VESTTHK
LETNtK XL.
CELOVEC, PETEK, 26. JUHJ 1985
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt
Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov
P. b. b.
ŠTEV. 30 (2236)
OB ROBU OZN-KONFERENCE ŽENA V NAiROBiJU:
Napetosti med državami v razvoju in industrijskimi državami
Po agenturnih poročiiih je prišio na 3. OZN-konferenco žena in na Forum nedržavnih organizacij žena na univerzi giavnega mesta v Keniji okoii 10.000 udeieženk. V ospredju razprav niso zgoij „ženska vprašanja", temveč tudi spiošno poiitične teme. Na primer apartheid v Južni Afriki, cionizem in paiestinsko vprašanje itd.
Dan vstaje stovenskega naroda
so praznova!i po vsej S!ovenij!
S številnimi prireditvami, svečanostmi in spominskimi srečanji po vsej Sloveniji so ob koncu minulega in v začetku tega tedna počastili letošnji dan vstaje slovenskega naroda. Na teh prireditvah so se spominjali 22. julija 1941, ko se je tudi v Sloveniji začel oborožen upor proti nacifašističnim okupatorjem; obujanje spominov na junaške čase narodnoosvobodilnega boja pa so povezali z obravnavanjem problemov, ki se postavljajo v današnji stvarnosti.
Osrednja slovesnost ob dnevu vstaje je bila v ponedeljek v Ljubljani, kjer so v navzočnosti vodilnih predstavnikov Slovenije podelili vrsto nagrad in priznanj. Z nagrado vstaje je bilo letos nagrajenih pet oseb. Med dobitniki posebnega priznanja je tudi Koroška osrednja knjižnica „Dr. Franc Sušnik" v Ravnah, in sicer za dokumentarno publikacijo ..Bibliografija narodnoosvobodilnega boja in fašističnega nasilja na Koroškem" (o kateri smo poročali tudi v našem listu). Plaketo ZZB NOV Jugoslavije za razvoj prijateljskih odnosov in sodelovanja pa sta med drugimi prejela tudi bivša partizanska borca iz Avstrije: Miha Šporn-Voranc iz Železne Kaple in Sepp Filc-Joži iz Štajerske.
Med udeleženci slovesnosti, na kateri je slavnostni govor imel predsednik predsedstva SRS France Popit, sta bila tudi predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc in tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm.
Oetovne seje odborov ZSO
s težišči na pripravah za jesensko deio
Za črnko v Južni Afriki je pritisk tamkajšnjega apartheid-režima še mnogo večji kot pa za moškega s č'no kožo. Za deiovno dovotjenje mora poieg potnega iista predio-ž'ti še potrdiio o trimesečnem inji-ciranju „depo-provera", koncentriranega kontracepcijskega sredstva, K' je zaradi svojih škodijivih posledic v večini zahodnih držav prepovedano. Tudi žene v paiestinskih begunskih taboriščih so izpostavljene neverjetnemu nasiiju. Posiliva in usmrtitve ponavadi spremijo „preiskovaine akcije" izraelske vojske. Med žrtvami so mno-9okrat tudi otroci, so poročate v Nairobiju paiestinske žene.
Zahodne države so hoteie ravno
To je bila ena od ugotovitev med Pogovori, ki jih je imela delegacija SZDL Slovenije prejšnji teden med svojim dvodnevnim obiskom v Fur-^nijj-Julijski krajini. Predsednik Šetinc je pri tem svojem opozorilu mislil razne osnutke zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, ki vsebujejo poleg pozitivnih členov tndi celo vrsto omejevalnih in diskriminacijskih določil, kakršnih Slovenci gotovo ne bi mogli sprejeti. (Kakor nalašč bi šetinčevo ugoto-vitev lahko prenesli tudi na avstrijsko oz. koroško sedmojulijsko zakonodajo, ki bo prihodnje leto stara deset let, pa je koroški Slovenci siej ko prej odklanjamo, ker ne Predstavlja izpolnitve določil člena
diskusijo o takih vprašanjih iztočiti iz dnevnega reda zasedanja, zato so zahtevate pri izgiasovanju resolucij in skiepov načeto konsenza (sogiasja). Predstavnice držav v razvoju se temu niso podredite. Kompromis bo giasovanje o zakijučnem dokumentu na osnovi konsenza, o ostaiih zadevah pa bo odiočaia večina.
Tudi gospodarska in mirovna vprašanja v vetiki meri zaposiujejo udeieženke zasedanja. V ospredju so vsekakor razprave o ameriških načrtih oboroževanja v vesoiju. Giavni predmet diskusij pa je siej ko prej ..strateški program do ieta 2000", ki obsega 58 točk. Opazo-
7, temveč nasprotno pomeni občutno krajevno in vsebinsko okrnitev pravic, ki so nam zajamčene z mednarodno pogodbo.)
Pogovori, ki so jih med obiskom vodili predstavniki Slovenije s svojimi sogovorniki iz Furlanije-Julijske krajine, so seveda obsegali široko paleto vprašanj, ki zanimajo obe deželi in državi. Pri tem je šlo za razne oblike sodelovanja, kjer so ugotavljali še mnoge neizkoriščene možnosti ter poudarili pripravljenost da napravijo v tej smeri konkretne korake naprej. Važno mesto pri vseh stikih pa je zavzemalo prav vprašanje narodnostnih skupnosti — italijanske v Jugoslaviji in
valci konference poročajo, da v nekaterih točkah še ni soglasja.
Do bistvene spremembe staiišč je prišio pri pojmovanju deiitve vtog med moškim in ženo. Pred dobrimi desetimi ieti, na 1. konferenci v Mehiki, so raziični pogiedi obstojati ziasti med ženskami aktivistkami zahodnih držav in ženami iz držav v razvoju. Siednje so poj-movaie diskusijo o odpravi deije-nih viog med moškim in ženo kot neko „umetno feminiziranje", ki bi po nepotrebnem hromiio boj 3. sveta proti (neo)koioniainemu izkoriščanju. Danes Da se tudi žene v 3. svetu čedaije boij upirajo nepravični, mnogokrat po krajevnih tradicijah pogojeni deiitvi viog.
Zakijučni dokumenti, ki jih bodo izgiasovaii na koncu konference v Nairobiju, bodo potem siužiii za podiago nadaijnjim prizadevanjem za uresničevanje vsestranske enakopravnosti žensk.
slovenske v Italiji. Do izraza je prišlo vzajemno prepričanje, da sta skupnosti pomemben dejavnik pri razvijanju prijateljskih odnosov med državama.
Izraz važnosti, ki ga temu vprašanju pripisujejo v Sloveniji in Jugoslaviji, je bilo tudi zaključno srečanje predstavnikov SZDL z enotno delegacijo Slovencev v Italiji. Le-ta je goste iz Slovenije seznanila s prizadevanji za dosego zaščitnega zakona, predsednik Šetinc pa je zagotovil, da matična domovina ne bo varčevala z napori, da bi Slovenci v Italiji dobili tako zaščito, ki bi bila v skladu z njihovimi potrebami in hotenji.
Šolsko vprašanje je slej ko prej najbolj pereč problem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V tej luči so člani upravnega in nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij prejšnji teden na seji, ki jo je vodil predsednik nadzornega odbora Lipej Kolenik, razpravljali o dejavnosti ZSO v minulih in prihodnjih tednih.
ZSO bo tudi v bodoče podpirala dejavnosti komiteja za obrambo dvojezične šole, je bilo sklenjeno. Znotraj ZSO pa se bo delo osredotočilo na mobiliziranje baze v obliki obnovitve in krepitve krajevnih odborov ter mladinskih in drugih struktur. Prav tako bosta neobhodni boljša koordinacija vseh članic ZSO in poglobitev stikov z novinarji in demokratično javnostjo. Člani obeh odborov so pozdravili sklepe Gospodarskega odbora za načrtno izobraževanje gospodarskih kadrov v Mladinskem domu SŠD v Celovcu.
Zelo živahna razprava je tekla o jesenskem delu ZSO. Zaključek razprave, v kateri so sodelovali skoraj vsi odborniki in odbornice, je izzvenel v tem smislu, da bodo morale vse strukture ZSO, tako pisarne in ustanove kot tudi vključene organizacije v jesenskih mesecih še bolj okrepiti delo na terenu, in to predvsem v tistih krajih, kjer je bilo v zadnjih letih premalo storjenega. Sklenjeno je bilo. da se bo ZSO resno spoprijela z vsemi tistimi posa-
mezniki, ki še ne vidijo potrebe, da mora biti naša prva skrb naš ogroženi človek na dvojezičnem ozemlju.
*
Gospodarski odbor ZSO je prejšnji teden na svoji prvi delovni seji v novem mandatnem obdobju razpravljal o težiščih in smernicah svoje bodoče dejavnosti.
V ospredju je stala problematika podjetja zavornih obiug v Šentjakobu v Rožu. Gospodarski odbor je soglasno ugotovil, da je akcija, ki je naperjena proti novemu podjetju, političnega značaja in da za njo stojijo nemškonacionalne sile, katerim pa je žal uspelo pridobiti tudi nekaj neinformiranih Slovencev v Šentjakobu. Pristojno občino je GO ZSO pozval, da podjetju izstavi ustrezna dovoljenja za proizvodnjo.
Poleg tega je GO ZSO razpravljal o jesenskem delu in ugotovil, da je potrebna posebna pomoč zasebnemu sektorju gospodarstva. Pozornost bo treba posvečati izobraževanju gospodarskih kadrov ter skupno z Zvezo slovenskih zadrug in GO NSKS izdelati srednjeročni gospodarski program. Pri tem mora biti težišče gospodarskega udejstvovanja predvsem v tistih predelih dvojezičnega ozemlja, kjer v zadnjih letih ni bilo tozadevnih dejavnosti; to so v prvi vrsti področja Zgornjega Roža in Ziljske doline, pa tudi Kanalske doline.
Zakon o manjšinski zaščiti nima vrednosti če za prizadeto
manjšino ni sprejemijiv
PREBEHUE
na
strani
2 Kakšno vrednost imajo „vrednote" avstrijske vojske
2	Priprave za
52. Ceiovški sejem
3	SPZ pri krajevnih društvih v Podjuni
4	Kartografija v siužbi germanizacije
5	Poietne igre
na starem gradu v Bekštanju
8 Kapeiškišahisti napredovati v 1.razred
..Požiahtnjevaici" vina
povzroči!! avstrijskemu gospodarstvu ogromno škodo
A!i je državna pogodba
res !e drugorazrednega pomena"?
Proizvajalci vina in trgovci, ki so nekaj let imeti mastne dobičke z vinom nižje kakovosti, ..požlahtnje-nim" s strupeno snovjo dietilengli-kol, so izzvali za avstrijsko vino-gospodarstvo katastrofo do sedaj še nepoznane razsežnosti. Večina evropskih držav je omejila ali sploh zaustavila uvoz avstr. vina. Ne mine dan, da ne bi kje odkrili novih količin zastrupljenega vina. Tudi v ZDA so avstrijska vina že izločili iz prodaje.
Avstrijske oblasti so z obširnejšo raziskavo pričele z veliko zamudo šele zdaj, čeprav je postalo kaznivo mešanje vina s strupenim dodatkom dvojnega alkohola prvič znano že na začetku leta. Na Koroškem pa menda do zdaj še ni bilo nobenih uradnih kontrol vina. „Winzergenossenschaft Krems" je eden izmed prodajalcev zastrupljenega vina, v grozdnem soku bratov Gril) pa so odkrili količino 16 gramov dietilenglikota na liter — za
občutljivega človeka je to lahko že smrtna količina, Obe tvrdki imata svoje podružnice tudi na Koroškem — v Beljaku in v Celovcu. Pristojne oblasti pa križem rok: referent za zdravstvo Gallob, šef celovškega tržnega urada Zwick in deželni sanitetni direktor Olexinski so se izgovarjali na pristojnost ministrstev za zdravstvo in kmetijstvo ali celo na nepoznavanje obsežnosti škandala.
Vprašanja, kako brez obremenitve okolja zdaj odstraniti ogromne količine zastrupljenega vina, si pristojni ljudje niti ne upajo zastavljati. Francoski in nemški vinoproiz-vajalci se že zdaj lahko veselijo: znebili so se sicer majhnega, a neprijetnega konkurenta.
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu je izjavila, da njena avstrijska vina ne štejejo med prizadete znamke. Njena prodaja jugoslovanskih vin pa se je v preteklih dneh skokoma povečala.
Pri interpretirgnjg medngrodnib pogodb, z/gsti tgbib, b: zlvstriji ng/g-ggjo do/očene obveznosti, so Mr gv-strijsbi po/itibi že vedno ze/o sgmo-vo/jni. Pomis/imo sgmo ng č/en 7. državne pogoje, bi gg v /Ivstriji zdgj že po/nib trideset /et interpreti-rgjo, rgzgmejo h? spoštgjejo vedno tgbo, M mgnjsinsbi zgsčiti ngmenje-ng do/oči/g prc jgnbcionirgjo v ng-sprotjc.' v očitno disbriminirgnje mgnjšin m v ogrožgnje njrAofegg ob-stojg. Zgbon o ngrodnib sbgpingb, bi gg s/gvijo bot „sirobogrgdno" m „v evropsbem merdg vzorno" izpo/nitev do/oči/ č/eng 7, je v prgvem pomeng besede brong sprenevedgnjg m s/epo-miienjg.
^edgj $o gvstrijsbi po/itibi zg svoje sgmovo/jno to/mgčenje medngrodno-prgvnib do/oči/ in obveznost! ngš/; novo ^or/roeje: oborožitev gvstrijsbe vojsbe z rgbetgnij, bi pg jo držgvng pogodbg izrecno prepoverigje. Ven-dgr to zggovornibov rgbetne oborožitve prgv nič ne moti. A/i smo mne-njg, dg so ngši vojsbi potrebne rgbe-te, zgto jib morg tgdi dobiti. Tgbo nebgbo se g/gsi troedino mnenje pri vseb treb pgr/gmentgrnib strgnbgb, bi
gg je OVf-jevsbi izvedenec Trmgco-rg „strobovnjgsbo" podbrepi/, dg je držgvng pogodbg pri tem „drggorgz-rednegg pomeng".
7gbo enoStgvno je torej v Avstriji tobngčenje do/oči/ medngrodnib pogodb. Prgv tgbo enostgvng in sgmovo/jno pribrojeng so potem tgdi me-rijg zg spostovgnje in ;zpo/njcvgn;e pogodbenih obveznosti. To ne ve/jg sgmo g/ede mgnjšinsbe zgščite; engbo ..pogodbeno zvestobo" demonstrirg zfvstrijg ng primer tgdi v vprgšgnjib, bot so iztrebitev stgregg in preprečitev novegg ngcizmg, g/i spostovgnje protijgsističnib trgdicij in vgrovgnje grobišč in spomenibov protijgšistič-negg bojg. /n sedgj gre v isto smer tg-di se vprgsgnje rgbet zg gvstrijsbo vojsbo.
Držgvng pogodbg je ..drggorgz-rednegg pomeng" — prgvijo odgovorni gvstrijsbi po/itibi. A*gj, če bi podobno mnenje /epegg dne prev/gdovg-/o pri eni od podpisnic te pogodbe, bi je vendgr osnovg in jgmstvo gvstrij-sbe sgmostojnosti in neodvisnosti? Ko bi se po/itibi zgmit/i/i v to vprgsgnje, bi morg/i spozngti, bgbo neodgovorno je njihovo rgvngnje.	-rj.
52. CELOVŠKI SEJEM:
Ogledalo domačega gospodarstva
Na sejemskem razstavišču v Celovcu je spet živahno. V teku so priprave za največjo sejemsko prireditev leta: za 52. Celovški sejem, ki bo povezan s 34. strokovnim lesnim sejmom, kateri velja za enega največjih tovrstnih sejmov v Evropi sploh. Organizatorji letošnje sejemske prireditve imajo časa le še dva tedna, kajti 9. avgusta bo svečana otvoritev in potem si bodo obiskovalci do 18. avgusta lahko ogledali široko ponudbo zmogljivosti domačega in tujega gospodarstva.
Tradicionalni sestavni del in posebno težišče sejemske priredtive v Celovcu je brez dvoma strokovni tesni sejem, ki bo letos trajal od 9. do 14. avgusta. Na razstavni površini več kot 100.000 m- bo spet prikazana pot od gozda in njegovega negovanja ter koriščenja preko žagarske industrije tja do najrazličnejših oblik uporabe lesa kot surovine v posameznih gospodarskih panogah, kot so gradbeništvo, obrt, industrija itd. V veliki hali 3 bodo uredili obsežno razstavo z naslovom „Vse iz lesa". Prav tej razstavi bo med drugim veljalo tudi zanimanje letošnjega delovnega srečanja strokovnih novinarjev, medtem ko se bodo na mednarodnem simpoziju strokovnjaki iz mnogih dežel bavili z vprašanji škode, ki jo gozdu povzroča onesnaževanje zraka.
Celovški sejem pa ima svojo važno vlogo tudi kot blagovni sejem, ki bo letos trajal od 9. do 18. avgusta. Tudi ta prireditev beleži široko mednarodno udeležbo razstav-
Ijalcev ter upošteva vsa področja človekovega življenja — od opreme v gospodinjstvu preko kmetijskih strojev tja do sodobne elektronike in videotehnike. Prav tako je vključen seveda tudi svet mode od tekstilij do obutve. Informativno razstavo pripravlja kmetijska zbornica; predstavile se bodo posamezne panoge obrtnega gospdarstva; obiskovalce pa bodo s svojimi razstavami pritegnile tudi ustanove, kot so delavska zbornica, trgovinska zbornica s svojim inštitutom za pospeševanje gospodarstva, veliki družbi elektrogospodarstva KELAG in ODK ter mnoge druge.
