TEDNIK LETO LIH, št. 5 PTUJ, 3. FEBRUAR 2000 CENA 130 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Ob Prešernovem letu Slovenci že dolga desetletja živimo v prepričanju, da je kul- tura tista, ki nas je kljub majhnosti obdržala na zemeljski obli, skozi zgodovino obkrožene in ogrožene od različnejših ljudstev, ki so nas napadala, premagovala, nam vladala. Celotna naša zgodovina je nenehno prizadevanje za to, da če smo se že rodili kot Slovenci, to tudi ostanemo. Seveda ima v tem našem boju za identiteto nadvse pomembno mesto jezik. Pa ne samo kot sredstvo za sporazumevanje, pač pa tudi kot orodje, ki v rokah tankočutnega človeka postane najodličnejši pripomoček za izražanje tega, kar mnogi čutimo, pa ne znamo povedati. Da, redki so, ki jim beseda poje. In enega teh velikanov se spomin- jamo v teh dneh. Franceta Prešerna. Čeprav je bil splet okoliščin, da smo kot svoj državni praznik izbrali datum Prešernove smrti - kot da bi bila smrt nekaj, kar je potrebno slaviti -, pa vendar letošnje leto posvečamo dvestoti obletnici pesnikovega rojstva - dogodka, katerega posledic tiste- ga daljnega leta 1800 nihče ni slutil, kipa nas je vendarle čez leta čvrsto vtisnil v kulturni zemljevid Evrope. Pa seveda Prešernov dan ni samo praznik besede, to je praz- nik glasbe, plesa, likovne umetnosti, lepote ... Še ni dolgo tega, ko smo se tega dne spominjali bolj tako mimogrede, kot enega v množici dogodkov, s katerimi - tako se nam je zdelo - naše vsakdanje življenje ni ne vem kako povezano. Zadnja leta je drugače. Spoznali smo, da nas kultura predstavlja svetu, da je kulturni človek tisto, kar lahko ponudimo Evropi. In srečni smo lahko ob dejstvu, da ustvarjalnost postaja stalnica v življenju državljanov državice na sončni strani Alp. Ne gre le za poklicno kulturno ustvarjanje, za katerega prav tako kot drugod tudi pri nas ni nikoli dovolj denarja, dovolj mecenov, dovolj možnosti ...A poglejte, koliko ljudi se ukvarja z na- jrazličnejšimi zvrstmi kulturnega ustvarjanja ljubiteljsko. Sko- rajda ni družine, kjer ne bi imeli kakšnega pevca v bližnjem pevskem zboru, kakšnega ljubiteljskega igralca, godbenika, ple- salca, likovnega ustvarjalca ... In koliko zvestih poslušalcev imajo najrazličnejši nastopi kulturnih skupin, ki se zvrščajo ravno v zimskih mesecih tja do pozne pomladi! V tem se kaže naše bogastvo. In če smo se še nedavno tega zavedali le enkrat letno, ob kulturnem prazniku, je človek ve- sel, da je sedaj drugače. In ~7 y Tj naj k temu svoje doda še lAr^ ^___—^/^-c .kw20Q0r^Pr^nmLa.km.^ . . J_...... Stari načini prevoza v Halozah še niso zamrl Foto: Martin Ozmec PTUJ / IZBOR NAJBOUŠIH ŠPORTNIKOV ZA LETO 1999 Na/M/ša sfa Nudiu in Denis Tudi v minulem letu so ptujski športniki in športnice uspešno nastopali na prvenstvih Slovenije, evropskih in svetovnih prvenstvih, pokalih ter drugih mednarodnih tekmovanjih. Nas- topi v letu 1999 so za slovenski šport prinesli polno uveljavitev, razveseljivo pa je, da so k temu pripomogli tudi rezultati ptujskih športnikov in športnic. V avli Šolskega centra na Ptuju so v soboto izvedli tradicionalno prireditev Proglasitev najboljšega športnika v letu 