PoStaina plačana v gotovini. Osna 25.— !lr Spediz. In abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-7* Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c' - tel. 2-30-3» i Gbriško uredSištvo; Gorica, Riva Piazzutita ti. 18. CENA: posamezna Številka L 25. /- Naročnina: mesečno L 100. letno L 1.200/-«=— Za inozemstvo: mesečno L ltO, letam L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev; 11-7223, Gorica Stev. 9-18127 Leto VII. - Štev. 30 Trst - Gorica 31. julija 1953 izhaja vsak petefc Ali je Trst kriv italijanskih težav? Ko je De Gasperi predstavil parlamentu svojo novo vlado, za katere pa ni dobil zaupnice, je zopet potegnil na dan tržaško vprašanje in zagrozil,, »da dokler traja seda nje stanje v jugosloVansko-italijan-skih odnosih, Italija ne more sodelovati, ne posredno, ne neposredno pri vojaških sporazumih, ki so v kričečem nasprotju z občutki italijanskega prebivalstva«. Nato je še dodal: »Našim zaveznikom naj bo osno, da lahko napake v presojanju škodujejo trdnosti italijanske skupnosti.« Svoja zunanjepolitična izvajanja o tem predmetu je zaključil s pozivom, »da morajo zavezniki izkazati italijanskemu ljudstvu pravico«. Nihče ne more od demokristjanov pričakovati, da ne bodo poskušali v zunanji politiki čimveč izbiti za Italijo. To je njihova pravica. Toda ta zaključni poziv, ki se vsekakor nanaša na znano marčno izjavo o priključitvi Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji od česar naj bi bil odvisen italijanski pristop k evropski vojski, članstvo v Atlantski zvezi, uspeh vlade in celo ohranitev demokratičnega režima v italijanski republiki, vendarle ni slonel na dovolj stvarnih osnovah, da bi ne dišal po izsiljevanju. Vidi se, da- se- vodilni italijanski krogi še vedno niso zavedli kako majhna je pravzaprav vloga, ki ji :gra tržaško vprašanje v očeh široke italijanske javnosti. Ce bi to javnost vedela, koliko jo stanejo tukajšnji italijanski funkcionarji, koliko, denarja požro tržaške iredentistične blagajne in kako majhen gospodarski pomen ima to tržaško • pristanišče za Italijo, bi menda bilo to zanimanje še manjše,. Saj tu ne gre za biti ali ne bit italijanskega življa, ki bo tudi . primeru ohranitve, tržaške samostojnosti ostal, v večini, temveč ; čislo sentimentalne razloge, ki s-v ostrem nasprotju z gospodarske. in' zgodovinsko - stvarnostjo. Omembe—je vredno dejstvo, da so De Gasp.eriju ploskali samo demokristjani tudi takrat, ko je govoril o Trstu. Sam italijanski tisk se je nad tem bridko pritožil. Tc nam obenem tudi dokazuje, kake umetno je napihnjen pomen tržaškega vprašanja za italijanski notranji položaj. Dovolj je vladna kriza, pa opozicijske stranke nanj enostavno pozabijo. italijanske sredinske stranke se morajo končno vendar dokopati do spoznanja, da so danes minili časi. ko so vladajoče skupine lahko odvračale oči državljanov ud notranjih težav na ta način, da so jih navduševale za iredentistične ali zavojevalne načrte. Danes gledajo l udje predvsem na tc, če dobro živijo. Pri tem opazujejo prred-vsem, če vladajoči krogi skrbno u-pr avl ja jo državo ali pa ne predpostavljajo morda svojih osebnih ali strankarskih koristi skupnim koristim, če so dovolj strpni do vseh državljanov ali pa ne skušajo izkoristiti državne oblasti za ohranjevanje svojega obstanka na o-bfrsti na način, ki je nasproten čtt tu pravice in morda celo spominja na komaj minule čase raznih diktatur. Neizpolnitev teh pogojev je vzrok da si> demokristjani izgubili volitve, ne pxi Trst. Scelbov volilni zakon, ki naj bi jim v parlamentu dal nesorazmerno premoč, je dejansko prinesel demokristjanom poraz. Italijanski volivci so obsodili krivico, ki jo je ta zakon uzakonil. Demokristjani so v zadnjem ča su nekajkrat precej surovo pofca-* zali, da želijo biti edini gospodar ji, zato so'nu volitvah doživele še posebno težko obsodbo majhne stranke, ki so izp.adle kot navad n demokristjanski pomagači in pod ložniki. Ce nekdo že da glas, ga bo p>ač dal tistim, ki imajo svoji glavo, gospodarju, ne pri slugi. Iv l:o so se italijanske manjše stran ke v italijanski politiki pjonižale na stopnjo brezpomembnih slug je začela njihova pot navzdol. Italijanska socialna vprašanja velika večina obljub socialnih re fc-rm, ki jih je italijanski narod v preteklih letih pričakoval od de-mokrist lanske vlade, vse to je o-stalo na papnrju. Nil bila nobena tajnost, da so se v stranki polastili ključnih položajev pristaši desnice in italijanskega velekapitala, O tem pričajo pogoste notranje krize v stranki sami in vedno odločnejši nastop levega demokristjan-skega krila. Cernu se torej demokristjani čudijo, da je dober del (Nadaljevanje na 2. strani) 27. julija zjutraj so podpisali premirje v Pan Mun Jomu, s čimer je on naplavljen Konec vec kot trjietmm Oojem na tvore ji. Za poveljstvo združemn narodov je podpisal premirja general vv unam narrison, za severnokorejske komuniste pa general Nam li. aiovesnost je trajaia okrog četrt ure. z,e nekaj ur pred podpisom prev mirja je začela legati na' fronto ti-. sina, toda ko sta Harnson m Nam stvar zahodni vojaki lahko borijo. delajo in živijo drug ob drugem skupaj z vzhodnimi.« i Ameriški zunanji minister Dul-les pa se je v svojem govoru spo- li podpisala dokumente, se je zaslišalo nekaj milj izven nevtralizirane cone okrog Pan Mun Joma streljanje topništva.' PREMIRJE MA KOREJI zadetek nove dobe miru na svetu riou uolilni zakon u f LsR3 Omejen pomen jugoslovanskih volilnih reform Prihodnja stopnja izvajanja spo-::mnil m!adih Afričanov, ki so bi- razumov o premirju bo izmenjava in repatriacija vojnih ujetnikov, a 90 dneh mora slediti premirju politična konferenca. Določila premirja na Koreji so v kratkem naslednja: Boji se morajo končati 12 ur po podpisu premirja in obe strani morata umakniti v treh dneh svoje čete iz štiri km širokega vmesnega področja, ki _teče preko vse Koreje. Med premirjem ne sme nobena stran pripeljati na Korejo Okrepitev v vojaštvu in orožju, vendar je dovoljena zamenjava do 35 tisoč vojakov na mesec in tudi zamenjava opreme kos za kos. Izvajanje določil o premirju bo nadzorovala vojaška komisija za premirje, ki jo bo sestavljalo po pet višjih častnikov z obeh strani. Izvajanje premirja bo nadzirala nevtralna vrhovna nadzorstvena komisija, v katero bosta obe strani imenovali po dve državi, ki sta ju sami izbrali. (Dosegli so sporazum, da bodo te države Švedska. Švica, Poljska in Češkoslovaška.) Vojni ti jetniki, ki se želijo vrniti, bodo izmenjani v Pan Mun J- -mu v dveh mesecih. Ujetnike pa, ki se nočejo vrniti, morajo izročiti repatriacijski komisiji nevtralnih držav, ki jo bodo sestavljale Indija, Švedska, Švica ■Poljska in Češkoslovaška. Indija bo zavzemala v komisiji predsedniško mesto. Ameriški predsednik Eisenho-wer je imel takoj po podpisu premirja govor po radiu in televiziji ki so ga prenašale vse ameriške postaje. Med drugim je Eisenho-wer dejal: »Vojaki, mornarji in letalci najrazličnejših dežel so kot tovariši stali z nam! vse dolge in težke mesece. Amerika se zahvaljuje vsakemu od njih. V tej borbi smo videli, da so se Združeni narodi uprli napadu ne morda s patetičnim protestom v besedah, ampak z dejanji odločnega namena. Primerno je, da še posebno jpc-izdravimo hrabre čete Korejske republike, kajti žrtvovale so več kot samo to, da so dokazale pravico do svobode. Pod vodstvom predsednika Syngmana Rheeja so doprinesle vzgled poguma in domoljubja, ki znova dokazuje, da se v delu za pravično in plemenito li dolge mesece v ujetništvu in se bodo zdaj vrnili, pa tudi onih, ki se ne bodo nikoli več vrnili, ali pa se bodo vračali kot pohabljenci, Nato je dejal glede cilja, ki so ga zavezniki zasledovali na Koreji: »Spomnimo se tudi na stvar, za katero so bile potrebne tolike žrtve. Prvič v zgodovini se je mednarodna organizacija postavila v bran napadaku in zbrala sile, da se upre sili. Odbila je napadalca, ki je bil v prvem hipu zmagovit. Zdaj, ix> podpisu premirja, razpolaga z manjšim ozemljem, kakor ga je imel ob napadu, in še to o-zemije je hudo opustpšeno. Severnokorejska vojska je dejansko uničena. Kitajske in korejske komunistične vojske so izgubile okrog dva milijona vojakov in od desetih milijonov prebivalstva na Severni Koreji jih je bila tretjina pobitih ali je umrla zaradi vojnih opustošenj in nečloveškega zanemarjanja s strani svojih oblastnikov. Te žalostne posledice bodo gotovo opomin in svarilo komunističnim podložniškim državam, naj se ne dajo izkoristiti za nov napad. Vsi svobodni narodi, veliki in majhni, pa se lahko danes počutijo bolj varne, ker je bil uresničen ideal kolektivne varnosti in ker so bili napadalci v polni meri kaznovani.« Z- Na Koreji je zdaj zavladalo premirje. Odložili so orožje in se lotili diplomatskega dela, da bi premirje v kratkem postalo pravi mir, na - katerem =-naj bi zidali novo stavbo mednarodne vzajemnosti. Vendar, kljub vsemu, nas še vedno navdaja velika zaskrbljenost, ker pri sklepanju premirja niso sodelovali .zastopniki neposredno prizadetega južnokorejskega prebivalstva. _ V Jugoslaviji bodo letos jeseni, kakor napovedujejo prve dni novembra, volitve v novo zvezno ljudsko skupščino. Te volitve bi sicer že morale biti, toda ker je vlada pripravljala reformo dosedanjih volilnih predpisov in se je izdelava zakonskega osnutka zavlekla, so bile preložene r.a kasno jesen. Predlog zakona je že izdelan. