«. ftnnii. f ummi v n* a mm>ii isu li. ibu. .Slovenski Narod" v«l|a p« R*tttt za Avttro-Ogriko: za Ncmfijo: cek) 'eto tkupaj naprej . K 36 - I ćelo leto napref .... K 40- četrt leta " 2 1*1 9"— I M Aineriko in vse druge deiele: Bi meiec 1 I . . I 3-— | relo leto naprej .... K 48 - VpraJanjem glede fnseratov se naj priloži za odjavo- domsnic* alf znamka. tprirnUtrO i spoda , dvortSče levo). EnafidT« nltet ti. S. UUfoa ti- SS. Itfcala »tik 4a« %w*$*e UvitaM «•!•!(• la »rataifc«. lineritl te rafunaH po rxwa bifea -ti prostoru in sfcer: 1 mu visok, ter 54 mm Širok prostor renkrat p.i 12 vin., d/rtrtt oo 11 vin., trlkrat po 10 v. r1©«!*!** (en*k prostori 3) vli., >srte In laasrale (enak prostor) 2) vin. Pri većjfh in+erc'f'i'-t t» Jo »ovotu. *f»?t itročaiVi ii| loitjeh mra:i j» »filu ^ irj aifeitatsl. UBI Na sito phveae otro!i; brsz aiilatve deiirfa %t ne nir^i« lUaicor ozirati „BfaroJaa tiskara*" t«l~r»i «t. SS. .Slovenski Narod" velja v Izubijani dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ce!o ieto naprej . . . . K 32-— I četrt leta „ . . • • t 15*— ool leta „ .....16*— I na mesec ,.....9 2*70 PjsaTisina Ste/ilJkega kluba. Iziava ie bila z velikanskim navdušenjem spreje-ta in dasiravno so prišli do besodc tuđi proti vniki deki i racije, ie ogromna ve-rina. zavedaioć se svetč stvari, prešla pieko nasprotnih izjav s suverenim preziranjem. V imenu personalno - pravnera od-seka onćinskega sveta Je poro:a! iijega načelnik odvetnik gosp. dr. Fran Novak takole: Personalno pravnomu odseku je do-še! tale dopis župana: Občine na Spođniem 5ta;ersketn, v kolikor so v rokufi \emccv, sklcpaio 7udnje česo osirč izbave proti u'cklcra-cijf jugoslevanskih državnih pcs!ancev z dne 30. ina'a 1917. V vrstali teh cbčin opažamo neznatne Erežice, dai]e Celje, Ptuj in Mrni-ror, ki je posebno os:ro rescIvjrcJ ter grczH s pcu:!cn!mi napadi in z nekako revolucionarno samoćo-močjo. Kar je dovoljeno tem občinam, katerim se je ▼ zadnjem času pridružila tadi celov^ka ob?!m, torci glavna ob-čina kronovine, kjer ;e slovenski narod huk brezpraven, mora biti «lovoljcno tuđi glavni obč'ni naše kronovine. kjcr sia ajemškc narodnosti samo dva pro-cmtt prebivalstva in kjer ta narodnost ne niore tožH! o kake ni z£t*ran»u. Da onrenjene nemške občine deklaraciji naših poslancev, kakor tuđi nam, ki so navduŠL emo za to deklaracijo, oči*a;o velefzdaistvo in da pri !2m za-hiev2.io nova preganjanja slovenskoga nareda, napravPa poseono nesTmpati-čen vtis! Če je nemškemu narodu v Avstriii nebruseni baionct zadnji pri-poraoček. potom ;e io obžalovania vred-no. morda naibolj za nemški narod sam! 2e dol^o vrsto let zahtevajo noniski po-Htiki, da naj se odklopi G?i!ic??a od to-stranske državne polovice in svo?č«2S so ravnoisto zahtevi»M sjlede Dalmacije. Najnovejše čaše pa zahtevaio, da naj se od kraljestva Će^kesa odstr'žejo nem-^ke kra/ine ter iz njih ustvari posebna krenovina. Će nemšk? nolftiki ?:ai ta-le^a zahleva^o, je to v interesu države in v korist dmasti?!: če na mi na Ju?ru kaj tak^ga zahtevamo, je to vele'zdaist-vo, — odločitev naj se pa da v roke stro'nim puškam! Slovenska kri ie tekla na Ju?;u in na severu in naši oolki pre-nes'i so v nrimeri z nemškfmi oolki več trpljenja in slovenski narod je Ime! pri-raeroma več izgiib, nego iih je irnel r,eni?ki narod. Će so govorile nemške občine, molčati ne srne občina ljubljanska! Zatorej predlagam, da pravni odsek raestnem« svetu predloži ta-!e sklep: Mestnl občlnski svet ljubljanski se v vsakem oziru pridružuje deklaraciji naših državnih po-slancev z dne 30. maja 1917, ker ie preoričan, da bi, ako se vresničijo v deklaraciji izrečene zahteve, bilo to v veliko korist države in dinastije. Obenera Izreka občfn-ski svet polno zaupanje vsem poslancem Jugoslo-vanskega kluba ter pre-stopa preko resolucij nem-ških občin, posebno celjske, mariborske, ptujske in ce-lovške, hladnokrvno na svoj dnevni redf Občinski svetnik gosp. dr. Novak nadaliuje: Tako poročilo gospoda župana. Ćastita gospoda! Vse na ljubem, širnem svetu je podvrženo spremembi in razvoju; tuđi vstfoji in temelji držav ne moreio ostati petrificirani, že ćelo ne, k- 'ar ne vstrezajo pravicam naro-dov, r.n vtelesenih. Ju-oslovani smo bili v tej državi po zaslugi nam neprijaznih vlad, nem- I skih in madžarskih, vedno narod druge vrste. Samo nenaj statistike :iaj podam: T'očim rride v našem parlamentu že na 43.000 Nemcev en m:miit, priđe Sele na 56.00D Jugoslovanov en ina idat; 170.C0C* konških Slovencev ima sp-oh samo en mandat; par tisoč koćevskih Nemcev pa tuđi en mandat. V osrskem parlamentu imjjo ne-madžarski naroJi 60% prebivalstva, pa imajo samo 71 vseh mnndatov, O ab-sclutizmu, katersmu je iz; o -M , ljcn nnš narod v Bo^ni in Hercegovini, niti ne govorim. V eeželnem zbnrn koro.sk^m ima 1/Jt prebivalstva, ki je naše narodnosii, samo dva po-lanca; -/., oziroma 3/4 većine Ju^o i^vanov v Clor?š! i in I^tri ■ dobi Ie manj?'no de'clTtZDorskih no- ] slancev. Na Kranjskcm. kjer je ?S^ I vseh prebivabev slovenske narodnosti, ima 53 nemških veleposestnikov f/4 v^eli poslancev. Kako je z občinikimi zastopi? | Slovenci nlmnmo ne v* Celiu, ne v < Mariboru, ne v Ptulu. ne v Brežicah itd, pristopa v rbćinske za^tope. Br^znrav-ni srro v tem pogledu Slovenci in ta po- j !oŽ3j je po naziranju na^ih nemšk?h so-državljanov »čista in svera pravica«. V LjuMani pa. glivnem mestu kran:ske dežele, v kateri rreoiva všega p!.-!ip:.i 2cc n^mške^a prebiva! ^/a, so neznatni nemški mani sini vrata v občin?ki zastoi> na široko odnrta. Taka je pravica, kadar se gre za nemške mani.Nine. To samo, kar se tiče zastopstev v zakonodajne, oziroma občinske zastore. Vsa drus?a statistika, naj si ho na kateremkoli si bodi ooTju. je v še večji meri kričeč dokaz, kako upravićena je na5a zahteva po lastnem državnem ozemliu. kjer naj odločamo o svoii uso-di tuđi mi in ne kot dodcj Ie Nemci in Madžari. 1 Razcepljene v dve državni polovici. r2zde!iene na razne kronovine in meje. ste nas potiskali v kot in obvla-dovali: združenih nas ne bodete vel\ Z?man so bili vsi dosedanti ap *li in klici po emkopravno-iti. Usoicno nam je bilo Ie prenašati brezmejno 'nes;a storili in zato izražam svoje prepriCa'ije, da s tega drevesa doslej ni padel še noben sad. Občinski svetnik z. Pammer, ki se je nato oglasi! k besedi, je poda! tole izjavo: Pred vsem moramo protestirati proti napadom na nemš" a mesta Brezice, Celje, Ptuj, Maribor in Celovec, kakor jih vsebuje poročilo župana z dne 8. feDruarja t. I. Skli-cevanje na izjave teh občiu nika:sedanje historične meje v pnštev pri-haiaj-H^ih kronovin S tem obrarr.bnim gibanjem se izjavijamo solidarične. Zavrniti nioraTio tuđi v omenienem poročilu navedeno trditev. da je nemški narod v tej vojni prinese! manj krvnih žrtev, ka';or slovenski. Vztrajaioč pri avstrijski državi, pri nedo-taMjivosti v poštev prihajajcCih kronovin in i pri deđni dinastiji, borno glasovali proti i p~edla%anemu sc?:lašanju z deklaracijo jugo-slovansl.ih poslarcev z d.Tc 30. maja 1. U in to izhajaioč od prepricanja, da bi pomenilo uresničenje v tej deklaraciji stoiečih ciljev i uničenje Avstrije in težko škodo za našo di-i nastijo. To prepričanje potrjuje Šc dejstvo, da naSi sovražni':i živahno odobravajo ju-Koslovansl:o deklaracijo, končno protestiramo proti temu, da se taki. kompetenco občinske^a sveta daleko presegajoči predloži splon predlasajo in izražamo svoje za-ćudenje. da se c. kr. vlada ne čuti primorane, da preoove tako sklcpanjc. V svojih izvajanjih ie občinski svetnik %. Pammer trdi trdil, da tvoriio Nem-ci 3*S prebivalstva kranjskera in TO**/o Ijub-ljan* 'ega prebfvafstva, Z Serije ie t>i\o včasih čuti ogorčeno u^ovarjanje, vendar'v snlošnem ni ni;:do mntil envoinika v zadnjih oncmoglih poskusih braniti nemško sta-lisče. K besedi se je oglasil končno Se občinski svetnik z. .M 1 i n a r, ki je izvajal: Striniam se prDolnnma z dnpisom s. župana, ker so razmere take. da sem podoI-noTia prepričan, da iz teh razmer ni nobene rešitve, kakor notom uresničenia zahtev de-kHracije. T^tcra rnnenia so tuđi ostali pristaši scciial"o demokratične st^a^ke. ve.n-dar na izjavliam, da ne bntn u 1 a s o v a 1 niti za izjavo nitiproti njej. Občinski svetnik ^osn. dr. Frnn Novak je nafo odsrovari^l v kratkih bese Tnb predsjovornikom ter izva»al: Ko je Jusrosiovnnski klub rarvil svoj prar-or. je nietrov kerak nnsel Z3dos*en odrrev v srcih vseh Tprosiovanov. Ves noT-nd je zavczin Ju^oslnvanskemu kiitbu. da mu Izreče svo? v^i. da bo Jn-sroslovanrki Klub konka! nenstrašen in rcu*"o.rr?'iv nanrej. da bo dosesei stavljeni čil«. Knr se ti^c prinomb ^c-poda ravnatelja P:?mmerja. če§. Ja sem zm^ni^il š^evHo Nemcev nn Kraniskem 7n l:ak procent, nni se obrne na adreso onih na 5*a»:Trkem in zl-isti na Koro-škem. ki na Koroškem 120 000 Slovencem niti noTeio rriznati eksistence. V svojih zik7ftičnih hesodih se je tuđi žup?n ?. dr. Ivan T a v č a r bavil z ugovori. Vi so se izrekli v občinskem svet1' Tzvaj?! 1*2: Slavni obrinski svet! Dovolite tuđi meni. da v svrvem fmeTin -"^^ovorim na °",^"in jrnrn"f'i r^vrr'^r11! P.imrncrja. Ni oni s^r^^i se f^Vci'ie ^t to. da mustri svet r\ l'orp^c enten raznravl.hti o tem na'em vitp^nem vprasnnju in da bi mor-'l mestni svet Ijubl'^ski v trm za nas narod velenomcmbncm trenutku mol'jati. S tem ie sam s ^eboi v na-fprotstvu Ce bi pri-el c'osp. ravnatelj v ! Ce'je in Bre^'ce. bi tamošnjim občin-skim svetom te pravice gotovo ne od-rckal. ^Pammer: »Abvv-ehr!^) Tudi mi se branimo, ker vend.ar ne morete za-htevati, da bi nastojali ^e nadalje tuđi v Ljubljani s svofo hegemonijo, kakor pac i??rate vlosro tuđi še dnnes. Če bi b'Ii nemški občinski sveti (Klic: nem-škutarski!) na Spodnjem Stajerskem niolčaii. bi ta današnja izjava morda ne biia potrebna, ker so klubi že itak iz-ra?ili svoj3 stališ!e naoram deklaraciji. Ker pa so nemški občinski sveti neka-ttrih naših mest z vso vehemenco na-stopili proti naši deklaraciii, ker nam daie občinski red pravico razrravljati tuđi o vprašanjih snlošiesca pomena, in ker je to spl^šno va^na zadeva tuđi za naše mesto. borno dnnes -Tovori!i in glasovali o tem predloga. Kar pa se ti- 1 če oCitanja, da del^mo krivico ncm'ke-n.u narodu, moram reji, da gesp. ravnatelj gotovo ni zado>ti pažljivo preči-ta! mojega pisma. Će primerjamo in upostevamo na cni strani bogastvo ncmškeera naroda in na dru.^i strani na-še berašivo. čc primerjamo, da je nas Ie 1.200.000, Nemcev v naši državi pa kakih 9 miMjonov, bo moral priznati, da so naši polki izgubili mno^o već, kakor Nemci in da je naš narod dosti na slab-čem kakor ninski. Samo statistike je treba in pmrsrjan}?.. Naravno pa je tuđi, da moramo stati na stališću, da naša kri ne more teci brez vsake^a uspe-lia. Kno je gotovo, da ie v Avtriii za vselej prenehal čas. da bi mogla vladati v njenj kaka velenemska ali podobna ideja. (Klici: Bravo!) Ce se sostav-lia gesp. ravnatelj na stališ^e histerič-nih pravic, ki nimajo prav nobenega po-mena, mu morem samo reci, da v tem žaniu. kakor se je živelo do sedaj, ne do mogoCe živeti tuđi v napre], pa naj Avstrija še tako šija ino zmaga; onega zatiranja, kakršno je bilo pred voino, ne bo več. Kakor se bo moral mir v sploš-nem opirati na pametni sporazum, tako se bo morala tuđi država na jugu na novo urediti. (Živahno pritrjevanje.) Vršilo se je nato glasovanje. Za prvi predlog, ki izreka pri-stop k deklaraciji z dne 30. maja 1917, je glasovalo 30 ob-činskih svetnikov, 4 občinski svetniki (Nemci in socijalni demokrat) ms>o glasovali. Za drugi predlog, ki izreka zaupanje Jugoslovanskemu klubu, je glasovalo 28 ob-činskih svetnikov, 6 občinskih svetnikov (Nemci, Mlinar, Kregar in Stefe) ni glasovalo. Za tretji predlog, ki izreka, da preide občinski svet preko resolu. cij nemških občirr na dnevni red, je glasovalo zopet 30 občinskih svetnikov. Dolgotrajni klici: »živela Jugoslavija!