"Proletarec" je delavski list za Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. ST. - NO. 1364 ■•••rrjLS* ««tlrr. Ilrcrmbfr «. |M»T. nI the »mmt «Ilir, _ _1 »■«*•»«•, II!.. MNdrr ikr Ari sf («sgrMs «I Marrb .Iré. INT». CHICAGO, ILL., 1. NOVEMBRA (NOVEMBER 1) 1933 618 I'ukllftfcril w reiki f m t«l.W H. 24Mb N|. LETO — VOL. XXVIII. MILIJONI BREZPOSELNIH PRED NOVO ZIMO ROOSEVELTOV PROGRAM NI IZPOLNIL PRIČAKOVANJA Deset milijonov nezaposlenih. — Draginja nova nadloga za ljudstvo• — Špekuliranje z bedo NAPORI FARMARJEV ZA ZVIŠANJE CEN PRIDELKOM PREDSEDNIK Roosevelt je rekel predprošlo nedeljo v svojem govoru po radiu, da je bilo marca to leto do 13,000,-000 brezposelnih. Med temi — je dejal — je bilo okrog tri milijone takih, ki so brezposelni iz navade in ne bi delali tudi če jim bi službe kdo ponujal. Neprostovoljno brezposelnih je bilo po predsednikovem mnenju le deset milijonov. Izmed teh jih je po zaslugi Nire dobilo delo ¿tiri milijone, tako da je po njegovem računu le še šest milijonov nezaposlenih. Izgleda, da je v številu brez- poselnih in zaposlitvah nekd predsednika Roosevolta napačno informiral, kajti ta n:ca delavskega oddelka v njeg > vem kabinetu je objavila dru gačne številke, iz katerih je razvidno, da je dobilo od pomladi do zdaj delo k okrog delavcev brez zaslužka, ki tvo-*" i i o skupno s svojimi družinami 25,000,000 ljudi, ali eno -»etino prebivalstva te dežele Teh 25 milijonov bo morala preživljati zvezna vlada, posamezne države in lokalne dobrodelne ustanove. William H. Spencer, glavni 2,600,000 brezposelnih. )rofesor na trgovski fakulteti Vendar ,pa tudi Roosevelt, xV.oTf'or na lrS°v*kl «kulte« ; x ♦ t, „ „ *• ka.ke univerze, pravi, da sta POLOŽAJ PO SVETU SE NE IZBOLJŠUJE sam ni več tako uverjen v uč'n-kovitost naredb, ki oo zayopa-dene v Niri, v njegovem agri-kulturnem programu in v finančnih reformah. To jc očitno izpovedal v omenjenem svojem govoru, ko je dejal, da ako te metode ne bodo izdale, se bo poslužil drugih. Rooseveltov načrt jc določal, da se mora kupna moč ljudstva dvigniti veliko bolj kakor pa cene potrebščinam. V resnici se je dogodilo obratno. Skupni zaslužek je septembra v primeri z avgustom celo nazadoval 2 in pol odstotka, dasi je število zaposlenih naraslo. To pomeni, da so kom-panije najele sicer več delavcev, toda jim plačujejo povprečno manj kakor pa pred uveljavljenj« n minimalne mezde. Življenske potrebščine so se povprečno podražile 25 odstotkov. Vrednost dolarja je ameriška vlada v svojem manipuliranju z zlatom znižala 33 odstotkov. V primeri z zlato vrednostjo dolarja so se potrebščine celo pocenile, toda ker delavec ne dobiva za svoje delo nič več papirnatih dolarjev kakor prej zlatih, jc ta razlika zanje pač brez koristi. Ker je na podlagi teh manipulacij zvezne vlade kupna moč bistveno zmanjšana, ima to svoj odmev v zmanjševanju produkcije in v novih odslo-vitvah delavcev. Senator Wagner, ki je načelnik delavskega odbora v NRA, pravi v svoji uradni izjavi, da brezposelnost "ni še premagana". "Danes je še vedno 10,000,000 nezaposlenih" (po njegovem računu torej štiri milijone več ko jih priznava Roosevelt). "Tudi ako bo mogoče to jesen uposliti nadaljna dva milijona," pravi Wagner, "ostane Se vedno 8 milijonov M.lo Reno (na sliki na levi), predsednik nji dan po radiu ji je vzel precej zamaha. Farm Holiday asociacije, pravi, da so se po- ker je farmarjem dokazoval, da jim je vlada ljedelci in živinorejci naveličali čakati na ia- še veliko pomagala in jim bo se — cene pri- pclnitev obljub vlade. Zato bodo zvišali cene delkom grrdo tudi navzgor in administracija mleku, mesu in pridelkom s svojo akcijo, za- v Washingtonu bo poskrbela, da se še bolj popadena v stavki. To se pravi, organizirani podraie. Renu pomaga med drugimi po- KRA in AAA fiasko. Prva farmarji ne bodo prodali v mesta in prekup- sebno governer North Dakote, ki hoče, da ustanova ima namen ozdraviti cem r.e mleka, žita in drugih poljskih pridel- žito v N. Dakoti ostane v šitnicah, dokler r* ndustrijo, in druga agrikultu- kov, dokler se vse te stvari ne podraže toliko, zadostno ne podraži. Na sliki na desni je šif- ro. Nobena ni uspela, najmanj da se jim jih bo izplačalo prodajati. \e NRA. Profesorjevo mnenje je, da je prebivalstvo v svojem obupu pričakovalo od Nire preveč. In ker ni bilo vidnih znakov v izboljšavanje, so se ljudje spet predali obupu. Nekateri so polagali veliko nade na Rooseveltov program za javna dela. Izgleda pa, da ¿o koruptni oblastniki na vodstvu držav, okrajev in občin, ir upravitelji načrtov administracije, ki so vsi prežeti kapitalistične ideologije, čisto nesposobni podvzeti javne gradnje v toliki ir ?ri, da bi ljudstvu res pomagalo. Izmed vseh so naibolj nezadovoljni farmarji, kljub temu, da so prejeli v zadnjih nekaj letih stotine milijonov dolarjev direktne vladne podpore. Državne subvencije, ki so jih deležni farmarji, pač ne more-io dvigniti plač delavcev in zaposliti brezposelne v industrijah. In če delavci ne zaslužijo, tudi kupovati ne morejo. Delavci v splošnem še niso izgubili upanja v uspeh Roose-veltovih naporov, toliko bolj pa so razjarjeni nad delodajalci. Duška temu srdu so dali to leto v stavkah, kljub argumentu načelnika NRA Hugh John-sona, ki pravi, da ni zanje pod Predsedstvom Roosevelta ni-kakf ga. vzroka. Ključ do vsega imajo kajpada tisti, ki posedujejo in kontrolirajo bogastva. Toda brigajo se le za borzne špekulacije, ne pa za rekonstrukcijo gospodarstva. Roosevelt ne bo uspel, dokler ne napravi ipekulantstvu z ljudsko bedo konec in vzame sredstva tam, kjer so. To je pa naloga, ki jo demokratska stranka ne bo izvršila. Stavka farmarjev, ki so organizirani v omenjeni zvezi, je bila proglašena 21. oktobra. Govor predsednika Roosevelta nasled- ni elevator, kakršnih je vse polno in vsi so natrpani z žitem, za katerega vsled obubo-žanesti industrijalnega proletarijata ni za-dostr.*ga trga. "VOLITVE" V NEMČIJI Liud,tv® v IN HITLERJEVA GESLA k dÂTÏ FARMARJI IN VIŠJE CENE Farmarji v orrednjezapad-nih in «ev :ozapadnih «državah spet rebelirajo, pciebno v Min-nesoti, Nebraaki, v Dak^tih, Iowi in Wisconsinu. Zahtevaj ) višje cenc za pridelke in živino, posebno za žita, in rrete, da ne bodo plačevali davkov, ne obresti in n:i obrokov na dolgove, niti *e umaknili iz zadolženih hi*, v katerili žive, dokler no dc sežejo cilja. Z boji farmarjev in njihovim gnjevom, ki jc zdaj naperjen proti Niri radi njenih neuspehov, človek lahko simpati-zira. KapItaHfi m jih je s svojimi mamili v letih "prosperi i te" do vratu zadolžil, zdaj oa jim ne more pomagati. Rjmedure, ki jih je podvze-*a zvezna vlada v oporo farna; jem, so silno drage, teda ma') efektivni. Edino zdravilo zanje bi bila zaposlitev trezposelnih delavcev v in-du.tr jah in sploAno zvišanje plač. Dckler pa bodo milijoni Vrez dela in ostali prejemali za svoje delo po. prečno komaj $12 plače na teden, nc bo višjih cen, razen v slučajih inflacije. Pa tudi inflacija ne bo odpravila deprsf /jc in krize, kar dokazujejo eksperimenti z inflacijo v Evropi. Diktator Hitler je ukazal nemškemu ljudstvu, da mora iti v nedeljo 12. novembra na volišče in odobriti politiko njegove vlade.L Ta ukaz je sicer zavit v plašč velike patriotične propagande, v kakršni je Hitler mojster. To bodo pravzaprav državnozborske volitve Okrog 600 poslancev bo treba izvoliti — enega na vsakih 60,-000 prebivalcev. Samo tisti kandidati, ki jih odobri fašistična vlada, bodo na listi. Edina stranka, ki je dovoljena, jc fašistična. Hitler hoče, da ljudstvo pri teh volitvah odobri izstor Nemčije iz lige narodov; da o-dobri njegovo persekutiranje marksistov in Židov. In da pokaže s fiimvečjo udeležbo, da je stoodstotno na strani svo-jea kanclerja. Vlada kontrolira zdaj vse Časopisje, radio in kino. S pomočjo teh in drugih sredstev je ves agitacijski in propagan-distični aparat v njenih rokah. Hitler, ki je v govorništvu ora-tor in demagog (v današnjih dneh brez primere) kuie gesla, "Nemčija zahteva časten kruh in časten mir!" je eden izmed njih. "Jaz zahtevam fanatično edinstvo nemškega naroda", jc klical Hitler na velikem kampanjskem shodu 22. oktobra. Milijone Nemcev v dvoranah in pri radio zvočnikih ga je poslušalo ter mu divje pritrjevalo. "Mi smo se 30. januarja (prihod fašistov na vlado) lomili naloge, kakršno je podvze-!o le malo generacij v zgodovini. Dobili smo vse v razpadanju in neredu ... • marksizem ie uničeval deželo in delavsko ljudstvo ... Mi smo zmaju marksizma odsekali glavo in odrešili Nemčijo pred notranjimi in zunanjimi sovražniki," je grmel Hitler in milijoni so besneli v ekstazi patriotične histerije. .. . Dopolnilne volitve v okraju, o njegovem blufu Nobena ki s0 prineaie zmago tajniku teŽKoča ni zapopasti, da ker deiavske stranke Arthurju marksizem m vladal Nemčije, Hendersonu, niso bile smatra-tudine more biti odgovoren za ne- za merilo na^banja Ijud-njene gospodarske težkoče. In stva k deiavski stranki, kakor prav nič težko ne bo ljudstvu so 8matrane dopolnilne volitve, izprevideti, da se razmere v Nemčiji pod fašizmom niso izboljšale. Res, da jc par sto tisoč fašistov dobilo službe, toda bile so vzete "marksistom" in Židom. Brezposelnih v Nemčiji je še vedno kot j»h je bile — namreč okrog p.c milijonov. Parlament ki ga bodo v Nemčiji "izvolili" 12. novembra, sploh ni parlament;v fašistični politični strukturi je nepotreben. Hitler je razpisal te volitve le za slepilo nemškemu ljudstvu. Včasi pa mu pride prav tudi 'državni zbor', kateremu razklada svoje -črte in politične geste, n» /ato ia bi povedal poslanem kar 5e ne vedo, ampak da skozi svoj parlament govori o svojih namerah vsem*; svetu. Pcrackucije v Nemčiji se nadaljujejo. Associated Press po-•oča iz B'.l'na v; depeši z dne 22. oktobri, da Je policHa pod-netila svoj lov na opozicional--:e i:i da jih je v par dnevih več st"» aretirala v raznih krajih države. Večina are tiranov so socialisti. Vlada torej ni šc prav nič sigurna svoje trdnosti, pač pa je za svoj obstoj v veljKih *krbe-h. Silovita ' je in :i zakulisna (kma za vedstvo med raznimi 'truiami, ki so se ttrnle ->krog Hitlerja, Nc ve žj jih ni-<-e-ar ko «ovratvo Jo delavskega gibanja. Nn eni strani 'o hitlerjevci, ki hočcio vfo oblast zase, in na drt^i ;unkerji( n arlstokratf, ki žeio Nemčijo proglasiti za monarhijo,' Židom so zdaj zaprta vrata do služb v vseh javnih uradih, 'stotako v privatnih. Branijo lim Ujdi «udirr i na vseučiliščih. Sedanji režin ho.'e, da e i 7 se I Po iz Nemčije, ostali pa naj žive izolrano skupaj ka- ki so se vršile 25. oktobra v East Fulhamskem okraju, kjer je zmagal za poslanca kandidat delavske stranke J. C. Wil-mer. Značilnost tega okraja je v tem, da ni delavska stranka v njemu dozdaj še nikoli zmagala. Bil je trdnjava konservativcev. Zato je bil ta ve>-lilni rezultat senzacija za vso Anglijo. Delavski kandidat Wilmer je dobi 17,790 glasov in konservativec W. J. Waldron 12,590. Reakcija na Norveškem v strahu Vsled uspenov norveške delavske stranke pri prošlih volitvah v parlament dne 17. ok-.obra se je reakcija začela Še )olj nagibati k fašističnim na-Torom. Delavska stranka jf debila 22 novih mandatov na rae'un buržvaznih strank, sku-nno 69. Konservativci imajo 31 sedežev, liberalci 24 in agrarci 22. Par mandatov imajo manjše skupine. Vsega sku-paj jc imelo kandidate 18 *lrank. Buržvaznc stranke so sicer ,* večini, toda med seboj zelo i^siožnf! in- nezmožne za vladanje.. Za boj proti delavsk V'anki na Norveškem je nek Vidkun A. L. Quisling ustanovil fašistično gibanje. Quisling ie bivši oficir, zdaj pa veletr-govec. $3,000 soc. ustanovam Pokojni Morris Hillquit je zapustil po tisoč dolarjev soc. stranki, socialističnemu tedniku New Leader in socialistični Rand šoli socialnih znanosti v New Yorku. Ostalo imovino je zapustil ženi, otrokom in sorodnikom. Ker je opozicija zatrta, bo *:or v «rednjem veku. vzelo pač dolgo, predno se ti- -«>mvijn po l Tliticricm jc I Ne čakajte na druge, d« se sto ljudstvo, ki podpira Hitler-1 resnic"no potihnila kazale; na zbmK nego se pridruiite soja, strezni in začne razmišljati j uri daleč nazaj. rialistični stranki takoj! VZUC mnogim prizadevanjem državnikov je gospodarski in politični položaj po svetu danes bolj zamotan ko npr. pred enim letopi. Polom razooborožitvene konference v Ženevi, fiasko svetovne ekonomske konference v Londonu, kriza v Ligi narodov, ponesrečeni eksperimenti Rooseveltove administracije v Zed. državah, polomi zlatega denarnega standarda in militaristična tekma bankrotiranih držav, so vidni, na glas vpijoči znaki povečavanja bolezni na telesu hirajočeja kapitalizma. Na svetu je bilo že mnogokrat pomanjkanje. Milijone ljudi je umrlo gladu, ker so pridelke uničile prirodne kata;trofe. Danes pa imajo države pred sabo problem: kam s pridelki? Kam z živino? Kako se iznebiti odvišnega bombaža, žita itd.? In zato, ker je vsega preveč, trpi samo v Zedinjeni-h državah do 30 milijonov ljudi občutno pomanjkanje: Vlada pa ga odpravlja z uničevanjem — živil! Vsi poskusi po vojni za ozdravljenje kapitalizma so se izjalovili. Nobena mazila mu več ne pomagajo. Vlade so polagale velike nade v razne pakte, pogodbe in sporazume, toda zaradi pomanjkanja enotnega smotra in volje za sodelovanje so bile vse svečane zaobljube le lepa gesta brez iskrenosti in brez pričakovanih rezultatov. Evropa je danes v večji vojni napetosti kakor pred