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta, Moša Pijade, je 18. t. m. na posebni konferenci seznanil javnost z njegovimi temeljnimi do'očili. S tem je obenem začela javna razprava o o-snutku, ki bo, ko ga skupščina na svojem jesenskem zasedanju sprejme, postal zakon. Kdor pazljivo prečita nova določila, posebno šzpremembe glede prejšnjega volilnega zakona, bo takoj -uvidel, da je zaman pričakovati, da bi se jugoslovanski komunisti približali demokraciji. Mo;a Pijade je sicer dejal, da zakon zagotavlja popolnoma svobodno o-predelitev .volivcev, ki si lahko izberejo za kandidata katero koli o-sebo, ne glede na to, če je ali ni član Zveze komunistov Jugoslavije ali Zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Dovolj je, da predlog za kandidaturo podpiše 200 državljanov, ki imajo volilno pravico m Oe Gašper i jev padec De Gasperiju je poslanska zbornica izrekla nezaupnico. O tem podrobneje razpravljamo na drugem mestu. Tu se hočemo baviti samo • z obravnavanjem povoda za De Ge.sperijev padec, z njegovim nastopnim govorom v zbornici, s katerim je predft-ivil italijanskim ljudskim zastopnikom svojo osmo vlado, sestavljeno iz samih demo-krščanov, in zahteval zaupnico Za svoj vladni načrt. Govor je bil kratek, trajal je dobre pol ure. De Gasperi je takoj na začetku naglasil, da je predvideval razne težave pri sestavi pnv-lamentarne večine. Zato je prišel do zamisli, da bi uvidel zakon o povezavi list, ki se je izkazal za neuspešnega. Tudi pogajanja z raznimi strankami nis odovedla do u-speha. Zato mu ni preostalo nič drugega kot poziv na odgovornost ljudskega zastopstva pred nalogami, katerim se nobena vlada ne more odtegniti. Med temi nalogami so po De Ga- speri ju pobijanje brezposelnosti s pomočjo večje industrijske in kmetijske dejavnosti in istočasnim znižanjem .stroškov izdelave. Davčno breme bi se kasneje moglo znižati, s čimer bi podjetnost mogla postati donosnejša. V ta namen je nujno treba izvesti popolno agrarno reformo, sporedno z njo pa doseči tehnična ... izpopolnitev kmečkega posAstnika.- Vlada bo- posvetHa posebno pažnjo vprašanju malega posestnika. Zidavo stanovanjskih hiš bodo nadaljevali. Ker pa bodq s tem nastali novi veliki stroški, bo potrebno priviti davčni vijak in preprečiti, da bi vrelišča dohodkov odpovedala. Na ta r.ačin bo mogoče doseči izravnanje proračuna. kar bo olajšano z davčno reformo, po kateri :bodo opustili manj donosne davke, kot na primer davek na vpis in trgovanje z vrednostnimi papirji, namesto katerega bo treba uvesti davek na gospodarske družbe in pa dopolnilne davke za kritje krajevnih p .treb. Povečani dohodki naj bi mamsizem (delna zalloda V nedeljo, dne 26. julija je bil v Zvezinih prostorih članski sestanek, na katerem je zunanjepolitične dogodke na Vzhodu analizira! tajnik SDZ, prof. Rudolf, o aktualnostih tržaškega vprašanja pa govoril predsednik dr. ‘ gneletto. Iz obširnega tajnikovega predavanja posnemamo glavne misli tudi za naše čitatelje. , Dogodki v komunističnih deželah so razmajali ves svet. V samem ognjišču despotskega komunizma so zasužnjenci tvegali drzen upor proti svojim tlačiteljem Delavske množice so hrupno potrkale na neprodirna obzidja komunističnega gospostva. Dela«stvo je tisto, iz. katerega vstaja močan in pretresljiv krik po svobodi. Delavci se hočejo osvoboditi prav .tiste vladavine, ki jim je obljubljala raj že na tem svetu. In prav to delavstvo je odločeno poteptati lažnjivo potvorbo komunističnega socialnega in družabnega napredka, s katero so jih bolj-ševiki slepili nad tri desetletja. Vztrajni nemiri med delavstvom v komunističnih priprežniških deželah pomenijo prvi resnejši znak notranje šibkosti sovjetskega sistema. Vstaja plzenskih in berlinskih delavcev proti »delavski vladi« katero so morali zadušili tanki »delavske države«, je važen mejnik v zgodovini marksizma. Prav •ta mejnik razkriva polom totalitarističnega socializma v očeh in srcih samega delavstva, kajti zelo malo duhoviti in še manj preprič ljivi poizkus, naprtiti odgovornost za dogodke v Plznu in Berlinu »zapeljanim žrtvam« zahodnih gen/tov, je že Lenin ovrgel, ko je nekoč ob priliki delavskih stavk v Nemčiji napisal: «... govoriti o provokacijah je prazno besedičenje klepetulj....« Pomaknimo poglede v dobo, ko je J-.enin postavljal na laž današnje neintelignetne komunistične, zgovore. Socialistično vzgojeno delavstvo je ob koncu prve svetovne' vojne z velikimi upi in nadami ledilo ruski oktobrski revoluciji. Prvič v zgodovini se je zdelo, da je delavstvo v eni največjih držav, sveta dohilo oblast v svoje roke. Strahote, ki so sledile polastitvi in utrjevanju boljševiške oblasti, delavstvu niso ostale prikrite, vendar je svojo vest tolažilo'z naukom, »o diktaturi proletariata« in jih o-pravičevalo s »posebnimi zgodovinskimi pogoji« revolucije v močno zaostali deželi. Voditelji boljševiške revolucije so bili trdno prepričani, da izvajajo kot »najnaprednejši« del mednarodnega proletariata Marxov program in da so s svojo totalno diktaturo pripeljali delavstvo prav pred vrata tistega raja. kjer so končno vsa razredna nasprotja odpravljena in je izumrtje države lr še vprašanje časa. S polno pravico so se razglašali za izpolnjevalce marksizma, saj s.ta Marx in Engels že v komunističnem manifestu napovedovala, da se razredor borba bliža odločitvi; da je kapitalizem iz svojega lastnega telesa skotil razred, ki bo proizvajalne odnose odločno spremenil; da bo proletariat »z nasilnim podcem buržoazije opravičil svojo gospo- obdobja »zavreči« in »celotno zgradbo plasti, ki tvorijo buržoazno družbo, pognati v zrak«? Kaj nista prav onadva oropala človeštva nravstvenih temeljev, ko sta zatrjevala: »Zakoni, morala, vera so številni meščanski predsodki, za katerimi .se skriva enako število meščanskih koristi?« V nekem, štiri leta po komunističnem manifestu napisanem pismu zatrjuje Marx, da ni on t;stir ki je odkril razredno borbo, pač pa, da dodaje k materialistični razlagi samo tri nove' elemente: 1) obstoj razredov je vezan na določe ne proizvajalne, odnose; 2) razredna borba vodi nujno v diktaturo proletariata; 3) diktatura je sanrm prehodna doba za dosego brezrazredne družbe. Marx se je zavedal aktivistične in revolucionarne nujnosti svojega nauka, čeravno so on in njegovi častilci zatrjevali, da Hišo nikaki poboljševalci sveta, pač pa da so samo prisluškovalci zgodovinskih in znanstveno dokaznih resnic. Tako si je Marx umil svoje roke po Pilatovem vzgledu in človeštvu postregel s svojim prevratniškim naukom kot samorazumljivo pridobitev »socialistične stvarnosti«. Medtem, ko se ie prosvitljeno človeštvo borilo proti nasilju in za svobodo, je marksizem ponižal svobodo v manjvreden proizvod gospodarstva, češ da z zamenjavo proizvajalnih odnosov izgubi svoboda svojo vsebino in vrednost. služili za zmanjšanje primanjkljaja. Kar se pa novih izdatkov .tiče, bo zanje potrebno najti novega krit a z novimi dohodki. Prehajajoč na zunanjo politiko, je De Gasperi naglasil, da se Italija ne namerava odpovedati zaščiti potreb skupne obrambe in pomirjen ja med Vzhodom in Zahodom. Vendar .ie pa to pomirjenje nemogoče, drtkler' na' Vzhodu morejo računati z 'britsko-ameriškirp in francosko - nemškim nasprot-stvom. Ta nesoglasja je treba odpraviti. Kar se pa Italije tiče, je italijanski narod prepričan o potre bi evropskega sodelovanja, vendar pa od svoje vlade pričakuje, da brez oklevanja zaščiti pravice svojega naroda in si prizadeva doseči ustvaritev tistih priznanj (tu misli De Gasperi na izjavo 20 marca 1948!), ki so Italiji mednarodno zajamčena (»riconoscimenti solennemente dichiarati«), kajti, dosedanja neizvrši-tev teh obvez pomenja stalno obremenitev dobre volje italijanskega naroda v smeri mednarodnega sodelovanja. In ker so vsa pogajanja med »dvema sosednima državama« doslej ostala brez uspeha, čeprav so z italijanske strani, po De Gasperiju, nanje pristali brez posebnih pogojev, so iz najmanj polovice občin do-t.e.iega volilnega okraja. Drug način postavljanja kandidature pa jc po tako imenovanih zborih volivcev po volilnih enotah. Zbor je sklepčen, če je prisotnih najmanj ena desetina volivcev dotične volilne Vrnete, vendar jih ne sme biti manj' kakdr 50. Kot kandidat, določen na zboru volivcev, se smatra tisti'(kandidat, ki. ga. predlaga jo v najmanj eni četrtini vseh volilnih enot na področju vodilnega okraja, » ' i ■ . N •' - , Za. morebitne naivne zahodne > biskovalc^. je vse' ita* na papirju še ntkgm dovolj aerfiokratično. Toda če upoštevamo, da je v organizirani cjružbi ,za dosego vsakega uspeha potrebna organizacija, možnost in svoboda tiskane ter govorjene Ipesede ih da vsega tega v današnji Jugoslaviji ‘ni, potem uvidimo vso jalovost poskusov, da bi sg proti naporom komunistov in njihovih sopotnikov, ki edini razpolagajo s -tiskom, političnimi organi--zaciami in možnostjo združevanja, lahko uveljavili laki »samostojni« in »svobodno izbrani« kandidati. Kdo bo dal svoj podpis na listino, ki naj ga v režimskih očeh za vedno ožigosa kot nevarnega preku-uha? Posebno, dokler tiči še mnogo demokratično usmerjenih posameznikov v zaporih? Kako bodo pa potekali zbori volivcev, na katerih bodo komunisti odigrali svoje običajne vloge in vsilili volivcem