« se zadoneli po dvorani, glavna točka seje občinskega sveta je bila končana. Vifoz Soidler im lim i [mm. ^Ve!iki govor« ministrskegu pred-sednika ki so ga naziianj.ili vladiii krogi za včerajšnjo sejo poslanske zbornice, se je scvrknil v gramofonsko reprodukcijo diplomatično - državniskega uvodnega članka, ki ga je napi^al grof Ocmin, vitez Seidler pa mehamieno >»dal od sebe«. Grof Czernin na.topa v zadnjem času tuđi kot režiser avstrijske oficijalne politike in njemu je prioisati nacrt, da je mogoče panati veliko krizo z argumenti tiskovnega urada na Ball-hausnlatzu. Czerninov govor, ki ga je prečital vitez Seidler, fe v posameznostih in po-drobnostih gotovo zanimiv in va/.en. Jasno n^m kaže motive, ki so silili av-strijske diplomate, da so za vs?.ko ce-no, ce!o za ceno avstrijsko - poljskoga prijateljstva podpis.ati mir z Ukrajino. Zanimivo je tuđi, da se Avstrna ne na-merava udelezevati nemške eksnedicije proti severni Rusiji, zanimiveiše pa morda dejstvo. da ?e Czernin Seidler o operacijah v Ukrafini molčal. Czorm'n-Seidleriev včerajšnii govor je ros-kus, poravnati notranio državno krizo z zunanjepolitičnimi argu-n.'enti. Pred vsem je avstritska vlada pod pritiskom poljske burje v vsej na-glici sklenila z zastopniki ukrajinske Rade, ki se danes čutijo na Dunaiu mnogo bolj domaće kakor pa v svoji ukrajinski reptibliki. naknadno pogodbo glede ho'rrske guberniie, ki navidezno daje možnost popraviti Poliak.im storjeno krivico. Ukraiinci. ki danes n^'so več v tako samnzavestnem razpoloženju, kakor so bili 9. februvarja, so privolili, da se sme prvotno določena meja na-pram Poljski korigirati proti vzhodu. KnreVfnro n^i izvede posebna mešana komisija, v kateri nai bi dobili tuđi Po-Jiaki !A m^ndatov. Ker ta komisija ne bo vezana morda na plebiscit prebi-vn^tva. temveč n^j Ie vpošteva nj^ga »želie in entnografične razmere^, ker bodo na^alie v komisiji zastopali tišti, ki so dolojfli prvotno msjo s petkratno premočio nanram Poljakom, ki te meje ne prirnavajo. in ker konečno ni prav nič dol^čeno, kdaj se ta komi^'a se-siane, dobro ra^umemo, da so Poljski tuđi to koncesii^ odločno ndklonilL V ostalem se ^iba Czerninov govor popoT-noma v meiah stare avstrijske držav-fi.mske ametnosti. Izigravati narod proti narodu, sloj proti sloju, prehivalstvo proti parlamentu, to ie višek njenecra drzavriškega znanja. Proti tištim, ki se upaio kritizirati uspehe naše diplomacije v Brestu Litovskem, postavljata C/ernm in Seidler frazo o miru za ljudstvo, o krušnem mira, češ, kdor ie proti nam, ta je proti temu. da bi ljudstvo dotv'o živeža. Dobro je bilo, da je moral Siedler v isti sapi priznati, da ne ve, ali in kdaj da bo iz ukrnjinskega iita kn i moke za m% in dobro ie bilo. da so i demagoštvo ministrov zavrnili 1 oštro i besedo ba§ zastopniki socijalističnega delavstva v prvi vrsti poljski socijalni demokrat Daszvnski in češki socijalni demokrat dr. Soukup. Naravnost cinično je vitez Seidler v Czerninovem govoru izigrava! Ukrajince proti Poljakom. To je tista stara inetoda, ščuv^anja naroda proti narodu, da iz medsebojnega sovraštva dela režim v svoje profite. Predstavite!] U ga režima v pozi branitelja narodnih pravic, to je gotovo prizor za bogove. 2a!, da moramo tuđi mi smrtniki vedno zno-va gledati take komedije, ki se odigra-vajo na naših hrbtih. Morda so Slovani vendar že tako daleč, da hladno in z zaničevanjem odbijajo podobne po-skuse. Vtis in učinek svojega govora je mogel vitez Seidler neposredno opazo-vati. Burno in veselo so mu pritrjevali nemški radikalci vseh barv, na slovan— ski strani pa se je javil Ie odpor in ogorčenje. Od časa do časa je hrup in krik v zbornici tako narasčal, da je vitezu Seidlerju sapo jemalo. Takoj po zaključku seje je bilo jasno: ministrstvo si ni pridobilo niti enega glasu, niti grama simpatije. Kakor nam poročajo z Dunaja, se položaj bistveno ni prav nič izpremrnil. Poljaki se oglasijo danes k besedi. Tuđi Jugoslovanski klub posije v debato svoje odlične govornike ter bo v osta-lem popolnoma solidarno postopal s Češkim Svazom in dogovorno s Poljskim klubom. Tako je bilo skienjeno na do!-gem posvetovanju kluba, ki se je vršilo včeraj pred zbornično sejo, v ka-terem so naši zastopniki temeljito razmotri val i o političnem položaju. V vr-stah naše parlamentarne delegacije vlada popolna edinost in vse krepči zavest, da v velikih zmedah, ki vladalo v državi, stoji Jugoslovanski klub soli-daren s celim narodom kakor skala, kj se ne vda nober.i sili. V naslednjem podajamo poročilo o -poteku seje: D u n a j, 19. februar ja. Z veliko nanetostjo so pričakovali politični krogi današnje seje poslanske zbornice. Ko je kmalu po 11. predsednik dr. Gross otvoril sejo, je bila dvorana polna poslancev, galerije gosto zasede-ne. Skoraj neopaženo so zasedli ministri svoje sedeže, med nj im i sta manjkala oba Poljaka, naučni minister Cwik-linski in gališki minister - rojak Twar-dowski. Takoj na začetku seje je prišla do incidenta. Ko je predsednik sporo-čil, da je poslal povodom podpisa mirovne pogodbe v Brestu Litovskem ce-sarju brzojavno čestitke poslanske zbornice, so Poljaki demonstrativno zapustili dvorano, simpatično pozdravljeni od od čeških in jugoslovanskih po* slancev. Predsednik je naznanil, da j-vlada proračunsko predlog preklicala in vložila predlogo štirimesečnem proračunske provizoriju. Preorane so bile c: **"" ?*___________________ .SLOVENSKO NAtfOD*. dne 20. tebmarj* 1018, ___ ' 4*. ste* Interpelacije Jugoslovanskega kluba, Geškega Svaza, socijalno - demokrat ičnega kluba o mirovnih pogaja-njih z Rusijo in o mirovni pogodbi i ' Ukrajino. Predsednik dr. Qros je dal besedo ministrskemu predsedniku vitezu Seidlerju, ki je izvajaJ: GOVOR MIMSTRSKEGA PREDSEDNIKA. Vlada predlaga proračunski provizorij do 30. junija 1913 ter prosi za po-oblasiilo, da najame nova posojila v znesku 6 milijard kron. Tekom proračunske debate bom imel pri-ložnost se izjaviti o notranjepolitičnem položaju, danes pa si dovoljujem do do-fovoru z zunanjim ministrom izjaviti ' glede severo - vzfcodnih razmer sle- « deče: i Mirovna pogodba z Ukrajino. j V mirovni pogodbi z Ukrajino sta ! tfva momenta posebno važna. Pred- ) vsem tvorijo vse doloćbe mirovne po- i sodbe nerazdeljivo celoto. Koncesije nz ' eni strani so odvisne od tega, da tuđi [ druga stran izpolni svoje dolžnosti. Ob- : veznost, ki jo je prevzela ukrajinska ( ljudska republika, obstoja predvsem v i tem, da nam da na razpolago pr e - ' ostanke svojih gospodar-* skih pridelkov. Prićakujemo, da Dam bo ta doiočba mirovne pogodbe olajšala življenje s tem. da dobimo iz ; Ukrajine žito in dru?a živila. (Medkli- j ci.) Nedvomno je, da so zaloge žita v | Ukrajini brezprimemo većje, neso I množina, ki jo moremo v trenoiku . transportirati. Ukrajina je dolžna nam dati te preostanke na razpoiaso. (Med-klici.) Vprašanje, ali dobimo kaj, žita iz Ukrajine in koliko J2 za- j to edinole vprašanje. k^ko to žito zbra- I ti in transportirati. Vsi tozadevni dogo- 1 vori so že izvršeni in dano ie upanje. ] da nam pridejo te dobave š e v tem ; gospodarskem letu v dobro.! Ukrajinska republika ima bistven inte- i res na tem. da nam dobavlja zahtevano množino žita, kajti sicer bi po- ! stali nevcljavni tuđi oni deli rvezne (?) pogodbe, ki vsehujejo naše koncesije v Ukrajini. Seveda ne smemo pozabiti, da pretresajo vso Rusiio in tuđi Ukrajino krči mesćanske vojne in da so težkoče transporta v ten okoliščinah izredno velike. Po zadnjih vesteh, ki jih je dobil zuna-nii minister. se anarhija po ćeli > Rusiji vedno bolj širi. (Živahni medklici. Poslanec dr. Soukup: ^»Zato marširajo nemske čete v Ukrajino! Protestiramo!« Burni protiklici na nerr-ški strani, velik nemir, v katerem se sliši gromki glas pos!anca Soukuna: »NoČetno biti policisti in žandarji za Rusijo!« Nemški radikalci se zaženejo proti češkim socijalistom, ki so se pre-rili do ministrskega predsednika in vsak hip izgleda, da bo prišlo do pre-tepa. Le polagoma se zbornica zooet pomiri.) Ministrski predsednik Seidler nadatjuje: V Rusiji vlada kaos, boj vseh proti vsem. Nas cilj pri tem more biti in bo le ta, da vse storimo. kar je mosoć?. da pridobimo svojemu junaškemu prebivalstvu ona živila, ki jih ».ipravičeno zahteva in ki jih je z dolgim pomanjkanjem in vztraj-ntm vzdržaniem zaslužilo. Proroko-vanja, ali se nam bo to po« srečllo in v kateri meri, pašo vzpričo vedno većje anarhije na Ru- < skem nemogoča. (Burni medklici.) Ako se nam ne nosreči, potem padejo tndi ostale določbe mirovne pogodbe. Potem nam ostane vedno 5e ta ucod-nest da smo končalt vojno stanje z U krajino, kakor tuđi «nctro?rad^ko vlado. (Pri-|rjev?T!je i" živahni medklfci.) Holmska klavzula- Druga važna točka pogodbe fe fcfavzula o Holmščinl (Čujte. Čujte! Burni klici pri Poljakih.) Zastomik ukrajinske Rade in c. in kr. vlada sta včeraj podpisala dopolnltno pojasni 1-no izjavo k mirovni pogodbi, (Čujte! čujte!) v smislu katere h^hn-ska gubernija ne pripade ukrajinski re-publiki. temvec bo o njeni usodi svoie-časno odločala mešana komisija po etnografskih nač^lih in potem. ko bo zasipala želie prebivalstva. (Pohvala pri Nemcih, ljuti protiklici p**i Poljakih.) Tozadevni pasus pravi: Da se izo^emo nesporazumljenju pri razlajri točke 2. člena II. mirovne pogodbe, ugotavljamo, da tam določena mešana komisija r>ri določevanju meje ni vezana (Živahni čujte, čujte!) pntesmfti mejo skozi kraje Biteoraj, Ščebrin, K rasno« t^v, Pugašov, Radim. Mezirečje, Sarr^ki. temveč da ima pravico na podla gi čtena II. te mirovne pogodbe, da potegne z ozfrom na etnografične rizmere in želje prebivalstva mejo tuđi vzhodno te crte. V tej komisiji na? imaio ra-" stopniki poeodbenih strank Nemčije, Avstrije, Bolgariie, Turčije In Ukrajine ter zastooniki Poliakov ena-ko Š t e vi 1 o delegratov. Kdai se naj šesta ne ta komisija, se bo določilo sporazumnim potom. Drugačna rešitev narodno spornesra holmske^a vpraSanja ni h i I a mn?o-ča. ne da bi bili pokvarili mir. (Pr\*r-ievanje pri Nemcih.) Rusija je dekreti-rala za svoje pokrajine pravico samrv odloč>ie do poooHe odcenitvp. (MedMi-ci.) Mi smo ori znali to načelo za okupirano ozemije in vsa oosrajanja v Bre-stu Litnvskem so se vršila na M oođ-laei. Mi smo pri^naH r»ravico samood-ločfoe narodom v Litvi. Ktironskl in na Poliskem in ni ra losrič^etra Mi mnra-ličnejfa vzroka, ki hi nai vrei Ukr**to-cem nravico, prizn?no n^t^llm narodom Rii^iie. Oo««oH?e °d Pnl^Ve^ vi«th^ ^e moreio zanikati. da ie velik del hnitr^ke giThemite močno pome??*Ti % ukr?*r*-skim T?r<°hiv?fsrv^m in da ima t*tđi nkrajinski narod pravico, da se sa »Mir um Itodstvo.« Prva doUnost c kr. vlade ic do-seči mir. živahni medklici. Med pusi. Soukupom in netnškimi radikalci priđe do burniii prizorov. Nemir.) Kar smo ustvariii \ brestu Litovskern, to ie mir za ljudstvo. lh>oavala pri Nemcih, burni medklici na slovanski strani, i'oslanec Ua^zvnski: Vi fovori-te u miru! loje nova vojoa, saj vidite, da markiramo. — Poslanec Soii-kup: >lo ni mir, to je skandal!« LiuKa.) Nikdar o\ avstro - ogrski narodi ne biti razumeli. će bi bili mi ta mir razbili in zavmili možnost. dobiti žito le radi tega« da pripade jcuber-ni.»a holmska ćela in brezpogojao Poljakom. (Pritrjevaaie pri Nenuiii, burni protmlici pri Poljakiu.) \ laa^ stopa pred zbornico in pred vso javnost z vprašanjem, kak^en odgovor bi bila dobila, ako bi se bil vrnil 2jnanji minister z izja\o, da je razbil in pokvaiil mir. ker ni hotel dati ukrajiriskcmu delu hoimskesa prebivuistva pravice, da se ozira na njegove žrljs ravnotaito, Kakor na ičije poljskoga Ukrajinci imajo isto pravico, kakor drusi narodi, da so-odločajo, kadar gre za snremembo njihove državne pripadnosti. Ako bi bili mi postopali. kakor zafctevajo danes gospodje od Poljske^a kluba, potem bi ne bili le razbili ukrajinske^a miru, temveč bi bili raztrgali tuđi tanke n i t k c, ki bi nas bile moslc merda pripeljati k «rjo§nemu miru, in g!asovi, ki bi se bili dvisnili, da branijo tako vlado — ako bi se bili sploh dvisnili — bi bili vtornlr v ^umejem orkanu osror-čenja vseh austrijskih narodov. (živahno pritrjevanjc nri Nemcih. meak'ici r»ri Poljakih.) S^rico tetrn moram z vsem poudarkom od kloniti gotove insinuacije fclede razmena rncd Avstro - Oarrsko in Ncmčijo. (Živahna pohvala rn Nemcih.) Avstrija se nove vojne proti Rusiji ns ui!elcžuje! Scdaj k Rusiji. Petrogradska vlada se po lasini izjavi ne nabaja ve- v vojni in kolikor more človek presoditi, s e vojno stanje ne bo več obnovilo. (Pritrjevanje. Medklici.) L'strezajoč nemškim klicern na pornoc. prihajajoćim iz Estonske in Litve, se je Ncmčija odločila, da maršira naprej v notranjost de-ž e 1 e, (Pohvala pri Nemalu protiklic pri Slovanih.) da ohvaruje one nesrečne rciake, ki žive v teh provincah, jjotove-sa posina. V popolnem sporazumu z na-šimi zavezr.iki, smo se odlomili, daše te vojaške akcije ne udele-žimo. Naše glavro stremljenje jjre za tem. da stevilnirn državljanom. ki se na-hajajo na Ruskem, in sicer kakor Dravi ruska vlada, na s v o b o d i. čim preje j pridemo na pomoč. Danska vlada stori, kar le more. Gdkar je Rusija končala vojno, je nrispelo na naše meie že nad 20.000 vojnih vjetnikov, pripajalo vedno še novi. V kolikor do-puščajo ruske kaotične razmere, je upa-ti, da borno v dotrlednem času oozdravili naše sinove in brate zopet na domaćih tleh. Zunanji minister hoče Čim najnreje oh-noviti pojrajapta o izmeTifavi vojnih viet^ikov. V t^raHni se nahaf^ioči vojni vjef^iki bođo ^im nreje po«trmi đo-mov. Pros?m visoko zborn^n. da vr?mc ta s^oročil^ na z~arre. (Nemci b^rr^o i>!o<:Vpio. klič>;o Heii in rt^jle^o ?lova-ne. Viter Seid^r iim sti^k^ rr»Ve.) V «mic?'i do^^vora s ^lra*'1 -?mi ^n-kp-'C^ie o-edce-nik selo. Pri^o^iia seta jtttri. N? d-»evnem ^ed^ nrvo branje proračunskesa nrovizorija, + Ufm^% W. februvaria. Tu^'-^vnn-«kt kltib ie vložil v đana"n?i seji 38 in-terFef*!Ctj. Dontiff 10. febnivarfa OCor. nTt\č.) Cesar ni usro^il «Je**-i«!'ski pr^^ji mi-nfstrov dr. Cwiklinskes;a in dr. p!. T wa r do v% k e sr a. mtirv^č ju zn-rotavfia v ro«eb*irm 'a^tnoro^nom pis-mn svojera mk*» «ni ff/^ iztreznilt Petr.i^rrad trr notrditi naerrtj^-nie z» mir ^e dai>^^ «mo r>riT>ravljeni piieiii.i mir, iodft le ee odiovarja na-bin imerepum. 