atentatom v Sarajevu. Oborožena je veliko bolj kakor je bila v svetovnem klanju. Njeni vojni aparati beležijo v izpopolnjevanju in izboljševanju za rušenje ter moritev na debelo ogromen napredek. Redki so med kapitalističnimi politiki, ki ne bi videli, da pomeni nova svetovna vojna še večji gospodarski polom kapitalizma kakor prejšnja. Vedo, da bi bila blaznost, ker bi znjo ne le uničili nešteto življenj in ogromna bogastva, nego bi zavila vrat tudi njihovi razrahljani uredbi. Da-li se kapitalizem vzdrži, danes ni več vprašanje. Vprašanje je samo še, koliko časa. Sredstva, ki se jih v Zed. državah poslužuje za okrevanje kapitalizma Rooseveltova administracija, niso kapitalistična, nego izposojena iz tuje shrambe. Kar počneta Mussolini in Hitler, tudi ni zraslo na kapitalističnem vrtu. Vsi poskušajo z novimi, izposojenimi serumi ohraniti bolno telo starega reda pri življenju. Na svojo žalost uvi-devajo, da jim bolnik bolj in bolj hira. V Franciji je kriza povečana. Anglija je v negotovosti. V Nemčiji divja Hitlerjev teror dalje in njeno gospodarsko stanje je poslabšano. Narodno gospodarstvo Japonske je obtičalo v mlakt i»~f»jefti do4*eri so silovito narasli, kljub temu pa militaristi tirjajo v proračunu večje vsote za vojno mornarico in armado, kakor kdaj v zgodovini mikadovega cesarstva. Ogromna Kitajska je v političnem in ekonomskem sesutju. Južnoameriške države se davijo v dolgovih. Edino sovjetska Unija ima vzrok trditi, da ni na slabšem kakor pred letom, dasi je občutila prošlo poletje veliko pomanjkanje. Diplomatično je na boljšem in tudi v ekonomskem oziru napreduje, dasi niti od daleč toliko kakor bi imela napredovati v smislu petletnega načrta. Kar bolni uredbi manjka, je naslednik, ki bi bil pripravljen, sposoben in dovolj močan zavreči stari sistem in začeti z nova na temelju socialistične ekonomije. Delavski razred v tej kritični uri ni še usposobljen za svoje zgodovinsko poslanstvo. Kajti ako bi bil, bi bil strnjen v enotno silo, in delavske ter kmečke množice ne bi sledile demagogom in ne bi dopustile fašističnih orgij. Kljub priznanju te resnice ostane dejstvo, da bo svet ostal v kaosu, dokler delavski razred ne dozori za izvršitev svoje največje naloge. Socialistično razlaganje razvoja in socialistične teorije za preosnovo družbe niso v tej krizi izgubile prav nič na svoji vrednosti. Izgublja pa v igri z umirajočim kapitalizmom delavstvo, ker se v svojem umskem razvoju ni še povspelo toliko daleč, da bi moglo zavreči sistem izkoriščanja in krivic ter ga nadomestiti s socializmom. Kljub tej nepripravljenosti delavskega razreda pa njegova naloga ostane, kajti kapitalizem mora izginiti. V njegov konec vodijo zakoni, proti katerim je sam brez moči. V tej veliki dobi zgodovinskega prehajanja iz enega sistema v drugega je dolžnost socialistov, da pospešijo svoje delo — da uče. organizirajo in usposabljajo delavce za njihovo svetovno važno po-slanstvo kakor še nikoli poprej. LIGA NARODOV V NOVI LUČI Nemčija je imela zelo tehten vzrok za izstop iz lige narodov, pojasnuje poluradna Wolffova časniška agentura v Berlinu. Po mnenju nemške vlade je liga zgrešila svoj namen in se spremenila v javer shod, na katerem Ijndstva* 1 I shaja vsako »rado. ladaja JufOilovtBik* Delavska Tiskovna Drušba. Chicago, 111. 1 " ™ 1 ' " r ■■■■ — ' ■ Glaaila JuffO»lovan*ka Socialistična Zvasa. NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; sa pol leta $1.75; sa ¿«trt 1st« $1.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglati morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna. = PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor.................................¿¡Yank Zaitz Business Manager ...Charles Pogorelec DEMONSTRACIJE RUPARJEV SUBSCRIPTION RATES: United States, One Yesr $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.—Poreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 383» W. 26th St., CHICAGO, ILL. Talaphona: Rockwall 2664. Velike plače in penzije Vlada v Washington*! je nedavno razposlala vsem velikim korporacijam polo z vprašanji za pojasnilo, kolikšne plače prejemajo ljudje, ki so v načelstvih. Znano je, da plače od $100,000 do milijon dolarjev na leto v tej deželi niso redke. Napol bankrotirane. Čisto bankrotirane in do vratu zadolžene železniške kompanije so imele v načelstvih odbornike, ki so prejemali od $60,000 do $600,000 na leto plače in raznih postranskih dohodkov. Letos je vlada v Washingtonu naročila vsem železnicam, oziroma načelnikom, naj si "prostovoljno'1 znižajo plače tako, da ne bo nihče prejemal več ko $60,000 na leto. Velike, in tudi male insurance kompanije so plačevale skozi do letos ogromne plače. Nekatere so segale v milijon dolarjev; Vodilni odborniki velikih jeklarskih korporacij so prejemali skupno z "bonusom" od pol milijona do milijon dolarjev na leto in več. Vodilni odborniki velebank so prejemali in še prejemajo $100,000 do milijon dolarjev, in v nekaterih slučajih tudi več, kar je dokazala vladna preiskava. Vzlic temu so večinoma plačali prav malo, in nekateri nikakega dohodninskega davka, ne samo lani, nego že od 1. 1928 naprej ! Bankir Albert H. Wiggin, ki je preje nače-ljeval Chase National banki v New Yorku, je prejemal od nje $100,000 pokojnine. Pogodba med njim in njegovim zavodom je določala, da jo bo dobival do smrti. Delavcem pa ne privoščijo niti malenkostne pokojnine. Pod pritiskom senatne preiskave se je Wig-gin tej nezasluženi penziji "prostovoljno" odpovedal. Ali so vsi ti veljaki, ki poveljujejo zavarovalnicam, železnicam, bankam in industriji tolikšni geniji, da so vredni letne plače v sto-tisočakih? Niso! Kajti ako bi res imeli izredne sposobnosti in dalekovidnost, ne bi spravili vse gospodarstvo te dežele v anarhijo in milijone delavcev vrgli v bedo. "Geniji" so si določili te gorostasne plače sami, ker so se prikopali v korporacijah do odločilne moči. Ti isti gospodje, ki so zdaj na vso moč jeze vladini radovednosti, ki bi rada "pokukala" v njihove plače, pa na drugi strani zagotavljajo, da svojim delavcem ne morejo za 44 ur garanja plačati več ko dober desetak na teden, ali le kakih $700 na leto. Večina delavcev — namreč tistih — ki so zaposleni, ne zasluži zdaj povprečno niti po $500 na leto. Ako se raznim predsednikom in drugim visokim uradnikom korporacij zniža plače na kakih $60,000 na leto, bo to nekoliko pomagalo delničarjem, delavci pa bodo imeli koristi šele kadar odstavijo vse te trote, socia-lrzirajo bogastva in jih začno sami upravljati. Svoboda tiska Mnogi veliki dnevniki in tudi nekatere revije, so dvignili precej prahu zaradi nevarnosti, ki preti svobodi tiska. V ospredju boja so takozvani republikanski dnevniki, ki se boje, da bo sedanja demokratska administracija porabila šVojo izjemno moč tudi nad Časopisjem. Ako prične ukazovati, kako smejo, in kako ne «mejo pisati, bo republikanskim časopisom težko v agitaciji za politične urade, ki se prične drugo leto in potem spet 1936. Vsi ti čanopisi, ki danes grme za svobodo tiska, niso imeli niti besede v obrambo za svobodo tiska med vojno, kajti šlo se je tedaj le proti radikalnem tisku. Danes bi rada vlada stopila nekoliko na prste tudi nekaterim dnevnikom multimilijonarjev, ker sabotirajo njena prizadevanja, da jim pomaga iz brez-dna krize. Oni hočejo, da bi "new deal" poznal edino njihove koristi, ne pa govoril tudi o minimalnih plačah in maksimalnem delavniku. o pravici organiziranja v unije in slič-nih stvareh, ki so zoprne ušesu kapitalističnega grabeža. Kapitalisti so v pohlepu za profiti slepi in ne vedo, da hoče Rooseveltova administracija obdarovati sedanji sistem razpada, ne pa ga odpraviti, kot jo dolže. lit. 1 JSZ ob svoji 30-letniei. i Zdaj, ko je to delo končano, se 1 I bomo vrgli na agitacijo za list. johnny Kak je dobil dve na-tjročnini ih upravnik dve. Kaj pa zastopniki v drugih naselbinah ? Potrebno je, da se zganejo! SapramiŠ, nad sto vas je, ipa da bi ne šla agitacija naprej! Naprej z delom! List je zdaj povečan in mi ne smemo prenehati z agitacijo. Naš cilj naj bo: PROLETAREC MORA Z NOVIM LETOM NAZAJ NA OSEM STRANI! Pišite, koliko številk naj Vam pošljemo vsak teden v agltatorične svrhe, da jih razdelite med nenaročnike, zato, da se bodo sčasoma tudi oni naročili. Unija progresivnih rudarjev e lUinoUu ima laika boja na samo a nekaterimi premogovniškimi družbami v Illinoisu in a U. M. W. A., ampak tudi s delavskim odborom v NRA. Unija progresivnih rudarjev upravičeno domneva, da ja omenjeni odbor naklonjen U. M. W., ¿a na radi drugega ie aato, ker sta v njemu odbornika tudi John Lewis in William Greau. V boju sa priznanje pri vseh kompanijah v Illinoisu je unija Progresivnih rudarjev priredila e Springfieldu veliko demonstracijo, ki pa zaradi notranjih nesoglasij ni dosegla namena, namreč priznanja pri Peabcdy kompaniji, ki vposluje samo ¿lana UM W unije. Na sliki je skupina rudarjev pred driavnim kapitolom v Springfieldu. UPRAVNIKOVA KOLONA Profesor na Columbiji, ki je dejal, da absolutne rešnice nI, nego le mnenja, je s tem povedal le svoje mnenje. V eni prejšnjih izdaj sem omenil, da čaka zastopnike, kakor naročnike iznenadenje. To je prišlo s prošlo številko lista, ki je izšla povečana na šest strani. Toda nobeden v uradu ni zadovoljen s tem. MI HOČEMO NAZAJ NA OSEM STRANI! Razume se, da so se s povečanjem zvišali stroški. Radi-tega je potrebno našo agitacijo za nove naročnike najmanj podvojiti. Vse odvisi zdaj od zastopnikov in naročnikov samih. Od prvih pričakujemo, da se agilnejše lotijo agitacije, od slednjih ipa, da naročnino točno obnavljajo. Uprava redno pošilja opomine vsem, ki imajo naročnino potečeno, nekaterim po večkrat. To je zvezano s stroški, ki bi jih ne bilo treba ako bi vsak naročnik pazil kdaj mu naročnina poteče. Glejte na številko v oklepaju poleg vašega naslova. Ako je enaka s tekočo številko lista, ali pa če je slednja višja, pomeni, da ste za toliko številk zaostali z naročnino. Vsak naročnik naj se zaveda, da je obstoj in napredek lista odvisen od nac vseh. Začasno znižanje naročnine je ukinjeno. Proletarec stane zdaj spet, ko prej: $3.00 za celo, $1.75 za pol in $1 za četrt leta. Mnogo jih je bilo, ki so za časa začasno znižane naročnine poslali polno vsoto; vsem tem smo kreditirali toliko številk več, da niso bili o-škodovani. V agitaciji je bil zadnje ča se najbolj agilen Tone Zornik iz Herminie, Pa. Bil je na agitaciji v Johnstownu in drugih naselbinah centralne Penne in nato zopet v zapadnem delu. Poslal je 30 naročnin. Z agitacijo nadaljuje. Takoj za njim je naš "večni popotnik" iz metropole (Cle-velanda). Poslal jih je ¿4. Ker je bil že precej čara tiho, sem slutil» da se pripravlja na naskok in ga je tudi izvršil. On noče biti zadnji v agitaciji. To je povedal že prej, ko mu je upravnik gloziH da ga prekosi pa se mu ni pustil. Toda Tone, vseh dni še ni konec. Njemu sledi Jože Zorko, West Newton, Pa. Poslal je 8 naročnin in $3.25 podpore listu. $2.00 je prispevala west-morelandska federacija SNPJ, ostalo pa sam. Hvala! Vsota bo izkazana v prihodnji številki. Iz Springfielda, 111., je poslal Anton Per 6 naročnin. Pravi, da če bi razmere tam ne bile tako piškave bi si upal več narediti, in kadar se obrne na boljše, se bo bolj pogosto^ ma oglašal. John Zornik iz Detrofta je poslal 4 naročnine. Zahteval je tudi nov imenik, s katerim mu je bilo seveda ustreženo. Ker je tam precej naročnin po« tečenih, bo imel dovolj dela za par tednov. Razmere v njegovem kraju so kritične kljub novemu "dealu", kar zelo ovira agitacijo. Zato je potrebno! da tudi ostali rastopniki in drugi sodrugi čimbolj sodelujejo. Frank Petavs iz Little Fallsa, N. Y„ je bif eden tistih, ki nikoli ne pozabi agitacije za Proletarca. Poslal je 4 naročnine, od teh tri nove. Pravi, da se je z Zornikovim obiskom in shodom zanimanje za list in za naše gibanje zelo povečalo. Nace Žlemberger, ki ga po vsej pravici lahko smatramo za starosto v socialističnem gibanju med Slovenci v Ameriki, je poslal 3 naročnine. Pravi, da kar se tiče agilnosti za socialistično stvar, ?2 še vedno počuti mladeniča, kljub temu da je pred kratkem obhajal svoj 65. rojstni dan. Poslal je tudi pozdravni oglas k 30-let-nem jubileju kluba št. 1, v katerem bodri sodruge na vztrajnost. Nacetu želim še mnogo, mnogo let. Jacob Bergant, Lisbon, O., ie poslal 2 naročnini. Pravi, da čim se razmere nekoliko izboljšajo, bomo tudi od njega bolj pogostoma čuli. On hoče, da se število naročnikov tudi v njegovi okolici pomnoži. Henrik Pečarič iz Nanti-coke, Pa., je poslal eno naročnino in pol. Poroča o razmerah in boju med novo unijo ter UMWA na antracitu. Kaotične razmere vsepovsod. Upati je, da ne bo posledica tepa bratomornega boja uničenje organizacije. Razume se, da je radi tega in drugih vzrokov tudi agitacija za Proletarca zelo težavna. Tone Dobrovolec iz Girarda, O., želi informacij glede naročnine. Pravi, da bo Šel on in ostali zastopniki na delo, da se pridobi nazaj vse, kar j.ih je v tej krizi odpadlo. Ker vemo», da kar girardski sodrugi rečejo tudi store, sem gotov, da bodo to kar obeta s. Dobrovolec, tudi izvršili. Na čikaški fronti, kar se agitacije za list tiče, zadnje Čase ni bilo posebne agilnosti. Sodrugi so bili zaposleni z nabiranjem oglasov v Spominsko knjigo, ki jo je izdal klub Agitacija za nove člane Chicago, III. — V klub št. 1 JSZ v Chicagu je letos pristopilo precej