svoje kandidate, je več kakor jasno. Dodajmo k temu še ponovne Titove izjave zastopnikom zahodnega tiska, da je strankarska demokracija v Jugoslaviji nemogoča, ker so se stranke -preživele — t-udi Mussolini in Hitler, ki nis-ta marala s stolčkov, sta bila o tem prepričana — pa bomo spoznali vso upravičenost -Pijadine trditve, d »ne gre za to, da se z volilnim zakonom zagotovi večina eni politični stranki ali koaliciji«. Komur se ni jasno, temu je namreč t-reba povedati, da v Jugoslaviji ni na oblasti nekomunistična partija, ne že nekajkrat -prekrščena Ljudska fron ta, -temveč ima vso oblast v svojih rokah sam narod. Vse organizacije, Tito in tovariši, OZNA itd., vse to je samo zaradi lepšega! Zanimivo je pa le to, da se prav ti ljudje tako presneto boje, da bi ta .narod morda nekega dne -le ne spregovoril in pometel z njimi ter -z vsemi komedijami, v katerih je prisiljen igrati vlogo norčka. Temu strahu je prilagojen tudi nov volilni zakon in zato ne smemo pričakovati, da bi vnesel v jugoslovansko politično življenje kakršno koli bistveno izpremembo. dovalnost«; da komunistična revo- Edini stalni element marksizma je lucija »z nairadikalneišemi sredstvi lomi preživele ideje« in »samo z nasilmškimi posegi lahko preobrača proizvajalne načine«. Ali nista obe mojstra marksizma svečano izjavljala, da je treba »človekovo osebnost« meščanskega. brezpogojni napor za uničenje nasprotnika in za despotično oblast proletarskega razreda, ki so ga nališpali z domišljavostjo, da je on edini nosilec »napredka« v zgodovini. (Konec na strani) Razgovor z avstrijskimi socialisti »Slovenski poročevalec« je prinesel- pred kratkim pod naslovom more Italija sicer pri-znati opravi-| »Razgovor z avstrijskimi sociali-čenost Balkanske zveze med Ankaro, Atenami in Beogradom, ne more pa sodelovati pri njej, dokler bo trajalo »zavračanje italijanskega stališča in javnega mišljenja Italije«. S pozivom zahodnih zaveznikov, naj ne podcenjujejo posledic ev. pogrešnih ocenjevanj mednarodnega položaja in posebno odločilno važnost ' tržaš-kaga vprašanja, je omeni-l De Gasperi A-tlantsko zvezo, h kateri je italijanski narod pristopil v jasni zavesti zaščite svojih narodnih koristi. De Gasperi je smatral še za svojo dolžnost, priznati vso važnost pomoči, ki jo je Italija dobila od -Amerike, pričakujoč da bodo zavezniki »pravični« do Italije. V nadaljevanju svojega govora se je De Gasperi bavil z italijanskim notranjim vprašanjem, ki je pa za naš prikaz manj važen. Ce premotrimo to vsebino De Gasperijevega govora, se pač ne moremo odtegniti vtisu, da vsebuje slabo prikrito pretnjo. Skratka De Gasperi naglaša, kar so pretekle dni poudarili že italijanski zastopniki v Washingtonu in v Londonu, zahtevajoč, naj se denarna in tehnična pomoč Jugoslaviji poveže z »rešitvijo tržaškega vprašanja«, kajti brez -te »rešitve« bo Jugoslavija še manj popustljiva glede Trsta. De Gasperi nadaljuje torej s svojfm »junefimom« med izvršitvijo obvez do Atlantske zve/.e in rešitvijo tržaškega vprašanja. V bistvu je pa ta postavitev »juncti-ma« propadla enako, kakor so propadli vsi De Gasperijevi poskus^ sestave trajne parlamentarne večine. st « članek, v katerem piše med drugim: /»Gostje so v nadaljnjem razgovoru izjavili, da so šli v Slovenijo z mislijo na teror, ki baje vlada pri nas. Vendar da so se sedaj prepričali, da je pri nas več svobode kot pri njih; slišali so javno in odkrito 'besedo ter mnenje naših ljudi, kar se v Avstriji ne bi nikdar upali izreči....« Zastopnik avstrijske Delavske zbornice je omenil, da so mu delavci na vprašanje, kako se jim godi, odgovorili: »Ne najbolje, vendar nam je še slabše šlo, prepričani smo, da bomo kmalu bolje živeli....« Omenjeni zastopnik je nato priznal: »Pri nas v Avstriji je višja živ-je-niska raven ko-t. pri vas. Toda naši delavci vedo, da se bo pri vas življenjska raven dvignila, medtem ko pri nas delavci ne vedo, kako bo jutri....« Kljub -tem laskavim besedam zvitega avstrijskega socialista, bi slovenski delavci v veliki večini verjetno radi zamenjali svojo današnjo življenjsko raven z »negotovo« bodočnostjo avstrijskih delavcev.... Iskanje nafte v Jugoslaviji V juniju so v Prekmurju začeli postavljati vrtalne stroje za globoko raziskovalno vrtino. Ze med vojno so tukaj odkrili ležišča nafte, a ker so vrtali preplitvo, niso prišli do pravega ležišča. Sedaj so pa sklenili, da bodo -raziskovali zelo globoko, do 1500 metrov, kjer so verjetno bogate zaloge nafte. VESTI z GORIŠKEGA Osma De Gasperijeoa olada je padla in pouzročžia nooo irizu Osma De Gasperijeva vlada ni dosegla niti dva tedna življenja. Živela je le toliko, da so razni ministri pozdravili svoje uradništvo in prejeli čestitke k imenovanju na visoko mesto! V torek 28. t. m. je poslanska zbornica izrekla nezaupnico vladi z 282 glasovi proti 263. De Gašperi je že zvečer istega dne poročal predsedniku republike o izidu glasovanja in podal ostavko vse svoje vlade. S tem se je odprla nova vladna kriza, ki izgleda precej resina in težka. V sredo 29. ,t. m. je predsednik republike že začel nova posvetovanja za rešitev krize. Posvetovanja, ki se bodo .zavlekla .ves ta teden, če le ne še ves drugi teden in naprej, saj ni pogojev v poslan ski zbornici, ki bi dali možnost sestave nove vlade, ker ni nobene trdne in složne absolutne večine. In ni moža, ki bi se upal take pogoje z lahkoto ustvariti. Le s popuščanjem enih in drugih in z zdravo državno samozavestjo .politikov je možno izhodišče iz križe, na pestrem in energičnem' socialnem programu, ki je v Italiji še bolj potreben in nujen kot vse drugo, kot smo pretekli teden spoznali iz uradnih statističnih .ugotovitev. in podatkov o bedi v državi. Proti De Gasperijevi vladi so glasovali komunisit, Nennijevi socialisti, monarhisti in novi fašisti. Bivši demokristjanski prijatelji liberalci, Saragatovi socialisti in republikanci, vsega skupaj 39 poslancev, so se glasovanja vzdržali, ker niso želeli tako nadlega padca vlade, v upanj>u, da se demokristjani vendar enkrat odločijo za sprejem tudi njihovih točk programa. Toda demokristjani še do zadnjega niso hoteli popustiti in talko so liberalci še tik pred glasovanjem, v torek, poudarili svojo odločno zahtevo po zajamčeni svobodi tiska in po laičnosti šole. Poleg tega pa so liberalci izrekli v razgovorih še posebno nezaupnico prosvetnemu ministru Bettiolu, kateremu so očitali nezmožnost v šolskih zadevah. Oni namreč zahtevajo resor prosvetnega ministrstva zase! Tudi monarhiste so zadnji hip •demokristjani začeli snubiti. Toda ti so zahtevali jasnejše in odloč- nejše zadržanje demokristjanov do njih in njihovega programa. Ker pa tega demokristjani niso storili, ja monarhist Covelli rekel, da gre samo za lojalno in vsestransko sodelovanje s sprejemom monarhističnega programa ali za odkrito opozicijo! Rešitev vladne krize je v Italiji sedaj možna edinole s popustom napram monarhistom ali pa na-pram Nennijevim socialistom. Prva možnost bi spremenila vzdrža-nie liberalcev, Saragatovih socialistov in republikancev v glas proti taki vladi, ki bi zopet padla. Druga možnost, če bi se našli dobri pogoji, bi ustvarila trajno vlado in učinkovito socialno politiko. K temu sodelovanju bi gotovo pristopali tudi liberalci, republikanci in .Saragatovi socialisti! Posledice junijskih volitev S krizo, ki je nastala pa volitvah od 7. junija se je Italija znašla na mrtvem tiru z velikim odjekom tudi v 'Zunanjem svetu in ni iz- tranji položaj Italije narekoval za: hodnim silam odločitev za pospešene vojaške razgovore z Jugoslavijo. Italija je namreč preveč komunistična in v preveč nejasnem položaju, da bi sile atlantskega pakta mogle računati na njeno u-činkovito sodelovanje in pomoč pri morebitnem nenadnem izbruhu vojne. Poleg tega je, kakor dobro znano, Italija zahtevala pooblastilo, da bi ona branila odprto ljubljanska kotlino. Sedaj so to obrambo zahodne sile prepustile jugoslovanski vojski! To je seveda tudi prav in zahodne sile. se morajo enkrat za vselej zavedati, da ima Italija le osvajalne in ne miroljubne namene do ‘Slovencev in Jugoslavije sploh! S tem ni rečeno, da želijo zahodne sile Titov komunistični režim ohraniti. Vedo pa prav dobro, d? je ves jugoslovanski narod prežet s 'protikomunističnim duhom. Zato se bo tudi boril proti napadu od strani kominformistov, saj bo tud’ cd zloma kominformističnih sil odvisna njegova osvoboditev izpod ključeno, da je prav ta novi no- titokomunističnega jarma! Jiornaie di Trieste del Luiudi" in sladhor prostep pasu 2e v drugič ali tretjič se je 27. t. m. »Gicrnale di Trieste del Lu-nedi« oglasil in pritožil glede znižanega mesečnega obroka sladkorja prostega pasu, ki ga prejemamo mesečno samo po 1- kg na osebo, namesto enega in pol in tudi več, kot je bilo v začetku določeno. Pristojni gospodje, ki stoje na odgovornem mestu, niso do sedaj še pojasnili, zakaj so pravzaprav znižali obrok sladkorja. Zato se glasovi o neupravičenih in nedopustnih špekulacijah večajo. Tudi lani poleti so obrok sladkorja znižali na 1 kg in svetovalec Rudi Bratuž se je proti temu pritožil! »Giornale di Trieste« po-tr.uc- s svojimi pritožbami, da je. bil Bratužev našlo.' popolnoma u-pravičen. Cas bi že. bil, da se pri upravi prostega pasu (»zona fran-ca«) napravi red. Tri tisoč let kulture Za nedeljsko prireditev v Doberdobu