivno delovno dobo delal kot voznik, najprej na Okraju, zatem v Komunalnem podjetju, kjer je začel delati kot prvi avtobusni voznik na Ptuju, in nato pri Certusu, kjer se je leta 1981 upokojil. Nevesta Marija je bila najprej varuška v Otroškem domu na Ptuju, zatem pa je vse do svoje invalidske upokojitve delala kotčistilka na Zavodu za socialno zavarovanje. Prvič sta se zakonca Varvoda poročila 27. avgusta 1949 na Ptuju. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dve hčerki in sin, v jeseni življenja ju razveseljujejo štirje vnuki in vnukinje ter šestpravnukov in pravnukinj. Vesele trenutke biserne poroke sta delila s svojimi najdražjimi in želita si, da bi jih skupaj delili še dolgo.
MG
Mihovci • Ko se poigra narava
Foto: Črtomir Goznik
V dneh, ko narava že daje obračun medletnega dela, smo lahko priča tudi darovom - plodovom, ki jih ne vidimo vsak dan. Lep primer sta plodova, s katerima se je narava lepo poigrala. Ob veliki čebuli je majhna lubenica pravi mali pritlikavec; obe sta zrasli na domačem vrtu v Mihovcih. Pravo vrednost pa jima je namenil darovalec, saj ju je izbral za darilo mladeniču, kije pred kratkim dopolnil 30 let. S tem je samo še pritrdil izjemnosti dogodka, ki je lahko velik tudi z darilom, kakršnega narava ne podarja vsak dan. Za kaj je slavljenec porabil čebulo velikanko in koliko kosov pršuta je ovil okrog lubenice ali pa jo je uporabil v sadni solati, nam ni uspelo izvedeti. Zagotovo pa mu je darilo pomenilo veliko, sicer zgodbe ne bi delil z nami.
MG
Ptuj • Pred sodišče zaradi domnevnega incesta
Obtožencu grozi 20 let zaporne kazni
Po štirikratni preložitvi se je v sredo, 9. septembra, na Okrožnem sodišču v Ptuju začela glavna obravnava zoper obtoženega 62-letnega P. R. iz Ptuja, ki ga obtožnica bremeni spolnega napada na tedaj še 15-letno hčerko, ki naj bi mu rodila otroka, obtožen pa naj bi bil tudi nasilja nad družinskimi člani.
Sojenje, ki se je na Okrožnem sodišču v Ptuju pričelo v sredo, 9. septembra, na predlog odvetnice obtoženega P. R. mariborske odvetnice Tanje Kompara in ptujske okrožne državne tožilke Sonje Erlač, zaradi zaščite mladoletne osebe poteka za zaprtimi vrati. Koprski odvetnik oškodovane deklice in družine Franci Matoz je sprva sicer menil, da bi bilo sojenje v delu, ki ne govori o oškodovani deklici, lahko odprto tudi za javnost, vendar se je senat pod predsedstvom okrožne sodnice Katje Ko-larič Bojnec odločil, da v interesu zaščite mladoletne osebe iz celotnega sodnega procesa javnost v celoti izključi.
Pred pričetkom sojenja je obtoženi P. R. med vstopanjem v stavbo Okrožnega sodišča na Ptuju potožil, da je pred dnevi padel po stopnicah in si zlomil nogo, vendar ga pazniki mariborskih zaporov naj ne bi hoteli odpeljati k zdravniku. Hkrati pa je obtoženec pred sodno stavbo od svoje odvetnice na glas zahteval, naj pred javnostjo priča njegova partnerica, češ da ona ve vso pravo resnico.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Obtoženi P. R. je iz službenega vozila mariborskega zapora stopil vklenjen in v spremstvu dveh paznikov.
P. R.: »Naj pred javnostjo priča moja partnerica, ona ve za pravo resnico."
Pooblaščenec družine in oškodovane deklice Franci Matoz je menil, da se je pričetek procesa nekoliko zavlačeval, ker naj bi obtoženi zlorabljal pravice in se izogibal soočenju na sodišču. Matoz je povedal tudi, da pričakuje sodbo v enem mesecu oziroma 30. septembra, ko je razpisana glavna obravnava,
saj trdi, da imajo za to dovolj jasnih in trdnih dokazov. Zagovornica obtoženega P. R., odvetnica Tanja Kompara, pa je prepričana, da bo za sojenje potrebno več časa, saj bi bilo treba izvesti ves dokazni postopek in zaslišati številne priče, tudi nekatere ožje sorodnike ter sodne izvedence.
V medijih smo zasledili
tudi trditev, da je bil obtoženi P. R. v mladosti zelo bister fant, saj je v Ljubljani študiral na dveh fakultetah, zdaj pa naj bi pisal obsežna pisma in kazenske ovadbe ter se branil z neprištevnostjo. Ker sodnica ni verjela izvedenskemu mnenju, naj bi zdravnik, ki je napisal izvedeniško mnenje, sodelovanje s sodiščem pre-
kinil.
Obtoženi P. R. naj bi svojo mladoletno hči, tedaj učenko zaključnega razreda osnovne šole v Ptuju, posiljeval in jo, ko naj bi zanosila, zaprl v hišo. Pozneje je hči rodila; da naj bi bil otrok obtoženčev, naj bi potrdila analiza DNK. Obtoženi P. R. naj bi bil že kazensko preganjan zaradi nekaterih premoženjskih de-
liktov, za kar naj bi v zaporu presedel skoraj 7 let.
Najvišja kazen, ki ga lahko doleti za očitana kazniva dejanja spolnega napada in nasilja nad družinskimi člani, je do 20 let zaporne kazni, vendar pravni strokovnjaki menijo, da mu za obe očitani kaznivi dejanji najvišje kazni sodišče ne bo prisodilo.
M. Ozmec
Zavrč • Na 26. seji občinskega sveta
Podražitve, podražitve, podražitve ...
Svet občine Zavrč je v sredo, 16. septembra sklepal o enajstih zadevah; med drugim so potrdili dokaj nizko polletno realizacijo proračuna, sprejeli odlok o oddaji poslovnih prostorov v najem, soglašali pa so tudi s povišanjem normativov in z višjimi cenami vrtca ter s prilagoditvijo cene vode in komunalnih storitev.
V-B
V-B
26. sejo sveta občine Zavrč je zaradi službene odsotnosti župana vodila podžupanja Marta Bosilj, za pojasnila k vsebini posameznih dokumentov in nasvete pa so poskrbele delavke iz vodstva občinske uprave. Tako so s pozitivnimi komentarji soglasno potrdili sklep o pristopu občine Du-plek k skupni občinski upravi, saj so menili, da se s povečevanjem članic znižujejo stroški delovanja uprave. Brez zapletov so potrdili tudi polletno realizacijo proračuna občine Zavrč, ki jo je predstavila in komentirala strokovna sodelavka občine Danica Bratu-ša, čeprav so bili v obdobju januar-julij 2009 skupni prihodki občine realizirani le v višini dobrih 30 odstotkov, odstotek realiziranih odhodkov pa je še nekoliko nižji. Vzroki za razmeroma nizko polletno realizacijo so po mnenju občinske uprave upravičeni, saj so se vse večje občinske investicije pričele šele v drugem kvartalu letošnjega leta, ker pa so še v izvajanju, pričakujejo do konca poslovnega leta normalizacijo celotne realizacije. Zanimivo pa je bilo slišati, da so med zbranimi prihodki že ob poletju presegli celoletni
plan na področju glob in kazni, kar potrjuje upravičenost sprejetja odloka o javnem redu in miru.
Po podrobnejšem pojasnilu predsednika odbora za gospodarstvo Janka Lorbeka so potrdili novelacijo investicijskega programa za ureditev dostopa do turističnega objekta Dve lipi, ki ga je izdelalo podjetje TMD Invest. Ta pomembna investicija je sedaj zaključena, saj so težko pričakovano obmejno grebensko cesto, dolgo dobra 2 kilometra in vredno dobrih 288.000 evrov, pri čemer so kar 85 odstotkov sredstev zagotovili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, svečano odprli že ob letošnjem občinskem prazniku.
Ker v občini do sedaj niso imeli še nobenega dokumenta, ki bi urejal oddajo občinskih poslovnih prostorov v najem, so pripravili odlok in ga po krajši obrazložitvi po prvi obravnavi sprejeli. Zanimivo je, da je za plačilo najemnine za sedaj predviden le en evro po kvadratnem metru poslovne površine, s čimer želijo pritegniti najemnike, da bi raje prihajali v to dokaj oddaljeno haloško občino.
Vodstvo Vrtca premalo ažurno!
Na predlog Vrtca Zavrč so zaradi povečanega povpraševanja po varstvu otrok soglašali s povišanjem normativov v vrtcu. Kot je pojasnila pod-županja Marta Bosilj, gre za povečanje za po dva otroka v obeh starostnih skupinah; za nižjo starostno skupino to pomeni, da so normativ povečali s sedanjih 10 na 12 otrok, za višjo starostno skupino pa s sedanjih 19 na 21 otrok. Sklep
velja le za obdobje enega leta -do 31. avgusta 2010.
Pri tem je direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele opozorila, da v Vrtcu niso dovolj ažurni, saj kljub opozorilom še vedno urejajo zadeve za nazaj. Tudi v tem primeru bi predlog za povišanje normativov lahko posredovali že v juniju, saj so že tedaj vedeli, kakšno je stanje in kakšne so možnosti. Še bolj kritičen je bil svetnik Dušan Rojko, saj je menil, da gre v tem primeru za neresen odnos vodstva vrtca do občine, ki je njegova
Foto: M. Ozmec
Završki svetniki so bili kritični do neažurnosti vodstva tamkajšnjega vrtca.
ustanoviteljica. Tudi odbor za družbene dejavnosti je vodstvo vrtca že večkrat neuspešno pisno opozoril na nujnost pravočasnega postavljanja vseh svojih zahtevkov. Zato so sprejeli sklep, ki vodstvo vrtca odslej zavezuje, da bodo morali vse predloge in zahtevke za spremembe občini posredovati so konca junija v tekočem letu.
Zaradi tega je bilo precej kritičnih besed slišati tudi v razpravi o predlogu za potrditev nove cene programov vrtca, saj gre po mnenju večine svetnikov za občutno povišanje, kar je v teh kriznih časih toliko bolj občutljivo. In tudi v tem primeru bi lahko zahtevek za povišanje cene Vrtec vložil že prej, saj so za to vedeli že junija. Peter Vesenjak je celo predlagal, da bi zaradi neresnosti Vrtca in nekaterih nejasnosti glede dokaj visokega standarda, ki so ga deležni završki malčki, o povišanju cene dokončno sklepali na naslednji seji, na katero naj bi povabili tudi vodstvo Vrtca. Pa se je po pomirjujočih besedah Franca Kelca, da gre vendarle za njihove otroke in vnuke, razprava umirila in predlog za povišanje cen so
tako sprejeli, le da bodo nove cene veljale šele od 1. oktobra dalje. Tako bo cena varstva završkih otrok v nižji skupini od 1. do 3. leta starosti namesto dosedanjih 372,56 evrov po novem 438,28 evrov, kar pomeni 17,5-odstotno povišanje. Za višjo starostno skupino od 3. do 6. leta starosti pa bo cena namesto sedanjih 251,57 evrov po novem 275,68 evrov, kar pomeni 9,5-odstotno povišanje. Še sreča, da plačujejo starši le nekaj manj kot 20 odstotkov od omenjene dejanske cene, vse ostalo je na plečih občine, tej pa že ob polletju za to postavko primanjkuje okoli 12.500 evrov, tako da bo to potrebo reševati z rebalansom.
Upoštevali so tudi dopis Komunalnega podjetja Ptuj o izpadu prihodkov v prvi polovici letošnjega leta zaradi nepriznane cene oskrbe z vodo in sklenili, da bo odslej cena vode v občini Zavrč enaka kot v vseh drugih občinah, torej višja od sedanje. Seznanili pa so se tudi z dopisom podjetja Čisto mesto o spremembi cene komunalnih storitev, ki so od 1. septembra višje za 12,48 odstotka, in to brez davka ter okoljskih dajatev.
M. Ozmec
Kog • 50-letnica šolske zgradbe
Danes odprtje telovadnice na Kogu
Danes bodo na Kogu svečano odprli novo telovadnico, ki sovpada s 50-letnico šolske zgradbe. Sicer pa sega zgodovina šolstva na Kogu v leto 1779, v obdobje, ko so se začele uveljavljati reforme Marije Terezije. Koliko otrok je na začetku obiskovalo šolo, ni znano, ob svečanem trenutku izdana kronika pa pravi, da je v šolo hodilo nekaj otrok.
Danes bo namenu predan lep večnamenski prostor s funkcionalno in sodobno opremljeno telovadnico. Notranjost je barvno usklajena in ravnatelj Vlado Hebar je povedal, da upa, da bo dvorana služila namenu. Ta pa ni le pouk telovadbe za kogo-vske otroke, saj bi bila v tem primeru predimenzionirana. Večnamenska športna dvorana naj bi služila krajanom za športne in kulturne potrebe, od krajanov samih pa je odvisno, ali bodo možnosti, ki jih ponuja, izkoristili. Skupna površina objekta znaša okrog 750 kvadratov. Dvorana s pripadajočimi prostori obsega okrog 500 kvadratov, ostalo pa avla in zgornji hodnik. Vrednost investicije je 847.019 evrov, investitorji pa so trije. Občina Ormož je investirala sredstva v višini 647.629 evrov, Fundacija za šport 145.000 evrov in Ministrstvo za šolstvo in šport 54.190 evrov. Izvajalec del je bilo podjetje IGD Holermu-os. V sklopu del se bo uredilo tudi igrišče za potrebe vrtca, ureja pa se tudi problem kanalizacije na Kogu.
Vedno manj otrok
Podružnično šolo na Kogu, ki deluje v sklopu OŠ Miklavž pri Ormožu, še bolj kot druge šole v Sloveniji pesti predvsem upadanje števila otrok. Celotna šola bo imela v letošnjem šolskem letu devet oddelkov na centralni in tri oddelke na podružnični šoli, od katerih bosta dva kombinirana. Prvič bo število otrok padlo pod številko 200, natančno 198 učenk in učencev bo letos drgnilo šolske klopi.
Vlado Hebar in Nevenka Jambriško sta govorila o preteklosti in prihodnosti šole na Kogu.
164 učencev je pri Miklavžu, ostali pa obiskujejo kogovsko podružnico. V zadnjih šestih letih je število učencev padlo za 15 %, je povedal ravnatelj Vlado Hebar. Negativen trend se nadaljuje in šesti razred devetletke se letos prvič ne deli več pri predmetih tehnike in tehnologije ter gospodinjstva, ker je številčno pod normativom. Neobetaven je tudi letošnji vpis, ko so imeli vsega skupaj 17 prvošolčkov, 12 pri Miklavžu in 5 na Kogu. Nizko število šolarjev najavlja tudi ukinitev določenih standardov, recimo nivojskega pouka, pojavile pa se bodo tudi težave s presežkom delovne sile. Zelo zanimivo pa je tudi razmerje moči med fanti in dekleti, ki se na mi-klavževsko-kogovskem koncu s 115:83 nagiba v korist fantov.
Ravnatelj Vlado Hebar je prepričan, da morajo prav to majhnost narediti za svojo prednost. Naštel je uspehe, ki so jih nanizali v lanskem letu in so bili za tako malo šolo zares dobri. Uspehe ravnatelj
pripisuje dobremu delu učiteljske ekipe, sposobnosti in samostojnosti učencev in dobremu sodelovanja učiteljev in staršev.
Poleg pridobitve večnamenskega prostora je šola poleti končno uspela pridobiti tudi gospodinjsko učilnico. Z adaptacijo kabineta so pridobili pogoje za pouk gospodinjstva, ki otrokom posreduje vseživljenjsko znanje, čeprav je morda v učnih načrtih podcenjen. Vrednost ureditve je bila 6500 evrov.
Iz šolske kronike
Zgodovina šolstva na Kogu je dolga, je povedala Nevenka Jambriško. Iz prvih zapiskov o šoli na Kogu je razvidno, da je bila v letih 1779 do 1883 enorazrednica. Pouk je bil do leta 1869 neobvezen in pod nadzorom cerkvenih oblasti, obisk pa slab. Šolsko leto je bilo razdeljeno v dva tečaja, prvi se je končal ob veliki noči, drugi pa jeseni. Ob koncu vsakega tečaja je bila »skušnja«.
Prizidek se zelo lepo ujema z osnovno zgradbo.
Šele po zakonu o novi organizaciji šol, iz leta 1869, je bila šola na Kogu organizirana v današnjem smislu. Pouk se je vršil po učnem načrtu Deželnega šolskega sveta. Šolo je obiskovalo skupno 184 od 232 šoloobveznih otrok. Enorazrednica je imela tri oddelke. Z leti se je šola razširjala in leta 1930 je postala šestrazrednica. Število šoloobveznih otrok je v tem času naraslo na 337, kar je bil maksimum za ta šolski okoliš. V poznejših letih je število otrok samo še upadalo.
Šola Sv. Bolfenka na Kogu je imela pred letom 1941 svoje lastno enonadstropno poslopje severovzhodno od župne cerkve sv. Bolfenka in v njem štiri učilnice, pisarno šolskega upravitelja, ki je služila tudi kot shramba za knjige in učila, ter stanovanje za
šolskega upravitelja. Od vko-rakanja Nemcev in vzpostavitve nemške oblasti v kraju aprila 1941 šola ni delovala. Začasno so se v njej nastanili vojaki.
Po vojni je pouk dolga leta potekal v barakah, ki so nekoč stale na mestu, kjer je danes poslopje krajevne skupnosti Kog in v prostorih posojilnice. V štirih učilnicah se je stiskalo več kot 200 otrok. Sprva je bilo pet, nato sedem oddelkov. Zaradi stiske je pouk potekal v dveh izmenah. 17. 9. 1957 se je pričela gradnja današnje šole, ki je bila dokončana leta 1958.
Leta 1962 je bila zaradi reorganizacije popolna osemletka na Kogu ukinjena in priključena k OŠ Miklavž pri Ormožu. Na Kogu je ostala podružnica s petimi razredi, ki jih je obiskovalo 157 otrok.
Poučevali so štirje učitelji in do leta 1970 je bil pouk tudi ob sobotah. V šolskem letu 1971/72 je pri šoli začel delovati vrtec, ki ga je sprva obiskovalo 25 otrok.
V letu 1977/78 so na Kogu prvič uvedli kombinirani pouk, v naslednjem letu pa celodnevno osnovno šolo, ki se je obdržala 10 let. V letu 1993/94 je drastično padlo število otrok na vsega 43 in od takrat učita na Kogu le dve učiteljici v dveh kombiniranih oddelkih. Z uvedbo devetletke so se na Kog vrnili trije oddelki.
Kljub majhnemu številu učencev šola daje utrip temu obmejnemu kraju, njeni učenci pa nastopajo na vseh kulturnih prireditvah v krajevni skupnosti. Viki Klemenčič Ivanuša
Križevci • Enajsti občinski praznik
Krozišče - največja letošnja pridobitev
Občina KriZevci pri Ljutomeru je minule dni obeleZila svoj enajsti praznik. Ko je Zupan Branko Belec na osrednji slovesnosti v kriZevskem domu kulture ocenjeval aktivnost občine v minulem obdobju, je poudaril, da je z opravljenim delom zadovoljen, nekoliko bolj ga skrbi socialni poloZaj tako v občini kot regiji.
Sicer pa je po njegovem mnenju letošnja največja pridobitev v občini izgradnja krožišča, ki ima velik pomen zlasti pri zagotavljanju varnosti udeležencev v cestnem prometu. Gradnja se je pričela lansko leto, predvideni rok zaključka del pa je bil 30. oktober letos. Izvajalec -gradbeno podjetje Pomgrad - je z deli pohitel in investicijo zaključil do občinskega praznika, ko je bil objekt tudi slovesno predan namenu.
Med pomembnejše rekonstrukcije in naložbe v prihodnje sodijo celostna ureditev prostorov v zgradbi občinske uprave ter obnova ceste Bučečovci-Zasadi, ki
je bila poškodovana tudi ob izgradnji avtocestnega odseka. Na področju cestne in-
frastrukture bo v prihodnje največ aktivnosti potekalo na rekonstrukciji regionalne
Občinsko priznanje sta podelila župan občine Križevci Branko Belec (drugi z desne) in predsednik komisije za priznanja Marjan Šijanec (drugi z leve).
Največja pridobitev minulega leta je krožišče v Križevcih.
ceste Križevci-Sv. Jurij ob Ščavnici. Izgradnja se bo pričela najpozneje v začetku leta 2011, vzporedno s cesto pa se bodo urejali tudi pločniki in kolesarska steza. Na slovesnosti sta bili podeljeni dve pisni priznanji občinskega sveta. Prejela sta ju Ana Lebar iz Vučje vasi za 40-letno ukvarjanja s kulturno dejavnostjo in Športno kinološko društvo Ljutomer-Križevci za dosežke na področju šolanja psov in odličnih rezultatov v sledenju. Njihov najuspešnejši tekmovalec je Silvo Lovrenčič, udeleženec štirih svetovnih prvenstev.
Niko Šoštarič
Foto: vki
Foto: vki
Foto: NS
Foto: NS
Kmetijstvo • Nič obetavnega za govedorejce?
»
Preveč imate traktorjev, potrebujete pa krave!
«
Med zanimivejšimi temami okroglih miz na minulem radgonskem kmetijskem sejmu je bila tudi obravnava problematike prihodnosti govedoreje. In to predvsem po zaslugi predavatelja Abeleja Kuipersa, sicer predsednika komisije za govedorejo pri Evropskem združenju za živinorejo.
Nizozemski strokovnjak za govedorejo je bil namreč dokaj neposreden: jasno je namreč povedal, da je govedoreja v celotni Evropi v precej težkih časih in da je boljšo prihodnost težko napovedati. Zlasti to velja za mlekarje:
»Letno se v svetu proizvede 468 milijard litrov kravjega mleka, od tega v Evropi nekaj več kot 153 milijard litrov. V desetletju od 1996 do 2006 se je proizvodnja kravjega mleka v evropskih državah zmanjšala za skoraj 36 odstotkov, po drugi strani pa se povečuje v Aziji. Prihodnost vidim tako v izvozu oz. prodaji mlečnih izdelkov v Azijo, zlasti pri tem mislim na Kitajsko. Dejstvo pa je, da države EU z uvedbo mlečnih kvot cenovno nikakor niso več konkurenčne ostalim proizvajalkam,« je med drugim povedal Kuipers. Dejstvo je, da so zlasti mlekarji v res nezavidljivi situaciji, ki se je izjemno poslabšala v zadnjega pol leta, in to ne le na evropskem, ampak na svetovnem trgu; cena, ki je dosegala že 35,6 evra za 100 kilogramov mleka, je namreč v zadnjega pol leta padla na neverjetnih
Odkupne cene mesa padajo
S težavami pa se ne srečujejo le pridelovalci mleka, ampak tudi govedorejci, ki pitajo živali za zakol. Cena se namreč, kljub lanskemu optimizmu, ne zvišuje, ampak pada, opaža pa se tudi padec staleža živali. Po besedah nekaterih rejcev je cena za kilogram mladega pitanca goveda z dobrih treh evrov za kilogram od konca lanskega leta do letošnjega poletja padla za 17 centov, ponekod tudi na 2,75 evra. Kmetje so prepričani, da je cena prenizka. Izračuni strokovnjakov na Kmetijskem inštitutu Slovenije naj bi pokazali, da bi morala biti odkupna cena več kot 3,22 evra za kilogram, rejci pa menijo, da po njihovih izračunih rentabilnosti ne bi smela pasti pod 3,50 oziroma celo 3,70 evra (ko gre za manjše črede). Sicer pa so cene govejega mesa padle tudi v ostalih državah EU, kjer so v primerjavi z Avstrijo in Nemčijo slovenski govedorejci vseeno še na boljšem pri odkupnih cenah mesa krav, medtem ko je odkupna cena za mlado pitano govedo v Nemčiji nekaj nad 3 evre (razred R3), v Avstriji pa nekaj centov nižja.
14,7 evra (za 100 kg mleka) na svetovnem trgu, medtem ko je trenutna povprečna cena za isto količino mleka v EU še na slabih 25 evrih (24,7 evra).
Abele Kuipers pa je dobro ošvrknil tudi slovenske gove-dorejce, saj se je dobro seznanil tudi s stanjem te panoge v Sloveniji: »Slovenci imate preveč traktorjev, za prihodnost
pa potrebujete več krav na posamezno kmetijo!«
Med šibkimi točkami slovenske govedoreje je Kuipers izpostavil predvsem govedorejsko organizacijsko strukturo, ki je po njegovem mnenju veliko preveč kompleksna in tudi številčno preobsežna, sicer pa je predlagal boljše povezovanje med samimi kmeti. »Poleg
Države EU z uvedbo mlečnih kvot cenovno niso več konkurenčne ostalim proizvajalkam.
tega je zelo vprašljiva tudi vloga vaših trgovskih centrov oz. supermarketov, ki nimajo jasne predstavitve domačih lokalnih tipičnih proizvodov!«
Kot pozitivne točke slovenske govedoreje pa je Kuipers označil ohranitev družinskih
kmetij, pa tudi željo kmetov po izobraževanju ter toleranco do poslovanja kmetij v sicer bolj strnjenih naseljih. Menil pa je tudi, da bi bilo za bolj gospodarno in stroškovno manj obremenjeno kmetovanje res potrebno izvesti širšo kme-
tijsko reformo, ki bi zajemala celovito komasacijo oz. zložbo kmetijskih zemljišč: »Slovenski kmetje porabijo veliko preveč časa za vožnje na svoje majhne, razdrobljene parcele na različnih lokacijah!«
SM
Slovenija • Novice iz kmetijske politike
Denar za trsno rumenico, pridelovalce žit in mleka
V začetku septembra je vlada prejela odločitev, da kmetijsko ministrstvo (MKGP) pri pripravi proračuna za leti 2010 in 2011 nameni dodatna sredstva za povečanje izvajanja že obstoječih preventivnih ukrepov preprečevanja širjenja zlate trsne rumenice v Sloveniji v skupni višini 470 tisoč evrov.
»Zaradi pojava zlate trsne rumenice v Sloveniji, ki ogroža slovenske pridelovalce razmnoževalnega materiala trte, grozdja in vina, bo za preprečevanje širjenja in zatiranje te karantenske bolezni potrebno izvajati preventivne in kurativne ukrepe v trsnicah, matičnih nasadih in rodnih vinogradih. Obvezno izvajanje ukrepov zajame vsa vinorodna območja Slovenije, to pomeni 22.000 ha vinogradov in več kot 40.000 pridelovalcev, skupna vrednost ogrožene proizvodnje pa znaša letno 62 milijonov evrov za grozdje in približno 6 milijonov evrov za trsničarsko pridelavo,« so sporočili z MKGP.