Ne nazadnje pa je v tem okviru
treba omeniti še mednarodno udeležbo: po eni strani bo to „hala držav", po drugi strani pa še posebni predstavitvi obeh neposrednih sosed Slovenije in Furlanije-Ju-lijske krajine.
Sejem pa ni le gospodarska prireditev, temveč je po stari tradiciji tudi važen družaben dogodek. Razstavišče je v sejemskih dneh tudi kraj srečanj, družabnosti in zabave. Poskrbljeno bo, da se bo utrudljivi ogled razstav lahko sproščeno zaključil pri številnih gostincih in v velikem zabavišču, kjer se vsako leto v času sejma — posebno če je vreme naklonjeno - v pozne nočne ure razlega vesel sejemski živžav.
Tržaški Slovenci beležijo porast
pri vpi$ovanju otrok v
Podobno kor pri nas na Koroškem tudi tržaški Slovenci beležijo občutna nihanja pri vpisovanju otrok v slovenske šole in vrtce (po tamkajšnji zakonski ureditvi delujejo posebne slovenske šole, ki pa so v praksi spet dvojezične, ker je italijanščina kot državni jezik seveda obvezna — op. ured,). Medtem ko je v zadnjih letih število vpisov precej nazadovalo, letos ugotavljajo spet spodbuden porast, kar velja za prva letnika tako osnovnih šol kot tudi otroških vrtcev; toda skupno število otrok na teh vzgojnih ustanovah kljub temu še nazaduje.
Primorski dnevnik je tozadevno objavil podrobne preglede, po katerih povzemamo tudi naslednje podatke:
Na področju osnovnega šolstva je število vpisov v prve razrede v zad-
slovenske šole in vrtce
njih sedmih letih — z izjemo šolskega leta 1982-83 — stalno padalo, in sicer od 277 v šolskem letu 1979-80 na 165 v zadnjem šolskem letu. Pri vpisovanju otrok za prihodnje šolsko leto 1985-86 pa je bil zabeležen viden korak naprej: v prve razrede slovenskih osnovnih šol je bilo vpisanih 177 otrok.
Vendar pa kljub temu napredku pri prvošolcih skupno število učencev na slovenskih osnovnih šolah še dalje nazaduje. To nazadovanje je posebno občutno v zadnjih šestih letih: od 1389 otrok v šolskem letu 1980-81 je število v šolskem letu 1981-82 padlo na 1293, v šolskem letu 1982-83 na 1267, v šolskem letu 1983-84 na 1184 in v zadnjem šolskem letu na 1084, medtem ko bo v novem šolskem letu 1985-86 sploh le še 979 otrok obiskovalo te šole.
Mladina sveta za mir in prijatelstvo med narodi
Jutri se bo v Moskvi začet 12. svetovni testivai mtadine in študentov, na katerem bo do 3. avgusta sodetovato okrog 20.000 zastopnikov mta-dinskih in študentskih organizacij iz 150 držav sveta. Na tej največji prireditvi miadih ijudi bo zastopana tudi miadina Avstrije — med udeieženci so tudi siovenski miadinci s Koroške.
Svetovni festiva! miadine in študentov, ki obsega doigo vrsto naj-raziičnejših prireditev, je že od svojega začetka v ietu 1947, ko so se miadi ijudje iz vsega sveta prvič po drugi svetovni vojni zbraii v Pragi, predvsem tudi mogočna demonstracija mtadine za mir in prijateijstvo med narodi. Pod tem gesiom se je miadina potem zbrata še v nasied-njih krajih: teta 1949 v Budimpešti, teta 1951 v vzhodnem Beriinu, teta 1953 v Bukarešti, teta 1955 v Varšavi, teta 1957 v Moskvi, teta 1959 na Dunaju, teta 1962 v Hetsinkih, teta 1968 v Sofiji, teta 1973 ponovno v Ber-tinu in teta 1978 v Havani na Kubi.
Letošnji 12. festiva) sovpada s 40. obtetnico zmage nad fašizmom. K tej zmagi je gotovo največ prispevata prav Sovjetska zveza, katere prestotnica Moskva se je zato še posebno skrbno pripravita na vetiko srečanje mtadine iz vsega sveta. Na tem svojem ..svetovnem parta-mentu" bodo mtadi tjudje ne gtede na narodno pripadnost ati jezik, barvo kože ati spot, veroizpoved ati potitično prepričanje skupno demonstrirati protiimperiatistično sotidarnost, svojo odtočnost braniti svetovni mir, neodvisnost narodov, sociatne pravice mtadine - skratka čtovekovo srečo.
Podoben razvoj beležijo tudi na področju otroških vrtcev (državnih in občinskih), kjer so v minulih letih prav tako doživljali stalno padanje števila vpisanih otrok, od lanskega leta naprej pa to število spet narašča. Najnižji vpis v prve letnike slovenskih otroških vrtcev na Tržaškem so zabeležili v predlanskem letu, ko je bilo vpisanih le 49 otrok. Lani je število otrok, vpisanih v prve letnike vrtcev, naraslo na 158; za šolsko leto 1985-86 pa je bilo v junijskem roku vpisanih že 165 otrok, katerim se bo ob začetku šolskega leta morda pridružilo še nekai novih obiskovalcev slovenskih otroških vrtcev. Toda za skupno število otrok v teh vrtcih velja isto kot za osnovne šole: v novem šolskem letu jih bo — vsaj po dosedanjih vpisih — skupno 454, medtem ko jih je bilo v zadnjem šolskem letu še 480.
Vzroke za nazadovanje skupnega števila otrok vidijo tržaški rojaki med drugim v dejstvu, da šolo zapuščajo številčnejši razredi, nadomeščajo pa jih razredi, ki so številčno šibkejši. Letos zabeleženi porast pri vpisovanju v prve razrede pa je brez dvoma obetavno znamenje za bodočnost.
Kje so zdaj čuvarji domovine ?
Met/
^rfTMemjo tisfe, so Korošce??! pristojni z<3 zaposiiteu prf^iv%/stf%, ^rez	sp%&: tn^i ^orofeijs^i
pritner — vprašanje zaposlitve delavcev, ^i so ZRKinli delovno ?nesto zaradi a^initve tamkajšnje žičarne. Nekaj se jik zdaj poklicno preusmerja, nekaj jik je kilo predčasno apo-kojenik, toda večina od njik še vedno živi v negotovosti, kaj ko prinesel ja-trišnji dan.
Kot prvi „žarek apanja" so zato morali sprejeti vest, ki jo je prejšnji teden z velikimi kričečimi naslovi sporočil domači tisk: da so kila aspešno zakljačena pogajanja z zakodnonem-škim podjetjem klaaj, ki da se ko naselilo v Podgori in zaposlilo del koroveljskik kovinarjev. V kolikor aresničevanje nadokadnik načrtov ne ko omejeno na koriščenje javnik denarjev, ki jik dajeta dežela in država za naselitev novik podjetij, ter na okoriščanje s ceneno delovno silo (radi take stvari so se kaje že dogajale), ko naselitev omenjenega podjetja gotovo pomenila pridokitev za kraje v
spodnjem Koža, ki jim je po akinitvi koroveljske žičarne najno potrekna gospodarska okrepitev.
Poleg gospodarske pa ima zadeva fadi še drago plat. Napovedano novo podjetje prikaja iz Nemčije, torej gre za taj kapital, ki prodira na Koroško in si takaj astvarja svoje postojanke. ^e dokro so nam v spomina naravnost žaljivi izpadi proti domačim .Slovencem in še zlasti proti sosednji državi, ki jik je kilo pred leti slišati iz nemškonacionalističnik krogov, ko je kila skrakirana tovarna ce-laloze na Kekrci popolnega pogina rešena s pomočjo soadeležke jagoslo-vanskik podjetij v okvira mešane av-strijsko-jagoslovanske dražke. Poklicni „s!ažakniki domovine" so takrat zagnali vik in krik, češ domovina je v nevarnosti; nakavili so celo posekne nalepke, s katerimi od tedaj vsake toliko časa začenjajo novo protislovensko gonjo.
Sedaj pa je v tek krogik samljivo mirno. Koroška domovina tokrat nič ni ogrožena — saj prikaja kapital
vendar iz „večje domovine", /n niti ne prvič, saj se je na Koroškem in posekej v njenem jažnem dela v zadnjik desetletijk naselilo že precej za-kodnonemškik podjetij, ki so se kolj ali manj aspešno vkljačila v gospodarski razvoj dežele. V gospodarskem pogleda je na tem morda tadi kaj pozitivnega — čeprav je težko razameti, zakaj taji podjetniki aspevajo, kjer domača podjetja kaje ne najdejo pogojev in možnosti za okstoj in pro-cvit.
Ok tej zagonetki (ki pa ki jo morali razvozlati gospodarstveniki) in še posekej zaradi očitno enostransko deljene skrki čavarjev nedeljene Koroške se naravnost vsiljajejo spomini na okdokje med okema vojnama. Takrat je med poglavitne naloge „do-movinskik slažaknikov" spadalo načrtno naseljevanje kolonizatorjev iz Nemčije, ki so pokapovali slovenska posestva ter pripravljali Koroško za vkljačitev v poznejši „ve!iki rajk", v katerem se je potem tadi izkazala vredna največjega jakrerja vsek časov ...

40 LET NOVE AVSTRIJE:
Kakšno vrednost imajo „vrednote" avstrijske vojske ?
Kadar kdo javno razpravlja o avstrijskih simptomih (neprebo-lelega) rajhovskega sindroma, se ponavadi razvname diskusija, aii gre pri tem za nebistvene ostanke neke 1000-letne oboieiosti aii za pravcato rakasto obolenje. Odgovor na vprašanje ni težek, če si nekoliko ogledamo avstrijsko vojsko in pojmovanje njenih tradicij.
To vprašanje je bilo — čeprav drugače zastavljeno — tudi izhodišče za razmišljanja majorja Guntherja Spatha v Kleine Zeitung (18. 7. 1985). V svojem komentarju z naslovom ..Tradicija je za skupnost življenjsko važna" bralca poučuje o važnosti vojaških vrednot, kot so .izpolnjevanje dolžnosti', .požrtvovalnost', .zvestoba ukazom', .pokorščina' in .tovarištvo med kameradi'. Le tako je vojska baje lahko kos nalogam, ki jih nalaga avstrijska ustava.
Gunther Spath se je izognil vsakemu kritičnemu razmišljanju o svojih .življenjsko važnih' tradicijah, njegovo poučevanje prej lahko pojmujemo kot zamegljevanje dejstev in raznih čudnih okoliščin. Na nobenem mestu ni povedal, za kakšne tradicije mu pravzaprav gre. Namesto tega pa se brani očitka, da je desničarski ekstremist, kdor se priznava k tradioijiam (avstrijske vojske?).
Poglejmo, kako je zdaj dejansko z avstrijskimi vojaškimi tradicijami.
Kratko se spomnimo, kaj se je pred kratkim dogajalo v Šentjakobu na kameradovskem zboru. Rjavogvantna množica ,Altsol-datov' (vojakov hitlerjeve Wehrmacht) koraka po trgu, v ozadju brambovski spomenik, pod njim vojaški kurat z oltarjem, na eni strani častni gostje — deželni in državni politiki, na drugi strani pa častna straža — oddelek avstrijske vojaščine v uniformi in polni opremi. Pa podpredsednik kameradov, deželni svetnik Rudolf Gal-lob v svoji čokati koroški nemščini: „Wir aber meinen, die wir die PfHchterfiillung seinerzeit einmal alle Tage unter Beweis stellen muBten, und die meisten, die hier sind als Aitsoldaten haben das er-lebt, beim Bundesheer unserer Zeit wird es fortgesetzt (hic! — op. ur ), wir meinen, daB es eine richtige Relation zwischen den Pflich-ten eines Menschen auch in einem Staatsgefiige zu seinen Rechten geben muB. "
Opis šntjakobskega prizorišča bi moral pravzaprav zadostovati kot pojasnilo. Današnja avstrijska vojska očitno nima lastnih tradicij, vsaj ne tistih, ki jih narekuje avstrijska ustava in državna pogodba (dovolj nesramno je, da se odgovorni oficirski kadri in politiki v svojih demagoških izvajanjih nanjo sklicujejo!). Zlasti na Koroškem pojmuje današnja vojaščina svoje tradicije le v smislu Ab-vvehrkampfa in rajhovske osvajalske vojske; sklicuje se nanje, kakor da bi šlo za povsem navaden in samoumeven odlomek avstrijske zgodovine.
Tudi navzven se noče ponašati z izročilom avstrijskega antifašističnega uporniškega gibanja. Državna pogodba obvezuje Avstrijo in njeno vojsko, da spoštuje in neguje grobišča in spomenike antifašističnega upora in zavezniških sil. Toda vabilu Zveze koroških partizanov se vojska ne odzove, ker partizani niso njen „Tradi-
Na kameradovskem srečanju v Šentjakobu: kontinuiteta vojaških tradicij od Abwehrkampfa preko nacizma do današnje demokratič-ne(?) avstrijske vojske — vse z blagoslovom svete Cerkve.
tionsverband'. Da pač ni samo zadeva antifašističnih borcev, temveč predvsem stvar vojske same, s kom vzdržuje svoje .tradicijske vezi', je na dlani. In dejstvo, da ravno ta vojska, ki svoj obstoj utemeljuje z ustavo demokratične Avstrije, poudarja tradicije z vojaških enot III. raj ha ji pred svetovno javnostjo gotovo ni v čast. Mar celo navezuje na vojaške infencije iin politične zasnove Hitlerjeve Nemčije — čisto v smislu brambovca Steinacberja, ki je o boju za .južno mejo' m. dr. zapisal tudi naslednjo izpoved: „Deufsch!and durften wir nicht rufen, Osterreich wolliten wir nlcht sagen, so wurde unser Kampfruf eben ,Kamten'!" Ali pa vsaj na ,Abwehr-kampf' sam: v smislu varovanja in jačenja nemštva na jugu rajha, kot jie to izrazil Steinacher?
Udeležba vojske pri kameradovskih srečanjih, vojaška pesmarica (predvsem tisti komadi, ki v njej sploh ne bi smeli biti vsebovani) in vsebinske osnove obrambnega pouka pri vojski so le dodatni vidiki, ki potrjujejo, da ita vojska s svojimi tradicijami nima veze z antifašističnim in demokratičnim izročilom 2. republike.
Kako biti potem kos razdvojenosti, ki je posledica neke orientiranosti na vrednote preteklosti, čeprav sedanja ustava nalaga danes druge vrednote? Zelo enostavno: z mistifikacijo nekih vojaških vrednot in tradicij postane stvar kaj hitro nebulozna, nepregledna. Le malokdo itakoj dojame smisel in dejanski izvor premnogih fraz vojaško-militarističnega repertoarja: Ehre, Treue, Pflichterfullung, Kameradschaft, Befehlstreue, Opferbereitschaft... Parola „Unsere Ehre heiBt Treue" je pred 40 leti zapustila 50 milijonov mrtvih. Ne glede na to dandanes — v Šentjakobu in drugje — politiki in vojaki ponavljajo, da so to osnovne vrline naše družbe in da je tudi današnja vojska dolžna korakati po stopinjah njenih (?) prednikov.
Kamerad Gallob je v Šentjakobu dal svojim odpuščenje: Ni bila naša krivda, da je prišla vojna, da je bilo toliko žrtev in zla. Politiki so bili tisti, ki so... Ni se mu zataknlo. Današnji socialdemokratski politik Gallob poudarja pred zborom svojih kameradov, kako je tudi danes še potrebna zvestoba, izpolnjevanje dolžnosti, kako potrebno je tudi še danes posredovanje kameradovskih vrednot mlajši generaciji. — Kajti dovolj je še takih starih kameradov, ki s svojih stolčkov v civilu poveljujejo svojim vrstam ...
I. Sch.
SEJA UPRAVNEGA ODBORA SPZ
Ploden dialog s predstavniki slovenskih društev
v Pliberku in okolici
Solvenska prosvetna zveza posveča mnogo pozornosti povezo-vanju s krajevnimi kulturnimi društvi, zato je zadnjo sejo upravnega odbora sklicala v Pliberku, kjer so se člani odbora pogovorili s predstavniki slovenskih kulturnih društev v Pliberku in okolici.
Predsednik upravnega odbora SPZ Tomaž Ogris je pozdravil vse navzoče, poseben pozdrav je veljal predstavnikom krajevnih društev, nato pa je nanizal nekaj misli o povezovanju SPZ s krajevnimi društvi. Ogris je med drugim poudaril, da je povezovanje s krajevnimi društvi ena izmed glavnih skrbi kulturne centrale v Celovcu, saj društva na podeželju tvorijo hrbtenico SPZ, slednja pa je dolžna, da društvom pomaga pri razbijanju njihove kulturne dejavnosti.
Zelo informativna je bila predstavitev kulturne dejavnosti v Pliberku in okolici (SPD ..Edinost" v Pliberku, moški zbor „Kralj Matjaž" v
Slovenska zborovska kultura sodi med priznane dejavnike slovenske kulture, ki je deiežna tudi številnih priznanj doma in v tujini. Sio-venski zbori na raznih testivaiih in tekmovanjih dosegajo odiične uvrstitve.