1999. Prireditev v primerjavi s prejšnjimi ni pos- tregla z novostmi, z novo vsebino, ampak je bila tradicionalno ptujska. Zbralo se je sicer solidno število gledalcev, vendar manj kot v prejšnjih letih. Manjkala pa ni niti politična smetana. Športnike in športnice ter vse druge prisotne je nagovoril ptujski župan Mi- roslav Luci in potem tudi podelje- val pokale najboljšim posamezni- kom in posameznicam. Ptujski športniki in športnice so vse leto 1999 dosegali dobre rezul- tate, kar je plod trdega dela po klu- bih. Kot vedno pa je bilo premalo denarja, saj bi ob izdatnejši podpo- ri rezultati lahko bili boljši. No, to pa je že stvar športne politike. Ob prejemanju priznanj za dosežene rezultate so si športniki in športnice zaslužili aplavz občinstva kot priznanje za celolet- ni trud, ki je vložen v dosego začrtanih ciljev. Če so uspešni, so njihovi rezultati odmevni - in obratno. Zmage in porazi so ses- tavni del športa. Ko si na vrhu, te vsi hvalijo, ko nisi najboljši, pa pričnejo pozabljati nate. Pri moških je laskavi naslov športnika Ptuja v letu 1999 pripa- del Denisu Rusu, članu Judo kluba Drava iz Ptuja. Po 18 letih čakanja na medaljo pri moških s katerega od prvenstev za slovens- ki judo je bil ravno Denis Rus tis- ti, ki je osrečil judoistično srenjo. Pri ženskah pa je prvo mesto pri- padlo Nadji Sibila, članici Kluba borilnih veščin iz Ptuja, ki je v minulem letu osvojila naslov državne prvakinje, bila prva na svetovnem pokalu, druga na Du- naju, prva na Hrvaškem itd. Omeniti pa velja tudi vse druge, ki so se uvrstili za najboljšima, saj so bili zelo uspešni, in tudi če bi bili ti na prvih mestih, ne bi bilo nič narobe. Priznanja kot najboljše šolsko športno društvo v MO Ptuj je pre- jela OŠ Olge Meglic, pri srednjih šolah dijakinje gimnazije, pri di- jakih pa ekonomska šola. Med osnovnimi šolami, ki tekmujejo v okviru področnega centra Podra- vje, je bila najuspešnejša OŠ Gorišnica. Za izjemne dosežke v minulem šolskem letu pa so priz- nanja prejeli OŠ Mladika /državni prvaki v krosu - 6. raz- red/ in OŠ Dornava /1. mesto v državi v skoku v višino - Boštjan Zemljarič/. Priznanja zaslužnim športnim delavcem so prejeli: Janez Bez- jak, Aeroklub Ptuj, Ivan Božičke, Plavalni klub Terme, Marko Ko- ren, Strelski klub Ptuj, Brane Ko- žuh, ŽOK Marsel Ptuj, Bojan Krajnc, ŠD Grajena, Robert Mere, KMN Poetovio Ptuj, Igor Majnik, ŽRK Ptuj, Boštjan Pih- ler, KK Perutnina Ptuj, Bojan Terbuc, NTK Petovia in Primož Trop, Planinsko društvo Ptuj. Priznanja za osvojitev naslova državnih prvakov in kot državni reprezentanti so prejeli: Zvonko Dominko, AMD Ptuj, Bogdan Jug, Aeroklub Ptuj, Igor Kolarič, Aeroklub Ptuj, Alojz Vidovič, KBV Ptuj, Sebastijan Kolednik, Judo klub Drava, Mitja Potočnik, SK Ptuj, Gregor Zagorc, KK Pe- rutnina Ptuj, Mitja Zamuda, Aviotech Ptuj, Milan Jurič, Aero- klub Ptuj, Rupert Fišer, KBV Ptuj, Kristjan Slodnjak, KBV Ptuj, Tomaž Toplak in Gregor Sluga, NK Drava Ptuj. Priznanja so kot najuspešnejši trenerji prejeli: Bogdan Jug, Ae- roklub Ptuj, Samo Glavnik, KK Perutnina Ptuj, Bojan Novak, ŽOK Marsel, Vladimir Sitar, KBV Ptuj, in Simon Starček, Judo klub Drava Ptuj. Pokale