V Sloveniji je bila bolezen na trti sicer prvič odkrita leta 2005 v okolici Kopra, nato pa v naslednjih letih na več lokacijah v slovenski Istri, lani je bila prvič potrjena v Posavju - v okolici Brežic, letos pa v okolici Straže pri Novem mestu, posamične najdbe okužb pa na Goriškem v okolici Renč ter na Štajerskem v okolici Maribora. Zato so bila z več odločbami Fi-
tosanitarne uprave razmejena območja nevarnosti izbruha. Na teh območjih je obvezno izvajanje ukrepov, kot je odstranjevanje okužene trte in obvezno zatiranje ameriškega škr-žatka v skladu z navodili opazo-valno-napovedovalne službe za varstvo rastlin. Zatiranje ameriškega škržatka je obvezno tudi v vseh matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah v Sloveniji, ker se je škržatek razširil po vseh vinorodnih deželah in je potrebno preprečiti, da bi se bolezen razširila iz morda neodkritih žarišč na razmnoževalni material vinske trte.
4 milijone evrov za pridelovalce žit in mleka
Že konec avgusta pa so v vodstvu države napovedali tudi pomoč prizadetim pridelovalcem krušnih žit in mleka. Gre za enkratne ukrepe za premostitev trenutnih težav, za t. i. ukrep »de minimis«, iz katerega bodo najbolj prizadeti pridelovalci
Karantenska zlata trsna rumenica se v vinogradih širi s pomočjo ameriškega škržatka. Ta je v naravi glavni žuželčji prenašalec te bolezni, ki s sistemsko okužbo trte povzroči značilno zvijanje listnih robov navzdol in rumenenje oziroma rdečenje listov, sušenje grozdov in posledično zmanjšanje pridelka po kakovosti in količini, v nekaj letih pa tudi propadanje trt in celih vinogradov. Poleg trte je lahko z zlato trsno rumenico okužen tudi navadni srobot, pri katerem v drugi polovici poletja in v jeseni opazimo značilno zvijanje in rdečenje listov.
krušnih žiti in mlekarji prejeli vsak po dodatna dva milijona evrov. Vlada bo tudi predlagala Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, da prouči možnost znižanja zakupnine za večje zakupnike kmetijskih zemljišč, ki pridelujejo krušna žita, in tiste, ki proizvajajo mleko.
Poleg tega bo Slovenija zaradi posledic gospodarske in finančne krize, ki se kažejo tudi na področju kmetijstva, pospešila postopke na področju neposrednih plačil. 90 odstotkov izplačil za območja z omejenimi možnostmi (OMD) za kmetijsko pridelavo, kar predstavlja približno 38 milijonov evrov, bo izvedenih predvidoma do konca letošnjega leta. Odločbe, ki se nanašajo na enotno plači-
lo na površino, bo Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja začela izdajati do konca letošnjega leta, sredstva pa se bodo pričela izplačevati v začetku januarja 2010.
Pridelovalci krušnih žit se, kot je znano, v letošnjem letu na nekaterih območjih srečujejo z izjemno težkim položajem. Zaradi obilnih padavin, ki so bile konec junija in v začetku julija, je letošnji pridelek, predvsem pšenice, količinsko precej slabši v primerjavi z običajnimi letinami. Še večji problem kot količina pa je slaba kakovost pšenice, saj je približno 90 odstotkov primerne le za krmo. V drugi polovici 2008 so se zaostrile tudi razmere na globalnem mlečnem trgu. EU
Zaprti razpisi
Kmetijsko ministrstvo je v začetku tega tedna zaprlo javne razpise za tri ukrepe iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 (PRP): Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu, Posodabljanje kmetijskih gospodarstev - za naložbe mladih prevzemnikov kmetij in Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za kmetije ter agrarne in pašne skupnosti. Razpisana sredstva sicer še niso porabljena, vendar je potrebno v skladu s priporočili Evropske komisije preveriti in po potrebi prilagoditi obdobje, v katerem lahko nastanejo upravičeni stroški, so pojasnili v MKGP. Prav tako se je zaprl javni razpis za finančno pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo. Na javni razpis za ukrep usposabljanja je prispelo 99 vlog, s katerimi je bilo zaprošenih le dobrih 19.400 od skupno 5 milijonov evrov razpisanih nepovratnih sredstev To pomeni nekaj manj kot 200 evrov na vlogo. Glede na nizko porabo razpisanih sredstev in sorazmerno nizek znesek zaprošenih sredstev na posamezno vlogo so se na ministrstvu odločili, da je potrebno omenjeni ukrep preoblikovati. Na javni razpis za ukrep posodabljanja pa je prispelo 270 vlog, s katerimi je bilo zaprošenih dobrih 10 od skupno 12 milijonov razpisanih evrov.
Na javni razpis za ukrep dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za kmetije ter agrarne in pašne skupnosti je prispelo 63 vlog, s katerimi je bilo zaprošenih dobrih 4,1 mio EUR od skupno 8 mio EUR razpisanih nepovratnih sredstev.
Za javni razpis Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo je bil septembra objavljena sprememba, s katero se je višina razpisanih sredstev s 57.300 zvišala na 93.400 evrov. Javni razpis je bil namenjen blažitvi poslabšanja ekonomskega položaja kmetij, ki je posledica smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo. Najmanjši znesek dodeljene pomoči je bil 3.750, najvišji pa 7.500 evrov.
V letu 2010 in 2011 bo obvezno izvajanje ukrepov za preprečitev širjenja trsne rumenice, za kar je vlada predvidela 470.000 evrov.
je z izvozom mlečnih proizvodov postala manj konkurenčna, posledično so začele naraščati zaloge. V nekaterih državah članicah so se odkupne cene za mleko znižale tudi do 50 odstotkov na letni ravni. Slovenija
je del skupnega trga EU in se nastalim razmeram ni povsem izognila. Tudi v Sloveniji so se v zadnjem obdobju, od decembra 2008 do junija 2009, odkupne cene znižale.
SM (vir: MKGP)
Foto: SM
Dornava • Delovno poletje po vsej občini
Gradnja krožišča v teku
V Dornavi se je po večletnem čakanju minule dni začela izgradnja krožišča pred tamkajšnjim gasilskim domom. Sicer pa se uspešno nadaljuje tudi izgradnja novega gasilsko-kulturnega doma na Polenšaku, kmalu pa se bodo začela tudi dela na cesti skozi center občine.
Ureditev krožišča bo zahtevala skupno 150.000 evrov, dela pa izvaja Cestno podjetje Ptuj. »Finančni vložek občine znaša dobrih 48.000 evrov, vse ostalo pa je strošek Direkcije za ceste. Cifra financiranja je porazdeljena glede na delež vključevanja državne in občinske ceste, krožišče pa mora biti v skladu s pogodbo dokončano in predano prometu do konca oktobra letos,« je o tekoči investiciji povedal župan Rajko Janžekovič in ob tem še dodal, da ureditev notranjega dela krožišča še ni dorečena, zato ne more povedati, kaj bo na sredini (nevozne krožiščne površine).
V prihodnjih dneh pa se bodo v občini lotili tudi napovedane rekonstrukcije ceste skozi središče občine mimo občinske stavbe do prvega krožišča pri novogradnji Vile pri lipi in od tam nazaj mimo šole do osrednje prometnice skozi Dornavo v smeri Mo-škanjcev. »Gre za projekt, v okviru katerega se bo sedanja cesta razširila in preplastila, hkrati pa se bo z zarisanim pasom naredila še kolesarska in peš pot. Vrednost del smo ocenili na 125.000 evrov, vendar smo na javnem razpisu dobili celo ugodnejšo ponudbo, ki jo
V Dornavi se te dni že oblikuje nova podoba krožišča pred tamkajšnjim gasilskim domom; krožišče bo končano do zadnjega oktobra, sicer pa naj bi se v kratkem začela tudi rekonstrukcija in razširitev ceste skozi center občine.
je poslalo Cestno podjetje Maribor. Ta znaša dobrih 95.000 evrov, dela pa se morajo pričeti v kratkem,« je še napovedal Janžekovič. Brez zapletov se nadaljuje tudi izgradnja Vile pri lipi, ki naj bi bila dokončana v začetku naslednjega leta, stanovanja pa bodo kupcem na voljo spomladi 2010.
Na Polenšaku bodo v nekaj
dneh novogradnjo doma zaključili s postavitvijo ostrešja, tako Vilo pri lipi kot nov dom pa gradi podjetje Gradis iz Ptuja.
Sicer pa so čez to poletje v občini zagotovili vodovodni priključek sedmim novim gospodinjstvom na območju naselja Lasigovci: »Občina je sofinancirala izgradnjo pri-
marnega voda v dolžini 1,7 kilometra, ker se je tam postavilo nekaj novih hiš, do koder javna vodovodna mreža še ni bila napeljana. Iz občinskega proračuna smo za to namenili dobrih 24.000 evrov, kar 20.000 evrov pa je sofinanciralo Komunalno podjetje Ptuj,« je pojasnil župan Janžekovič.
SM
Zetale • Paleta prireditev ob občinskem prazniku
Odprli bodo tri cestne odseke
Letošnji deseti žetalski občinski praznik, ki že tradicionalno sovpada tudi s kostanjevim piknikom - ta bo že 19. po vrsti - bodo v občini proslavili s številnimi prireditvami. Začeli so jih že minulo soboto z jadralsko-padalskim piknikom in letenjem na piko, praznovanje pa bodo zaključili 24. oktobra z veliko gasilsko vajo.
Ta konec tedna bo izzvenel v športno-rekreacijskem duhu; danes zvečer, v petek, bodo namreč v šolski telovadnici izvedli tekmovanje v namiznem tenisu, v nedeljo pa bo živahno na zunanjem igrišču, kjer bodo potekali turnirji v malem nogometu za mladince, veterane in člane.
Prvi oktobrski petek bo že popoldne namenjen odprtju moderniziranih lokalnih cest v naseljih Kočice in Nadole, zvečer pa vabijo na prikaz ko-žuhanja na kmetiji Kolar v Dobrini, športni navdušenci pa se bodo lahko pomerili tudi v košarki (igra trojk) v šolski telovadnici. V soboto dopoldne
se bo paleta prireditev nadaljevala pri lovski koči Tisovec s streljanjem na glinaste golobe, zgodaj popoldne pa bodo lahko prišli na svoj račun po-hodniki, saj bo organiziran pohod k izviru Sotle.
V nedeljo bo v Žetalah nato še tradicionalno tekmovanje v šahu, ki se bo začelo že ob
V občini Žetale, kjer se začenjajo številne prireditve ob letošnjem 10. občinskem prazniku, bodo v okviru le-teh odprli kar tri nove oz. modernizirane odseke cest.
osmi uri, sledilo pa bo družabno srečanje z vlečenjem vrvi in odbojko.
Seveda v Žetalah ne morejo brez gozdarjev oz. sekačev; 9. oktobra bo tako možno spremljati tekmovanje za naziv Grče in Grčice, dan kasneje, v soboto, 10. oktobra, pa bodo slovesno odprli še eno cestno pridobitev, gre za cesto Pod-peč-Ledinca-Krhiče, dan pa bodo zaključili s polharsko nočjo na Rovah.
S tem pa novih cestnih pridobitev v občini še ni konec; moderniziran odsek ceste Čermožiše-Gaj bo namreč slovesno odprt v petek, 16. oktobra, ko bo na šolskem igrišču dopoldne tudi izpeljan otroški kostanjev piknik, zvečer pa še potopisno predavanje o Romuniji.
Osrednja proslava ob občinskem prazniku bo v soboto, 17. oktobra, popoldne, kot vedno pa bo nato sledilo še družabno srečanje ob kostanjevem pikniku.
Repertoar letošnjih prireditev se bo nato iztekel z nedeljskim srečanjem starejših občanov po maši v župnijski cerkvi.
Svet je majhen
Končno ponovno na začetku
Od 9. do 11. oktobra se bo na Ptuju odvijala mednarodna konferenca panevropskega gibanja, ki ga je leta 1928 ustanovil grof Kalergi, prizadeva pa si za skupno usodo, politično življenje in kulturo vseh evropskih narodov. Čeprav državljani ne poznajo velikega števila evropskih parlamentarcev, predsednikov držav ali prvih ministrov, med katere štejemo tudi našega Boruta Pahorja, so člani gibanja in imajo kot skupni cilj mirno sobivanje vseh evropskih državljanov.
Na ptujskem »vrhu«, ki ga bo odprl v petek, 9. oktobra, zvečer z uradnim pozdravom v Mestni hiši župan dr. Štefan Čelan in mu bodo sledili govori častnega predsednika gibanja Otta von Habsburga, prof. Bučarja ter predstavnika slovenske vlade, bo izredno zanimivo opazovati oziroma spremljati od blizu debate strokovnjakov, ki se bodo vrtele okrog geopolitike Evropske unije in interesov Slovenije v Evropski uniji mesec dni po zadnjem dogovoru med Hrvaško in Slovenijo.
Pred leti je neka naša kolumna, s katero smo se dejansko posmehovali nesprejemljivi politični napetosti med Zagrebom in Ljubljano, sprožila veliko užaljenost takratnega zunanjega ministra dr. Rupla, kar je imelo nekaj posledic v odnosu do avtorja članka. Danes me iskreno veseli, da smo imeli prav. Z malo dobre volje na poti med dvema prestolnicama, ki si v zgodovini nikoli nista imeli česarkoli očitati, končno ponovno sije sonce.
Slovenska zunanja politika, vsaj do sosednjih držav, ki so za nas pomembnejše od vseh drugih, je trenutno v izredno slabem stanju. Malo neizkušenosti, malo naivnosti in precej pomanjkanja občutka pripomorejo k slabi bi-laterali z Avstrijo in Italijo - kjer danes naš premier obiskuje Berlusconija brez ene same jasne agende - medtem ko vsaj Madžarov trenutno ne dražimo. Novica o kavici med Kosorjevo in Pahorjem je vsaj izboljšala stanje na južni meji. Medtem ko bo Hrvaška odstranila vse sporne dokumente o meji s Slovenijo iz evropskih pogajanj, bomo mi umaknili blokado.
Končno smo na začetku! Končno smo se vrnili osemnajst let nazaj in na dogovor medtem že preminulega Drnovška in Račana. Izbrisali smo vse obojestranske napake zadnjih let in se zdaj lahko začnemo ponovno mirno, neobremenjeno pogovarjati o resnih zadevah.
Zagotovo bo v naslednjih dneh naša notranjepolitična debata izredno vroča. Jelinčič bo igral vlogo, ki mu je pripisana, kar ni nič hudega. Demokracija potrebuje skrajneže. Problemi lahko dejansko nastanejo le, če se SDS izkaže za nekooperativnega in nedržavotvornega ter tako ponudi podporo umirajočemu SLS-u, ki vidi končno priložnost za hitro pridobivanje političnih točk na račun nacionalnih čustev.
Zgodbica o izdajalstvu države nikakor ne drži. Res je, da imajo Hrvati v rokah eno naše pismo, mi pa samo besedo, vendar je še vedno Slovenija članica EU in še vedno lahko kadarkoli uporablja svoj veto. Sedaj, ko se je Ljubljana zelo spretno rešila položaja javnega krivca blokade do Zagreba, kamor jo je pripeljala Francija med predsedovanjem Uniji, bo izredno zanimivo, katera druga država bo imela dovolj poguma, da prevzame pobudo proti Hrvaški. Na primer bodo to Nizozemci, ki našim južnim sosedom prepisujejo nesodelovanje z mednarodnim sodiščem za bivšo Jugoslavijo, ali Nemci? Ali Francozi? Številne druge države imajo interes, da se Zagrebu še malo podaljša doba čakanja. Slovenska diplomacija se je rešila neprijetnega položaja edinega krivca in tokrat z eno samo potezo postavila vse druge v kot in pred lastno odgovornost.
Z naše strani in za naš ugled ter gospodarstvo bi bilo katastrofalno, če bi nas opozicijske stranke sedaj pripeljale do referenduma o vstopu Hrvaške v EU. Prevečpo-membno politično odločitev bi prepustili masi ljudi, ki odloča na podlagi parcialnih informacij in čustvenih nagonov, do katerih pa jih je pripeljala prav zgrešena drža naših politikov zadnjih osemnajst let.
Naj arbitraža reši našo težavo z odprtim morjem. Zagreb ne sme biti za nas več problem, le še priložnost.
Če pa še obstaja kakšen »fundamentalist«, ki ne želi videti hrvaških predstavnikov znotraj EU, naj bo obveščen, da je pot za »brate Hrvate« verjetno še dolga in polna naporov. Zagreb zaradi nestabilnega sveta, zaradi notranjih finančnih težav in prenizke rasti potrebuje Bruselj, vendar Bruselj še ne potrebuje tako nujno Zagreba prav zaradi enakih razlogov in mogoče še zaradi enega pomembnejšega: ker se EU in ZDA še niso jasno dogovorile o prihodnosti in vplivnih območjih na Balkanu z Rusijo.
O vsem tem se bo veliko govorilo na Ptuju na mednarodni konferenci panevropskega gibanja naslednji mesec.
Laris Gaiser
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Začetek meddržavnega sodelovanja na področju zdravstva
Projekt Zdravje -za paciente in zdravstvene delavce
Program Zdravje (Health) je projekt medregionalnega sodelovanja na področju zdravstva. Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj ga je pričela uvajati s projektnimi partnerji Kages - Združenje bolnišnic avstrijske Štajerske, ki povezuje 24 bolnišnic, in Krages iz Avstrije, Splošno bolnišnico Jesenice in Splošno bolnišnico Murska Sobota.
Vrednost sredstev projekta za Slovenijo je nekaj nad 700 tisoč evrov, od tega odpade na ptujsko bolnišnico 360 tisoč evrov, na murskosoboško 150 tisoč in jeseniško 200 tisoč evrov. Projekt so za ptujsko bolnišnico pripravili v E-zavodu, zajema pa tri področja: energetiko (učinkovitejšo rabo vseh vrst energije, v ta del projekta se bo poglabljala jeseniška bolnišnica), šolanje kadrov (na ta del se bo osredotočila Murska Sobota), ptujska bolnišnica pa skupaj z bolnišnico v Beljaku dela na razvoju informacijske podpore v zdravstvu z namenom, da bi zdravstvene storitve čim bolj in čim kvalitetneje približali uporabnikom. V ptujski bolnišnici so že začeli uvajati interaktivno televizijo, želijo pa jo še razviti in nadgraditi.
Že z začetkom tega projekta so po besedah direktorja ptujske bolnišnice Roberta Ceha presenetili avstrijske partnerje, čeprav ima strežnik, preko katerega delujejo, svoje mesto v Beljaku. Slovenija je namreč že zelo računalniška država. Tudi s pomočjo anket bodo poskušali priti do podatkov o tem, kako se pacienti odzivajo na ponujene nove možnosti predstavitve oziroma približevanja zdravstvenih storitev, da lahko preko interneta pridejo v stik z bolnišnico, kjer lahko v živo vidijo samo bolnišnico in njeno osebje. Nekatere posege, s katerimi želijo prodreti tudi v širše okolje, pa bodo na kratko predstavili posebej, kar bo seveda koristilo ljudem pri odločitvi za kakršenkoli po-
Foto: Črtomir Goznik
Robert Ceh in Matjaž Gerl sta ob predstavitvi projekta Zdravje (Health) povedala, da gre za prvi tovrstni projekt sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo na področju zdravstva.
seg v bolnišnici.
»To je prijazno na eni strani za paciente, na drugi strani pa lahko širše promoviramo storitve, ki jih delamo boljše kot drugi,« pravi direktor ptujske bolnišnice.
V primeru ptujske bolnišnice je projekt že delno uveden; kaj vse že sedajo ponujajo, je mogoče videti na naslovu www.bolnica-ptuj.gm1.tv. V tej poskusni fazi je predstavljenih le nekaj oddelkov, dodanih je nekaj filmov, na voljo pa je tudi bolnišnični časopis Zrcalo, ki so ga ponovno obudili.
Matjaž Gerl iz E-zavoda je povedal, da se je projekt začel 1. maja letos, trajal pa bo tri leta. Financira ga Evropska skupnost v okviru čezmejne-ga sodelovanja Slovenija - Avstrija. Vrednost celega projek-
ta je 1,42 milijona evrov. Gre za prvi takšen projekt, da se bolnišnice v Sloveniji in Avstriji povezujejo na takšen način, gre pa tudi za približevanje nekih standardov obravnave pacientov, storitev in podobno, za zbliževanje ter prenos nekih dobrih praks. Bolnišnica v Beljaku je a primer v širšem prostoru znana po odličnem izobraževanju srednjih medicinskih sester. Te pristope bi radi vpeljali tudi pri nas, ker je tega vedno premalo. Avstrijci so zelo dobri tudi pri obvladovanju vseh virov, ki jih bolnišnica potrebuje za svoje delovanje, od vode naprej, ravnanja z odpadki in podobno. Na nek način vse bolnišnice, ki so vključene v projekt, sodelujejo pri vseh vsebinah.
Robert Čeh ocenjuje, da so
morda več kot sam projekt vredni stiki, ki jih bodo skozi ta projekt navezali. Od Avstrijcev se lahko marsikaj naučimo tudi pri učinkovitejšem vodenju bolnišnic, za kar si prizadevamo tudi v Sloveniji. Avstrija je država, ki ima po oceni enega najboljših zdravstvenih sistemov v Evropi.
Projekt Zdravje (Health) se osredotoča na trajnostno zdravstveno oskrbo, ki vključuje kakovostno opravljeno storitev preko menedžmenta strokovnega znanja, vpeljave novih komunikacijsko-infor-macijskih tehnologij in v luči klimatskih sprememb tudi energetsko učinkovitost samih zgradb, v katerih delujejo bolnišnice, sta še povedala Robert Čeh in Matjaž Gerl.
MG
Juršinci • Projekt ekošole
Grozdje je letos zelo sladko
V programu ekošole je ena letošnjih tem tudi zdrava prehrana. Na jur-šinski šoli in v vrtcu dajejo pri prehrani otrok in učencev ter delavcev velik poudarek zelenjavi in sadju. Šola je imela v preteklosti pomembno vlogo na področju razvoja trsni-čarstva in sadjarstva, zato ta del tradicije nadaljujejo in negujejo.
Letos so že obrali šolske brajde, sicer majhne, na katerih pa je dozorelo zelo dobro in še bolj sladko grozdje. Naslednje leto pričakujejo tudi prvi pridelek domačih sort jabolk. Za šolski nasad, sicer še majhen, učenci pridno skrbijo in ga negujejo.
S. F.


Tednikova knjigarnica
Pripoved o gospe Veverici
Mnoge knjige, ki so namenjene mladim bralcem, bi morali prebrati tudi odrasli. Med takšno, vseživljenjsko branje sodijo slikanice in zgodbe, ki jih izdaja Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara. Združenje Ozara je humanitarna organizacija, ki skrbi za osebe s težavami v duševnem zdravju, predvsem pa nudi izobraževanje in ozaveščanje slovenske javnosti o duševnem zdravju. Doslej sta izšli dve Ozarini slikanici, ki imata knjižnično geslo duševne motnje v otroškem leposlovju: Očka nikdar ni utrujen! (Anne Wyckmans in Anne Mie De Leener. Predgovor dr. Rok Tavčar. Dr. med., specialist psihiater, 2006) in Očka s perutmi (Stefan Boonen in Greet Bosschaert. Avtorja dodatnega besedila sta Majda Mramor, univ.dipl. psih., spec. klin.psih. in prof. dr. Peter Adriaenssens, dr. med., spec. psih., 2007) in sta že bili predstavljeni v Knjigarnici. Tokrat predstavljam tretjo knjigo za otroke iz Ozarine zbirke, ki je izšla letos in je namenjena nekoliko večjim otrokom kot prvi dve slikanici.
Pripoved o gospe veverici in ostalih živalih v mamini glavi je zgodba, pisana v prvi osebi in v uvodu pravi, da je bil doktor Mihael tisti, ki je pihnil dekletu na dušo, da je nastala pričujoča družinska zgodba. Deklica Jantar ima mlajšega brata Renalda, oba sta osnovnošolca z vsemi tegobami, ki jih pač prinaša zgodnje najstništvo. Jantar je odlična nogometašinja in se poteguje za vstop v fantovsko nogometno moštvo. Njen najboljši prijatelj je Nastja, ki ji vedno stoji ob strani, jo spodbuja in ji z veseljem omogoča prepisovanje domačih nalog. Jasno, drugim fantom iz nogometnega moštva pač ni do tega, da bi sprejeli v svoje vrste punco. Zato je dan, ko mora Jantar na moštveni preizkus, izjemno težak. In glej ga zlomka, prav na ta odločilni dan se je Jantarina mama odločila, da si bo ogledala hčerine vragolije z žogo. Tako pravi deklica v knjigi:
Ne morem verjeti svojim očem.
Zraven podpornih članov stoji mama. Oblekla je roza obleko in svoje nove čevlje z bleščicami. Njeni lasje so speti na vrhu glave v velikansko figo, okrog katere je ovit bleščeč šal in mislim, da sije na obraz namazala vsaj kilogram ličil.
Opazi me in začne na veliko mahati in klicati moje ime. Vsi pogledi so uprti vanjo.
Jantar ne prenese mamine navzočnosti ob igrišču, saj so jo nekateri fantje že prej zafrkavali, češ da je njena mama norica. Deklica opisuje svoj obup in jezo nad mamo, ki ji je pokvarila športno veselje. Jantar je povsem razsuta in na samotnem koncu ribnika razmišlja o svojem brezupnem položaju. Takrat se ji pridruži prijatelj Nastja in ji zaupa svojo skrivnost. Njegov brat namreč ni noben bodoči »holivudski frajer«, marveč je diler. In to v zaporu! Zaupanje in odkritosrčnost med prijateljema potolaži Jantar. Dogodek pa sproži obisk zdravnika specialista na njenem domu in strokovna skrb za mamo olajša življenje celi družini.
Obe slikanici in Pripoved o gospe Veverici in drugih živalih v mamini glavi je prevedla Irena Hrast. Ozara pa napoveduje še tri knjižne naslove: Ploha solz (za otroke od 12 do 14 let), Prazne oči (za 14 do 16 let) in Občutek varnosti (od 16 do 18 let).
Prijetno branje želim, pa pridite kaj k nam, v knjižnico na obisk.
Liljana Klemenčič
Foto: Slavko Feguš
Rokomet
Na Hardeku bo pestro - prihaja Prevent
Stran 12
Zanimivosti
Slovenija - športna velesila
Stran 12
Bowling
Klarič in Kramar obstala v četrtfinalu
Stran 13
Namizni tenis
Dekleta obstala, fantje izpadli
Stran 13
Mali nogomet
Na zmago tudi s pomočjo navijačev
Stran 14
Kolesarjenje
»Prisluhnite legendi o Zlatorogu«
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Še drugi velikan zapored
Nogometaši Laboda Drave so še četrti krog zapored ostali neporaženi: po Interblocku, Gorici in Rudarju jim je to uspelo še proti Mariboru. Na vročem gostovanju v Ljudskem vrtu so bili glede posesti žoge v podrejenem položaju, splošni vtis pa je bil vseeno zelo dober. »Da smo jim prepustili pobudo, je bila naša taktična zamisel, saj nismo imeli na voljo treh napadalno usmerjenih igralcev: Zajca, Ekpokija in Kureža. Kljub temu smo igrali kombinatorno na sredini igrišča in smo precej uspešno organizirali napade. V Maribor smo odšli po zmago, zadovoljni pa smo tudi s točko,« je po remiju v Mariboru ocenil Franci Fridl, pomočnik trenerja Zildžoviča.