so izstavili tudi v Tržiču dvojezične lepake. Medtem ko so italijanski ostali nedotaknjeni, so slovenske, enako velike in isto-barvne lepake, docela pomazali. Gre pač za tritisočletno kulturo in zaščito Slovencev v Italiji, o kateri Italija v svetu toliko govori.... Siovenska manjšina pred OZN Italija noče razpravljati pred Združenimi Narodi o ravnanju z nami poudarja- Jugoslovanski zastopnik pri Zdru- j in je vsaka nasprotna trditev pp-ženi-h narodih je 21. t. m., ko so' polnoma lažniva' POPRAVEK Akademski klub »Jadran« je poslal z ozirom na članek v zadnji, številki »Demokracije«, ki govori .0 »podrobnostih« prireditve v Doberdobu popravek, ki bi ga bili lahko »zavrnili, ker ne odgovarja zakonskim predpisom. Ali da se ne poreče, da smo formalisti, objavljamo, kar Akademski klub »Jadran« popravlja, namreč: da on ne brede po vodah ne tega ne o-nega političnega voditelja, da med člani »Jadrana« ni ljudi, ki izdajajo za par grošev kulturne ideale svobodoljubnega slovenskega naroda in se za groše udinjajo komu-inizmu. Prosimo slovensko javnost, naj še enkrat prečita oni članek v »Demokraciji« od 24. julija, na gori-ški strani, in naj si napravi sodbo o poslanem popravku. razpravljali o spoštovanju človečanskih pravic v svetu, iznesel pritožbo proti ravnanju Italije s slovensko manjšino y njenih mejah. Italija, čeprav ni članica Organizacije združenih narodov, je dosegla, da je v zadevi lahko povedala svoj ugovor. Toda italijanski zastopnik se je omejil na golo zavrnitev jugoslovanskih trditev s protiobtožbo, da Jugoslavija slabo ravna z italijansko manjšino in celo s svojimi državljani. Rekel na je, da Italija ne pristane na aiobe-no razpravljanje v zadevi svojega ravnanja s slovensko manjšino v svojih mejah. S tem je italijanski zastopnik potrdil upravičenost in resničnost izjav in pritožb jugoslovanskega delegata, saj Italija ne more zanikati, da petdeset tisočem Slovencev v videmski pokrajini -ni še odprla niti enega razreda slovenske osnovne šole, da je na Goriškem izgnala iz slovenskih šol vse otroke slovenskih optantov, da sploh Slovencev v Italiji ni šr zaščitila in da vodi proti njim diskriminacijsko politiko. Ce to ne odgovarja resnici, zakaj se Italija protivi javni razpravi v tej zadevi? Italijanski zastopnik je pa rekel, da Italija lahko vsakomur stavi na razpolago »dokaze« o svojem poštenem ravnanju z našo manjšino. Mi, ki italijansko politiko in zvijačnost dobro poznamo, vemo, da ss na papirju da »dokazati« marsikaj, v praksi pa ne! Zato stojimo ,na stališču, da je treba vztrajati na zahtevi po javni razpravi in po ogledu na licu mesta z zaslišanjem zastopnikov manjšine. Jugoslavija pa je italijansko manjšino jezikovno dobro zaščitila Ce bi italijanska vlada postopala s slovensko manjšino v svojih mejah, kar se narodnostnih in jezikovnih pravic tiče, le tako človeško kot današnja jugoslovanska vlada z italijansko manjšino,, bi bili verjetno na boljšem kot smo danes.... italijanski istrski izsrljenci se vračajo v Jugoslavijo Ze večkrat smo slišali, da se v vedno obsežnejšem številu vr^Žajo v Jugoslavijo italijanski istrski izseljenci, ki so optirali za italijansko državljanstvo in ga tudi dosegli. Jugoslavija jih pa brez vsakega pomisleka sprejema nazaj, medtem ko Italija na vse načine preprečuje Slovencem zopetno pridobitev njenega državljanstva. Primer izgona Josipa Klanjščeka iz Oslavja je za to italijansko politiko neizpodbiten dokaz. So pa tu še mnoge tožbe slovenskih strank, katerim italijanska oblastva nočejo vrniti državljanstva. Menimo, da je politika jugoslovanske vlade do istrskih italijanskih povratnikov popolnoma zgrešena in na vsak način koristim države in prebivalcem slovanske narodnosti škodljiva, medtem ko Italija zlobno in krivično trdi, da je vsa Julijska krajina, z Istro vred. italijanska, ker je skozi petindvajset let svoje zasedbe kruto raznarodovala prevladujoči domači slovanski živelj. Komunistični vladi v Jugoslaviji seveda ti povratniki prijajo, ker služijo kot dokaz, da se vendar najde nekdo, ki želi živeti raje pod njenim trdim režimom kot pa v I-taliji. Toda ta pomislek jugoslovanskih vladajočih komunistov je pred državnimi in narodnimi ko- ristmi neupravičen in, mo, škodljiv! Kako Itaiija ravna s Slovenci v Italiji, ki so njeni državljani? V vsej videmski pokrajini nima petdeset tisoč Slovencev niti enega slovenskega razreda osnovne šole in Italija odpira tam vrtce za pospešeno raznarodovanje slovenskih otrok! Dokler vodi Italija tako politiko do Slovencev, naj, Jugoslavija nikjer in v nobenem primeru ne popusti! Glasbena publikacija Pred par tedni je izšla v Gorici slavnostna koračnica za orgle, ki jo je zložil naš goriški rojak, ravnatelj Rihard Orel. Skladba je vzbudila veliko zanimanje v slovenski glasbeni javnosti. •Na prodaji je v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Novi doktor Na univerzi v Neaplju je sredi julija ( na fakulteti tujih jezikov promoviral za doktorja Martin Kranner iz Ukev v Kanalski dolini. Dr. Kranner.ju, ki že več let poučuje telovadbo na slovenskih srednjih šolah v Gorici, čestitamo k doktoratu! PLES pri Pevskem mostu v Dorici Kmetje najemniki od »Ente del-le Tre Venezie« iz Oslavja in Pev-me pri Gorici vabijo na javni ples, ki ga priredijo v nedeljo 2. avgusta t. 1. popoldne na prostor.1 >;pri Giru«. Ves dobiček gre za sklad stroškov za pravdo, ki jo imajo' z »Elito delle Tre Venezie«. SOCIALNA VPRAŠANJA Za pravično razdelitev Pod rubriko socialnih vprašanj je »Demokracija« od 26. junija t, 1. ponovno pisala o nujnosti pravične razdelitve .zaposlenosti. 2e prej pa je vsaj pankrat to potrebo prikazala in rešitev v gornjem smislu predlagala kot zahtevo socialne pravičnosti: »Katoliški glas«, .štev. 29 od lfi. t. m., je v svojem članku pod naslovom »Vsem v premislek« to vprašanje povzel, pa ne iz »Demokracije«, ampak iz članka demo-Kr st,;-.i:a c!r. y. k- je z- »Dtrnckiacijo«, to je 4. julija, priobčil v 'listu »Vita Nuova«. Vprašanje kot tako prihaja tako na dnevni red in zahteva pošteno rešitev ,če hočemo, da je svet pravičen, ker je po vseh božjih in človečanskih zakonih nedopustno kopičenje zaslužkov na škodo drugih. Pri zaposlitvi tako državnih kakor poldr;avnih in zasebnih uradnikov je treba zahtevati ne le izkaz imovine in dohodkov vsakega, ki službo išče in prosi, ampak tudi njegov družinski list, odnosno listino z navedbo oseb, ki jih j prosilec dolžan hraniti in oskrbovati. Nato pa je treba vse zaposliti po lestvici potrebe, ker je potreba po kruhu nujnejša od vsake druge. Mislimo tu na prednost (Zmožnosti prosilcev, ki je sicer :ze-lo važna, ni pa najvažnejša, ko zajema potreba po kruhu že preveč široke plasti državljanov. Sicer pa menimo, da je najzmožnejših v kakem poklicu le manjše število. Tako, da bi jih z lahkoto zaposlili, tudi če niso ravno nujno potrebni kruha! Ali je Trst kriv italijanskih težav? (Nadaljevanje s 1. strani) kmetov in delavcev glasoval z:i levičarske stranke? To so razlogi, zaradi katerih se zvija Italija danes v tako težkih notranjepolitičnih krčih, ne p« Trst. V teh okoliščinah tudi napovedani odklon »na desno« ne ho prinesel nobene trajne rešitve. Rešil bo morda za kratko dobo sedanj i parlament, toda zato bo tem sigurneje zapravil prihodnjega. Tržaško vprašanje nima torej pri italijanski krizi nobene odločilne vloge in čimprej bodo De Gasperi in ostali italijanski iredentistični krogi to spoznali, tem bolje bo zanje. A tudi inozemstvo ne sme tega spregledati! Se ena ugotovitev. Ce bi Trst bil Za italijansko notranjo politiko zares tako pomemben, kako si' pa iredentistični krogi razlagajo, da je pridobila največ glasov prav tista skupina strank, ki, vsaj formalno zagovarja izvedbo . mirovne pogodbe in ohranitev Svobodnega tržo številu prebivalcev, ker jih ima komaj 300, (Sledi XI. nadaljevanje) Kolobarjenja soojetske reuolucije -Na X. kongrtsu KP Sovjetije v. nisi storiti vse, kar zahtevajo da- marcu 1921 je Lenin prvič po polastitvi oblasti leta 1917 razglasil »novo simer« boljševiške politike. Komunističnemu svetu je odkril »novo ekonomsko politiko« (NSP). Obdobje »vojnega komunizma« je bilo ^zaključeno. V deželi je zavladal kaos, ki- nima primera v svetovni zgodovini. Obnova naj bi se razvijala pod popustljivejšimi pogoji. Kmeitu so podelili določene svoboščine. Trgovini in industriji so odprli pota, ki so se močno približevala kapitalistični obliki, čeravno so obe gospodarski panog^ postavili pod strogo državno nadzorstvo. Na XV. kongresu v decembru 1927: borba med Stalinom in Troc-kijem se je zaključila s Stalinovo zmago. Trockizem, ki je zahteval brezpogojno privrženost svetov.no-revolučionarnim ciljem, so označevali kot »odklon na levo«. Vse se je čez noč spremenilo. Kot prvi cilj je sedaj obveljalo načelo: »Najprej socialistična izgradnja v eni državi.« Svetovno revolucijo so zaenkrat odložili med staro šaro. Na XVI. partijskem kongresu a-prila 1929: Ri.kov in Buharin sta bila obdolžena »odklona na desno«. Oba sta vse predolgo obsedela na načelih svobodne »nove ekonomske politike« na naukih »evolucije« in na »ustaljenostih razvoja«. Spet so vse prekucnili na glavo. Boljševiška politika je stopila nazaj v revolucionarno obdobje. Kmetijstvo so kolektivizirali; leta 1928 je dospela prva petletka. Sovjetijo je bilo treba po takrat, veljavnih načelih industrializirati. Na III. svetovnem kongresu Internacionale v Moskvi avgusta leta 1935 so sklenili, pobijati fašizem z ramo ob rami z zahodnimi demokracijami. 