za osvojeno prvo mesto na državnem prvenstvu sta prejela Klub borilnih veščin Ptuj in KK Perutnina Ptuj. Najuspešnejši ženski ekipi sta bili: NTK Peto- via in ŽOK Marsel Ptuj. Najus- pešnejše moške'ekipe so bile Ae- roklub Ptuj, Judo klub Drava, Kolesarski klub Perutnina Ptuj in KMN Poetovio. Kot smo že zapisali, je športnica MO Ptuj v letu 1999 postala Nad- ja Šibila iz KBV Ptuj, za njo pa so se uvrstile: Petra Podgoršek, Ae- roklub Ptuj, Renata Polanec, KBV Ptuj, Andreja Razlag, KK Miroteks Celje in KK Drava Ptuj, Tanja Žuran, Judo klub Drava Ptuj, in Janja Vindiš, ŽOK Mar- sel Ptuj. Pri moških je športnik leta post- al Denis Rus iz Judo kluba Drava Ptuj, sledijo pa: Davorin Gabro- vec, KBV Ptuj, Miran Kelner, KK Perutnina Ptuj, Boris Janžekovič, Aeroklub Ptuj, De- jan Zavec, BK Lada Jagodic Ma- ribor, in Gregor Gazvoda, KK Perutnina Ptuj. Vsi našteti so pre- jeli priznanja in pokale. Pa še to: nespametna napoved športnega gosta je bilo majhno razočaranje. Pričakovali so, da bo to Renato Vugrinec, član slo- venske rokometne reprezentance, vendar se je nekdo malo "zaplani- ral" glede datuma trajanja EP v ro- kometu v sosednji Hrvaški. Kot da ne bi vedeli, kako dolgo traja to prvenstvo. In poraja se še eno vprašanj: Kje so športniki iz ptujskih tradicionalnih športov, kot so atletika, rokomet, košarka in nogomet? Resnici na ljubo je potrebno povedati, da trenutno niti nimajo športnika, ki bi lahko prišel v konkurenco za izbor športnika in športnice. Ponovno vprašanje: Zakaj? Danilo Klajnšek Najboljša športnika v mestni občini Ptuj sta bila v letu 1999 Nadja Šibila in Denis Rus. Foto: Langerholc 2 četrtek, 3. februar 2000 ■ TEDNIK OD TOD IN TAM PTUJ / VEČERJA SLOVV FOOD V RESTAVRACIJI ZILA Poiasne jedi za zdravie in vitalnost v okviru priprav na ustanovitev ptujskega omizja slon food so v gostinstvu ptujskih Term organizirali že dve "počasni" večerji: prva je bila 11. decembra v restavraciji Ribič, druga pa 29. januarja v restavraciji Žila. Gibanje slon food si v Sloveni- ji počasi utira pot že pet let, je v soboto povedal konzul mari- borskega omizja Boštjan Protner, njegovo glavno dejanje pa so ob osrednjem cilju oživljanja izvirnih receptov priprave hrane večerje, ki jih pripravljajo vsaj enkrat mesečno. Za zdaj imajo več hodov, priza- devajo pa si, da bi jih imele manj in da bi ves večer potekal v zna- menju priprave jedi iz ene rast- linske zvrsti, na primer ajde, kot je to že uspelo ljubljanskemu omizju. Pozimi namreč še nekako pridobijo udeležence, težje je po- leti. Za omizja slow food pa tudi niso zanimiva jedila, ki jih lahko poskusimo vsak dan. Da se slow food počasneje uveljavlja, naj bi nosili "krivdo" ob gostincih tudi vinarji. V ptujskem primeru pa že kaže, da se bodo oboji našli. In kaj so jedli in pili udeleženci sobotne slow food večerje v res- tavraciji Žila? K poro vi solati z opraženimi mandlji so ponudili zavrčan, zvrstno polsuho vino, letnik '98; k topli gobovi solati s sirom polsladko Valentinovo vino, letnik '99; k paradižniko- vim vlivancem s špinačo in gor- gonzolo sauvignon, posladke vino, letnik '98; k domačim teste- ninam z orehi chardonnay, pos- ladko