članov in Članic. Marsikdo pa, ki bi rad pristopil, pravi, da mu je zdaj nemogoče, ker nima sredstev. Je pa v Chicagu še mnogo rojakov in rojakinj, ki se bi lahko pridružili klubu, članarina je 50c na mesec in pristopnina 25c. Potem, kdor zaradi brezposelnosti ne more plačevati, je upravičen ostati član naprej in v ta namen mu da tajnik kluba v člansko knjižico takozvano izjemno znamko, ki ga nič ne stane. ^ Tega privilegija se poslužujejo oni, ki so vsled krize brez sredstev. Klub št. 1 ima poseben agi-tacijski odsek petih članov in Članic, ki obiskujejo somišljenike v namenu, da jih pridobe v klijb. Upoštevajoč krizo, ko večina organizacij nazaduje v članstvu, je bila agitacija kluba št. 1 dokaj uspešna. To seveda ni le zasluga agltacij-akega odseka, nego ravno tako klubovega tajnika in vseh tistih sodrugov in sodružic, ki so pomagali in še sodelujejo v agitaciji. Dostikrat so Člani agitacij-skega odseka zaposleni ob večerih z drugimi posli in ne utegnejo obiskati toliko rojakov, kot bi radi. Zato zelo priporočam vsem članom in Članicam, da naj povabijo na pristop v klub vsakega, ki ga smatrajo za somišljenika in značajnega človeka, da bomo do konca leta dvignili število Članov in članic kluba kot jih še nikoli ni bilo. Zdaj je nad sto dobrih članov in Članic, dasi jih je nekaj prestopilo h klubu št. 16 na north side. Ja-čanje kluba ob njegovi 30-let-nici je najboljši dokaz, da je to res delavna delavska organizacija. Angela Zaitz, tajnica agitacijskega odseka. Etbin Kristan klubu št. 1 JSZ Etbin Kristan je bil v letih 1914—20 eden najdejavnejših članov kluba št. 1 JSZ. Njegova zasluga je, da j£ kjubo- vo udejstvovanje na dram-fkem polju dvignilo na naj-vi3jo mogočo stopnjo. Zelo se je trudil za napredek kluba v prosvetnem oziru. Ko je čital v Proletarcu in. Prosveti o pripravah za jubilejno prireditev kluba 5t. 1, je poslal iz mesta Grand llaven v Michiganu, kjer živi, klubu št. 1 na naslov Proletarčevega urednika sledeče pismo: Nobene slavnosti ni, katei« bi~ se rajši udeležil, kakor jubileja vašega kluba. Neprijazne razmere so premočne, in želja postane v njih prazna pena. Toda v duhu bom v nedelja z vami. Zgodovina kluba št. 1 je v miniaturi zgodovina modernega socializma v Ameriki. Upajmo, da bo taka tudi njegova bodočnost. Kar se prav sedaj dagajs po .svetu, bi človeka lahko napolnilo s črnim pesimizmom. Toda iz blaznega kaosa, ki so narodi vanj zabredli, po vede socializem človeštvo v red, ki bo resničen red, v življenje, ki bc vredno tega imena, v svet, v katerem bodo vsi ljudje ljudje, in kjer svoboda, kultura in orebnost ne bo le privilegij peičice "izbranih". P j kakšnih potih in ovinkih pride izmučeno človeštvo do tega cilja, je vprašsnje, v lc..t?rem se lahko ugiba in debatira. Toda dan na dan se množe dokazi, da v kapitalističnem sirtemu n! rešitve in da bo Socializem edini izhod. V tem je pomen in važnost vaše-ga kluba. Na tem polju so naloge, in moja irčna ielja ob va;';em praznovanju je, da bi klub postijal močnejši in močnejši — ta izpolnjevanje teh nalog :ti za končno doeego velikega, krSsr.ega cilja: Osvoboditve trpinčenega delavstva, ustanovitve družbe enakopravnosti, človečnosti, napredka in svobode — ne v "*ni«lu frazer?.*va sedanjih dni, ampak v resničnem, globokem pomenu teh besed. .Naprej klub št. 1! Vaš stari Etbin Kristan. PO rOLOItAlll FRANK ZAITZ Naročite "New Leader" Vsakemu, ki je zmožen angleščina priporočamo, da si naroči socialistični tednik "New Leader". Naročnina je $1. Pošljete jo lahko skozi urad Proletarca. t'iBüSül KONCERT pevskega zbora "SAVA" v nedeljo 26. novembra v DVORANI CSPS. • Sodeloval bo pev«ki zbor "Karl Marx" in njegov tambu raški * zbor. Vstopnice v p red p rod a ji 40c; pri blagajni 50c, ■ ■ ■ | Boji na antracitu Nanticoke, Pa. — Dne 18. oktobra je bila proglašena pri Glen Alden Coal kompandji splošna stavka po novi Antracite Miners Union of P;'» župnika Rev. Peršeta, da bi "Bošnjake" pridobil za odhod v stari Jcraj. Povedal jim je, da njifi ne bo "nič stalo". Na podlagi zakona, ki je določal deportacijo za vse one, ki v teku prvih pet let postanejo breme javne dobrodelnosti, bi šli nazaj na stroške parobrodne družbe in deloma ameriške vlade. Bošnjaki so to "povabilo" odklonili, oblast v Leadvillu pa jih ni hotela šiloma depor-tirati. V Leadville so bfli privabljcni za stavko-kaze. Kaj je "skeb" niso vedeli. Delavskimi bojev za skrajšanje delavnika, zvišanje plače in priznanje organizacije mV pojmovali. Za izdajalski posel jih je naje rudotopil-nicl neki slovenski trgovec, ki je bil potem deležen raznih koncesij. Delavcem, kf so se zadolžili v njegovi trgovini, je odtrgavala ru-dotopilnica od plač, in najela je mnogo izmed tistih, katere ji je priporočil. Tak3 si je zgradil največje trgovsko podvzetje v Leadvillu, ki je vključevalo vse, od modne prodajalne pa do lekarne, mesnice in peka-rije. Vrhutega je imel salun ter "boarding house". Bil je zastopnik pivovarne, solastnik mnogih rudnikov, nekatere pa je Imel v najemu. Ne samo lokalni političarji, nego tudi kandidati v drž. urade 90 ga poznali. Ko je nekoč prišel v Leadville govemer na kampanjski shod za svojo ponovno izvolitev, mu je ta trgovec napolnil dvorano ^ rojaki. Angleščino so tedaj še slabo razumeli, mnogi čisto nič. Zato jih je naučil, da naj ploskajo na shodu, kadar bo on zaploskal, in da naj na koncu governerjevega govora vstanejo vsi do enega in vpijejo po slovensko: "fcivio naš governer!" Lokalni dnevnik pa jc poročal, o sijajno uspelem shodu! Ko sem se peljal iz Malte skozi za*rneli, stari Stringtown, se mi je zdel kakor vas, ki ji je epidemija pobrala prebivalce. Tudi hiš je veliko manj kakor nekoč. "Glej, preko cestc gre ženska s Prosveto v roki! Ali žive v teh kočah Slovenci?"—"Da, to je stara slovenska vas," pojasnim ženi. ' Griči so bili vČasi poraščeni z borovci prav do Stringtowna. Rojaki za drva niso bili v stiski. Zdaj so hribi popolnoma goli. Niti štorov ni več. Dve tretjini hiš v Stringtownu je razpadlo, ali pa jih je uničil požar. Kar jih &e stoji, so večinoma željne barve in popravil. Vse so lesene. Tudi hišo iz debel, v kateri sem stanoval nekaj mesecev 1. 1908, so vzeli plameni in vse druge okrog. V Stringtownu so živeli le tisti, ki so delali v šn clci, ali pa čakali, da ga dobe. Rudarji so stanovali višje proti mestu. Med njimi in "šmelcarji" se jc v salunih vnel nemalokrat pretep. Ako je bil v bližini policaj, je raz-boriteže aretiral, najel navaden ekspresni voz s konjsko vprego (policijskega avta niso imeli) in vso družbo odpeljal v zapor na Harrison Ave. Kdor je bil aretiran v soboto, je moral prebiti nedeljo v ječi, ob pondeljkih pa so plačevali od $5 do $10 globe. Nato so se razšli spet v salune. V Leadvillu je veljala prislovjca, da so stroške za gradnjo mestne hiše plačali Slovenci s svojimi globami. Tudi umori so se dogodili v pretepih. Nož je bil nemalokrat v rabi. Navadni protepi so bili fantom v Leadvilu v največjo zabavo. Uboj pa je razburil vso naselbino, pj«ebno v enem slučaju. Neki rojak v Stringtownu je osumil svojo ženo, da rada pogleda za nekim drugim. Ljubosumni mož se je hotel tega drugega izne-biti. V salunih po Stringtownu je posedal fant srednje starosti, ki ni bil zdrave pameti. Tega reveža je ljubosumni možiček pridobil za umor. Pokazal mu je zaznamovanega in mu dal navodila. Se isti večer je slaboumnež prežal pred salunom in čakal na svojo žrtev. Ko je opazil pri oknu, da se je zaznamovani obrnil k vratom, je stopil k izhodu in mahnil. Toda ubil je napačnega, popolnoma nedolžnega človeka. Zaznamovani je res stopil do vrat, nato se vrnil, medtem pa je odšel ven nekdo drugi — v smrt. Kazni za umore po zapadu niso bile visoke. Ne — ako so se pobijali naši ljudje med seboj, če pa je kdo ubil domačina, kar se jc le redokdaj primerilo, tedaj ni bilo priza-našanja. Ulica «kozi Stringtown ni bila razsvetljena, razen v kolikor je uhajalo nanjo svetlobe skozi okna salunov, toda bila je živa posebno ponoči, kajti poleg tistih delavcev, ki so hodili na nočne šihte, so se motovilile po nji gruče fantov in prepevale, vmes pa je hre-ščala harmonika trudnega godca. Tudi zdaj sem pozno zvečer opazil slično veseljaško družbo: godca in pa skupino veselih fantov ter deklet. Toda vozili so se v avtu in govorili angleško. Ni mi bilo težko uganiti, da so to otroci slovenskih staršev, naša "nova generacija", (Dalje prih.) RIM Poslovenil ETBIN KRISTAN ................................ (Nadaljevanje) Benedeta se mu je smejala, ne da bi mu kaj očitala ali se žalostila zaradi tega naivnega klica sebičnosti. Pa je bila tako srečna, tla ga je imela vsega zase v tej sobi, k|sr ga je mogla oskrbovati! Ali v njeni ljubezni, ki je bila tako mlada in sočasno tako modra, je bilo tudi nekaj malega materinskega; popolnoma je razumela, da se ne kratkočasi, ker je oropan svojih navadnih zabav, ločen od svojih prijateljev, katerih se je ogibal od strahu, da se jim bo zdela povest o izpah-njeni rami sumljiva. Nobenih veselic, nobenega gledališča, nobenih obiskov pri damah! Zlasti pa mn je manjkal korzo; bil je naravnost bolan, naravnost obupan, ker ni moge4 ničesar videti, ničesar zvedeti, ker ni vide! med četrto in peto vsega Rima, da bi se vozil mimo njega, če je prišel zaupen znanec, se je- zato takoj razvilo neskončno izpraševanje: če je tega kaj videti, če se je zopet oni kaj pokazal, kako se je dovršilo ljubimkanje tretjega, če se mesto razburja zaradi kakšne nove aventure — same ničevnosti, vsakdanje mame, otročje, ubežne spletkarije, s katerimi je doslej trošil vso moško silo. Celija, ki mu je rada donasala nedolžne čenče, je uprla vanj svoje čiste oči, svoje brezdanje, zagonetne deviške oči, pa je po kratkem premoru nadaljevala. "Kako dolgo to traja, preden je taka rana zopet zdrava!" Je li to dete, ki ni imelo nobene skrbi ra-zun ljubezni, ugenilo? Dario je v zadregi pogledal Benedeto, ki se je le smehljala s spokojnim licem. Ali mala princezinja je bila že zopet pri drugem predmetu. "O, veste, Dario, včeraj sem videla na korsu damo —". V nepriliki je obmolknila, zakaj sama je bila presenečena, da ji je ušla ta optazka. Potem pa je kakor prijateljica iz mladosti, ki je poučena o malih ljubezenskih tajnostih, pogumno nadaljevala: "Da, lično damo, ki jo dobro poznate. Kljub temu je imela šopek belih rož v rokah". Topot ni Benedeta nič brzdala svoje ve-selosti, in tudi Dario jo je gledal smejoč. Prve dni ga je bila dražila s tem, da neka dama nič ne vprašuje po njem. On se zaradi tega naravnega preloma pravzaprav ni nič jezil, zakaj razmerje mu je postajalo že sitno in če tudi je bilo samoljubje lepega moža nekoHko užaljeno, je vendar z zadoščenjem zvedel, da ga je Tonieta že nadomestila. "Ej, kdor ni navzoč, nima nikoli prav", je bilo vse, kar je dejal. "Mož, ki je ljubljen, ni nikdar nenavzoč", je odvrnila Celija z resnim in čistim obličjem. Ali Benedeta je vstala, da bi popravila blazine za hrbtom okrevajočega. "Pusti, pusti, Dario, vsa beda je pri kraju. Obdržim te, in nikogar več ne boš imel ljubiti kakor mene." Strastno jo je gledal in jo poljubil na lase, zakaj rekla je resnico; nikdar ni ljubil nobene druge. In prav tako se ni motila v prepričanju, da ostane vedno njen, čim se mu vda. Odkar ga je negovala v tej sobi, je z radostjo spoznala v njem zopet dete, katero je bila ljubila pod oranžami vile Montefiori. Ohranil si je nedvomno vsled poslabšanja plemena nekaj nenavadno otroškega, kakor se vračajo zelo stari narodi v otroško dobo. V svoji postelji se je igral s podobami ter je po cele ure gledal fotografije, katerim se je moral smejati. Se nesposobnejši je postal za trpljenje, zahteval je od nje, da mora biti viesela in da mora prepevati, a zabaval jo je z ljubeznjivostjo svoje sebičnosti, ki ga je navajala, da je z njo sanjal o življenju same radosti. Oh, kako bo lepo, ko bosta skupaj živela v solnčnem sijaju, pa ne bosta imela ne dela na skrbi, in se jima,—tudi če se zru&i »vet, ne bo treba potruditi, da bi Šla gledat! "Veseli me pa, da se je gospod nbbe naposled zaljubil v Rim", je Dario naenkrat začel. Pierre, ki je doslej molče poslušal, je rad pritrdil. "To je res." "Saj smo Vam pravili", se je oglasila Benedeta. "če hoče človek razumeti in ljubiti Kim, je treba Časa, mnogo časa. če bi bili ostali samo štirinajst dni, bi bili odnesli slabo mnenje; zdaj pa, na koncu dveh dolgih mesecev, smo popolnoma mirni; nikdar več ne boste mislili na nas brez nežnosti". Bila je dražestna, očarujoča, ko je dejala to. On se je vnovič- poklonil. Ali sam je že razmišljal o tem, in zdelo se mu je, da je rešil uganko. Ko pride človek v to mesto, prinaša sam svoj Rim s seboj, zasanjan, od domišljije tako oplemenjen Rim, da ga mora resnični Rim silno razočarati. Da dobi fantazija časa za novo delo, je zaradi tega treba gledati vse reči take, kakršne so, le skozi čudovito krasoto preteklosti, pa počakati, dokler ne nastane navada, dokler se ne ublaži povprečna resničnost. Celija je vstala in se poslovila. "Na svidenje, draga moja. In poroka bo kmalu, kajneda, Dario?... Saj veste, preden mine mesec, hočem biti nevesta. Da, da, svojega očeta že prisilim, da priredi veliko soarejo ... Oh, kako bi bilo lepo, če bi mogli biti obe poroki obenem!" Bilo je dva dni*pozneje, ko je Pierre po dolgem izprehodu po Trasteveru, kateremu je sledil obisk palače Farnese, čutil, da se mu odpira strašna in otožna resnica o Rimu. Že večkrat je preromal Trastevero, kjer je bedno prebivalstvo privlačilo njegovo ožalo-ščeno ljubezen do revežev in trpinov. Oj, ta kloaka bede in nevednosti! V Parizu je bil videl gnusne kote v predmestjih, cele vrste hiš polne groze, kjer je človeštvo kupoma gnilo. Ali nič ni niti približno dosegalo te trohnobe v brezskrbnosti in nesnagi. Kadar so bili v tej solnčni deželi najlepši dnevi, so skrivljene, stlačene, kletem podobne uličice ledenele v vlažni temi; zlasti strašen je bil duh, oduren duh, ki je mimoidočemu stiskal vrat, izvirajoč iz kislega sočivja, žaltovega olja, prihajajoč od človeške živine, ki je bila natlačena tukaj med svojim gnojem. Tukaj je bilo najti nepravilno, staro zidovje, zmedeno, kakor ga ljubijo romantični umetniki, s temnimi, zijajočimi vrati, ki se pogrezajo pod zemljo, zunanja stopnišča, ki se vzpenjajo do mračnih nadstropij, lesene balkone, ki jih je le čudež držal v ravnovesju v praznem prostoru. * (Dalje prihodnjič.) AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji "Proletarca V ne naročnine, ki jih poiljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletarca, so štete na bazi polletnih naročmn. Namreč agitator, ki pošlje, eno celoletno, je zabeleien v tem seznamu z dvema jfolletnima. IX. IZKAZ. Ant. Zornik na agitaciji v Penni in N. Y. . 