'S tem so san-kcio-nii.aU sovjetsko zunanjo politiko Iz leta 1933, kar je pomenilo po-polen preobrat dosedanjih načel. Maršal Tuhačevski in številni visoki častniki so izdihnili na moriščih tl. 1937). Obdolževali so jih veleizdaje. Dne 3. maja 1939 so odstavili zunanjega ministra Litvinova, ki je bil na tem mestu polnih 18 let. Nadomestil ga je Molotov. Dne 23 avgusta 1939 so podpisali nemško-sovjetsko zavezniško pogodijo, kar je zopet pomenilo .popolen preobrat sovjetske politike. Nova smeij je veljala do leta 1941. Hitlerjev napad na Sovjetijo je pripeljal komuniste zopet na stran zaveznikov. Pa ne za dolgo. 2e leta 1943 je Stalin pripravljal načrte za ponovni preskok. Udarjati so pričeli pr- vi zvoki hladne vojne. V zapovrst-nosti porazov in zmag v drugi svetovni vojni so sovjetski voditelji zaslutili, da se morda bliža u-ra svetovne revolucije. Hladna vojna je dosegla svoj višek leta 1952 Učinki te vojne ,.so se odražali v začetku v nemajhni brezglavosti zahodnega sveta, kateri pa je kaj hitro sledila zopetna oborožitev Amerike in zahodnoevropskih držav. Vsemu temu se je pridružila atlantska pogodba, pogodba o evropski skupnosti, obrambna skupnost na .tihomorskem območju, ja-, ponska miroyna., pogodba,, balkanski dogovor itd. Ves ta novi razvoj zahodnega sveta je speljal Sovjetijo v slepo ulico. Na XIX. partijskem kongresu septembra 1952: Stalin je napisal članek ,v katerem opozarja svoje komunistične tovariše na raznf) kvarljivosti, ki so se pojavile pri vse preveč strogi boljševizaciii Sovjetije in v katerem je poudaril, da ni pričakovati vojne med Sov-jetijo in kapitalističnim svetom. Nasprotno, zatrdil je, da je položaj v svetu tak, da sl bodo zahodni demokrati sami skočili v lase. Sov-jetija bo — po njegovih besedah — to borbo motrila in čakala, zato pa morajo — tako je nadaljeval pokojni oče socializma — zahodne KP razdor med zahodnimi zavezniki čim uspešnejše poglabljati in poostriti. Stalin je izdihnil. Njegovi nasledniki sledijo — v kolikor je to mogoče danes razbrati — z veliko prožnostjo in energijo »novim smernicam«. V sami Sovjetiji znova popuščajo vijake proti kmetom, velikorusiki politiki .stopajo v o-zadje, revizije petletk so na dnevnem redu in tudi oblastnosti partijskih prenapetežev se manjšajo. Se odličnejši so ti znaki v priprež-niških državah. Vse to je znano. Prav tako ie znano, da so mnoge deloma radikalne in nenadne spremembe politične linije v sovjetskem bloku povzročile veletoke krvi, nemirov, gospodaigko bedo in skrajno nesi-gurnost. Žrtve medsebojnih obračunavanj gredo v -stotisoče. Ali pa se bo sistem pod pritiskom .takih kriz tudi podrl? Nikakor! Zrušili so se vsekakor odlomki, ki so v notranjih borbah za partijsko linijo podlegli. Ostali pa so tisti komunisti, ki so vso svojo osebnost brezpogojno prodali Leninovim maksimam, po katerih mora komu- .ne okoliščine, pa naj bodo to borbe na barikadah ali lizanje peta. Številne čistke v partiji ustvarjajo na ta način stalno novo elito. Prečiščeni komunisti poznajo svoj nauk in svojo »biblijo« na izust. Ti komunisti vedo, da je mogoče brez mrmranja storiti tudi korak nazaj, zato da se nato pomaknejo za dva koraka naprej. Za take a-krobacije poznajo parolo o »plimi in oseki«. Obdobje 1943-1952 je pomenilo plimo, od tega časa dalje pa vlada oseka. Za vsa ta dogajanja imajo komunisti že zdavnaj izoblikovane dogme. Vera v te dogme se lahko omaje samo pri ne-izgrajencih, za katere mislijo, da ni nobene škode, če. odpadejo. Te iste dogme pa imajo svojo veljav? nost za nekomunistični svet. Zakaj? Zahodni svet je v teh dneh prepojen s številnimi špekulacijami, upi in predlogi najrazličnejših vrst. Vse polno je ljudi, ki so prepričani, da je boljševiški sistem zašel v taka kolebanja, da bi ga bilo mogoče z rahlim sunkom tudi prekucniti. Tak optimizem je skrajno nevaren. Predvsem moramo razumeti, da se v Sovjetiji ni ničesar zgodilo, kar se ne bi že večkrat v 35 letih bolj.ševiškega go- spostva ponovilo. Novo je samo to, da na. konici v Moskvi ne kraljuje več en sam človek, pač pa direkto-rij, o katerem vemo, da se med seboj kolje, vendar se je to dogajalo tudi pred 30 leti prav tam. Novo pa je predvsem to, da sedanja sprememba partijske linije ni o-mejena na zaokroženi prostor ruskega imperija, pač pa obsega tudi vzhodnoevropske priprežniške države, v katerih vladajo povsem drugačne osnove in drugačni pogoji, ki jih Rusi • niso nikdar poznali. Samo v toliko bi sedanja kriza v boljševiškem carstvu v resnici lahko postala nevarnejša in globlja od vseh dosedanjih razprtij. Popolnoma nekaj novega v zgodovini sovjetske politike pa bi bi- lo, če bi Moskva smatrala za nujno potrebno, da stori tako »dolg korak nazaj«, da bi se pri tem sprostilo eno ali celo več področij, ki so danes pod toljševiškim jarmom, n. pr. Vzhodna Nemčija zaradi združitve vse Nemčije ali Češkoslovaška, Madžarska itd. AH o takih »korakih« v Kremlju razmišljajo, da bi na ta način zmanjšali zunanjo napetost in izvršili notranjo utrditev v razdobju sedanje »oseke«, in kakšne protivrednosti nameravajo postaviti za take re- šitve, to bodo pokazali prihodnji meseci. Vse dokler pa Moskva- o vsem tem molči, ni nobenega razloga,. da bi Zahod svojo, sedanjo politično linijo kakor koli spremenil. Kr. Hugoslouanska zunanja trgovina Pred kratkim je bil sklenjen trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Indonezijo. Po 'tem sporazumu si bosta obe državi izmenjali blago v skupni vrednosti 14 in pol milijona dolarjev. Jugoslavija bo i-zVažala razn kovine, industrijske, rudarske in zidarske stroje, tkanine, vžigalice, kemikalije in farmacevtske izdelke. Indonezija pa kavčuk, -tehnično olje, kositer, kavo, čaj in palmovo olje. Izmenjava počitniških kolonij Jugoslavija in Avstrija sta sklenili, da bo to poletje okoli 600 avstrijskih otrok letovalo v Jugoslaviji in prav -toliko jugoslovanskih v Avstriji. Av.strij.sk iotroci bodo odšli v Opatijo, Sušak, Crikvenico in Sa-vadrujo, jugoslovanski pa predvsem k Vrbskemu jezeru. HLASTACI »Messaggero Veneto« je v svoji saj mu moremo navesti celo vrs;. > nedeljski številki pod naslovom: »Vsakodnevni hlastači« poskušal pobiti naše ugotovitve, po katerih Slovenci kažejo večje zanimapje za angleški' jezik in kulturo kot Italijani. To večje zanimanje temelji na dejstvu, da je bilo od približno 300 tečajnikov angleškega jezika 125 nedvomno Slovencev. Ali je potemtakem številčno razmerje med Slovenci in Italijani v Trstu res 1 proti 10, kakor bi to hoteli Italijani? Potemtakem bi od 300 tečajnikov na Slovence odpadlo kakih 30 in ne 125. V tem primeru bi rekli, da je zanimanje Slovencev in Italijanov enako, čeprav ne smemo pozabiti, da ni le med Italijani, ampak tudi med Slovenci še več raznih privatnih tečajev za učenje angleškega jezika. Ce je tudi z razmerjem 175 proti 125 zanimanje e-nako, potem pa ta čisto italijanski Trst ni to, kar bi Italijani hoteli..., namreč čisto italijansko mesto. »Messaggero Veneto« ugotavlja, da so slovenski priimki tečajnikov popačeni. Po anagrafskih seznamih izgledajo namreč ta -imena drugače.... Da slovi anagrafski u-rad po svoji spretnosti v »korekturi« pravopisa slovenskih priimkov, tega nam prav gotovo »Messasfge-ro Veneto« ne bo prvi dopovedal, MARKSIZEM IDEJNA ZABLODA (Nadaljevanje s 1. strani) Boljševizem je prav tako pošastna kot poučna preizkušnja marksizma v praksi. Boljševiki so postopali po duhu in črtki komunističnega manifesta; zatirali so, zasužnjevali, rušili, ropali, uničevali, pobijali. Proizvajalni odnosi se niso samo spreminjali, »železni bataljoni proletariata« so jih s-trli na tla, kajti Lenin je dejal: »Nastajajo zgodovinski trenotki, ko je za uspeh revolucije najvažnejše čim več razdejanja, kar se pravi iztrebiti čim več starih ustanov « Odstranitev obstoječega reda so v Rusiji izpolnili s pošastno popolnostjo. Buržoazijo so pomandrali. v prah, malomeščanski socializem« so Stisnili db zid in »oboroženo a-vangardo« proletariata, kot izvrše-valiko .volje marksističnega odrešenja ipognali v pohod. Nasilje namesto syobode Socialisti izven Sovjetske zveze ■so se po prvem navalu strastnega navdušenja za delo moža, ki ga je Maksim Gorki imenoval »hladnokrvnega mazača, zgrozili pred brutalnim nazornim naukom »praktič-inega marksi-zma« in se oprijeli ir-govora, da rifski vzor ni prava, o-ziroma vsaj ne edina pot k uresničenju socializma. Kakor koli -bi Marx in Engels žs zasnovala svojo proletarsko revolucijo v industrijsko najšibkejši državi Evrope in kakršne koli možnosti in posebnosti bi pri tem upoštevala, v vsakem primeru bi ■bila diktatura proletariata tista gonilna sila, ki sta jo kot utemeljitelja revolucionarnega gibanja sama zahtevala. To diktaturo je uresničil Lenin in je pri njeni izvedbi uporabljal vse -tiste metode, ki so značilne za vsako diktaturo. Tako se -slaba vest v liberalističnih in demokratičnih izročilih zraslih socialistov ne obrača proti naknadno s-konstrui, ranim »izdajstvom« Lenina nad socializmom, ipač pa proti teoretičnim zasnovam marksistično-socialističnega svetovnega nazora in iz tega izvirajoče splošne marksistične politike. Ce se 'zgodovina