Akademski pevski zbor „Tone ^omšič" iz Ljubljane je v teku svo-iega delovanja dosegel že več mednarodnih priznanj, (tudi pod vodstvom nekdanjega dirigenta Marka Muniha kot ga vidimo na našem Posnetku). Svojim števiinim nagradam je APZ „Tone Tomšič" dodai še eno: Pod vodstvom sedanjega dirigenta Jerneja Habjaniča, je zbor Usvojil zlato medaljo in prvo mesto da 20. mednarodnem festivalu pev-
Libučah, mešani pevski zbor „Pod-juna" v Pliberku, Kat. prosvetno društvo „Drava" v Zvabeku in Kat. prosvetno društvo v Šmihelu), o kateri so poročali predstavniki navedenih društev. Spregovorili so o delovanju društev, o njihovih uspehih, težavah in željah napram centrali v Celovcu. Paleta njihove dejavnosti obsega zborovsko petje, pevsko-inštrumentalno ter področje glasbenega pouka, gledališko dejavnost v katero sodi tudi lutkarstvo, nadalje tvori pomemben faktor tudi delo z mladino, družabne prireditve, izobraževanje odraslih in knjižničarstvo. V navedene dejavnosti je vključenih precej ljudi, pri čemer je razveseljivo, da v društvih deluje mnogo mladine.
Predstavniki društev so spregovorili tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri njihovem delu. Razumljivo je, da jim največje probleme povzročajo finančne težave, saj s strani občine in dežele dobijo le
skih zborov v Miediezdorju na Po)j-skem. APZ „Tone Tomšič" je na imenovanem festivaiu osvojit tudi ziato iiro, dirigenta Habjaniča pa je ščečinski radio razgiasii za najboij-šega dirigenta festivaia.
Pevskemu zboru „Tone Tomšič" k enkratnemu uspehu iskreno čestitamo, posebno še dirigentu Habjaniču, ki je zbor privedei do take kvaiitete. Na festivaiu, na katerem je zbor tekmovat, je sodeiovaio 23 pevskih zborov, od tega 15 tujih, zato je uspeh APZ „Tone Tomšič" temboij upoštevanja vreden.
Upamo, da bomo odiičnemu zboru iahko prisiuhniti tudi pri nas, saj APZ-jevci radi prihajajo med Sio-vence tustran meje.
malenkostne dotacije, zato se pač obračajo za tozadevno pomoč na slovenske centrale v Celvcu.
Vsa društva v Pliberku in okolici (razen v Šmihelu) pa imajo velike težave z društvenimi prostori, predvsem pogrešajo lastne dvorane, seveda bi v Pliberku potrebovali slovenski kulturni dom, zavedajo se, da tega vprašanja trenutno ni možno rešiti, vendar so udeleženci seje menili, da bi za daljšo perspektivo bilo treba pričeti vsaj z idejno zasnovo gradnje kulturnega centra v Pliberku.
Glavni namen seje pa je bil, da bi slovenska društva v prihodnje bolj koordinirala svoje termine, da ne bi prišlo do nepotrebnih kolizij, kar nenazadnje škoduje prirediteljem, če na isti dan vabijo na svoje prireditve. Dogovorili so se, da bodo v bodoče skrbeli za boljšo koordinacijo. V kratkem se bodo predstavniki društev v Pliberku in okolici sestali, da skupno izdelajo načrt za ..Podjunsko jesen", niz prireditev, na katerih bo vsako društvo sodelovalo z eno ali več skupinami. Koordinacijo za „Podjun-sko jesen", bo imela na skrbi SPZ. To pa je že prva akcija sodelovanja krajevnih kulturnih društev s SPZ, ki bo v bodoče gojila tudi tesnejšo povezavo s posameznimi društvi, katerim bo pomagala pri uresničevanju njihovih kulturnih načrtov.
Na seji so razpravljali tudi o drugih perečih vprašanjih kot je prisotnost slovenskih društev v javnosti, zlasti v vrstah večinskega naroda, o sodelovanju z društvi matičnega naroda in o vprašanju, ati je smotrno samo zaradi dotacije neko skupino formirati kot društvo? Na seji so govorili tudi o gostovanju koroških skupin v celjski regiji. Predsednik SPZ je ob koncu dejal, da je seja bila koristna in izrazil prepričanje, da bo na osnovi koordinacije prišlo do bolj učinkovite slovenske kulturne dejavnosti v Pliberku in okolici. Predsednik Ogris je predstavnikom navzočih društev obljubil vso možno podporo. S tem v zvezi je tajnik dr. Janko Malle predstavnike KPD „Drava" v Zvabeku obvestil, da bodo v kratkem dobili od SPZ obljubljeno opremo za društveno sobo, kar bo vsaj nekoliko olajšalo njihovo kulturno dejavnost.
Uspeh APZ „Tone Tomšič"
Umrl je pisatelj H. Boli
1953. Prejel je več domačih in drugih literarnih nagrad, leta 1972 pa je prejel Nobelovo nagrado za književnost in s tem kot prvi nemški pisatelj po Thomasu Mannu, ki je prejel najvišje mednarodno literarno priznanje. Bohove knjige (..Biljard ob pol desetih", ..Klovnovi pogledi", ..Skupinska slika z gospo", ..Izgubljena čast Katarine Blum") in druge so dosegle milijonske naklade, prevedene so bile v številne jezike — tudi v slovenščino.
^	Heinrich Bol) je bil zelo kriti-
''Ss čen do družbe, brez olepšava-nja je povedal in zapisal vse kar je smatral za krivico napram J,	delovnemu človeku. Zato je več-
krat prišel v konflikt z vladajo-
-	^	. . . r. .. cimi strankami. V spor je pri-
Smrt pisatelja Heinricha Bolla .....	^	..	,, I ,,
^	,	^ sel tudi s Cerkvi o, kateri e
je pretres a ves ku turm svet.	,
,	, . i	. osporaval nezmotlivost papeža,
Umrl je pretekli eden na domu ^ je po njegovem privedlo do
svojega sina potem ko je po razkola v Cerkvi. Iz teh in drugih operaciji ožilja zapustil bolnico.	ie javno izstopil iz
Heinrich Boli se je rodi) pred Cerkve. Nemilost si je nakopal 68 leti v Kolnu, kjer je tudi do- tudi s svojimi simpatijami do raščal in leta 1937 maturiral in mladih upornikov v Nemčiji; poli-študiral germanistiko. Leta 1939 tično se je priključit gibanju žeje moral v vojsko, na vzhodni in lenih. Boli je bil tudi predsednik zahodni fronti je spoznal gro- mednarodnega PEN-kpluba; kot zote vojne; kot občutljiv človek tak se je zavzemal za pravice je zasovražil vojno nasilje in za- pisateljev na Vzhodu in Zahodu, to tudi dezertiral iz nemške voj- Bolt je kljub bolezni pisat do ske. Njegova pisateljska pot se zadnjega, svoj zadnji rokopis je je začela po drugi svetovni voj- oddal nekaj dni pred svojo ni. S svojimi deli je kmalu opo- smrtjo. Njegov roman „2enske zoril nase in zlasti zaradi svoje v pokrajini ob reki" bo izšel še angažiranosti postal znan leta letos.
Kje so kulturne revije ?
Čeprav smo sredi poletja, ko se ljudje bolj ukvarjajo s prebivanjem prostega časa v naravi oz. ob jezeru ali morski obali, je vseeno upravičeno (morda prav zaradi tega) vprašanje, kje so kulturne revije?
Pogrešamo poletno številko Mladja, ki je marsikomu zvesti spremljevalec v prostem času. Upamo, da se ni zataknilo v uredništvu, in da tudi finance niso povod za zamudo. Morda so sodelavci čakali, da v počitnicah napišejo, kar so obljubili? Če je tako jim želimo mnogo navdiha!
Če so pri Mladju morda objektivne težave za zamudo, to z revijo „Die Brucke" nikakor ne gre primerjati. Pri slednji gre za revijo, ki jo izdaja koroška deželna vlada, zato ne more biti problemov ne pri financah in ne v uredništvu, saj je za izid odgovoren polnopoklicen urednik. Pa kljub temu ni izšla niti pomladanska številka, da o poletni niti ne govorimo.
Tudi z mariborskimi Dialogi nekaj ni v redu. V roke smo dobili prvo (dvojno) številko tega mesečnika, potem pa je vse utihnilo. Morda v tem primeru gre le za težave zaradi pošiljk preko meje, kar pa je skoraj neverjetno.
To, da imajo revije težave je sicer splošno znano, vendar to ni v ponos založnikom in ne urednikom, bralci samo lahko upamo, da bo morda v jeseni prišlo na njihove police več revij hkrati.
**RAGO DRUSKOVfC ROK ARIH:	12
CVETKE ZLA
Zapiski o Pustovi knjigi
.. Pri pregledu smo navajali det uporabljene 'terature, s katero smo si pomagali pri pri-jberjiavi, marsičesa niti nismo našteli, kot je ^ na primer izčrpna knjiga Francija Strleta, V^Rki finate na Koroškem (Ljubljana, 1976).
Nismo posebej razpravljali o opisih usode ^vizlinške vojaščine, ki se je ob zlomu za-ykla na Koroško, počela v svojem obupu še ^okaj zločinskih dejanj in to že po dneh in Podpisu splošne kapitulacije. Glede množičnih justifikacij teh enot, ki so jih izročili Jugoslaviji Britanci, piše V. Dedijer v svoj h doslej izšlih dodatkih k biografiji Josipa Bro-^3-Tita, da naj bi oskrbeli vsestransko in natančno informacijo zgodovinarji.
. Naposled sem ob tem branju Pust-Einspielerjevih „cvetk zla" moral seči po nečem spod-dtrdnejšem, po pristni spovedi koroškega človeka: Jeika — aus dem Leben einer Karntner "srtisanin. Lepo in preprosto sta to knjigo ^skrbela po posnetkih na trak Thomas Busch h Brigitte Windhab, izdala pa Kooperativa t^ongo mai, Železna Kapla 1984.
V pričevanju Helene Kuchar-Jeike, ki pripoveduje o hudi revščini koroških malih ljudi v kapniških hribih in o njihovih poteh med partizane, pa še o povojnih dneh in vztrajanju, na srečo brez velikih besed in bistveno Uzlično od knjige, za katere oceno smo mogoče porabili preveč vrstic — človek pač izve , globljo vsebino koroških ljudi in njihovih ^gob.
Kazalo bi tudi opozoriti, kako koroški Slo-.enci in njihovo partizanstvo po vojni tudi v Usu britanske vojaške in civilne uprave ni-
THostern tiber Karnten"
kakor niso bili favorizirani; čedalje bolj je kazala svoje zobe hladna vojna, partizanstvo pa je bilo vse do novejših dni zamolčevano. Organizacije koroških Slovencev so bile najprej sploh ovirane, OF ni dobila priznanja britanskih oblasti (1945), zveza partizanov in izseljenska zveza nista bili dovoljeni (1946), svojo legalnost so ta društva pridobila šele kasneje itn. Toliko v oporo neresnični predstavitvi v knjigi, ki smo jo obravnavali.
Predaleč bi zašel tudi, če bi se lotil prebiranja drugih jubilejnih izdaj. Le prelistal sem „po amerikansko" (tako rečemo tudi, če preberemo na hitro) obsežno knjigo Augusta Waizla, Karnten 1945 (Carinthia, Klagenfurt 1985, 368 strani), poglavji o zmedi in mostišču (103—159) in zmedi kot svobodi (159—246). Tudi v tem delu sem zaznal nekaj miselnih sorodnosti in podobnosti s tistim, kar sem obravnaval pri knjigi g. Pusta. Razumljivo, da gre tokrat za znatno preobloženost z dokumentacijsko gradnjo. Omenim naj le svoj pomislek, kritiko glede virov, ki jih navaja avtor. Sicer pa bom svetoval našim zgodovinarjem in izvedencem za omenjeno vojno zgodovinsko in geografsko območje, naj delo vsekakor natančneje in stvarjalno prebero, kar bo lahko vsem nam v korist.
NAMESTO SKLEPNE BESEDE
Zgodovinar dr. Einspieler je pač prevrednotil (289) moja koroška srečanja, pa podporo pokojnemu Gašperju. Vse to najbrž po drob-
cu, objavljenem na repku debele knjige Bitka kakor življenje dolga (Ljubljana, 1975). Tudi Prušnik si je sam zase izbral moto k svoji knjigi in moje „Zibelke". in kakor mi je po izidu svojega dela povedal, ker mu je bila všeč prispodoba o gamsih na piazu, ki drsijo...
Res sem.se marsikaj pogovarjal s časnikarji, ki so 1947. leta obiskovali Koroško, tudi z Jeanom Durkheimom, katerega zanimivo bro-šurico o jugoslovanski Aizaciji-Loreni, Slovenski Koroški še hranim za spomin. Pomnim še tisto debeio koroško zimo in kako je francoski časnikar sam odšel daleč pod Karavanke in nekje pod Košuto poiskal nagrobno leseno znamenje, z žeblji pripeto na drevo in na njej vrezan triglav z zvezdo in pa napis: Tukaj je pade) nepoznani partizanski vojak — večna iuč naj mu sveti; fotografijo znamenja je objavil.
Koroško dežeio sem prehodil v prvem letu po dolgem in počez kot partizan (1944—1945), tudi še po vojni (1948) in še zatem (1949— 1951), najprej kot prosvetni delavec, zatem kot prvi jugoslovanski opravljavec konzularnih dolžnosti. Kat partizan sem v Baških rutah na gorski kmetiji naletel na ohranjeni izvod Dalmatinove biblije; lastniki so bili že odtujeni slovenski zavesti. Obrobna koroška narečja, rožansko, ziljsko s svojim starodavnim besednjakom in ljudje s svojim kmetstvom so v meni obudili poetičen odmev, kar sem občutil najprej kot pravcati pogrešek zoper čas, čas vojne, nasiija. Odtod stezice in bližine z ljudmi, ki sem jih srečaval, med njimi imenitne koroške Slovence, med njimi tudi prave bukovnike, pa tudi avstrijske ljudi iz nemškega kulturnega jezika in okolja.
Zaradi teh plemenitih bližin sem prebral to knjigo, v kateri nisem našel skoraj niiti za ščepec človeške plemenitosti.
(Konec)
Svite Prerokile -berilo za razvedrilo in v premislek
Sibiiine bukve so že nekdaj burile duhove, ljudstvo je ugibalo o njenih prerokbah o usodi človeštva. Sibiiine knjige so bite prvotno napisane v tujih jezikih, zaradi velikega zanimanja je nastala vrsta prevodov, namenjenih preprostim bralcem. Pri nas so najprej bili znani nemški prevodi, koroško slovensko različico pa je napisal M. Lapusch, ki je bil doma v Šentjanžu v Rožu.
Po njegovi predlogi je pod naslovom prevoda ŠVILE PREROKILE v Celovcu bila tiskana imenovana različica Sibilinih prerokb. Uredila, izdala in spremno besedo je napisala dr. Herta Lausegger, opremit dr. Peter Fister, zatožita pa Mohorjeva družba.
Prikupna izdaja je zanimiva že zaradi načina pisanja, ki se nastanja na rožanski dia-tekt, seveda pa tudi zaradi vsebine oz. prerokb, ki bo brez dvoma v opozorito čtoveštvu, saj se je mnogo od njih uresničito, nekatere pa se nanašajo prav na naš čas, ko zaznavamo „cahne" o izgubi ravnotežja v ekotogiji, ko čtovek pozablja na nevarnosti, ki jih povzroča s kemično industrijo, z onesnaženjem zraka in z izpušnimi ptini ogroža naravo, ztasti gozdove in reke.
Broširano knjižico, ki ima zaradi tažjega razumevanja tudi številne uredniške opombe in raztage, dobite v obeh stovenskih knjigarnah v Cetovcu.
Kartografa m germanizacija
V Osterreichische Osthette je dr. Theodor Veiter objavi! čianek z nasiovom „Die Probtematik der deutschen und s!owenischen Orts-, Berg- und Fiurnamen in den Karawanken und Steiner Aipen" (Probte-matika nemških in siovenskih krajevnih, gorskih in iedinskih imen v Karavankah in Kamniških Aipah).
NAGRADNO TEKMOVANJE
„Planine v sliki"
Slovensko planinsko društvo Celovec ob svojem jubileju — 85-letnici organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem — razpisuje nagradno tekmovanje pod geslom „P!anine v sliki".
Vabimo ljubitelje planinske fotografije, da sodelujejo s svojimi slikami s planinsko tematiko. Tekmovanje je razdeljeno na dva dela:
A.	Fotografije z gorskimi oziroma planinskimi motivi (črno-bele in barvne slike)
B.	Fotografije, ki dokumentirajo društv. planinsko dejavnost (črno-bele in barvne slike)
Fotografije pod A naj bodo označene z geslom (Kennwort), da žirija, ki jih bo ocenjevala, ne bo vedela za katere osebe (avtorje slik) gre. Velikost teh fotografij mora biti enotna 20x28 cm. Vsak udeleženec nagradnega tekmovanja lahko sodeluje z največ petimi fotografijami.
Fotografije pod B: Tu je število fotografij (črno-bele ali barvne) neomejeno, prav tako tudi velikost formata. Pri teh slikah je treba na zadnjo stran napisati polni naslov, da jih lahko vrnemo lastnikom.
Najboljša dela bodo primerno nagrajena.
Dela bo ocenjevala posebna strokovna komisija (za vsako skupino posebej).
Slikovni material pošljite najkasneje do 4. oktobra 1985 na naslov: Slovensko planinsko društvo Celovec, 9020 Klagenfurt, Gasometergasse 10; tel. 0 42 22 - 32 5 50.
Vabimo vse fotoamaterje k sodelovanju!