Tekma v Mariboru je prinesla številne pozitivne stvari, še najpomembnejša pa je ta, da so mladi igralci, med te lahko štejemo Reneja Vrabla, Klem-na Medveda in šele 16-letnega Denisa Pergerja, upravičili zaupanje trenerja. »Slednji si je zaupanje povsem zaslužil, v prvi vrsti z odnosom do dela na treningih, nenazadnje pa tudi s kvaliteto, ki jo premore. Za nameček je sodeloval še pri izenačujočem zadetku na 2:2,
Labod Drava - Olimpija,
nedelja, 20. 9., ob 16.00 na Mestnem stadionu na Ptuju
P ' 1 r : F s m Q;
• ¿LjM
Foto: Stanko Koze
Doris Kelenc (Labod Drava, beli dres) potrpežljivo čaka na »svoje minute«.
1. SNL
Pari 9. kroga: sobota, 19. 9, ob 16.00: Luka Koper - Nafta, Interblock - Maribor; ob 18.00: CM Celje - Domžale; ob 20.00: HiT Gorica - Rudar; nedelja, 20. 9., ob 16.00: Labod Drava - Olimpija.
1.	LUKA KOPER	8	6	2	0 15:8	20
2.	RUDAR VELENJE 8	6	1	1 14:5	19
3.	CM CELJE	8	4	13	11:11	13
4.	INTERBLOCK	8	3	2	3	11:9	11
5.	OLIMPIJA - 2	8	4	0	4	13:11	10
6.	MARIBOR	8	3	1	4	11:10	10
7.	LABOD DRAVA	8	2	3	3	10:13	9
8.	NAFTA	8	2	1	5	9:14	7
9.	HIT GORICA	8	2	0	6 10:14	6
10.	DOMŽALE 8 1 3 4 9:18 6
Najboljši strelci: 6 zadetkov:
Dragan Jelič (Maribor); 5 zadetkov: Mitja Brulc (Luka Koper); 4 zadetki: Sebastjan Cimerotič (Olimpija), Slaviša Dvorančič (oba CM Celje), Miran Pavlin (Luka Koper); 3 zadetki: Gorazd Zajc (Labod Drava), Darijo Biščan (CM Celje), Renato De Moraes, Denis Grbic (oba Rudar), Ermin Rakovič, Vladimir Milenkovič (oba Interblock), Milan Osterc, Etien Velikonja (oba HIT Gorica), Jozsef Se-bok (Nafta), Davor Škerjanc, Senad Tiganj (oba Olimpija).
tako da je bilo naše zaupanje povrnjeno tudi z njegove strani. Podobno velja za Vrabla, ki je začel v začetni enajsterici, pozneje pa je bil zamenjan zaradi taktičnih zamisli,« je igro mladih ocenil Fridl.
Druga pozitivna stvar igre Laboda Drave je odlično sodelovanje igralcev obrambne in zvezne vrste. Oboji so si veliko pomagali med sabo, najizkuše-nejši med njimi pa so v vsakem trenutku prevzeli odgovornost na svoja ramena. Tako je Sousa
zadel v uvodu, v nadaljevanju pa je s pomočjo soigralcev odlično kreiral igro. Kronaveter je tako deloval precej razbremenjeno in je to izkoristil za dve odlični asistenci, ob tem pa je zadel še prečko. »Že nekaj tekem zapored igramo na visokem nivoju in tekma v Mariboru je samo ena v tem nizu. Upam, da bomo v tem tempu tudi nadaljevali,« je povedal Rok Kronaveter, ki ga skupaj s soigralci v nedeljo čaka izredno pomemben obračun 9. kroga z ljubljansko Olimpijo. Po Mariboru še drugi velikan slovenskega nogometa zapored.
Na njem bosta pomembni vlogi namenjeni tudi vratarju Mihu Bratušku in Dorisu Ke-lencu. Prvi je v zadnjih trenutkih tekme z Mariborom ukrotil
natančen strel Tavaresa in tako zadržal točko Labodu Dravi, drugi pa je s svojimi prodori povzročal velike preglavice obrambnim igralcem Maribora. »Ko se mi je ponudila priložnost, sem šel v prodor in poskušal nato poslati uporabne žoge soigralcem. S tem sem zadovoljen, lahko pa sam in tudi cela ekipa prikažemo še več,« je povedal Doris Ke-lenc, ki se v tem prvenstvu še ni vpisal med strelce. »To ni pomembno, dokler ekipa dosega dobre rezultate. Potrpežljivo čakam na svoje' minute, prišle bodo.« V Mariboru jih je npr. dočakal Borut Semler, tokrat morda kdo drugi ...
Prihajajo Tiganj, da Silva, Cimerotič ...
V dresu Olimpije se v nedeljo na Ptuj vračata stara znanca, Senad Tiganj in Joao Gabriel da Silva. Zanimivo je, da sta bila v 8. krogu oba izbrana v idealno enajsterico kroga (če k njima prištejemo še Aleša Čeha, Marka Drevenška in Roka Kronavetra, potem je bil 8. krog v popolni domeni bivših in sedanjih dravašev). Na svojo priložnost v dresu Olim-pije (zaenkrat še na klopi za rezervne igralce) čakata tudi nekdanja igralca Aluminija Andrej Dugolin in Boban Jovič, tako da je kolonija »bivših« z Dravskega polja zares številna. Posebno pozornost bodo morali v ptujskem taboru nameniti še Sebastjanu Cimerotiču (4 goli), »kralju preigravanj«, in Davorju Škerjancu (3), ob Tig-nju (3) najboljšima strelcema zmajčkov.
Ker se bo ritem tekem v 1. SNL sedaj nekoliko povečal (naslednji krog bo že v sredo, Drava bo gostila ekipo Domžal), bo še posebej prišla do izraza telesna pripravljenost in širok izbor igralcev. Bodo Ptujčani tudi iz tega niza prišli nepoškodovani?
Jože Mohorič
Foto: Stanko Kozel
Rene Vrabl (Labod Drava, beli dres) je v Mariboru upravičil zaupanje trenerja.
Srebrnič ni več trener Gorice
Po nizu slabih rezultatov je odstopil trener Hita Gorice Miran Srebr-nič, ki je odstop ponudil že pred dvema tednoma. Tokrat ga je uprava sprejela, začasno pa bo njegovo mesto zasedel pomočnik David Peršič. Temu v soboto ne bo lahko, saj bo Gorica gostila Rudar, ki je še naprej tik pod vrhom.
Za derbi kroga bi lahko označili tekmo v Ljubljani, kjer bo pri Interblocku gostoval Maribor. Prvi kažejo precej očitne znake prebujanja, vijoličasti pa tudi po reprezentančnem premoru ne delujejo prepričljivo. Vsi dosedanji slovenski prvaki (Olimpija, Maribor, Gorica in Domžale) so zaenkrat še precej oddaljeni od vrha, vprašanje pa je, komu lahko v kratkem uspe preboj vsaj na 3. mesto.
Nogomet • Pokal Hervis
Stojnci in Labod Drava naprej, Aluminij izpadel po podaljških
V	prvem krogu pokalnega nogometnega pokala - pokala Hervis so eno večjih presenečenj naredili nogometaši iz Stojncev, ki so izločili drugoligaško ekipo Bele krajine iz Črnomlja. Nogometaši ptujske Labod Drave so po pričakovanjih s 3:0 izločili mariborski Železničar, Aluminij iz Kidričevega pa je v Kranju proti domačemu Triglavu Gorenjski izgubil po podaljških 1:2. Preostali izidi: Jadran Dekani - Nafta 0:4, Gostilna Lobnik Slivnica - Mura 05 0:5, Zreče - CM Celje 0:8, Idrija - Luka Koper 0:4, Koroška Dravograd - Domžale 0:5, Odranci - Dravinja Kostroj 2:1 (po podaljških), Kalcer Vodoterm - Olimpija Ljubljana 1:5 (1:1), Ankaran Hrvatini Mas Tech - Primorje 3:4 (po 11-metrovkah), Črenšovci - Tolmin 7:6 (po 11-metrovkah).
Stojnci - Bela krajina 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Topolovec (28)
STOJNCI: Simonič, Železnik, Janžekovič, Golob, Fridauer, Topolovec, Kokot, Meznarič (od 66. Turkuš), Zagoršek (od 89. Pečnik), Milošič (od 75. Nežmah), Čeh. Trener: Robert Težački.
Nogometaši domačega tretjeligaša so pripravili veliko presenečenje, ko so v pokalnem srečanju iz nadaljnjega tekmovanja izločili drugoligaša Belo krajino iz Črnomlja, ki je veljal za nespornega favorita. Domačini se na to niso ozirali in so igrali svojo igro. Z golom Topolovca so povedli v 28. minuti, nato pa je imel Zagoršek še tri priložnosti za povišanje rezultata; med drugim je v drugi minuti sodnikovega podaljška prvega polčasa zastreljal najstrožjo kazen.
V	drugem polčasu so več poizkušali storiti tudi gostje, vendar je bilo vse to premalo, da bi dosegli zadetek. Zadnjih sedem minut so imeli celo prednost igralca več na igrišču, saj je bil pri domačinih izključen Darjan Čeh.
Železničar - Labod Drava 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Vrabl (35), 0:2 Kronaveter (72), 0:3 Zajc (78)
LABOD DRAVA: Bratušek, Andelkovič, Žilič (od 46. De Souza), Balažic, Medved (od 65. Perger), Prejac, Ogu, Semler, Kronaveter, Vrabl (od 46. Kurež), Zajc. Trener: Adnan Zildžovič.
Pokalno srečanje, ki so ga ptujski nogometaši odigrali proti ligašu 1. lige MNZ Maribor - Železničarju, ni postreglo s presenečenjem. Gostje so odigrali toliko, kolikor je bilo potrebno za napredovanje. Trener Adnan Zildžovič je srečanje odigral z zelo močno enajsterico, kar je bila priprava za nedeljsko srečanje z ljubljansko Olimpijo na Ptuju.
Gorenjska Triglav - Aluminij 2:1 (1:1, 0:1) po podaljških
STRELCI: 0:1 Bingo (30), 1:1 Burgar (71), 2:1 Mišič (115)
ALUMINIJ:Lipovac, Toplak, Topolovec, Bingo, Krajcer, Krajnc (od 46. Puri-šič), Rotman, Medved, Letonja (od 66.Milec), Salkunič (od 67. Djokič), Kme-tec. Trener: Bojan Špehonja.
V	Kranju so nogometaši Aluminija iz Kidričevega doživeli poraz in se tako poslovili od nadaljnjega tekmovanja. Boljši od njih je bil Triglav, ki je zmagoviti zadetek dosegel pet minut pred koncem drugega podaljška. Takrat so domačini izkoristili številčno prednost v polju, saj je v 105. minuti, oziroma v zadnji minuti prvega podaljška, drugi rumeni karton prejel Rotman. Redni del srečanja se je sicer končal z rezultatom 1:1.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev so se pogumno postavili po robu drugoli-gaški ekipi Bele krajine in jo na koncu tudi izločili iz pokalnega tekmovanja..
Rokomet • MIK 1. liga, 2. krog
Na Hardeku bo pestro - prihaja Prevent
Rokometaši Jeruzalema so se v uvodu kljub porazu (25:31) odlično predstavili v Kopru proti Cimosu. Z malo več športne sreče bi se Vinarji v Ormož lahko vrnili vsaj s točko. V Ormožu upajo, da je
zdaj napočil čas za prve točke, čeprav v 2. krogu na Hardek, prihajajo neugodni Ježki iz Slovenj Gradca. Nasprotnik Jeruzalema je v 1. krogu doživel visok domač poraz proti Celju (23:37), kar je presenečenje,
RK Jeruzalem Ormož 2009/2010 LETNA VSTOPNICA
Rokometni klub Jeruzalem Ormož obvešča, da je možno naročilo letnih kart (abonmajev) za sezono 2009/10. Rednim obiskovalcem tekem priporočajo nakup letnih vstopnic (abonmajev), ki vključujejo vse tekme v državnem prvenstvu (15) in pokalnem tekmovanju. Za člane kluba letna vstopnica stane 50 EUR, za nečlane pa 80 EUR. Članarina za sezono 2009/2010 znaša 20 EUR. Naročila se zbirajo pri Šport baru Riki ali pred prvo domačo tekmo proti Preventu.
REDNA CENA VSTOPNIC
V rednem delu sezone državnega prvenstva in v pokalnem tekmovanju ostanejo cene vstopnic za posamezne tekme nespremenjene, torej 5 EUR za odrasle in 2 EUR za dijake.
VPIS ROKOMETAŠEV
Se želite pridružiti Rokometnemu klubu Jeruzalem Ormož?
Vpis za otroke, ki so dopolnili šest let in starejše, poteka v septembru. Otroka lahko vpišete ob sredah in petkih od 14.30 do 16.00, ko je v športni dvorani na Hardeku organizirana vadba za najmlajše rokometne nadebudneže. Za vadbo bodo v sezoni 2009/10 pri mini rokometu skrbeli Aleš Jurčec, Mladen Grabovac in Uroš Krstič.
Informacije: rkormoz@gmail.com, 031 510 892 (Uroš K.)
saj so rokometaši Preventa v preteklosti na domačem parketu kot za šalo premagovali ekipe z vrha. Prvo ime Preven-ta je tudi v novi sezoni Marko Dujmovič, ki je bil v minulem prvenstvu tudi prvi strelec lige. Izmed izkušenejših so tu še Gams, Kleč, Plešej, Mujano-vic in tujec Vraneš. Korošci so veliko izgubili z odhodom vratarja Gašperja Jelena, ki ga skuša nadomestiti Boštjan Grm, ki je prišel iz Ribnice. Na klopi ježkov sedi tudi novi trener Alen Mihalj, ki je zamenjal starega mačka Ivana Vajdla.
Cilj vinarjev proti ježkom je obdržati nivo in tempo igre iz 1. kroga proti Cimosu. Seveda brez čvrste obrambe enostavno ne bo šlo, saj prav iz nje izhajajo vsi protinapadi in lahki zadetki, ki jih mora biti za lažjo pot do zmage čim več. Razen poškodovanega Aneja Jovano-viča ima trener Saša Prapotnik na razpolago vse igralce. Že po prvi tekmi v Kopru je bilo jasno, da ormoškemu strategu za višje cilje manjkata še vsaj dva igralca, saj bi le tako ekipa uspela držati ritem skozi vseh 60 minut.
Tekma med Jeruzalemom in Preventom bo odigrana v soboto, 19. septembra, ob 19. uri v Športni dvorani na Hardeku.
Zanimivo bo tudi na tribuni, saj sta prihod napovedali tudi navijaški skupini Ormožani in Orli iz Slovenj Gradca. Gre za navijaški skupini, ki že dalj časa gojita veliko prijateljstvo in se večkrat srečujeta na druženjih navijačev.
Plesna skupina Plegimo in medalje mladim
Pestro bo tudi med odmorom, ko se bo najverjetneje polni športni dvorani na Har-deku predstavila odlična plesna skupina Gimnazije Ormož pod imenom Plegimo. Med odmorom bodo podeljene tudi medalje in pokali najmlajšim ormoškim rokometašem, ki so jih osvojili na Eurofestu v Izoli.
Uroš Krstič
Zanimivosti
Slovenija - športna velesila
V zadnjem mesecu so nas slovenske športnice in športniki kot po tekočem traku razveseljevali z dobrimi ali v nekaterih primerih celo odličnimi rezultati. Če se zavedamo, da je naš nabor igralcev, glede na velikost kakšne Španije ali Poljske, izredno majhen, potem smo lahko zares ponosni na dosežke naših športnikov in njihovih trenerjev. Začnemo lahko z ekipnimi športi, saj (je) kar nekaj ekip nastopa(lo) na velikih tekmovanjih, med katere prištevamo evropska ali svetovna prvenstva. Pa ne gre za kakšne eksotične športe, med katere bi lahko prišteli npr. podvodni hokej, ampak za odbojko, košarko, namizni tenis in kajak-kanu ter nogomet.
Moška odbojkarska reprezentanca je tako nastopila na EP v Turčiji, kjer sicer ni dosegla nobene zmage, vendar je za Slovenijo že uvrstitev na takšno tekmovanje lep uspeh. Nadarjena generacija potrebuje le še kakšen kamenček v mozaiku in slika bi lahko dobila še lepšo podobo. Ob moški ekipi omenimo še žensko, ki se ji je uvrstitev na EP izmuznila iz rok na zadnjem kvalifikacijskem turnirju.
Slovenski namiznoteniški reprezentanci se merita na EP v Stuttgartu, kjer je ekipni del že končan, igralke in igralce pa še čakajo dvoboji posameznikov in dvojic. Nadvse smo lahko veseli dejstva, da slovenske barve zastopa tudi Ptujčanka Vesna Rojko, ki je svojo nalogo v ekipnem tekmovanju opravila brezhibno in tako pomlajeni ekipi Slovenije pomagala do obstanka v drugi kakovostni skupini.
Pred dobrim tednom so nas na SP v Španiji s svojimi nastopi razveseljevali kajakaši in kanuisti. Med ekipami so sicer oboji ostali brez odličja, zato pa se je med posamezniki z naslovom svetovnega prvaka
Foto: Črtomir Goznik
Dvorana Spodek v Katowicah - prizorišče zaključnih tekem na EP v košarki.
okronal Peter Kauzer, uspeh pa je z bronom dopolnila mlada dvojica Luka Božič/Sašo Ta-ljat. Bleščeče!
Ob omenjenih rezultatih lahko omenimo še dobre igre slovenske nogometne reprezentance na prijateljski tekmi z Anglijo na slovitem Wembley-ju (minimalni poraz 1:2) in na kvalifikacijskem obračunu za nastop na SP 2010 s Poljsko (3:0 v Mariboru). V skupini vodijo Slovaki, za nami pa so Čehi in Poljaki, ki imajo le še minimalne možnosti za osvojitev 2. mesta. Zmaga proti Poljski našim ohranja realne možnosti za nastop v dodatnih kvalifikacijah in je že sprožila val zanimanja za naslednjo tekmo na Slovaškem. V Bratislavo se bo 10. oktobra zagotovo odpravilo veliko slovenskih ljubiteljev nogometa.
Za konec nam je ostala košarka in EP na Poljskem. Končana sta že oba dela predtek-
movanja, ki so ju izbranci Jureta Zdovca opravili z odliko: dosegli so pet zmag (Velika Britanija, Srbija, Litva, Poljska in Turčija) in doživeli en poraz (Španija - po podaljških). A vse te izide predtekmovanja je sedaj najbolje pozabiti in se popolnoma osredotočiti na če-trtfinalni dvoboj, v katerem se bodo naši igralci danes, v petek, pomerili s Hrvati. Slednji do sedaj na tem EP niso pokazali prepričljivih iger in so šele s srečno zmago proti Nemčiji prišli v četrtfinale, a sosedski obračun je vedno poln emo-cij, ki lahko obračun obrnejo v eno ali drugo stran. Eni in drugi se zavedajo, da je Slovenija
v tem dvoboju favorit, ki mora samo opraviti začrtano nalogo - doseči četrtfinalno zmago in se nato boriti za medalje. To so naši fantje pred odhodom na Poljsko tudi napovedovali in prav je tako. Samozavest je bila vedno večja na strani naših južnih sosedov, tokrat imamo večji razlog zanjo slovenski navijači! Iskreno upam, da bodo Katovice in dvorana Spodek, ki smo jo spoznali ob ogledu boksarskega dvoboja med Dejanom Zavcem in Rafalom Jackiewiczem, tokrat srečnejša za Slovence, kot je bila takrat za našega boksarskega šampiona ...
Jože Mohorič
Četrtfinalni pari EP v košarki:
Francija - Španija, Rusija - Srbija, Turčija - Grčija in Slovenija - Hrvaška.
Boljši iz dvoboja Slovenija - Hrvaška se bo v polfinalu meril z zmagovalcem srečanja Rusija - Srbija.
Rokomet • Slovenija in Švica v Ormožu
Slovenska ženska članska reprezentanca se bo v soboto, 19. septembra, ob 13. uri zbrala na pripravah v Ormožu. Reprezentanca se bo pod vodstvom hrvaškega stratega Ivice Rimaniča pripravljala na kvalifikacije za EP 2010, ki bo potekalo na Danskem in na Norveškem. Spomnimo se, da našo reprezentanco v kvalifikacijah že v oktobru čakajo Nemke, Belorusinje in Italijanke - na EP vodita prvo in drugo mesto. V Ormož prihaja tudi reprezentanca Švice, s katero bodo Slovenke v ponedeljek in torek, 21. in 22. septembra, na Hardeku ob 20. uri odigrale pripravljalni tekmi. V četrtek, 24. septembra, odhaja Slovenija na turnir na Slovaško v Hlohovec, kjer se bo merila s Korejo, Slovaško in Nizozemsko.
Uroš Krstič
Rokomet • Prijateljski tekmi
Radgona - Moškanj-ci Gorišnica 26:38 (16:17)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Petek 4, Vincek 3, Samo Korez 6, Sašo Korez 5, Peček 2, Horvat 7, Mer-danovič 1, Zorli, Mesarec 6, Balas, Hebar 3, Valenko (5 obramb), Cvetko (10 obramb), Žuran 6. Trener: Vlado Hebar.
Rokometaši iz Gorišnice so gostovali v Radgoni ter po pričakovanjih premagali svoje nasprotnike. To srečanje jim je služilo kot test pred sredinim pokalnim srečanjem, ko rokometaši Moškanjcev-Gorišnice gostijo ekipo Celja Pivovarne Laško, ki v letošnji sezoni spada med naj-resnejše kandidate za naslov držav-
nega prvaka.
Drava - Pomurje 24:25 (14:13)
DRAVA: Bedenik, Kelenc 2, Ferk 2, Janžekovič, Veličkovič, Verdenik, Jovič 1, Fridrih, Longhino, Mesarič, Sabo 6, Horvat 1, Pučko, Požar 3, Toš 3, Bedrač 1, Jakolič, Dogša, Bra-tuša. Trener: Mitja Žuran.
Mlada ekipa ptujske Drave je odigrala pripravljalno srečanje s Po-murjem. Domačini so bili v prvem polčasu nekoliko boljši in ta del igre tudi minimalno dobili. Tudi v drugem polčasu je bila igra podobna, vendar so bili na koncu uspešnejši gostje. Ekipa Drave je mlada, vendar napreduje iz tekme v tekmo.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme Drava - Pomurje
Rokomet
Starejši dečki A: Celje Pivovarna Laško - Drava 27:17 (12:10)
DRAVA: Valentin Zupanič (13 obramb), Blaž Kuhar 1, Luka Reis-man 2, Aljaž Mori 2, Mario Kenda, Marko Žuran 5, Martin Vrbančič, Teo Prapotnik 1, Nejc Korošec 1, Davorin Levanič 4 (4), Filip Jerenec, Rok Šalamun 1, Martin Ovčar (1 obramba). Trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo.
Tekmovanje so pričeli tudi mladi rokometaši, letniki 1995, ki letos nastopajo v skupini starejši dečki A. Prvi krog je bil odigran v celjski dvorani Zlatorog proti ekipi RK Celje Pivovarna Laško. Igralci Drave so kljub težavam, ki jih imajo v ekipi (poškodbe), odpotovali v Celje po zmago. Uspešno so odigrali prvi polčas, ki je bil povsem izenačen. V drugem polčasu igra v napadu nikakor ni stekla, Celjani pa so dosegali lahke zadetke. V ptujski ekipi so nastopili trije igralci, ki so imeli bolečine že pred tekmo (Korošec, Levanič in Vrbančič), že v prvem polčasu pa se je poškodoval še Rok Šalamun. V takšnem položaju nikakor niso mogli dvigniti nivoja igre, da bi dosegli ugodnejši rezultat proti sicer odlični ekipi Celja.
Kadeti: Velika Nedelja -Drava 16:35
VELIKA NEDELJA: Nejc Pfeifer, Denis Repec 1, Erik Sok 7, Klemen Jaušovec 2, Urban Horvat, Marko
Slavinec2, Aleš Bezjak 2, Rok Raušl, Žiga Meško, Žiga Volmut, Žan Prejac, Kristjan Prapotnik. Trener Davorin Kovačec.
Zaslužena zmaga gostov iz Ptuja, ki so bili boljši v vseh elementih igre.
Starejši dečki A: Gorenje - Velika Nedelja 37:11
VELIKA NEDELJA: Leon Petek, Filip Bombek 1, Žiga Kumer 1, Gregor Hojžar, Tadej Meško 1, Jure Hržič 1, Matej Moravec 2, David Notersberg, Kevin Slavinec, Matic Bokša 1, Matic Marin 4, Kevin Preac. Trener Bojan Munda.
Lanskoletni državni prvaki iz Velenja so bili veliko boljši od tudi leto mlajših gostov iz Velike Nedelje. Prav mlajši igralci so na tekmi pokazali največ.
Starejši dečki B: Velika Nedelja - Drava 28:11
VELIKA NEDELJA: Nejc Vincek, Filip Bombek, Žiga Kumer 2, Gregor Hojžar 2, Rok Cvetko 9, Kristjan Šo-štarič 3, Matic Bokša 5, Kevin Preac 1, Kevin Slavinec 1, Tadej Ozmec, Tomaž Cvetko, Matic Marin 5. Trener Bojan Munda.
Zaslužena zmaga mladih Veliko-nedeljčanov v uvodni tekmi prvenstva, v kateri so prikazali povprečno igro. Sodeč po igri in visoki zmagi nad sosedi iz Ptuja imajo njihove želje po visokih ciljih realna tla.
Danilo Klajnšek
Bowling • Odprto prvenstvo Ptuja - Ptuj open 2009
Namizni tenis • EP v Nemčiji Dekleta obstala, fantje izpadli
V	nemškem Stuttgartu se je za slovenske igralke in igralce končal ekipni del tekmovanja. Dekleta so izpolnila cilj in obstala v drugi kakovostni skupini; na koncu so osvojila 25. mesto. Manj uspešni so bili fantje, ki so po tesnem porazu v zadnjem krogu proti Franciji izpadli iz elitne skupine.
V	ženskem taboru je bilo čutiti zadovoljstvo, med namiznoteniškimi ljubitelji na Ptuju in okolici pa prav tako, saj je Vesna Rojko, članica NTK Ptuj, zelo dobro igrala za slovensko izbrano vrsto. Vesna je v šestih tekmah slovenske reprezentance dosegla štiri zmage ter s tem prispevala pomemben delež k uspehu reprezentance. Vesna je bila uspešna proti Moldaviji (3:0 za Slovenijo), proti Azerbajdžanu (3:0), Grčiji (3:2) in Portugalski (3:0), izgubila pa je na srečanjih z ekipama Srbije (0:3) in Luxemburga (0:3).