vino, letnik '98; k zapečenu krompirju z rakci v gorčični peni moškat otonel, posladko vino, letnik '98; k fileju postrvi v zeliščnem maslu renski rizling, posladko vino, letnik 98; k pu- ranjim zvitkom s slivami in zdro- bovimi blazinicami z zelišči mo- dri pinot, suho vino, letnik 98; za posladek so jogurtovo peno preli- li z jagodnim prelivom, od vin pa izbrali laški rizling, izbor, sladko vino, letnik 98. Pripravljalci so- botnega ptujskega omizja so sku- paj z vinarjem dokazali, da se posladko vino prav tako dobro ujame s hrano, ko suho. Več kot 30 udeležencev sobotne večerje slow food ni samo uživalo v dobri hrani, druženju in do- brem vinu, temveč tudi v dobri predstavitvi vsega, kar so pojedli in popili. Vinar Konrad Janžeko- vič je nadvse prijetno in izvirno vodil degustacijo svojih prizna- nih vin, saj je hrana brez vina kot dan brez sonca, pravi. Zbranim se je zahvalil za priložnost, da se je končno lahko z degustacijo pred- stavil tudi v Ptuju, potem ko je z njimi obredel že lep del Slovenije in bil povsod dobro sprejet. Vino- gradništvo - vinarstvo Turčan se bo letos kot prva slovenska vino- gradniško-vinarska kmetija tudi uradno podalo v integrirano pri- delavo oziroma sonaravno kme- tovanje. S cenami svojih izdelkov so že sedaj tik pod vrhom in še napredujejo. Dosedanje izkušnje so jim pokazale pravo pot. Ne hodi tam, kjer je povprečje, je postal moto njihovega dela. Kvaliteto in temu primerno ceno jim priznava tudi že tujina, na Nizozemskem so s svojimi vini že dosegli ceno, ki je višja kot na slovenskem trgu. Na en trs trenutno pridelajo manj kot buteljko. Značilnost Janžekovičevih vin je tudi majhna vsebnost alkohola. V več so let stari kleti donegujejo ple- menita, pitna, suha, polsuha, polsladka in sladka vina, vsega skupaj 22 vrst. MG Večerja je imela osem hodov, udeleženci so lahko pokusili osem izbranih jedi v kombinaciji z Izvrstnimi vini, v glavnem polsladkimi Na "počasni" večerji v restavraciji Žila ptujskih Term se je z odlični vini predstavilo vinogradništvo - vinarstvo Turčan Konrada Janžekoviča. Ob njem vinska svetovalka Angelca Černenšek Jedila za večerjo slow food so v restavraciji Žila pripravili pod taktirko kuharja Francija Roškarja, ki je tudi predstavil pripravo posameznih jedil. Fotografije: Črtomir Goznik ORMOŽ / OB USTANOVITVI OMIZJA "SLOW FOOD" V PRLEKIJI Hrana x zgodbo Prejšnjo soboto, 22. januarja, se je ob 19. uri v vinoteki hotela Ormož zbrala skupina tistih, ki hrano in vino doživljajo neko- liko drugače. Razlog srečanja je bilo povabilo na pogovor o ustanovitvi omizja slon food (angl. počasna hrana) za po- dročje Prlekije, ki mu je prisostvoval tudi Boštjan Protner, konzul mariborskega omizja. Mednarodno gibanje slow food, ki je danes aktivno že v 35 državah sveta, se je oblikovalo kot odgovor na vse večjo ameri- kanizacijo naše prehrane (ame- riški fast food - hitro pripravljena hrana). Leta 1986 ga je v Italiji ustanovila skupina ljubiteljev do- bre hrane in izbranih vin in tam je to gibanje tudi danes najbolj razširjeno. V svojih vrstah združuje že več kot 60.000 članov. Gibanje za bolj zdrav način prehranjevanja je zelo razširjeno v Nemčiji, poznajo