'J'n'-io kh»<» skicr.:1! mir z lrkraiiTio Narodna mi~el ie v.«kiHa t>o na>si la^lu^ri v L krajini in ukrajinska državna raisel bo usne^en faktor v Rusiji. Gospodarski odrso.sav 1 krniine fo Hoouločaii pri fklenu miru in bo dei-s»vo, da so oeniralne države j>*v*» eto-r»ile z Ukrajino v zvezo velikega po-menr:. Pri dr o^itvi r* »vHi &r ivnib mei je bilo oremafijati čelika težkooe zlasti cl^de Holmžčine. Ukraiina ie energično zabtevala te pokrali ne. tako da bi se bili po^raianja ćelo lahko razbila. No-bentocA povoda ni pmatrati. dn ie mirovna Df»^odha ^kalila razmerje med centralnirni o!ri!ne do-ločbe v sporazumu z Ukrn.uno. Posla-ner* dr Grober ie izvajal. da bi pe morali Po^aki kot udeleženi faktor pri-teirniti k poc^ianioni v Bref.tu. Vlada fama ie sm^Tr^ila te pred kratkim Holm^rino ko? dol PolisT:e, da prido;o no'.iski deli HolmArine tia k^mor *»na-daio. Te točke je mocoče mirovni po-ujoahi v celofi oritrditi. Po«ilRnep Se.rda, Polnk, ie sloves-no prorrrvlrc! proti načinu, kako ee ie ravnalo * pravico samood!o"'be naroda in f« polisk'm reirentskira eretoni. Holm-^cina ie bila solcija bičtven dol Poli-F^e ter gtanuie^o tnm v r«retežni većini Poli^ki. O kaki ukreimski naredni za- j rrstl y teh po!:rnji?iah nred voino n\ ' bHo r.iče«!?r ^li^afi fte !e od RT>rilft 1017. so voir^ke- oblasti žirahno asriti-rale, da bi prebi^atetvo čutilo Ukra^in-fiko. T'reditev k?»t;or5ri,'> se ie naAla većini poHski nf»rod pod nobenim pokojem ne bo odobri!. Nov3 vofna proti Rusiji. Bcroliiu 19. februarja. (Koresp. n.) Od R i s: e do Južno o 4 Lučka p r o d i r a j o' nemške armade proti vzhodu. UKRAJINSKA MIROVNA DELEGA-ČIJA KLICE NA POMOĆ. DcnsJ. 19. februarja. Ukrajinska delegacija v Brestu Litovskem je izmčila nemški vladi oklic. ki pravi: Sovražnik i naše svobođe je vdrl v našo domovino, i S severa orihaiajo sovražne najete tol-pe Rdečih srard v našo dezelo. Vdiraio v naša mesta. strelia^o voditelje ja^*r^e-jca mnenja ter jemljeio od prebivalcev kontribucijo. V tem trdem boju za na?o eksistenco se oziromo po Domoči. Nem-?ka vojska, ki stoji v boku na^*?:a 5e-vcmejra sovražnika. ima moč. da nam pomaka in da $ svoj'm rinstonom prc-preč? n^dalmfe nrodjranie sovražri\a. Pariz, \9. feb^tiarta. Listi poroJaio \z Petro^rada: Mak^imaH^tiČ"^ vlada je izdala za^or^o novel»e p^oti tT1mom ukraM^^ke R^će in proti vsem članom ukraiinske mirovne deJcsrrcije. NOTRANJI BOJI. ^♦oekholm. V>, febru^ria. Petro-'rrpf'^^a iirzoi?*v7ii a«rer»ttrra rnro<*"»: V HnrVov nfibaiaio morini oddelki Ffdeče Gr*rde. G\p9orn c^ji dosr»o1e?'* ro-o-'ila ie bil ee»^err»] F!rđ?li ranien Koz^ki po s?a «nrrvili t T.'T.oTiro7. P^vo^ti^^^otit- ! ni VomJte ie izdal ererei^ne odredb« nrn i nleniepiti v Harkovu V tovarn.ih in delarritrah f»e vrši delo rodno. T^vr-ši'ni od^or ie nr**v2el vodstvo in^nih železnic. Ravnef^li žcl^^ni^^ in nie«rov nTno^tnik ata biln aretiran'i Anrov'7.v riie-J'i in me^tni «»vet sta bila razmijeni. Soviet se bori nroti «tr>eku1nntOTn in ie flrotirifi mrocro ljudi, ki 30 neunravi-čpno kun'evftJi. Amsterdam, 18 febninria. Olaeo^ nororila neke^a rnkai^niesra lista ie Bela £?ard^ nrecnnla Rder-o *rardo iz rr-zenala v Kijevu. Kakih 1"/X) mož ie bilo m>i!ih, vfli rtani revoTucn"on?.rre*ra korr»;Tf\ia v Kiievu «to bili ustrelifni. Sovjetove ^ete. Tred niimi tuđi ukniiin-««ke, n:iT>&d."To pedai ^flptnike in kadete. Armi>da penf-rala Alek^^'eva ie bije nrirela z ofenzivo ter dobila bitko pri Voronežu. kozpki me?=to baie oblejraio. Stevilo mrtvib na oheh ptraneb se reni na 3000. Sibirska vHda ie zahtevnla, da naj zapuste povietove reie ^ibirffke okraie. Kozalzi orjrožaio Krasnoiarsk. Storkholm 19. februarjo. fKor nr.) ! Brez dat um a noročaio iz Petrojrrada: Is VJadikavkaze brzo Ja vli rio. da ie dr-žavlianska vojna v sevemi Kavk^riii končana. ITed sovieti in prebivalstvom je prišlo do popo!ne?a sd i razuma ter se pri znavr najdirša narodna avto-nomiia. V A strah an noslan« f«te *o kozake popolnoma prema^a'e. Mod ie pre-&la v roke eovjeta. I Z ma provi te revolti *iion aro e fete po ' «avze!e Tito Sovjet sonet deluie. Pde- j ča carđa ie rrzorožfin Be^o pardo Oba- | roženi odđelki bo bili poklani proti ; Semiono\iL j Stoclchol'n 10. februari«. CFor. nr^ V RevaJti ni bilo fl\č mani kaker 300 oseb prošlu^rnih za irven zakona. Tn- i dk biv4© policijske uradnike love> moo- ffo ee flh skriva po kleteh. Ce jib dobe, 6O i7firubljeni. Storkbelai. lft fehmaria. (Kor. nr.) Iz Petrocrada. Za ljudske komisarl* Donske repualike eo bili imenovani: Sergejev oredeed^tvo, Masridov delo. Mcnehudor finanoe. Komisarijate sa poljedehuvo. preskrbo in poduk so dobili mviialni revoluciionarii levice Stoekholm. 19. februaria. (Kor. ur.) Po vecdnevnih usoehih Bele ajarde se ie očividrio na Finskem zopet pričel re-sen boi. ker so poklali Ru^i nove moćno čete s težko in lahko artiljerijo. Tuđi udrttranienie Rusov % Aland^Kih oto-kov ne fjrc brez bojev. V nedeMo eo se vršili pozno ▼ noc nsi^ilnei^i boii med Rusi in belo gardo Pctroffrad 1£; februari a. V^a rc-verna Finska od Torneie do TT]'->nbore:a je v rokah rdedib irard. Srednji de! de-žele ima zaveden bela earda. Južni okraj Tanierfors na strani rdeče frarde. Nere-nm-no ie. da bi bila dospela iz 6ve*!«ke rauniciir> za Finsko. Petroarrad. 19 februaria. (Kot. ur.) Tuđi vsa iužna Finska ie v rokah rdfče srarde. Položaj i«e od dne do dne izboljj- I yu\e. Na neveru se vrže Muti boii. Zma- ! era rdeče carde »e zaffo*obijena. Vec kot po'ovicn finskeara nrebival^tva stoji pod s6syodi»tvom rde?« earde. Danes , odide vlrtk oboroženih oklopnih avto- I mobi lov, topov in strojnih pusk na fronto. Švedska okupira Alandske otoke. KodanJ, 18. februarja. -Kor. u rad.) »National Tidende« poroda iz Stock-holma: Poveijnik obrežne oklopnice »Thor« je pozval Ruse, da naj zapuste Alandskc otoke. Rusi so razstrelili mu-nicijsko s.kladišče ter zažvali sijmalno štaciio E>:kerol. Stockholm, 19. februarja. (Koresn. urad.) Ledolomcc *2« \n parnik »Heim-d !l* sta se odneljala na Alandske otrv-ke z oboroženim moštvom, da eventualno odpelieta finsko varstveno gardo In ruske čete. Ekspedicija v Mantylnoto se je zato odložila. Streljanje na Alandu je prenehalo. Neodvisna Litevska. Berolln. 1°. februarja. Litevski de-Želni svet ie v seji dne 16. februarja sklenil, izročiti vtedam Rusije, Nemčije in drugih držav to - le adreso: Litevski deželni svet proklamira na podlaci samoodloćbe narodov obnovitev na demokratični podlaci ustvarjene neodvisne litevske države % glavnim mestom Vflno in svoto odločitev od vseh državnih zvez, ki so obstoiale z drtisrimi narodi. Obenem razjrla^a deželni svet, da se naj podlace te držzve in njeni odno-šaji nppram drti^trn državam določifo na !!5f3vodainem zboru, ki naj *e čim pre! skliče li kl naj ea Drebivalstvo na demokratični podlatf lz\'o!i. Prižetek poaaiani i Romunijo. Dunaj, 19. februarja. (Korcsp. ur.) ! Kakor poroča lel. kor. ur., je izra-z i 1 a romunska vlada željo, ' pričeti zzastopniki centralnih držav s predrazgovori za sklep miru. Vto svrho bo od-šel zunanji minister grof Czernin te dni na Romunsko. kamor bodo prišli tuđi zastopniki ostalih zaveznikov. Na merodajnem mestu pa presoja- i jo izglede za sklep miru pesimistično, ker je iz tu predležečih poročil razvidno, da Romunska nikakor ni eodna za mir. marveč da ima 5 e dalekosežne aspiracije inse zdi, da je odločena, če jih ne doseže i potom mirovnih pogajanj, da jih zasle-duje še nadalje z orožjem v roki. Bukarešta, 19. februarja. General Avarescu je dospel v Bukarešto, da se tam nofcaia. St^ckholm, 19. fej>ruarja. (Kor. ur.) Bre3 datuma po^očajo iz Petro^rada: Vest o zavzetju Kišineva s strani Ro-munov še ni potrjena. Močne sovražne čete so zbrane ob Dnjestru. Rusko vrhovno poveljništvo je storilo enerjnčne korake, da zavrne napade v odeškem voinškem okraiu ter razdeljute čete in artilierijo ob besarabski meji. Rdeča srarda je bila poslana tja. Ruske Čete karnnirajo ob islivu Donave In ob obali Črr»"€:a morja ter se uniraio Romunom. Tuđi čer mnrie so bila odooslana oja-čeni?*. Momari?5Va 3^tilieriia n^i pre-preČt sovra^no ofenzivo. V Odesf so cf-vrie*-! korak! nroti rnmunskim vofa-^Vim fri^Vcii^nariem. §ef vo.faifVe mtei-ie ie Ki? aretiran n v mesfu stan^fočf Čnst^iki stoje pod uradnfm nadzor-sti-om. Doaodb! na bo^iščih. NASC URADNO POROCILO. Dona!. 19. februvarta. Ob Plavi in t pokrajini Jjore Asolom je bilo artHleri)-5>ko đefovanre žfvahno. Ccte armar'nc skupine f Instancu so brez boja zasetlle Luck. — Sef general-nega štaba. NEMSKO URADNO POROCILO. Berotfn, !9. fcbruvnrja. (Kor. nrad.) Zapadno bo išČe. Skupina z f *n Ruprehta. Ponoćni sovrazni sunkl ob floutttoulskem zozđu ?o b'li zavrnje-nL Vzhodno od Vpresa In na obeh s.ra-neh Scarpe zvečer stopo;©vano stre-Ijanj?. — Skupina nemškega nrestolonaslednika. Ob Kanulu Oise - Afsnc so izvršili Infanierijski cđ-defkl iispe^n4? Izv'dne pohode. J«so-vzfcodno od Tahura so Izvršili br.đenskl In triinSIrf odđclkl sunek nroti farbom, kl so b'tt 13. t ra. cs^n ▼ sovra:>n!kov*h rokch tzr prtp^lj^H 125 vj:tih mz3\ Pri-dob'tcv na oz^m!ja so pr:d mo^tilrni so-vražnhnl rrotinapadi s*5st opnstFIL V bo-ni ▼ zraku smo zH?i včer^j 7 sovraZnih leUL Nadporoiaik Leer^er ie dosege! «vo|o 21. znaso ▼ trak«, poročnlk Udet in poročnik Kroll sta dosegla vsak svojo 20. ztoago v zraku« Vzhodno bojišče. NemSke Ćete so ▼čera| zvečer vkorakale v OvSnsk.Našle so le malo odpora. Sovražnik je bil po većini zbežal. Pripravljena raz.UreBtev mostov preko Dvine se ni posrećila. Na obeh stranefa Lučka prodirajo naše divizije. Liick smo brez bo.'a zaseđU. Z ostalih bojišč nićesar novega. — von Ludendorff. Boii r Patestinf. London. 14. februaria. Dane« *mo potisniH svoio crto na fronti nekako 6 miij v (flobini 2 mili na obeh etraneh vaši Machmas, 11 in do! mili eevero-vzhodno od Jeruzale na, naprej. Zadell smo le v mali odpor. Za anjjleSko Tofsk«. TiOnđon. 18. februaHa. (Kor. nrr»(!.1 Izdatki za jmsrleško arrnado 1. 1918/19 žo prereounjeni na 5 milijonov mož. London. 19 februaria. Snlo?na ne-zađovoMnost ie zavladala nad odsiavit-vifo lorda Robert^ona in nad imenova* niem Norihcliiffa.Listi smatraio Robert-sona za na.ivečiesra angleškega *ene-ralštabrtesra §efa. Ai?sfrils!ia ^Indi in presfiFlia jliJlOSlGIMRSiiill rJrŽBl. »Glas S. H. S.« poroča z Dunaja: Dre 26. ianuvarja je izročil načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec ministru za prehrano Hoferju memorandum o nezadostni preskrbi iugo.