Vodja foto-sekcije SPD Celovec Hanzi Rehsmann
Dr. Veiter ugotavlja, da je bil glavni val sistematične germanizacije slovenskih krajevnih, gorskih in ledinskih imen na karavanškem območju ob koncu 19. stoletja. Pobudnik te germanizacije pa ni bil Gau Karnten celovške sekcije Nemškoavstrijskega planinskega društva, kot to trdijo Slovenci (tudi Stanko Klinar v vodiču Karavanke), temveč so to bili Bitimi, Ludvvig dahne, Heifler ter takrat še zelo mladi Martin VVutte. Le-ti so potom zemljevidov umetno ponemčevali gorska, ledinska in imena rek. Tako so Jahne in njegovi sodelavci poskušali prekrstiti Vrtačo v Zinen-wand, Kozjak v Gaisberg, Košuto v Hirschwand itd, kar pa ni imelo pravega odmeva, ker se ta ponemčena imena niso udomačila.
To zagovarjanje takratne nemške planinske organizacije, da je pri ponemčevanju slovenskih imen nedolžna, dr. Veiter utemeljuje s tem, da je prav s strani Gau Karnten bil izveden seriozen poskus, ohraniti slovenska gorska imena in to na ta način, da je takratno nemško planinsko glasilo objavilo slovenska gorska imena in njih nemški pomen. Seveda se stavi upra-
vičeno vprašanje, ali je ta „poskus" koristil ali škodil avtohtonim slovenskim imenom, saj je z objavo nemških imen bila dana možnost, da so se jih ljudje posluževali. Vendar dr. Veiter krivi za umetno ponemčevanje, kot že omenjeno, zgoraj navedene osebnosti, češ da so v ponemčevalni voz vpregle kartografe, ki so potom zemljevidov (Artaria — Freytag & Berndt) pridno ponemčevali slovenska gorska in ledinska imena, ki jih dr. Veiter dobesedno imenuje ..kunstlich aufge-pfropfte Namen. Med ta imena šteje (tudi dobesedno) Kahlkogel (richtig: Golica, 1836 m), Ofen (Peč, 1500 m) Barentaler Koschuta (Kočna, 1557 m), Rosenkogel (Rožica), Matschacher Gupf (Mačenski vrh, 1685 m). Veliko imen pa je tudi nemško prikrojenih, kot so to VVai-nasch (Vajnaž, 2103 m), Bjelschitza (Belščica, 2046 m), Koschutnik-Turm (Košutnikov Turn, 2135 m), Storschitz (Storžič, 2132 m)...
V zgodovini kartografije dr. Veiter hvali stare cesarske vojaške zemljevide, češ da so v njih korektno zabeležena slovenska imena. Po prvi svetovni vojni pa se je to občutno poslabšalo — na Koroškem
so vedno bolj prehajali na nemška imena (vendar pa so v oklepajih še obdržali slovenska imena), nasprotno pa je založba Freytag & Berndt (prej Artaria) kot že omenjeno prešla v očitno ponemčevanje slovenskih imen, kar pa je v zadnjih letih nekoliko pojenjalo (verjetno so k temu pripomogli protesti rajnega nadzornika Rudija Vouka v Slovenskem vestniku).
Kot je dr. Veiter kritičen do avstrijskih kartografov, tako je kritičen tudi napram slovenskim, ki (menda) na koroškem karavanškem območju skoro brez izjeme (nahe-zu ausnahmsios) uporabljajo slovenska imena in ta tudi tam, kjer že obstojajo vkoreninjena (einge-vvurzelte) nemška topografska imena. Slovenska imena so upravičena, tako dr. Veiter, za mesta, katerih slovenska imena so dobro znana, kot na primer Celovec (Klagenfurt), Beljak (Villach), Velikovec (Volkermarkt) ..., ne pa za kraje, kot na primer Obirsko, kamor bi avtomobilisti ali turisti imeli velike težave, da bi ta kraj sploh našli, ker je napisan samo v slovenščini. Seveda se strinjam z dr. Veiterjem, da je pravilno, da bi kraj bil označen dvojezično, torej Ebriach/Obir-sko, ne strinjam pa se s trditvijo dr. Veiterja, da so na Koroškem v slovenskih zemljevidih krajevna imena skoro samo slovensko zapisana. Res sem radoveden po katerem slovenskem zemljevidu se je dr. Veiter zgledoval in tako enostavno posplošil slovensko kartografijo. Kar je meni znanih slovenskih zemljevidov, ki zaobjemajo tudi koroško ozemlje, so vsi dvojezični. Naj samo navedem nekaj najbolj razširjenih zemljevidov: Slovenija (turistična karta) 1:470.000, Slovenija 1:150.000 (Selan in Zerovnik), Karavanke, srednji del 1:50.000; Kamniške planine z vzhodnimi Karavankami, 1:50.000; Koroška 1:50.000 Založba obzorja Maribor; zemljevidi v vodiču Karavanke itd ...
Dr. Veiterju smo zelo hvaležni, da je osvetlil to vprašanje ponemčevanja gorskih, ledinskih in krajevnih imen, ki je še danes zelo pereče, saj imamo še vedno ljudi in ustanove (predvsem turistične v občinah), ki potujčujejo in s tem uničujejo dragoceno narodno blago — avtohtona slovenska topografska imena.
Š. L.
Več domačih in manj tujih gostov
Koroška je tujskoprometno srečna dežeta predvsem zaradi tega, ker v minulem mesecu juniju računamo s porastom števila nočitev za 2 .odstotka. Turistična situacija v zveznem merilu pa je manj rožnata, saj. je treba računati s padcem nočitev za približno 3 odstotke. Te številke sicer še niso statistično fundirane, vendar pa kar lahko računamo z njimi. Vsekakor smo Korošci (če te številke res držijo) lahko veseli in zadovoljni s tem turističnim uspehom.
Zanimiva je tudi najnovejša ugotovitev merodajnih turističnih dejavnikov, da imajo za turizem boljše šanse navadni (cenejši) gostinski obrati in ne tisti z vrhunsko opremljenostjo, katerim so še pred kratkim prerokovali najboljše razvojne možnosti.
Padec nočitev v avstrijskem zveznem merilu gre predvsem na račun tujih gostov — premožnejši obiskujejo bolj atraktivne, oddaljene kraje, manj premožni oziroma poprečni turisti, katerih je največ, pa že kar letujejo doma. Turistični razvoj v Avstriji gre sedaj v obratno smer — manj tujcev, zato pa več domačinov.
Slovenska proninsko društvo Celovec vabi na
MLADINSKI PLANINSKI TABOB
C v Logarsko dolino, v času od 29. j**' Lija do 6. avgusta 1985 Organizator: Planinsko društvo Maribor-Mattica.
Pogoj za udeležbo: starost od 15 1^ naprej. Taborenje j;e z vso oskrbo brezplačno! Interesenti naj se j avb pri Franciju Kropivniku, 9170 Selo* Kot; tel.: 0 42 27 - 72 69
TINJE
FRANCOŠČINA V IGRI
od nedelje 25. 8.. ob 18. uri do ooboto 31. 8., ob 13. uri.
Vodita: Cecilija Tissandier, Pariš, jezikovna igra, konverzacija mag. Andreja Cikulnig, Celovec — osnovn slovnično znanje, jezikovna sredstva-besedni zaklad, pismene vaje.
Slovensko kulturno društvo „Pote Markovič" v Rožeku vabi na ogled razstave
.ILIRSKA GROBIŠČA Z BREGA'
v prostorih ..Raiffeisenbank" v Rožeku.
Čas: v poslovnem času banke, od P<)' nedeljka do petka, od 8. do 12. in ° 14. do 17. ure.
Kaj pomeni Stranjeweg?
Kotmirčani, ki so te dni prejeli pošto z občinskega urada, so morali spoznati, da jim je bil dodeljen nov, spremenjen, drugačen naslov, brez prejšnjega pojasnila ali razglasa. To ravnanje bi se še dalo preboleti, saj smo že marsičesa navajeni. A s tem zadeva še ni končana. Nova cestna imena v naselju Kotmara vas so namreč povrhu še zelo ..inteligentne" tvorbe. Staro domače ime Stranje so na primer razdelili kar na dve ne prekratki cestni imeni: Pfarrhofsiedlung in Sonnenhangstrabe. Druge prefinjene označbe so še Schma!weg (glej! giejl), Kirchweg itd.
Kako pa je prišlo do teh novih cestnih imen? Kotmirška občina je razpisala neke vrste natečaj, češ, naj občani sami predlagajo označbe za ceste in poti, ker so z razširitvijo vasi in v povezavi z oštevilčenjem hiš postale nedvomno potrebne. Najboljše predloge bi potem izbrali. Predlogi so bili in izbiralo se je. Predlog EL in slovenskih občanov, da bi se naj uporabljal stara domača imena (kot na primer za Stranje „Stra-nje" ali kvečjemu „Stranjeweg"), je kaj kmalu zgini) iz ožjega kroga izbora. Kajti od katerega celovškega priseljenca pa lahko pričakuješ, da stanuje na Stranjewegu. Kaj pa to sploh pomeni, Stranjeweg?! Predloge so torej skrčili na predloge občinskih odbornikov večinskih strank. Tako enostavno je to. Nato pa so za zaprtimi vrati — po domače rečeno tajno — sklepali. In vsak odbornik je dobil tisto cestno ime, katerega si je žele) (tako vsaj trdijo zlobni jeziki). To je prava demokracija!
PRtREDHTVE
Katoliški dom prosvete „Sodalltas" BILČOVS
vabi na	RAZSTAVA
POTOVANJE
sadjarjev, kmetov in vseh drugih interesentov po Jugoslaviji in Grčiji
v času od 3. do 10. septembra 1985 Vodi: dipl. inž. Franc Lombergar, Kmetijski zavod Maribor.
Cena: 4920 šilingov.
GALERIJA TINJE
Razstava de! Valentina Certova: ,,Risbe" odprta še do 2. avgusta.
REBRCA
TEDEN MLADIH UMETNIKOV
od ponedeljka 29. 7. (9. ure) do sobote 3. 8. (13. ure) v Mladinskem centru na Rebrci.
Prijave: najkasneje do 26. 7. 1985 na Krščansko kulturno zvezo (Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec 51 25 28
TINJE
ESPERANTO
Intenzivni seminar mednarodnega jezika za začetnike in napredujoče, v času od srede 4. 9. ob 18. uri do nedelje 8. 9. ob 13. uri v Domu v Tinjah.
Vodita: Martin Stuppnig, Podklošter in Vinko Ošlak, Celovec.
Ernsta Arbeitsteilnna je odprta: do 31. avgusta 1985 v poslovnih prostorih Posoj Unice Bilčovs.
Djekše
POLETNI KONCERT
v nedeljo 28. 7. 1985 ob 10. uri Nastopajo: Mešani pevski zbor, folklorna skupina, dekliški zbor KPD ..Planina" iz Sel. Vrtnikov ansambel Prireditelj: Prosvetno društvo v Velikovcu
Slovensko prosvetno društvo ..Zarja" v Železni Kapli vabi na
TRADICIONALNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN
KOROŠKE IN SLOVENIJE
v nedeljo 28. 7. 1985 v Železni Kapli.
Spored:
11.00	koncert na pihala pred hotelom Obir
13.00	zbiranje nastopajočih skupin pred hotelom Obir
14.00	povorka in nastopi pred hotelom Obir
nato plesna prireditev Vašega obiska se veselijo
prireditelji
Hodiše
POLETNA NOC
v soboto 27. 7. 1985 ob 20.30 uri pri Čimžarju v Dvorcu Sodelujejo: MoPZ „Skala" iz Sovodenj pri Gorici (Italija) — Manner-qulnt)elt „Rauscherlesee" — MePZ SPD „Zvezda" Iz Hodiš Za ples igra ..Planinski sekstet" Prireditelj: SPD „Zvezda" v Hodišah
ROZANSKIVEČERI z veselico in piesom
vsak petek v gostišču Koren v Kaj-zazah pri Bilčovsu
Igrajo „Trije veseli Rožam" pod vodstvom domačina Hanzija Andreascha. G. H. Tischler Vam poje znane melodije iz filmov, popevk, operet in ljudske glasbe
Vašega obiska se veselita Agentura umetnikov Andreasch in gostišče Koren
Škoeij an
KONCERT
SLOVENSKEGA OKTETA
v nedeljo 4. 8. 1985 ob 20. uri v farni dvorani v Škooijanu Prireditelj: Krščanska kulturna zveza
RADIŠE
TEKMA KOSCEV
v nedeljo 28. 7. 1985 ob 15. uri pri Poderžniku (Tolmajerju) v Spodnjih Rutah na Radišah.
Ob slabem vremenu bo prireditev preložena za teden dni.
Prireditelj: SPD ..Radiše".
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na
jubilejno slovesnost ob 75-letnici Obervvalderhiitte (1972 m)
v nedeljo 28. 7. 1985
Zbirališče in odhod: ob 4. uri zjutraj
izpred železniške postaje v Lipi nad
Vrbo
Slovensko prosvetno društvo Obir na Obirskem vabi na
10 POHOD NA OBIR v nedeljo 4. 8. 1985. Zbirališče ob 11. uri vrh Ojstrca (kratek kulturni sjoored).
Nazaj grede piknik pri Marofu.
Športno društvo Obir DSG Sele-Zell bo v nedeljo 28. 8. 1985 otvorilo novo kabino za slačenje.
Odprtje bo ob 13. uri s predtekmo. Ob 14. uri bo blagoslovitev in otvoritev. Nato pa bosta še dve zanimivi tekmii: Sele : Globasnica in Olimpija Ljubljana : SAK.
Alpski klub ,,Obir" vabi na KEGLJANJE ZA „DVA PRAŠIČA
v soboto 27. 7. od 18. do 21. ure in v nedeljo 28. 7. od 9. do 20. ure na novem kegljišču na Obirskem.
Ob slabem vremenu bo kegljanje teden dni pozneje.
MAŠA NA VEŠKEM STANU na Peci
v nedeljo 28. 7. 1985 s pričetkom ob 10.30 uri.
Dom v Tinjah
SLOVENSKE POČITNICE
od nedeljie 25. 8. ob 18. uri do sobota 31. 8. ob 13. uri.
Vodi: Miha Vrbinc s skupino profs-sorjev, učiteljev in študentov.
OBIRSKO
DRUŽABNO SREČANJE Z JEDMI NA ŽARU
v soboto 3. 8. 1985 ob 20. uri pri rebu na Obirskem. Zabavali vas bodo trio Pavlič in domača vižarja. Prireditelj: Alpski klub Obir.
DOBRLA VAS
ORIG. OBERKRAINER SEXTETT iz Siovenije
v četrtek 8. 8. 1985 ob 20. uri v sa mostanu v Dobrli vasi. Ob slabo vremenu bo prireditev v avli glav" šole v Dobrli vasi.	;
Prireditelj: SPD ..Srce" v Dobrli vas*-
Menjava denarja
Stanje v četrtek 25. juiija 1985
Za 100	dinarjev dobite	6.50	sij
Za 100	dinarjev piačate	7.75
Za 100 iir dobite	1.015^'
Za 100	Mr piačate	1.095	s;'
Za 100	mark dobite	693.50
Za 100	mark piačate	709.80	*
KULTURNA ARENA V BEKŠTANJU:
Srednjeveška zapletanja na prostem odru
Gotovoda novost in obogatitev okolico Baškega jezera je novi amfiteater na bekštanjskem gradu. Lastnik tega zgdovinsko dokaj Pomembnega objekta je že pred ati razvaline gradu obnovil ter v aove prostore vgradil restavracijo, rsz dvoma tudi pričakovani naval Poietnih gostov ni izostal. Amfitea-.sr (oder na prostem) je bil dogradi letos.
^ikaz življenja na bivšem gradu ...
Studijski oder Beljak (Studio-. ohne Villach), je nekaj večerov 9[3l na bekštanjskem gradu igro "Santonino". Za osnovo je komadu j\ožil obisk škofa Pietra iz Caorleja, ^ io s kardinalovim sekretarjem Jtntoninom v letu 1485 bil na obi-o ravno na Bekštanjskem gradu, stalo je bilo delo Petra Umlaufta ekst) in Bruna Czeitschnerja (in-csnarija). Glavno vlogo — sekre--^3 Santonina — je igral gledali-'igralec Heino Fischer, mnogim °ia znan kot kantavtor, ki je s ti^-° Pesmijo in kitaro navduševal že na slovenskih prireditvah.
- za potešitev nezahtevne ietoviščarske pubiike?
potuje od gradu do gradu, opomni nekatere graščake
škof
Umetnost iz Opatije
V okviru praznovanja 30-letnega "stoja Avstrijsko-jugoslovansko rpstvo v Celovcu prireja zanimivo Ustavo. V gosteh bo imela umet-Jke iz prijateljskega obalnega me-.3 Opatija. V prostorih Mestne hi-" ' v veliki galeriji — bodo raz-3vljaij Zdenko Balabanič, Jakov "lokvina, Branka Marčeta, Erman-. ° P^ank, Ksenja Mogin, Ivo Kalina, ^Sdislav Šošteršič in Ljubomir Ka-
^menovani umetniki se bodo pred-3^i!i pod skupnim naslovom " aietnost iz Opatije", zato razsta-obeta reprezentančen pregled "obne likovne umetnosti v Opa-'{!' Pri umetniških delih bo šlo za ^ate slike grafike in skulpture, ^strijsko-jugoslovansko društvo, . 9°ji kulturne, gospodarske in so-^ne vezi s sosednjo Jugoslavijo, t. ' Celovčahe in tudi druge pre-a!ce Koroške, da se otvoritve Ustave udeležijo v čim večjem ^eviiu. Otvoritev bo v četrtek, dne 2Q avgusta 1985, s pričetkom ob ' "ri. Po otvoritvi Avstrijsko-jugo-
^lov
ansko društvo vabi udeležence "a pokušnjo dalmatinskih vin.
svojega območja na bolj dosledno plačevanje davkov. Bekštanjski graščak je eden izmed tistih, ki že dolgo zaostajajo, a se istočasno mastijo v izobilju. Kmetje so ubož-ni, kar pa še imajo, gre za dajatve gosposki. Nekomplicirano izhodišče torej. Ravno ob škofovem obisku se ti kmetje spomnijo in hočejo napraviti punt. Škofa in njegovega sekretarja je ob tem trenutku poslal najbrž sam bog, da sta pomagala domačemu župniku izgia-diti spor ter omogočila le še srečen
konec igre. Publika je navdušena, da ni videla pretakanja krvi, namesto tega pa pravo graščakovsko po-žrtnijo s svinjami, perutnino in vinom. Santonino pa na koncu še pove, da so zdaj vsi spet zadovoljni: pridni kmetje da bodo spet marljivo delali, kdor pa marljivo dela, donaša gospodom cekine. Brez dvoma tudi publika lastniku graščine. Morda bodo naslednji komadi bolj zanimivi, obisk pa je priporočljiv že zaradi posebnosti -odra na prostem.