pa ga tudi v ZDA in Avstraliji. Na kongresu leta 1990 so sprejeli osnovne principe, katerih cilj je dvig splošne kakovosti življenja, oživl- janje in ohranjanje tradicional- nih vrednot nekega območja, spoznavanje in seznanjanje z dru- gimi kulturami, medsebojna iz- menjava znanja ter skrb za večjo kulinarično ozaveščenost. Med- narodno gibanje izdaja štirikrat letno svoj časopis "Slow", ki izha- ja v štirih jezikih. Obstaja pa tudi slovenska revija, ki izide dvakrat letno. Člani omizja se zberejo nekaj- krat letno na večerji. Ponavadi jo pripravita dva gostinca in en vi- nar. Vsaka večerja naj bi imela vsaj šest do osem hodov (toliko- krat različne jedi prinesejo na mizo), ob tem pa ima vsaka jed svojo zgodbo. Pravilo priprave slow food večerje je, da ni pravil. Ni togih določil, vse poteka po dogovoru in vse je mogoče, če le ni v nasprotju z izhodišči delo- vanja omizja. Člani se družijo tudi ob drugih priložnostih, na izletih, kot soor- ganizatorji pa se povezujejo tudi z drugimi podobno mislečimi. SLOW FOOD OMIZ- JA V SLOVENIJI že nekaj let so omizja slow food aktivna tudi v Sloveniji. Prvo je bilo ustanovljeno leta 1995 v Go- rici. Do danes jih je bilo usta- novljenih 15, v svojih vrstah pa združujejo 500 članov. Prvi mož za področje Slovenije je priznani vinar Aleš Kristančič, ki nosi naziv guverner, slovenska omizja pa v tujini zastopa viceguverner Toni Gomišček, ki je član pred- sedstva mednarodnega slow foo- da. V pogovoru nam je konzul mariborskega omizja Boštjan Protner povedal, da marsikoga moti neslovenski izraz. Vendar je pomembnejše to, da gibanje daje poudarek tudi obujanju naših ko- renin in starih, pozabljenih re- ceptov priprave hrane. Ob tem se najde vedno tudi čas za zgodbe - o ljudeh, krajih in pripravi hrane in pijače. Omizja slow food se v Sloveniji povezujejo tudi s tistimi, ki delu- jejo na področju turizma, čeravno pravega posluha do sedaj za tovrstno sodelovanje ni bilo. Gle- de na rezultate zadnjih sestankov pa se stvari pozitivno spreminja- jo. V bodoče se bodo tudi veliki projekti, ki promovirajo Sloveni- jo v tujini, pripravljali v soorga- nizaciji slow fooda, ki zna pred- staviti našo hrano in vino, je dejal Boštjan Protner. Prihodnost tu- rizma je v vrhunski kvalitetni po- nudbi, ki jo lahko predstavljata tudi prleško bučno olje in tunka. Zdrav tradicionalen način prehranjevanja v kombinaciji z dobrimi vini in vrednotami, ki sodijo zraven, je v Prlekiji še ved- no del življenja. PRLEŠKO OMIZJE SLOW FOOD v Ormožu so se tokrat dogovo- rili, da bodo v kratkem tudi urad- no potrdili ustanovitev prleškega sIow food omizja in najkasneje do konca februarja pripravili prvo srečanje ob dobri hrani in vinu. Na ta način bi ponovno obudili skrite zaklade naše kulinarike in prezentirali vrhunska vina s tega območja. Direktor hotela Ormož Ivan Viher je obljubil, da bodo prevzeli pripravo prvega omizja. Za konzula prleškega omizja so imenovali diplomiranega agrono- ma Sama Simoniča. Glavni iai- ciator Robert Gorjak, ljubitelj in poznavalec vin, in drugi člani ini- ciativnega odbora za ustanovitev omizja Božo Grabovac, Danilo Snajder in Samo Simonič so v po- vabilu