Danilo Klajnšek
Kasaške dirke v Ljutomeru
Fordena najhitrejša v dirki občine Križevci
Na ljutomerskem hipodromu je potekal letošnji 17. tekmovalni kasaški dan, na katerem se je v sedmih dirkah pomerilo 66 konjev iz vseh slovenskih klubov. Dve dirki sta bili v počastitev 11. praznika občine Križevci, pokal za osrednjo dirko na različnih distancah (2140-2180) pa je iz rok župana Branka Belca pripadel domačemu tekmovalcu Jerneju Slaviču s triletno For-deno. Sicer je kar pet zmag ostalo v vitrinah KK Ljutomer, najuspešnejši tekmovalec pa je bil Rene Hanžekovič (KK Ljutomer), ki je slavil v dveh dirkah.
Rezultati:
prva dirka, za 2-letne kasače, 1600 metrov: 1. Lamiral (Rene Hanžekovič) 1:20,9, 2. Maradona OZ (Jože Sagaj ml., oba Ljutomer) 1:20,9, 3. Mon Cherie Peška (Ajda Dolinšek, Ljubljana) 1:21,0; druga dirka, za 3-do 14-letne kasače z zaslužkom do 650 evrov, 1600 metrov: 1. Rambo (Branko Seršen) 1:19,3, 2. Menelik (Andrej Antolin) 1:19,6, 3. Fijona (Branko Slana, vsi Ljutomer) 1:20,2; tretja dirka, za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 2500 evrov,
1600 metrov: 1. Pontiac (Darja Dolinšek Trontelj, Ljubljana) 1:18,3, 2. Can Star (Janez Zaletel, Šentjernej) 1:18,5, 3. Fi-orela (Saša Seršen, Ljutomer) 1:18,6; četrta dirka, za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 8000 evrov, 1600 metrov: 1. Lady Luna (Rene Hanžekovič, Ljutomer) 1:17,8, 2. Piton I (Franko Slavko, Šentjernej) 1:18,3, 3. Dawson MS (M. Sla-vič, Ljutomer) 1:18,6; peta dirka, denarni handicap za 3- do 14-letne ljutomerske kasače z zaslužkom do 8000 evrov, 2140-2180 metrov: 1. Fordena (Jernej Slavič, Ljutomer) 1:21,0, 2. Rufus Alar (Aleš Pavšič, Posavje Krško) 1:21,7, 3. Dinica (Darja Dolinšek Trontelj, Ljubljana) 1:21,8; šesta dirka, grand prix Zürich - drugi tek, za 3- do 14-letne kasače, 1600 metrov: 1. Jo HV (Mirko Gre-gorc, Domžale) 1:15,5, 2. Jasin GL (Matej Osolnik, Komenda) 1:15,9, 3. Inter (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:16,2; sedma dirka, za 3- do 14-letne kasače, mednarodna dirka, 1600 metrov: 1. Lester (Jože Sagaj ml., Ljutomer) 1:16,3, 2. Tubbe BE (Milan Žan, Komenda) 1:16,8, 3. Alain Delon (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:16,9.
Niko Šoštarič
Šahovski kotiček
Hitropotezni in pospešeni šah
V začetku septembra se je nadaljeval ciklus rednih mesečnih tekmovanj šahovskega društva Tehcenter Ptuj v hitropoteznem in pospešenem šahu za društveno prvenstvo za leto 2009.
Na turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 13 igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem sistemu. Ponovno je bil najuspešnejši Zlat-ko Žerak, ki je s tem še povečal vodstvo v skupnem seštevku s tovrstnim tempom igre. Rezultati septembrskega turnirja: Zlatko Žerak 9,5 točke, Jožef Kopše in Zlatko Roškar 9 točk, Ivan Krajnc, Igor Iljaž in Branko Orešek po 7,5 točke, Aleksander Podkrižnik, Miloš Ličina in Martin Skledar po 5,5 točke itd.
Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 13 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem krogov po švicarskem sistemu s tempom igre 15 minut za partijo.
Končni vrstni red: Viktor Napast 5,5 točke, Janko Bohak 5 točk, Martin Majcenovič, Branko Orešek, Igor Iljaž in Darko Dominko po 4,5 točke, Boris Žlender 3,5 točke, Aleksander Podkrižnik, Ciril Kužner, Leon Selišek in Klemen Janžekovič po 3 točke itd.
Druga liga - vzhodna skupina
Nadaljevalo se je tudi moštveno tekmovanje v drugi šahovski ligi -vzhodne skupina. Ptujsko moštvo je bilo tokrat manj uspešno, saj je en dvoboj izgubilo, v drugem dvoboju pa doseglo le neodločen rezultat.
ŠK Zagorje - ŠD Tehcenter Ptuj II 4:2
Krajnc O. - Vrabič 0-1, Perič - Napast 1-0, Benko - Majcenovič remi, Ocepek -Žlender 1-0, Regancin - Belšak remi, Bajraktarevic - Peršuh 1-0.
ŠD Tehcenter Ptuj II - ŠD Muta 3:3
Vrabič - Peruš 1-0, Napast - G. Supančič 1-0, Majcenovič - I. Harnik 0-1, Žlender - Markič 1-0, Belšak - Weiss 1-0, Peršuh - Ž. Harnik 0-1.
Ptujsko moštvo se po šestih krogih nahaja med desetimi ekipami na petem mestu.
Janko Bohak
Klarič in Kramar obstala v četrtfinalu
Od srede do nedelje, od 9. do 13. septembra, je v Bowling centru Ptuj potekalo odprto prvenstvo Ptuja za posameznike - skupno jih je nastopilo 49. Igralci in igralke (nastopile so 3) so imeli na voljo maksimalno 19 poskusov, za skupno razvrstitev pa je štel seštevek najboljših dveh (najbolj vztrajen je bil Sebastjan Kotnik, ki je poskusil 12-krat). Skupni denarni sklad je znašal 3800 evrov in si ga je razdelilo 20 najboljših; zmagovalec jih je prejel 1000, poraženec v finalu pol manj, tisti na 20. mestu pa npr. 50.
Tekmovalci so prišli iz cele Slovenije, največ (11) pa je bilo domačinov. Le-ti so bili precej uspešni, saj sta se kar dva uvrstila v finale, v katerem je nastopilo najboljših osem igralcev (9. mesto je osvojil Kotnik - zmanjkal mu je en podrti kegelj ...). Po rednem delu je bil v vodstvu Bojan Klarič z rezultatoma 887 in 901, Jani Kramar pa je bil šesti (845, 828). Žal sta v četrtfinalnih dvobojih oba izpadla (s tem sta osvojila končno 5.-8. mesto), na koncu pa je zmagovalec postal Mariborčan Mitja Duh. Le-ta je bil v finalu boljši od Milana Maleka z rezultatom 201:183.
Motokros
Bojan Klarič in Jani Kramar sta bila najboljša domačina na tekmovanju Ptuj open 2009.
1. bowling liga
Ob koncu tedna bodo najboljše slovenske ekipe po poletnem premoru nadaljevale tekmovanje v 1. slovenski ligi.
Obe ptujski ekipi bosta gostovali: Ptuj 1 se bo v skupini B meril z ekipo Ericsson 2, Ptuj 2 pa v skupini A z ekipo Extreme 1. Do konca rednega dela prvenstva sta še dva kroga,
Ptuj 1 pa ima še realne možnosti za uvrstitev med najboljši dve ekipi v skupini, ki vodita v končnico.
JM
Uspešno v Škednu
Na motokros progi v Škednu pri Slovenskih Konjicah je potekala dirka za pokalno prvenstvo Slovenije. Odlično se je odrezal Kristjan Tadič iz MTD Racing Teama (razred 125 ccm) iz Majšperka, ki je skupno osvojil prvo mesto. Že kvalifikacije, kjer je imel prvi čas, so bile dobra napoved za tekmovanje. V prvi dirki je osvojil prvo mesto, v drugi dirki je prišlo do padca, kljub temu pa je v cilj pripeljal kot drugi.
Prav tako pa sta se odlično odrezala Borut Bele in Martin Skela (oba TRK Tajfun Sport), saj jima je bil trinajsti september pisan na kožo. Borut, ki vozi 125 ccm R1, je na kvalifi-
kacijah postavil drugi čas. Toda tudi tokrat nesreča ni počivala. V prvi vožnji se je na startu zapletel z dvema tekmovalcema in pričel vožnjo iz zadnjega mesta. Kljub temu se je z odlično vožnjo prebil na tretjo mesto. V drugi vožnji je že takoj na startu povedel in svojo prednost pred zasledovalci le stopnjeval. Na koncu se je skupno veselil drugega mesta.
Tudi Martin, ki vozi v razredu OPEN R1, je blestel na poligonu v Škednju. V sobotnem popoldnevu je napovedal zmago in tako se je tudi zgodilo. V kvalifikacijah je postavil prvi čas, podobno je bilo tudi v prvi vožnji. V drugi vožnji je
Borut Bele in Martin Skela z navijači
slabo startal in pristal na drugem mestu, kar je bilo kljub vsemu dovolj za uresničitev želj po prvem mestu. Ob progi pa so jima z bučnim navija-
njem stali ob strani navijači iz Lancove vasi. Naslednja tekma ju čaka že naslednji vikend v Brežicah.
Danilo Klajnšek
Karting • Dirka za DP
Zadnja letošnja dirka
V soboto bo na kartodromu v Hajdošah sklepno tekmovanje v kartingu v letošnji sezoni državnega prvenstva - na sporedu bo zadnja, šesta dirka. To tekmovanje bi moralo biti izpeljano že v začetku septembra, vendar so jo zaradi rekonstrukcije mostu preko kanala reke Drave prestavili na 19. september. Sedaj bo most prehoden za pešce, z avtomobili pa bo na kartodrom mogoče po obvozu čez Slove-njo vas. Za prave ljubitelje mini formule to ne bo velika ovira za ogled dirke, saj se jih vedno zbere v velikem številu. V to smo se lahko prepričali že na prvi letošnji dirki v Hajdošah.
Res je, da je do sobote prva skrb pripraviti vse za nemoten potek dirke, vendar pri AMD Ptuj ne želijo biti samo dobri organizatorji, ampak želijo kaj storiti tudi na tekmovalnem planu. Prvi adut bo Matjaž Do-
minko, ki je vodeči v skupnem seštevku v razredu R-6. Matjaž bo moral tudi tokrat pokazati vse svoje znanje, da bo to mesto ubranil, saj ima samo štiri točke prednosti pred Urbanom Lahom iz Sportstila. Zlatko Oman je v R-9 (125 ccm) trenutno na drugem mestu, s samo devetimi točkami zaostanka za vodilnim Gregorjem Tomazinom iz AMD Moste. Ta kategorija bo najbolj »ptujska«, saj ob Zlatku nastopajo še Zvonko Črešnik, Branko Pšajd, Andrej Miklaučič ter Albin Pernat in Damjan Meglič. V R-10 bosta nastopila Jaka Šeruga in Aleš Jurjec, ki bosta poskušala presenetiti vodečega Žana Lajkoviča, sicer zmagovalca na vseh petih letošnjih dirkah. Za zadnjo dirko državnega prvenstva je zaenkrat prijavljenih 70 tekmovalcev.
Danilo Klajnšek
1. liga MNZ Ptuj: poplava golov
APAČE - DORNAVA 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Žgeč (45), 2:0 Fruk (76)
HAJDINA - SREDIŠČE 8:3 (4:1)
STRELCI: 1:0 Gajšek (12), 2:0 Gajšek (22), 3:0 Travnikar (26), 4:0 Gaiser (37. z 11 m), 4:1 Žalar (45), 4:2 Kolarič (58), 4:3 Žalar (58), 5:3 Gajšek (73), 6:3 Flasin-ger (81), 7;3 Flajsinger (84), 8:3 Jazbec(85)
MARKOVCI - GORIŠNICA 0:3 (1:0)
STRELCA 0:1 Muršič (2), 0:2 Muršič (51), 0:3 Mar (65)
PRAGERSKO - ZAVRČ 2:5 (1:4)
STRELCI: 0:1 Čeh (12. iz 11 m), 0:2 Šnajder (12), 0:3 Murat (22), 1:3 Plošnik (37), 1:4 Murat (43), 1:5 Golob (52), 2:5 Plošnik (55)
SKORBA - VIDEM 4:5 (1:2) STRELCI: 1:0 Krajnc (8), 1:1 Kokol (19), 1:2 Fridauer (27. z 11 m), 1:3 Flajs (50), 2:3 Novak (56), 3:3 Novak (60), 4:3 Novak (66), 4:4 Kokol (85), 4:5 Bedrač (87)
OPLOTNICA - ROGOZNICA 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Celcer (51), 1:1 Galun (79), 2:1 Jelenko (80)
2. liga MNZ Ptuj
CIRKULANE - MAKOLE 2:1
(0:1)
STRELCI: 0:1 Kotnik (23), 1:1 Plemeniti (60), 2:1 Obran (87. z 11 m)
SLOVENJA VAS - TRŽEC 2:2
(2:0)
STRELCI: 1:0 Kovačič (7), 2:0 Knez (10), 2:1 Palijan (70), 2:2 Glinšek (88. avtogol)
SPODNJA POLSKAVA - HAJ-DOŠE 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Urgl (32), 1:1 Veber (90)
PODLEHNIK - LOVRENC 1:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Korez (51), 1:1 Trafela (63), 1:2 Korez (80)
GRAJENA - LESKOVEC 4:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Ciglar (17), 1:1 Jevtovič (70), 2:1 Kukovec (79), 3:1 Kukovec (85), 4:1 Kramber-ger (89)
Danilo Klajnšek
Goznik
Mali nogomet • 1. slovenska futsal liga
Na zmago tudi s pomočjo navijačev
Za igralci FC Ptuj, ki letos v 1. SFL nastopajo z imenom Krona bar, je uvodni nastop; v njem so izgubili na gostovanju v Litiji. »Na začetku tekme smo igrali preveč v krču, kar so izkušeni domačini izkoristili in nas s tesnim pokrivanjem prisilili k napakam. Kljub temu smo se borili po najboljših močeh, na nesrečo pa smo v razmaku štirih minut (od 12. do 16.) prejeli tri zadetke, ki pa niso bili plod izigranih kombinacij domačinov, ampak bolj splet okoliščin,« je uvodni nastop opisal Ian Emeršič in nadaljeval: »V drugem polčasu smo pokazali več, bili smo bolj nevarni od domačinov, vendar smo na koncu uspeli le zmanjšati zaostanek. Če bi imeli takšno podporo navijačev, kot smo jo imeli v lanski sezoni,
mlado ptujsko moštvo še kako potrebovalo v petek, 18. 9., ko v domači dvorani Center gostijo ekipo Dobovca. Slednja je v 1. krogu slavila na vročem sosedskem obračunu v Celju pri ekipi Pekarna Duh, strelec dveh zadetkov pa je bil Davorin Šnofl, stari ptujski znanec s slovenskih malonogometnih igrišč. Dovolj dobra napoved za vroč petkov nogometni večer!
JM
Foto: Črtomir Goznik
lan Emeršič (Krona bar Ptuj) bo s soigralci v petek lovil prvo zmago v elitni slovenski futsal ligi.
bi lahko še bolj ogrozili zmago tekmecev.« Prav navijači so za mlado
ptujsko moštvo velikega pomena, saj lahko igralcem dajo dodatnega zagona, to pa bo
1. SFL
PARI 2. KROGA: Krona bar Ptuj - Dobovec (petek ob 20. uri v športni dvorani Center),
Puntar - Pekarna Duh, Litija
-	Oplast Kobarid, Sevnica
-	Izola, Tomi Press Bronx
-	Gorica.
Nogomet • 1. slovenska mladinska in kadetska liga, liga U-14
1. SML
Mladinci NS Poli Drava Ptuj so Izgubili še drugo zaporedno srečanje -po presenetljivem porazu v Kopru so jih tokrat na domačem igrišču ugnali še vrstniki iz Domžal, ki so se s tem zavihteli na 1. mesto. Vzpenjajo se tudi nogometaši Aluminija, ki so tokrat remizirali s Slovanom.
Manj uspešni sta bili obe ekipi kadetov, saj sta uzgubili z identičnim rezultatom 1:3.
REZULTATI 7. KROGA: NŠ Poli Drava - Domžale 0:2, Slovan - Aluminij 1:1, CM Celje - Maribor Branik 0:2, Nissan Ferk Jarenina - Luka Koper 1:4, Triglav - Bilje Renče 5:0, HIT Gorica - Simer šampion 2:2,
Interblock -	Mura 05 3:0				Olimpija	
- Rudar Velenje 4:5						
1. DOMŽALE	7	5	1	1	9:5	16
2. POLI DRAVA	7	5	0	2	10:7	15
3. MARIBOR BR.	7	4	2	1	20:4	14
4. HIT GORICA	7	4	2	1	24:9	14
5. TRIGLAV	7	4	1	2	17:10	13
6. ALUMINIJ	7	3	2	2	11:7	11
7. SIMER ŠAMPION 7		2	4	1	21:13	10
8. INTERBLOCK	6	3	1	2	15:8	10
9. CM CELJE	7	3	1	3	15:9	10
10. RUDAR (V)	6	3	0	3	13:14	9
11. OLIMPIJA	7	3	0	4	11:20	9
12. LUKA KOPER	7	2	2	3	12:15	8
13. F. JARENINA	7	1	3	3	10:17	6
14.SLOVAN	7	1	1	5	2:20	4
Foto: Črtomir Goznik
Marcel Vindiš (Aluminij) je dosegel edini zadetek za svojo ekipo na tekmi s Slovanom v Ljubljani.
15.	MURA 05 7 1 0 6 7:23 3
16.	BILJE- RENČE 7 1 0 6 3:19 3
NŠ POLI DRAVA - DOMŽALE 0:2
(0:2)
STRELCA: 0:1 Ljubijankič (19), 0:2 Zidar (44)
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Vinko-vič, Kukec, Marko Roškar, Fekonja, Marko Roškar (Pernek), Hauptman (Kajtazi), Ljubec, Pauko (Nadižavec), Krajnc, Matjašič. Trener: Tomislav Grbavac.
SLOVAN - ALUMINIJ 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Ljubijankič (6), 1:1 Vindiš (71)
ALUMINIJ: Zajc, Greifoner, Pislak, Ostroško, Čeh (Sket), Tominc, Polaj-žer, Vindiš, Žurej, Perger (Koren), Le-tonja (Holcman). Trener: Bojan Flis.
NŠ POLI DRAVA - DOMŽALE 1:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Želko (2), 1:1 Perger (60. z 11 m), 1:2 Dobrovoljc (69), 1:3 Muzga (76)
NŠ POLI DRAVA: Musič, Pukšič (I meri), Petrovič, Rakovec, Legčevič (Kirič), Goričan, Kajzer, Strel (Bez-jak), Sitar, Perger, Trep (Golob). Trener: Damjan Vogrinec. SLOVAN - ALUMINIJ 3:1 (0:0) STRELCI: 1:0 Radonjič (55), 2:0 Radonjič (63), 2:1 3:0 Stojanovič(-75), 3:1 Pučko (79)
ALUMINIJ: Duh, Cesar (Jus), Bab-šek, Ornik, Leskovar (Dvoršak - Špe-har), Jevšovar, Pulko (Jurič), Sagadin (Goljat), Pučko, Horvat, Kočar (Sešo). Trener: Silvo Berko.
LIGA U 14 - vzhod
REZULTATI 6. KROGA: NŠ Poli Drava - Gradis Pobrežje 5:0, Aluminij - Dravograd 1:3, AHA EMMI Bistrica - Nissan Ferk Jarenina 0:1, Maribor Branik - Tehnostroj Veržej 5:1, Železničar - Nafta 1:6, Mura 05 - CM Celje 1:4, Rudar Velenje - Brežice 0:2, Simer šampion - Dravinja 2:2.
1. SKL
Nogomet • Pokal Z Ptuj
Člani
V srečanjih osmine finala za nogometni pokal Medobčinske nogometne zveze Ptuj so slavili vsi favoriti, še posebej visoko zmago so si priigrali Podvinčani. Največ težav so imeli igralci Haj-dine in Oplotnice, ki so za zmago trepetali do zadnjega sodniškega žvižga. Najzanimivejši tekmi osmine finala bosta odigrani naslednji teden.
Rezultati: Pragersko - Goriš-nica 1:4, Slovenja vas - Hajdina 0:2, Središče - Ormož 1:5, Dorna-
va - Markovcl 5:3, Podvinci - Cir-kulane 13:1, Grajena - Oplotnica 2:3. Srečanji Aluminij - LKW Jack Gerečja vas in Zavrč - Stojnci bosta 23. septembra.
Mladinci
V srečanjih osmine finala za pokal MNZ Ptuj so bili v mladinskem tekmovanju doseženi naslednji rezultati: Apače - Aluminij 0:19, Zgornja Polskava - NŠ Poli Drava 1:5, Boč - Skorba 5:1, Bukovci - Rogoznica 7:8 po streljanju enajstmetrovk, Podlehnik -AHA EMMI Bistrica 0:6, Dornava - Oplotnica 3:0, Grajena - Zavrč 0:12, Ormož Središče -Slovenja vas 1:3.
Danilo Klajnšek
REZULTATI 7. KROGA: NS Poli Drava - Domžale 1:3, Slovan - Aluminij 3:1, CM Celje - Branik Maribor 0:0, Nissan Ferk Jarenina - Luka Koper 2:0, Triglav - Bilje Renče 3:2, Hit Gorica - Simer Sampion 2:1,
1.	MARIBOR BR.
2.	BREŽICE
3.	POLI DRAVA
4.	DRAVINJA
5.	SIMER ŠAMP.
6.	MURA 05
7. TEHNO. VERZEJ 6
Interblock -	Mura 05 2:1				Olimpija	
- Rudar Velenje 5:1.						
1. MARIBOR BR.	7	5	1	1	14:2	16
2. TRIGLAV	7	4	2	1	10:5	14
3. OLIMPIJA	7	4	1	2	12:6	13
4. MURA 05	7	4	1	2	12:7	13
5. HIT GORICA	7	4	1	2	12:8	13
6. SIMER ŠAMP.	7	4	1	2	9:8	13
7. DOMŽALE	7	4	0	3	12:9	12
8. FERK JARENINA 7		3	1	3	14:14	10
9. POLI DRAVA	7	2	3	2	16:13	9
10. INTERBLOCK	6	2	3	1	9:6	9
11. ALUMINIJ	7	3	0	4	11:16	9
12. LUKA KOPER	7	2	2	3	8:11	8
13. CM CELJE	7	2	0	5	10:10	6
14. SLOVAN	7	2	0	5	9:13	6
15. RUDAR (V)	6	1	1	4	5:14	4
16. BILJE RENČE	7	0	0	7	8:29	0
8.	CM CELJE
9.DRAVOGRAD
10.	NAFTA
11.	RUDAR (V)
12.	F. JARENINA
13.	A. E. BISTRICA 6
14.ŽELEZNIČAR	6
15.	ALUMINIJ 6
16.	POBREŽJE G. 6
6 0 5
5 0
4
4
4 0 3
3 0 2 0 2 0 2 0 1 2 1 1 1 1 1 0 0 0
0
1 0
1 1 1 1
1 2
6
27:4	18
16:3	16
15:3	15
23:7	13
14:5	13
12:9	12
15:12	10
18:11	9
9:11	6
10:13	6
5:12	6
4:16	5
2:11	4
9:31	4
8:19	3
1:21	0
POBREŽJE	
4 9
NŠ POLI DRAVA -GRADIS 5:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 A. Krajnc (5), 2:0 A. Krajnc (12), 3:0 Zupanič (26), 4:0 Fleten (41), 5:9 A. Krajnc (47)
ALUMINIJ - DRAVOGRAD 0:3 (0:1)
STRELCA: 0:1 Petrej (4), 0:2 Fas-vald (43), 0:3 Petrej (65)
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Luka Koper - Nafta, Interblock
-	Maribor; SOBOTA ob 18.00: CM Celje - Domžale; SOBOTA ob 20.00: HIT Gorica - Rudar Velenje; NEDELJA ob 16.00: Labod Drava - Olim-pija.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Krško - MU Šentjur, Dravinja Kostroj - Livar; NEDELJA ob 16.00: Triglav Gorenjska - Aluminij, Mura 05 - Primorje, Bela krajina - Garmin Kočevje.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Mons Claudius - Stojnci, Tehnostroj Veržej - Zreče, Malečnik - Čarda, Koroška Dravograd - Tehnotim Pesnica, Paloma - Simer šampion; NEDELJA ob 16.00: Kovinar Štore
-	Šmartno, Tromejnik G. Kalamar - Odranci.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Trgovine Jager - Podvinci, KIV Vransko - GIC Gradnje Rogaška, Boč Poljčane - Koroške gradnje, Peca
-	Partizan Fram, Šoštanj - Pohorje; NEDELJA ob 16.00: Bukovci - AHA EMMI Bistrica, Holermuos Ormož - LKW Jack Gerečja vas.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Rogoznica - Središče, Zavrč
-	Hajdina, Oplotnica - Skorba; NEDELJA ob 10.30: Videm - Apače; NEDELJA ob 16.30: Gorišnica - Pragersko, Dornava - Markovci.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Makole - Leskovec, Hajdoše
-	Grajena, Tržec - Spodnja Polskava, Cirkulane - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Slovenja vas.
VETERANSKE LIGE
SKUPINA VZHOD - PARI 3. KROGA: PETEK ob 17.00: Stojnci - Dornava, Grajena - Gorišnica.
SKUPINA CENTER - PARI 3. KROGA: PETEK ob 17.00: Leskovec
-	Apače, Podlehnik - Drava Ptuj.
SKUPINA ZAHOD - PARI 3. KROGA: PETEK ob 17.00: Pragersko - Pohorje Oplotnica, Prepolje - Zgornja Polskava, Polskava - Lovrenc.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
8. KROG: Aluminij - Triglav (sobota ob 16.00); Maribor Branik - NŠ Poli Drava (sobota ob 16.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
8. KROG: Aluminij - Triglav (sobota ob 14.00); Maribor Branik - NŠ Poli Drava (sobota ob 14.30)
LIGA U 14 - VZHOD
7. KROG: Nissan Ferk Jarenina - Aluminij, Nafta - NŠ Poli Drava (obe tekmi v soboto ob 11.00).
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - Prevent, Gorenje - Celje Pivovarna Laško, Trimo Trebnje - Cimos Koper, Ribnica Riko hiše - Slovan, Klima Petek - Krško.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje (v soboto ob 19.00 v športni dvorani Center), Celjske Mesnine - Brežice, Piran vrtovi Istre - Celeia Žalec, Olimpija - Krim Mercator, Burja Škofije - Izola.