Kulturno poletje v taberni „Pri Joklnu"
Kulturna taberna „Pri Joklnu" v Celovcu je izdala nov lepak, na katerem objavlja termine kulturnih prireditev, ki se bodo v tem gostišču odvijale do začetka septembra letos.
Naj v začetku omenimo, da v prostorih kulturne taberne „Pri Joklnu" poteka razstava del H. Kurza-Gotdensteina, ki v svojih grafikah in risbah karikira koroške razmere v zvezi z manjšinsko politiko.
Prihodnjo sredo, 31. julija bo v organizaciji ..Celovške literarne kavarne" in pisateljske interesne skupnosti KAUSA potekal večer „Da ne pozabimo ..." Lina Hof-štadter bo interpretirala pesmi in besedila na temo Avstrija in židovske pesmi iz geta in upora.
Naslednjo sredo, 7. avgusta bo ,.Pri Joklnu" spet prireditev literarnega značaja; tedaj bo tam poetični in kritični domovinski večer s koroškim pesnikom Bernhardom C. Bunkerjem.
Iz zapisanega je razvidno, da kulturni večeri „Pri Joklnu" potekajo ob sredah in sicer vedno ob
19.30 uri. Tako bo večer 21. avgusta stal v znamenju kabareja. Pod naslovom „A!penrot" bo Arthur Burz karikiral v svoji kritični igri koroške in avstrijske družbene razmere.
Za prireditev 4. septembra „Pri Joklnu" spet odgovarja ..Celovška literarna kavarna". Na sporedu bo literarni večer. Tri Celovčanke Edith Darnhofer, Claudia Odebrecht in Helene Drexler se bodo predstavile javnosti z lastnimi besedili, v katerih bodo obravnavale probleme ženske v današnji družbi, seveda vsaka s svojega zornega kota, saj avtorice zastopajo različne generacije.
Če tokrat v kulturni taberni „Pri Joklnu" ni na sporedu kaj slovenskega, potem je to gotovo le slučaj, saj bo na jesenskem nizu prireditev gotovo tudi kaj za naše rojake. Sicer pa tekoči spored obeta zanimive večere, ki bodo gotovo pritegnile tudi pozornost naših rojakov, zlasti tistih, ki živijo v Celovcu.
Prispevek k praznovanju
Za letošnjo 1100 obletnico Metodove smrti pripravlja INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE v Ljubljani droben prispevek o vprašanju sv. Cirila in Metoda na slovenskih tleh. Da bi zajeli celotno slovensko ozemlje, se obrača tudi na koroške Slovence z vprašanjem, ali poznamo kakšno zgodbo o teh dveh bratih.
Kar koli veste, tudi če je malenkost, vas vijudno prosimo, sporočite na pisarno Krščanske kulturne zveze, 9020 Celovec (Viktringer Ring 26 ^ (0 42 22) 51 25 28*23), da bomo s skupnimi močmi odkrili pot, kod po slovenski zemlji sta hodila sveta brata Ciril in Metod — Četudi te v domišljiji naših prednikov.
Vsem, ki se boste prijazno in požrtvovalno odzvali naši prošnji, prisrčna zahvala.
Organizatorji pohoda na Komelj se zahvaljujejo
Organizatorji 6. partizanskega spominskega pohoda na Komelj „po poteh Domnove čete" se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali in pripomogli k temu, da je tudi letošnji pohod uspešno potekel. Posebna hvala velja vsem sodelujočim kulturnim skupinam - godbi na pihala iz Šmihela, moškemu pevskemu zboru „Foltej Hartman" SPD ..Edinost" iz Pliberka in recitatorju Tomažu Hudlu.
Prisrčna hvala velja tudi domačijam na Komlju, kjer smo se grede ustavili in so nam nudili okrepčila in gostoljubje. Iskrena hvala tudi vsem organizacijam in ustanovam, ki so nas finančno podprle, da smo lahko pohod izpeljali in krili nastale stroške. Prav tako velja hvala vsem, ki so imeli brigo za okrepčila in vsem pohodnikom od blizu in daleč, ki so prišli, da se skupno spomnimo žrtev, ki so pred 40 leti žrtvovali svoja življenja za svobodo.
Prepričani smo, da je bil 6. spominski pohod zopet mogočna manifestacija vseh tistih, ki so trpeli pod škornji fašizma in ki se še danes borijo zato, da se kaj takšnega nikoli več ne povrne. Mladim srcem pa je pohod gotovo odkril še marsikatero dragocenost iz časa NOB, da bodo znali še bolj ceniti in nadaljevati boj za našo pravico in mir.
Nasvidenje drugo leto na 7. partizanskem pohodu na Komlju
Pripravljalni odbor 6. spominskega pohoda.
SPD,Zarja' vabi na folklorno srečanje
Prihodnjo nedeljo bo v Železni Kapli spet praznik folklore. Slovensko prosvetno društvo „Zarja" namreč spet prireja že tradicionalno srečanje folklornih skupin Koroške in Slovenije.
Na povabilo prireditelja bo v nedeljo prispela vrsta folklornih ansamblov iz sosednje Slovenije in Koroške, seveda bodo pri srečanju sodelovale vse folklorne skupine kapelškega prosvetnega društva. Za to priložnost so v Železni Kapli pripravili obširen spored, ki se bo pričel že v opoldanskih urah. Ob 11. uri bo pred hotelom Obir koncert godbe na pihala, ki bo z glasbo oznanila svečano vzdušje. To ne bo le za goste-turiste atrakcija, ampak tudi za domačine iz okolice, ki se bodo ta dan mudili v Železni Kapli. Ob 13. uri se bodo pred hotelom Obir začele zbirati folklorne skupine od blizu in daleč.
Že samo zbiranje privabi mnoge ljubitelje folklore, saj pisane noše vedno spet zbudijo pozornost v javnosti.
Prava paša za oči pa bo seveda povorka skozi trg, ko se bodo folklorne skupine premikale proti kraju srečanja, kjer se bo odvijal glavni spored prireditve. Na posebnem odru pred hotelom Obir bo vsaka izmed sodelujočih skupin nastopila s kratkim sporedom plesov. To bo spet enkratna priložnost za fotografe in filmske snemalce, saj bodo imeli dovolj priložnosti, ujeti v svoje objektive pestrost in dragocenosti narodnih noš. Po končanem sporedu bodo tudi udeleženci imeli priložnost, da se zavrtijo ob ritmih godbe, pa tudi za prosto zabavo bo dovolj možnosti. Zato nikomur ne bo žal, če se bo v nedeljo napotil v Železno Kaplo, kjer bo prisrčno dobrodošel!
Za sklad Folteja Hartmana so darovali:
Namesto cvetja na grob Martine Cvelf
J. Hudi	200.-
Ob smrti tov. Pepija Beguscha	
M. VVakourtig, Ladine 185, Bistrica v R.	200 -
Intrade GmbH	3000-
Namesto venca na grob Florijana Lapuša Krista in Fredi Kral	500 -
SPD „Št. Janž"	500.-
družina VVeiss	500.—
Namesto venca na grob Terezije Hartman SPD „Vinko Poljanec" 1000.— družina Albert Katschnig 500,-Milena Groblacher	300.—
Janko Ferk, Dunaj	100.—
SPD ..Trta" v Žitari vasi 1000.-Marica Špicar, Ljubljana 100.—
^*anc Petek
SPOMINI
20
?3ga pisma nisem moget dobiti v roke, ime! pa ga je Lu-))'t' ki je bit Randiov tajnik, a prepisa ni biio mogoče do-^ ali kak prepis če kje obstaja ati ne. Za njegovo Iso 'no pa vem od Randla samega, ki mi je o njem poveda!, ga zdravil. Pismo ga je tako razžaiiio, da se je pred ^ai J°ka) in vzdihoval, da je vendar samo dobro hotel in da taksnega pač ni zaslužil.
Prij Lmugo dejanje, ki je dokazovalo škofovo Slovencem ne-satlišče, je bil izgon slovenskih duhovnikov, ki sem ga Prj "fcnil. Tretja stvar je bila tista spomenica, ki sta jo škofu t Poljanec in Kraiger, kakor sem že opisal, in ki je ni 'ičn prejeti, pozneje pa skušal dobiti njeno besedilo. Na poli-Itoljft* društvu smo večkrat govorili o razmerju do škofa in tla : °r se spominjam, smo sprejeli sklep, za katerega se mi zdi, je ^/ta) celo v programu političnega društva, namreč, da si 4o] , n prizadevati za slovenskega škofa. Vsekakor pa je bil 'h ^ ^.n čas, ko se je Rožman jako močno zanimal za Koroško K mogoče tudi padla beseda — slovenski škof. Takrat je je §]/3t prihajal na Koroško, hodil okrog in govoril in baje tti^^f Hefter potem direktno interveniral in dosegel, da Rož-'*ker ^°roško m več prihajal. Ne spominjam pa se o kaki SL^enciji pri nunciaturi na Dunaju, ki jo omenja ^Koroški venec"
^In^ Praktičnega pomena je bilo v resnici le dejstvo, da je duhovščina uvidevala, da je treba znova premsiliti, ^j.^ksno podlago naj se postavi slovenska politična organi-^'lo^ IJa to ne more več biti Slovenska ljudska stranka je ,^3sno, saj je središče te stranke bilo v Ljubljani, od katere ^di^ bočile državne meje. Podobno je bilo treba osamosvojiti Prosvetno organizacijo, zadružno organizacijo itd.
Kakor je bilo vsem jasno, da je organizacijo treba postaviti na nove noge, vendar ni bilo enotnega in jasnega mišljenja o tem, kakšna naj bo politična podlaga. Jaz sem bil zastopnik nove politične usmeritve, ampak konkretnega koncepta nisem niti sam imel in ga seveda tudi nisem mogel izvesti. Možnosti sta bili dve: ali ustanovitev slovenske liberalne stranke ali naslonitev na socialno demokracijo.
Danes, v drugi avstrijski republiki, se pri nas veliko govori o tem, da se je treba politično nasloniti na napredne kroge, da se slovenske organizacije obdrže samo kot izraz posebne etnične skupine. Na katoliški strani danes mislijo, da je kvalitativno isto, če se tudi sami analogno naslonijo na Ljudsko stranko, kakor se napredna slovenska skupina naslanja na socialne demokrate, češ „si duo faciunt idem est idem". Pri tem pa seveda to v resnici ni isto, saj je družbena vloga obeh krogov popolnoma različna. Socialna demokracija je napredno gibanje. To, da socialna demokracija tega naprednega gibanja dosledno ne izvaja, je že tako.
Ampak zaradi tega mi kot socialisti te socialne demokracije še ne moremo ignorirati. Saj naše socialistično stališče ni odvisno od avstrijske socialne demokracije, kje pa je to zapisano? Teoretično bi bilo možno, da bi se avstrijska socialna demokracija po nas obrnila. Ona je pri nas edina možnost in to jim je treba aktivno prikazati, seveda pa stvar ni tako enostavna.
V	poplebiscitni dobi pa razmerje z avstrijsko socialno demokracijo ni bilo še tako daleč, kot je danes in sicer zaradi tega ne, ker nas absolutno ni smatrala za Avstrijce. Mi smo s plebiscitom, z dejstvom, da smo tukaj posegli po oblasti, bili nekakšni zavrženi angeli, kakor je bil bog zavrgel Luciferja, ker je segel po moči. Kot politično stranko so nas popolnoma odklanjali tako socialdemokrati kot liberalni Landbund in tudi krščanski socialci. Kot avstrijska stranka zanje nismo eksistirali.
V	tistem času so socialni demokrati izstopili iz koroškega Heimatdiensta in začel sem se z njimi pogajati, da bi dosegel ugodnejše razmerje med socialno demokracijo in slovensko po-
litično organizacijo. Praktično vprašanje, ob katerem so se pogovori začeli, je bilo vprašanje slovenske zadružne zveze.
Po plebiscitu je postalo čisto nemogoče, da bi slovenske zadruge imele svojo centralo še naprej v Ljubljani, saj to je sedaj bilo v drugi državi. Že devizni predpisi so takšno poslovanje onemogočali pa tudi sicer stvar ne bi bila vzdržna. Rešilno misel smo videli v tem, da bi ustanovili samostojno slovensko zadružno zvezo. V ta namen pa je bilo treba dobiti stik z glavno Zadružno zvezo na Dunaju, da bi našo zvezo sprejeti v članstvo, kakor je to zakon zahteval. Na Dunaju pa so se nas branili z izgovorom, da mi uradujemo v slovenskem jeziku in da zaradi tega ne moremo biti člani njihove zveze, ki je nemška. Po dolgem pogajanju in boju sem in tja smo morali napraviti koncesijo na ta način, da smo dejali, da sicer poslujemo v slovenskem jeziku, vendar da v uradnem občevanju z glavno zvezo za nas to ni absoluten pogoj in da z njimi lahko občujemo tudi v nemškem jeziku. Tako so nas po dveh letih končno vendarle sprejeli.
Znano je, da je politično glavna opora slovenske zadružne organizacije bila cerkev, da so v zadružni organizaciji največ delali župniki, predsednik Slovenske zadružne zveze je bil msgr. Podgorc, pozneje pa Vošpernik, ki je tudi bil močno krščansko socialno usmerjen in je izpolnjeval cerkvena navodila, tako da je naslonitev na socialdemokratsko banko seveda politično bila nemogoča.
Trudil sem se, da bi slovensko politično organizacijo kolikor moč odtegnil cerkvenemu vplivu. V tistem času je za to bilo nekaj pogojev, predvsem zaradi očitno protislovenske politike škofa Hefterja.
V okviru slovenske politične organizacije je nastajalo določeno nasprotje na eni strani med Podgorcem, ki je neomajno zagovarja) povezavo s škofovo krščansko socialno politiko, in pa med drugimi duhovniki. Vendar vsa ta nasprotja ne bi mogla pripeljati do kakšne večje spremembe v politični orientaciji slovenske organizacije, dokler ne bi bilo mogoče postaviti poleg škofije za Slovence boljše alternative.
fSe Hadg/jnje)
Vse o volni
KAKO RAVNAT) Z RAZPARANO VOLNO
Debelino igel morate vedno prilagoditi debelini volne, saj bodo sicer zanke neenake.
Zelo pozorni morate biti tudi na razmerja, ki so dana v navodilu za pletenje. Če piše, da je 10 zank vodoravno 5 cm oziroma 6 vrst ustreza višini 4 cm (ali podobno), mora tudi vaš izdelek biti tak. Da boste to dosegli, spletite - preden boste začeli plestvi stvar, ki jo želite - majhen kvadrat in poglejte razmerja. Šele ko jih boste uskladili začnite z delom. Če razmerja niso prava, naredite nov kvadratek, seveda zamenjajte igle, ali pa se potrudite in poskušajte plesti mehkejše ali čvrstejše zanke.
Če pletenja niste povsem vešči, vam svetujemo, da si pripravite kroj po vaših merah in pletete po kroju.
Nikoli ne spreminjajte označenega rokav-nega izreza, celo takrat ne, ko boste morali razširiti ali zožiti pas. Če boste spremenili rokavni izrez, ne boste mogli všiti rokava.
Izdelane kose pletenja prelikajte prek vlažne krpe, vendar tako, da jih boste na robovih pripeli na podlogo z bucikami. Dele pletenja sešijte šele, ko se bodo po likanju popolnoma osušili.
Izogibajte se šivov, ki jih morate likati na obeh straneh. V tem primeru bo bolje, da dele pletenja skvačkate.
Tudi šive morate prelikati z vlažno krpo, saj jih boste tako stanjšali.
Pri razdiranju volnenih izdelkov volno najprej rahlo navijte v klobčič, šele nato jo na-motajte (zelo mehko in brez natezanja) v štreno, ki jo boste ob strani zvezali, da se vam pri pranju in sušenju niti ne bi pomešale. Volno operite v blagi milnici ali posebnem prašku za volno, in to z rahlim gnetenjem, ne smemo pa je drgniti. Izperite jo v mlačni vodi, da se ne bo skrčila, nato pa jo položite na leseno podlogo, da se osuši. V predivo dajte manjši predmet, da se bo volna lepo poravnala.
Ko bo volna popolnoma suha, jo namo-tajte v ktopke in lahko začnete plesti. Pri že uporabljeni volni vedno uporabite pol številke debelejše pletilke, pletenje bo spet rahlo.