na prvo srečanje zapisali, da se v Prlekiji skriva veliko do- brega in lepega in premnogokrat nepravilno predstavljenega. Samo Simonič nam je povedal tudi, da se bodo po ustanovitvi povezali z drugimi, ki v Ormožu in okolici delajo na področju pro- mocije domačega kraja. Za mnenje o ustanovitvi prleškega omizja smo povprašali tudi nekaj udeležencev srečanja. Vinogradnik Jože Snajder nam je dejal, da pričakuje od omizja pro- mocijo hrane in vina domačega kraja, kar bi vinogradnikom, ki pogrešajo predstavitve svojih vin, prišlo prav. Dr. Jožeta Bešvirja je motilo ime; primernejši bi se mu zdel izraz zdrava prehrana ali kla- sična prehrana. Ideja se mu zdi dobra, predvsem z vidika uvel- javljanja zdravega načina prehranjevanja. Naša tradicional- na prehrana (kisla repa, zelje, raz- lični sadeži in manjše količine mesa) je bila po njegovem mneji- ju bolj zdrava, kot je današnja. Če bi jo uspeli ponovno uveljaviti, bi dosegli veliko. Zanimiva je tudi povezava ponudbe hrane in vina, ki pogosto skupaj izničita nega- tivne učinke uživanja zgolj enega. Kot vinogradnik in tisti, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, je Milan Hlebec tudi sam raz- mišljal, kako poiskati somišljeni- ka za promocijo prleške kuhinje in domačih vrhunskih vin. Zato bo vsekakor postal član prleškega omizja slow food. Predlagani konzul omizja v ustanavljanju Samo Simonič pričakuje predvsem prijetno druženje prija- teljev in predstavitev bogastva prleške kuhinje. Glavni iniciator Robert Gorjak je pristaš vračanja h koreninam. Blizu mu je ideja, da je potrebno stvari dobro pre- misliti in da si je za dobre stvari potrebno vzeti čas. V okviru omizja slow food bo ta ideja zaživela širše, ne samo v okvirih dobre hrane in pijače, razširila se bo na celotno področje našega življenja in filozofije, je povedal. Ravno Prlekija je kot vir bogastva zdrave hrane in pijače kraj, kjer ta ideja še živi med ljudmi. Na omizju slow food bo priložnost, da se ta bogastva pokažejo. KAKO POSTATI ČLAN GIBANJA SLOW FOOD Član omizja slow food lahko postane vsak, ki mu kvaliteta življenja pomeni nekaj več in je pripravljen raziskovati na po- dročju kulinarike in vinarstva, je povedal Boštjan Protner. Gibanju se lahko priključi vsak, ki ga druženje z gurmansko vinskimi sodrugi veseli, zraven pa hoče spoznati tudi jedi, ki ponavadi ne najdejo mesta na krožnikih gos- tiln. To so ljudje, ki se zaveckjo, da se učimo celo življenje. Na po- dročju kulinarike je bilo do sedaj premalo narejenega. Omejitev vpisa torej ni, selekcija se ustvari sama. Letna članarina je 7000 SIT, za 2000 SIT doplačila pa je na voljo družinski paket. Člani imajo praviloma 10% popust na večerjah, ki pa se jih lahko ude- ležijo drugi ljubitelji počasnega in zdravega načina prehranjevan- ja ter življenja nasploh. Majda FridI Slow Food se, kot piše v sta- tutu tega mednarodnega gi- banja, zavzema za zaščito pra- vice do užitka, za spoštovanje ritmov življenja, za sozvočje z naravo. Poleg tega se zavzema za raziskovanje, opisovanje in izboljšavo kulture prehranje- vanja, za vzgojo vseh čutil že od otroštva dalje, za ohranitev agroživilske dediščine in spoštovanje