65 Anton Jankovich, Cleveland, 0.............. 24 Anton Per, Springfield, 111....................... 8 Joseph Zorko, West Newton, Pa. .......... 8 Chas. Pogorelec, Chicago, 111......... ...... 6 John Rak, Chicago, III........................... 5 John Zornik, Detroit, Mich............... 5 Angeline Zaitz, Chicago, III. ____________________ 4 Jacob Rozic, Milwaukee, Wis....... .......... 4 Anton Sular, Anna, Kans......................... 4 Frank Petavs, Little Falls, N. Y............... 4 John Tercel, Strabane, Pa...................... 3 Nace 21emberger, Piney Fork, ()•...... .. 3 Joseph Snoy, Bridgeport, 0............... 2 John Plahtar, Nile», O.................. .... 2 Anton Dobro vole, Girard, ................. 2 Jacob Bergant, Lisbon, O,.... r................ 2 Henrik Pečarič, Nanticoke, Pa........... 1 H Frank Skufca, Indianapolis, Ind............... 1 Frank Podboy, Parkhill, Pa..................... 1 Frank Poličnik, Milwaukee, Wis............. 1 Skupaj v tem izkazu (4 tedne) 155H polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 180*6. LOV ZA ZLATOM PO ZAPADU NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Zahvala kluba st. 1 Klub št. 1 se zahvaljuje posebno tamburaškemu zboru "Crvena Zvezda" in Savi Bo-janovichu za njihovo brezplačno sodelovanje na slavnosti 30-letnice kluba št. 1 v nedeljo 29. oktobra. Dalje se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali v sporedu ali pomagali pri drugih opravilih, in udeležencem, ki so napolnili dvorano. — Odbor. ANTON GARDENt Nekaj besed o demokraciji _.V rudniških pasih po aapadu, v potokih in gramozu je te mnogo zlat« rudo, toda »»činom» vsebuje Uko malo «o kovine, d« je bila produkcijo drašja kot pa jo aaasala vsota sa vtrženo sloto. Od kar pa jo vlada obljubila, da bo plačala aa vaško unčo alata blizu $32, se j« to spremenilo. Prejo jo bila dolg» let v smislu mednarodnega dogevora uradna cena nektj rad ¿20 aa unčo. ft« podlagi sedanje ceae je cekin a nominalno vrednostjo $20 vreden v resnici kot kovina okrog $30.. Prospektorji so «pot aaceli prati gramoz v Coloradu in drugih z vpadnih državah, kjer ao bili (ali i« i«) v bližini zlati rudaiki, in mnoge majne so obnovile obrat. Delavce plačujejoerako kaker poprej, za rumeno kovino pa dobe drušbe dobro trotjino vec, kakor pa je bila cena zlatu do te jesoai. Na sliki sta prospoktorja, ki odstraajujota v gramozu nabrano clato rudo. To dolo jo samudno in sa v malem obsegu le malokomu izplača. Komunistična taktika za "ujedinjeni front" na napačnem potu Komunisti so vzeli v zakup • Ako ne bi bila komedija tra-geslo ''ujedinjenog fronta", ne gična ob enem, bi človek to zato da so iskreno za združe- gnusno, provokatorsko počet-nje delavskih struj v enotno je preziral. Toda to, kar uga-silo, nego da povzročajo v de- njajo komunisti, je bilo v Nem- lavskih vrstah še več zmede, računajoč, da bodo na ta način vse druge organizacije de-moralizirali in končno sami zavladali nad delavskim gibanjem. To pojasni, čemu tako strupen boj, čemu toliko laži v komunističnem časopisju in'1 na komunističnih shodih proti socialistični stranki. N. pr.: "Socialistični šerif Benson v Mil-waukeeju vrgel iz stanovanj dvanajst tisoč družin!" V resnici ni vrgel nobene. Onim, ki so izgubile stanovanja, je pomagal, da so dobile stan drugje. Benson ni več šerif že od jeseni lanskega leta. Toda ker komunisti rabijo "socialističnega" šerifa, mora v njihovem časopisju imeti Benson naprej to šaržo zato, "da neusmiljeno meče na mrzlo cesto delavske družine". In pa župan Hoan, ki venomer naroča policiji, da naj pretepa nedolžne, sestradane delavce, in ki je celo poslal policijo proti onim, ki so demonstrirali pred hotelom, v katerem se je nastanil nemški poslanik Hans Luther. To jasno priča, da sta si Hoan in Hitler v tesni zvezi "za pobijanje delavcev". Ko je dne 26. oktobra prišel poslanik Hans Luther na javen uraden obisk v Chicago in govoril o "novi" Nemčiji, niso komunisti priredili proti njemu nobene demonstracije, če pa bi bil čikaški župan Kelly recimo socialist in poštenjak kakor je milwauŠki D.W. Hoan, tedaj seveda bi napravili kraval tudi v Chicagu, zato da bi imeli potem toliko več prilike "razkrinkavati" socialiste. Norman Thomas, pokojni Hillquit, pokojni Victor L. Berger, Waldman, Solomon in drugi vodilni socialisti niso nič čiji in je v Zed. državah le metoda za oslabljenje delavske sile in za diskreditiranje delavskega gibanja ter smešenje delavskih idealov. Ko so nedavno imeli socialisti v New Yorku kampanjski shod, so ga skušali komunistični zdražbarji motiti, toda so morali na zahtevo množice u-tihniti. Drugi dan pa je angleški komunistični list objavil "senzacionalno" vest, da so morali črnci na socialističnem shodu sedeti izolirano kakor na linčarskem jugu. In kaj je videl komunistični reporter? Na velikem odru je bil zbor črncev, ki so sedeli zase. Ni pa povedal, da so bili ti črnci pevci, člani slovitega pevskega zbora Hall-Johnson, in sedeli so na odru skupaj sami zase kakor sede člani in članice vsakega drugega pevskega zbora! Komunistom y Ameriki ni v boju zoper socialiste nobena laž preostudna in nobena metoda preumazana. Ako bi svojo energijo in agitacijsko silo, Ki ni majhna, iskreno porabili za enotnost delavstva in v boju za delavske pravice, bi pomenili veliko več kakor zdaj, ko so brez zaslombe med delavskim ljudstvom. KOGAR BOG TEPE, GA LJUBI" Ta pregovor velja le za delavce. Gorje v tisočerih družinah je nepopisno. Slovenske familije niso izvzete. Rojaki, ki so v t.ej deželi 30 let in več, so danes ob društva in vse. Dela zanje ne bo več, ker so prestari. Pokojnine ta dežela ne daje, ker so delavci glasovali večinoma za kapitalistične kandidate, kateri so proti državnim podporam za delavce, znajo pa si nakazati toliko drugega kakor sluge kapitali-1 večje sebi. Delavci, še je čas, zrna, pravijo komunisti in zato kličejo člane soc. stranke v "enotno fronto". da se zdramite. Razširite Proletarca in New Leader. Pristopite v socialistično stranko! (Nadaljevanje) V kulturnem smislu pomeni I priliko do najvišje izobrazbe I ne glede na stan. V socialnem smislu pomeni odpravo vseh privilegijev in družabnih razredov. V ekonomskem smislu pomeni pravico in priliko do poštenega in čim višjega življenja na podlagi zmožnosti in potrebe. V narodnem gospodarstvu pomeni skupno (vladno) lastništvo prirodnih zakladov in vseh važnejših industrij, uključivši bankirstvo in veletrgovino, z demokratično upravo — zastopstvo organiziranih delavcev in odjemalcev pri vodstvu socializiranih industrij. V organizacijskem smislu pomeni pravico do organizacije produktivnih slefjev in pravico članstva do odloče-vanja o vprašanjih, ki se tičejo njega in organizacije kot take. V razrednem boju pomeni ne le "sumo pridobitev, katere si izvojuje delavski razred", nego tudi militanten boj za dosego pravic in odpravo razredne družbe, kar šele bo prineslo pravo demokracijo. To so bistveni cilji prave demokracije. Za delavstvo je edino to pojmovanje demokracije pravilno. Vsako drugačno tolmačenje, na .primer istovetiti jo s parlamentarizmom, meriti jo z "evolucijskim" razvojem družbe, ali pa "demokracija", ki si prisvaja pravice in odklanja dolžnosti, je iluzija in samoprevara. Demokracija ni le metoda, ampak, kar je važnejše, tudi smoter, cilj. Ta smoter, kar je iz prej navedenih definicij, ki so za celoten pojm nerazdruž-ljive, je istoveten s socializmom, ker stremljenje obeh j»e v markisističnem smislu enako. Kardinalna napaka mnogih socialistov, lahko rečemo pretežnega dela socialističnega gibanja do danes, je to, da demokracijo smatrajo za metodo irv ne za. dinamično socialno silo in težnjo. Prav to napako so naredili tudi komunisti; in namesto da bi se oklenili marksistične interpretacije, so demokracijo enostavno prokla-mirali za deklo kapitalizma in jo vrgli ven skozi okno ter se oprijeli diktature proletarija-ta. To metodo — diktaturo proletariata — so kanonizirali in proklamirali za edino pravilno za vse dežele in vse čase. S tem pa so trčili na starejši in med socialisti ter delavstvom splošno močno utrjeni fetiš: parlamentarizem ter "legalno" akcijo. Rezultat tega je, da je delavsko gibanje v Evropi v mnogih deželah razbito ali pa impotentno. Razvoj zadnjih let pokazu-je, da je vsaka kanonizacija metod ali taktike usodepolna za radikalno delavsko gibanje in s tem za ves delavski razred. Voditelji buržoazije so se izkazali za veliko boljše stratege kakor pa voditelji razredno zavednega delavstva. Buržoazija je pokazala vso svojo elastičnost in drznost. Nič se ne pomišlja rabiti silo, dasi ae sklicuje na legalnost, demokracijo, kateri je največja sovražnica, in tudi z "narodnim" ali "krščanskim" socializmom se je odela, kjer so razmere tako zahtevale. Komunisti in sindikalisti ji na eni ;.w.\\vBv.w.v.v.w.v.v.\v-WWLWW.W. klubom in društvom Pišite po cenik PROLETARCU M¿W? MM želite ftvftjim priredbam eiiiivee H ■M-mMJM» moralnega in gmotnega iiapeha "" OGLAŠAJTE .IIII V I'ltOIJTAIMI! Z strani z "diktaturo .proletari-jata" zavistno igrajo v roke v vseh deželah, na drugi je pa socialistično gibanje toliko "demokratično", da je v kritičnih momentih radi svojih iluzij in fetišizma impotentno dobiti pravo perspektivo, ki bi mu omogočila drzno in odločilno akcijo. . Demokracija in diktatura V luči povojnih dogodkov na glavnem torišču naše babilonske civilizacije, v Evropi, bi moral biti človek velik optimist, obdan z iluzijami ali pa nevednostjo, ki bi še trdil, da je prava demokracija, to je socializem, kar je z marksističnega staliAča oboje istovetno, dosegljiva v kateHkoli deželi edino s parlamentarno akcijo, to je z dosego večine pri državnih volitvah, ali pa z žuganjem s .proletarsko diktaturo. Buržoazija je dovolj jasno pokazala, da je za "demokracijo" le toliko časa, dokler ni ogrožana njena nadvlada. Kakor veliko so v teh in pred temi važnimi prevrati zagrešili socialist« in socialistično orientirano strokovno gibanje, ne nosijo majhne odgovornosti za te debakle niti komunisti. Optimist aH pa nevednež je tisti, ki bi trdil, da ni kričanje o "diktaturi proletariata" igranje v roke reakciji v katerikoli deželi. Pri organiziranju svojega gibanja ni Hitlerju ničesar drugega dalo tako izvrstno pretvezo za nastop proti delavstvu, kakor levičarji s svojo kanonizirano parolo — diktatura (proletariata. To omenjam tukaj le radi tega, da opozorim na škodljivost slabo premišljene in skrajno nevarne taktike. Slabo premišljene radi tega, ker diktatura ni edina metoda za socialen preobrat, še manj pa cilj, nevarna pa radi tega, ker lahkomiselno daje reakciji bič v roke, s katerim uniči svoje nasprotnike, rebelno delavstvo. Prav tako ni parlamentarizem edini način preobrata, ki je izvedljiv povsod in vselej, ali pa sploh vladna forma, ki odgovarja razmeram gospodarsko razvite ali pa v revoluciji se nahajajoče dežele. Velika napaka socialistične teorije in taktike je sankrosank-nont, s katerim je zaVila parlamentarizem, kar delavstvo le slepi. Sploh pa se je socialistična teorija vse premalo ba-vila s tem vprašanjem; kritično prav malo. Namesto da bi jo bili analizirali z marksističnega vidika, so levičarji proklamirali demokracijo in parlamentarizem za deklo kapitalizma, evolucionarni socialisti pa so ju prepleskali z refor-mizmom. Posledice obeh struj so iluzije na obeh straneh in razočaranje. Resnica je, da je pomenil parlamentarizem velik napredek od absolutnega monarhi-zma v boju za Človeške in posebno za delavske pravice; tudi kapitalizem je velik korak socialnega in gospodarskega napredka napram fevdalizmu. Radi tega napredka je delav-1 stvo v pretežni večini zamenjalo parlamentarizem za demokracijo. Ta ideologija, ki izvira iz liberalizma 18. in 19. stoletja, je še danes dominanten faktor, dasi ne več tako utrjen kakor je bil pred nekaj leti; je indirektno tudi odgovorna za razkol med komunisti in socialisti. Ni pa to edini faktor, dasi je fundamentalen. (Dalje prihodnjič.) Izdajalci, nevedneži in brez-brižneži med delavci so največji sovražnik delavskega razreda. Ali ste naročnino na tarca že poravnal? Prole- SODRUCOM IN SIMPATIČARJEM V CLEVELANDU. Seje kluba it. 27 JSZ sa vrla vsak prvi petek ▼ meseca ob 7:30 zvečer. Ženskega odsek'« prvi torek ob 8. zvečer. Mladinski angleiki odsek vsak petek iaven prvega ob 6. zvečer, vso v klubovih prostorih ▼ S. N. D. Sodrugi in sodruiice, agitirajta in pridobivajte novih članov in članic klubu ter novih naročnikov P rolet are u. V organizaciji in iaobraabi naša moč. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA Stane sa celo leto 88.00, pol leta #3.00 »t Ustanavljajte nova dru&tvs. Dcm»t članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajniitvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. WM» > TT ' ' wt" ■ Tfg ■ JE- . m ČLENOMA MARXOVA-AVEL1NGOVA: MOJ OČE (Hči Karla M ar xa o njegovem iivljenju) (Napisala po njegovi smrti 1. 1883.) BRZOVLAK NOVEGA MODELA NI neugodnejšega trenotka za pisanje fcivotopiaa velikega moža kakor je to trenotok, ki »ledi takoj po njegovi smrti. Naloga je tem težja, ker je poverjena nekomu, ki ga je poznal intimno in ki ga je ljubil. Tokrat lahko očrta m samo mimo bei ni orU življenja svojega očeta. Navedla bom kratkoma-lo samo njegova najpomembnejša dejanja; ne upam se pa sama razložiti njegovih velikih teorij in dognanj; teorij, ki so temelji modernega socializma, dognanj, ki so v stanu preobrniti vso politično ekonomi jo.- Karl Marx se je rodil dne 5. maja 1818 v Trierju (Tre-viru) od židovskih staršev. Njegov oče, odvetnik, je bil zelo nadarjen in nanj so imele mnogo vpliva verske, znanstvene in umetnostne ideje francoskega XVIII. stoletja. Njegova mati je izhajala iz ogrske Židovske rodbine, ki se je v XVIII. stoletju preselila na Holandsko. Njegova prva prijatelja in tovariša sta bila Jenny (ki je pozneje postala |njegova žena) in Edgar von Westphalen. Njttiov oče, baron von Westphalen (ki je bil napol Nemec, napol Skot), je vzbudil v Karlu Marxu ljubezen do romantizma. Med tem, ko mu je njegov oče Čital Vol-taira in Kacina, mu je dajal von Westphalen okušati Ho-mera in Shakespeareja. Ti pisatelji so ostali vse življenje Marxovi priljubljeni avtorji. Njegovi prijatelji so ga resnično ljubili in so se ga bali. Ljubili so ga zato, ker je imel vedno v zalogi kakšno šaljivo dejanje in bali so se ga zaradi njegovega nagiba do satire • ■ Karl Marx je dobil običajno šolsko "zgojo, potem je pa prešel skozi univerzi v Bonnu in Berlinu, kjer je študiral nekaj prava, da bi napravil veselje svojemu očetu, predvsem pa je študiral zgodovino* in filozofijo v svoje lastno zadovoljstvo. Leta 1842 bi skoro sprejel docenturo na bonnski univerzi, toda politično gibanje, ki se je v Nemčiji začelo po smrti kralja Friedricha Viljema III. 1. 1840 ga je pa do-vedlo na drug tir. Voditelja pomenskih liberalcev, Kamp-hausen in Hansemann, sta ustanovila z Marxom v Koelnu nad Renom (Kelmorajnu) dnevnik, nazvan "Rheinische Zeitung". Marx je bil njega sotrudnik in opozoril je nase predvsem s svojo pogumno in sijajno kritiko porenskega deželnega zbora, s kritiko, ki je vsbudila pozornost. Ko je bil star 24 let, mu je bilo ponude-no mesto glavnega urednika "Rheinische Zeitung", ki ga je sprejel in od tega časa se je pričela njegova dolga borba proti vsemu, kar je bilo despo-tično, zlasti pa proti pruskemu absolutizmu. Jatmo je, da se je dnevnik takoj znašel pod nadzorstvom cenzorja. Ta je bil pa nemočen in ni prepovedal objave pomembnih člankov, o katerih je uredništvo menilo, da morajo biti natiskani. Iz Berlina je bil zaradi tega poslan nalašč Še en cenzor v Koeln, toda tudi ta dvoj- na cenzura ni pomagala. ^Rheinische Leitung" je pri-občevala še nadalje uporne ¿lanke, tako da se je K 1848 odločila vlada enostavno in kratkomalo ta dnevnik ustaviti. Istega leta se je Kari Marx oženil s svojo prijateljico iz mladih let, z Jenny von Westphalen, s katero je bil .zaročen sedem let, in mladi par se je naselil v Parizu. Tu je izdajal moj oče skupno z Arnol-dom Rugejem "Deutscheren-zoesische Jahrbuecher", v ka terih je Karl Marx objavil se lo mnogo socialističnih član kov. Prvi njegov prispevek je bila kritika hegelovske fihzo fija. Potem je objavil eseje c židovskem vprašanju. Ko sc "Jahrbuecher" prenehali iz hajati, je sodeloval v dnevni ku "Vorwaertsu". Pravijo, di» je bil njega izdajatelj. Ta dnevnik, čigar sotrudniki sc bili Heine, Overbeck, Engelt in drugi, .nikdar ni imel obi Čajnega odgovornega uredni ka in njega obstoj je bil vedno negotov. Marx je pa objavi) knjigo "Die heilige Familie" satiro, ki jo je napisal skupaj z Engelsom in ki je bila naperjena proti Brunu aauerju in njegovi šoli hegelovakih idealistov. Posvetivši se v tej dobi ve Činoma svojega prostega časa študiju politične ekonomije in francoske revolucije, je Mary nadaljeval svoj besni boj proti pruski vladi, ki je zahtevala od Guizota, da ga izžene iz Francije. Guizot se je požuril ustreči tej zahtevi in Marx je moral zapustiti Pariz. Odšel je v Bruselj, kjer je objavil leta 1846. francoski spis "Discourt sur le libre-echange". Proud-hon je pravkar objavljal svoje ues sere" in napisal je Marxu, da pričakuje njegovo "bičajočo kritiko". Ni mu bilo treba čakati dolgo, kajti, L 1847 je Marx objavil svojo "Misere de Ia philosophie", "Reponse a la "Philosophie de Ia misere" de Monsieurs Proudhon", delo, v katerem je pokazal zaže-ljeno metlo in to v obliki, kakršne Proudhon gotovo ni pričakoval. Na njegov nasvet se je stran-ka, ki je dotlej združevala le majhno števtlp pripadnikov in katere delovanje je bilo povsem neopazljivo, izpremenila v obsežno organizacijo za propagando komunističnih idej; ostala pa je ilegalna organizacija in to'zaradi tega, ker so okoliščine to ilegalnost (nezakonitost) naravnost izsilile. Komunistična stranka je obstojala povsod, kjer so obstojala društva nemških delavcev. Bilo je to prvo socialistično gibanje mednarodnega značaja, ki je združevalo Nemce, Angleže, Belgijce, Madžare, Poljake Švede itd. Bila je to prva organizacija socialno demokratične stranke. (Dalje prihodnjič.) "Contradictions economi-' ali "Philosophie de la mi- Poročajte o aktivnostih Poročajte v Proletarcu o delu vašega kluba. « iiiUHiiniNitelTnTTrrTTf iiMiiiiiiiiniiMw "Proletarcu" * «m » « boste storili veliko uslugo, če mu skomi to m • t '■ ti».1 i' • Jii«,!).' I krizo pomagate s tem, d* naročnino če le mogoče točno obnavljate in da mu prido- * bite novih naročnikov. Tudi prispevki v tiskovni fond so mu zdaj neobhodno potrebni ¿•UanUlw'dniib« so »e začele reino ukvarjati s načrti, ki temeljito obračunavajo a vlaki sta rog a mo«l«la. V rasnih tovarnah ao izdelali ia pracej vagonov raaličnih tipov aa nova vlak« na motorni pogon. Vagoni ao voliko laáji in tako narejeni, «Ia jo pri «lirjanju araén» pritisk nanjo čim-maajii. Doeeiejo lahko ki tria« do 90 milj na nro, kar j« mnog« v«i kot ga jo amo rojo tedanji okorni, težki hraovlaki. 2e le srnica m ao odvsuli ogromno oaoknoga promata no aamo privatni avtomobili, nogo tudi avtobusi. Zdaj ao sačola s njimi konkurirati a tem, da sniiujejo cene, in v ekspert« m« a tiran je uvajajo tu in tam tudi vlake novega modela. En tok vlak no-vege tipa je na tej atikj. Pogon mu bodo oakrbovnU motorji na bencin. Ima tri vagone in bo vosil 75 milj na uro. Služi! bo prometu v Teaasn. Delo in napredek kluba št. 1 JSZ K svoji 30-letnici je klub ¿t. 1 izdal jubilejno knjržico na 36. straneh, v kateri je par daljših člankov, nekaj krajših notic in tri slike. Izdanje so o-mogočili oglaševalci. Kdor to knjižico želi, jo dobi, ako po-ilje 10c. Naroča se pri Proletarcu. e Na klubovi slavnosti 30-let-nice v nedeljo 29. oktobra je bila sijajna udeležba vzlic krasnemu solnčnemu dnevu, ki je izvabil mnogo ljudi v okolico, ali pa na svetovno razstavo. Uspeh je bil dober v moralnem in gmotnem oziru. Klub št. 1 je dobil na svoji *eji 27. oktobra osem novih 5Ianov in članic. Po končanem dnevnem redu je predaval Iv. Molek o Niri z ozirom na delavstvo. Razprave po predavu-vanju so se udeležili Frank Aleeh, Joško Oven, Anton Garden in več drugih. V soboto 28. oktobra se je vršila v gornji Kafkovi dvorani na 26. cesti debata o vpra-Unju: Ali naj socialistična stranka pomaga ustanoviti novo delavsko stranko? Debatirali so Henry Kavicic in Ray Traunik iz Detroita, ter Donald J. Lotrich in Oscar Godi-na, člana kluba št. 1 v Chica-gu. Prva dva sta zastopala stališče, da bi socialistična stranka morala delovati za ustano- vitev nove stranke, druga dva pa sta dokazovala, da bi s tem ničesar ne pridobila, zato je najboljše, da d luje pod svojim imenom in ne sodeluje s skupinami, katere hočejo novo stranko. •>• Zaradi premalo odmerjenega časa, ki so ga imeli govorniki, predmeta niso mogli obdelat kakor bi bilo potrebno. Debato je aranžiral mladinski odsek kluba ät. 1 s sodelovanjem mladinskega odseka kluba št. 114 v Detroitu. Sodni odbor, v katerem so bili Joško Oven, Fred A. Vider in Chas. Pogorelec, je z dvema proti enemu glasu prisodil zmago Lotriču in Godini. V nedeljo 26. novembra priredi klubov pevski zbor "Sava" koncert. Sodeluje čeiki mešan pevski zbor "Kari Marx" in njegov tamburaški zbor.- Vršil se bo - v dvorani Č9PS. Vstopnice so v pred prodaji po 40c in pri blagajni 50e. Ob priliki banketa socialistične stranke v nedeljo 29. oktobra v Chicagu, ki je bil ob enem prireditev v spomin pokojnima sodrugoma Debsu in Hillquitu, je bila v imenu kluba št. 1 prispevana vsota $52 v prid soc. stranke in socialistične organizacije čikaškega okraja. Klub je prispeval $10, ostalo pa je nabral D. L. Lotrich med člani in somišljeniki. pokojnino, med njimi O. F. of L., O. O. of Eagles, League of Women Voters, Consumers League, in razne organizacije za socialne pridobitve, na pr. Ohio Association for Unemployment Insurance, Old Age Pension itd. K slednji spada tudi naša organizacija. Za jugoslovansko sekcijo O. Assoc. for U. I. and O. A. P., Frank Cerne, predsednik; J. F. Terbiian, tajnik; Joseph Okoren, blagajnik. Poziv volilcem v Clevelandu in y Ohhi MMMMMMMHMM«MMM>MMMtMIIIIIIIIIIIIHi M>fc,lè »likata» S i- \ * i |< I * 4 »»'«•'' (•*•>>* Cleveland, O. — Uverjeni smo in trdno prepričani, da je način, ki se ga poslužujemo v boju za starostno pokojnino najpravičnejži in najbolj človekoljuben. To je boj brez političnega ozadja, torej boj izključno za pravico delavcev — boj za pokojnino, do katere bi moral biti sleherni upravičen. Kljub tej resnici pa se razne mogočne korporacije in associacije trudijo na vse pre-tege, da bi predlog na tem referendumu propadel. Te skupine so Ohio Chamber of Commerce, Ohio Manufacturera' Association, Ohio Farm Bureau Fédération, Ohio Grange itd. Te skupine so se borile in se bodo bojevale ne le proti tej predlogi nego proti vsakemu zakonu, ki bi bil v korist delovnega ljudstva. Niti drobtin mu niso več pripravljeni dati. V naporih za zavajanje volilcev se spretno poslužujejo zvijač, dasi ne taje koristnost in humanitarnost starostne pokojnine, I kajti edino na ta način bo mo-Igoče uspešno in dostojno skrbeti za ostarele prebivalce. Toda kljub temu priznanju so za odlaganje, češ, da stvar je sicer dobra, toda zdaj ni pravi čas, da bi nalagali industriji in drugim davkoplačevalcem nova bremena. Ko ponavadi, se torej tudi v tem slučaju zatekajo k priljubljenemu strašenju z novimi davki. Zato kličejo: "Ne sedaj!" Kdaj pa, ako ne sedaj? Mi potrebujemo tak zakon v interesu postaranih delavcev takoj. Priliko imamo, da si ga priborimo. Naša organizacija apelira na slovenske volilce v Clevelandu in druge v Ohiu, da oddajo na volilni dan svoje glasove vsi ko eden za predlogo, s katero bi se v Ohiu upeljala starostna pokojnina. Ne samo slovenska društva, tudi nekatere angleške bratske podporne in druge organizacije podpirajo gibanje in sodelujejo v boju za starostno O detroitski resoluciji De trot t, Mick. — Resolucija detroitski h klubov bi šla neo-paženo mimo slovenske javnosti, ako ne bi bilo nesrečne točke 4 m pomoto, ki se je dogodila nam pri tipkanju. Kot razvidno, oni, ki se oglašajo s komentiranjem resolucije, nočejo vzeti na znanje popravka točke 4, ki gaje objavil v-Pro-letarcu št. 1360 Fr. česen. Kot je razvidno iz raznih dopisov in vščipcev, se ni nihče sodru-gov poglobil v druge točke, da bi ugotovil, če so dobre ali slabe, potrebne ali ne. Mogoče se je ideja res prezgodaj rodila, kot je bilo omenjeno v privatnih pismih} toda v razpravo mora priti prej ali slej, ker nas bodo v to prisilile razmere. Slovenski živelj v Ameriki se krči in prva točka v resoluciji to jasno pove, brez nadaljnega komentarja. Mar se bo mladina slovenskega po-kolenja začela učiti našega jezika samo zato, da bo obdržala JSZ pri življenju? Torej poglobimo se v resolucijo in skušajmo dobiti iz nje kar je najboljšega. Na vprašanje, koliko, članov obdržimo za soc. stranko, če JSZ razpustimo, je odgovor, da vse iskrene! Na tiste, ki bi stranko pustili zaradi razpusta JSZ, se pa itak ne moremo zanesti. Ali je še kaj Slovencev in Jugoslovanov v Ameriki? Gotovo da so. Večina izmed njih je tu od kar obstoji JSZ. Mnogo zavednih sodrugov je tratilo čas in denar, da bi jih pridobili v JSZ, ali pa v stranko direktno — vse zaman! Kar se reakcije tiče, zavednih delavcev ne bo dobila pod svoje okrilje, mi pa nje tudi ne bomo spreobrnili. Kar je polovičarjev, so pa danes tukaj, jutri tam. To je znano vsakemu, ki je