Enobarvne pletenine peremo tako, da v mlačni vodi najprej raztopimo prašek za pranje volnenih izdelkov, in sicer v točno do-točenem razmerju. V raztopino potem potopimo obleko in jo peremo tako, da jo samo gnetemo. Če so na njej madeži, ki jih morate oprati posebno skrbno, si pred pranjem obrobite ta mesta z belo nitko (po pranju jo boste zlahka odstranili) in jim namenite več pozornosti. Volnene obleke izpirajte v mlačni vodi enako topli, kot je bila tista, v kateri ste obleko prali. Vodo moramo pri izpiranju večkrat zamenjati, tak da izginejo tudi najmanjši sledovi milnice.
Tudi sušenje pletenih oblek je zelo pomembno. Gotovo že veste, da pleteno obleko ne ovijamo, ampak samo odstranimo vodo in jo zavijemo v suho brisačo, da frotir popije vodo. Močno stisnite brisačo skupaj z obleko, da se bo čim več vode izločilo, šele nato obleko sušite. Prav gotovo pa ni vseeno, kako boste obleko sušili. Razgrnite jo prek brisače, poravnajte vse gube (če je potrebno, rahko razširite dele, ki so se neko-)iko skrčili, da boste dobili prvotno obliko). Pletene obleke sušite čim dlje ob peči ali toplotnih virih, nikoli na soncu. Zlikajte jo, še preden se popolnoma posuši, toda prek suhe flanelaste krpe.
Drugačen je način tikanja moher volne. Na obleko položite vlažno platneno krpo in likajte prek nje, vendar zelo rahlo in pri tem pazite, da se krpa pod likalnikom ne posuši.
Večbarvne obleke peremo in izpiramo hitreje kot enobarvne, saj moramo paziti, da se barve ne razlijejo, v zadnjo vodo pa moramo pri izpiranju dodati še malo kisa. Sicer pa je način sušenja enak, le da moramo vmes položiti bel kos papirja, da ne bi barve z enega dela prešle na drugega.
Sintetična volna je zelo lepa, niti so enake, prijetno jo je plesti, lahka je, zahteva pa poseben način pranja. Pogosto se obleka iz sintetične volne zaradi nepravilnega pranja popolnoma uniči (raztegne ali stisne se tako, da je ne moremo več popraviti). Da bi se temu izognili, moramo tako obleko prati v hladni vodi, v kateri smo pred tem
Ljubezen in oblastnost ne gresta vkup
„Mož mi kar naprej pridiga", pripoveduje miada ženska. „Raziaga mi in razlaga, sploh mu ni mar, ali je meni za to, da kaj izvem ali ne. Vrh tega se za marsikaj pomembnega odloči brez mene. Prepričan je namreč, da tako ali tako zmerom vse bolje ve kakor jaz. Ta učiteljska žilica mi gre že pošteno na živce . . ."
Kaj se je zgodilo? Ko sta se spoznala, je mladi ženski ugajala prav ta prijateljeva razsodnost. Všeč ji je bilo, ker je za vse poskrbel, jo obvaroval zapletljajev in ji vseskozi dajal čutiti, da je pri njem na varnem. V zakonu se je sčasoma vse spremenilo. Nezadovoljstvo v njej narašča, njegovega vedenja ne more več prenašati.
Drugi primer. Skupaj sta že lep čas. Moški se zanima za veliko takšnih stvari, ki njegove žene niti malo ne privlačijo. On jo razume, zato bi rad kdaj hodil svoja pota, toda vsakokrat, ko omeni, da ga zvečer ne bo doma, mu ona uprizori enak prizor. „Kar izvoli, le pojdi, tako ali tako sem zmerom sama in samo garam
Ni lahko ugotoviti, kateri izmed partnerjev je močnejši — če sploh je.
Včasih tega niti sama ne vesta.
Zelo veliko je namreč orožij, s katerimi se ustrahujeta.
zate . . ." Konča se tako, da on ostane doma in je ves čemeren, ali pa gre kljub vsemu ven in ima pokvarjen večer, ker ga grize slaba vest.
Obe zgodbi sta različni, a če natanko preudarimo, imata vendarle nekaj skupnega: pri obeh parih je eden izmed partnerjev tak, da hoče zmerom uveljaviti svojo voljo — seveda vsak na svoj način. Pri prvem paru je docela očitno, kateri izmed partnerjev je močnejši in kateri šibkejši, bodisi prej bodisi zdaj. Pri drugem paru niti ne zbode v oči, kako pravzaprav žena hudo gnjavi moža.
ZVIJAČAM NI KONCA
Med partnerjema se takšne igrice pletejo pogosteje, kakor si mislimo. $e zdaleč ni res, da je zmerom moški listi, ki v zakonu ali prijateljstvu igra vlogo močnejšega.
Mnogi ljudje hočejo uveljaviti svojo voljo pri partnerju. Tega ne počno zmerom zavestno, niti ni mogoče vselej razkrinkati.
Carski rez s premislekom
V zahodnoevropskih deželah se zdravniki po zgledu svojih ameriških stanovskih tovarišev vse pogosteje odločijo za carski rez, tudi pri ženskah, ki bi lahko rodile brez operacije. Carski rez je nujen in upravičen v primerih, kadar ima mati preozko medenično dno, kadar je otrok v prečni legi, kadar grozi nevarnost, da se bo otrok zapletel v popkovino, in še nekaterih primerih. Nekatere ženske pa se bojijo popadkov in bolečin, in če imajo možnost pa denar, prepričajo svojega zdravnika, da jim napravi carski rez. V takšnih primreih opravi zdravnik poseg zaradi materinega udobja, namesto da bi mislil predvsem na otrokovo dobro.
Zenske, ki zahtevajo carski rez, pa se premalo zavedajo nevarnosti, brez katerih tu ta operacija ni. Statistika kaže, da je smrtnost med novorojenčki, ki se rodijo po naravni poti, dvakrat manjša kot pri otrocih, ki pridejo na svet s carskim rezom, pri čemer pa je le treba upoštevati tudi to, da se zdravnik odloči za carski rez predvsem v primerih, ko je otrok šibak.
Zdravniki ne bi smeli misliti le na svoj žep in ženske ne le na svoje udobje, piše zdravniška strokovna re-cija Selecta, iz katere smo povzeli te vrstice.
Partnerja se ne moreta sporazumeti, kaj naj bi delala zvečer. On bi bil najrajši doma, ona bi rada, da bi šla skupaj v kino. „Vse srajce sem ti zlikala, zdaj greš lahko z mano vsaj v kino," mu reče, v njenem glasu je že prikrita grožnja. Pa ne da ga skuša malo izsiljevati? Tudi prevelika skrb se pogosto spremeni v sredstvo za pritisk.
Vsi poznamo take primere. Koliko je mater, ki s svojo vneto ljubeznijo otroka prav dušijo! Po enakem načelu ravnajo žene z možmi. Skrbijo prav za vse, smukajo se okrog moža in se mu dobrikajo, mu skušajo vsiljevati svojo voljo in vse, kar je v zvezi z njim, narediti do popolnosti skrbno. Ne morejo živeti brez občutka, da so koristne, da mož brez njih ne more. Niti ne zmenijo se za to, da gredo partnerju s svojim pokroviteljskim ravnanjem na živce. Kako neki, saj vendar dobro mislijo! Niti ne opazijo, da partnerja s svojo skrbnostjo utesnjujejo, mu ne dajo dihati.
Sredstvo za pritisk, pa še prav uspešno, je lahko tudi bolezen. Oglasi se vsakokrat, ko se človek znajde v položaju, ki mu ni všeč. „Ta-ko strašno me boli glava. Ne zdržim več. Prosim, odpraviva se domov." Tako moleduje dekle na zabavi, ker je opazila, da se njen partner že celo uro pogovarja s prikupno mlado žensko. Dekletu se zdi, da je prijatelj nima dovolj rad, zato želi s svojo prošnjo pritegniti nase vso prijateljevo pozornost.
Kaj se potemtakem skriva v ozadju razmerja, v katerem eden izmed partnerjev zmerom skuša drugemu vsiliti svojo voljo? Velikokrat je to želja, da bi imel drugega samo zase. Včasih tudi mnenje, da bo drugi samo takrat pravi, kadar bo natanko tak, kot je bil v sanjah, v času najbolj vroče zaljubljenosti. To velikokrat doživljajo pari, v katerih eden od partnerjev misli, da je drugi njegova last. Ali ga skuša prevzgojiti ali spremeniti po svojem okusu. Psihologi pravijo temu želja po prevladi, razlagajo pa, da je to oslabljena oblika nasilja. Sliši se nemara malo prenapeto, toda to dvoje ima le nekaj skupnega. Nekdo je potisnjen v meje, v okviru katerih se more gibati in delati. Ta človek se bo že kako skušal braniti. Toda z ljubeznijo in s pravim partnerstvom to nima dosti skupnega.
STRAH PRED OSAMLJENOSTJO
Pred oči si kaže priklicati, kakšno je vzdušje v takem sožitju. Osebnostno ni močan tisti, ki drugega zatira. Močna osebnost se nemara bolj razodeva s tem, da partner jemlje partnerja takega, kakršen je. K temu sodi tudi to, da drug drugemu puščata prostost, ker se oba zavedata, da je njuna vez trdna in je nič ne more zrahljati. Nasprotno pa bo človek, ki živi v nenehnem strahu, da ga bo partner zapustil,
storil vse, samo da bi ga privezal nase. je, ali so njegove slutnje utemeljene ali , čino ljudi od časa do časa navdaja stran, bi ostali sami. In prav ta strah je največ' kriv, da partner začne gnjaviti partnerja. ^
V razmerju, v katerem vlada zatiranje, " more biti ljubezni, pravijo psihologi in pr' P ^ mu ljubezen upoštevajo proces, ki se nen" spreminja. Vsakdo med nami ve iz svojin ^ kušenj, kako je s to stvarjo. Čustva v zvez' partnerjem se spreminjajo in tudi sami se r vijamo, spreminja pa se tudi partner in v s du s tem se spreminjata njegovo mišljenje ^ ravnanje. Velikokrat se zgodi, da nam J" spremembe težko jemati z razumevanjem.
On si je med kolegi našel prijatelje m je P . gosto skupaj z njimi. Rad bi, da bi se ju" " c pridružila še ona. Ona pa dvomi o tem,
ji njegova druščina ugajala, bolj je prepr' da se bo dolgočasila, čeprav sploh noben ? med njimi ne pozna. Prav ob takšnih^ p"" ^ nostih se rado zgodi, da vsekakor skusa^ P" nerja obdržati v starih tirnicah. To skusa seči prikrito, včasih pa udari kar narav" Partnerstvo postaja togo, nič več ga ne prev življenje.	,
Kaj naj človek stori, ko opazi, da pa^ -ali partnerka uporablja svojo moč? Kako se odzove, ko zasluti, da ona hlini nebogljen samo zato, da bi ga priklenila nase?
MOČ NAVADE
leJr"
Zgodbe posameznih parov so različne, J' ^ je mogoče izluščiti samo po številnih pog° rih. Ko se pogovarjata, morata oba jasno op deliti svoje želje in pričakovanja. Na sr""" velikokrat dobro izteče, oba sta priprav!) na popuščanje in skušata drug drugega ra^ meti. Največkrat se je v njuno razmerje " všečnost prikradla z močjo navade, prtp" . se je potihem in počasi, da se niti zavedala sta, kako se njuno sožitje rahlja in gresta " drugemu na živce.
ti zrno-os"' ki
sai""
Marsikdo se zave, da do partnerja gel nikakršne obzirnosti, zgodi se, da je ves pel, ker se mu postavi po robu. Tisti, kdar ne pove, česa si želi, ki zmerom --požira in požira, se kajpada ne sme čudit'-partner tega sploh ni opazil in je bil P""? čan, kako je vse v najlepšem redu.	,,
Ni pa zmerom vse samo črno, to je tud' ba vedeti. Žena, ki možu svetuje, kadar ""ID jeta garderobo zanj, kaj mu pristaja in česa ^ se varuje, še ni oblastna diktatorica. Tud' . še ni glavni pri hiši, če kdaj vzame pob ^ v svoje roke. V dobro utečenih razmer)'"
navadno pokaže, da je za nekatere stvari Pl. pravnejša ona, medtem ko se pri drugih b^
drugih ho![
odreže on. Si pač razdelita delo in P.° ^^lt zato jima gre še bolj skupaj, ker nosita del bremena in skrbi.
Človeka, ki se dobro poznata, natanko
last"^
iz""*?
sta, da imata vsak svoje zares izvrstne sti, pa tudi take, ki jih ne bi rada prtz"^ Če se imata rada, se bosta domenila tako-bo delo opravil tisti, ki je pri njem spret" !^ Zato drugi ne bo niti prikrajšan niti nevos ^ Takšni dogovori so največkrat tihi, partner . ne spodkopujejo, ampak ga kvečjemu utrjOJ
Drobni nasveti
[ Kadar dušite svinjska ali telečja jetra, jim dodajte malo konjaka. Okus bo veliko boljši.
! Ostalo vam je nekaj beljakov? Naredite žličnike za juho: potrebujete 4 beljake, 10 dag drobtin, sol, za oreh maščobe in sesekljan zeleni peteršilj. Dobro zmešajte in zakuhajte v vrelo juho. Kuhajo naj se 10 minut.
t Krompirjevi ocvrtki bodo bolj okusni, če boste testu dodali Šilce žganja.
[! Krompirjeva solata bo posebno okus-
na, če boste olupili in narezali še vroč krompir in ga prelili z oljem, vinom in nemastno juho. Kis in druge začimbe dodajte šele, ko se krompir ohladi.
H Tanko razvaljano listnato testo se rado trga, ko ga dajemo na pekač. Zato razgrnite po mizi alu folijo, razvaljajte testo kar na njej, potem pa ga dajte v pekač skupaj s folijo.
H Kuhinjski izlivek iz nerjaveče kovine boste zelo lepo očistili s pralnim praškom, ker vsebuje mehčalec in tako preprečuje nastajanje grdih lis od vode. Zatem zdrgnite izlivek s suho krpo ali papirnato brisačo.
Dobrote iz okroglih jagod
raztopili prašek za pranje. Uporabiti moramo večjo posodo, da se pri pranju niti ne bi lomile. Likanje navadno ni potrebno, če pa hočete, da bo obleka bolj gladka, jo prelikajte z mlačnim likalnikom na notranji strani.
Mešanica volne in sintetične volne zahteva enako nego kot sintetična volna.
KRUHOV NARASTEK Z grozdjem
Za 4 osebe potrebujemo: 500 g grozdja, 150 g belega kruha (lahko tudi rezine za toast), 'A I poljubnega sladkega desertnega vina, 50 g surovega masla, 80 g sladkorja, 3 jajca, nekaj kapelj limoninega soka, 100 g sesekljanih mandeljnov ali lešnikov, ščepec soli, maščobo za pekač, malo drobtin.
Grozdne jagode razpolovimo in odstranimo peške. Kruh narežemo na majhne kocke in prelijemo z vinom. Maslo penasto umešamo s sladkorjem in postopoma dodamo tri rumenjake. Potem primešamo grozdne jagode, limonin sok, sesekljane mandeljne ali lešnike, sol in ožet kruh. Beljake stepemo v trden sneg in ga previdno primešamo zmesi.
Posodo za narastke namažemo z raztopljeno maščobo in potresemo z drobtinami. Napolnimo jo z maso in pečemo v pečici pri 175 stopinjah eno uro. Namesto vin lahko
mie*"
za namakanje kruha uporabimo tudi ^ (za otroke) ali pa jabolčni sok, ki sm° dodali malo limoninega soka.
PAPRICIRANO KISLO ZELJE Z GROZDNIMI JAGODAMI
st'
Za 4 osebe potrebujemo: 1 žlico (najboljša je gosja), 1 čebulo, 500 g ^ zelja, 1 žlico sladke rdeče paprike, cpt) lega vina, mešane začimbe po okusu, ^ belih in rdečih grozdnih jagod.
Maščobo razpustimo in stresemo ^ olupljeno in drobno sesekljano čebulo tresemo s sladko rdečo papriko in 2 ^ y ti pražimo na slabem ognju. Dodamo °P ^ no kislo zelje, prilijemo vino in duš'^° minut. Potresemo z začimbami (sol. kumina, brinove jagode ...) Razpolo^^? grozdne jagode in, če se le da, odstri peške. Polovice jagod stresemo na ^ rahlo premešamo in dušimo še 5 minut
DR. TONE JELEN
5
Po Češkoslovaški in v Pragi
Nespremenljiva točka potovalne-^ Programa je bilo mesto Hradec jalove (Konigsgratz), kjer je leta ,°66 Prusija premagala Avstrijo in ^ ta morala zapustiti Nemško zve-Drugih posebnih zanimivosti , ^ ni in ker nas je pri vsem motil e dež, se nismo ustavili ampak nadaljevali pot proti Litomišlu 'J* Moravski. Mestece Litomišl je ojstni kraj največjeoa češkega ^datelja Bedriha Smetane. Kot "i uslužbenca grofa VValdsteina se rodil v stranskem služinčadnem °s!opju gradu leta 1824. Ko je v °dnem mestu obiskoval šolo je °niaj za silo znal svoj materin je-' - Sele v Pragi je prišel v družbo adih rodoljubov in poslat sam an največjih. Ostal je svojemu finemu kraju zvest tudi pozneje, JPiJ je na glavnem trgu hišo, kjer . ^'vel po smrti svojega očeta za-aano skupaj z materjo, pozneje pa nišo prodal in je ta danes mest-^ Posvetovalnica. Kdor se zanima °Pere in muziko, zagotovo šteje Jd najlepša dela opere ..Prodana evesta", .Dalibor", „Libuša" in ču-vite melodije iz simfonijskega ),Poa „Ma vlast" (Moja domovina), ko .stvaritelj češke narodne muzi-'n velik rodoljub je v vzdušju steklega stoletja izgorel za svojo lahnost in ljudstvo in umrl leta I 4 v praški bolnici za živčne bodi. Kakor smo že videli, počiva Pokopališču na Višegradu. iučajno smo v Litomišlu pasli Božene Nemcove" in se ži-, spomnili te velike pripovedoval-'d njene nekoč starim in mladim to' . tjene povesti „Babička". Nad diico stoji grad nekdanjih grofov
VValdsteinov, znamenita stavba z obširnim zgrafitskim okrasom. V njem in na letnem odru na vrtu se vršijo vsakoletni festivali češke, posebno pa Smetanove muzike.