^lovan-skih dežel z živili, posebno pa o kata« strofalnem položaju Dalmacije. %a ta memorandum je rrcjel đr. Korosec odgovor ministra Hoferja, v katerem je rečeno: Od 18. av^usta '917 do 28. januvarja 1918. je dobila Dalmacija 1544*7 vagonov moke. Neskrajšana tec n^a pornba Dalmacije znaša 8S vasronov. Dobavljena množina bi bila torej zadostovala do 20. decembra 1917. \z tega je razvidno, da se potrebš-ina ni mogla popolnoma pokriti. To pa ve-Ija tuđi za druge dežele, kar sledi iz sledečih podatkov: V ćeli Avstriji je bilo januvarja na ratpolago povprečno 197*2 vagonov žita na dan. Dnevna po-trebsčina pa znaša pri nezmanišani kvoti 425 vagonov, pri zmanjšani 357 vagonov. primanjkljaj torej najmani 160 vagonov žita na dan, kar bi se naj pokrilo z dovozom iz Ogrske in Romanske. Dovcz iz vseh izvenavstrijskih dežel pa je znašal Januvarja meseca mesto 160 vagonov Ie 76*8 vagonov na dan. Minister zatrjuje. da posveča preskrbi Dalmacije posebno pažnjo. Natneraval Je svo/Čas nabrati za Daltiacijo posebno rezervo 750 vagonov toda zmanjka-lo je žita. Iz istega razloga minister tuđi odklanja predlog načelnika Jugoslo-vanskega klubat da naj se takoj z Dunaja posije v Dalmacijo 50 vagonov žita, če§, take množine danes ni na raz-polago. Reducirana dalmatinska kvota znaša na teden 72 vagonov in minister zatrjuje. da se bo za enkrat pokrila tako, da bo Dalmaciji nakazal 32 vagonov ogrske finejše moke. 24 vagosiov ro-munske In 16 vagonov ogrske koruzne moke. Na ta odgovor fe poslai dr. KoroSee ministru Hoferju sledeči protest: Ekscelenca! Va§ odgovor z dne 7. t. m. ne morem in ne smem pustiti brez protesta. Iz njega izhaja, da *e dobila Dal* maci ja od 18. avgusta 1917 do 28. lanu-arja 1918. samo 1544*7 vagonov moke. Ker Dalmacija nima skoraj nobene last-ne produkcije, je bila tore} njena prehrana za teh 23 tednov pokrita le z 7S%. Akoravno ekscelenca trdite, da ste * ozirom na posebne prilike vedno stre-meli, da se zadovolji potrebam Dalmacije pred vsemi drugimi deželami, konstatiram, da so istočasno bile pokrite notrebščine Nižje Avstrije in Dunaja s 111%, Dunafa samega s 122%, Salz-bnrga s 124%! Na žalost sem prisiljen izjaviti, da se uradna izjava Vaše eksce-lence opira na napačne podatke. V tem, da dovoz v januarju ni mogel pokriti potrebe, ni nikakšen izgovor za protinredpisano razdelitev žita. Ako se potreba ne more popolnoma pokriti, se mora primanjkljaj vsaj pravično r a z d e I i t i. Zato je bilo potrebno, da bi se bili dovozi v prvem redu porabih za tište dežel e. ki so pasivne, za one pa, ki se morejo same preskr-beti, še le potem, kadar so pa-sivnejše dežele s potnočjo dovozov dosegle isto stopi-njo preskrbe. Navzltc temu daje vojni zavod za promet z žitom zaloge deželam. ki imajo svoje zaloge, in to ćelo preko 100%! Dejstvo. da so to nemške dežele, međtem ko je v jugoslovanskih pokrajinah že zavladal glad, izzivlja ogromno ogorčeni e in to z vso pravico. Kranjska se je v zadnjih šestih tednih leta 1917. morala zadovoljiti z 587^ svoje normalne potrebščine. Primorska s približno 30%. Pri vsem tem so te ćežele vrled vojnih operacij ob ves drug živež, med-tem ko Dolnja Avstrija, Snl:burška in Predarlska nišo n kc'ar služ le kot vojna podroCja. Tuđi Štajerska je težko o£koc*ovana. V imenu Jugoslovanskega klub" vlagam protest in predlagan1 da posebna parlamentarni komisija vsak teden izvrli 42 stev- .SLOVENSKI NAROD-, dne 30. februari« 1918. Stran 3. razdelitev zalog na posa-meznedežele. Dunai, 19. februvarja. Posland dr. Korošec in iovariši so danes interpeli-rali vlado, kaj je s usto moko, ki jo ie po uradnem poročilu z dne 26. januarja nemška vi-Ja dala Avstriji na razpola-tjo. Dotična uradna vest se iskreno za-hvaljuj- Nemčiji, ki da je tako na^io pomagala in takoj dala na razpolago -+45 vagonov moke. Avstrijska vlada je -'6. januarja izjavila, da je del teh obljubljenih 445 vagoncv nemške moke že dospel, ostali pa so na potu. Naši po-slanci vprašujejo seđai vlado: 1.) koliko va^onov nemške moke je re> v Avstrijo prispelo; 2.) po katerih naćelih ie bila ta moka razdeljena in 3.) ali je rest da Ie Nernčija odstopila to moko Ie proti temu. da je avstrijska vlada se odrekla svojemu deležu na romunski koruzni moki v korist nemškemu pre-bivalstvu? I Politične vesti. = »Matica Slovenska.« $u >teršiče-va *Resr,ica« v polemiki s Slovencem« zopet govori o onem zagonetnem politiku, ki je leta 1914. ministru za notranja dela denuncira! »Matico« radi velesrb-stva ter nasvetoval nje razpast. Novo je vprašanje: »Po kateri poti pa je profesor Flešič prišel v n e -s r e č o ? Kateri radikalni mladin se je udinjal za denar državni policiji? Naj Slovenec« nekoliko povpraša v svojem krogu!« Mi danes ne borno razprav-iali o »radikalnih mladinih«, ki so si na-kopavali grehe, marveč iavno konsta-ramo, da so v tfeželnem solskem svetu ^usteršičevi adjutanti Lampe. P e -gan in Dermastia posebno goreče naglasali veleizdainiški značaf dr. Ile-šića ter ubirali s Kalteneg^enem naj-ostrejše strune.. = Torpedni čoln »11.«. Na vprasa-nje poslanca Wedre in tovarišev glede usode torpedne^a čolna »ll.-< je izjavil domobranski minister: Kakor poroča oče strojnika Tidneria (na katerega so se sklicevali interpelantje). ni dobil on nikakega takega pisma. Med dvuiseti-mi možmi posadke je bilo 10 Nemcev, « Srbohrvatje. 2 Ceha in 2 Slovenca, 1 Madžar, 1 Poljak in 1 Italijan. (Interpe-lantje pa so trdili, da ie bilo moštvo skoro vse češko in da so Cehi čoln iz-očUi IteUjinom.) ~ Štajerski orožniki proti sloven-Cfnl Pošalici P i š e k in tovariši so ili na dornobranskega ministra s!e-^ Kterpelacijo: Orožniškemu vi:e-■ nojstru Martinu Šimenku v Oplot-. se je 7. decembra 1917 narodi! orrok, ki je bil 16. decembra 1917 kr-sčen v župni cerkvi v Ćadramu na ime Fridolin. Župni urad v Čadramu je iz-đal uradni krstni list v slovenskem jeziku. Orožniška postaja v Oplotnici je poslala dotični krstni list na poveljstvo orožniškega oddelka v Celju, ki je pa zahtevalo od župnega urada v Cadra-"~*:. da mu mora vposlati krstni list v >benem, t. j. nemškem jeziku. ali Pa v latinskem jeziku. (Ljubša jim je la-tinsčina, katere ne razumejo. kakor slo-vsnščina, ki jo razumejo, pa črtifo! — Op. ur.) 2upni urad v Čadramu pa tej neutemeljeni zahtevi ni mogel ustreći, ker je bilo očividno, da je povelistvo orožniškega oddelka v Ceiju iz nagaji-osti stavilo to zahtevo. Ka'ti v resnici e neverjetno, da bi v Celju, čegar oko-l'Z2. je popolnoma slovenska, na orož-iikem oddelku ne bilo nikogar, ki bi e bil zmožen slovenskega jezika. Rub-Ve v zaglavju krstnega lista se gla-ir> v slovenskem in v nemškem jeziku, rej bi bilo tuđi za takega, ki razume imo nemški, prav lahko umljivo, kar Imenijo posamezne besede v krstnem tu. Podatki o rojstvu. krstu in spolu o itak označeni v arabskih črkah. Na-2lie se mora pripomniti. da je eadram-tva župni ja. v kateri se nahaja vas Oplotnica. čisto slovenski kraj in se to-vouijo vse župne matrike v sloven-v^em jeziku. Krstni list mora biti na-*"■-"--» r-.'-o izsfotovljen, kakor se glasi . :::-iična knjiga. Za krstni list, \z-''tovljen v nemškem jeziku, bi trebalo ra legaliziranja, kar bi pa zopet --.uio precej dolgo pot v Konjice. -adi tega prihajaio iz Ogrskega na ;pne urade in na vse javne urade mani izkazi samo v madžaršćini. Okraj-^iavarstva si većkrat oskrbijo pre-avo takih krstnih lLstov, večkrat pa "c Zahteva poveHstva c. kr. orož-■ -zz oddelka v Celju je tuđi nepo-^ivna. Po § 19. državnih osnovnih za-nov je vendar vsak v Avstriji običaj-"-.Tik enakopraven, spisi in listine se /y izgotoviti v vsakem v Avstriji akopravnem jeziku in izročevati drevnim uradom. Zaradi te nezakonite, -ržavnpn osnovnim zakonom nasprotu-I ^ in slovenski narod globoko žaleče ■ -bteve, vprašajo podpisani: Je-Ii do-I ffiobranski minister pripravljen* da po- uči poveljstvo orožniškega oddetka v Celju, da ni upravičeno zahtevati listine, ki so izgjtovljenc samo v nemškem ali v latinskem jeziku? — - Državnoželezniškliii naffleščen-cem na Ogrsketn prepovedaao sodelo-vanje pri časopisju. Ogrski trgovski minister Serenyi je prepovedal državno-žcleznjškim nameščencem sodelovanje pri politićnem ćasopisju in splh sodeio-vanje pri političnih akcijah. = Nova poljska himna. Poljski listi objavljajo himno poljske armade, ki operira pod vodstvom generala Mušni-ckega proti boljševikom. Himna kon-čuje s sledečimi besedami: »Hoćemo Krakov, Poznanj in V'aršavo — sjedinjenje vseh poljskih zemelj s pristopoir, na morje.« = Neniški socijalni demokratje proti boljševikom. X najnovejšem ćasu bo nemški socijalni demokratje popolnoma izpremenili svoio fronto proti boljševikom. Revidirana nemška socijalno-de-rriokratična fronta proti boljševikom n.iide najbolišega izraza v Braunovih izvajanjih v »Yorwartsu«, ki pravi: Tu moramo ruskim boljševikom z vso jas-nostjo povedati, da se neumne njih misli na skoraišnjo nasilno revolucijo v Nemčiji. Boljševiki se silno matijo. če hoče-jo meriti nemške razrnere z ruskim me-rilom. Nemci so politično, gospodarsko in kulturno za skoraj sto let pred Rusi. Za revolucijske boljke viške metode v Nemčiji ni tal. Treba pa ie tuđi odkri-to in popolnoma nedvoumno povedati, da mi kot socijalni demokratje n a j -strožje obsojamo te nasilne metode. Boljševiki so razbili z orožjem v roki na podlasi demokratične volilne pravice izvoliena ljudska zastopstva, oni ubijaio demokracijo ter io nadomcšča.'o z brutalno silo. Na način, ki mora vzbuditi zavist ćelo naj-bolj brutalnih carjevih hlap-c e v. delajo silo javnemu mne:iju ter zapirajo ćelo !a^tne pristaše, če !e taktično ne soglašnjo ž njimi. Vse, kar ne trobi v njihov rog, potlačijo z oboro-ž e n o silo. njim se zvestih vojakov. Gospodstvo, nebrzdanje bolis^\ iško-socijalistične soldr.teske pa je ravno tako zametavat*. kakor nasilje carske soldateske. Tuđi ona ne more biti trajna. Zmefe na .^ospodarskem in političnem polju bo vedno večja in končno bo do-ved!a do polcma tuđi te nenaravne so-ciialistične vlade orožja. Kar delajo boljševiki v Rusiji, ni niti s o c i i a 1 i-zem, niti demokratizem, marveć je najmoc:očn:jši pučizem in anarhija. Zato moramo potesniti med boljševiki in nanii debelo vidno crto... = Tiskovna napaka. V včerajšnii članek »Nemške čete prodirajo proti Petrogradu in v Ukrajina, se je vkrad-la tiskovna pomota. ki kvari ves smisel zadnjega odstavka. Tam je rečeno: »Na Dunaju krepko pomagajo siriti vsenem-ške vesti, v ostalem pa ostentativno povdarjajo. da se vojnih operacij n e udeležujejo Ie nemške ^ete.« Glasiti se mora pravilno: ...»da se vojnih opera-cij udeležujejo Ie nemške čete«. IMm raBi'.EMtt!:«!™. Državni poslanec dr. Anton Gre* »orćič s tovariši je nodal na notr^-ni./sra mini.-tra in voditelja urada za prehrano interpelacijo z nastopnimi vrpra sanji: 1. Ali je ekfecelenca minister notra-njih zadev pripravljen: a) nremeniti n.iredbo z dne 19. jo-nuarja 1918.. st. i>7^'18. srlede povrnitve heerancev v pokneženo errofiio goriško-tradišč^n^ko v toliko, da pe dovoli he-trun^em «plo?ne skupine (A) sli pokojne skupine (B) Ie povrnitev v one ob-čine, kjer so povolino urejene stano-vunjske razmere? h) po-krbeti. da >e v do.~topnih o^»-č.inah zoror.i* :n .^rednie -oške doline, kjer ni zadostno ali v ničemer Doskrb-ljeno za stanovania beamnfev, neniiido-ma zdrade in opremijo potrebne barake? r) ro-krbeti. da ?e rudi za bivanje U7>or?n*tiva. toda rtiipniena ftanovania v obćinah arorenie in srednie ^opke doline opremijo z naipotrebnejšim pohi-šivom ? d) delovati na to. da se nreskrbi nemudoma za rpzdejine in poškodofa-ne obćine grorenje in srednje soške doline zadostno £tevi!o stroko\-nih delav-skih moći in crradbeno orodie za tak03-šu.io vzno.stavitev .^tanovanj^kih in co-spod?r?kih po*»loniii* e) isposlovati, da se v re.-nici daio na raznolasro obrin^m oziroma orebi-val^rvu gorpnie in srednie eoške dolin** živina, vozovi, noliedelsko orodie itd? f) odrediti dn ^e zind-:\'pj\e izDlc<"e-vanje besmn^ke podnore odnosno tej podpori odffovariaiori znesok kot nod-pora ne Ie za dol;r» TO dri no vrnitri be-^uiK-ev. mrrveč dokler be^unri. ki so ^e vmiii dokazano n* m>reio preživ-liati sebe in svojcev z dobodki ^voiecra zemliiš(:a. odnosno z zaslužki od svojega dela? 2. Ali je ekseelenc* voditelj orada za ljudsko preživHenie volian: a) storiti nemudom » vse potrebno, da se občine seorenie in srednje soške doline, v kojih se da bivati, takoj pre-skrbi s potrebnim živežem? b) izpof=lovati. da se da na razpo-lasro v rečenih obrinsh potrebno števi-lo tovornih avtomobilov; vnnrežne živine in vozov za dovažanje živeža? . c) po>krbeti da se beguncem. katerih vrnitor je bila odreiena z naredbo c. kr. ministrptva notraniih zadev z dne 19. januarja 191S.. štev. 676^18, pripravf ob njjihovem dohodu na dom zadostifii množina živeža? d) iznosio vati. da se obeinam srore-.ijp in 8redm"e soške doline da na raz-pulas:o ona množina krme. ki ie notreb^ da za rejo živine, ki jo dob6 živinoreici omenjenih obein? — \ I LjDbljanski občinski stet. Ljubljana, 19. februvarja. Sejo je otvoril župaB ^ospod dr. han T a v č a r točno ob 6. popoldne, obćins!:i svet je bil tako števihio zbran, kakor še nikdar v vojnem Času. Župan je imenoval za overovatelja zapisnika obćinska svetnika gg. K a v č i ć a in Ko lešo ter naznanil, da sta ^vojo od-hotnost opravičila občinska svetnika gg. E 1 b e r t in dr. Z a j c. Župan g. dr. Ivan Tavčar naznani, da ^e je leldmaršal pi Boroević zahvalil za ča-stitke povodom njegovega imenovanja, in »poruči občinskemu svetu nekatere druge podrobnosti o došlih poročilih kakor tuđi o darilth. Tuđi odgovarja na nekatere interpelacije. Zapisnik zadnje seje se odobri. Poroćilo mestnega flzikata o zdravstvenem stanju civitnega prebivaistva v Ljubljani za leto 1917. Najnevarnejše nalezljive bolezni, ki jih je pretila vojna zanesti med občinstvo izostale so tuđi leta 1917; niti koze (variola), niti peeasti legar (typhu exanthematicus), niti koltra (eholera asiatica), nišo se pojavile med civilnim občinstvom. VojaStvo je naznanilo 4 slučaje pegastega legarja in eden slučaj koza, ki so pa vsi ozdraveli. D a v i c a (diphtheria) pojavila se je v minolem letu razmeroma rcdko; v teku ce-lega leta je obolelo 63 otrok v mestu, od teh jih je umrlo 7 Iz drugih občin pripeljali so 14 otrok v ljubljansko bolnico, in je od teh eden umri. Škrlatinka (scarlatina) nastopila je Ie sporadično In je izmed