o »prehodnem obdobju« diktature proletariata ni z napovedano naglico dokopala brezrazredne družbe, če je marksistična država še vedno tako nedogled-no oddaljena od izumrtja in se je razrasla v totalitaristični nestvor; če so izg-utoe energij v socialističnem gospodarstvu večje kakor pod kapitalizmom; če zasužnjenost ljudi na vseh življenjskih področjih zavzema čedalje pošas-tnejše raz-šezmosti, potem leži krivda za -tako stanje v prvi vrsti v sami teoriji, ki to diktaturo kot. neizogibno o-znanja, in ne pri ljudeh, ki so se odločili, da jo brezobzirno tudi u-resničij-o. Mancova teorija je tista, ki je iznašla gospodarski paradiž -s popolnim preziranjem političnih in idejnih vrednot in ki je človeštvo nagnala proti njegovi volji in, proti njegovim nagibom v itesr.je-ni, samolastni okvir »tako imenovanega potrebnega razvoja dogodkov«. Ustvarjalna sila -marksizma ni rodila carstva svobode, pač pa je, skotila carstvo nasilja. Marx ie s svojimi predsodki o razredni borbi, kateri je pritisnil znanstveni pečat, izročil boljševikom teoretično legitimacijo it> taktično pretvezo za zgraditev socialistične nasilniške državne skupnosti. V komunističnem tisku in -laži-znanstvenih razpravah vlada sum- ljiv molk o konkretnih spremembah, ki naj bi nastopile po »uničenju buržoazije v državi in gospodarstvu«. Komunistični ideologi se zadovoljujejo -s -splošnimi namigovanji o paradižu, ki se bo človeštvu približal z odstranitvijo kapitalizma. Voditelji, boljševiške revolucije, ki so se -morali po zavzetju državne oblasti ukvarjati s posameznostmi »socialistične izgradnje«, so pokazali v kakšne oblike »proletarske isvobode« vodi integralni socializem in v kakšen prepad je človeštvo pognal praktični marksizem. Nekaj tednov po zmagoviti revolucij,! 1. 1917 so vlastodržci spozna- li, da čarobna palica »razlastitve razlaščencev« ne rešuje vseh vprašanj skupnega življenja, spoznali so celo, da prav sedaj nastajajo naloge po »zgraditvi še višje družabne piramide«, kakršno je postavil kapitalizem. Cez noč je nastala krilatica o »nujnem dvigu delovne proizvodnje«. Sredstvo, ki ise gu je oprijela »država delavcev«, da bi socialistično gospodarstvo pognala v tek, je bilo popolna mi-litarizacija državnega in gospodarskega življenja .Delovni sloj, ki je z odstranitvijo kapitalizma pričakoval'več svobode in več kruha so vkovali v železno disciplino. U-vedli so delavske knjižice in delavsko kontrolo. Svobodo izbire delovnega mesta so odpravili, zato pa sso uvedli akordno dnino. S trdo roko in barbarsko neusmiljenostjo so izsilili »brezpogojno podreditev množic enotni volji voditeljev delovnega procesa«. Vse gospodarsko življenje je moral prepojiti militaristični duh;, zaostalemu in obnemoglemu delavstvu So naprtili zakon o delovni obveznosti, množice so mili-tarizirali in tako izgleda danes totalni socializem v praksi. Pri tem je treba pripomniti, da ‘bistvenih razlik med sovjetskim in titovskim komunizmom ni. Ogoljufano delavstvo Delavski nemiri v podrepniških državah Sovjetije so jasni dokazi, da životari delavstvo v -komunističnih deželah na zelo nizki življenjski ravni in je utisnjeno v prisilno organizacijo, ki jo zaničuje. To delavstvo čuti danes bolj ko kdaj koli, da je bilo ogoljufano prav od režima, ki ga je slepil, da bo namesto »roparskega kapltalizi ma« postavil na noge »socialistični vzpon«. Izvor te goljufije pa ni nesposobnost niti hoteno zavračanje komunističnih poglavarjev, da bi ustvarili »resnični socializem«. Voditelji in funkcionarji komunističnih -držav so prepričani, da izvaja'o svojo despotsko oblast v »korist delovnih množic« in da s svojimi metodam’ pripravliaio delavskemu sloju raj na zemlji. Korenine same goljufije tičijo v krivi veri -mrksizma. v veri, da je mogoče 7. gospodarsko revolucijo po Marxovem receptu zaffotoviti človeštvu svobodo in blagostanje. Go-■liufiia pričema pri nauku o razredni borbi, pri utvari, da unlče-nie obs-toiečesja družabnega reda vodii k v'š’i in boHši družabni o-blijki samo zato, ker to uničenje izvaja proletarie-t. Država, iki drži gospodarstvo v svojih rokah in priklepa na ta način političrilo silo z gospodarsko močjo, je naihuiši izkoriščevalec, človeštva in posebno še delavstva To je. država totalnega socializma, proti kateri se dvigajo delavci v Plznu in Berlinu. To delavstvo noče »naprej« v socializem, pač pa r^azaj v družbo svobode. Praktične metode so razkrinkale in diskvalificirale marksistični sit-sem. Socialistična organizacija države in go> spodarstva, uvedena celovito in izvajana p-o komunističnem totalitarizmu izziva upor prav tistih, katerih bi morala olajšati -in »zboljšati iživljenje. Iz teme neizpolnjenih obetanj in shahotne razočaranih upanj gleda delavstvo s hrepenenjem prav na tisto družbo svobodnega življenja in iprostega delovanja, ki jo komunisti na tej in na T>ni strani železne zavese neutrudljivo zavračajo iti obtožujejo. Tisto delavstvo, k1 vzdihuje pod diktaturo in ki je nastala deloma tudi z njihovim molčečim odobravanjem, stremi po meščanski revoluciji v drugič, da bi si izvojevalo človečanske pravice, ki so jih komunistični zaničevalci in pokončevalci meščanskega reda tudi njim samim pokradli. Možje, ki so jih rdečear-mejci in komunistični miličnik? postrelili, so usodne in izkvarjene utvare, ki so jih marksistični odrešeniki skozi sto let sejali v srca delavstva, pobrali s seboj v grob. Mesec junij 1953 je prižgal prvi plamen na obzorju -totalnega socializma. * * * V naslednjem pa navajamo le glavne misli, iz govora predsednika SDZ o aktualnostih v zvezi 7 razvojem tržaškega vprašanja. Borba Slovenske demokratske zveze za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja zaznamuje v zadnjem mesecu zopet nov uspeh. - Ko je dr. Agneletto na zadnjem sestanku iporočal o svojih vtisih, ki jih je odnesel -z razgovora z zastopniki Socialistične internacionale, je že naglasil, da je zastopstvo odšlo iz Trsta z drugimi vidiki, kakor pa jih je imelo, ko je prišlo v Trst. Stokholmski kongres Socialistične internacionale je govornikove vtise potrdil. Zastopstvo, ki je -bilo na STO-ju, je poročalo sicer kongresu pri zaprtih vratih, pravijo -da to na zahtevo italijanske delegacije na kongresu. Toda pri vsem tem so vesti, ki so prišle y javnost, za ..nas, ki vidimo v ohranitvi STO-ja svoje življenjsko vprašanje, ogromnega materialnega in moralnega' pomena. Odposlanstvo je kongresu predlagalo - * kakor je javnost mogla posneti tudi iz izjav podtajnika Socialistične stranke za Julijsko krajino na tiskovni konferenci 25. julija — nai na 'nedeljenem STO-ju uvedejo u-pravo v smislu mirovne pogodbe za dobo 3-5 let; po tem poskusu naj bi odločali — če bi to bilo potrebno — kaj .naj se s Trstom in STO-jem zgodi. Odposlanstvo se je -tudi izjavilo, da današnje stanje na STO-ju ne more več trajati, ker je obupno in nevzdržno. Izjavilo ie t-udi, da STO se ne more izročiti niti Italiji niti Jugoslaviji. Poudarilo je ,da je to Ozemlje nedeljivo, nedeljivo po etničnih mejah, po koridorjih in prav tako nedelj* vo -med Italijo in Jugoslavijo po današnjih dveh področjih. Stokholmski kongres ni razpravljal q stavljenih predlogih in je sklenil, da naj vprašanje o STO-ju preučujejo in da bo prihodnji kongres dokončno o tej zadevi skle- Iz vsega tega sledi, da je predlog za plebiscit, sprožen od italijanskih socialistov, klavrno propadel. Zavedamo se, da sklepi Socialistične internacionale nimajo moči pravnih ukrejx)V kakor sklepi štirih velesil ali Varnostnega sveta ali Glavne skupščine -Združenih narodov. Toda mnenja, izražena na kongresih Socialistične internacionale, ki predstavljajo okrog 50 milijonov svetovnega delavstva, so vendar močan oblikovalec svetovnega javnega mnenja. In prav glede tega — informirati pravilno svetovno javnost o STO-ju — so zaključki odposlanstva Socialistične internacionale za tržaško stvar neprecenljivi. . *Saj sloni vsa naša borba za STO na tem, da informiramo pravilno .zunanji svet o STO-ju. To delam vztrajno v okviru skromnih sredstev, ki jih imamo na razpolago, s požrtvovalnostjo, ki je lastna ljudem, ki vedo, da se bore za pravično stvar. Dr. Agneletto je nato naštel nekaj primerov, da pokaže, kaj vse je Slovenska demokratska zveza v zadnjih mesecih storila za STO. Končno je govornik še omeni! oddajo 24. julija 1.1. po mo-nakov-kem radiu, spojenim 7. Bonnom .in Hamburgom o Trstu in Svobodnem tržaškem ozemlju. V imenu -tržaških strank za neodvisnost sta govorila dr. Stofcca in. dr. Agneletto. 'Dokler bosta po širnem svetu tznana »Mihec« in »Jakec« bila ure na tržaškem mestnem stolpu, se borilo Slovenci in Hrvati čutili v Trstu vedno doma! Ali si že porannal naročnino? pr.merov, iz katerih bi .mogel ugotoviti, da si anagrafski urad čisto v samovoljno prisvaja pravico !>po-pravljati« celo priimke jugoslovanskih državljanov, tudi tistih, ki-n.