Namizni tenis • 14. Urhov memorial
Športna dvorana Center na Ptuju bo v nedeljo prizorišče 14. Urho-vega memorialnega turnirja, ki se bo začel ob 9. uri. To tekmovanje poteka v spomin na tragično preminulega igralca Urha Straška. Do sedaj je prijavljenih 45 igralcev in igralk, nekaj prijav pa se še pričakuje.
V moški konkurenci je izmed prvih dvajset iz jakostne lestvice prijavljenih kar polovica igralcev, kar napoveduje zelo kvalitetne dvoboje med člani. Najviše rangirani prijavljeni igralec je Bojan Ropoša (trenutno še na EP v Nemčiji), ki je četrti, drugi po rangu pa je igralec NTK Ptuj Danilo Piljak, ki je na jakostni lestvici šesti. Žal ni prijavljen lanski zmagovalec, mladi Jan Žibrat, ki je prav tako na EP. So pa zato prijavljeni vsi ostali lanski polfinalisti: Tomaž Roudi iz NTK Sobota, Gregor Zafoštnik iz ŽNTK Maribor in že omenjeni Bojan Ropoša iz Keme Puconci.
Pri dekletih prav tako ni prijavljena lanska zmagovalka Manca Fajmut iz Raven na Koroškem, ki prav tako nastopa na EP, bo pa glavna favoriti-nja za zmago domača igralka Vesna Rojko, ki bo po uspešnem nastopu na evropskem prvenstvu glavna kandidatka za zmago pri članicah.
Povabilo na ogled turnirja velja za vse ljubitelje namiznega tenisa, da si ogledajo zanimivo tekmovanje, s katerim bodo na Ptuju začeli sezono 2009/10, v kateri nastopajo kar v štirih ligah; obeh prvih in drugih ligah - v moški in ženski konkurenci. Po tem merilu je NTK Ptuj edini v Sloveniji.
Kegljanje
3. SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD
Kegljači ptujske Drave - Deta centra bodo v soboto ob 17.30 v DETA CENTRU na Ptuju gostili ekipo mariborske Lokomotive. Preostali pari so: Žalec Petrol - Prepolje, Gašper Korotan II. - Rudar II., Nafta - Radenska II., Ruše - Piramida.
Danilo Klajnšek
1
2
3
4
4
3
4
4
5
Kolesarjenje • Raziskujemo skrite kotičke Slovenije - Bohinj
»
Prisluhnite legendi o Zlatorogu
«
Na pragu septembra, ko se je večina turistov že poslovila od svojih poletnih počitnic in si narava nabira novih moči, je čas, da poženemo pedala našega konjička in ga mahnemo skozi naravo, ujeto med mogočne očake, ledeno hladne slapove in jezera, ki šepetajo legendo o Zlatoro-gu kot svarilo človeškemu napuhu in njegovemu mačehovskemu in koristoljubnemu ravnanju z naravo. Legenda je brezčasna in nosi v sebi močno sporočilnost, ki bo ostala v vas še dolgo po tem, ko boste zapustili vso to neokrnjeno lepoto. Bodite spoštljivi do tega bisera in pokazal vam bo najlepšo plat svoje biti. Pisatelj in ljubitelj gora Ju-lijus Kugy je v svoji knjigi Julijske Alpe v podobi, napisal: "Bohinjska dolina - dolga odprta kotlina, skozi katero se pretaka v skalah rojena Savica s svetlo zelenimi vilinskimi vodami, sočnimi travniki z idiličnim čarom, iz tihega miru pozdravljajoče prijazne vasi, okrog gore slikovitih obrisov, zavite v temne smrekove gozdove, v višavah na oblakih praznični prestol Triglava." Septembrska jutra v Bohinju so čarobna, a tudi zelo hladna, saj po dolini veje hladen veter iz gora, zato v svoj nahrbtnik pospravite kakšno toplo oblačilo in trak za ušesa.
Našo 60 km dolgo, srednje zahtevno Zlatorogovo kolesarsko turo bomo pričeli v vasici BOHINJSKA BELA, ki je znana po istoimenski vojašnici in plezališču. Ta majhna vasica je vpeta med hrib Gradišče in med severni rob planote Jelovica, z znamenitim skalnim vrhom, imenovanim Babji zob. Če vas bo premagala radovednost in boste smuknili do vznožja plezališča, potem boste presenečeni obstali pred 24 metrov visokim Slapom pod Iglico. A nikar se predolgo ne obirajte, čaka nas 60 km in med potjo smo vam pripravili toliko naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti, da se bo vaš dan prevesil v večer, preden boste prikolesarili na izhodiščno mesto. Na obrobju vasi vas bo najprej pozdravila župnijska cerkev svete Marjete, zgrajena v renesančnem slogu (17. st.). Zanimivo je, da je bila cerkvica stoletje kasneje baro-kizirana. Na starem pokopališču si vaše bidone napolnite z ledeno hladno vodo, jeklenega konjička pa lahko pustite na makadamskem prostoru na-
Foto: Aleksandra Jelušlč
Oplenova hiša muzej v vasi Studor
Foto: Aleksandra Jelušlč
Najbolj znamenita cerkev v Bohinju: cerkev Janeza Krstnika (zgrajena pred letom 1300)
sproti cerkve.
Zdaj se bo potrebno spet spustiti proti glavni cesti in ga mahniti desno v smeri proti Bohinjski Bistrici, kjer se teren nenehno varljivo dviguje, čeprav ne daje tega občutka. Na desni strani nas najprej pozdravi vas KUPLJENIK, ki je vpeta med glavno cesto in Savo Bohinjko. V jutru lahko občudujete prebujajoče vrhove gora, ki so ob vznožju bogato obraščene s smrekami, ki se sramežljivo spogledujejo s Savo Bohinjsko. Jutranja svetloba vam bo pričarala vilinsko spokojnost dneva in vas napolnila z energijo, ki bo poganjala pedala vašega konjička v zasledovanju vse te neme lepote. Sledi vas z zanimivim imenom OBRNE. Zanimalo nas je, od kod je vas dobila tako nenavadno ime. Ime izvira iz časov Turkov, ki so prišli do tega zaselka in so mislili, da ni prehoda skozi sotesko, zato so se obrnili in tako niso pustošili dalje po dolini. Ime vasi je torej spomin na ta zgodovinski dogodek. Zdaj se žuborenje reke nekoliko oddalji, na desni strani pa nas morda preseneti vlak, ki razpara spokojnost doline in zvok se odbije od gora. Sledi vas NEMŠKI ROVT, ki že spada v občino Bohinj. Na desni strani nas pozdravi pisan čebelnjak, ki nas opozori, da je ta vas prežeta s čebelarsko tradicijo. Sloves čebelarstva v vasi nas pripelje do čebelarja Jana Strgarja, ki je bil v prvi polovici 20. stoletja znan čebelar, ki je svoje matice prodajal po celem svetu, tudi na Japonsko. Matice je znal pripraviti na potovanje tako, da so normalno preživele tudi šest tednov dolgo potovanje. Če želite kupiti kvaliteten bohinjski med, potem povprašajte za domačijo pri Nacku in pri Kramarju, ki še danes negujeta to čebelarsko tradicijo.
Sledi vas NOMENJ, kjer nas na levi strani pozdravi železniška postaja. Kolesarimo skozi vas LEPENCE, v vasi BITNJE prečkamo reko in že smo v BOHINJSKI BISTRICI.
V vasi na desni strani poiščite cerkev svetega Miklavža, ki vas bo očarala s svojo mogočnostjo in enostavnostjo. Zanimalo nas je, od kod je cerkev dobila ime. Sveti Miklavž ali sveti Nikolaj je namreč živel v Turčiji in je bil znan po svoji da-režljivosti. Kot svetnik je zaščitnik mornarjev in ribičev. Ker Bohinjska Bistrica leži ob reki, lahko ime cerkve torej upravi-
mo skozi vas KAMNJE, nato pa nas pozdravi vasica POLJE, ki je znana po najbolj rodovitnem polju v Bohinju. Tik pred vstopom v Triglavski narodni park moramo še skozi vasico LAŠKI ROVT in že kolesarimo proti vasi RIBČEV LAZ, ki je srčika arhitekturne podobe Bohinja, zato svetujemo, da upočasnite vožnjo in ujamete zasanjano podobo te podalpske vasice. To je tudi zadnja vasica, ki jo moramo prekolesariti, za nagrado pa se pred nami odpira čudovita spokojnost BOHINJ-SKEGAJEZERA.
Zdaj je torej čas, da stopimo
kip Janezove glave iz leta 1380. Po čofotanju in odstiranju mistične zgodovine sledi skok na kolo in že kolesarimo skozi vas STARE FUŽINE. Sredi vasi se dviguje cerkev Svetega Pavla, pokrita s skodlami. Cerkev je bila namenjena rudarjem in plavžarjem, ki so naselili vasico. Razlog, da so Bohinj sploh naselili, tiči v železovi rudi, imenovani bobovec. Pokukajte tudi v Planšarski muzej, ki pa je v septembru odprt samo med 10. in 12. uro ter 14. in 18. uro. Bohinj je bil namreč stoletja najmočnejše planšarsko središče. Planšarski muzej je urejen v opuščeni vaški sirarni, zgrajeni leta 1883, kjer so vse do leta 1967 še izdelovali sir in kjer so sirarski mojstri v poletnem času skrbeli za zorenje velikih hlebov sira, ki so jih nosači vsak teden prinašali s planin. V bližini muzeja boste našli tudi Andrejčevo žago mlin, ki deluje še danes.
Sledi vožnja do vasi STU-DOR. Pod vasjo boste osupli obstali nad kozolci, imenovanimi toplarji, ki so najznačilnejša

Foto: Aleksandra Jelušlč
Lepota bohinjskih travnikov
Sava Bohinjka
Foto: Aleksandra Jelušlč
čimo. Vsem je veliko bolj znano, da je bil Sveti Miklavž dobrotnik in tako še danes v noči s 5. na 6. december obdaruje pridne otroke s slastnimi pomarančami in drugimi dobrotami. Bohinjska Bistrica velja za največje naselje na območju Bohinja in manj je znano, da je bilo prav tu prvo slovensko smučarsko središče (1914). Naselje je znano tudi po 6327 m dolgem železniškem predoru, ki je bil končan leta 1906, gradilo pa ga je kar 14.897 delavcev. V spomin na 40 žrtev gradnje železniškega predora so na pročelje cerkve svetega Miklavža postavili spominsko ploščo. Nadaljujemo pot skozi vasico SAVICA, ki je bila včasih polna boksita, ki so ga iz vrhov vozili s posebnimi žičnicami. V vasi na levi strani boste našli kovaštvo pri Polinarju, ki neguje tradicijo kovaštva in še danes uporablja staro kladivo za kovanje, imenovano norec. Z veselje bo poklepetal z vami in vam zaupal kakšno staro že pozabljeno zgodbo. Kolesari-
z našega jeklenega konjička in se podamo na desno stran prodnatega obrežja. Upamo, da niste pozabili na kopalke in brisačo. Bohinjsko jezero ni nikoli prehladno za najbolj pogumne, ki si zaželijo čofotanja v tem kristalno čistem lepotcu. Ves čas se nam ponuja pravljična podoba cerkve Janeza Krstnika, ki vabi s svojo zgodbo, zavito v mistiko. Da bo čo-fotanje zanimivo, vam jo tokrat prišepnemo.
V Svetem pismu lahko preberete, da se je kralj Herold poročil s Herodiado, ki pa je bila že pred tem poročena z njegovi bratom Filipom. Janez je to dejanje ostro obsodil, zato so ga zaprli v ječo. Na He-roldov rojstni dan so priredili veliko gostijo, kamor je bila povabljena tudi Herodiadina hčerka Saloma, ki je s svojim plesom tako očarala kralja, da ji je obljubil izpolniti vsako željo. Imela je nadvse čudaško željo, saj si je zaželela glavo Janeza Krstnika in tako so mu jo odsekali. V cerkvi boste tako našli
stavbarska zanimivost Bohinja. Zaradi svoje lege, zanimive tesarske izdelave in neobičajne zgostitve predstavljajo krajinsko posebnost. V vasi vas bo očarala stara Oplenova hiška iz 19. stoletja, ki je kulturna arhitekturna zapuščina preteklosti, danes pa je preurejena v muzej.
Čas je za kosilo, zato predlagamo, da poženete pedala do SREDNJE VASI in poiščete kakšno staro gostilno, kjer lahko poskusite bohinjske dobrote. Priporočamo vam žlikrofe ali sirove štruklje, narejene iz domačega sira. V Srednji vasi ne smete mimo Bohinjske sirarne, kjer zorijo kar 55 kg težki hlebci posebne vrste ementalskega sira z okusom po orehih. Sir je zelo kvaliteten in pripravljen na tradicionalen način, kar vam bo pričaralo pravo kulinarično doživetje.
Zdaj smo si nabrali dovolj moči za nadaljevanje poti proti BOHINJSKI ČEŠNJICI in nato proti vasi JEREKA, kjer vas čaka adrenalinsko presene-
čenje, veter v laseh. Klanec navzdol proti BOHINJSKI BISTRICI vam bo pognal kri po žilah in vas prijetno ohladil, tako da se boste z lahkoto vračali proti vasi BOHINJSKA BELA. Pot nazaj ni tako naporna, saj je več spustov kot vzponov, zato boste v Bohinjsko Belo pridrveli prej, kot ste pričakovali. Tokrat sledite smerokazu za Bohinjsko Belo, ki se nahaja v vasici Obrne. Tako se boste izognili glavni cesti in pot vas bo preko vasic in mimo vojašnice pripeljala do cerkvice, kjer vas čaka vaš jekleni konjiček na štirih kolesih.
Predlagamo, da se za zaključek dneva z avtomobilom odpeljete na Bled in se pustite očarati še enemu slovenskemu biseru. Privoščite si blejsko grmado, domači sladoled ali kakšno drugo slaščico, ki vam bo povrnila energijo in vam posladkala zaključek dneva. Mi smo izbrali znano blejsko slaščičarno Šmon.
Mladi lovec je rasel v varstvu belih žena. Vzpenjati se je smel na najvišje gore, ne da bi se mu bilo treba bati česarkoli. Lepemu dekletu iz doline je nosil šopke gorskih cvetlic in si pridobil njeno ljubezen. Nekega dne pa je zasnubil dekle bogat beneški trgovec, ji poklonil zlat nakit in dejal, da bi ji njen lovec moral, če bi jo imel dovolj rad, prinesti Zlatorogov zaklad. Dekle se zdaj ni več zmenilo za ubogega lovca. Obupan in užaljen se je še isto noč odpravil na pot, da bi našel Zlatoroga. Zjutraj ga je zagledal na visoki skali, streljal nanj, toda pozabil na njegovo čudežno moč. Iz krvi smrtno ranjene živali so zrasle čudodelne triglavske rože. Umirajoči Zlatorog je eno použil in v trenutku mu je povrnila veliko življenjsko moč. Zdirjal je proti lovcu in ta je prestrašen in oslepljen od sijaja zlatih rogov omahnil v prepad. Narasla reka je njegovo truplo prinesla v dolino. V rokah je držal šopek triglavskih rož.
Naša legenda o Zlatorogu se konča tako, da je Zlatorog v sveti jezi razdejal svoj paradiž in za vedno izginil, njegov zaklad pa je ostal skrit v gorah pod Triglavom. Mnogi planinci so še dolgo po tem iskali skriti zaklad, mi pa smo ugotovili, da je zaklad vse to, kar nas obdaja in smo odšli domov bogatejši za spomin na lepoto, ki bo v zimskih dneh preganjala samoto. Podajte se na pot v zasledovanju legende o Zlatorogu in poiščite svoj zaklad še pred zimo.
Aleksandra Jelušič
Ce se boste podali na opisano pot, potem bomo zelo veseli vaših idej, namigov, fotografij in kritik.
Mail, na katerega nam lahko pišete: pisitenam.kolesarje-nje@gmail.com
Kuharski nasveti
Kreme v kozarcih
Kreme so rahle in nežne jedi, ki jih lahko uporabimo kot nadev sladicam, jih serviramo kot samostojne jedi ali z njim dopolnjujemo in izboljšujemo različne sladke jedi. Glede na to, kako jih pripravljamo, jih delimo na kreme v kozarcih in kreme za prelive in nadeve. Samostojne slaščice so le kreme v kozarcih. Ponudimo jih kot hladne sladice, dekorirane in okrašene s smetano, sadjem in drugimi sladkimi izdelki.
Osnovne sestavine krem v kozarcih so rumenjaki, sladkor in mleko. Nekatere še dodatno rahljamo s trdim snegom beljakov ali s tolčeno sladko smetano. Kreme v kozarcih lahko zgostimo z želatino ali s škrobom. Od želatine lahko uporabimo želatino v listih, uparimo lahko liste želatine, ki hkrati vplivajo na barvo in okus kreme, ali mleto želatino. Ne glede na to, ali uporabimo želatino v listih ali mleto, jo pred uporabo vedno namočimo v hladno vodo. Danes kreme v kozarcih vse pogosteje zgostimo tudi s škrobom. Lahko uporabimo čisti jedilni škrob ali celo pše-nično moko.
Če pripravljamo kreme v kozarcih z želatino, jih v osnovi pripravimo tako, da rumenjake in sladkor penasto umeša-mo in prilijemo vrelo mleko. Mleko lahko odišavimo z va-niljevim sladkorjem, cimetovo ali vaniljevo palčko in nato posodo postavimo nad soparo in kremo mešamo tako dolgo, da naraste in se zgosti. Zgoščeni kremi dodamo namočeno že-latino, rahlo premešamo in jo po želi izboljšamo z dodatki sadja, kock pečenega biskvita, suhim sadjem in podobnimi dodatki. Še toplo kremo nalije-mo v primerne steklene kozar-
Tačke in repki
Vzrokov, za dalj časa trajajočo oziroma ponavljajočo se krvavitev iz nosu pri kužku je lahko več. Pogosto se krvavitev pojavlja kot posledica travme oziroma udarca v področju nosu in nosne votline. Pri hujšem udarcu lahko pride do zloma nosnih kosti in posledično do poškodbe sluznice v nosu. Zlomljena nosna kost se pogosto spre-
ce in pustimo, da se ohladi in strdi. Preden tako pripravljene kreme ponudimo, jih dodatno okrasimo.
Pri kremah v kozarcih, ki jih pripravljamo z želatino, kreme po tem, ko smo jim dodali želatino, ne smemo postaviti nad soparo, ker želatina zgubi velik del svoje vezivnosti. Če kremam v kozarcih, ki smo jih zgostili z želatino, dodamo še tolčeno smetano, jo vedno dodamo in dobro premešamo, ko se krema že rahlo gosti, oziroma skoraj ohladi. Če jo dodamo prej, se krema proti vrhu dvigne in je zgornji del bolj rahel, spodnji del pa gostejši, ker se del sestavin sesede na dno.
Za kreme v kozarcih, ki jih zgostimo s škrobom in moko, škrob in moko najprej zmešamo v manjši količini hladnega mleka, ki ga vzamemo od celotne količine. Posebej prav tako penasto umešamo rumenjake in sladkor in jim dodamo še gladko premešan škrob ali moko in vse sestavine zakuhamo v vrelo mleko. Nato kremo kuhamo na štedilniku tako dolgo, da se rahlo zgosti. Gosto tekočo takoj nalijemo v peclja-te steklene kozarce in kremo ohladimo. Tako pripravljene kreme pogosto izboljšamo s stopljeno čokolado, kakavom,
Čokoladna smetanova krema
lešniki, pistacijami, kostanji in podobnimi dodatki. Preden tako pripravljene kreme ponudimo, jih prav tako okrasimo s stepeno sladko smetano, koščki čokolade, kandiranim sadjem in podobnimi dodatki.
Kreme v kozarcih so priljubljen mrzli deserti v vseh letnih časih. Mnoge imajo že staro izročilo, katerih se še dan danes vsi razveselimo. Tako še vedno radi pripravljamo kremo v kozarcu, ki je zgoščena z malo moke in koruznega škroba. Čokolada, vanilja in kava so še vedno najpogostejši okusi krem v kozarcih. Prav tako priljubljene kombinacije so zgoščena krema s škrobom in obogatena s čokolado in skuto. Vse kreme v kozarcih, ki jim izboljšujemo okuse s skuto, večjim deležem orehov ali kostanjev, se hitro strdijo in so tudi primerne za nadevanje.
Kreme v kozarcih pa pripravljajo tudi drugod v svetu. V Ameriki je znana karamelna krema v kozarcih, v Franciji pripravljajo malinovo kremo, zrahljano s smetano, v Nemčiji je znana vinska krema v kozarcih s suhimi slivami. Pri nas pa kreme v kozarcih pripravljamo z okusom čokolade, vanilje, lupinastega sadja, kot so orehi,
lešniki, mandlji, z dodatkom kandiranega sadja, karamele in svežega sadja. Kreme v kozarcih pa lahko spreminjamo po lastnem okusu in željah, če imamo dober osnovni recept.
Vaniljevo kremo v kozarcih pripravimo tako, da 3 rumenjake in 10 dekagramov sladkorja penasto umešamo, dodamo 5 dekagramov čistega škroba, ki ga premešamo v enem decilitru mleka. 4 decilitre mleka v večji posodi na štedilniku skuhamo. Ko mleko zavre, odstavimo in vanj vlijemo pripravljeno mešanico iz rumenjakov, sladkorja in škroba. Dobro premešamo in kremo na štedilniku zavremo. Kremo odstavimo in še vroči postopoma dodajamo trdi sneg, ki smo mu dodali 5 dekagramov sladkorja. Do mlačenega jo ohladimo in ji dodamo 2 decilitra tolče-ne sladke smetane. Izboljšamo jo lahko s čokolado, kakavom, orehi. Lahko pa smetano zamenjamo z dodatkom jogurta. Kremi pa lahko dodamo tudi 15 dekagramov skute. Še preden se popolnoma ohladi, jo nadevamo v steklene kozarce in pred serviranjem okrasimo.
Vlado Pignar
i
Krvav izcedek iz nosu
Bralec Milan iz okolice Ptuja je zaskrbljen zaradi svojega kužka, 9 let starega nemškega ovčarja, ki pogosto krvavi iz nosu, in to predvsem iz leve nosnice. Krvavitev je lahko tako močna, da je vse okrog kužka krvavo. Predvsem, kadar stresa z glavo je zadeva menda katastrofalna. Bila sta že pri veterinarju, dobil je injekcije, stanje se je trenutno izboljšalo, vendar občasno je še vedno izrazito moteče.
gleda. Najprej pride na mestu udarca do močne otekline, ki v nekaj dnevih splahni, tako da kasneje niti ne posumimo, da gre za zlom nosnice. Krvavitev takoj po poškodbi je normalna in zelo pogosta. Kužki zelo hitro zakrvavijo iz nosu pri najrazličnejših udarcih v glavo. Pogosto pride do poškodbe kosti, zloma in poškodbe sluznice v nosu med
pretepi med psi, kadar pes z ugrizom prebije kožo na nosu drugemu psu in mu pri tem tudi zlomi oziroma prebode nosno kost. Ko na poškodbe že skoraj pozabimo, se začnejo pojavljati krvavitve iz nosu zaradi poškodovane in brazgotinaste sluznice. V nosnice lahko zaide tujek, ki se v ozki nosni votlini zagozdi in povzroča izcedek iz nosu s krvavitvijo. Lahko pride do vnetja tudi zaradi bakterijske infekcije nosu, vnetje lahko preide na votline sinusov in povzroči kronični sinusitis s krvavitvijo in gnojnim izcedkom iz nosu. Taka vnetja sinusov so sicer pri kužkih relativno redka, vendar kadar se pojavijo, so zelo trdovratna in zahtevajo dalj časa trajajoče zdravljenje. Vzrok krvavitvam iz nosu je lahko tudi glivično obolenje nosu, predvsem plesen aspergilus. Bolezni, ki jih prenašajo klopi, predvsem erlihioza, so pogost vzrok neustavljivim krvavitvam zaradi motenj v strjevanju in sestavi krvi. Tudi novotvorbe v obliki najrazličnejših tumorjev se pojavljajo v nosni votlini.
Bralcu Milanu svetujem, da se čim prej oglasi v am-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
bulanti, kjer veterinar izvede poglobljeno diagnostiko pri kužku. Treba bo odvzeti bris iz nosnic in ga poslati v laboratorij, da se lahko potrdi ali izloči vnetje v nosu. V primeru vnetnega procesa se v laboratorijskem izvidu tudi dobi podatek, kateri antibiotik je učinkovit pri zdravljenju njegovega kužka. Prav tako se iz laboratorijske slike vidi, ali gre za morebitne glivice v nosu. Kužku se tudi odvzame kri za preiskavo in morda opravi rentgensko slikanje glave s poudarkom na nosu in sinusih. Če slikanje pokaže nepravilnosti sumljive narave, se kužka napoti na CT glave oziroma na preiskavo nazoskopijo, kjer se s tankim katetrom iz optičnih vlaken, ki ima na koncu kamero, pregleda nosna votlina s sinusi vred.
Vsekakor je potrebno začeti ustrezno terapijo. Če pa gre za tumorozne spremembe v nosu, se je potrebno z lastnikom dogovoriti o načinu in trajanju zdravljenja. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt ob jesenskem enakonočju
Po pomladanskem enakonočju je tukaj že drugo v koledarskem letu, tokrat jesensko, ko si 22. septembra enako dolga svetli in temni del dneva sežeta v roke in oznanita, da se je izteklo poletje ter pričela jesen. Vrtna narava v prehodnem obdobju poletja v jesen pojenja z vegetacijo, dozori njene plodove ter se prične pripravljati na zimski počitek. Z vrtnimi opravili v tem prehodnem letnem času namenimo vso pozornost pravočasnemu in skrbnemu spravilu plodov iztekajoče se vrtnarjeve letine, pripravam vrtne narave na zimski počitek, z jesenskimi setvami vrtnin ter posaditvami sadnih in okrasnih trajnic pa že na naslednje vrtnarjenje.