otrok v mestu obolelo 22; \z vnanjih občin došli so 4 otroci v bolnico. Vsi slucaji so bili prav lahki; vsi otroci so ozdraveli. Proti prejšnjemu letu je ta\o pri davici kot pri Skrlatinki število cbole'fh za 40e o oziroma .K)*/o ma niše. D u 5 1 j i v i kašelj (pertussis) se je zglasil tuđi Ie v slučaiih, umri je en otrok. Otrpnenje tilnika f meningitis cerebro spfndalis) zgia^cno je bilo v enem smrtnein slučaju; od dveh otrok iz vnaniih občin je umri eden. Jako razširile so se med ntroci no-r i c e (varicella), posebno pa ospice (morbil!i>, te zadnie vrhutega ?e v posebno tc.rre-hivalsr\'om: umrli so 4. Razven teh prišlo ic še 4=> na icTariu bolnih iz dežele v tukaf-"no de.vclno bolnico, od teh jih je umrlo 12. Te dve bolezni, griza in legar, sta bile glavni znak splosno poslabšanili življenskih razmer, kot posledica vojne oziroma otež-koćene, nepravilne, pomanjkljive prehrane. Razven le^arja in zriže so bili pa tuđi čre-v č s n i katari jako pogosti, za katerimi so zlasti otroci in stari ljucije umirali. Vob-Će oslabelo telo ni već premagalo bolezni, kar se je kazaio tuđi v povečanem številu umrlih za pljućnico, ^rčuu hibo in jetiko. Za jetiko (tubereufobist umrlo je 277 oseb (149 domačinov in 128 tujcev), naj-večje število, ki ga ie bploh bilo kako leto dosedaj izkazati. Vobče je umrlo leta 1917 v Ljubljani 1405 civilnih oseb. (1914 — 1123, 1915 — 1123, 1916 — 1262), umrijivost je znašala tore i 28.1 pro mille (proti 26.6°/© — 1914, 22M°i9 — 1915, 25.2'7e — 1916). Od umrlih je bilo domaćino-Ljubljančanov 845 (leto 1916 — 806), urnrljivost domačinov je znašala 16.9° « (leta 1916 16.1%, v zadnjem petletju povprečno 14.0 pro mille). Število rojstevseje znižalo na 836 živorojenih (1916 — 953), torej 16 na ti-soč prebivalcev. med tem ko je bilo v zadnjem petletju rojenih povprečno 102» otrok vsako leto. ali 2^ živorojenih na tisoč prebi-valcev. V prvem mesecu, prvem letu in v dobi do petih let je inanj otrok umrlo kot lani. to pa edino Ie zato, ker se je že prej-šna leta manj otrok rodilo; umrijivost otrok je pa vendar večja. kajti n. pr. leta 1914 umrlo je od sto živorojenih 11 otrok v prvem letu, leta 1917 na ca. 17 v prvem letu: umri je torej leta 1914 približno vsak deveti novorojenček tekom prvega leta. leta 1917 pa že vsak Šesti rojenček. Pri zrižanem šte-vi!u živoroiencev ie proti preišnjemu letu število umrlih otrok od 5—15 let se povećalo za 14. V starosti 15 do 30 let umrlo je 37 o^eb več kot preiSme leto. v starosti 30 do 50 let pa 42 oseb mart? kot lani. Pri teh dveh dohah upoštevati pa je od^otnost štcvilnih v voiPl'e vpo'iicaHh možkih. Nenpvadno povisalo se je pa Stevilo umrlih v dobi 50 do 70 in čez 70 let: prvih je umrlo 366 (60 več kot lani), drugih 344 (76 več kot lani). Tako veliko število v tej dobi umrlih še sploh ni bilo nikdar in se da razla^ati Ie tako, da je vsled ugodne umrlH-vosti v zadnjih desetletjih dočaralo veliko Dudi taVo starost sedat pa v prvi vrsti radi ote?Tcočene Drehrane ravno v tsh starostnih letih. najbo?j hitro Domirajo. Scstava prebi-valstva po starosti se je Že sedaj fn se bo Še boli znatno spremenUa. primanjkuje otrok, izumirato otroci fn starci. Zelo zanimivo podrobno statistiko roj-«tr-v ?n vrmt-Jnvpstj v Ljubiiani za čas od 1910 do 1917 si prihranimo za drugo mesto. ObčirrFk'i svet se je nato bavi! s pristopom liub'ianske mestne obeine k deklaraciji Jn^os^ovinskec:.! klurja z dne 30. maja 1917. o katerem poročamo podrobno na uvodnem mestu. Po deklaracijskt izjavi se je občinski svet vrnil k rešftvi dnevnih in lokalnih vpra-* i mesom. Mesna hrana je za mestno prebival-stvo najvtćje važnosti in te je sedaj prićelo nevarno primanjkovati. V zadnji seji je župan poroćal o velikih zahtevah, ki se sta-vijo do naše dcžcle iilede dobave živine za annado, tako da za civilno prebival#vo ne ostane skoro nič, če se armadi v polni meri zadosti. Deželna komisija za dobavo klavne živine b.e je tem zahtevam odločno uprla ne samo, ker potem za civilno prebivalstvo ne ostane nič, marveč tuđi za to, ker nam tako postopanje unići vso živinorejo. Deželno mesto je predložilo energičen protest, vpra-šanie pa je, koliko in ali bo to pomagalo. Faktično je položaj tak da se ljudje. da se naše gospodinje ne postavljalo več samo po dnevu marveč že tuđi po noči v najhujšem mrazu v vrste, samo da dobe kos mesa, Mnogo jih stoji pri stojnicah že kmalu po polnoči in vendar mora marsikdo vzlic pet- do šestumemu čakanju oditi praznih rok. Ta položaj je neznosen. Aprovizacija se trudi najti način, kako nai se vsaj deloma odpomore tem razme-ram. V prvi vrsti je storila korake glede preskrbe g o s t i! e n z mesom. V tem pogledu se je doseJaj v Ljubljani ravnalo še dosti potratno. Gostilničarji so si vedeli preskrbeti od mesarjev mesa tuđi če so ga visoko preplačali in to se je izražalo potem v pretiranih cenah mesnih jedi v u o s t i! n a h, tako da je postal za samce, ki so navezani na gostilne, položaj mravnost nezno?en. Vsled tega ie mestna občina v p e 1 i a I a racijo-n i r a n j e z o s t i 1 e n. Odslej dobe go-stilne lc gotovo množino mesa. kolikor ga absolutno rabijo za svoje stalne dornače soste. za tu je goste ne more mestna obči-na prevzeti nobene garancije. Storil se je ta korak, ki bo moral imeti za posledico, da bodo po gcstilnah cene mesiMh jedi nižje, ker dobivajo gost:lne sedaj meso po maksimalnih cenah. Apeliram pa na de-želno vlado, da naj tuđi ona pomaga ter uvede za gostilne enotno jed po gotovih cenah Drugi korak je bil. da je mestna občina prepovedala rnesarjem, da ne smejo oddajati za rodbine več, kakor po 10 d k g mesa na glavo in na d an. Če še to ne bo odpomoglo pomanjkanju mesa, ne preostaia drugega. kakor da se meso rajonfra in oddaja na karte, kakor kruh. To rajoni-ranje pa je združeno z velikanskim delom, tako da je ćelo dunajska mestna občina ta odronila Vendar pa rečem: Ce Ljubljana ne bo dobila več klavne živine, bo tuđi ta korak ne-i z o g i b e n. da bo mogel dobiti vsakdo vsaj nekaj mesa. Posebno pozornost pa obrača mestna aprovizacija na to, da ncizprosno prepreci vsako tibotapsko izvažanje mesa iz Ljubljane. Zadnji čas se je v tem oziru mnogo gresilo. Znano nam je iz časopisov, da se je n. pr. pričela v Gradcu prava gonja proti mesarjem, ki so izva-stilne Ie gotovo množino mesa. kalokir ga bilo oboje namenjeno domačemu prebival-stvu. Nai se dado tuđi naši ljubljanski obrt-niki - mesarji posvariti po teh izgledih. Naj imajo toliko discipline in ljubezni do domaćega prebivalstva, da se odpovedo dvomlji-vemu dobičku, ki 35a imajo lahko pri izva-/anju. Uvedla se je posebna kontrola na klavnici in v mesnicah. Od deželne vlade smo dobili pravico, da izvršimo hišne pre-iskave ne samo v obrtovališčih mesarjev, marveč tuđi na njih domovih. In javno na-glašam: Z vso neizprosno stro-gostjo borno postopali proti vsem onfm, ki se bodo pre-g resili; to zahteva skupni javni interes tem bolj. ker stojimo danes skoro praznih rok pred raestnim prebivalstvom. Leto« njega fižola nismo videli niti še memika, s krompiriem smo silno na tesnem, o povračilu 400 vagonov krompirja, ki ga ie dežela na račun Ljubljane dala armadi, in ki naj se nam povr-nejo Iz ruske Poljske, nečeio na Dunaju ni-česar slišati. Popolna anarhija vlada glede preskrbe z maščobo. Danes lahko dela Ogrska z nam! kar hoče. Ogrska preprečujc vsako legalno kupčijo ter ne pusti maščo-bc isražati, na naJ ima kdo todj privoljenje J avstrijske In ogrske vlade. Kljub vsakeimt dovoljenju se sredi pota maščoba konfiscira, i emu nasproti pa trpi Ogrska, da se ob mejah šopiri nesramno tihotapstvo z ma-§čobot dočim postavno ni mogoče spraviti čez mejo niti enega kilograma. Mestna občina sama je bila v neprijetnem položaju, da je kupila en vagon masti po 42 kron kilogram. Naročila je še en vagon, včeraj je Mal ta vagon že 45 K kilogram in izvedeli smo, da se ponuja isti vagon državni želez-nici kilogram po 47 kron. Težkim srcem, a vendar je mestna občina odklonila ta vagon, ker se je sicer bati, da nam naraste ćena masti na 100 K kilogram in še več in mora biti vendar že konec temu neznos-nemu oderuštvu. Zdi se mi, da ni prav, da se državna oblast tako malo briga za to vražjo kupčijo. Seveda čc pri nas kaka ženica ure in ure daleč prinese kakih 10 jaje na trg in zahteva za nje več kot maksimalno ceno, jo takoj zapro in io vla-čijo po listih zaradi oderuštva, ti oderuški trgovci pa so še vedno prosti. Državno pravdništvo iina pač preveč opraviti, ker mora obračati vso svojo pozornost na nepokorne časopise, za tako malenkost, kakor je aprovizacija, pa se nima časa brigati. Akcija z lojem. Ker nima masti, je rnestna občina. da ustreže vsai najrevnejšim slojem skle-nila s centralo posrodno, fflnsora kater« bi oddajala centrali. Dosedania izkuš-ljati mestni občini loi. ki bi ga ta taiala v lapfni režiji ter dala na wiznola£o prebivalstvu," slabo, tehnično mast, pa bi oddajala entrali. Dosedania izkiiš-niia je izkazala. da to kljub izsnibi. ki bi jo trpela aprovizaciia. ne bo šio. Na^ brže se bo uredilo to tako, da se bo loj nabral pri ljubljanskih mesarjih in dal potem surov neimovitemu prebival-stvu. Precej redna je preskrba s slad korjem, zaradi česar en*e zahvala sladkorni centrali, ki v Ljublia-ni vzorno đelu.ie. Isto velja slede podružnice žitno prometnega tirada, ki .^tori tuđi v.-=e, kar je v teh časih sploh mosočo storiti. Drugače pa je. s centralo za petrolei Kar počenia ta centrala, kriči do neba. Za november in đe- • cember smo dobili namesto obljubljenih in določenih 33.671 1 samo nekaj čez 1000 1. Deželna vlada je protestirala proti teniu postopaniu, centrala pa jo odgovorila, da je res netrolej oddala in če je Ljubljana dobila premalo petrolo-ia. ga je vzel kdo drus:. Kdo je vzrok temu. za to nam manika vsaka pozitivna vednost, izgovor, da ie šel petrolej na deželo se mi ne zdi verjeten. Deželna vlada je protestirala, a bržčas brez uspeha. Rak rana v naši aprovizaciji je rudi preskrba z mlekom. }.f]ekar?l"a zveza ie bila jeseni miH-tarizirana. Vojaški organi so določili za preskrbo Ljubljane z mlekom kranjski in kamniški okraj ter ljubljansko okolico. Mestna občina se ni strašila no-benih žrtev. Pripravliena ie bila dopla-čati vsak mesec 10.000 K za to. da bi dobila mleko za doieneke, težko bolne in do ječe matere. Manjkalo pa je ben-cina za nabiralne avtomobile. Kako daleč je ta akcija danes uspela, ne> ve-mo. faktum je Ie. da ie vedno mani mle-ka in da dobivamo danes Ie po 150 do 200 1 na dan, dočim smo prej dobivali do 400 1. Vzlic vsem žrtvam ni mosroč© niče.-ar doseći. Preskrb az jaici je redno teža\Tnejša. Prodajajo se že rudi po 1 K. Iz okrajev, kier ima Ljubljana rekvizicijsko pravico, se v:*ši živahno tihotapstvo in okr^ina srlavar-?tva Dravijo, da tega ne morejo pr«-prečiti. Imamo en vagon testenin. Na ćelo Ljubljane jih ne moremo razdeliti. Zato .-mo namenili to blaero onim okra-jem, ki pri prejšnji1! razdelitvah nišo dobili ŠTjeh? in krom pirja Zdi se mi T>&. da homo morali ta vasron testeniu prihraniti za otroke. doieče matere in bolnike, kadar tem ne borno imeli nico-sar več dati. Saj Ie že danes na magistratu komaj mosroro živeti. ko priha-jajo neprestano ljudje. k^* svojim nima-jo dati.ničesar več. mi pa nimamo ni-česar več, kar bi jim dali, niti moke. niti zdroba, — ničesar. Tako je s prehrano. Zima ^rre svojemu koncu naproti. S premoeom je bil sicer velik križ, vendar take katastrofe, kakor smo se hali, ni bilo. Mestna občina je dobila nekaj premoga in ima še danes nekaj drv. da lahko mar-sikomu priskoči na pomoć. Priznati je tuđi treba, da je deželna vlada živahno delovala in preskrl5ela tuđi prece.j pre-moga. Položaj je žalosten. ljudstvo ie pp pravici nezadovoljno, ta nezadovolj-nost pa se naiboli koncentrira na mestno aprovizacijo. Kdor pa hoče biti pra-vičen, mora priznati, da smo storili, kar je bilo mogoče. Zato pa je najveeja krivica, če je mož, ki se žrtvuje za javni blagor, če je ravnatelj Trdina vsak dan izT>ost?»vljen najrmjšim žalitvam in insultom. dasiravno bi zaslužil Ie vso hvalo. Vsi organi store svojo dolžnost in jo bodo storili tuđi v naprej. ljudstvo pa naj ne isče krivcev na magistratu, marveč naj obraća svoie poglede kadar i š č e krivcev proti Dunaju in Droti Budimpešti! (Odb-bravpnie.) Občinski svetnik g. Pranrot-nik izreka zaupanje mostni aprovizaciji ter predlaga zahvalo aprovizacij-skemu odboru in Djegovim sodelavcem. (Sprejeto.) Občinski svetnik s. Franchet* t i želi z ozirom na nekatere govorice o fleželni vnovčevalnici za klavno živino pojasni!, nekar sporoči župan, da nima vpogleda, v poslovanie vnovčevalnice, da je pa ljudstvo ne eme soditi po neza-nesijivih govoricah. ke.