-so rojeni v Trstu. »Messaggero Veneto« nam očita, da zaradi pomanjkanja učbenikov nismo imeli niti gimnazije niti vseučilišča! Šolske učbenike pišejo in tiskajo samo tedaj, če obstoje tudi ustrezne šole; pisanje takih knjU brez ustreznih šol je morda prav zabaven šport, ki ga sicer nikjer na svetu ne goje, razen morda v uredništvu imenovanega lista. Da je bil pa slovenski jezik že zelo zgodaj prikladen za pisanje, nam med drugim izpričujejo slovenski misali iz XV. stoletja, od katerih je eden bil v uporabi tudi v Trstu, kjer je Primež Trubar — kot kanonik in kantor stolnice sv. Justa pel staroslovenske korale, To je bil slučajno prav tisti Primož Trubar, ki je v slovenski jezik prevedel tudi sveto pismo. Toda tudi o-krog sedemdesetih let preteklega stoletja smo imeli v Trstu veliko slovenskih srednješolskih profesorjev, naj omenimo le glavna med njimi: Urbasa in Komparo. Nekako v istem času smo imeli tudi na vseučilišču v štajerskem Gradcu slovenska paralelna predavanja. »Messaggero Veneto« trpi presneto pomanjkanje na argumentih, če ne najde drugega izheda, kot da preide na omembo ftajtolj ‘.:-pienih italijanskih veljakov. Med njimi so Krištof Kolumb, sv. Frančišek Asiški in Marko Polo. Ne mislimo tukaj o njih napisati razpravo, ne bo , pač čisto brez vsakega pomena, če tako mimogrede glede Kolumba omenimo, da Spanci na pr,mer niso kaj posebno prepričani o tem, da je bil Genove-žan. Malipiero v svojem dnevniku omenja nekega morskega razbojnika Cristofora Colomba, ki se je baje tako nazival, da je pa bil po poreklu Spanec in se sam -trdovratno imel za Cristobala Colona, čeprav je enako resnično, da tedaj v Valladoiidu ni bilo anagrafskega urada. Kar se pa sv. Frančiška A-siškega tiče, so ga njegovi rojaki smatrali za tujca in od tod tudi ime Francesco, kar pomeni Francoza. Posebno poglavje bi pa lahko posvetili Marku Polu, temu dozdevnemu Benečanu, v bistvu pa BOorčulanc.u in s tem našemu človeku iz Dalmacije, ki je potoval pod okriljem Benetk, tedanje gospodarice Korčule, ter svoje delo spisal v francoščini. Toda pustimo to ob strani, saj se izpostavljamo nevarnosti, da bi nam Italijani prisodUi namero, da hočemo tistega, ki je odkril Ameriko, obenem s sv. Frančiškom spremeniti v Slovana! Značilno je pa vendarle, da m«d vsemi tistimi italijanskimi in po Italiji prisvojenimi velikani ni nobenega Tržačana. Po vsej priliki zaradi tega, ker se »Messaggero Veneto« boji, da ob primerjavi italijanskih in slpvenžkih tržaških smo prišli ob motrenju seznama podobnih zaključkov, do kakršnih velikanov ne bi prišli morda do tečajnikov angleškega jezika tukajšnje Zavezniške čitalnice. Pa čeprav bi »Messaggero Veneto« tvegal trenutno blamažo, bi vendarle storil prav, če bi se posvetil takemu raziskovanju, ki bi ga gotovo osvobodilo njegove nevarne »deviške nedolžnosti« glede preteklosti in sedanjosti naših krajev. Oiisi iz Beneške Slouenije odkar pomni svetovna zgodovina pal. Da bodo naši čitatelji dobro poučeni o beneškoslovenskih prilikah, sem sklenil napisati še nekaj vtisov iz Beneške Slovenije. Po prespani noči v' Gorenjem Brnasu smo se namenili v Trčmun, rojstno vas pesnika in pisatelja prof. Ivana Trinka. V tej vasi smo našli čisto drugačno ozračje. Tu so nas ljudje zelo prijazno sprejeli. S prof. Trin-kom smo govorili celi dve uri. Povedal nam je precej zanimivih reči; nekaj o slovenskih duhovnikih, ki so jih pošiljali in jih' še pošiljajo v italijanske kraje, italijanske duhovnike pa v slovenske vasi. Pokazal nam je tudi svoje lepe perorisbe. Pravil -nam je, da je dobil za svojo 90-letnico rojstva o-gromno pisem iz vseh delov sveta, celo iz Japonske. Ob tej priliki je dobil tudi neko pismo, če se ne motim, s Poljske, z naslovom: »G. prof. mor.sg. Ivan Trinko — Italija«, brez natančnejše navedbe namembnega kraja. Po -tem vidimo, kako daleč, naokrog poznajo našega pesnika in pisatelja! Pri njegovih domačih smo se pozanimali tudi o političnem življenju v Trčmunu. »Ljudje so precej narodno zavedni in globoko verni; belih glasovnic je bilo tudi precej. Komunisti pa so na volitvah v slo- venskih vaseh bili poraženi. Pri nas v Trčmunu jih ni bilo skoraj nič; -tisti pa, ki so volili zanje, so se dali prevarati od obljub; ljudje so namreč tukaj zelo siromašni.« Iz Trčmuna smo -krenili v Jelino, v Ložac in prišli v vas Matajur, majhno, a lepo vasico. Tudi v tej vasi smo srečali -zelo prijazne ljudi. Ko smo prišli h g. župniku, smo zagledali na mizi »Demokracijo«. G. župnik nas je zelo prijazno sprejel; tudi z njim smo se pogovarjali o beneških Slovencih. »Pridigo in krščanski nauk imamo v slovenščini, toda slovenskih šol nimamo, čeprav je naša vas stoodstotno slovenska.« Drugo jutro smo se poslovili od naših dragih bratov v Beneški Sloveniji. Na splošno smo o njih dobili u-goden vtis. Saj kljub skoraj pod stoletno italijansko oblastjo, kljub njeni propagandi za poitalijančevanje vseh vasi, kljub nekaterim slovenskim janičarjem, ki ustrahujejo svoje sovaščane in delajo propagando za Italijo, kljub temu, da nimajo Slovenci niti ene slovenske šole, ni večina beneških Slovencev izdala in zatajila svoj slovenski narod. Vztrajajte, dragi bratje! Vztrajajte! DRAGO STOKA V E S TI s TRŽAŠKEGA L—, v <5e o ,^Čmer << Disk ri%.ir' binacija, ki so je bti deležni slovenski šolniki in z njimi vsi tržaški Slovenci pri izplačilu tako imenovane izredne doklade k plači, »emergenza«, je tako velika, da moramo vso zadevo še podrobneje razložiti naši javnosti. Iz pristojnih krogov smo prejeli naslednja pojasnila. Vsi drmvt^i uradniki na Tržaškem so prejeli omenjeno »inden-nita di emergenza«. Prejeli so jo tudi vsi šolniki na italijanskih šo-l ah ,i bod-isi stalrtii (italijanskega staleža), bodisi začasni, bodisi su-plenti. Na slovenskih šolah so jo prejeli samo oni, ki so v italijanskem stalnem staležu in po milostnem upravnem postopku izposojeni Slovencem .T.eh je pa zelo malo. Nagrade pa niso prejeli niti začasni šolniki niti suplenti na slovenskih šolah, da ne govorimo o osebju jugoslovanskega staleža, ki je z italijanskim plačilno izenačeno. Stalni šolniki italijanskega staleža so v službenem razmerju z italijansko vlado. Vsi začasni šolniki in suplenti na slovenskih in italijanskih šolah pa nimajo z Rimom nobenega službenega razmerja in so torej popolnoma odvisni od tukajšnjih šolskih oblastev. O-be zadnji kategoriji šolnikov nastavlja Višja šolska uprava in jih potrjuje Zavezniška vojaška uprava, in sicer po istih predpisih, po istem postopku in z isto plačo ne glede na to, na kateri šoli službujejo. Zato se vprašamo, zakaj so italijanski šolniki nagrado, imenovano »emergenza« dobili, tudi začasni in suplenti, Slovenci pa ne? Slovenski šolniki jugoslovanskega staleža so po Ukazu ZVU št. IS iz leta 1947 plačilno izenačeni z italijanskim stalnim učnim osebjem in prejemajo enake plače ter doklade kakor oni. Veljavnost U-kaza ZVU št. 18 potrjuje tudi U-kaz ZVU št. 165 od septembra 1952. Slovenski šolniki jugoslovanskega staleža bi torej morali prejeti do klado »emergenza« istočasno in v enaki višini kakor italijanski stalni šolniki. Ker te doklade niso prejeli, je upravičena naša trditev, da sta. bila s lem kršena oba Ukaza ZVU, in sicer št. 18 in št. 165! Posledica te nove diskriminacije na račun našega življa na britsko-ameriškem področju STO-ja je ta da prejemajo italijanski šolniki — stalni, začasni in suplenti — štiri do šest tisoč lir mesečno več plače kakor slovenski šolniki. Krivica in diskriminacija je dovolj jasna in kričeča! Vsa naša sindikalna in strokovna šolska združenja so se zaradi tega priložila irri nadrejenih šolskih oblastvih. Odgovori teh pa so bili zelo nejasni in celo protislovni. Vsakdo se izgovarja na drugega, vendar vsi priznavajo, da imajo tudi slovenski šolniki pravico do te doklade. Tudi šef Prosvetnega urada ZVU, prof. Fadda, je dve-ma različnima odposlanstvoma naših šolnikov to našo pravico priznal. Ostala pa sta brez odgovora odprto pismo, ki, so ga šolniki po tisku naslovili na področnega poveljnika, generala T. J. Winterto-na, in dopAs, ki so ga isti nanj tirad no naslovili. Pri tem sodimo, da je zares brez pomena pobijanje izjave vodilnega italijanskega šolskega funkcionarja v Trstu in svetovalca šefa Prosvetnega urada ZVU, prrof. Ta-velle, da slovenski šolniki niso državni uradniki, zaradi česar naj ne bi imeli pravice do doklade »emergenza«. Vsekakor pa je ta izjava značilna za poznavanje miselnosti in razpoloženja nekaterih italijanskih krogov do našega življa! Ni brez vsakega pomena ugotovitev, da se je Prosvetni urad Z V.U. takoj po nastopu prof. Faddg začel zaganjati v Ukaz ZVU št. 18. ki je nekak temeljni zakon za slovensko šolstvo na našem področju češ da ta Ukaz št. 18 danes nim-a več nobene veljave. B Z L E T V RAVASCLETTO Slovenska demokratska zveza v Nabrežini priredi v nedeljo dne 9. avgusta enodnevni izlet v Ravascletto in k jezeru »Sedmih občin« (»Laghi di Cavazzo«). Ker se izleta udeleži tudi pevski zbor »Avgust Tanče«, bo število ostalih prostorov omejeno, zato naj se vsi, ki se mislijo udeležiti izleta, čim-prej javijo bodisi na sedežu naše organizacije ali pa pri posameznih naših odbornikih. Izletniški odsek SDZ v Nabrežini Kam vodi taka diskriminacijska politika italijanskih funkcionarjev ZVU, v našem primeru Prosvetnega urada ZVU, je vsakomur jasno. Upravičena je zato borba naših šolnikov za njihove zakonite pravice in za spoštovanje temeljnih Ukazov ZVU o ureditvi slovenskega šolstva pri nas. Obračamo se zato v imenu vse demokratično čuteče slovenske javnosti na Tržaškem na področnega fmveljnika, generala T. J. Winter-tona, s prošnjo, naj šznešenemu vprašanju posveti vso svojo pozornost p korist demokratičnega pravnega" reda, ki je z diskriminacijskim nastopanjem novih rimskih