V Brnu, glavnem mestu Moravske, smo prebili en popoldan in eno noč, in to v modernem hotelu Voronež, ki stoji ob velikem prostoru velesejmskega razstavišča. Že vrvež po ulicah mestnega središča nas je na to opozoril, da smo prišli v mesto prav sred vele-sejmskih dni. Morda je bil vzrok temu tudi to, da smo prispeli ravno v petek popoldne in zadnji dan meseca, ko pač tudi tam prejema delovno ljudstvo mesečno plačo. Že naša vodička, Pražanka, nam je vnaprej povedala, da v Brnu ni kaj posebnega videti, zato nas je peljala takorekoč za pozdrav in slovo v Peter-Pavlovo cerkev, kjer nam je poseben cerkveni vodič pokazal in razložil vse zanimivosti večkrat prenovljene in razširjene stolnice črnskega škofa. Tu imata tudi sv. Ciril in Metod med drugimi svetniki svoje častno mesto, katero jima prav posebno pripada ravno tukaj, kajti tukaj na Moravskem je bilo njihovo delovno področje med Moravani. Južna Moravska, torej pokrajina jugovzhodno od Brna in takozvana Moravska Slovakija, pokrajina ob Moravi od Breclova do Hodonina, je bila središče Veliko-Moravske države v devetem stoletju, ki se je uspešno branila proti napadom Avarov na eni in proti Frankom in Germanom na drugi strani. Ker so Franki roko v roki s krščanstvom širili tudi svojo politično oblast, se je moravski knez Rastislav proti nji-
hovemu vplivu branil tudi na verskem polju in zaprosil bizantinskega cesarja Mihaela III., naj mu pošlje misijonarje, ki bodo učili njegov narod v slovanskem jeziku. Intrige proti Cirilu in Metodu s strani nemških škofov, posebno VVichinga, ki je bil celo Metodov pomožni škof, so dosti znane in jih zato tukaj ne ponavljam. Pripomniti pa hočem le to, da sv. Metod, ki so ga imeli več let zaprtega na Bavarskem, ni bil iz zapora izpuščen iz krščanske ljubezni, temveč zato, ker je knez Sva-topluk po končanih medsebojnih prepirih premagal Franke in Bavarce in jih tako z vojaško silo prisilil, da ga izpustijo. Tako je mogel nadaljevati svoje delo do smrti v državi, ki se je raztezala od Panonije in današnje Štajerske pa tja do Baltika. Visoka kultura te države in njenih prebivalcev nam je v novejšem času izpričana po najdbah v izkopaninah mest in gradov v teh krajih, posebno v Mikulčicah. Starem mestu in Pohanskem. Srebrno in zlato orožje in vseh vrst nakit, najden v odkritih grobovih, priča o velikem bogastvu in tesni zvezi s Carigradom.
Kot kraj z najugodnejšo lego se je pozneje razvilo Brno v središče dežele Moravske. Češki kralj Otokar II. je dal na hribu zgraditi silni grad Spielberg, ki ga niso mogli zavzeti ne Flusiti in ne Švedi v tridesetletni vojni, čeprav so ga oblegali več tednov. Trdnjavske naprave so bile tako silne in obširne, da si je celo Napoleon Bonaparte vzel čas za njihov študij in pregled, ko si je po bitki pri Slavkovu, blizu
Brna, kjer je leta 1805 premagal združene avstrijske in ruske vojske, mogel nekoliko oddahniti. Za časa Avstro-Ogrske je Spielberg bil največji zapor za politične jetnike.
Reka Svitava nas je spremljala proti jugu do izliva v Dyjo proti mestu Vreclovu, mimo znanih Mikul-čic, kjer smo hoteli videti obširne izkopanine središčnega mesta stare Moravske ob reki Moravi. Vendar pritisk časa in pičlo zanimanje nista dovolila te kratke stranpoti. Tako smo prečkali reko Moravo in v senci košatih dreves previjugali Male Karpate in prispeli skozi mesto Trnavo in mične vasice v glavno mesto republike Slovaške Bratislavo. Malo je mest, ki so se v novejšem času tako hitro razširile in razvile. Iz malega pokrajinskega mesteca, ki pa ie kot kronsko mesto madžarskih kraljev tudi že nekoč bilo pomembno, se je razvila v obširno in živahno industrijsko metropolo Slovaške. Stari del mesta je majhen, toda s svojimi ozkimi ulicami zelo zanimiv. Svojstveno noto pa mu dajeta kronska cerkev in mogočni grad tik nad mestom. Donavska luka ob mestu je ena največjih ob 2850 km dolgi reki. Oba bregova veže novi most, Bratislavo s predmestjem Petržalsko, ki leži že tik avstrijske meje. Obmejna kontrola je tukaj bila izjemno hitra in kratka, pa smo kmalu zavili proti Železnem/Eisenstadtu, kjer ni bilo mogoče pustiti ob strani središča mesta, to je Esterhazyjevega gradu in kleti. Treba se je bilo okrepčati za nadaljnjo pot proti Mattersburgu, zadnji postojanki potovanja.
Ker nas je že zanesla pot na Gradiščansko, seveda nismo izpustili priložnosti srečanja s tamkajšnjimi Hrvati. V Cindrofu je ta večer priredil, znani kulturni in politični delavec iz Čogrstofa, Klinkovič, s svo-
BRNO - Peter-Pavlova cerkev
jim tamburaškim zborom koncert. Gostilna pri Kruiszu nas je prijazno sprejela in smo naposled imeli lep užitek hrvaške tamburaške godbe in petja, ključa naše solidarnosti. Ker je bila drugi dan nedelja, smo tudi obiskali vaško cerkev v Čogr-stofu in spoznali ljudsko petje tamkajšnjih Hrvatov. Po maši pa nas je razveselil domačin in vinski producent Klikovič z razkazom vinske kleti in poskušnjo svojih dobrih sort.. V znamenje solidarnosti in pa, ker pač ena roka umiva drugo, smo seveda vzeli nekaj od njegovih vrst vina tudi s seboi na Koroško, da se še doma v zapečku s prijatelji nekoliko poveselimo pri spominih na moderno preseljevanje narodov. Morda pa pri tem pride na dan kak zanimiv načrt za prihodnje leto.
Dr. Tone Jelen
R A D ! O
TELEV!Z!JA
LJUBLJANA
PETEK, 26. 7.: 17.55 Poročita — 18.00 Naš prijatetj Tito, na-.	datjevanka — 18.15 Obisko-
Ijev*' ^eškostovaško-zahodnonemška n<3da-
oika — 18.45 Žeteti ste, pogtejte, po-
Nabavna oddaja — 19.15 Risanka ^ in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna
M Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Živi Gozdovi Severa, angteška doku-t^na serija — 20.55 Ne prezrite — 21.10 ^ 'Srska kronika, ameriška nadatjevan-^1" 22.00 Dnevnik — 22.10 Robin Hood in ''^Oa, angteški fitm.


27. 7.: 14.05 Poročita — 14.10

'z Kotorada, tutkovna predstava —
Reti ciganček, nadatjevanka — 14.50 Tito — 15.05 Miti in tegende -miti: Katevata, nanizanka — ^rj; ^*etavček, nanizanka — 15.50 TV ga-3uraj Matejev Datmatinac — 16.20 ^t°net: Zatedeneti svet, angt. doku-serija — 17.15 Dektiški most, ju-T)(j) jonski fitm — 18.45 Boj za obstanek: 3$,.. ''n* korak, angteška dokumentarna " 17-15 Risanka — 19.24 TV in radio *"< 1	19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnev-
19 50 Vreme — 20.00 Vetika avantura, !^J°ski fitm — 22.05 Zrcato tedna — 22.25 °9odba — 23.10 Poročita.
2g, g.5Q poročita — 8.55 Živ
^Q)c-	Tom Sawyer — 9.55 Obisko-
^oi; ' ^eškostovaško-zahodnonemška na-
vanka
10.25 Lampijon in tepa Mari-1105 Domači ansambti: Ansambet 3*63^ ^ njegovi fantje — 11.40 625, pre: % ^donskega sporeda — 12.00 Kmetij-% °3daja — 13.00 Poročita — 15.15 čedo-14^ nadatjevanka — 16.05 Poročita — 3lq , tMlajsH poker, itatijanska zabavno-oddaja — 16.55 Yankee doodte 9' ameriški fitm — 18.55 Knjiga —
VESTNUK
*" za!ožn!h: Zvwza atov*natc!h
^3anizoctj na Koroškem,
C*!ovec, Gaaometergoaae 10.
9020 Cetovec, St.-Rvpr+chter-19/tV, tet. (0 42 22) 54 0 42,
^ H) 86 andk a tl?*?: 9020 Cetovec, Gaaometero. 10, -P H 22) 32 5 50.
! °*"**ka *n Mtkaraka družba J Drava, Cetovec - Oorovtje.

19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.50 Vreme — 20.00 Zadrski memento — 20.55 Jazz na ekranu: Dr. Umezu Band — 21.25 športni pregted — 21.55 Poročita.
PONEDELJEK, 29. 7.: 17.55 Poročita — 18.00 Potetavček, nanizanka — 18.25 če tadja zbo-!i . . . — 18.45 Giasba za mtade — 19.20 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme
—	20.05 Lepa Otero, itatijanska nadatjevanka — 21.10 Mostarska operacija, tiško-primorska operacija in sarajevska operacija, oddaja TV Sarajevo iz dokumentarnega niza Dnevi zmage — 22.00 Dnevnik.
TOREK, 30. 7.: 18.00 Poročita — 18.05 Ljudski ptesi in pesmi iz tstre — 18.25 Miti in tegende - Srednjeveški miti: Kratj Artur in vitezi okrogte mize, nanizanka — 18.40 TV gaterija: Od Ohrida do Herakteje — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — Vreme — 20.00 W. Shakespeare: Ukročena trmogtavka, kanadska TV drama — 22.40 Dnevnik.
SREDA, 31. 7.: 17.55 Poročita — 18.00 Kuža taja mjav . . ., Lutkovno gtedatišče Ljub-tjana — 18.15 Beti ciganček, nadatjevanka
—	18.45 Žeteti ste, pogtejte - poučnoza-bavna oddaja — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 čindarasa-čindarajsa-čindrasa, dokumentarna oddaja
—	20.35 Zgodba o tjubezni in prijatetjstvu, itatijanski fitm — 22.25 Dnevnik.
ČETRTEK, 1. 8.: 17.55 Poročita — 18.00 Moj miti Ariet - Pridi moj miti Ariei, nadatjevanka — 18.25 Stikar Jožef Petkovšek — 18.45 Mozaik kratkega fitma: Dobrodošti v Nepatu, švicarski fitm — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna
—	19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.05 For-muta 1, zabavnogtasbena oddaja — 21.00 Bregovi, gruzinska nadatjevanka — 22.05 Dnevnik — 22.20 Retrospektiva domače TV drame posvečene iivtjenju znamenitih Sto-vencev - F. Žižek: tpavci - Gustav.
A V S T R ! J A 1
PETEK, 26. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Risanka — 9.30 tn-
strukcija: angteščina — 10.00 tnstrukcija: tatinščina — 10.30 Dih Riviere — 12.00 Nezastužena dediščina — 13.00 Poročita — 14.40 Soncu nasproti — 15.30 Počitniški kotedar — 16.05 Kremenčkovi — 16.30 Za predšotske otroke — 16.55 Mini-čVS — 17.05 Tao Tao — 17.30 Anna, Ciro & Co. — 17.55 Otrokom za tako noč — 18 00
Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v stiki — 20.15 Komisar
—	21.20 ituzije — 222.10 šport — 23.10 Poročita.
SOBOTA, 27. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 tnstrukcija: tatinščina — 9.35 tnstrukcija: angteščina — 10.05 tnstrukcija: tatinščina —
10.30	Oskar — 11.55 Nočni studio — 13.00 Poročita — 14.40 Nemgki fitm, 1958 — 16.00 Pika Nogavička — 16.30 Viki — 16.55 Mini-ČVS — 17.05 Jot!y-box — 17.30 Fragitesi — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Gtedatiški kotedar —
19.00	Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki in šport —
20.15	Najbotjše iz Gtasbenega skednja — 21.50 šport — 22.50 Sotid gotd — 23.35 Poročita.
NEDELJA, 28. 7.: 15.00 Herkutes - mašče-vatec Rima — 16.25 Jakob in Etizabeta —
16.30	Lutkovni nastop — 16.55 Leteči Ferdinand — 17.40 Hetmi — 17.45 Kiub seniorjev
—	18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.25 Govori Stefanie Nadherny — 19.30 čas v stiki in šport — 20.15 Vetikani s hriba —
23.15	Nočni studio — 0.20 Poročita.
PONEDELJEK, 29. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Risanka — 9.30 TV kuhinja — 10.00 tnstrukcija: angteščina — 10.30 Nemški fitm iz teta 1958 — 11.50 Tom & 3erry — 12.05 Dataj Lama iz Tibeta — 13.00 Poročita — 14.45 Lou Grant — 15.30 Počitniški kotedar — 16.05 Chartie Brown — 16.30 Za predšotske otroke — 16.55 Mini-čVS — 17.05 Viki — 17.30 Minikini — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v stiki — 20.15 Ponedeijski šport — 21.08 Kuharski mojstri
—	21.15 Ceste San Francisca — 22.00 Takrat — 22.05 Svettoba reže dušo — 23.05 Poročita.
TOREK, 50. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Risanka — 9.30 tnstrukcija: angteščina — 10.00 tnstrukcija: tatinščina — 10.30 Herku! - ma-ščevatec Rima — 11.55 Woody Woodpecker prezentira — 12.05 Ponedetski šport — 13.00 Poročita — 14.45 Lou Grant — 15.30 Počitniški kotedar — 16.05 Ana in siamski kraij
—	1.630 Za predšotske otroke — 16.55 Mini-čVS — 17.05 Lutkovni nastop — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes — 19.30 čas v stiki —
20.15	inozemski report — 21.15 Cena obtasti
—	22.05 Quo vadiš Mikis? — 23.20 Poročita.
SREDA, 51. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Risanka
—	9.30 tnstrukcija: angteščina — 10.00 tnstrukcija: tatinščina — 10.30 Misionarja —
12.00	Woody VVoodpecker — 12.05 inozemski report — 13.00 Poročita — 14 45 Lou
Grant — 15.30 Počitniški kotedar — 16.05
tzginuta k^ona — 16.55 Mini-čVS — 17.05 Tao Tao — 17.30 Na pesku grajeno — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirotske — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Sonce je bito priča — 22.10 Ja ne poroči Dunajčanke — 23.35 S pi-satne mize — 23.50 Poročita.
ČETRTEK, 1. 8.: 9.00 Poročita — 9.05 Risanka — 9.30 Dežeta in tjudje — 10.00 tnstrukcija: angteščina — 10.30 Dan, ko so priptavate ribe — 12.15 Ktub seniorjev — 13.00 Poročita — 14.45 Lou Grant — 15.30 Počitniški kotedar — 16.05 Muppet-Shovv — 16.30 Za predšotske otroke — 16.55 Mini-čVS — 17.05 Lutkovni nastop — 17.30 Perrine
—	17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v stiki — 20.15 Datii, Datti
—	21.50 Gad — 22.50 Evropsko prvenstvo v jahanju — 0.00 Poročita.
		A V S T R ) J A 2
t		PETEK, 26. 7.: 16.25 Monaco Franze — 17.15 Strupi v ži-
vatskem svetu — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Otvoritev satzburških stav: nostnih iger 1985 — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki — 20.15 Dataj Lama iz Tibeta — 21.10 Takrat — 21.15 Čas v stiki - Potitika v petek — 22.05 Saskatschevvan — 23.30 The munsters — 23.55 Poročita.
SOBOTA, 27. 7.: 15.45 Takrat — 15.50 Dva krat sedem — 16.15 Veseta apokatipsa —
17.15	tgra z besedami — 18.00 Tedenski pregted — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiter — 19.30 čas v stiki — 19.55 Novo v znanosti —
20.15	Dan, ko so priptavate ribe — 22.00 Poročita — 22.05 Župnik Hansjorg Eich-mayer odgovarja — Kriminaika — 23.40 Zahodno Santa Feja — 0.05 Poročita.
NEDELJA, 28. 7.: 9.00 Ludwig van Beethoven — 9.25 Takrat — 9.30 Johannes Brahms - otroške tjudske pesmi — 10.00 Stavnostna
božja stužba Bregenških stavnostnih iger —
11.15	Bobosse — 12.45 Orientacija — 15.00 Športni popotdan — 17.00 Avstrijska tjudska gtasha — 17.45 Pop suvenirji — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v stiki — 19.45 Za-ktadnica Avstrija — 20.15 Misionarja — 21.45 Poročita — 21.50 čikago 1930 — 22.40
cert — 0.10 Poročita.