* im^ silno obši-ren delokrog, ker mora skrbeti ne Ie za ćelo dežolo. marveč pred vsem za » vojastvo. Če vnovčevalnica mestu ne more vedno popolnoma u^treči, je krivda iskati v splošnem pomanjkanju in v razdelitvi. ki je predpisana. Mnogo živine na deželi je zmanikalo. ker so kmet je mnogo glav potolkli doma; d-dobi Ljubifana dostikrat slabeio živin je krivo, ker vojastvo naiprej izbir Tuđi govorica. da dobe gotove osebo deželni mesnici kolikor hočeio. ne dr; ^upan npvaja konkretne slučaje. i omeni tuđi vojno zvezo, ki dobi na v like množine klobas. Omenja še enkr • mizerijo s mlekom. ki se ne đa oditra Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 20. februarfa 1918. 42 stev. niti ftidi ?e vsi merodafn! kTotf sođfe- lujcjo. ker mleka ne \ o. đokler krave ne bodo ^opet daiale mleka. Enako ]e z idejom. Mesa bo vpdno manj. ker 8« Ftevilo klavne živine neprestano zni-žuic. Naspromo konstatira župan, da ]e že do=fikrat dobil p©dpore od dežel-ne \ -alnioe. U--..- ki svetnik e. Stefe opo-zarja. da je nekdo posekal gozd nad Me3 v'.m domom; župan mu odsrovori. e izvrši tuđi" Ma£o*lovlienje. Glede prostora ob Ljubljani ci. za kateri se je interesiral 8portni klub. pove žuoan. da iraa ?tvar t rokah ptavbni urad. ker srre tam za n*»ka resnilacivk« dela ter ?edai za en-krat o kaki prodati ne more biti e;o-vor*i. Kariborsko pismo. (Od našega dopisnika.) V Mariboru, 17. fcbruarja. Shod slovenskih obrtni-kov, ki se ie vršil dne 13. tebruarja. je prav lepo uspcl. Delegati slovenskih obrt-niških zadrug so pokazali odloćno voljo po-vzdiscrjlti slovenjcstajersko obrt na čim naj-vivo >topnjo. S'r.od ie izzvenel v mogoc-nem akordu navdušenja za našo jugoslo-vanska stvar. De':!jraciisko gibanje postaja po svojem Vbct bćern pomenu od dne do dne već-je. Ono budi in drami vse sloje in stanove nabeza naroda: krneta in gospoda, delavca, tr^r>vca in obrtnika. Ni sa stanu, ki bi ne stal pod tem vseubčirn. neodoljivim vpli-vom. Vse starovske organizacije dobivajo pravzaprav sele v naših sodobnih ćasih svrij pravi. globoki pomen. Preje so bile Ie in izkijučuo samo stanovske organizacije, in morda ravno zato nišo mogle do one prave veljave. ker jim je manjkalo notra-nje:;a imoulza, zavest?, da so ustvarjene v to, da slovenski stvari organizirancev po-mac;ajo do moči in veljave. Jugoslovanska deklaracija je to povsem predrugačila, ka]ti danes oživljene stanovsl-ie organizacije v bistvu pr'wno djlo — za bodočnost. ko bo •Vsoslavija potrebovala vse danes $e raz-t.csene svoje ude strjene v trdno celoto. v t.'Jen organizem stanov in slojev. če bo hotela, da se otrese takoi cd prvega početka tujih ikedlrvcev, tujih soživk. In te?a se zaved-i ves naš r.arod. Zato vztrajajo danes velike organizacije, ki so vsa'.a zasj za naš nared eminentne važnosti in 2 njimi vred za bedoćo vso našo ju-KosIovan^AO državo. V«tala je zopet >Zve-7.a jugoslovanskih železričarjev- in vstala je po triinpol letih naša »Zveza Južno-štajerskih obrtnih zadnig«, in sledilo bo še drugo. V narodnem pomenu so to ogrom-r.e sveže sile. so pa tuđi — grobokop na-rodnemu sovražni&u. In to je dobro. Vprašanje našega šolstva rTno naših najbolj perečih narodnih vpra-*anj je vprašanje siovenskega narodne .ja šolstva v .Mariboru. Ko ie pred vojno slovenska zavećnost takorekoć skokoma na-rašćala. je stopilo šolsko vpra«anjs sočas-no na novrsje. Kako ne: !;ar je bilo sloven-skega in kar se je nanovo probujalo, je bilo treba tuđi za v^o bodoenost trdno ohraniti 5!ovc::stvu. liti položaj je danes: naredno urebujetijs je narašćalo že med vojno — sila je vzbujala tih, a konstanten odpor — in v današnjih Ća^lb od prl-tiskoin ra>ilstva .^a nacijonalizma v moćno lo. Priw __na ic na tisoče po- .vatnniUov in pridobijenih ie na stotine rod-bin. Ce pa bode prisiljena deca teh rodbin. da poseča nemške sole. bode uspehu Ie s težiivo možno zasigurati trajen obstanek, Aajii mladež iz teh vrsi ne sine biti izpo-stavljena u-netnemu ponemečevanju. Će ho-čemo, da nam bo ostala obranjena, treba, tia prićnemo kar nairesneje misliti na to, da ne zl de na vojni čas, uresnlćimo vseobćo predvojno zahtevo Slovencev, po sloven-skem soistvu. Nemci clede šolstva nišo med vojno nićesar izdubili: že obstoiečim nem-škim šolam imaio zaznamovati kot uadaljni aktivni uspeh izpopolnjenje ncm?ke ^ole v Krčevini pri Mariboru in otvoritev nove de-Ivliške sole, petrazrećnice v Rciserjcvi ulici. ki je bila dozidana tekom vojne in otvorje-na minolo jesen. Ciril - Metodova družba iira Kupljenih dvoje stavbisč: eno, za tri-razrednico, v Studencih, eno, za petrazred-iiico, v Mariboru samem. Nacrti so izgntov-Ijenl In menda tuđi odobreni, a občine tu kot tam, delajo težave do svojih predstoj-pikih. Graditi tako velika poslopja sedaj međ vejno, bi bila Se potem druga, nepre-magliiva tezava. Zato treba, da si pomaga-mo zaćasno s tem, da bodi slovenska sola v privatnem poslipiu. Tuđi za to |e po-skrbljeno In za to ri videti posebnih ovir, 'ni bi mogle prenrečit? otvori tev slovenske sole že v tem letu, to se pravi na bodo-čo jesen. SHvenska Sola je danes za nas mariborske Slovence skupno vprašanje. je vprašanjc slovenske narodne zavednosti. Naše podružnice Ciril - Metodove družbe so pridno na delti, da se v.^a ^tvar Var nai-temeljitcle pripravi na vse strani. Mariborski Sioverci smo torej na tem, da storimo zopet velik, vclevažen korak v na§em narodno - kulturnem življenju, čim borno vt-delf prvi znak urcs?»ičen?a. borno latiko rc'vli. da sme na naib^ljM pori k u^esničeni« svojih idealov. Seveda, iK>zabiti pa tic sme-rr.o. da bo treba veđr.*^ boli napeti vse sile narodne požrtvovalnosti ne Ie morda seda). marveč tuđi v bodoče. Tatinska morala. PoročaH *fno, da je »Marburser Zeitung* denuncirala slovenskeea pismonoše gosp. StrajnSa-ka. ker je prbiral podpise za Jugoslovanskn deklaracijo. Zahtevala je nadalje, da se ga ri3i takoi od svoje službe odstavi. To je *o-nia. kl posta!a počasi že naravnost smešna. Zfiačilno pa je, da *o go^p. StrainSaku t>o!o * podpi*;i — ukradli! O tem seveda »Mar-burger Zeirung« ne poroča. Seveda. če sf apa mcstra policija z javnim nasilsmrn tikrastl slično oolo slovenski fevA. zaVai hi si trsa ne um\ storiti končno nem^kl pn^ni uslnžbenec - tovaril če vidi in s!f*l o ta-Ice-n poimovrjri-; »mojega in tvoiega« pri ljudeh, ki Wi si,cr morali skrbeti za varnost osebe in imovine. Kako so kaline lovili. Spod-n}e5tajc-ski nemSkl fupanf so hoteli na Dona} pred cesarja se kreg&t ćes nas Slovett* ce. Di N spravili m note koifltor mocoCt rrnogo županov in tu41 »Slovencev*. se ptavi »štajercijancev«, so }ih tuđi v Mariboru pozvali na zaupni šestanek, ki se je vrštl v posvetovalnici okrajnega občinskega zastopa Tam so jim razlagali Lintiarđ, Oierstmajer in ar t kako nevarna je slovenska agitacija *a jugoslovanskn deklaracijo, ki hoće ustanoviti Veliko Srbijo in odpove-dati pokorščino habsburški dinastiji. V na-nh mariborskih okoli^kih obćinah imamo dvojno vrsto »nemških« občinskih predstojnikov: alt Nemce, ali pa štajercijance. Pr\1 so vedeli za kaj gre, drugi so slutili in te poslednje reveže je kar zona obhajala. Bilo je pa med njimi tuđi par zavednih sloven-?Uih županov in od teh je eden povedal ob rdiodu iz posvetovalnice nemškim vodite-licm v obraz, da jih bodi sram in, da so t .sramni lažnjivci in zapeljivci rralonaobra-^enih lahkovernikov. Beležimn to z zado-5čenjem nad možatim nastopom. Pravijo nadalje, da je Linhard prebledel, toda — previdno molčal; menda so mu stopile pred oči slike izza ptuiskega shoda in mord;» ga je še čemela kaka bunka. Na>i so odšli z izrazi zasmehljivega zaničevanja na obra-zih iz dvorane. Javna \arnost v predmest-jih in po deželi. Nevarnost po naših predmestiih in po deželi vzdržema narašca. K domaćim ntzanesljivim elementom, ki obstojajo, kakor ooroča zadnji »Slovenski Oospodar«, iz vojakov - dezerterjev, se pri-druiujejo tuđi še cicani iz Ogrske. Nasto-pajo kar v celih tolpah, često, po deželi, kot -rekvizicijske koinisije«. včacih, ka^or vedo drugi povedari, ćelo oboroženi. Kdo bi si potem upal proti njim nasiopati? Niti orož-ni^ke postajne in druge straže si ne upaio prav na zasledovanje, ker so preslabe in iim grozi nevarnost, da jih napade premo3. V predmestiih in v mestu kradejo v nocen na najobljudenej^ih krajih in cestah. Pred Dar načmi so n. pr. vlomili v trgovino Mvd-111 in ukradli vrednosti za več kot .W0 K. Grof Clarv in naši občinski sveti nai bi raie gledali na iavno varnost. kr>t va delali nem-Škonacijonalno politfko. Javni varnosti in imetkti posamnikov bi bilo to samo v korist. Mob pojde zopet na ulico? Naši mestni strahovafei se javno bahaio. di pojde nemški »Jahiha^el" zoret na '.'Pjo. to pot boli pripravlten V<*t prvič. — I.nh'co je, da bodo nemški tantalom fopet po ulicah razs;aiali in možno je ivdu da b»>do napadi to r»r>t trorda res še huiši o4 nr\Tih. Zato na bodi vsal do na^i1-, mošVi in Ženska, s ten posvarjena V«akdo naj se v danem slučaiu zaveda. da. kar bo st^ril, stori v silobranu. Naše državno pravd^ištvo sed2j tuđi ve, pri čem da je. £ahnov spomenik Na^i nemški patrijot;o so v ve?iki zndre?i: Šunder. ki so isa za^nali radi D^škodbe JahTioveca son-rren'7a, ie udaril t;:s «ame o-> 7^h^\ kajti stirilce se je ovad'lo ;n je vsa zadeva v rokah c .'t. dr?avnc:a -»»•avđpika, ki je tuđi ?e zac1i^al dvoie za^^fln-ih in neopnrečnih nrič. To vot ^e tore? p^erovor o cimanu, ki je \^'l »držite ga!« ni obnesel, ker so sa prneli. Deželni sosvet z? ohnovo Ooriške. Iz seje 1^. t. m.: Nampstnik baroo Frie? - Skene ie otvori 1 ^iio in po-ved^l rnert drucim. <\<\ ie n?^csrni«tveni obnovitveTii od'l^lek naT-eloma t.p rt?el{,>ŽPn v Gorico. noHedp1«ki odH<*l^k ^e rrepeli ririhcdriM frder. dn)?! boflo .sledili. MiniF^er Homin ie pordravil v-e navzoče imenom vlnđe ter izvainl. d* ko ie bil nrpernan ocnše snize t?=očev. ki srv hrabro p-en^^ali težke udarce ti3ode. Združeni vsi v pkunnem delu ns korist tecra v t 1 e sr a ljudstva in tpko leDe de-ž^l^ tio^ežemo d o » t n v 11 p n e čili e. Tako ie tuđi s*«»-«lo nre^vi*l<»?r^ re-saria, fp>gr*r pre^rf'na želiA in odlornji vr?}n ie. da se temu vrlomu lind»tvu pripravi ti-*fa bodo^ito-i kakr^no 3!a-**I«ži v polni meri. N> naerovor eorinke-sra nV'ž. glavari« dr. Faidutriia. ki ie prosi 1 mini-tra. nai ^e obnovitvena akciia takoi prione, ie od govori 1 mini-ster. da mora državr lindstm. katero iej ie zve«to. ostati zvesta tuđi ona in izpoiniTi n^mn ra^proti t-voio do^Ž-no-t. To je MudcHn mi^eniknv za relo-kupno državo zato n.? i> turli dolžno^t relokupne države, da mu povrne vsai storicno Škodo. Po^laner dr. Franko je povedal. k?>ko lind«tvo n'tna kat ie*=ti in knj ob:c-0 za^topnikov raznih ob'in. lz-med Ueželnih poslancev *o prinli: deželni odbornik Dominko. Kovač. Koiec in Grsrič. S strani nameBtni^tva- nam. svetnik Rebek. okr. *rlav;ir bnron B?mrn. ^favbpni nad^vetnTk Mahnič in ravnatelj Ripper. Pred^edov.il ie ^eatankn tomajski žnnan Vran. Razpravliale -o se v rlavnem razne firo^podar.cke stvari. Sklenila se ie orffftnizaoiia žnnnnov v ^uprin^ki zveri no rolri pošl-odo-vanih oHebe. Zakon o nroizvmianin električnih sil na Goriško - Gradi^čanr-keni ie predložila vlada uosien^ki zbornici. O tem zakonu se te govorilo tndi v TrsUi v seii croriškecra deželnecra posveta in poudarjala se ie potreba, ustvariti inož-nosri za izkoriščanje vodne sile core-nie SoĆe. Dnevne vesti. — Vojno odlikovani«. S srebrnim zaslužnim križem 8 krono na traku hra- Lro.-tho svetinjo ^o odlikovani stražmoj-ter Anton Hudelist. dra^onske^m pol-ka 5. ter stražmojster Ivan Jenko orož-niške^a p. 12. narednik Alojrii Križ-nič domobranske*?* okr. povelja 27. — Najviše poli valno priznanje z istoča«-no pocMitvijo merev je izrečeno res. poru«"nikomo Viktorju Masiču in Franu Zupancicii 17. pol ka. — Visii lekarnar garnizijske bbolnice 8. Karl Prohazka jje odlikovan z vitežkim križem Fran Joflipovega red* z vojno dekoracijo. — OffikoTaa Ie Ml Haller Le-opold, praporscak pri domaćem pešpol-ku M. 17. >Cesar1evlč< s srebrno hra-brobtno .svetinjo II razreda. — Po »»rti odlikovan. Poročnik Rudolf Lončar. 2/15 pion. stotn.. ki je padel 25. septembra pred sovražni-kom, je odlikovan z voja£kim zaslužnim križem trerjega razreda. — Oprostltve vojaike službe. Iz po- slanskih krogov se nam poroča: Vsled ve-likega Stevila dopisov, ki jih prejemajo po-slanci glede oprostitve, bi bilo opozoriti Javnost na sledeče: Domobransko ministr-stvo je razvcljuvilo vse oprostitve rojstnih letnikov 1S99 do vštevši 1894. Za te letnike se principijelno ne dovoli već novih opro-stitev. Le v izjemnih slućajih je to mogoće, ako je dotični e d i n i sin, edina delavna moč pri gospodarstvu, ki se je nikakor ne da nadomestiti. 