funkcionarjev, dodeljenih Zavezniški vojaški upravi, grobo kršen. Našim šolnikom ni za to, da dobijo doklado z istim naslovom »e-mergenza«, kakor jo dobivajo italijanski, vendar hočejo in morajo prejemati iste prejemke kakor italijanski, pa naj jim razne doklade izplačujejo pod katerim koli naslovom! Tožba iz Mavhinj Z letošnjo letino smo do sedaj še kar zadovoljni. Le jesen bo bolj žalostna, ker bo vina malo, ker so se spravile nad trto razne nezgode, od slane in peronospore do dežja. Kmetje še vedno nestrpno čakamo, da bi nam nakazali vojno škodo za živino in kmečko orodje ter stroje, saj smo v tej vojni vse izgubili, dela na polju pa ni mogoče opravljati brez strojev in orodja. ZGONIK V. nedeljo 2. avgusta bo seja občinskega sveta v Zgoni/ku. Spored je naslednji: 1) poročilo župana, 2) poročilo o SELAD-u in javnih delih, 3) določitev srednje vrednosti blaga, podvrženega trošarini, 4) proglasitev Bri šokov za turistično področje, 5) odsvojitev občinskih zemljišč, 6) povezava občinskih telefonov na mestno telefonsko mrežo, 7) volitev računskih preglednikov, 8) slučajnosti. Vtisi iz Me vasi Naša vas, malo, prijazno naselje takoj za italijansko in jugoslovansko mejo na STO-ju, kaže še danes po dobrih osmih letih po koncu vojne, težke, morda naravnost sramotne posledice te zadnje svetovne vihre. Kot je znano, je bila vsa vas požgana in porušena, vsi prebivalci so bdi odpel.ani v nemška tabori-.-.ča, kjer je marsikdo za večno c-stal. Ko smo se .po vojni vrnili, nismo dobili drugega kot ožgane stebre in izarašena polja. Z žilavo vztrajnostjo, ki nas je vedno odlikovala, smo se z upanjem v boljšo, srečnejšo bodočnost vrgli na delo, da bi zopet postavili svoje domove vsaj v taki obliki, kot so bili pred vojno. Prijavili smo vso vojno škodo, ki je bila ogromna, saj smo izgubili prav vse, nekateri tudi življenje. ■Prvi vtisi so bil.i še kar dobri. Namesto da bi nam nakazali voj no škodo, so začeli zidati stanovanja in hleve. Za našo do tal požgano ali porušeno vasico, ki šteje dvajset ali enaindvajset hiš, je bilo nakazanih za zidavo samo stanovanj, brez hlevov, dvajset milijonov lir. To vsoto so obesili na neke vrste javno dražbo,, na kateri so se zanjo trgala razna stavbna podjetja. Dobilo jo je nako italijansko podjetje Perfetti, ki je sprejelo dela, za katera je bilo določenih 20 milijonov, za borih 11 milijonov. Podjetnik je napravil, kar je mo gel, toda morda bi bilo bolje, da bi se lega dela sploh ne lotil! Poslopja so ostala namreč nedokončana, brez stropov, vrat in oken. Delo je bilo tUdi bolj površno opravljeno, saj večina streh že sedaj pušča po komaj petih letih! Marsikje so sobe razdeljene le s kakim starim posteljnim pregrinjalom n-li odejo, brez stropa in ometa.... Kak kilometer daleč od Medje vasi, ob morju, pa raste novo moderno naselje priseljenih italijanskih ribičev. Hiše so vse lepe, čiste in moderne. §0.1 j kot ribiškemu naselju je to podobno poletnemu -Radio d rst 11 306,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 2. avgusta: 8.45 Kmetijska oddaja. — 9.30 Vera in naš čas. — 11.30 Oddaja za najmlajše. -— 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. 18.00 Novice iz delavskega sveta. 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.00 Naša mladina na počitnicah. • — 21.30 Gounod: FAUST, 1, in 2. dejanje. PONEDELJEK, 3. avgusta: 13,30 Kulturni obzornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. —- 21.00 Književnost in umetnost. 21.30 Gounod: FAUST, 3. in 4. dej. TOREK, 4. avgusta: 13.00 Glasba po željah. — 19,00 Tehnika in gospodarstvo. — 20.30 Aktualnosti. - 21,00 Radijski oder - Ca-mario in Oxfilia: ZBOGOM MLADA LETA, nato Lahke melodije. SREDA, 5. avgusta: 13.30 Kulturni obzornik. — 18.36 Čajkovski: Romeo in Julija, fantazija. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.00 Slovenske pesmi. — 21.00 Koncert mezzosopranistke Vide Jesihove. ČETRTEK, 6. avgusta: 13.00 Pevski duet in harmonika. — 19.00 Slovenščina za Slovence. 20.00 Koncert sopranistke Ondi-ne Otte. — 21.00 Dramatizirana povest. —- 21.30 Slovenski motivi. bivališču bogatašev, ki grade ob slovenski obali svoje vile. Kaj vse so prebivalci Medje vasi pretrpeli to vojno? Kdo in zakaj so jim požgali hiše, jih odpeljali v taborišča smrti? Mar niso tudi oni doprinesli svoj krvavi delež v boju proti .nasilju in brezpravnosti? In za plačiio čakajo še danes, da jim izplačajo vsaj nekaj vojne škode in malo bolj človeško popravijo stanovanja.... Hupi Ulijik-Bngilik: 24. julija je poteklo 41 let, odkar je umrl eden izmed najboljših prosvetnih delavcev šentjakobskega okraja stare generacije. Kdo izmed še živečih iz one dobe se ne spominja Angela Bizjaka, člana, igralca in režiserja tedanje »Šentjakobske čitalnice«? Nastopal je v glavnih vlogah in režiral v »Divjem lovcu«. »Legionarjih«, »Rokovnjačih«, »Čevljarju -baronu«, opereti »Mamselle Ni-tousche« in v raznih enodejankah. Sodeloval je tudi pri čitalniškem orkestru. Angel Bizjak je bil tesno povezan na svojo Čitalnico. .Stanoval je v drugem nadstropju stare hiše »Konsumnega društva« v ulici Čampo S. Giacomo št. 5, nasproti šentjakobske cerkve nad sedežem Čitalnice,, zato je ves svoj prosti čas žrtvoval za Ciiaini-co. Bil je delaven kot mravlja, delo za svoj narod ga ni nikdar u-'trudilo, z eno besedo: bil je eden najagilnejših delavcev na kulturnem polju. Po poklicu je bil pismonoša. Zapustil nas je še mlad. Rojen je bil leta 1874, umrl. pa je- 24. julija 1. 1912. Tržaški Slovenci, posebno Sentjakobeam, so se mu,za njegov trud dostojno oddolžili: spremljala ga je na njegovi zadnji poti ogromna množica, posebno iz šentjakobskega okraia. Tudi Citalni-ška zastava, na katero je bil tako, ponosen, ga je na njegovo,, lastno željo spremljala do groba. Dragi Ailgel! Ti počivaš že 41 let v črni zemlji, Tvoj“:duh pa ie ostal vedno med nami, preživelimi »Citalničatji«! F. B. Tudi ostalo vojno škodo bi nam po tolikih letih že lahko poravnali. Kot ostalim vasem naše občine, ki so 'bile požgane v tej zadnji vojni, bodo tudi nam v kratkem z? čeli popravljat ioziroma delati mizarska dela in strope po obnovljenih hišah. Pričakujemo, da bodo ta dela res dobro izvršena in ne tako kot nekatera .zidarska pri obnovi hiš, ki že sedaj kažejo vidne znake površnega dela. Zakaj niso vsa podjetja, ki so sprejela zidavo odnosno popravilo hiš, opravila svoja dela tako, kot podjetje Fran-■dolič, s katerim so vsi gospodarji zadovoljni? Odpoved letovanja SOD na Repentabpu Slov. dobrodelno društvo sporoča, da iz zdravstvenih razlogov odpade nameravana počitniška kolonija na Repentabru. Toliko v vednost zanimancem. Šlibar Černigoj razstavlja v Ljubljani V ljubljanski Mali galeriji raz-stivlja te dni naš tržaški rojak, slikar prof. Avgust Černigoj. Ljubljanskim ljubiteljem likovne umetnosti nudi 30 svojih izbranih olj. gvašev in gravur, ki vzbujajo veliko pozornost zaradi pestrosti barv, ki ie lastna za postkubistični značaj Černigojeve umetnosti. Novost za Ljubljano so barvane gravure, v čemer je Černigoj zares mojster. Prof. A. Černigoju čestitamo k novemu umetniškemu uspehu. FILM! AlS-a Ta teden predvaja filmski odsek Zavezniške poročevalske službe svoje dokumentarne in znanstvene filme v istih krajih kot pretekli teden. S.jored krajev bodo menjali z avgustom. HISA V SV. KRIŽU, obnovljena, z devetimi prostori in velikim vrtom, se oddaja v najem. - — Telefonirati na številko 62-75. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/111 ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sorejema od 9-12 in od n -19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813 mizarji kmetovalci i FODERAMI PERTOT TRST - Ul. Ginnastica 22, tel. 95-998 nudi po. najugodnejših cenah vsakovrstne ženske in moške P 0 D LOG E - MODELE, priprave za likanje itd. Damske letne obleke za vse okuse po nizkih cenah Krila 1900-2800 BlByantnB-Z5dn]a moda 3000 lir Obleki 2900-5000 Iz ..Evsrglaze" bicp lir ^ njagazzjni m Corse TRST - CORSO 1, GALLERIA PROTTI Deske smrekove, macesnove in trdih lesov trame in par- kete nudi najugodneje GALEJI TEL. 90441 TRST Viale Sormlno, 2 4 m ml m d nIILH1 Ne izgubljajte časa po nepotrebnem 1 Agencija Celeritas TRST, ul. Machiavelli 13, tel. 31-404 Vdm o najkrajšem času oskrbi vsakovrstne uradne listine, potne liste, oizurpe, anagrafske izolečke, p res pode n in iz tujih jezikov, ooerooljenje uradnih aktov Izpolnjuje prošnje za prehod meje v FLRJ in jih izroča Delegaciji v rešitev. Vse o najkrajšem času in za nizek honorar Se priporočamo) Vsakovrstna pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP -- TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 K R m I N Cormona - prov. Gorizia ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA Zffi. H8N1HC0 TH6DHCEV TRST - Ul. Valdirive $ - Tel. 50-34- 3E DARILNE PAKETE ZA JUGOSLAVIJO ............. živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd.; harmonike, tekstilno blago itd.), razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo INTEREXPOfiT-TRST BREDA RUS-MIKULETIČA MILAN BJELICA- ŽIVKOVIČ Obrnite se osebno ali pismeno na naš naslov in zahtevajte neobvezne ponudbe: URAD - Riva Grumola 6.1., tel. 29-302 - P O. Bo« 1219 Skladišče: PuntoFrancoVecchiomag.2.III.,tel.7232 Pošiljamo samo kakooostno prvovrstno blago po nizkih cenah in Jamčimo za osako pošiljko