PONEDELJEK, 29. 7.: 17.15 Vetemesta sveta — 18.00 Čudežni živatski svet tndije —
18.30	Wattoni — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki — 20.15 Hote) — 21.00 Novo v kinu
—	21.08 Kuharski mojstri — 21.15 čas v stiki
—	21.45 Šiting — 22.05 tfigenija — 0.10 Poročita.
TOREK, 30. 7.: 17.30 Orientacija — 18.00 Očartjiva Jeannie — 18.30 VVattoni — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki — 20.15 Avstrijski kviz rekordov — 21.15 čas v stiki — 21.45 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 31. 7.: 17.30 Dežeta in tjudje — 18.00 Kviz s Fritzem Egnerjem — 18.30 Wai-toni — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki —
20.15	Rdeče in črno — 21.15 čas v stiki —
21.15	čas v stiki — 21.45 Kutturni žurnai —
22.30	Umetnosti — 0.00 Hyster putsatu — 0.15 Poročita.
ČETRTEK, 1. 8.: 16.10 Evropsko prvenstvo v jahanju — 17.10 Zgodovina pomorstva — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 VVattoni — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki — 20.15 Botgarija
—	srce Batkana — 21.10 Mesečna ikona avgust — 21.15 čas v stiki — 21.50 Ktub 2 in poročita.
OBIŠČITE
Wemer Bergovo gaterijo
V PLIBERKU Odprta je dnevno
od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure.
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRIJSKEGA RADIA vsak dan od 18.10 do 19.00 ure
Pe 26. 7.: Čas, ki živi.
So 27. 7. Duhovni nagovor (mag. Hanzej Olip, župnik v šmarjeti).
Voščila (Danica Urschitz). Ne 28. 7.: Za dobro voljo.
Po 29. 7.: Kontakt.
To 30. 7.: Partner.
Sr 31. 7.: Alpe-Jadran.
Če 1. 8.: Rož-Podjuna-Zila. Pe 2. 8.: Čas, ki živi.

- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
V
SSK ,,Obir" v prvem razredu
Lukan v predstojništvu KS V!
Šahisti Stovenskega športnega ktuba „Obir" iz Železne Kaple bodo v prvenstveni sezoni 1985—86 tekmovali v prvem razredu-vzhod! Tc se je zvedelo na nedeljski konferenci predsednikov koroških šahovskih klubov, ko je bila objavljena razporeditev moštev za prihodnjo sezono. A ne samo Kapelčani kot petouvrščeni, temveč tudi še šesto-uvrščeni iz drugega razreda so napredovali v prvi razred — ker so se v višjih ligah neki klubi razpustili. Za Polanškovo ekipo se začne prvenstvo 15. septembra, število igralcev pa morajo povečati od šest na osem.
Šahovsko društvo Slovenske športne zveze bo tekmovalo kar v treh razredih: prvo moštvo v drugem razredu-vzhod, drugo moštvo v tretjem razredu-sredina ter tretje moštvo v tretjem razredu-vzhod. Torej slovenskega derbija zaenkrat še ne bo.
Pri volitvah v predstojništvo Koroške šahovske zveze (Karntner Schachverband - KSV) je prišlo do nekaterih pričakovanih sprememb. Za nas je pomembno, da je bil izvoljen v predstojništvo šahovske zveze tudi vodja ŠD SŠZ Ivan Lukan, ki bo tam zagovarjal interese slovenskih šahistov. Predsednik KSV je ostal Erich KrieB, njegov namestnik je šolski ravnatelj Pepi Gallob.
Udeleženci konference so dobili tudi najnovejši seznam Elo-točk koroških igralcev. Najvišje Elo-šte-vilo ima edini avstrijski velemojster Karl Robatsch z 2417 točkami, njegovo mednarodno Elo-število pa znaša celo 2430 točk. V seznamu je navedenih 1413 šahistov, ki so v preteklem polletju igrali za 69 klubov. Precejšnje pa je tudi število tistih, ki še nimajo točk, imenovanih po matematiku A. Elo. Od na-
vedenih 1413 igralcev je J. Polan-šek 166., A. Gallob 219., G. Živko-vič 292. in F. Rulitz 393. Med mladinci (Jugendspieler) zaseda Rulitz celo 21. mesto.
Pregled Elo-točk slovenskih šahistov (v oklepaju staro število):
2213 (2234) Post SV 1932 (1909) SSK Obir 1890 (1918) ŠD S$Z 1854 (1840) SD SŠZ 1809 (1791) SD S$Z 1796 (1775) SSK Obir 1753 (1753) $D SSZ 1722 (1785) SSK Obir 1711 (1711) SDsSZ 1707 (1747) S$K Obir 1692 (1692) SD SSZ 1665 (1617) SD SŠZ 1661 (1693) SD SSZ 1657 (1627) SS SŠZ 1653 (1661) SSK Obir 1650 (1650) SŠK Obir Antonija Einspieler 1642 (1592) ŠD SSZ Bernard Olip 1629 (1629) ŠD SŠZ Matevž VVieser 1598 (1590) SD SSZ Johann Stof)ier 1 597 (1 546) SSK Obir
Jurij Deisinger Justin Polanšek Alojz Gallob Gorazd Zivkovič Franci Rulitz Adem Ramaš Ivko Ferm Rainer Straf)er Jože Lukan Peter Jammer Franc Žužek Branko Kolter Ivan Lukan Vidi Sitter Emanuel Polanšek Helmut Haller
Šah: Vidmarjev memorial
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je pred enim mesecem končal t. i. Vidmarjev memorial, šahovski turnir v spomin na enega največjih šahistov slovenskega naroda. Letos je bil to šesti spominski turnir in hkrati tudi jubilejni. Milan Vidmar — starejši brat Josipa Vidmarja — je bil rojen leta 1885, torej so letos praznovali 100-letnico njegovega rojstva. Po poklicu je bil elektrotehnik, a ukvarjal se je tudi s ša-
hovsko teorijo in publicistiko. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter seveda šahovski velemojster. Umrl je leta 1962.
Memoriala se je udeležilo dvanajst vrhunskih šahistov, med njimi celo bivši svetovni prvak Smislov, in vsak je igral z vsakim. Vrstni red pred zadnjim kolom je obetal napet in borben finiš: vodila sta namreč madžarska velemojstra Ribli in Por-
tisch — nasprotnika v zadnjem kolu - z istim številom točk. Vendar se je njuna partija brez tveganja končala z ..velemojstrskim" remijem, tako sta imela oba 7 točk. Prav tako 7 točk si je priboril angleški velemojster Miles in ti trije so si potemtakem delili prvo mesto.
Najboljši Jugoslovan je zasedel peto mesto (Predrag Nikolič), najboljši Slovenec pa sedmo do deveto (Bruno Parma).
Šah pri nas in v Sloveniji
Razna dejstva kažejo na to, da slovenski šah na južnem Koroškem ekspandira in da se kraljeva igra vse bolj uveljavlja med pripadniki slovenske manjšine. Letos se je povečalo število klubskih igralcev pri šahovskem društvu Slovenske športne zveze za več kot 200 odstotkov! Vprašamo se seveda ali se to dogaja v povezavi z razvojem v sosednji Sloveniji. Temu pa ni tako. V Sloveniji namreč šahovski razvoj stagnira in se po izjavah ekspertov nahaja na najbolj nizki kakovostni ravni v svoji več kot šestdesetletni zgodovini. Slovenija danes nima niti igralca, ki bi jo zastopal na državnem prvenstvu, kaj šele v reprezentanci. To pa kljub temu, da je v Sloveniji okoli 10.000 organiziranih šahistov in da poleg tega igra šah še okrog 350 tisoč ljudi. Preračunano na nekakšen ..šahovski družbeni proizvod" na prebivalca, ima na primer samo še Islandija večjega od Slovenije!
Vendar so v vrhunskem šahu zlati časi velemojstrov Vidmarja, Pirca, Puca in Parme že mimo. „Za zmeraj so minili časi velemojstrov-ama-terjev", je v Delu formuliral Boris Kutin. V Sloveniji imajo pet do sedem mladih obetavnih talentov, ki
Berite in širite
VESTNIK

pa se bi morali popolnoma profesionalizirati, kar je seveda veliko tveganje. Kajti komur ne uspe prodor v svetovni vrhunski šah od katerega bi tudi lahko živel, zaostane za desetletje in več za svojo generacijo. To pa ni samo problem nadarjenosti, temveč tudi treninga in s tem povezane finančne obremenitve. V tem oziru pa stoji v ospredju kritike Šahovska zveza Slovenije, ki svojim članom ne more nuditi zadostnih denarnih podpor. Prireja tudi premalo mednarodnih turnirjev, na katerih bi se domači igralci lahko pomerili s svetovno elito. V zadnjih šestih letih je bil v Sloveniji Vidmarjev memorial edini večji turnir, medtem ko imajo ponekod v Jugoslaviji po več takšnih turnirjev na leto.
Velika hiba za šahovski razvoj v Sloveniji je med drugim primanjkljaj šahovskih vzgojiteljev za mladino. Medtem ko imajo na primer v Sovjetski zvezi že vrsto let vpeljan visokošolski študij za šahovske pedagoge, se ukvarjajo s slovensko šahovsko mladino le mentorji brez specifične izobrazbe (v Sloveniji igra polovica učencev v celodnevnih osnovnih šolah šah!). Kako pa je pri nas na Koroškem? V ljudskih šolah o šahu sploh ni duha ne sluha, na srednjih šolah pa ni dosti drugače. Obstoja le neke vrste šolarsko prvenstvo, o katerem se v javnosti ne zve skoraj ničesar. Zato tudi ni čuda, da se dijaki naše osrednje izobraževalne institucije (ZG za Slovence) — verjetno iz nevednosti okoliščin — še nikoli niso udeležili teh tekmovanj. Saj tudi pri nas manjkajo mentorji,
ki bi vlagali čas in trud v šahovsko delo z mladino. Za bodočnost pa kljub temu upamo, da se bojo vrnili naši zlati časi Singerja, Lukana in Deisingerja.
Šahisti pozor!
Prvi redni trening (oziroma klubski večer) za šahiste Slovenske športne zveze bo v četrtek 1. avgusta od 17. ure naprej v gostilni Pri Joklnu.
Nogomet
V pripravljalni tekmi proti drugo-ligašu SV Šentvidu je Slovenski atletski klub podlegel z 2:4 (0:2). Oba gola za SAK je dal Marjan Velik. Isti igralec hoče baje zapustiti slovenski klub in se preseliti v prvi razred k VVoIfnitzu. Tudi Roman Raczynski v naslednji sezoni ne bo več nosit majice SAK. Vendar je odrezal znatno bolje kot Velik: za eno leto si ga je izposodila celovška Austria.
Nogometaši iz Bilčovsa so porazili sovrstnike iz Pokrč/Poggers-dorf s 4:1 (4:0). Moštvi iz Pliberka in Gospe Svete sta se ločili neodločeno 2:2 (0:1).
Župnik Jakob Škofič -sedemdesetletnik
Te dni mineva sedemdeset let, odkar je 25. julija 1915 v Čarčah pri Velikovcu zagledal luč sveta, sedanji loški župnik Jakob Škofič. Izhaja kot prvi otrok iz številne, kmečke družine in že kot takemu mu ni bilo življenje le praznik. Ze od mladih let je bil soočen s trdim kmečkim življenjem našega človeka, ki mu tedaj res ni bilo kaj pri-zanešenega. Šolal se je na osnovni šoli v Šmarjeti, na gimnaziji v Celovcu ter po končanem zrelostnem izpitu vstopil tam tudi v semenišče. Študije je končal leta 1941, ko se je pod takratnim režimom na Koroškem že pričelo preganjanje slovenskih duhovnikov-narodnjakov. Toda to ni plašilo mladega človeka, ostal je zvest svojemu narodu, le še bolj je gorel za svoje poslanstvo, za svojo očetnjavo. 6. julija je zapel mladi duhovnik novo mašo v Šmarjeti ter nato kaplanova! v Zagorici, Šentjakobu v R., Tinjah in Pliberku. Nato je bil nastavljen še v Slov. Plajberku, Galiciji in končno po dr. Ogrisovi upokojitvi leta 1957 prevzel faro v Ločah. Kljub svojim
danes svojo službo in je vrhu še poln podjetnega duha. LeP urejene, obnovljene ali popravil so tako cerkve v Ločah, v podruz cah v Bačah, Podgorjah in R^' kar je v veliki meri njegova zasl"9 Srčna skrb mu velja danes vsem starim ljudem in bolnih, katerim prinaša tolažbo v njih gotah. Večkrat tudi obiskuje slove ske prireditve in je dobro naklep domačemu prosvetnem društvu, teh dneh je bil jubilant deležen e vilnih slavljenj s strani vernikov, mačih društev in ustanov. cerkvenih pevcev so slavljenca P častili tudi društveniki SPD Baško jezero" z moškim zbororn se zadržali z njim v prijetni ^ žabnosti. Predsednik društva je kratkem orisal lik sedemdeset^ nika ter mu čestital ob visokem I bileju in izrekel še najboljše ze za prihodnost.	jj
Tem željam se pridružujejo številni znanci in prijatelji od h' in daleč, ki cenijo in spoštuj župnika Jakoba Škofiča.
Božji blagoslov in še na mno9
sedemdesetim letom opravlja še zdrava leta!
F. 6-
Na Koroškem 25 žrtev nevarnih
klopov
Ze večkrat smo pisali in opozarjali na nevarnost klopov, ki prenašajo oziroma okužujejo živa bitja, med njimi tudi ljudi z nevarno boleznijo. Vgrizi teh klopov namreč povzročajo vnetje možganske mrene. Za to nevarno boleznijo je umrlo že precej ljudi. Trenutno imamo na Koroškem 25 bolnikov, ki trpijo na vnetju možganske mrene, ki so ga povzročili klopje. Po vsej Avstriji je 78 primerov te bolezni. Najbolj izpostavljeni klopom in tej nevarni bolezni so kmetje, ki se mnogo gibljejo v naravi. Injekcije proti okuženim klopom so precej drage,
vendar imajo kmetje pri svoji ^ cialni zavarovalni ustanovi P°P Kljub zadostnim opozorilom ° j nevarnosti, kmetje to niso vzel' P več resno, tako da imajo seda) r sledice.
r kio*
Necepljenim osebam proti
pom svetujejo zdravniki, da se^ jo takoj cepiti — v teku enega ^ so potrebne sicer tri Injekcije vendar tudi že prva injekcija . gotovo varnost proti tej zaV^ bolezni. Torej še je čas da se varujemo proti težkim posled' teh nevarnih klopov.
„Umirajoči
ledenik"
Občina Flattach z županom Hu-berjem na čelu se že leta bori za ureditev smučarskega centra na ledeniku VVurtenkees pod 3100 m visokim Schareckom. Kljub nasprotovanju ljubiteljev naravnega okolja, še posebno Avstrijskega Alpen-vereina, ki je že enkrat organiziral protestni pohod na Schareck, jutri 27. julija pa bo še enega, si je ta turistična občina vcepila v glavo, da bo prav ta ureditev smučarskih naprav z ogromno restavracijo za približno 600 oseb na območju ledenika velika smučarska atrakcija, ki bo rešila občino finančnih težav, saj so v ta projekt vložili že okrog 20 milijonov šilingov.
Kakor izgleda so se občani Flat-tacha, ki vidijo v realizaciji tega projekta velik turistični uspeh, te zagalopirati, kajti ledenik je iz leta v leto manjši in ima že predikat ..umirajoči ledenik". Zupan Fluber ima torej ogromne težave, saj ima proti sebi ogromno večino in ne nazadnje tudi deželno oblast, ki vidijo v tem projektu negativen poseg v naravo (onesnaženje vodnih virov) in ne nazadnje tudi nerenta-bilnost tega projekta. Res je, da Koroška nima nobenega smučarskega centra, kjer bi bilo možno smučati tudi poleti, zato je bil to povod, da bi tudi Koroška prišla do takšne pridobitve, kot jo imata Sol-nograška in Tirolska.
Verjetno gre tu za podobno (prestižno) zadevo kot je Zvventen-dorf — brez njiju pa bi se svet gotovo ne podrl.
Slovenji Plajberk
Tokrat se iz Slovenjega Plei^-ka oglašamo z žalostno nov Smrt pač ne pozna počitka. ^ znova trga iz naše srede roja^' j; so v našem kraju globoko P°9
svoje korenine.
20. julija smo na pokopališč n Sentlenartu v Brodeh posprem' zadnjemu počitku Uršulo ^ schel, rojeno Kuhar, umrla je ^ ^ letu starosti. Pokojnica je v svoL^ domačem kraju in širši okolic' zelo priljubljena, zato je prišlo ^ go žalnih gostov, da ji izkažejo r slednjo čast.
Pogrebno svečanost je , domači župnik Jančar, pr' ° :gp tem grobu pa se je od P°^°Lpi'
poslovil v imenu slovenskih or9 j,
zacij Feliks VVieser starejši. ^ nji se je Uršuli Tschasche hvalil za njeno zvestobo do s ° skega naroda, kateremu je ° .gt zvesta vse do njene smrti. glil pa se je pokojnici posebno zan ^p za njeno podporo ujetnikom. ^ med vojno morali kopati Ijcč' % predor. Zahvalil pa se ji je ^ Ki nesebično podporo partizano so se v teh krajih borili pr° šizmu. S tem je Uršula schel prispevala svoj delež k z nad fašizmom, je poudaril Wies
ta^
Uršulo Tschaschel, ki je
sir
ljubila svojo rodno zemljo ^ venski narod, bomo ohraniti ''ga nem spominu. Naj ji bo do zemlja lahka.