2a dovolitev oprostitve Je pristojno domobransko ministrstvo. Prošnje se niorajo vlagati potom pristojne politične oblasti (okrajno glavarstvo, oziruma v av-tonumnih mc^rih mestni magistrat). Pošilja-ti prošnje naravnost na ministr.stvo ali kakim posameznim osebam ni umestno, ker jih miuistrstvo potem vraCa ali zavrne in se tako rešitev zavleče ali pa slabo izpade. Velike težave so s prošnjami za oprostitev takih, ki služijo v fronti. Mnogokrat domobransko ministrstvo resi prošnjo u^dno, iz-vršitev oprostitve pa zadene na ovire, ker dotičnima ali vrhovno armadno poveljstvo (ki more Sele dovoliti odpust iz fronte) ali pa njegov povelinik kot neob!iodno potreb-nesa — kakor se dasi — ne spusti iz fronte. Ako se prosi za pospeSItev kake prošnje rad5 oprostitve pri domobranskom ministr-stvu, je pofvba vedno navesti rojstni letnik reklamirane^a. kraj in obt'ino tsr okrajno clavarstvo, kamnr je pristojen, njegov na-tančni vojaški naslov, šarza* dan in po mo:?nosti številka, pod katero je šla dotična prošnia z okrajnega Rlavarstva na domo-bransko ministrstvo in po možno^ti klasifi-Uacito njesrovo (A B. CV Tal^e urgence lah-ko naoraviio trrii nrlitične oblasti, ne *amo pnvlanci. Seveda tuđi take urgence niinato takoi zaželiftieua usneha, Ver jih dohaja vsnk dan tako ogromno ste vilo ra ministrstvo. nomar;ajo ni vendar neVrii. Radi voia-*Mh donrstov te dotične prošnje na'bolje nasloviti na^avnost na povelistva. Poslane! na lastno roko ne morejo prositi, amnak naj rrosi vojak na raportu ali Da njegovi svoici. U^tr se oli dnevih sej, ko mora'o p'iflanci vršiti svojo dolžnost v zbornici in odse-ib. pooravo kmet«!* kecra orodi^. Voino ni- pi'.,tf"5fvn i" oi'rpdilii ':i iiio™€»fo fTobi-ti v pvrbo rnpravP i tu Dnnnve lm?-t'ijsl'pfira oronMn zb snomlnHnn«Vo krne-tfjolco delo Volorii. kovali ^ kliiičavni-c^ni. T.-leparii- po^^rii itd. in ie po-onlastilo v«a i>ovrlini.-3tvn. naj lim po-skrbe kolikor inoiroče (lolsre diio, d9 bi jib pIhatio ob-činstvo razveselilo s slovenskimi časopisi. Đobrotniki se i»rosijo poslati r-a.«o-piee na sledeči naslov Anfnahmskan-zlei des Feld«pitaler* 715. Sežana, Pri-niorje. — IMe se Padovani Franc rojen 1*73. 1. v Glavnico pri Oodioipu. Pred voino ie delal kot zidar skozi ?> leta v Ljubljani in bil ob izbnilm vojne z Tta-liio interniran Kdor ve zo niesrovo bi-valisčo, nai blngrovoli sporočiti na naslov: A. V\>selko G. Sch. R. 2. Hilfs-plaiz IIT. Feldpofit *i40 — Ljudsko <4o1»ke vesti. Abs. uci-iclj^ka k.mdiddtinja Marija Vogrin je nameSćena za suplentinio v Rozncm dolu. Rafaela P a v 1 i c a v Gor Jezeru, TJdija Pečenko v Zireh. V Ljublipni so mmesčene za supientinie Ljudinila Cermak. Katarina Sušnik in Josinina L i k o z a r. Za sup-lentinjo v Dragratu?hi je nameščena Oljfa Krasove c. — Imenovanje Dri mestnem poarreb-nem zavodu. Za uradnika v XI. činov-nem razredu pri mestnem pogrebnem zavodu je bil z veljavnostjo od 1. janu-arja napr^i imenovan g. Emil 6 h e r -b az. — »Slovenska Matica«. Sestanek Ma-tićarjev se je vršil v torek, dne 19. febru-arja. Na njem zbrani Matičarii so sklenili, da bodo volili na izrednem občnem zboru, ki bo dne 2$. februarja ob 6. popoldne v mestni dvorani v Ljubljani v MatfCen odbor te - le kandidate: 1. dr. Anton Breznfk. profesor, 5t. Vid 2 Josip BreCTlk, profesor. 3. dr. Josip Debevc, profesor. 4. Anton Debeljak, profesor, Idrija. 5. dr. Franc Detela. Šolski svetnik. 6. Jakob Dtmnik, Solski vodi a 7. dr. Simon Dolar, profesor, Kranj. 8. Franc Finfear, župnik. Šora. 9. Enjrelbert Oangl, vadniški učitelj. Prošek - Trst. 10. Fran Oovekar, ma^istratni nadkomisar. II. dr. Pavel GroSeij. licefskf profesor. 12. Ivan Orafenauer. %imn. orofesor. 13. dr. Pran I!e-Mč, profesor. 14. Franc Jeran, profesor. 15. Rihard Jakopfč, aVtd. sHVar. 1«. dr. AIoJtIJ Kraieher, zdravnfk. 17. dr. Albcrt Kramer, jclavni urednik 18. dr. Ivan Lah. ni^atefi. 10. dr. Drasotfn Lnnčar. profesor, Id-ffa. 20. dr. Josip Mantuani. maze^'d ravr^telj. 21. An-top Mellk. nrofesor 22. d*-. Pal^o VncfiH-*all, vseučilt^ki profesor. Gradec 23. dr. Pavel Pcstotnik, Jicejslu profesor. 24, Maks P1 eteršnlk, profesor v pok. 25. Albln Prepe-iuh, uradnik, Kočevje. 26. dr. Ivan Prijatelj, kustos dvorne knjižnice, Dunaj. 27. Milan Pugelj. pisatelj. 2S. dr. Vladimir Ravnihar, državni poslanec. 29. dr. Gvidon Sajovic, profesor. 30. Ferdinand Seidl, vlad. svetnik, Novo mesto. 31. Andrej SenekoviČ, vladni svetnik. 32. dr. Janko Slebinger, profesor. 33. Ivan Subic, vladni svetnik. 34. dr. Ivan Tavčar, mestni župan. 35. ing. Jakob Turk, ravnatelj. 36 dr Alojzij Zalokar, zdravtiik. 37. Ivan Zorman, posestnik. 38. dr. Jakob Žmavc, profesor. 39. Valentin 2un, finančni svetnik. 40 Oton Zupančič, mestni arhivar. — »Slovenska Matica«. C. kr. dežclno predsedstvo v Ljubljani je z razpisom z dne 16. febniaria 1918, št. 3071/pr. de 1917. do-volllo »Slovenski Matici« v Ljubljani na nje proSnjo, ki je bila vložena pri c. kr. prlicii-skem ravnateljstvu ljubljanskem dne 3t. oktobra 1917, da smejo osebe, katerim da društvo v to svrho poseben izkaz, nabirati v Ljubljani za društvo »Slovenska Matica« člane in darlla do konca leta 191R. — Vprasanie slovenskeira firledali-šra. V ponedeliek doooldne se je oglasila pri deželnera glavariu pod vodstvom župana drja. Tavčar ja posebna deputacija Rlovenskih kulturnih dru-štev, da intervenira v zadevi zopetne izročitve deželnesra erledališke^a po-t>!onja slovenski eledališki umetno^ti. Zastopana po bila tale društva: >Slo-venska Matica« (dr. TavĆar). >Leonova družbac (dr. Grafenauer), >Glasbena Matica« (ravnate!\ Hubad). >Dramntic-iio društvo« (tainik Pesek), >Zveza dramatičnih đrustev« (Fran Govekar) ter prinravlja^ni odbor zn ustanovitov irledališkejra dntštva. ki nai prevzame financiranje slovenskesra eledalisča (ravnatelj Praprotnik in vižii davc-ni upravitelj I^illecrV Voditeli deputacije clr. Tavčar je izrofil doželnemu fflavar-.iu posebno spomenico v kaferi ie med drusrim rečeno: ^Tiriletne skušnie fo dokazale da ne potrebuiemo mej voi?ko p'edalisča nič mani. irmrveč ćelo bolj ne^o prej. V teh časih duševnecra in te-lesnc'jra trpljenja, v ča^ih. ko vloda sirova sila in krivica, si tem bolj želimo p'emenitpsra razvedrila, in potrebujemo zavoda k> nas umsko dviera in nravno krepi. V vseh mestih. kjer imalo redna prlodališ^a. po sezone med vojsko bolje uspevale, negro kdaj poprej; statistika dunc><*kih crln'^Iier-^ 7 -.•**. iV ^e je potreba dran»atienih predptav tekom voine malone podesetorila. V Ljubljani pa opažamo žalostno dejstvo, da ie ohčinstvo navezano deloma na manjvredna zabav^Ii^f«, katerih vpliv je v kulturnem oziru zelo dvomljive vrednosti, deloma ua na nemško erleda-li-rp. ki redno deluje. Za Ljubljano je uledr.liFče ;e v dn^em oziim posebne važnosti. Slovensko deželno 2;ledalisče je edini kulturni zaved te vrste, ž njim živi in urnrje slovenska isrralska umet-no.-t ter slovenska dramatika. Slovenski ijrral.-ki n/iraščaj rt je bil nekai ča-*=a lepo razvijrJ in bi bilo za poznejši napr.-dek erledališča usodno, ako bi eo sedaj kontinuiteta tesra razvoia za daljk) dobo pretrpala. Prav tako ie slovenska dramatika navezana izkljućpo =amo na deželno srledališče v Ljubljani; če tes;a ni. je dramat?ko pesništvo. ki je inteeralen del narodne kulture, nemogoč. Z ozirom n'j to smatrajo pod-pisana kulturna dru?17a za nuino potrebo, da se slovensko sledališce pri-hodnio jesen zopet peživi. Zato ie potrebno: 1. da se izroči hiša deželneera srledališča njenemu prvotnemu namenu in se tako. pod vodstvom ravnatelja, ki bo jamčil za zdrav umetniški razvoj tesra kulrurnesra zavoda, omocro^i uspešna ffledališkn sezona za leti 1918/19; 2. da se po«=krbi za izobrazbo slovenskega ffledališkesra naraščaia V daljšem raz-irovoru so na to raznravljali ćlani de-putncije o raznih načelnih \T>ra§anjih in podrobnost ih obnovitve slovenske?a ijiednlišća. Deželni crlavar se je postavi 1 na stališče. da pri tiče jo deželnemu odboru pra\nce hi^nesra gosuodaria. ki da mora priti do izraza zlasti pri cenzuri gledališkejra repertoirja. Obljubil je predložiti zadevo deželnemu odboru, ki je imel isti večer sejo, katerega pklep smo med tem 79 objavili. — Nevarna prti jaca. Nevarni predmeti, kakor nabito strelno orožie. eksplozivne snovi itd. se ne smejo jemati s seboj v vlak. To prepoveduje § 29. železniškoobratnega poslo\*nika. Zadnje čaše je bilo več nesreč zbog takih snovi. Kdor bi se ne ravna 1 do tem, bi moral v slučaju nesreče poravnati Škodo in zf»nade zaporni kazni. — Osebni promet v zaseđeno ozem-Ijie Italije. Ker se še vedno domaja, da potujejo civilne ogebe iz monarhije v zajedeno ozemlie Italiie brez predpi-sanih potovalnih dokumentov, se po-tuioče ohčinatvo opozarja. da je treba poleg od politične oblastnije izgotov-ljene^a potnegra lista, še posebno dovo-ljenje od vojaške oblacti. katero izsroto-vi cdino-le urad za izdajo prohodnih li-sotv (Passierscheinstelle) pri c in kr. novelistvu F. M. pl. Boroević (k- u. k. Heeressrruppenkonunando F. M v. Bo-roević) vojna pošta 239. Civilne osebe, ki žele polovati v zajedeno ozemlje. morajo tedaj prositi najprei z navedbo vzrokov in predložitvijo potnasra lista dovoljenje za potovanie pri uradu za izdajo prehodnih listov (Passierschein-stelle) v bodoče bodo osebe, ki se jih zasledi v zasedenem ozemlju brez teffa dovoljenia zaradi prestopka potnih predpisov kaznovane. in se bodo morale nemudoma vrniti; slučajno v njih posestvu nahajajoče se blago, jim bode brezobzirno odvzeto. — Zadruga krojačev itd. ima za člane in članice nekaj sukanca na raz-polago. Dobi se s:a vsaki dan od 8. do 12. dopoldne v Zadružni pisarni, Go-gposke ulice št 5. — Urari ie dr. Roku Jesenku, od-vetniškemu koncipiientu. ki se nahaja v ruskem voin. vjetništvu. sinček Bosr-danček v nežni starosti 3M let. Posrreb se vr^i v Četrtek 21. t. m. ob 3. popoldne iz deželne bolnišnice na pokopalisče na Viču — Razširiena koncesija. Ivanki Brenčio v Floriianski ulici št. 24. se ražširi trostilniška koncesija tuđi na prenočevanje tuicev. Obćnl zbor moške podružnice Drl!-Mctodove družbe v Celju se vrši v Cctrtek, dne 21. februar Ja oh 8. zvečer v Narodnem domu. Brez tehtnega vzroka se naj nfhče ne odte^Tie Kaj je vse dobro 7a ponizne Slovence? Poroča se nam iz Celja: Po naključju sem dpnfl te dni v roke plakat »Reform - Kina« v Žalcu. Ko bi ne bil papir taku drag in čaši ne tako resn!, prlobčil bf cenjenlm bralcem cei slovenski prevod programa, ki se tiska v nemški »Celeja« - tiskarni. Zadostuje naj samo par primerov, kako sme kino - podjet-je v 2alcu žaliti naš slovenski jezik! »V enoj letalni latjedelnici«, »Ena telefonska žalo-igra«. »Ime Riga« (po nemško: Einnahme Rigaš). Dovolj primerov. In naših ljudi še ni sram, da hodijo mirno občudovat to svojo lastno sramoto. Tuđi popustljivost ima svoje meje. šoštanj. Opozarjamo Še enkrat na Igro *Revček Andrejček«, ki Jo priredi tukajšnja čitalnica v nedeljo, dne 24. februarja ob 3. popoldne VaMa se ne bodo razpošiljala. Pridite v obilnem številu? Kaj pa to? Pod tem naslovom plSe »Straža«: Iz Krčevine pri Ptuju se nnm iz z^nesljive^a vira poroča, da je ptujska okrajna sodnija začela klicali na zagovor osebe, ki ?o pobiraH podpi-se za jusroslovansko deklaracijo. Nnj &e nara ali pa Jusroslovanskemu klubu na Dunaju javi y?ak slučaj, č-e bi katero okrojno sodišče si drznilo plašiti, bečati ali ćelo klicati na zagovor ljudi, ki nišo zakrivili ničesar dru^eca, nerc če so pobiraH podpise za jusroslovan-pko deklaracijo! Sodnije bi morale ve-deti, da vendar ne ^re, klicati ljudi na zagovor in jih odtegavati od dela za — prazm nič! Brosnra o konališčih, zđravilišril, in letoviščih na Hrvatekem. >Društvo za promet stranaca v Zagrebu«. Franh Josipa trg 15. je izdalo posebno ilustrirano brošuro ki vsebuie popis vspIi hrvatskih kopa liše. /dravilišč in letovi šč. Interesenti dobijo brošuro brez-plačno, ako pošljejo omenjenemu dru-št\ii znamko za 30 vinari* v. Poziv. Ona dama, ki je v polne^i znurmnju mlađega nei^skušenega dr-kleta v Mariboru izrabila priliko in od nesla zlatnine in damsko jopo v skupni vrednosti za 2f-00 K, se odločno poziv lja, da odnesene reci nemudoma vrrjr. drugače fle bod© napravila knzen?ka ovadba in izdala tozadevna tiralnica. Zgubi iona je bila srebrna torbi ra I z denarnico. v kateri te bilo ekrog r I kron in vizitnica na ime Frida Ga1!^ Odda naj se proti dobri nasrradi na M -klošičevi ceeti št. 16, I. nadstropje. Aprovizacila. -f- Meso za ttradniške skun!ne. I iMe?tna aprcvizacija bo odđajala goveicl meso uradniškim skupinam v Četrtikl dne 21. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jo-I >.efa. Dolo-en je ta-Ie red: od pol 2. d J 2. prva uradniška skupina St. 1 do 200,1 od 2. do pol 3. št. 201 do konca. Drusal uradniška skupina od pol 3. do 3., tretjal uradniška skupina od 3. do pol 4., četni I uradniška skupina od pot 4. do 4 —I Ena oseba dobi */4 kg, 2 osebi pol kg, I 3 in 4 osebe s/4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 71 in 8 oseb V/4 kg, več oseb 1V3 Kg. I -f- Premog na rumene Izkaznicel (za štedilnike) se bode oddalal od so-l bote 23. t. m. nanrej. Premog za IV. I okraj se plača kakor običajno, na ma-1 gistratu — srednja hiša, pritliČje, dne I 22. februvaria t I. NatanČni spored se I objavi pravočasno. I + Kako delijo v Kamnlku ti oko in I meso. Iz Kamnika nam pišejo: Iz vsch I krajev prihajajo pritožbe 0 apiovizaciji. I samo o Kamniku ie vse tiho. Mislili bil si torej, da je pri nas vse v redu. Temu I pa ni tako, narobe, takega nereda ka-1 kor je pri nas posebno glede mesa, I menda ni nikjer. Tišti, kl bi bili najbolji potrebni košćek mesa, ga ne morejo do-1 biti. Slabotni, Dolehni, stare ženice,! slarci in Ženske v drugem stanju — vsi I ti zaman iščejo in prosiio vsaj krep-l čilne juhe. O podrobnostih tokrat no-1 Ćemo razpravljati, ker upamo, da bo teli I par vrstic zadostovalo, da v to pokli-l cane oblasti napravilo red. V nasprot-l nem slučaju se bodemo pa krepkej^el oglasili. I -f Prekajeno meso !n 5pch iz Grad-1 ca za Trst In Reko. Nadzorovalni uraJl za živežni promet v Gradcu je dognal.l da je bilo tz Gradca prskajenega mesa I in špeha, določenega za m^sto, odprav-l Ijenega v Trst in na Reko, v skupni I množini okroglo 400.000 kg. Tu gre za I meso in špeh pra§ičev, kl so jih dobili I dotičniki z izrednim nalogom, da se mo-1 rajo porabiti samo za preskrbo mest;:.! Oblast je prijela doslej \2 tvrdk. I f Ogrska šplnača. Tz Novega sada I poroča jo, da je minister za prehrano! dovolil tamošnjim kmetovalcem, da qd I 500 vagonov pridelane Spinače smejo ■ oddati v Avstrijo in Nemčijo okoli 2001 vagonov. I Izdajatell In odgovorni urednik: I Valentin Kopitar. I Lastnfna fn tlsk »Narodne tfskarne« I Zvišanje naroenine. Kakor smo že objavili smo primo* I rani naročnino „SIov. Naroda' I s 1. marcem 1918 zvlšati I ,.Slovenski Narod" velja sedaj: I po pošH v Avstro-Ogrski; I celoletno. . . . K 40-— I '^letno . . • . 9 20-— I 1 štetno • , . . 9 10*— I meseCno . . . . „ 3*50 I Za KemCijo ćelo Ieto K 45*—t za vse I đru^e de e K 50*—. I V Liubljani: celoletno. • . . K 36-— I l/2letna . • . . „ 18-— I 1/4letno ..... 9— I na mesec . ... 3 50 I P«8inMBi itev. v«Ua 20 v&~ I 42 Stev*________________________.SLOVENSKI NAROD", dne SO. fcfaraarja 191$. Stran 5 naiovinio jtono onle, 2—3 sobe s kuhinjo se il£e ta 1. april. NasJov povc wpc. ,.S!ov. Naioda", 815 gosfilsfSta kems'Ji 2 vsemi pravieam? at ta * vftaa. Pv-itidbe rod ..Fo*ice«t|a 7C5" -* ornvo Slor. N-oda«. 755 OJ J _ mm *"M ' * tetottara punfka nil!l ril vo»*rt*>f*widobrpla«. IIIIII Ir PoMtdbe i>od UUU dfa n«v# 3,o 811. ^r na apravnižtvo „Slovenskoga Nareda". aa dclo v kartortaznl tovarnl. I. Bonač^, Ljubljana mmr copo¥a c. «$• -«■? *!2 5= SLRMOREZNJa gase!jni.MLfiT!LN!CE *» na prtMo' đrugf po ;e-*efsi. strcii s« pa »abko naro^aj© pri r&*lt6 HlTTff Unfcllaaa, Mart!*«** casta I. 813 99" E*«1* firesoTft?© sa yrod° po^luoma ?c?i s 7 ra'33 !l WM®\ WM % Blki( orltfklln^ii! po ze!o uredni rent. C^tijena vrra^anjs ie nasloviti na — HTM fflifC, Trii^ na Gorenjskem. — *£čie pesestve 2 dobrirrf travnik! in gozdi, na»rai£e na južnem St* erskem In prosim "nonudhc Da cpravtifštvo „Slovenskega N*roda" pod „ilir, at, r. j. 14*. pol Vff kav?f 2 k? i?otz7 tt. 6 lo 200 G^im patrna za Il0b«rt 11 slaćko?. Vp*a5a se pit !'i'r . «3 Starem trga a! a*, lta dopoldae. 8O0 ia mtii tia i teftfl l'ri!i ircffl ?:ii I« z Vftdno mt£« r»b !drijei IM 'a ltpim traroikom te* 111 zunij ni ob državni ctsti ili n9Ta b;**. z dana za po-111 sii!no in pripravu* sa vinsko * treovrno, 2 vrtom vred. Pojasnila daje Fraa Taviaa, e kr. no tor ▼Mrlji. $17 k; se razume na Diesei*motor, se takoj sprejme. KUTER * Co.. Ges. m. b. H. j&^^fc^^^s *^ ■Jm^K^J^^I^^^^^^K^^jntf^^^fc^^^BB? ^B^flBBM^Bl^^dB^aM^B^B^aM^B li^ri ta? *%i*3 |fUII Ca*e*»lliG priporeča MROĐFli) imunu v ttebtjairi. Ivan Bizovičar umstni in frgovski vri nar Liublana ftJS Ko!ezi(*ska ulica li. 16 prt^oToč« s^ojo bogato opremI?cBo ?rtiarstrt ter okasno i zd elane Vii:e, Upke in trakove, -... j^fry* >: rsre ^ ^*^009 x *" Vstkovr«tne sadtke đo najžiahtrt 5ib cve-tlic >n zelenjad'. Sprc-jemam namočila na de-feto. Vsa naročita se tzvrSujeio ročno in solidno. 4fp9fc Brxo^«Tk#: f# BU«-W^:?m ritttr. vrtear, •U kasMfs * w m ■ i rrimeren za vlnotoč. Ponudb« na upravo »Slovenske* Naroda« »«d ► ,*r« honeM t* 737". 73 ■•• GosDOdienai "lit veVa jralanterijske stroke, izmjena tuđi v dni^i trgovini ifcfe s prvim aprilom pri-mernc službe. Pismene pon jdbe na nprav-niSt:o „S'or. Naroda" pod „Mittni Tri eiitt mMU ' jprejroe ^20 3nt00 Rofna, mlzarstve UuMfani. S9r«tai« t* taiHol orotl d#»n Vltv ĆI in preora« «~r*tot,f»tot«*'*B* ^¥RTNAR ".a ^raj>l!;u> v kamn Skem okraiu. P/eđ-nost imao vojni invalidi Dobre reference neobhodno potrebne. Ponudbe n« unra\n'§tvo .Slovenskima Naroda* pofi n53kra reference 7»J«. 799 IV^ F"»no ~&£% kremo za raziran'e milo za raziranie prodaji 790 A. Sušnik, L?ubl?an»| Z i«ika oftta. rt^jbo:iža kakovoste po to, 14 18. 20 In 24 feron; fasne podloge In rnra2lce, lasne masfl9 puder itd. Kup^Iem zmedene ženske iase. Štefan StrmoJi L:ub!jana, Pod Trančo 5t 1 Poior! Zarad: v«i«kl1«!a*a 9 co a»lro Klnibovan1« f« lokal odprt urno ?a3rotf*1f> hlaga In »tcer Tsak< dan sstio od t do 11 ia v sedeijo •< • *• ti are d«-oolđan- Jladomestilns lonleti milo parfumirano v elecraotnlh kaHonlh fino opremljeno ducent 14*40 kron. mm uečji popust! Dobiva se pri tvrdki 'lita Hočevar Ljubljana Su. Petra cesta št. 28. (h »ofct wl\rm st \9 *4 5 dute^M nacrti _________________________________.__________ ■---------------------------------------------------------—^^^— JabsISnilc ve^jo množino, fltt, pristen poiilja ra debelo proti vpoaiatvi aodov po Mirnijih cenak po povzctf«. «. ItalMPi VVetzelsdorl, postaja Gradec 514 (eW Pili W spr*Jfi*« v dalo "^R vojna čevljarna v Ljimjui. Piača po dogovoru in sedamin nz-metam primerna. — Ponudbe r>«j se roš'ieio na Zivoi sa paa^*avaa*t okrtt v L vJilaai, »a«a a«a ••eta at, 12t k er naj se Cevliarji. ki iete \-opiti v si »žoo v s.rho dogovora osebno zgi-isijo od 9. ure dopotdne 1o 2 ure popoldne. 4 2' Pojasnila daje p'sarna 4r. Ivaaa T«'-iv9 Sodna ulica Itev. X 5SS K asne 2652 ni nir »••«•» i«iiic«f 11 I II f L krilaiv ktstame, II I II I I ftoćf.»N»lj#,p« III III I Hlo.«W««or«d II li U li L «.a,*porto»klo SmkftiaatattaiK*. Zeloaolidna tTrdka M. KriStofič - Bučar 4**>ijaa«, Mart tr« t. laaf alaa Fine otroške oblekce n in krafne oprave, tt Kdor namBravm prodati trn Hat ! KGSTANJEVEGA LESA ! naj ge ponudi lakoj tvrtfkl i. PogažtiiH, lurtliana. Marlig Terezije cesta 13. :: Šija I no lepo lice » \ in mtadostno sve2o, rožnito pnlt do pozne starosti ohranro žene in H cckleta, će vporabijajo mo| tisočkrat oreisKu^ni in od znravni ii, oege, ojfrci, liSaji. EU^e, rdečica obraza garantirano H s gumo zsfinpjo PoSljeni nreois lecepta vsaVom r zastoni PiSite ■ - " :- » a:n tako] na i 'sssasaaaBasa ^| Pr- MoucliU% 9aaa] 62., pralal U eddtlek 7. ■ Zcli se in-T»ke za od^ov r, ^ ■ /<9» Zaupno blago! <^0pi)J V pari prane in brezkalno i^4 posteljno perje in puh pFt^i rola trgovi*« a poat«IJ«liM p«r|esii In pmkowi C. J. HAMANN Ljubljana, Mestni trg štev. 8 0it>mowl|tra, Gorenja Tribuna •v)Sta. S'ap ob Idriji. TIS VritflvallfS vajena trgovine t me!** flUUđ d ftd niTn bia?on1t iahko tuS!ov. Naroda« pod „it. I./S34" £04 ^ CevSiarski pomoćnik 1 ali 2 se tako i sprejme na novo delo. Za hrano je prcskrbleno. Prf Jo**nn Pra* ieren, čevljarskl mojster Sp. filska 81 Vnbliaia. 778 Proda ao : lahek lo'terski voz : aliora! hot ioi, vsebina 6 0 Htro* m nekaj s«re?a vozovja. Naslov pov€ uptvn »Sloven^kega Naroda« 194 Izboren domaći čaj prost in paketiran, aromatičen, okusen v prijetnem zavitku kakor tuđi vzhajanje pospešujoči — la. prasek za peko — dobavlja ćelo po cenl tvrdka 62f Tee-Benda-Zižkow pri PragL ApnTlzacIiam, konsmnnlm društvom, bolnlcam 1. šn toplo priporočamo. ■w Proda se"« U proste rok« manjša dobro opremljena ton igrali M 9 koncesijo vred In všem inveotarjem za K 75000.«—, iahlco se prevsame tuđi zaloga iz^otovljeoib kart po dnevnih cenah. — Pojasnila daje LjiUl Mši U V lilji. 744 J?^ Vsaka dama naj čita r ^ $\ m°i° tclezatiimivo navodilo o ^ Vg moderaeat Begovu^« grvđl]« ^v /ft I.kuVn gvrt pri TfafUOStt !■ pmi|- £ it?"-*^' V/ kani« bnfaOiti. — Pišite zaupno na - i%& đ/ Wo Krause, Požun, PrcssburgOgrsko ^ • *- ^^y Schamaatraas« 2. otftf. 41. §t. 2567. Ustanova za vojaške sirote Prf mes'nem mag.str^ru j- žx ttkoJe leto odd^ti J^aJp SžMmleiro nata novo ia vojaiko siroto y misliti 90 kraju. Pravico do te rstanove ima reven otrok voja.^kega rodu, W j« brci oteta, naj bode zakonski ali nezakorski, mo^kega ali ženskega spola. Vojaškega rod;i so le takl prosilci in prosilke, ka+erih oče si je bil izbral vojaSki stan zn svoj ihrtfoiiftii pokflc t ni majo pa do te ustanove pravice take sirote, katerih oče ie vojske suzi. ie vsled r*>«tavnc hrambne. oz. črnovojre dn!žnosM PrG>njam, k^tere je vU^ati pri vtolfteii sa^isattk« mest.iecra maji iz vsakovrstnega galaniorljskega ia papinoga blaga ter iobUfc ia aradalk potrabičln. (Prodaja se le na debelo! 0BJ* TrgavUui )• »dprla od 8. do 12. we dopolđae, popolda« - |« trg«vfu uprta. ~V| «a Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani n O.lnltl.. Bl.wnlc. ICOOOAŠi fcrt> m • StHtaPJeVa UllCa ateV. 2. i^O—t f*i.dl okroglo »7590.000 fcron. v Poslovalniea c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu. Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. i________________—-------------- l»w|im ——------------------------------------ I tmttt li tnt*» vm mh vrodaMtalk paairjov, ftoaodn mvBni 4iAxn io dovo'juje I vloge na Knjižice in te koži rafim I aprovizacljaslce kredite. B ^^^a« aidfe^Bfti^Oak^HlaS^HB^a^Hfta^O ala^BHBai^HMHlAđBflMinBiBBlH^HHHl ^^^^^^__^_^gp^^_____^__^^^^^^^^^^— ■■ ^ ^O^k ^aW ^^ I Stran ^. ^^________________________ »SLOvcnski ftAKtnr- mt «,. monurji i9ia.______________________________ 33 stev. I Jadranska banka, Trst. ' Vabilo I na ^m^^ ^Lu£ 1 ^■K /jik ocv^E ^^^^^h tt^^^^^. ^&^^^^i ^^^B^^^^^^^^^^ ^^^^^B ^^^^^B ^^^^^B ^^^^^h ^^l^^i ^i^^^i^ ^^^^^H ^^^^^1 ^^^^^b ^^^^^V I/re Ini obeni zbor delničarjev Jadranske banke, ki se je vršil dne 20. januarja t. 1., sklenil je povisati deiniike glavnice od K 12,000.000 — na K 80,000.000— ter je poobiastil upravni svet, da provede to pnvisanje. Na podlaci tega pooblastila sklenil je podpisani upravni svet, da izda naenkrat ! 2C ,000 delnic po K 400a— nominalne vrednosti dvigajoč s tem de'nisko glavnico za i K 8,000.000-- i ' ' I na skupnih K 20,000.000"— in to po sleđečih pogojih: I 1. Delnice Vili. emisije participirajo na uspehih družbe z isto pravico od L januarja 1918 dalje kakor stare de'nice. 2. Opeijska pravica pripada imetnikom starih delnfc, kateri more|o dobiti za tri stare delnice dve novi po prvenstveni ceni od K 500'—. Delničarji, ki želijo izvršiti opcijsko pravico, inorajo položiti plasče (leme pri enem zavodu^ ki so navedeni kot subskripcijsko mesto. I 3. Neoptirane delnice ostanejo na razpolago delničarjev in ostalih subskribentov po ceni od K 600--. I 4. Predbeležlia in popolno vplačilo delnic se mora zvršiti med 1. februarjem in 1. marcem t 1.; I v istein roku se mora zvršiti tuđi opcijska pravica. 5. Pravica reparticije neoptiranih delnic ^re upravnemu svetu, pri čemer se bodo vzeli v obzir posebno sedanji delničarji^ ki so izvršili opcijsko pravico in podpisali nadaijnje delnice. 6. V slučaju, da bode o priliki reparticije subskribentu dodeljeno manjse ste vilo delnic kot jih je I podpisal, se mu povrne preveč vplačana svota. I 7. Kurzni dobiček nove emisije pripada po odbitku stroškov in emisijskih pristojbin rezervnemu skladu zavoda. , 8. Subskrihira se pri sledečih zavodih: a) Jadranska banka v Trstu in njene podružnice na Dunaju (I. Tegetthoffstrasse 7-9), v Du- I brovniku. Kotoru, Ljubljani, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku in Zadru; I I 10 Banka i stediona za Primorje na Sušaku in njene podružnice v Bakru in na Rijeki; I c) Prva Hrvatska štedionica v Zagrebu in njene podružnice v Bjelovaru, Brodu n. S., Cirkvenici, I Delnicah, Djakovu, Karlovcu, Krajevicih, Novi Vinodelski, Osijeku, Požegi, Rijeki, Senju, I Sisku, Sv. Ivanu Zel., Varaždinu, Vcl. Gorici, Vinkovci, Virovitici, Vukovaru in Zemunu. I (1) Hrvatska centralna banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu in njene podružnice v Mostaru I in D. Tuzli. e") Srpska banka v Mostaru. I f) Živnostenska banka, podružnica na Dunaju« I Trstp dne 1. februarja 1918. - ' I Upravni svet Jadranske banke. |