imel opravka z njimi. Že več frakcij raznih narodnosti je bilo razpuŠČenih. Razlogov zato je več, največ pa so krivi notranji boji. Koliko iz med njihovih članov je dobila reakcija, je težko konstatirati. Kje so sodrugi Hrvati? To lahko vemo, da reakcija jih ni pridobila zase, ker so organizirani v komunistični stranki in ta je ravno tako delavska kakor socialistična. Le škoda, da se ne najdejo pota za skupno delovanje, ali to še pride, ker imamo skupne boje zoper našega sovražnika, kapitalizem. Klub št. 49 v Clevelandu priporoča, naj se razpravo o detroitski resoluciji čimprej spravi z dnevnega reda. Stlačiti piščanca nazaj v jajce je nemogoče. Malo razprave o bodočnosti JSZ ne škoduje. Eksekutiva JSZ je na svoji seji razpravljala o tej resoluciji še pred no smo mi imeli spisano, torej bi bilo to priporočilo na mestu takrat. Detroitski sodrugi niso spisali te resolucije za v javnost, pač pa je bila poslana v raz-motrivanje eksekutivi. Ker jo je objavila, naj se tudi razpravlja o nji, kajti ta razprava bi prišla prej ali slej. Tudi ne zahtevamo razpusta, ker smo toliko tolerantni, da se pokoravamo večini. Dokler bo JSZ eksistirala, bodo detroitski sodrugi sodelovr.li z njo._ Joe Korsich. (Opomba ur. v— Eksekutiva o resoluciji klubov št. 114 in 115 ni mogla razpravljati preje nego so jo imeli spisano in je bila sprejeta v uradu JSZ. Niti ni iz pisem, ki jih imamo, razvidno, da so jo poslali v razmotrivanje samo eksekutivi. Uradnega pisma o resoluciji sploh ni nikakega ne od enega ne od drugega kluba v Detroitu eksekutivi. S. Korsich pravi v nekem pismu, ki je brez datuma, da naj eksekutiva resolucijo prouči in pronajde, če je za v javnost ali ne. Bila je omenjena v zapisniku in v par "vščip-cih". Zato je bilo v Detroitu med prizadetimi zgražanje zaradi nepriobčitve upravičeno. Pod tem pritiskom je bila pri-občena. . Kluba, kakor sta v Detroitu, s skušenimi člani, pač ne rabita pošiljat; takih resolucij šele v presojo eksekutivi. Slo se~jeT za predloge, ki se tičejo vse JSZ in vsega našega gibanja med jugoslovanskimi delavci, zato je pravilno, da se jih objavi, neglede kako so kvarni dobri stvari. Tudi ameriški sodrugi so se trudili in trošili denar v prizadevanjih, da pridobe ameriške delavce y soc. stranko, kakor so se trudili člani JSZ, da pridobe Jugoslovane v JSZ. Resnica pri tem je, da so člani J. S. Z. uspeli veliko boljše kakor ameriški sodrugi. Kajti če bi bila soc. stranka proporčno tako močna med Amerikanci, kakor je JSZ med Slovenci, bi bila pač sila. Iz Komčeve izjave v tem dopisu pa je razvidno, da smatra za resnico nasprotno in da se mu zdi trud članov JSZ nepoplačan z uspehi. _ Glede reakcije med Hrvati tudi ni v pravem, kajti vsled razkolov, vsled uničenja socialističnega gibanja med njimi je reakcija v življenju hrvatskega življa jačja kot kdaj-koli poprej in vrhu vsega za-nešena še v skrajno, šovinistične toke, ki so potegnili Vase tudi komuniste. Na trditev, da se je odgovarjalo oziroma komentiralo samo 4. točko detroitske resolucije, naj bo pojasnjeno, da so bile več ali manj vse komentirane.) Za steriliziranje nerazvitih AKO ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami > f f' ' ■ ' n ♦ r i ,1 f r T naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam i i , i , § i , • t . ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. t i * » Predlog fašistov v Nemčiji za steriliziranje pokvek, sla-boumnežev in drugih telesno in duševno ne dovolj razvitih ljudi ni nikak nov evangelij. Propagirali so ga v vseh deželah že neštetokrat razni zdravniki, sociologi in milita-risti. V raznih zavodih so si zdravniki sami vzeli to pravico in molčali o svojem, činu. Toda Nemčija pod Hitlerjem hoče sterilizirati na debelo, da se nemško "arijsko" pieme izboljša in pleve uničijo. Proti steriliziranju so navadno najbolj argumentirali duhovniki in na drugem mestu humanitarci. Pa tudi nemalo zdravnikov. Kajti kdo naj v vsakem slučaju z vso gotovostjo odloči, da je prizadeti res umsko bolan, neozdravljivo degeneriran, neozdravljivo po-kvečen itd.? Stvar ima torej dobre in slabe strani. Cerkve so od nekdaj nasprotovale vzgoji o spolni higijeni, neoziraje se na nevarnost, ki je prežala na mladino v velikih ljudskih središčih, v bordelskih nižinah, u-mazanih .proletarskih predelih, v bedi in smradu. Odpraviti to, bi bilo veliko bolj potrebno in koristno za izboljšanje človeškega plemena, kot pa steriliziranje duševno in telesno nerazvitih ljudi. Se danes se branijo šola, država in cerkev uvesti potrebno vzgojo o razumevanju spolov in spolne higijene. In še danes družba prav malo stori za odpravo slumsov in nižinskih četrti v mestih, ki so nič drugega ko gnojišče, na katerega so nametane najbolj obubožane človeške plasti. V prilog steriliziranja se je oglasil škof Ernest William Barnes v Birminghamu na Angleškem. Steriliziranje nerazvitih je religijozna dolžnost, pravi njegova eminenca. V stari dobi, ko je bilo človeštvo izpostavljeno borbi za samoohrano, so nesposobni in nerazviti poginili radi nezmožnosti, da se ohranijo v boju. Danes pa polnimo z njimi ogromne zavode, ki povzročajo ljudstvu težko finančno breme, je rekel škof. Zavodi so resnično natrpani. Ječe, blaznice in bolnišnice so polne. Kriv pa je sistem, ki ni nikoli dbpustil k ljudem polne resnice, in vzrok neštetim človeškim podrtinam je okrutni izkoriščevalni sistem, ki bi po vsi pravici sam spadal nikamor drugam ko v blaznico. Odpravite izkoriščanje, po-dnte slumse, zasigurajte vsa- kemu delo, zaslužek in dostojno preživljanje, pa bo glavni problem rešen. Neozdravljivo telesno in duševno bolni bi dobili zavetje in oskrbo v zavodih, ozdravljive bolnike pa se bi predalo v bolnišnice, da jih »premene v zdrava človeška bitja. Taka bi morala biti idealna človeška družba. Hitlerjevim fanatikom sicer ni toliko do izboljšanja "plemena", ampak za "izčiščenje" arijske rase tujih primesi — karkoli to je. Steriliziranje in ubijanje trajno onesposobljenih se bo torej v Nemčiji uporabljalo v zgrešen namen, zato bo v večini slučajev krivično in maščevalno. Zabava na north side Chicago, III. — Jugoslovanska socialistična organizacija št. 20 JSZ (srbskih sodrugov) in klub št. 16 JSZ priredita prvo veliko skupno zabavo v soboto 9. decembra v Aldine Hali, 911 Center St. Na severni strani Chicaga živi mnogo slovenskih in srbskih delavcev. Srbska organizacija št. 20 JSZ obstoji že mnogo let in je aktivna med srbskim delavstvom na prosvetnem in političnem polju. Slovenski klub št. 16 je bil ustanovljen v početku tega leta in s svojim aktivnim delom je pokazal, da je sposoben žeti uspehe. Oba kluba delujeta skupno, da zaide socialistična ideja čimjačje med jugoslovansko delavstvo na severni strani tega mesta. Na tu omenjeno zabavo že sedaj vabimo vse napredne delavce, da se bomo čimbolj seznanili, in pa da boste pomagali podpreti delo obeh klubov. Na tej zabavi bomo imeli dve godbi. Beuchaus Melody Boys in tamburaški zbor "Cr-vena Zvezda". Vstopnice v predprodaji so po 25c, in pri blagajni 35c. Za odbor, Sara Bojanovich. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointment» only Reaidence Tel.: Crawford s440 If no answer — Call Austin 6700 NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI * JE 1bkikvx ~~ 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi «.k.». . .,„. k.m. h k#m .IOT.iUra i>Jk#m : tod, , .ngU.k.m ¡n „.„¡k.m ¡„¡ka. naja posebnost so tiskovine za društva in trgovce : ■ m^m Proletarec, November I, 1933 Jesenski koncert 'Save' Chicago. — All ste že opa-lili v mehanskem časopisju "novo vprašanje", katerega je prinesel "new deal", vprašanje, kako naj posameznik por rabi s\oj prosti čas, ki je prišel s skrajšanjem delovnika? (Za brezposelne to vprašanje traja te več let, oziroma kako dot % i delo in priti do zaslužka ter kruha.) Ljudje, ki se zanimajo, kak ) bi iz posameznikov napravili "dobre" duše in s tem rešili socialna in ekonomska vprašanja, sugestirajo razne zabavne in prosvetne projekte, v katerih naj bi sodelovati tisti, katerim je Nira prinesla več prostega časa. Vsekakor pevcem \i pevkam socialističnega zbbra Save do sedaj vprašanje, kaj storiti s prostiir časom, še ni* delalo posebnih preglavic, ker so v pretežni večini "on the go". Če niso zaposleni z vajami, je pa kaj drugega. In pripravljanje za jesenski koncert, ki bo 26. novembra v dvorani CSPS, je za Savane že dalj časa važno vprašanje. Rezultat tega je lep program, ki po podan na tem koncertu. V daljšem sporedu pesmi sedaj gladimo "grče", ki so že približno iz-oblane in v prihodnjih par tednih popolnoma izginejo. Na tem ko*icertu bo gostoval tudi češki pevski zbor Karl Marx ter njegov tambu-raški odsek, ki bo igral tudi za ples. Znano je, da so Čehi do-*bri pevci in še boljši godbeniki. Posetnikom prihodnjega Savi nega koncerta se bodo gotovo dopadli češki tamburaši, Večinoma sami mladi fantje, okrog 25 po številu, ki tako igrajo valčke, polke in tudi za "mladino", to je angleške komade, da mora plesati tudi najbolj revmatičen človek. Boste videli, kako bo fletno! Vstopnice za program in ples so v predprodaji po 40 centov, pri blagajni bodo 50. Preskr-bite si jih, vsekakor si pa rezervirajte četrto nedeljo v novembru za Savin koncert. -v- , , r Pjpi prosvetna matica Jugoslovanske sorialiaiirm* /v«>/«> :i»3» >V. 26th Si. 4 III4 AMK II I ODBOR: Ivan Molek, Anton Garden, John Rak, Charles Pogorelec, tajnik. SEZNAM PODPORNIH DRUŠTEV VČLANJENIH V PROSVETNI MATICI Iz Bridgeporta, O. V soboto 11. novembra ob 7:30 zvečer priredi klub št. 11 veliko veselico z bogatim sporedom. V slovenščini bo vpri-zorjena igra "Postrešček Nace pri zasliševanju", v angleščini pa šala "Hi*am Blows". Dalje bodo na sporedu dekla-macije in razni drugi nastopi. Ta prireditev, ki se bo vršila v društevni dvorani na Boydsvillu, je prva y tej sezoni s tako bogatim sporedom. Nadejamo se, da nas obiščejo tudi rojaki iz sosednih naselbin. Vstopnina je samo 25c za osebo. Otroci do 12. leta so vstopnine prosti. Morebitni prebitek se porabi v agitacij-ske namene, za volilno kampanjo in v prid drugih aktivnosti našega kluba. Ker bo to ravno Martinova sobota, bo na razpolago novi mošt in pa newyorško vino. Na svidenje 11. novembra! Joaeph Snov, tajnik. Zunanji gosti na slav-nosti 30-letnice kluba st. 1 J. S. Z. Chicago, 111. — Na slavnosti 30-letnice kluba št. 1 v nedeljo 29. oktobra je bilo precej gostov iz drugih naselbin, posebno še iz North Chdcaga in Waukegana, od kjer jih je prišlo nad dvajset. Iz Detroita jih je bilo 18 — večinoma člani mladinskega oddelka kluba št. 114. Iz Oglesbyja, 111., je prišel Anton Udovich ter sodružici Po-har in Krneč; iz Nokomisa G. Plahutnik in John Rak st.; iz Springfielda sodružica Julia Krmelj; iz Lyonsa Martin Po-tokar s soprogo; iz Virdna, 111., je prišel Simon Kavčič, ki je sodeloval pri ustanavljanju kluba št. 1 in pri ustanavljanju prve socialistične organizacije v Chicagu pred "2. leti. V imenu ameriške socialistični stranke je prišel na slav-nost mihvauški župan D. W. Hoan, ki je bil tudi glavni govornik. — Poročevalec. Nemški zrakoplov Graf Zepeiin, (ki j« na tej sliki), je edini na svetu, ki ae je do cela posrečil, bodisi v prekooceanakih poletih in v prometnem oziru. Dne 26. oktobra je ponovno priplul nad Chicago. Vozil je iz Nemčije preko Atlantika v Brazilijo in nato v Severno Ameriko a Chicago za avoj cilj. Ta vožnja znaša razdaljo 13,500 milj. Do Akrona, O., je imel Graf Zepeiin 68 oaeb moštva in potnikov in tri več iz Akrona do Chicaga. *' Ta zrakoplov, ki je plul iz Azije preko Pacifika v Severno Ameriko, in že večkrat naa Atlantikom v Južno ter v Severno Ameriko, nad Sibirijo, nad Afriko itd., uporablja ae-danja nemška vlada za avojo propagando v inozemstvu, dasi nima za zgraditev in uapehe te zračne ladj.e nikakih zaalug. Bila je zgrajena in izpopolnjena pod*prejšnjimi nemškimi vladami, o katerih Hitler trdi, da ao bile več ali manj prežete z "marksizmom". Anglija in Zedinjene države sta tudi poskušali tekmovati Zeppelinu z ogromnimi zrakoplovi, toda dozdaj še brez uspeha. Več njunih zračnih velikanov je končalo katastrofalno z veliko izgubo življenj. Sijajno uspela proslava 30-letnice kluba št. 1 JSZ Neorganiziran socialist je kakor vojak brez orož>a. Trideset let je za slovensko organizacijo v Ameriki že precejšnja življenska doba. Mnoga društva, pa tudi centrale, ki obstoje 30 let in več, so že v postaranju. Ne pa klub št. 1 JSZ, ki je imel v nedeljo 29. oktobra v dvorani ČSPS na Za-padni 18. cesti slavnostno prireditev k svoji 30 letnici. Praznoval jo je ne kakor ostarela organizacija, nego v enako mladostno svežem navdušenju kakor ga je imel ob času ustanovitve. Vendar pa je bila razlika. Takrat še slabič—povsod neupoštevan in majhen, poslednjih par desetletij in danes pa delaven kakor še nikoli poprej. Klub št. 1 je eden onih redkih klubov v JSZ, ki si je znal polniti vrste in nadomestova-ti odstople in odpadle z novimi člani, in pri tem—kar je najvažnejše—ni pozabil, da se razteza njegovo agitacijsko polje ne samo med priseljene rojake, nego tudi med njihove tu rojene otroke. Klubi, ki so to zanemarili, so se starali in se starajo zaeno s staranjem svojih članov. Dvorana ČSPS prošlo nedeljo je bila polna. Vreme je bilo «a prireditve v dvoranah neugodno—ne zaradi kake snežne nevihte, ali nalivov, ampak zato, ker je bila izredno lepa