V SADNEM VRTU meseca kimavca obiramo in pospravljamo sadje v jeseni zorečih sadnih vrst. Jabolka in hruške namenjene za zimsko hrambo v svežem stanju bodo obstoj-nejša, obrana v drevesni zrelosti, zdrava in nepoškodovana. Sadje, namenjeno za predelavo v sokove, konzerviranje ali sušenje, nabiramo, ko je doseglo popolno zrelost z najugodnejšim doseženim razmerjem med kislino, sladkorjem in drugimi naravnimi sestavinami. Orehe in lešnike poberemo popolnoma zrele in samoodpadle iz zelene lupine. Na tleh naj ne obležijo, blatne pa pred sušenjem operemo. Sušimo jih enoplastno razgrnjene na zračnem in suhem prostoru, dnevno jih premešamo, dokler imajo vlažno lupino, da preprečimo plesnobo. V zimsko hrambo jih vložimo šele po kakšnem mesecu dni, ko so dobro osušeni v zračni posodi na suhem in zračnem prostoru, zavarovani pred glodavci.
mm
K"-fjlp'
Sadno drevje prične v jesenskem času po obiranju lesene-ti letošnji prirastek mladik, z zorenjem listja utrjevati brstje, po odpadanju listja pa prične zimsko mirovanje. Pri nekaterih sadnih vrstah, najpogosteje v mlajših drevesnih krošnjah jablan, se je v letošnjem poznem poletju krošnja bujno razrastla ter zgostila z mladikami bohotivkami, še posebej v vrhnjem delu. Vzrokov za ta pojav je lahko več: napačno gnojenje s preveč dušika, premočna zimska rez, prezgodnja zelena rez, predvsem pa letošnje neugodno deževje in deževno vreme za rast spomladi, ter vroče poletno vreme, ki so pogojevali močno rast ter podaljšanje vegetacije v jesenski čas. V jeseni pri tem pojavu ne ukrepamo, marveč pustimo, da listje dozori in samo odpade, da bodo mladike čim bolje dozorele, ne gnojimo z organskimi in rudninskimi gnojili, ki vsebujejo dušik, pri zimski rezi, ki jo opravimo tik pred br-stenjem, pa navpično rastoče mladike preredčimo ter izreže-mo pri osnovi, ostale pa upognemo v poševni ali vodoravni položaj, da prenehajo rasti in se spremenijo v rodne veje. Pri vsaki rezi, ne glede na čas, pa upoštevamo, da z rezjo vzpodbujamo novo rast.
V OKRASNEM VRTU prenehamo dognojevati vso okrasno rastlinje, četudi še nekatere cvetijo do pozne jeseni. Enoletnicam do zaključka vegetacije plevemo in odstranjujemo odcvetele cvetove kot med letom, nato pa jih odstranimo. Dohranjevanje trajnic v tem jesenskem času pa jim bo podaljšalo vegetacijo in oviralo pri pravočasni pripravi na zimski počitek. Okrasnim rastlinam, ki jih je potrebno v jeseni ulončiti in zavarovati pred zimsko pozebo, po presaditvi nadzemni del nekoliko obrežemo, če je prišlo do poškodb korenin, da vzpostavimo ravnovesje, sicer pa jih pustimo na prostem in ustrezno negujemo do trenutka ohladitve, ki bi ogrožala pozebo. Z izkopom gomoljnic, čebulnic in korenovk dalij, gladiol, kan in podobnih okrasnih cvetnic se ne mudi, počakamo, da odcveto, zeleno listje pa naj jih čim dalje prehranjuje z asimilati. Prve slane, ki posmodijo nadzemne organe, še ne škodujejo podzemnim.
Na ZELENJAVNEM VRTU z nekaterih trajnic dišavnic, začimb in zdravilnih zelišč pobiramo cvetove, plodove, korenike ali liste, preden se prično pripravljati na zimsko mirovanje, v okenska korita pa presadimo peteršilj, drobnjak in podobna zelišča, da se do postavitve na kuhinjsko okno za svežo uporabo pozimi še dobro ukoreninijo ter obrastejo na prostem.
Miran Glušič, ing. agr.
Eiokoiedar: 18, septembra - 21 septembra
18 -petek s*	19-sobota S*	20-nedelja	21-ponedeljek
22-torek	23-sreda	24-četrtek »i	
Foto: arhiv
Kako učinkoviti ste bili v zadnjem letu pri reševanju krize ...
»Krizo je treba jemati kot priložnost,« nam v času globalne recesije govorijo številni mnenjski voditelji. Sliši se dobro, vendar priložnost za kaj? Nekateri v ospredje potiskajo inovativnost, ki naj bi bila ob izboljšanju gospodarskih razmer gibalo prihodnje rasti.
Drugi upajo na vladne reforme, ki bi razbremenile gospodarstvo in podjetjem omogočile večjo konkurenčnost na mednarodnih trgih. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa prisega na izobraževanje. Menijo, da bi vlaganje v višjo izobraženost pomagalo državam, da prebrodijo krizo, ljudem, ki bi se odločili za daljše izobraževanje, pa bi prineslo vseživljenjsko finančno korist.
Kriza je marsikateremu posamezniku dala lekcijo ali dve. Učne ure niso bile poceni, lahko pa se tolažimo, da so zato toliko bolj učinkovite. Nemški filozof Friedrich Nietzsche je nekoč zapisal, da nekaj ostane v spominu le tako, da se vanj vžge, in da v spominu ostane samo to, kar ne neha boleti.
Močno upam, da vas kriza in upadi tečajev na borzi niso prehudo boleli. Če pa vas z recesijo druži kakšna neprijetna izkušnja, je zelo pomembno, da si pretekle zmotne poteze, katerih posledice so v času krize še toliko bolj občutne, ne samo zapomnite, ampak tudi proučite, kje ste ga polomili, in se na podlagi ugotovljenih napak pripravite za prihodnje izzive.
Premislite, ali ste pri nakupih na borzi upoštevali vsa tveganja. Kako dobro ste razpršili portfelj naložb med dolžniške in lastniške vrednostne papirje ter regije in panoge? Ali ste nalagali le presežna sredstva - torej tista, ki si jih lahko privoščite izgubiti brez hujših posledic? Ali vas je pri nakupih gnal pohlep, vlagateljev največji sovražnik? Pomembno je tudi, da odgovornosti za izgube ne prenašate na druge.
Odločitev je vedno vaša in ne smete si dovoliti, da se postavite v vlogo žrtve tržnikov finančnih produktov, ki vam morda niso razložili, v kaj se spuščate (resnici na ljubo jih večina za to tako ali tako ni usposobljenih, tako da niti sami ne vedo, kaj vam ponujajo).
Seveda pa zaradi morebitnih napačnih odločitev misli na varčevanje z nakupom lastniških vrednostnih papirjev ne opustite za vedno. To je dolgoročno najboljša oblika varčevanja in pretekle pocenitve na borzi tega dejstva ne spremenijo.
Podobno je v podjetniškem svetu. Razmislite, pod kakšnimi pogoji ste se zadolževali. Ali ste pri načrtovanju poslovanja upoštevali vse možne scenarije in se pripravili na reševanje razmer, v kakršnih smo? Kakšni so bili vaši odzivi, ko je postajalo jasno, da bo finančna kriza hudo prizadela realni sektor?
Ali ste pravočasno zarezali v stroške in racionalizirali poslovanje? Kakšen je bil vaš odnos do neplač-nikov? Posvetujte se s strokovnjaki in ugotovite, katere odločitve so bile napačne, kajti to znanje je neprecenljivo. Večje ali manjše gospodarske krize se bodo še dogajale, in kdor se zna nanje prilagoditi, se mu ob dobro izdelani poslovni ideji ni treba bati za dolgoročni uspeh.
Mitja Petrič
KOLEKTIV SALONA
mmo m sensno
FiU2£iiSCVO z Slomškova 22 10 % popust v septembru *
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Jesen
Vprašanje: Srčno rada bi izvedela, ali so moje misli o nezvestobi mojega fanta utemeljene. Občutek imam namreč, da njegova »prijateljica« ni samo to, kot on pravi. Kaj nama kaže v prihodnosti, bova ostala par in zaživela mirno življenje?
Odgovor: Iz astrološke karte je moč razbrati, da niste naivna ženska in da se boste resnici dokopali do konca in za svojo pravico se boste borili. Seveda se poraja vprašanje, kaj vaju druži. In če je odgovor z vaše strani ljubezen, je to zelo dobro. Kajti ljubezen je univerzalna in prinaša povečano modrost in rešitve. Pred tem si morate postaviti neke meje in pravila. V življenju je pravilno, da človek sam pri sebi ve, kaj mu je sprejemljivo in kaj ne. Ljubezenski trikotnik je v vašem primeru - tako kot v mnogih drugih - predvsem zaradi tega, da se naučite postaviti zase. Pravzaprav ni dobro, da se toliko ponižujete in da mu dopuščate toliko možnosti za osebno svobodo. S slednjo ni načeloma nič narobe, če je le v nekem zdravem ravnovesju. Vsak od časa do časa potrebuje čas in s tem individualno svobodo. Toda če je neko resno razmerje, se morajo te zadeve omejiti in spraviti v neko ravnovesje. Prijateljica prav gotovo ne sodi v vajino zvezo in bo počasi čas, da vzamete vajeti v svoje roke. Predlagam vam naslednje, da svojega srčnega izvoljenca povabite na večerjo in se v romantičnem
vzdušju pogovorita. Pravilno bo, da boste znali prisluhniti njegovim občutkom in razbrati način komunikacije med vrsticami. Dogovorita se, kaj vama je blizu in kako si predstavljata vezo. Globoko v sebi morate vedeti, da ste vseeno ljubljeno bitje in da se vam ni treba poniževati. Po astrološki karti imam vseeno občutek, da se nimate dovolj radi in da bo kmalu nujno, da dopustite priložnost, da ostanete skupaj ali da gresta vsak po svoji poti. Toda če bosta znala stvari pravilno razrešiti, vaju kmalu čaka neka harmonija, sreča in radost.
Šifra: Zorijo jabolka
Vprašanje: Spoznala sem vdovca, s katerim se imava prav prijetno, ko sva skupaj. Veza je v začetni fazi, klepeti ob kavici. Je nekaj ovir tehnične narave, razdalja, vsak ima svoj dom. Kako
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
nama kaže in kakšni so obeti?
Odgovor: Celo svoje življenje ste na svoj način ujeti v neko mrežo prilaganja. Ko ste spoznali tega moškega, ste ugotovili, da ste pravzaprav zelo srečni in izpolnjeni. Nakazano je, da vas čaka z njim sreča in izpolnjenost. Ujetost v preteklost s seboj nosi neko vidno nitko, ki jo je potrebno pretrgati. Neob-vezujoča srečanja so balzam za dušo in za oba prinesejo neko posebno sproščeno energijo in radost. Pogovori pričarajo neko izpolnjenost. Zvezde so prepričane, da vama kaže zelo dobro in da morate stvari dati na tisto mesto, kamor sodijo. Vsekakor je pred vami čas, ko se boste učili in sprejemali romantiko.
Zdi se, da se že vnaprej obremenjujete s tem, kako se mu bo-
Duševno zdravje
Vrnitev iz tujine
Po več desetletjih življenja v tujini sta se starejša zakonca vrnila v domače okolje, kjer pa skoraj več nikogar ne poznata. Pri navezovanju stikov z novim okoljem pa imata težave. Ker sta zelo družabna, bi takšno življenjem rada nadaljevala. Kaj jima svetujete?
Življenje v tujini vedno spremeni tudi način razmišljanja in delovanja, način življenja. Ohranjanje stikov z domačim krajem, z ljudmi, s katerimi si odraščal, je pomembno, da se lahko ob vrnitvi znajdeš vseeno bolje, kot pa, če se po desetletjih vrneš in imaš občutek, da skorajda nikogar ne poznaš in se nihče ne zmeni zate in si pravzaprav večji tujec, kot si bil v tujini. Če sta že omenjena zakonca nekako zanemarila ohranjanje socialne mreže v domačem kraju, morata sedaj postopoma to mrežo izgraditi. To je najlažje tako, da začneta iskati stike ob sorodnikih tudi z bivšimi sošolci in prijatelji ter znanci iz otroštva in mladostništva, se vključita v delovanje raznih društev, ki delujejo v domačem kraju in podobno. Udeležujeta naj se vseh prireditev in navezujeta stike s sosedi ter tako ponovno izgradita socialno mrežo in lahko nadaljujeta z družabnim življenjem, kot sta ga vajena, saj to pomeni, da sta komunikativna, da znata navezovati stike s soljudmi, tako bosta kmalu našla ljudi, ki imajo podobna zanimanja kot onadva in se bosta vsaj z njimi lahko pogovarjala in družila ter tako postala ponovno del domačega kraja in stila življenja v njem.
mag. Bojan Šinko
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
ste predali. Zavedati se morate, da je življenje kot vrtiljak in da hitrost in drznost določa vsak sam. Ni dobro, da si ustvarjate neke določene strahove, ampak je mnogo bolje, da se prepustite in da uvidite, kam se bodo stvari odvile. Vsaka pot je na svoj način zahtevna in pravilna. V igri dvojic je vse po dvojno in s tem je več možnosti za nova spoznanja. Zanimivo je, da čeprav razmišljate o tem, da je razdalja ovira - po zvezdni karti ni tako in je to prednost. Ko bosta oba pripravljena, se bodo stvari odvijale s svetlobno hitrostjo,
do tega morate še priti in pot ne bo kratka. Modri ljudje so bili včasih prepričani, da je v življenju tako, da človek obrača in Bog obrne. Nekoliko bolj bi morali slediti svoji osebni intuiciji in se poslušati. Včasih ste tudi sami tisti, ki sledite začaranemu krogu in nikakor ne vidite tega. Vsekakor vas sprosti narava in pravilno je, da vas v bodoče nekje čaka nekdo, ki vas ljubi srčno. Želim vam mnogo sreče!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Iščete svoj stil
Mojca v mešanici elegance in športnega pridiha
Mojca Lenart je doma iz Nove vasi v MO Ptuj. Stara je 31 let, poročena, mamica 2,5-letne punčke, po poklicu je zdravstvena tehnica, zaposlena v Zavodu dr. Marjana Borštnarja. Prostega časa skoraj nima, saj ob službi in družini še študira na Visoki šoli za zdravstvo. Tisto malo, kar ga ima, pa v celoti posveča družini. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila zaradi izziva.
Mojca jima mešani tip kože, so ugotovili v kozmetičnem salonu Neda, kjer so ji kožo tudi površinsko očistili, po pilingu pa tudi navlažili s hidratantno kremo, ki jo bo po priporočilu uporabljala tudi pri negi kože doma. Priporočili so ji tudi globinsko čiščenje.
V Frizerskem salonu Stanka je za Mojčino novo pričesko poskrbela frizerka Jožica Pepelnik. Njene že kratke lase je oblikovala v rahlo asimetrijo, zadnjo stran pa je kratko skuštrala. Monotonost pričeske je razbila s prelivajočimi se prameni. Oblikovala jo je s fenom in gelom.
Vizažistka Minka Feguš je make up pričela s pudrom. Z njim je prekrila celoten obraz. Spodnji veki je začrtala s temno zelenim senčilom, zgornji pa poudarila s svetlejšim zelenim senčilom in jih ob-robila s temno sivim črtalom. Prav tako je poudarila ličnice in ustnice z rahlo roza kovinskim odtenkom glosa.
»Mojca je v našo stilsko preobrazbo pridrvela direktno z dopusta. Spočita, naužita morja in sonca se je žal morala čim prej navaditi na normalni tok življenja. Mojca prisega na športni in sproščeni slog oblačenja, to ji posredno narekuje tudi njen življenjski tempo. Kljub temu pa ji ne bo prav nič škodilo, če si kdaj pa kdaj omisli kaj elegantnega s športnim navdihom. V trgovini Modiana
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Mojca prej ...
in pozneje
prodajajo prav takšna oblačila, zato sem se odločila, da v njihovi trgovini poiščem kaj primernega za Mojco. Izbrala sem črno laneno krilo in k temu še bluzo kontrastnih barv v geometrijskem vzorcu, blagovne znamke Gerry Weber. Barve, ki jih najdemo v bluzi, so črna, močna zelena in bela. Model bluze ni klasičen srajčni, ampak je kombinacija tunike in srajčne bluze. Na polici trgovine Modiana sem našla tudi večjo črno lakasto torbo, ki bo dopolnila celotno Mojčino preobrazbo. Črni lakasti čevlji z visoko peto iz Alpine so zaokrožili celoto. Kljub temu da je Mojca med visokimi ženskami, si kdaj pa kdaj brez strahu lahko omisli tudi višje pete. Mojca je na voljo pestra barv-
na paleta pri izbiri oblačil, saj ji to omogočajo njena temnejša polt in temni lasje. Kar zadeva kroje same, tudi ni nekih posebnosti, čeprav je res, da zaradi svoje višine lahko naleti na probleme z dolžinami hlač ali rokavov pri konfekcijskih velikostnih številkah,« je bila pri Mojčini preobrazbi kot po navadi izčrpna stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic si je Mojca izbrala masažo hrbta. Zaposlena je v zavodu Dornava, kje dela z oskrbovanci, zato je bil poudarek pri masaži na iztegovalkah in izravnalkah hrbtnih mišic. Osebe, ki fizično veliko delajo, bi morale redno skrbeti za svoje zdravje, posledično tudi hrbtenico. Eden od teh de-

• V-.'-- ■
. v .
Foto: Črtomir Goznik
Mojca v oblačilih in s torbico iz prodajalne Modiana ter v čevljih iz Alpine.
javnikov je zraven primerne	no vpliva na psihično počutje,
telesne aktivnosti tudi masaža	sprošča in hkrati osvežuje, je
hrbta. Mišice, ki jih zmasira-	masažo hrbta predstavila vod-
mo, se bolje in hitreje obnovi-	ja studia Silva Čuš.
jo, masaža hrbta pa blagodej-	MG
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
Anja Rupel nedvomno spada med tiste slovenske glasbene ikone, ki preko dolgoletnega glasbenega ustvarjanja ne izgubljajo občutka za dobro glasbo. Zvesta tisti najbolj dovršeni pop glasbi, po letošnji uspešni pomladi, ko je na prodajne police prišel njen novi album 'Ostani do konca'ponovno navdušuje z istoimenski singlom, polnim energije in pozitivnih vibracij.
Ostani do konca je že Anjin sedmi studijski album. Uspešen producentski trio, ki ga poleg Anje sestavljata še Aleš Klinar in Franci Zabukovec, je po mnenju številnih ponovno odlično opravil svoje delo. Poleg najav-ne skladbe Nisi moj in aktualnega singla se na albumu nahaja še osem svežih in pozitivnih pop skladb, ki nam lahko marsikatero jesensko popoldne spremenijo v očarljivo glasbeno dogodivščino.
;k-k-k
Čeprav vam bo zagotovo res krajšala čas, je tak pravzaprav naslov nove pesmi Rebeke Dremelj. Lepa balada z avtobiografskim besedilom, ki je sicer izšla na njenem novem albumu Nepremagljiva, je zdaj dobila novo preobleko. Glasbo za Le za kratek čas je napisalJosip Miani - Pipi, besedilo Rebeka sama, aranžma pa je tokrat naredil uspešen avtor in pevec ter Rebekin dober prijatelj Jan Plestenjak. Po mnenju mnogih je skladba korak višje v njeni glasbeni karieri. Vsi instrumenti so odigrani v živo, masteringpesmi pa je bil narejen v studiu, kamor zahajajo velike zvezde, kot na primer Eros Ramazzotti. Rebeka bo te dni za novo skladbo posnela še videospot, temu pa bo sledila še različica skladbe z naslovom Napokon, ki bo narejena za bosanski trg.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. KATJA FAŠNIK - MOJE ŽIVLJENJE *
9. steREOTM;- ples v dežju 8^SE;BASfiAN;:- polnoč *
7. REBEKA DREMELJ - LE ZA KRATEK ČAS *
6. MANCA ŠPIK - MOJ EDINI 5. SAMUEL LUCAS - GREVA K MEN DOMOV * 4. JAN PLESTENJAK - PRIDE, PRIDE DAN 3. MAMBO KINGS - NAJ BO SEPTEMBER ALI MAJ 2. GAL GJURIN - DALEČ 1. ALYA - BRAZIL
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Dan 202 v dveh izvodih razprodal Križanke
Minuli konec tedna so se ljubljanske Križanke »stresle« pod udarnimi ritmi novomeške rock skupine Dan D, ki so jih spremljali Simfoniki RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta maestra de Villiersa. Prvi večer, 13. septembra, so bile Križanke razprodane. Na prizorišču je 100-minutno ekstazo rocka doživela skoraj 4000-glava publika. Nič drugače ni bilo naslednji dan ob ponovitvi koncerta, v ponedeljek, 14. septembra.
Po uspešni promociji najnovejšega albuma Ure letenja za ekstravagantne ptice so dolenjski rockerji s simfoniki RTV Slovenija in Valom 202 v dveh dneh pričarali vrhunski rock spektakel. Gre za tradicionalni projekt Vala 202 v ljubljanskih Križankah, ki združuje takte resne, pop in rock glasbe. Po Siddharti, Neishi in drugih so zdaj s simfoniki torej zaigrali še Dan D.
Seveda pa so glavni organizatorji dogodka - Val 202 - poskrbeli tudi za udarno promocijo koncerta. Začela se je tik pred poletjem, aktivneje pa so se ji posvetili konec avgusta. Ena izmed zanimivih gest je bila novinarska konferenca na strehi stavbe Radia Slovenija, kjer so Dan D zaigrali nekaj svojih uspešnic. In fantje priznavajo, da jim je bilo tistega avgustovskega popoldneva na radijski strehi zares vroče. A ne zaradi treme, temveč visokih temperatur. In temperature so seveda narasle tudi 13. septembra,
nekaj minut pred 21. uro, ko so Dan D (Tomislav Jovanovič - Tokac, Dušan Obradinovič -Obra, Marko Turk - Tučo, Nikola Sekulovič in Boštjan Grubar) ter Simfoniki RTV Slovenija pod vodstvom maestra de Villiersa začeli Dan 202. Najprej Rožice ob spremljavi Granta Austina, nato pa uspešnica za uspešnico. Največ odigranih skladb je bilo z zadnjega albuma Ure le-
tenja za ekstravagantne ptice, med starejšimi uspešnicami pa seveda ni šlo mimo pesmi Čas, Voda, Roke, Za naju punca, Le naprej in drugih. Za Dan 202 so skladbe Dan D priredili Neis-ha, Primož Grašič, Rok Golob, Milko Lazar in Aleš Avbelj. Poleg že omenjenega Granta Austina pa so kot gostje na koncertu nastopili še Polona Kasal, Ditka Haberl, Severa in Gal Gjurin,
S skupino Dan D je zapel tudi Tomi M, pevec zasedbe Siddharta.
Borut Marolt iz skupine Niet ter Tomi M, pevec zasedbe Siddhar-ta, ki je zapel legendarno Voda. S to skladbo se je tudi zaključil koncert, vendar je publika želela še več. Po aplavdiranju si fantje niso mogli kaj, da ne bi stopili še enkrat na oder in zaključili v velikem slogu. Seveda pa s tem druženja še ni bilo konec. Na dvorišču Križank so namreč Dan D z veseljem poklepetali s svojimi oboževalci in podarili marsikateri avtogram. Vtisi članov skupine po koncertu pa so bili še tako močni, da so kar iskali besede, kako oceniti dogodek, ki so ga z odličnim sodelovanjem simfonikov uspešno izpeljali od začetka do konca. In medtem ko so se simfoniki držali napisanih not, pa Dan D niso mogli iz svoje kože - tudi tokrat ni šlo brez improvizacije, ki jih od dobrih dela še boljše. Skratka: zadovoljstva publike, nastopajočih in organizatorjev ni bilo mogoče spregledati.
MZ
Filmski kotiček
9
Državni sovražniki
Vsebina: Zgodba o zadnjih letih Johna Dillingerja, enega zadnjih roparjev bank, ki je še deloval po starem načinu divjega zahoda. Svoje početje je ljubil tako močno, da ni opazil, kako se časi spreminjajo. Zaljubi se v Billie Frechette, kar ga še bolj oslepi. Kriminalci so iznašli druge načine služenja denarja, bolj varne in bolj dobičkonosne, zato Dillingerja odrivajo bolj proti robu. Nesposobna policija ga sicer ne lovi preveč zavzeto, toda ko J. Edgar Hoover ustanovi FBI, se lov nanj korenito spremeni.
Public Enemies
Igrajo: Johnny Depp, Christian Bale, Marion Cotillard, Billy Crudup Režija: Michael Mann Scenarij: Ronan Bennett, Michael Mann, Ann Biderman po knjigi Bryana Burrougha
Žanr: zgodovinska drama Dolžina: 140 minut Leto: 2009 Država: ZDA
Nenadoma John nima več kam, sodelavcev ima vedno manj, krog okoli njega pa se vse bolj zapira. Toda stari volk ne more iz svoje kože in še naprej ropa banke za drobiž ...
Michael Mann od nekdaj rad snema moške filme o trdih moških na drugi strani zakona ali pa vsaj o trdih moških, ki so policisti in lovijo druge zločince (trde moške, jasno), do katerih razvijejo poseben, globok čustven odnos. Ne gre več le za službeno dolžnost lovljenja kriminalca, temveč za lov med poslednjima alfa samcema, kjer se protagonista od začetka sicer sovražita, a do konca filma med njima vzklije veliko spoštovanje in razumevanje vlog, ki jih v tem življenja igrata. V kakšnem drugem času bi morda bila celo dobra prijatelja. Seveda to kljub vsemu pomeni, da bo eden od njiju moral umreti. Ponavadi umre tisti, ki se v filmu zaljubi in nemalokrat je vzrok njegove smrti ravno ženska. V trenutku, ko bi jo moral pustiti in pozabiti nanjo, izda vse svoje življenjske principe, se preda čustvom in
... umre. Mann igra na klasični arhetip trdega moškega, ki, če hoče biti moški in preživeti, ne sme imeti ali vsaj ne kazati čustev, kajti čustva so njegov pogreb, čeprav ga po drugi strani v enaki meri ubija tudi njegov izrazito animalističen moški slog življenja. Na koncu filma tako umreta oba moška, plen fizično, lovec pa duhovno, saj ostane brez življenjskega cilja in najboljšega prijatelja. Zato ni čudno, da policist v tem filmu na koncu stori samomor.
Michael Mann to zgodbo ponavlja že nekaj desetletij, vse tam od odlične nadaljevanke Kriminalna zgodba z začetka 80-ih, svoj ustvarjalni vrhunec pa je najbrž dosegel s filmom Vročina (Heat, 1995), kjer sta se lovila Al Pacino in Robert
de Niro. Kasneje je njegova filmska izrazna moč malce izgubila kompas (predvsem v Collateral in Miami Vice), z veseljem pa ugotavljamo, da je z Državnimi sovražniki znova trdno v sedlu žanra, kjer se najbolje počuti, kljub temu, da gre pravzaprav za skoraj do pičice enako zgodbo kot v Vročini. Edina razlika je umeščenost v drug čas in dejstvo, da zgodba temelji na resničnih dogodkih. Mojstrsko posneto, z odličnimi igralci, niti malo razvlečeno in - čeprav že večkrat videna - na videz še vedno izvirna zgodba s pričakovanim, a vseeno čustveno izčrpljujočim koncem. Ob takšnih filmih se zavemo, kakšno vsebinsko siromaštvo sicer vlada v Hollywoodu.
Matej Frece
Foto: MZ
Štajerski TEDNIK
KAMELIN IZRASTEK
TV
MODERATOR-KA FLEGO
IT. FIZIK AVOGADRO
UTEŽNA MERA, DEKAGRAM
GRŠKI LADJAR
(ARI)
ZIMZELEN SREDOZEMSKI GRM
NASKOK PO LESTVAH
TRGOVEC S STARINAMI, ANTIKVAR
FILMSKA ZVEZDA
GRENAK APERITIV
NIČLA
LUKA NA DUGEM OTOKU
DIVJA MAČKA
SRAMOTA
BRANKO LEBEN
SNOV ZA ČOKOLADO
HALJA MUSLIMANK
KNJIGAR
JEZERO (ANGL.)