nedelja—takorekoč zadnja prilika za družinske izlete v okolico mesta, ali pa na svetovno razstavo. Mnoge je to premotilo in jih ni bilo na prireditev. Drugi, ki so hoteli prisostvovati izvajanju bogatega sporeda, ali ki so naklonjeni klubu toliko da jih ne bi zadržalo ne tako ne tako vreme, so prišli in bili zadovoljni, da so prišli! Pripravljalni odbor je zagq-tavljal, da se spored prične točno ob 3. Obljube ni držal, ker je bilo ob 3. le dobrih 150 ljudi v dvorani. V pol uri pa se je napolnila. Zastor se je dvignil ob 3:35 in pred seboj smo imeli živo sliko, ki je predstavljala organizacijo: predsednika seje, udeležence razprav, delavce z zavihanimi rokavi, napis "V organizaciji je moč", napis "Trideset let kluba št. 1", mladež, odbornike organizacije pri, svojih poslih—tam-buraški zbor Crvena zvezda pa je ¡#ral Internacionalo! Občinstvo jo je poslušalo stoje. Zelo dober pričetek—so rekli ljudje. Joško Over je nato predstavil zastopnika SNPJ. Ivan Molek je prteel na oder. V izbra- \ nih besedah na poljuden način, jako na kratko je posegel nazaj v pionirske dni, katere je tudi on doživljal. Povedal je o delu dveh sporednih organizacij z dvema poljema toda istimi nazori, programom in cilji. "Fino je povedal", so bile pripombe drug k drugemu v sedežih. Nato smo čuli deklamacijo "Naš jubilej", nagovor živim in mrtvim pionirjem ter onim, ki so še na fronti. In apel tistim, ki bi lahko bili, pa se drže stran. Recitirala je Angela Zaitz. "Zdaj bo pa peia Sava", je naznanil Joško Oven. Zastor se dvigne in pred nami je mešan pevski zbor Sava. Vedno resni Jacob Muha dirigira. Peli so skladbe "Bratje le k soncu, svobodi", Kunčičevo "Jutranjo" in pa H. Riva-jevo "Dani se". Vsaka je žela odobravanje. "Sava" priredi koncert v nedeljo 26. novembra. Dobro je, da si ta datum zapomnimo. Petje vedri. Komaj "Sava" konča, že je Donald J. Lotrich na odru in v angleškem govoru vabi mladino v klub št. 1 ter tolmači čemu in zakaj. Ha-harmonika! Pogledamo v spored—ki je tudi tehnično zelo dobro sestavljen in lično tiskan—priznanje tiskarni S. N. P. J. Oblika revije 36. strani. čitamo: "Robert Zakovšek iz No. Chicaga igra na harmoniko". Se deček—pa zelo dobro igra! Pritiska na tipke in vleče. Meh pa spušča po dvorani ubrano melodijo. Seveda—mnogo ploskanja. Ko se poleže, se prikaže pred zastorom Charles Pogorelec. "Pozdravni govor v imenu J. S. Z.", je napisano v sporedu, ín C. Pogorelec ima to nalogo. Izvršil jo je malo po ribniško, nekoj;ko po slovensko, pa tudi ameriške slovenščine se je poslužil v svojem govoru in dokazoval ljudem, da delajo krivico klubu in sebi, ker ne pristopijo zraven. Sicer pa ni tako hudo, kajti ako bi klub Št. 1 ne imel članov in članic, kako neki bi zmogel tako prireditev! Zaključna točka prvega dela sporeda je bila enodejanka "Nova igra". Spisal jo je Ivan Ifolek, V nji vidite hišnega ata, ki je Že 30 let socialist in dela za stranko ter vse to— kakor se huduje njegova žena, ki ga jezno vprašuje, da kaj vendar ima od tegar Imata sina in hči, ki sta na tipičen ameriški način tudi zaverovana v "new deal". In Smolar, ki kandidira za zeta, tolmači :n.*-grantu Potrošku—tako namreč je ime našemu rojaku, da je on s svojim socializmom in s svojim socialističnim časopisom čisto iz mode, kajti zdaj imamo "new deal"! Ženi njegovi je hudo—k**j-ti kaj vendar ima od garanja —njen mož pa lahkomiselno motri vse to in se brije norca ter se smeje vsem skupaj. Na seje hodi, na shode, dela za stranko—pa nima prav nič koristi od tega. Umevno, da je ženi tako vedenje nepojmljivo, kajti ona ima opravka v hiši čez glavo, f>krbi z otroemi, skrbi za bodočnost—mož brez dela—a on se pa smeje! Neznosno ! Pa se pojavi Bradavica, mister Bradavica! Na sporedu je napisano: Bradavica, agitator. Človek bi mislil, da se ti prikaže pred oči navdušen agitator za preobrat, za socializem, za revolucijo ali kar že — na, pa vidiš gizdalina, ki se baha, da je v politični službi in agifira za Rooseveltov "new deal , za demokrate in ob enem pa izpove, da ni lepo, ker je toliko Slovencev v tem mestu, pa niti svojega aldermana nimajo, še celo garbič-kolektorja ne in ne šintarja! Prizor za prizorom vas drži v napetosti. Privihrata Po-troškova otroka—fant namreč iz banke in hči iz restavracije, in britko potožila, da je new deal navaden bunk! Agitator Bradavica—ker ne vidi drugega izhoda, pa pravi, da se mu vse tako zdi, da sta dobila plačilo po svoji vrednosti. S tem je dregnil v gnezdo prepira, beseda da besedo in Bradavica se znajde zelo proti svoji volji v škafu vode. Pač smola. "New-deal je padel v vodo", konsta-tira eden igralcev smeje. Vlogo Potroška je imel Andrew Miško. Ne mogla bi biti v boljših rokah. Potroškova žena Bara je bila Anna Miško, ki je fino igrala. John Ko-chevar je imel vlogo Smolar-ja in John Hujan se je na svoj karakterističen način postavljal v vlogi Bradavice. Oba sta bila zelo dobra. Potroškovega sina Rudija je igral Fr. Sodnik. Ne vem, če sem ga že kdaj prej videl na slovenskem odru. Mlad fant, ki pa ima dar za igralca in se lahko izvežba v dobro moč. Vlogo hčerke Til-ke je imela Alice Artach. Ona nam ni tujka na odru. Svojo vlogo je fino pogodila. V drugem delti nas je razveselil s svojo harmoniko Cot-maaov sinko Frank ml. Igral nam je zelo dobro tri komade. Culi smo nato češki pevski kvartet, in pa impresiven zbor S. N. P. J. St. 1, Chicago, 111.— Tajnik Joseph Werscay, 1504 S. 57th Ct., Cicero, 111. i St. 2, La Sail«, III. — Tajnik Fred MaHrai, 25 Central Park, Peru, 111. St. 3, JoKmtown, Pa. — Tajnik Illja Bubalo, 904 Cheatnut St. I St. S, Cleveland, O. — Tajnik Ludvik Modveshek, 6409 St. Clair Ave. St. 6. Morgan, Pa. — Tajnik Jacob Dermdts, Box 427. St. 10, Rock Spring», Wyo,—Tajnik John Omeyc, 1313 Clark St. St. 14, Waukagan. III.—-Tajnik John j Artach, 1015 Lenox Ave., No. Chicago, III. St. IS, Milwaukee, Wia. — Tajnik Frank Perko, 831 W. National Ave. St. 21. Pueblo, Colo. — Tajnik Joseph Hochevar, 2318 Cedar St. St. 34, Indianapolis, Ind. —- Tajnik Frank Krefel, fill Ketcham Ave. St. 36. Willock, Pa. — Tajnik John Dolenc, Box 73. St. 47, Springfield, III. — Tajnik Frank Cemazar, 1131 So. 11th St. St. 4». Girard, O. — Tajnik John Tancek, RFD 1, Avon Park. St/ 53, Cleveland, Ohio. — Tajnik Frank Hayny, 1271 E. 169th St. St. 64, West Newton, Pa. — Tajnik Anton Drager, RFD 2, Box 163. St. SI. Red Lodge, Mont. — Tajnik Charles Zakely, Box 753. St. 82. Johnstown, Pa. — Tajnik John Zupan, 417 Woodland Ave. St. 67, Herminie, Pa. — Tajnik Joseph Fliaa, Box 437. St. 66, Moon Run, Pa. — Tajnik Frank Močnik, Box 133. St. 102, Chicago, in. — Tajnica Ka-therine Bernik, 3204 S. Karlov Av. St. 104, West Allis, Wis. — tajnik Anten J črnin, li29 S. 62nd St. St. 106, Imperial, Pa. — Tajnik Jacob Zitko, Box 725. St. 119, Waukegan, III. — Tajnica Antoni« Rezek. 1124 Jackaon St.. No. Chicago, 111. St. 121, Detroit. Mich. — Tajnik Leo Junko, 550 Belmont St. St. 122. West Aliquippa. Pa. — Tajnik Frank Strobe]j, 125 Main Ave. St. 124, Forest City, Pa. — Tajnik Frank Ratai<\ Box 685. St. 126, Cleveland, Ohio. — Tajnik John J. Gabrenja. 22010 Ivan Ave. St. 137, Cleveland, O. — Ta/nlca Antoinette Simfič, 1091 Addison Rd. St. 13S, Canonsburg, Pa. — Tajnik John Troha. Bx 166, Strabene, Pa. St. 142, Cleveland, Ohio. — Tajnik Louis Mrmolja, 780 London Rd. St. 147, Cleveland. O. — Tajnik Leonard Poljftak, 6319 Carl Ave. St. 158, Euclid, O. — Tajnik Matthew Debevc, 20230 Goller Ave. St. 168, Conemaugh, Pa. — Tajnik Bias BrezovSek, Box 74. St. 177, Reliance, Wyo. — Tajnik Peter Grohar, Box 63. St. 192, Milwaukee, Wis. — Tajnica Frances Gradisar, 732 W. Walker Street. St. 198. Willard, Wis. — Tajnik Mike Krultz, R. 1, Box 121. St. 204, Lucerne, Pa. — Tajnik John Matičič, 376 Miller St. St. 206, Gross, Kans. — Tajnik Louis Vene, Box 94. St. 234, Milwaukee, Wis. — Tajnik John Gallun, 430 S. 2nd St. St. 237, Conneaut, O. — Tajnik Joseph Sadmak, 598 Orange St. St. 244. Kay lor, Pa. — Tajnik An-ton 2agar, RFD 2, Box 37, East Beady, Pa. St. 254, Boa Air, Pa. — Tajnik John F. Korber, RD 2, Box 79, Johnstown, Pa. St. 2C2, Farrell, Pa. — Tajnik Ciril Furlan, RFD 1, Box 396, Sharon, Pa. St. 267, Sublet. Wyo. — Tajnik John Krziinik, 601 Emerald St., Kem-merer, Wyo. St. 266, Ely. Minn. — Tajnik Jacob Kunstelj, Box 913. St. 278, Mayaard, O. — Tajnik Joe Zlatoper, Box 22. St. SS2, Little Falls, N. Y. — Tajnik Joaeph Cvetezar, 67 Petrie St. St. 287, Burgettstowa, Pa. — Tajnik Frank Laarich, 10 Linn Ave. St. 296, Bridgeville, Pa. — Tajnik John Zigman, Box 674. St. 297, Raton. New Me*. — Tajnik Joe Radosevich, Box 33. St. 29t, Walsenburgh, Colo. — Tajnik George Stiglich, 525 Main St. St. 312, Clevelaad, O. — Tajnik H. Stanich, 722 E. 160th St. St. 3IS, Baggaley, Pa. — Tajnik John Reanik, Box 185, Hostetter, Pa. St. 322, Ouabains, Minn. — Tajnica Mary Smolta, 227 W. Poplar St. St. 344, Sheboygan, Wis. — Tajnik Leo Milostnik, 1226 Alabama Ave. St. 356, Power Point, O. — Tajnik Stephen Chuck, Box 45. St. 366, Puraglove, W. Va. — Tajnik John Gallun, Bx 63, Osage, W.Va. St. 412, Frederick. Colo. — Tajnik George Zadel, Box 195, Firestone, Colo. St. 434, Araaa, Kans--Tajnik Martin KrušiČ, Box 114. St. 447, Nanticoke, Pa. — Tajnik Mike Ferlin, 518 Jenes St. (rear). St. 44», Cicero, 111. — Tajnik Frank Margolle, 1801 So. 58th Ave. St. 464. Point Marion. Pa. — Tajnik Tony Zupančič, Box 861. St. 535, Akron, O. — Tajnik Leo Bregar, 584 Jersey Ave. St. 559, Chicago, III. — Tajnik Donald Lotrich, 1937 S*> Trumbull Ave. St. 564, Detroit, Mich. — Tajnik Andrew Grum, 12530 Maine St. St. 569, Fontana, Calif. — Tajnik Anton Richter, R. 2, Box 553. ✓ St. 573, La Sane, III. — Tajnik Anton Mahnich, 1156—3rd St. St. 600, Johnstown, Pn. — Tajnica Mary Konchan, R. D. 7, Box 187. St. 609, Arm«, Kans. — Tajnica Mary Gorence, Box 114. St. 683, Hntchison, Pa. — Tajnik Frank Juvan, Box 68, Herminie, I Pa. St. 712, Johnstown, Pa. — Tajnica Josephine Bizjack, 669 Ruasell Av, Federacija SNPJ, Chisholm, Minn — Tajnik Frank Klun, Box 658. S. S. P. 2. St. 20, Cleveland, O--Tajnik Wm. Candon, 1058 E. 72nd St. St. 27, Forest City, Pa. — Tajnik Frank Leben, RFD 2, Box 46. St. 29, Ensmclsv, Wash. — Tajnik Ciril Erraenc, Box 97. St. 48, Arms, Kans. — Tajnik Math Ulepich, R 2, Box 410, Mulberry. St. 61, Barborton, O. — Tajnik Joseph F. Valenčič, 464 Franklin Av. St. 70, Krayn, Pa. — Tajnik Andrew Milavec, Box 1. St. 60, Herminio, Pa. — Tajnik Jacob Peternel, Box 812. St. 174, Pnrsglovo, W. Vs. — Tajnik Frank Pelan, Box 67, Jere. St. 181, Power Point, O. — Tajnica Mary Bogataj, Box 12. St. 211, Gowanda, N. Y. — Tajnik John Vehar, 141 Miller St. J. P. Z. S. St. 19, Milwaukee, Wis. — Tajnik Leonard Alpner, 7U8-A W. Puree Street. S. D. Z. St. 27, Cleveland, O. — Tajnik Joa. F. Dum, 15605 Waterloo Rd. J. S. K. J. St. 36, Conemaugh. Pa. — Tajnik John Brezovec, Box 126. SAMOSTOJNA DRUŠTVA "Vijolica", Milwaukee. Wis. — Tajnik Joseph Vidmar, 2029 W.Brown Street. KLUBI J. S. Z. St. 1, Chicago, III. — Tajnik Peter Bernik, 3204 S. Karlov Ave. St. 3, Oglesby, 111. Tajnik John Pohar, Box 63. St. U, Bridgeport, O. — Tajnik Joseph Sne y, RFD 1, Box 7. St. 37, Milwaukee, Wis. — Tajnik * Frank Poliinik, 1238 S. 23rd St St. 47, Springfield, III. — Tajnik Joseph Ovca, 1841 S. 15th St. St. 69, Herminie, Pa. — Tajnik Anton Zornik, Box 202. St. 116, Canonsburg, Pa. — Tajnik Frank Samsa, Box 684. St. 180, West Allis, Wis. — Tajnica Mary Musich, 1917 E. 72nd St. St. 222, Girard. O. — Tajnik John Kosin, 1006 State St. KULTURNA DRUŠTVA IN ZBORI. VČLANJENI V PROSVETNI MATICI Soc. pevski zbor "Sava", Chicago, lil. — Tajnik Anton Garden. 2315 S. Ridgeway Ave. Soc. pevski zt-or "Zarja", Cleveland, O. — Tajnik John Krebel, 1074 E. 66th St. See. pevski zbor "Svoboda", Detroit, Mich.—Tajnik John Zornik, 9050 Concord Ave. Dramski klub "Zora", Pueblo, Colo. — Tajnica Rose Radovich, 108 Rice St. Dramsko društvo "Anton Veroviek", Cleveland, Ohio. — Tajnica Mary Yeray, 14311 Thames Ave. Dramsko društvo "Soča", Strabene, Pa. — Tajnik Joseph Zupančič, Box 206. Dramsko druitvo "Traunik", Tran- nUr, Mich. — Tajnik John Truden, Box 12. Gospodinjski odsek S. N. D., Waukegan, 111. — Tajnica Frances Le- skovec, 1039 Adams St., No. Chicago, 111. Ženski odsek Zadružne prodajalne. Waukegan, III. — Tajnica Mary Hodnik, 1040 Wadsworth Ave., N. Chicago, 111. I zob. in «ab. dom. Library, Pa. — Tajnik Nick Triller, Box 121. Izob. in dramski klub "Slovenia", San Francisco, Calif. — Tajnik Antho« ny Kastellic, 628 Kansaa St Čitalnica S. N. D., Wankegan, III. — Tajnica Anna Mahnich, 624 Helmholz Ave. Slovenski dom, Gowanda, N. Y. — Tajnik Jernej Kraiovoc, 153 Beech Street. . » Izob, društvo "Vihar", Krayn. Pa. — Tajnik Anton Tauzelj, P. O. POSAMEZNIKI Joseph in Anna Kotar, Detroit, Mich. OPOMBA. — Tajnike včlanjenih itrganiziKtj jtrorimo, ako znftazijo kako ftoin-ito r na*lovih, naj to roce tajniitvu Prom etne matiee, da jo v bodo te jto pravi. slovenskih otrok, ki nam je v zaključni točki drugega dela podal recitacijo "Klic mladih". Scenerija je Jbila primerna prizoru; nad dvajset otrok—mislim da so skoro vsi iz Pionir-jeve slovenske šole, je sodelovalo. Nedvomno sta imela Katka Zupančičeva ter Louis Be-niger, ki sta imela ta prizor v oskrbi, veliko dela. Na slovenskih odrih v Ameriki so taki recitacijski zbori otrok redki — ako so jih sploh že kje imeli. "Zdaj pa bo govoril župan D. W. Hoan iz Milwaukeeja", je naznanil Joško Oven. Isto je bilo napisano v sporedu, am pak marsikdo ni verjel, češ, "nalašč so ga uvrstili, zato da bi dobili več ljudi!" Toda pred nami je stal Hoan in občinstvo ga je viharno pozdravljalo. S svojim govorom je napravil najboljši vtis. Mnogi so ga videli in slišali prvič. Govoril je na kratko še Filip Godina, ki je prinesel klubu pozdrave društva Slavije št. 1 SNPJ, katero letos istotako slavi svojo tridesetletnico, Mike Ladevič pa je v vznesenih besedah pozdravil klub št. 1 v imenu zavednega srbskega delavstva. Zadnja točka sporeda je bila času primerna dramska slika "IV Trial". Prizor, ki predstavlja sodnika, kateri je uverjen, da postopa pravično, dasi oČividno kaže svojo naklonjenost privatnim interesom. Vidite prosekutorja, mladega, ambicioznega politika, ki si kleše pot naprej na račun bednih in z demagogijo, lažnim patriotizmom in z aro-gantnostjo. Med njima je delavec, ki je potisnjen v ječo in nato pred sodni stol zaradi pi-ketiranja, zaradi "kaljenja javnega miru", vsled osumlje-nja, da je nevaren radikalec itd. Obravnavi pa prisostvuje» porota—ne navadna porota, nego "jury of the people", kakor naglaša v svojem pravore-ku njen načelnik. Sodnik je bil Oscar Godina. prosekutor Johnny Kochevar> delavca Svetlicka je predstavljal Johhny Rak, sodiščni klerk je bil Frank Sodnik, in načelnik Porote Frank Zaitz. Prizor je bil močan argument za odpravo socialinih krivic in na občinstvo je napravil velik vtis. Johnny Koche-var in Johnny Rak sta bila v svojem argumentiranju izbor-na. Sploh je bila vsa igra prav dobro vprizorjena. Program je bil končan nekaj minut pred 7. Trajal je skupno z odmori S in pol ure. Malo predolgo za nekatere. Govorov je bilo preveč, je po- tožil kdo tu in tam. Ampak vsi pa: "Fino je bilo—imeniten program!" In to je v resnici tudi bil. Po sporedu je večina občinstva ostala v dvorani in se zabavala do polnočne ure. Igral je 4 J. Kochevarjev orkester, med sporedom pa tamburaški zbor "Crvena zvezda".—X. Priredbe društev JOHNSTOWN. PA. — "Naia Slo-ga" it. 600 SNPJ. Veselica v soboto večer 18. nov. Igra "2enitev" v nedeljo 19. nov. 1933 v Slov. del. domu na Moxhamu. fenci/s RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale A ve. Chicmgo, III. Tel. Crawford 1382 Pristna in okisna domala jedila Cene zmerne. Postrežba točna. < «■ ■■■■■■■■■■■■ ■BARETINCIC & SON fa * POGREBNI ZAVOD " 424 Broad Street i JOHNSTOWN, PA. I ji Tel. 1476 ■ I A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, „ ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEAL! H NO. 1364 PubliJied W««kly at 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL., November 1, 1933 Telephone i Rockwell 2S64 VOL. XXVIII. Seven Years Ago 'Gene Debs Died, Yet He Still Lives The A. F. of L. I Will Ballyhoo Change The Profiteers? BY JAMES ONEAL Seven years ago on October 20, 1926, Eugene V. Debs died at Lindlahr Sanitarium, near Chicago. His death was the passing of the most powerful labor agitator in this country, the spiritual leader of the Socialist movement, the fiery crusader and lover of human kind. There is little doubt that his imprisonment shortened his life, although 'Gene always assured his friends that he was not conscious of the stone walls and steel bars. Several books have been written of 'Gene Debs, each one having a merit of its own, but the final biography - remains to be written. Four men, perhaps five, stand out in the older generation of the Socialist Party, 'Gene Debs, Victor L. Berger, Morris Hillquit, Meyer London, and Ben Hanford. Berger was the incomparable organizer of victory; Hillquit the philosopher, economist and logician; London the soul aflame in resentment against abysmal wrongs; Hanford the master of a form of proletarian oratory that escapes definition, and Deba depicted above. To know these five comrades was to be proud of the movement of which they were accepted leaders. Each towered high in the movement • and was loved by the party members. 'Gene Debs was of the angular build of Lincoln without the latter's apparent awkwardness. In his presence one was impressed with bis intense earnestness. His sincerity and profound convictions overwhelmed those with whom he talked. An opponent might disagree with him and yet affirm his affection for Debs. He was the best known man in Terre Haute and it was difficult for him to complete an errand in the business section 'because so many stopped to talk to him or to grasp his hand. Debs had unswerving confidence in the working class. At times he was impatient with the workers and often with their representatives, but this was due to his eagerness to get the workers marching under their own class banner in every phase of the class: against the war was deliber-struggle. ately planned with full knowl- In five elections he was the ledge of the consequences. The presidential candidate of the writer stopped in Terre Haute Socialist Party, the last time a few weeks before the Can-— in 1920 — when he was a ton meeting and was told by prisoner in the Federal peni-1 'Gene what he intended to do. tentiary at Atlanta. In the first The war mania was high. He four elections, 1900 to 1912, contended that some one must Debs was always assigned for squarely challenge the Espion-his final speech to Terre age Act and that it was his Haute. We who received him, duty to do it. His arrest, trial, who arranged those meetings, conviction and his defiant knew how much 'Gene Debs speech in court are now a part gave of his life to the move- of Socialist history, ment. Seven yeara ago he hurt us He began these tours stock- by passing on, and every anni ed with physical energy; versary of his death leaves us when he reached the end he was guant and haggard, although as mentally alert and as spiritually alive as when he started. He lost weight and months would pass before he would recover from the ordeal. He could not resist the attentions of the audience at the end of a meeting or of friends in a hotel. For that reason one comrade was always assigned to him whose main duty it was to drag him away from these attentions so as to conserve his energy. The campaign of 1908 was the most severe ordeal of these campaign struggles. That was the year in which the party hired the "Red Special" train and financed it largely from collections taken at meetings. How Debs survived that fearful drain on his vitality is a mystery. When he arrived in Terre Haute, he was happy but near exhaustion, and yet that final speech of the campaign measured up to his best. Oratory was not a gift with 'Gene. Hp enjoyed telling the story of his first attempt before a chib of whiich he was a member. He spent weeks in careful preparation, determined to carry the audience by storm, but when he faced his friends he wilted. So did the prepared address! However, he became one of the greatest speakers of his time. Wendell Phillups and Robert G. Ingersoll, the latter a personal friend, both masters of platform ';atory, had the greatest influence upon 'Gene's style, although he did not imitate either. Here it may be said that the Canton speech he delivered still keenly conscious of our measureless loss. 'Gene Debs, soul of the proletariat, courageous fighter for the class for whom you lived and died, we dip our red banner in salute to your memory! By NORMAN THOMAS It is with profound disappointment that alt Socialists, all foes of Fascism, all lovers of labor's cause, must view the record of the recent A. F. of L. convention. That convon There is a real reason why nomic system, based as it is the ballyhoo of 1933 will not 1 upon the ability to produce succeed as well as the same j abundantly, can not continue, course in opinion-making did Industry has coiiapsed, not be-in 1917. Back in the days of icause millions refuse to be tion itself was somewhat awai* of j the war it was the Workers kept in poverty, but because the crisis it faced. It heard not^with- who were to be psychologized, the many have consented to out disquietude Geneiui Johnson's j Today the Masters of industry i produce much and consume declaration that labor unions should / l * ». be regulated by government, that are thnt a «. •nd 8;mctimos muiuaMy hostUe crif' - ',eal|8 The worker, unions. Who can blame them if un- mUst be #iven a lot more than der these circumstsnces they seek the codes thus far approved to lorm independent industrial un- allow them. And the unem- lnvo!vefd?Cir WhateVer thC ri8ks' p,oyed must *et i^initely more than the fcrod, clothing ARCH UGH i""" ik Lotwch PRESENT-DAY YOUTH "Willie." cried his mother, "come into the house this very minute. I have some errands for you to do." "Why, mother!" exclaimed Willie. I want to grow up to be a law-abiding citizen. Dad says the new code forbids child labor." Some Mistake About Loons "Crazy as a loon"! Who in the 'ell ever heard of a loon so loony as i. . . , ... to go hungry in the midst of plenty? j b° gIV0T1 to the under-priVlleg- millions? Because unless W hy not pay high wages if the |tbc power is given them to worker is a cash customer? consume abundantly, this eco- and fuel allowances which are now being promised for the fast-approaching winter. Why must more than that WONDER WHAT OU IGHBORS THINK? Our Doings Here and There The English Section of branch No. 1 Chicago, held a very interesting meeting last Thursday night at the office of Prolctarec. About 20 comrades were present and participated in the lively discussion that took place. Several new members were initiated. The next meeting will be held on Friday, November 10. All members are urged to he present and bring a friend along, e e e Prolctarec is now being published on 0 pages. Ever since it was reduced to 4 pages numerous articles and reports had to wait for publication for a week or more at times because of lack of spsce. Six pages still does not meet the requirement! for all material we receive every week nevertheless, it permits more of our branches to be presented with their activities in each issue. The task now is, circulstion. Branches in the larger citiea can help in this respect bv ordering bundle orders each week for distribution among friends and sypathizers. This would in turn help our solicitors get new subscribers snd would at the same time ad-vert;se their local branch doings, e e e On November 26, Singing Society Sava of branch No. 1 will hold its concert at the CSPS Hall. All summer the singers have been rehearsing for this affair and promise a real treat to all that attend. Besides their own numbers, "Karl Marx," a Bohemian Socialist chorus, will feature en the program with a selections. In the evening there will he dancing with music furnished Ksrl Marx, a string orchestra. They will also participate in the program with their instruments. * • On the North Side, branch No. 1« JSZ holds its nef ';n"n cvrv 3rd F» i day of the month at 2250 Clybourn Ave. There are a number of Socialist sympathizers on the North Side who as yet are not members of this branch. We urge them to join and become active members of the Socialist Party. On Saturday, December 9, this branch in conjunction with hrsnch 20 will sponsor a dance at Aldine Hall, 911 Center St. Good music and a good time is assured. The admission is 25c in advance and 35c at the door. • * • Back in 1903 the first lodge of the SNPJ was organized. It was named Slavija. Since then hundreds of lodges organized under the SNPJ and today this fraternal organization is the largest among the Slovenes in America. On Sunday, November 19, lodge Slavija will celebrate its 30th Anniversary with a nm^im an' dance at the SNPJ Hall. The afternoon performance will consist of a play, short sketches, singing and short talks by lodge representatives. Pioneer lodge will participate with a short skit and the singing will be furnished by Sava, Preaern and other singing societies. Admission tickets are 35c in advance and 40c few at the door.—John R.k We can honestly say that Socialism has had a triumphant weekend. Branch No. 1 of the Jugoslav Socialist Federation, we could say, had a fitting and successful 3 day celebration of its 30th anniversary. Fir t, it held one of the vmost successful business and lecturf meetings cf its long and struggling career last Friday night. I don't remember that the attendance was ever bigger at any of the meetings in the last ten years. At least a half dozen new members wtre added and comrade Molek's lecture on the NRA was timely. We went away from that meeting in high spirit. • * • Tin n Saturday night the young comrades had their turn. A debate was -arranged between comrades Henry Kavi?ic and Ray Traunik re-precxnAing the English station of bran h 114 JSF of Detroit, Mich., anf town representations the brr - h h"s hsd at any time of their d ing^. This rhould add encouragement to the members of braneh No. 1 to carry on their work and an inducement t"> their symprthizers to join the party «> that the next Anniversary can be celebrated even in greater style. —kn. Income and Outgo Archimedes might have been a swell figgnrer, because they say he squared the circle, but whit we want to know is how to make two ends going i* opposite d'r^etions in a straight line meet at the home Pitta*