NAŠ ŠAHIST (BOGDAN)
REKLAMNI POSNETEK PREDMETA
HUMANIST JURIJ
AV. POLITIK (HANS)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
HITER TEK
AM. IGRALKA (EVE)
DROBEN PESEK
ŠVICARSKI NAR. JUNAK
PREVLEKA ZA ODEJO
KURJA GOLŠA
ENOTA ZA ZRAČNI TLAK
JAPONSKA FILMSKA IGRALKA
Ugankjarski slovarček: ATLANTOV = ruski operni tenorist (Vladimir, 1939-); EKMAN = švedski filmski igralec (Gösta, 1890-1938); ESKALADA = naskok po lestvah; GLADOMES = naselje v Dravinjskih goricah; KJO = japonska filmska igralka (Mačiko, 1924-); KOLOAR = leden gorski žleb; MAAT = egipčanska boginja resnice; OSOLIN = slovenski šahist (Bojan, 1959-).
was 'edejie 'jeuueis 'oíy 'u||oso
'epe|e>|S9 '}uuds 'io|9zo 'eijjuj 'uspjv 'Ae>|e>| 'sjsseuo 'eíuo^eis 'e|nu 'gep '||9j_ 'szeweiq 'ospswv 'ind 'jeApq 'e||9J0~| 'sie 'ew|s 'ojewe 'eqjg 'zsu|eueq 'eio>| '¡UJ9|9 '«|ao| '|9s>je :ouAejopoA :3))uezu)t 8) As^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 19. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVED-NIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
NEDELJA, 20. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00
SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
PONEDELJEK, 21. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzo-var), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). TOREK, 22. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30,
7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje). SREDA, 23. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Ke-kec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). ČETRTEK, 24. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). PETEK, 25. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
Horoskop
OVEN
Napredovali boste skozi delo In delavne obveznosti. Odločna In temperamentna energija vam bo v pomoč v službi. V ljubezni se boste vračali k prehojeni poti in obujali spomine. Zavedati se boste morali, kje so vaše meje in se jih držati. Naredite nekaj zase in se sproščajte.
SN BIK
Življenje bo tisto, ki vam bo ponudilo paleto možnosti. Uspehi se bodo stopnjevali In preprosto boste uživali. Zdrav način življenja bo nekaj pomembnega, odkrivali boste skrite labirinte in vrelce, ki vas bodo pomladili. Koristno bodo delovale športne aktivnosti.
DVOJČKA
Doma se boste odločili in naredili prerez. Ujeti boste v zanko preteklostl in tako boste reševali neko staro zadevo. Zelo dobro vam bo služila diplomacija. V ljubezni bo bučno in temperamentno. Na zabavi boste dobesedno blesteli. Partnerjevi namigi bodo pravi biserčki.
RAK
Zgradili boste most med duhovnim in materialnim življenjem. Sledlll boste svoji resnici In predali določene strahove. V tišini boste razmislili, kaj vas veseli in zapisovali svoje občutke. Kreativen navdih bo v naravi, kjer se počasi vse obarva. Služba: finančni prilivi.
LEV
■Tj Potreba po čustveni In gmotni varnosti bo nekaj, kar vam bo dalo krila in elan. Od partnerja boste zahtevali določene stvari in vendarle bo bolj modro, da ga razumete med vrsticami. Energija vam bo nihala, enkrat je bo več in drugič manj.
DEVICA
Delavne obveznosti vam bodo pomagale pri ozaveščanju notranjih strahov in omejitev. Pridobili boste veliko močne volje in spremljala vas bo ljubeča energija. Naloge, vam bodo šle zelo dobro od rok. V podporo vam bo tudi partner. In ne pozabite se sproščati.
TEHTNICA
Odgovorno in marljivo boste stopali po svoji poti. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, bolje bo, da počakate na ugodnih pet minut. Sprehodi v naravi vam bodo koristili. V duhovnem smislu ne boste smeli pozabiti negovati svojega notranjega otroka. Ljubezen je zdravilo sreče.
ŠKORPIJON
Raziskovali boste stare stvari in prišli stvarem do dna. V pomoč vam bodo prijatelji In uvideli boste, kaj vam je blizu in kaj ne. Odprle se vam bodo nove poslovne priložnosti, ki bodo vezane na tujino ali izobraževanje. V ljubezni bo vse bolj harmonično in polno navdiha.
STRELEC
Adrenalinski izzivi prinašajo novost in nove poglede. Znali boste uživati In kljub povečanemu delu boste našli navdih za naprej. Odločno boste stopali naprej in našli srečo v ljubezni. Vezani bodo hrepeneli po osebni svobodi, nevezani imajo možnost Amorjeve puščice.
KOZOROG
Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. V ljubezni bo več romantike In nežnosti. Sprva boste svoje občutke skrivali in se kasneje odprli kot nežni cvet lotosa. Na delovnem mestu bo mnogo priložnosti in vajeti usode boste morali vzeti v svoje roke.
VODNAR
Teden bo močno zaznamovan s partnersko ljubeznijo in povečano harmonijo. Namigi, ki jih boste deležni, vam bodo dali krila in od vas je odvisno, kaj boste naredili. Sestavljali boste prelep mozaik odnosov na delovnem mestu. Bodite prožni in se ne držite zastarelih prepričanj.
RIBI
Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Tisti predstavniki, ki se bodo znali poslušati In slediti svoji intuiciji, bodo - z eno besedo - cveteli. Uvideti je povečano harmonijo, skladnost in romantiko. Glasba vam bo koristila. Seveda si postavite meje in bodite prožni za učenje.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Ne prezrite: Vrtičkarije Radia Ptuj vsako sredo ob 18. uri!
OČE
ZGOLJ
ALFI NIPIČ
SIJ
Podlehnik • Srečanje ljudskih pevcev in godcev
Ustavi se tam, kjer pojo
Danes je ritem življenja zelo hiter in ljudje ga skoraj ne dohitevamo. Zato je prav, da se kdaj pa kdaj tudi ustavimo, da se spomnimo svoje preteklosti in prisluhnemo staremu ljudskemu izročilu.
Trstenke so gostile svoje glasbene prijatelje od blizu in daleč.
V vinogradih podjetja dnevno obira grozdje okrog 220 obiralcev. To je precej več kot pretekla leta, več obiralcev je potrebno, ker so v podjetju v prizadevanju za večjo kakovost popolnoma ukinili strojno obiranje grozdja. Odziv iskalcev zaposlitve z borze je bil zelo velik, zato letos niso imeli težav z delovno silo. Enolog Mitja Herga je nad grozdjem in prvimi mošti navdušen: »Kakovost je fantastična! Zaenkrat nimamo nobenih težav z gnilobo. Sadnost, sor-tnost in svežina grozdja ter tudi mošta pa napovedujejo dober letnik. Ta vikend pričakujemo trgatev sivega pinota, sovinjona in šardoneja, to bo prvi višek trgatve. Ob koncih tedna nameravamo dnevno prevzeti 220 ton na dan, čez teden pa manj.«
K podjetju sodi tudi sadjarski del proizvodnje, kjer so načrtovali 4500
ton jabolk. Obiranje se je že pričelo, obiralcev pa je le 40, saj je letos domala ves pridelek jabolk uničila toča. Kot je povedal Silvo Žižek, predsednik uprave Jeruzalem Ormož VVS, bo pridelek kar za 40 % manjši: »Precej sadovnjakov bo letos ostalo neobranih, saj so bila jabolka tako prizadeta, da jih ni smiselno obirati za prodajo.«
Uresničujejo se napovedane naložbe
Ob nakupu podjetja je novi lastnik Holding Vino J obljubil naložbe v posodobitev kleti, kar tudi uresničuje. V vinski kleti so letos obnovili prevzemno mesto in povečali kapaciteto prevzema grozdja za 30 %. Obnovili so tudi hladilni sistem in tako klet posodobili s pridobitvami v višini 650.000 evrov.
V načrtu imajo tudi prenovitev polnilnice, za kar so oddali vlogo
Ptuj • Svetovni dan turizma
Praznovanje raznovrstnosti
Svetovni dan turizma, 27. september, praznuje letos jubilej, svoj 30. rojstni dan.
Raznovrstnost, ki je ena od gibal turizma, so pri sestavi letošnjega praznovanja upoštevali tudi v Turističnem društvu Ptuj, kjer so pred dnevi na redni seji upravnega odbora Roziko Ojsteršek predlagali za priznanje naj prostovoljka v turizmu. Ob tem se bodo s priznanjem za najlepše urejeno hišo oziroma okolico v MO Ptuj za leto 2009 zahvalili vsem, ki so se pri urejanju svojega okolja še posebej potrudili. Priznanja jim bodo podelili na slovesnosti, ki bo na Mestnem trgu 26. septembra. Dogajanje bo pospremil
To so naše korenine, to je del nas. In ljudska pesem je prav gotovo del tega izročila. Ljudje pogosto najdemo zadovoljstvo, pa tudi tolažbo, v čisto preprostih stvareh. Tudi ob lepi ljudski pesmi in glasbi. Tako kot so to našli nekoč naši predniki. Jesen je tu, narava je zažarela v vseh pisanih barvah in nas zasula z bogatimi darovi. Pa tudi s pesmijo. Povsod se sliši. Po haloških bregovih glasno odmeva petje klopotca, črički se oglašajo v prelepe jesenske večere, v goricah ubrano zapojo berači, ko trgajo sladko grozdje.
Tudi v petek, 11. septembra, se je v podlehniški dvorani slišala pesem in glasba. Pevke ljudskih pesmi Trstenke so pripravile že tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev ljudskih viž z naslovom Ustavi se tam, kjer pojo. Marsikdo se je ustavil v Podlehniku, saj je bila dvorana nabito polna. Nastopajoče, goste in poslušalce sta nagovorila predsednica društva Lojzka Merc in župan Marko Maučič.
Na srečanje je prišlo 12 skupin od blizu in daleč. Tako so se občin-
stvu predstavile gostiteljice pevke Trstenke, domačinke pevke TD Podlehnik ter pevci Kopači KFD Podlehnik, ljudski godci Veseli Jo-žeki KD Franceta Prešerna Videm, ljudske pevke iz Leskovca in Oslu-ševcev, ljudski pevci DU in KD Staneta Petroviča Hajdina, pevci FD Pobrežje ter pevci s Koga, muzikan-ti FD Lancova vas in pevsko društvo Zrelo klasje iz Ormoža. Posebni gostje pa so bili člani glasbene skupine Pajdaši iz sosednje Hrvaške, ki so dobro ogreli dlani, kasneje pa tudi pete poslušalcev.
Poslušalci so preživeli zares prijeten večer, saj so se pevke Trstenke potrudile in pripravile lepo prireditev. Ob tako polni dvorani in zadovoljni publiki se nam ni treba bati, da bi ljudsko izročilo utonilo v pozabo.
Gospa Lojzka Merc je ob zaključku povedala: »Hvala vsem, ki ste nocoj pri nas. Upam, da vam je bilo lepo. Hvala za prijateljstvo in prijetne prireditve. Prenašajmo to naprej.«
D. M.
Ormož • Ta konec tedna prvi višek trgatve
Prvi mošti že v kozarcih
V družbi Jeruzalem Ormož VVS so predstavili potek trgatve in posodobitve, ki so jih izpeljali v tem letu. Letošnja trgatev se je uradno začela 7. septembra s trgatvijo muškata otonela za penino. Skupno pričakujejo 2500 ton grozdja lastne proizvodne, prav toliko bodo odkupili od Kmetijske zadruge Ormož, od Vinogradniške zadruge pa 100 ton. To je skupno sicer manj kot pretekla leta, vendar si na račun manjše količine obetajo večjo kakovost pridelka. Predvidevajo, da bo trgatev trajala 25 delovnih dni in se bo zaključila okrog 18. oktobra.
za subvencijo. Silvo Žižek je med načrti omenil še dodatno opremo in ureditev prevzemne ter fermen-tacijske hale. Kdaj se bodo želene pridobitve uresničile, je odvisno od pridobivanja dokumentacije, vsekakor pa nameravajo polnilnico posodobiti v prihodnjem letu.
Investirali so tudi v sadjarstvu, in sicer so dokončali ureditev dobrih 22 hektarjev protitočnih mrež, v naslednjem letu načrtujejo še 8 hektarjev. Investicijska vrednost tega projekta je milijon in pol evrov. Ocenjujejo, da bi lahko s 30 hektarji s protitočno mrežo zaščitenih površin zagotavljali konstanten pridelek, ki bi ustrezal kapaciteti hladilnice 1500 ton. Svojim kupcem namreč želijo zagotavljati enako dinamiko dobave jabolk ne glede na vremenske razmere. Letos že drugo leto zapored nimajo dovolj jabolk in na tak način je seveda težko vzpostaviti dolgoročen zadovoljiv odnos
Silvo Žižek, predsednik uprave podjetja Jeruzalem Ormož, in glavni enolog Mitja Herga sta predstavila poslovno strategijo in najnovejše investicije podjetja Jeruzalem Ormož VVS. Na mizi pa je bil že tudi prvi mošt sorte muškat otonel.
s kupci.
Silvo Žižek je povedal, da v kleti trenutno aktivno delajo na več segmentih hkrati - razvijajo prodajo v tujino, na drugi strani pa proizvodnjo in tehnologijo. Podjetje namreč želi pripravljati vina z večjo dodano vrednostjo kot doslej. Računajo z vstopom na nizozemski, nemški in ruski trg. Prodati načrtujejo med 500.000 do milijon buteljk več kot doslej, in sicer po ceni, ki naj bi bila višja od produkcijske. To
pa je menda trenutno tudi ključni problem podjetja, ki je spoznalo, da v litrskem programu, v katerega so bili orientirani doslej, ni kruha. Doslej so večino pridelka prodajali v litrski embalaži, Jeruzalemčan pa je bil najbolje prodajano vino v tem rangu.
Na tiskovni konferenci so opozorili tudi na veliko martinovanje, ki bo letos za spremembo trajalo kar teden dni.
Viki Klemenčič Ivanuša
bogat kulturni program z godbama na pihala iz Ptuja in Izole ter učenci osnovnih in glasbenih šol iz MO Ptuj. Nastopila bo tudi twirling skupina iz Ptuja. V čast letošnjega dneva turizma bo princ Friderik Cajnko v Mestnem parku 24. septembra posadil prinčevsko lipo.
Pokrajinska turistična zveza Spodnje Podravje in Turistično društvo Ptuj sta te dni tudi že pričela priprave na projekt Spoznajmo EU skozi naše oči - 2010, je povedal predsednik TD Ptuj Albin Pišek.
MG
Foto: vki
Slovenija • Iz pogovora z novim predsednikom letalskih veteranov
Ta vražji fant pod modrim nebom
Janez Meznarič, ki ga letalci bolj poznajo pod vzdevkom Bako, je konec avgusta za štiri leta prevzel v roke vajeti sekcije veteranov civilnega in športnega letalstva v Sloveniji pod okriljem Aerokluba Ptuj. Po 53 letih letenja z različnimi tipi jadrilnih in motornih letal, več kot 2000 urah v zraku, po več kot 30.000 poletih, med drugim tudi kot član nekdanje letalske teritorialne obrambe, se je v njegovem albumu spominov nabralo toliko zgodb, da jih je težko zapisati.
Foto: SM
Janez Meznarič s pilotskim vzdevkom Bako je bil letos imenovan za predsednika sekcije slovenskih veteranov civilnega in športnega letalstva.
V Sloveniji je sicer registriranih približno 130 veteranskih civilnih letalcev in okoli 80 vojaških pilotov-veteranov. »Kot predsednik sekcije civilnih in športnih pilotov-veteranov moram poskrbeti za redna letna srečanja, sicer pa si želim, da bi mi v prihodnje uspelo organizirati tudi skupno srečanje mlajših pilotov z veterani, predvsem z namenom, da jim starejši, izkušeni piloti povedo, kako so se sami reševali iz kakšnih kritičnih situacij, v katerih so se znašli. Teorija je eno, praksa pa drugo in včasih je potrebno biti izjemno iznajdljiv, da izpelješ polet ali pristanek v nepričakovanih situacijah,« pravi Janez, ki mu ob spominih na polete vedno privrejo v ospredje tiste najbolj smešne dogodivščine: »No, saj je bilo nekaj tudi manj prijetnih, ampak ker se je vedno vse končalo, kot je treba, se danes lahko vsi smejemo!«
Meznarič je prvič poletel pri svojih 20 letih, leta 1956, seveda najprej z jadrilico: »Pot do jadralnega pilota pa ni bila tako enostavna, še manj kratkotrajna. Začetniki smo se morali najprej dodobra spoznati z letališčem v Moškanjcih, naša naloga je bil v prvi vrsti čiščenje in spravljanje letal v hangar, ob koncu delovnika pa smo lahko prisostvovali sestanku pilotov. Prvega pol leta smo tako letenje le opazovali. Najprej se je bilo potrebno prebiti še skozi teoretični del priprav, ki je potekal v prostorih letališke stavbe v Mo-škanjcih, kamor sem, ne glede na velikokrat pozne nočne ure, vedno prikolesaril. Želja po letenju je bila močnejša od ovir na poti učenja in po uspešno opravljenem zdravniškem pregledu sem končno lahko prvič sedel v dvosedno jadralno letalo tipa Roda.«
Zakaj jih je prijavil letalski inšpektor
Za jadranjem je prišlo na vrsto tudi letenje z motornim letalom in članstvo v letalski teritorialni obrambi (TO), kjer je Janez letel v eskadrilji oz. če-tvorki letal za izvedbe vaj in nastope na mitingih. »Tega je bilo veliko do leta 1982, dokler je pač obstajala aktivna TO. Vaje smo izvajali največ v Sloveniji in Hrvaški, šlo pa je v bistvu za prikaz zračnih napadov na mesta ali kraje, na katere se je morala odzvati TO na tleh, reševalne ekipe in gasilci. Spomnim se enega takega navideznega napada na enega od hrvaških mest, kjer so bili reševalci in protiletalska obramba tako zaverovani v našo izvedbo, da so enostavno pozabili začeti reševati ljudi in gasiti stavbe. Kar stali so kot vkopani in nas opazovali, kaj počnemo na nebu, tako dolgo, da smo mi že naredili posnetke napada, kjer so dimne bombe nakazovale, kaj je bilo porušeno. Šele potem so
se spomnili svojih nalog in začeli reševati po lokaciji napada, mi smo se pa v letalih nasmejali do solz.«
Podobnih zgodb ima Janez v svojem žepu na desetine: »Joj, pa spomnim se, ko smo enkrat izvajali podobno akcijo nad Mursko Soboto. Ampak tam so bile ekipe na tleh zelo agilne in smo se morali hitro umakniti. In ker smo imeli še čas, smo se dogovorili, da z nekaj kroženji v zraku pozdravimo še goste v Moravskih toplicah. Vse bi bilo v redu, če ne bi bil med njimi tudi letalski inšpektor, ki nas je v trenutku prijavil, saj takšen prelet ni bil v planu akcije. In še preden smo pristali v Moškanj-cih, je bilo vodstvo že obveščeno, kaj smo si privoščili in naš vodja eskadrilje Jože Stopar je moral pred disciplinsko komisijo.«
Nikar s pilotom na prvi randi na letališče!
Da bi morali takšne vragolije, sploh pa pilote, strožje prijeti, se najbolj strinja Janezova žena Tončka, ki ji je možev življenjski hobi zagrenil marsikakšen dan - ur raje ne šteje ... In čeprav se je v dolgem zakonu že davno sprijaznila, da se letenju ne bo odrekel, to nikakor ne pomeni, da je pilotiranje tudi z veseljem sprejela: »Ja, ni govora! Spomnim se enega najinih prvih randijev, takrat je bil že pilot in me je povabil v Moškanjce. Jaz seveda nisem imela pojma, kaj to pomeni, sem pa morala hitro ugotoviti. Janez je namreč v nekaj minutah skupaj s kolegi nekam izginil, kar poleteli so, jaz sem pa ostala sama sredi tistega travnika. Nekaj ur sem čakala, potem me je pa zagrabila taka jeza, da sem šla z vlakom kar domov, brez njega ... « Kako dolgo si je Janez prosil odpuščanja za takšen zmenek, se več ne spomni, ve le, da je bilo zelo, zelo dolgo. Pozitivna stran izkušnje pa je bila v tem, da se je Tončka pač morala sprijazniti z njegovimi odsotnostmi ob vsakem prostem dnevu, kar ob Janezovem poslu samostojnega podjetnika (in treh takrat majhnih otrocih) gotovo ni bilo enostavno. »Saj, zato pa sem že večkrat povedal, da si soproge nas, civilnih, športnih pilotov, zaslužijo odlikovanje, da so zdržale,« trdi Janez in ob tem tiho prišepne, da doma pogovori okoli letenja in Moškanjcev še vedno, po toliko letih, nikakor niso posebej priljubljena tema, čeprav je Tončka kdaj tudi z veseljem poletela z njim.
Zakaj je žena zamudila v službo in kako so se jezili kmetje na travniku
»Spomnim se, ko me je spre-
mljala na miting v Portorož, kamor sem poletel kot član četvorke. Potem ko smo izvedli naš prikaz na nebu, smo se lahko piloti samostojno vračali domov, bila pa je nedelja. Tudi jaz sem se lepo postavil na začetek piste za vzlet proti domu, ampak me kontrolor nikakor ni spustil, ker so imeli prednost še vsi panoramski leti za goste. In tako sva z ženo zelo dolgo čakala v kabini letala. Ko sem končno dobil dovoljenje za vzlet, je bilo precej pozno. Nad Zagorjem sem ugotovil, da nikakor ne bom pred nočjo v Moškanjcih, zato sem se odločil za pristanek v Levcu pri Celju. Bila je že tema, letališče ni bilo osvetljeno, iskal sem ga
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Severin Stanojevič, dr.dent. med. Zdravstveni dom Ptuj
piHililIMJiHiJIinj {02/2280110
azlagova 24, Maribor I
po spominu in ga končno, ob pomoči avtomobilskih žarometov, ki jih je začel prižigati in ugašati nekdo na tleh, ker je ugotovil, zakaj krožim, našel. Varno sva pristala in ženo sem lepo potolažil, da bova zjutraj ob šestih že vzletela in nikakor ne bo zamudila v službo. Ampak zjutraj je bila do devetih tako gosta megla, da o kakem vzletu ni bilo govora ... « Kakšne volje je bila soproga Tončka po tem poletu z večur-no zamudo v službo, kjer jo je na žerjavico potem postavil še takratni direktor, pa je menda bolje sploh ne zapisati ...
V tako dolgem letalskem stažu, kot je Janezov, je tudi plejada manjših in večjih vra-
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanovg 1, Ptuj (ob Maribonki c»sti), tal.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
golij, ki so jih izvajali današnji veterani, skoraj neskončna. Na srečo nikoli ni bilo večjih posledic, se je pa zgodilo, da so kdaj pošteno razjezili tiste, ki so jih prestrašili; kot recimo štiri kolesarje na cesti proti Moškanjcem, ki so se peljali kar eden ob drugem, objeti preko ramen čez vso vozišče, pa si jih je Janez s kolegom privoščil tako, da se je tiho spustil za njimi, nato pa s polnim zagonom in hrumenjem motorja tik nad glavami nesrečnih kolesarjev dvignil letalo v zrak. Da so prestrašeni kolesarji popadali po tleh kot domine, je menda jasno, ampak potem se tudi niso več peljali naprej
RENAULT KANG001,5 DCI	2006
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRESS.	2003
RENAULT CU01,216V EXPRESSION	2002 VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDITRENDLINE KARAV. 2007
FORD FOCUS C-MAX1,6 TDCI	2007
CITROEN C3 SX 1,41	2004
CITROEN BERUNG01,616V HDI ELEGANCE	2006
VOLKSWAGEN POU) 1,0	1998
VOLKSWAGEN POL01,4	2002
DAEWOO LANOS 1,51 SE	1998
OPEL ASTRA1,7 CDTIELAGANCE KARAV.	2005
RENAULT SCENIC 1,5 DCI AU1H.COM.	2003
AUDI A31,616V AMBITION	2004
OPEL ZAFIFtA 2,0 DTI	2001
RENAULT ESPACE 2,016V	2000
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KARAV	2001
RENAULT CU01,5 DCI EXPRESSION	2004
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRIVILEGE KARAV.	2001
PEUGEOT 406 ST	1996
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT LIMUZ.	2002
BMW530AVT. KARAV.	2000
FIAT PUNT01,2	2004
OPEL VECTRA 1,616VIGL PLUS UM.	1997
BMW 318IUMUZ.	2001
štirje vzporedno ...
»Saj verjamem, da niso bili veseli, poškodoval se ni nihče, midva s kolegom pilotom pa sva se do solz nasmejala. Kot takrat, ko sva zelo nizko preletela kmete, ki so sušili seno. Let je bil res nekoliko prenizek, seno se je dvignilo v zrak, kmetje pa so od strahu, da bova verjetno strmoglavila, pometali proč grablje in vse ostalo in se reševali z begom s travnika ... «
»Dokler bom zdrav, bom še letel ...«
Janez Meznarič je v času do vstopa med veterane, kar se zgodi pri dopolnjenih 65 letih, na letališču v Moškanjcih preživel večino prostega časa: »Letno sem bil povprečno v zraku okoli 50 ur,vsaj desetkrat toliko časa pa na letališču: velikokrat je bilo namreč letenja le za 15 ali 20 minut, ves ostali čas pa so vzele priprave na let in izpolnjevanje vse potrebne dokumentacije. Zadnja leta sem v Moškanjcih nekoliko manj časa, ampak žena trdi, da bistvene razlike ni.«
Janez sicer še pravi, da bo pilotiral, dokler mu bo zdravje to dovoljevalo: »Računam vsaj še kakih 10 let, potem pa bo menda res dovolj. Imamo pa v naših vrstah pilota, Miha Traubeta, ki je lani pri 84 letih naletel še 162 ur letenja po Nemčiji, ko je z zasebnim letalom šel obiskat vse tamkajšnje prijatelje. Tako da o prihodnosti ne bom govoril, da ne bo spet kakšnih tihih dnevov doma,« se nasmeje Janez.
SM
7.900,00 PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
5.890,00 AVT. DEL KLIMA	KOV. SREBRNA
4.190,00 KLIMA	KOV. ČRNA
12.960,00 SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
9.190,00 KUMA	KOV. SIVA
5.850,00 PRVI LAST.	KOV. S. ZELENA
8.500,00 PRVI LAST	KOV. SREBRNA
1.700,00 2 XAIR BAG	BELA
4.900,00 PRVAREG.03	MODRA
1.450,00 KUMA	KOV. VIJOLIČNA
7.790,00 SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
6.650,00 PRVI LAST. 2004	KOV. SREBRNA
10.690,00 PRVI LAST.	KOV. M. SIVA
4.900,00 KUMA	RDEČA
4.600,00 SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
4.750,00 KUMA	KOV. MODRA
3.990,00 KUMA	KOV. SREBRNA
4.950,00 AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
1.980,00 KUMA	ZELENA
7.150,00 SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
6.990,00 AVT. DEU. KLIMA	KOV. M. SIVA
4.200,00 SERV0 VOLAN	RDEČA
2.490,00 PRVI LAST	KOV. B. RDEČA
8.450,00 AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA

ARHITEKTONSKI ATEUE
FRANC CIZEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
Prireditvenik
Petek, 18. september
10.00 do 19.00 Turnišče, razstava ročnih del in kulinaričnih dobrot članov DU Turnišče
12.00 Ptuj, romanski palacij gradu, odprtje razstave Borisa Fariča 19.00 Ptuj, CID, odprtje razstave fotografij Klasa Berliča
Ptuj, CID, tečaji in delavnice - tečaj kitare, tečaj bas kitare, tečaj igranja na bobne, tečaj igranja na afriške bobne, solo petje, glasbene delavnice, novinarska skupina, začetni tečaj italijanščine Ptuj, vse do 22. septembra poteka projekt Evropski teden mobilosti, tema projekta Dobra klima v mojem mestu Majšperk, razstava Intarzij Voja Veličkoviča Občinske značilnosti in grbi
Sobota, 19. september
6.GG
Ptuj, železniška postaja, izlet po Koroški planinski poti od Remšnika do Ožbalta
Stoperce, prireditveni prostor, osrednja prireditev ob izidu zbornika kraja Stoperce
Miklavž pri Ormožu, dvorana, Večer ljudskih pesmi in plesa Ptuj, cerkev svetega Petra in Pavla (klošter), koncert Moškega pevskega zbora Jezero, DU Budina-Brstje, sodeluje citrarka Petra Grabrovec Ptuj, dom kulture - Muzikafe, predstavitev zgodovine ptujskega gledališča od leta 1786-1918, videografija avtorja Mihaela Toša Majšperk, izlet na Peco, organizira PD Majšperk
11.SG
19.GG 2G.GG
21.GG
Nedelja, 20. september
10.00 do 16.00 Ptuj, na gradu, veselo druženje z ustvarjanjem pisanih podob s
prstnimi barvami, organizira Pokrajinski muzej Ptuj Ormož 13.00 Starošince, prireditev Zahvala polju (razstava jedi, otroške delavnice,
tekmovanje v kuhanju, zbiranje naj pridelkov ...), ki jo organizira TD občine Kidričevo v sodelovanju s krajani Starošinc, PGD Starošince, društvo podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, PD Cirkovce, OŠ Cirkovce in LD Cirkovce
Ponedeljek, 21. september
Ormož, stari del hotela, strokovno srečanje Demenca - več kot samo pozabljivost, predaval boa Aleš Kogoj, psihiater
Ptuj, slavnostna dvorana gradu, koncert zasedbe Trio Liuto concertato Lutz Kirchhof z naslovom Čudežna glasbena dela Ferdinanda Ignaza Hinterleitherja
Kino Ptuj
18., 19. in 20. september ob 17.30 Ledena doba 3 (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija. Ob 19.20 Bruno - parodija. Ob 21.00 Art program: Ljubezen nima cene - romantična komedija.
[UJP(o)»JJ[§M[§
m M) mm m
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingl. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750560.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Smernice v projektu Evropske prestolnice kulture 2012. Predstavitev programov Evropa za državljane. Poslanec Dejan Levanič izvoljen za predsednika Pododbora DZ za mladino. Mladi in droge na Ptuju 2008. Prvošolčki stopili v hišo učenosti. 100. rojstni dan Emilije Osvald. Sedme grajske igre navdušile gledalce. Vrhunski slovenski umetniki razstavljajo na Ptuju. Razstavno-modni atelje Sanje Veličkovič. Osma tradicionalna košnja na grajskem hribu. Glasbeni nastop mladih na Mestnem trgu. Plesni center Mambo vpisuje v novo sezono. Kilometri užitkov s Poli maratonom. Z glasbo v sobotni večer.
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA «	OPR.	BARVA
BMW 1161	2007	17.980,00	KUMA	BELA
BMW 520 i LIMUZINA	1996	3.650,00	ALU PLATIŠČA	BELA
BMW320DUMUZINA	2007	19.980,00	AVT.KUMA	BELA
CITROEN XSARA 2.0 HDI KARAVAN EXCLUSIVE	2001	3.650,00	KUMA	KOV. SIVA
FORD FOCUS 1.8 TD KARAVAN	2001	3.740,00	KUMA	SREBRN
FORD FOCUS CWAX 1.6 TDCI	2007	9.190,00	KUMA	KOV. SIVA
MERCEDES SIX 230 KOMPRESOR	1998	6.990,00	KUMA	KOV. SREBRN
□PEL ASTRA 1.9 CDTIUMUZ.	2006	9.990,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 206 2.0 CC	2003	6.150,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT ESPACE 1.9 DCI PANORAMA	2006	13.780,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
RENAULT LAGUNA KARAVAN	2006	7.880,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.616VCABRI0	2000	3.280,00	RADIO CD	KOV. MODRA
ŠKODA FABIA1.4TDI	2007	6.990,00	KUMA	BELA
VW GOLF IV 1.9 TDI LIMUZINA	2003	6.980,00	KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDIUMUZINA	2007	13.580,00	AVT.KUMA	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
we protect your digital worlds
Varujemo vašo zasebnost
ESETSMART SECURITY
Antivirus Antispyware Firewall Antispam
SI SPLET d. o. o. I Dolenjskac. 138, Ljubljana 014289405 I info@sisplet.com
NOD32 ANTIVIRUS
Antivirus Antispyware
www.eset.si
PETKOV VECER
Bodite nocoj (/ družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-iadnik.si
PRODAJA IN SERVIS KOLES
Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/749 37 39, e-mail: velo.volan@velo.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ;
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 18.9.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SIP
SOBOTA 19.9.
8.00 Vaške igre v Bukovcih 9.20 Pretekle oddaje 11.00 Imamo se fajn 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica-odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Kronika občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
NEDELJA 20.9.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Srečanje ljudskih pevcev 11.00 Kronika občine Videm 13.00 Praznovanje Srebrnomašnika 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 80 let PGD Desenci, dan gasilca
PONEDELJEK 21.9.
8.00 Srečanje ljudskih pevcev na Vidmu 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Kronika občine Videm 20.00 Kronika občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
15 € + DDV servisna ura

Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)
VW SHARAN 2.8,5V	T. MODRA	2000	6.390,-
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	ČRNA	2004	9.990,-
HYUNDAI ELANTRA 2.0 CRDi	KOV. ZLATA	2003	5.790,-
SKODA FABIA COMB11.4 TDI, 5V	SREBRNA	2007 (T)	8.490,-
FIAT PANDA 1.1,5V	BELA	2004	3.990,-
PEUGEOT 2061.4 HDI, 3V	BELA	2005	6.290,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V	SIVA	2003	7.990,- s
HYUNDAI ¡201.4 COMFORT	KOV. ZEL.	2009	10.490,-1
FIAT BRAVA 1.9 JTD	BELA	2001	3.290,- j
CITROEN C5 HDI 2.0,5V	SREBRNA	2003	5.390,-|
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.590,-1
ALFA ROME0156 SW	BOR. RDEČA	2002	5.590,- ?
IZPOSOJA 9-SEDEZNEGA KOMBIJA
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
B.GG
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bez-jak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, in prevozi drv. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
PRODAM bukova, gabrova ter brezova drva z dostavo, možnost z razrezom na 25 in 33 cm Telefon 041 723 957.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Telefon 051 667 170.
PRODAM svinjo nad 200 kilogramov. Telefon 051 305 113.
KUPIM bikce simentalce, stare od 10 do 14. dni. Telefon 041 875 779.
PRODAM traktorski viličar, cisterno za gnojevko, 3200 litrov, letnik 94, koruznik, dolžine 6 m in puhalnik Ela s cevmi in elektromotorjem. Telefon 041 521 863.
PRODAM sortno in mešano grozdje, lahko tudi mošt, ter vino zvrst letnik 2008, cena po dogovoru. Telefon 764 6331, 031 474 711.
PRODAM okrog 400 litrov rdečega grozdja z brajd. Telefon 070 897 102.
PRODAMO domači krompir za ozimnico. Telefon 796 33 51 ali 041 299 190.
PRODAM trgatev šmarnice v Kicarju. Telefon 041 564 433.
PRODAM belo mešano grozdje okrog 1000 do 1500 kg po 0,30 evra za kg. Telefon 740 41 08.
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in ostali gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, late opaže ter bruna z možnostjo dostave. Tel. 041 642 055.
PRODAM ladijski pod, 3,40 €/m2, deske, 1300 €/m3, bruna, late, žagan les, drva, cepljena, možna dostava. Tel. 041 833.781, Ivan.
PRODAM enoredni silažni kombajn SIP Vihar 40, tekoči trak dolžine 8 m ter dva vinska soda, 500-l. Tel. 041 648 566.
PRODAM 3000 l mešanega vina, laški rizling, šipon, sovinjon, z analizo, skupaj po 0,70 € za liter. Tel. 041 328 515.
ODKUPUJEMO sveže, mokre bučni-ce, Oljarna Veselič, Moškanjci 91, tel. 740 8 2 2 2.
PRODAM trgatev šmarnice in slivovo žganje. Tel. 051 336 310.
KORUZO za zrnje, na 2 ha, prodam. Tel. 041 949 334.
PRODAM 230-litrsko hidravlično stiskalnico. Tel. 041 504 204.
PRODAMO brejo telico. Inf. na tel. 041 522 008.
PRODAM 330 l škropilnico, plug Po-savec - 12 colov. Tel. 031 456 205.
PRODAM mošt laškega rizliga ali mešano grozdje. Tel. 041 220 783.
PRODAM kovinski koruznjak. Tel. 773 58 81.
PRODAM mešana drva. Tel. 041 558 121.
PRODAM hidravlično stiskalnico, 150 l, kovinsko, dva lesena soda, 150 in 200 l, zamrzovalno skrinjo, 200 l, in 50 alfo za varjenje, ter ročni mlin za mletje grozdja. Tel. 787 73 11.
PRODAM suha bukova in suha mešana drva z dostavo, lahko tudi razžaga-na. Tel. 051 257 092.
PRODAMO večjo količino drv. Tel. 040 892 309.
PRODAM integrirano pridelan krompir za ozimnico, zelje za kisanje ter koruzo v zrnju. Tel. 041 452 492.
BELE kokoši in peteline, težke 4 kg, po 3,60 € za žival, prodajamo. Tel. 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
STISKALNICO, hidravlično, 150 l, nerjaveč sod, 500 l, in hrastovo kad, 600 l, prodam ali menjam za belo grozdje. Tel. 041 936 157.
PRODAM dve telički simentalki, stari 10 dni. Tel. 041 333 691.
DELO
ZARADI selitve na Ptuj išče avtoličar delo od 01. 11. 2009, lahko tudi kot monter suhomontažnih sistemov ali drugo. Po 16. uri, tel. 031 529 479.
NEPREMIČNINE
NA MIRNI LOKACIJI v Ptuju prodam novo urejeno stanovanje. Tel. 030 396 757.
PRODAM gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 298 312.
KUPIMO manjšo domačijo, posest ali vikend z nekaj vinograda, sadovnjaka in gozda v okolici Ptuja. Tel. 041 812 124.
IŠČEMO starejšo kmečko, nizko hišo za odkup. Tel. 041 943 021.
PRODAM gradbeno parcelo v centru Podgorcev. Tel. 051 667 170.
GOSTINSKI LOKAL na Ptuju, 70 m2, v obratovanju, dam v najem. Tel. 041 740 813.
RAZNO
KUPIM stare PEZ-figurice, lahko poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 429 376.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
UGODNO prodam ha koruze ter gospodinjski šivalni stroj. Telefon 051 224 150.
PODARIM strešno opeko, salonitko, 140 m2, staro 15 let, še uporabno. Telefon 031 251 518.
eumnaut/c
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju, 16. in 17. oktobra. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v septembrski številki med ostalim preberete o letošnji letini jabolk, o virusnih boleznih borovnic, o zlati trsnici rumenici, o tem, kaj postorimo pred trgatvijo, nadalje o vinogradniških traktorjih Fendt in o parazitih v našem organizmu; v prilogi Vrtnine pa o pridelavi zelenjadnic v Sloveniji. Revija Sad - 20 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
Življenje celo si garala, za dom in svoje bližnje vse si dala, sledi ostale so povsod -od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
Z bolečino se spominjamo 20. septembra 2008, ko je v tihem j esenskem večeru prenehalo biti srce naše ljube žene, mame, babice, tašče, hčerke, sestre
Elizabete Breg roj. Letonja
IZ DOKLEC 28
Plamen tvoje ljubezni nas še vedno greje in opogumlja. Hvala vsem, ki jo ohranjate v svojih mislih.
Vsi njeni
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel!
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, dedka brata, strica, botra ...
Franca Ožingerja
20. 02. 1938 - 06. 09. 2009
Z GORENJSKEGA VRHA 3, ZAVRČ
Hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam ob njegovi zadnji poti stali ob strani. Hvala vsem za darovane sveče, cvetje, sv. maše in darove za cerkev. Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Vesenjaku, podjetju Mir in pevcem za odpete poslovilne pesmi.
Z žalostjo v srcu sin Gorazd in hčerka Milena z družino
ter sestra Ana z družino
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Zapustil nas je
Daniel Kolarič
(20. 09. 1957 - 08. 09. 2009) IZ ROGAŠKE SLATINE
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovane sveče in cvetje.
Zahvaljujemo se vsem sodelavcem Policijske postaje Rogaška Slatina, Keros, d. o. o., in Kozmetiki Afrodita, d. o. o., za izrečena sožalja.
Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu podjetju Mir iz Ptuja za dobro opravljeno delo.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in ga pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči: žena Sonja, hčerki Katja in Iris z družino
ter vnukinja Špela
Leto dni že v grobu spiš,
a v naših srcih še živiš.
Ni dneva, ne noči, da te v mislih z nami ni.
Zato pot nas vodi tja,
kjer tihi dom le rože ti krasijo
in sveče v tvoj spomin gorijo.
SPOMIN
t l\
Stanislav Habjanič
IZ DRAVCEV 3
2. 10. 1950 - 21. 9. 2008
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi najdražji
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraka, kjer ni noči, tam sonce sreče ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Gospod je poklical k sebi našo dobro sosedo, spoštovano vaščanko, botro in teto
Marijo Irgolič, roj. Obran
IZ SAVCEV 1923 - 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste jo obiskovali. Hvala sosedi Marti Škrinjar in njihovi družini za pomoč in nego ter otrokom, ki so ji polepšali dneve.
Zahvaljujemo se zlatomašniku Frančišku Obranu za sveto mašo in pogrebni obred, organistu Stanku Pšaku in njegovim cerkvenim pevcem za lepo petje, gospe Silvi Viher za poslovilne besed ter pogrebnemu podjetju Aura.
Iskrena hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje in za svete maše, in vsem, ki ste jo pospremili na kraj večnega počitka pri Sv. Tomažu. Ohranite jo v lepem spominu.
Vsi njeni
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš in nič več ne trpiš. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši! Ko ozremo se okrog, vse je delo tvojih skrbnih rok. Le tisti, ki je izgubil ljubljeno osebo, ve, kako duša trpi. Ostal boš v naših srcih in vsem v lepem spominu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, našega atija, dedija, brata, tasta, svaka, strica, bratranca in botrčka
Jakoba Šica
Z ROGAŠKE CESTE 36, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom s Hajdine in Janežovskega Vrha, Destrnik, ter vsem prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrazili pisna in ustna iskrena sožalja.
Hvala kolektivu Zdravstvenega doma Ptuj za nudeno takojšnjo pomoč, osebni zdravnici dr. Beričevi in sestri Mariji.
Hvala sodelavcem in članom ZŠAM Ptuj, Geodetske uprave Ptuj in Ormož, Davčne uprave Ptuj in Ormož, Upravne enote Ptuj, zastavonošu občine Kidričevo, za nošenje prapora in govor ZŠAM Ptuj ter častni straži ob krsti, gospodu Rožmarinu za govor, gasilcem PGD Hajdina, pevcem Feguš, g. župniku Kmetcu za opravljeno sveto mašo v Lovrencu, g. župniku Feslu in g. župniku Pavliču iz Lovrenca, podjetju Mir iz Vidma za opravljene pogrebne storitve ter vsakemu udeležencu pogreba, ki ste pospremili našega dragega pokojnika na njegovi zadnji poti, se udeležili svete maše v Lovrencu.
V tihi žalosti: žena Anica, sin Miran in hčerka Valerija z družinama, vnuki Monia, Larisa, Kristjan in mala Lija, brat Franc, sestra Micka, svakinja Milica in svak Stanko z družinami
Sv. Avguštin • Nevsakdanja zgodba o prvošolčku Alešu
Črna kronika
ti
Do sole po sest kilometrov pešačenja
Tik pod cerkvico sv. Avguština, najvišjega vrha haloškega sveta, je poleg župnišča edina stanovanjska hiša daleč naokoli s številko, na kateri piše Velika Varnica 20, v njej pa živi petčlanska družina Šmigočevih ali »Gorski«, kot jih imajo po domače.
Oče Janez Šmigoc je bil ob
našem obisku sicer malce v zadregi, a je hitro pojasnil, da so dobili vzdevek »Gorski« pač zaradi tega, ker živijo na Gori, kot pravijo domačini 504 metrov visokemu in najvišjemu vrhu v Halozah, na katerem sta druga ob drugi cerkvici sv. Avguština in sv. Magdalene. Sveti Avguštin pri Leskovcu je znan predvsem po vsakoletnem velikem žegnanju konec avgusta, na katerega še danes, kljub državni meji, ki poteka le tri metre od cerkvice, vsako leto prihajajo številni romarji tako s slovenske kot s hrvaške strani.
»Mi smo že tretji rod Šmigo-čevih tu pri Avguštinu, saj sta tu s svojima družinama živela že moj dedek in pradedek, le da je bila hiša včasih za več
kot polovico manjša, cimpra-na in s slamo krita. Žal nam je leta 1961 zaradi udara strele do tal pogorela, tako da smo dobra tri desetletja živeli v tukajšnjem župnišču. Ker je bilo z denarjem vedno težko, smo gradnjo nove, zidane hiše pričeli šele leta 1990, vanjo pa smo se preselili leta 1995.«
Koliko pa vas je Haloža-nov, ki vztrajate in samevate tu zgoraj?
»Poleg mene in moje žene Slobodanke je z nami še moja mati Matilda, od otrok pa najina dva sinova, 6-letni Aleš in 5-letni Tadej. Aleš je letos pričel obiskovati šolo v Leskovcu, Tadej pa je za sedaj še doma z nami.«
Kako pa Aleš obiskuje šolo? Za avtobus je cesta do vrha Avguština videti
Foto: M. Ozmec
Družina Šmigočevih je tik pod cerkvico sv. Avguština kljub večni osamljenosti in oddaljenosti od Leskovca srečna in zadovoljna.
Foto: M. Ozmec
Tako oprtan s težko šolsko torbo mora 6-letni Aleš Šmigoc v spremstvu katerega od staršev vsak dan prepešačiti vsaj 6 kilometrov - v dolino in nazaj na vrh.
prestrma.
»To je zgodba zase. Do Leskovca, do šole, ki jo je pričel obiskovati 1. septembra, je skoraj devet kilometrov, zato mora dobre tri kilometre, od vrha do asfalta v dolini pod Avguštinom, enostavno vsak dan peš. Tja pa vsak dan pripelje šolski kombi, ki nato vse učence vozi v šolo v Leskovec.«
Pa zmore 6-letni Aleš tako pot sam?
»Kje pa, spremljevalec je obvezen, eden od naju je vedno z njim, in potem ko ga pripelje v šolo, mora vsak dan ne-
Foto: M. Ozmec
Pogled od sv. Avguština v dolino proti Leskovcu je vedno posebno doživetje, tudi za šmigočeve fante, čeprav si lahko to privoščijo vsak dan.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe, na Primorskem tudi posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 16 do 21, na Primorskem okoli 24 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, zjutraj bo po nižinah megla. Popoldne bodo še nastale posamezne kra-jevneplohe ali nevihte.
koliko počakati ter se s prvim avtobusom, ki vozi samo do spodnje grabe, peljati nazaj proti domu. Poleg tega je potem treba pešačiti gor, kakih pet kilometrov je do vrha, do naše hiše. Potem pa je treba okoli poldneva ali okoli enih popoldne vse skupaj ponoviti, saj moramo po njega tudi v šolo in ga pripeljati nazaj domov.«
Kar precej zapleteno, pa verjetno tudi drago?
»Šolski prevoz je sicer za nas brezplačen, redne avtobuse pa moramo plačevati tako kot vsak drugi in to je za našo družino kar precej velik, težak zalogaj, saj sem nezaposlen in na borzi.«
Kako pa ste preživeli počitnice, ste bili ves čas tukaj pri Avguštinu?
»V glavnem smo bili tu zgoraj ob hiši, na vrtu ali na travnikih in uživali svežino poletnih juter ter zvezdnih večerov z vonjem po pokošenem senu. Če je spodaj čisto, če ni meglice, je z vrha čudovit razgled tako na slovensko stran do Ptuja in po celi Dravski dolini pa do Trakoščana, Maclja in Zagorja na hrvaški strani. Sicer pa sta bila Aleš in Tadej tudi na počitnicah pri mojem bratu Francu v Celju.«
»Kaj pa sta počela v Celju sta, se kaj kopala?« povprašam starejšega sina Aleša.
»Ja, seveda, skoraj celi dan smo se kopali, proti večeru smo brcali žogo, se igrali ali pa hecali. Tri dni pa smo bili tudi na morju, v Portorožu, kjer mi je bilo najlepše, saj
sem se prvič kopal v morju. To mi je bilo res najlepše. En dan pa smo bili tudi na izletu v Postojnski jami. Tam smo se vozili z vlakcem; malo je bilo hecno, saj nam je bilo zunaj vroče, notri pa nas je vse skupaj zeblo.«
Kako pa je sedaj v šoli, v Leskovcu, si zadovoljen?
»Ja, sem, saj nam je lepo. Naši učiteljici je ime Marija in je z nami zelo prijazna, tudi vsi moji sošolci so dobri. Čeprav imam do šole precej daleč, vsak dan komaj čakam, da smo spet skupaj. Tudi doma mi je lepo, saj se z bratcem veliko igrava, ampak v šoli mi je še lepše.«
Tako lepo je sedaj in morda bo prijetno še, dokler bo zunaj še razmeroma toplo ter v glavnem suho, čeprav mora Aleš vsak dan prepešačiti vsaj šest kilometrov. A vprašanje je, kaj bo jeseni, ko bo deževje cesto do Avguština spremenilo v blatno neprevozno kolovozno pot, po kateri bo še z gumastimi škornji težko hoditi. Zagotovo pa bo še huje pozimi, ko bo zapadel sneg in bo treba v šolo še v mrazu in trdi temi. Še sreča, da ima Aleš pridne in skrbne starše, da ga vsaj strah ne bo, če ga bo že moralo zebsti. Zato naj bo zgodba družine Šmigoc, predvsem pa pridnega šolarja Aleša v poduk, premislek in opozorilo vsem tistim mestnim in primestnim šolarjem, ki jih starši vsak dan vozijo v šolo z avtomobilom in imajo do svojega razred le nekaj 10 metrov pešačenja.
M. Ozmec
Sv. Avguštin je 504 m visok hrib dobre 4 km naprej od Leskovca proti hrvaški meji. Je najvišji vrh v tem delu haloškega sveta, na katerem sta cerkvici sv. Avguština in sv. Magdalene iz leta 1790. Le dobre 3 metre od cerkve je velik kamen z oznako iz časa Marije Terezije, ki označuje mejo med Hrvaško in Slovenijo. Do vrha vodi le makadamska kolovozna pot, ki je pozimi in v slabem vremenu težko prevozna, zato si domačini pomagajo s traktorji in vprežno živino. To je edina romarska cerkev na Slovenskem, ki ima za zavetnika sv. Avguština, cerkvenega učitelja in enega največjih krščanskih mislecev.
S kolesom pred avtom
12. septembra ob 14.10 je 64-letni moški iz bližine Ormoža vozil kolo po lokalni cesti v Sodin-cih iz smeri Velike Nedelje proti Podgorcem. Ko je pripeljal do križišča v naselju Sodinci, je zavijal levo, a ni pustil mimo vozila, ki je prihajalo z nasprotne strani in vozilo naravnost, upravljal pa ga je 20-letni moški iz bližine Ormoža. Osebni avtomobil je kljub zaviranju s sprednjim desnim delom trčil v desno bočno stran kolesarja. Pri trčenju je kolesar padel na vetrobransko steklo in pokrov motorja, od tam pa na vozišče pred vozilo. V prometni nesreči je bil kolesar hudo telesno poškodovan in je bil s kraja prometne nesreče z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj. Zoper njega sledi plačilni nalog.
Na tovornjaku peljal ukradenega fiata
12. septembra ob 20. uri so policisti na mejnem prehodu Zavrč na izstopu iz države kontrolirali 53-letnega državljana Hrvaške. Ob kontroli tovornega avtomobila registrskega območja Bosne in Hercegovine so ugotovili, da je prevažal osebni avtomobil znamke Fiat stilo francoskega registrskega območja. Ugotovili so tudi, da je bil osebni avtomobil letos odtujen v Belgiji. Policisti so vozilo zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja Prikrivanje bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Požar uničil
gospodarsko
poslopje
12. septembra okoli 20.50 je prišlo do požara v gospodarskem poslopju na Zgornji Hajdini. Vzrok požara je bilo po vsej verjetnosti pregretje izpuha kmetijskega traktorja pod lesenim stropom hleva, nad katerim je bila več suhega sena oz. krme. Zgorelo je ostrešje hleva in okoli 80 ton sena, slame, koruze ter pšenice. Premoženjska škoda znaša okoli 100.000 evrov.
Na mejo
s prepovedanimi tabletami
10. septembra ob 13.55 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v državo kontrolirali 62-letno državljanko Švedske. Pri kontroli so ugotovili, da je imela v prtljagi 150 tablet diazepama, ki so na spisku prepovedanih drog. Policisti so tablete zasegli, zoper žensko pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Zasegli dva ukradena pasata
10. septembra ob 18.15 so policisti na mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v državo kontrolirali 62-letnega državljana Češke. Ob kontroli osebnega vozila znamke Volkswagen passat češkega registrskega območja so ugotovili, da je bilo vozilo maja odtujeno v Češki. Policisti so vozilo zasegli.
15. septembra ob 10.20 so policisti na mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz države kontrolirali 43-letnega državljana Poljske. Ob kontroli osebnega vozila znamke Volkswagen passat, poljskega registrskega območja, so ugotovili, da je bilo vozilo leta 2007 odtujeno v Nemčiji. Policisti so vozilo zasegli.