kuharskih tradicij vseh dežel. Temeljna organi- zacijska enota je convivium (omizje), v sklopu katerega člani izvajajo svojo društveno dejavnost. SPODNJE PODRAVJE / TERMINALI ZA POTRJEVANJE ZDRAVSTVENIH IZKAZNIC 40 §erminml&w v Podravju so za potrjevanje kartic zdravstvenega zavarovanja namestili 40 samopostrežnih ter- minalov. V Ptuju so jih namestili v prostorih zdravstvenega doma na Potrčevi 19 a, v Čučkovi 2 in na kirurgiji ptujske bolnišnice ter v ambulantah v Kidričevem, Majšperku in Gorišnici; v Ormožu v prostorih ZD Ormož v Ulici dr. Hrovata 4, v Lenartu pa v prostorih ZD na Maistrovi 22. Kartico bomo potrjevali vsake tri mesece, upokojenci in otroci pa enkrat letno. Potrjevanje na samopostrežnem terminalu je preprosto, možno ga je opraviti vsak dan od 6. do 22. ure oziroma tik pred obiskom zdravnika. MG Terminal za potrjevanje kartic zdravstvenega zavarovanja v čakalnici ptujske kirurgije. Foto: Črtomir Goznik lONlK je naslednik Raj- skega tednika oziroma Našega dela, ki ga je usta- novil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ruj. Direktor; Franc Lačen. Uredništvo.- Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične re- dakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda; Oliver Težak, 041-669-509. Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ruj; n(062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno Izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vred- nost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: vvvvvv. radio-tednik. si. E-pošta: nabiralnikS^radio-tednik. si tednik&amis.net TEDNIK - Četrtek, 3. februar 2000 3' POROČAMO, KOMEMTIKškMO Izvedeli smo PREPOVED OBISKOV Vptujski bolnišnici velja od 28. januarja prepoved obiskov pa- cientov, ki se zdravijo na posameznih oddelkih. Čeprav so že 1 2. januarja onnejili obiske, svojci pacientov tega niso upoštevali. Da bi bolnike kar se da zavarovali, so se odločili za prepoved obiskov vse dotlej, dokler bodo takšna strokovna navodila Zavo- da za zdravstveno varstvo, ki ima tudi najboljši pregled nad po- datki o obolelih za gripo in drugimi prehladnimi obolenji. Za zdaj pa nič ne kaže, da bi se obolevnost zmanjševala. SOCUSJi ZA DVA DIREKTORJA Ptujski svetniki so na podeljkovi seji sprejeli soglasji k imeno- vanju Darja Potočnik-Benčič za direktorico JZ Lekarne Ptuj in Jurija Šarmana za direktorja-koordinatorja JZ Centra interesnih dejavnosti. Lidijo Majnik in Emila Tomašiča so imenovali za predstavnika ustanovitelja v svetu ptujskega gledališča, Hildo Slekovec in Boruta Fekonja pa za predstavnika zainteresirane javnosti v svetu ptujskega gledališča. Komisija za priznanja in od- likovanja mestnega sveta pa je svetnike v pisnem poročilu sezna- nila, da letos ne bodo podelili velike oljenke, ker niso sprejeli no- benega predloga, kot da ljudi, ki bi si zaslužili veliko oljenko ne bi imeli. Kaže pa, da ni bilo nikogar, ki bi bil predlagatelj. TA TEDEN NA PTUJSKI TV Četrtek: V filmskem kotičku ob 21. uri si bomo lahko ogledali film pod naslovom "Vlom". pobota ob 21. uri in nedelja ob 1 0. uri: Začetek bo v znamenju prvega dela filmskega zapisa svetovnega popotnika Zvoneta Šeruge "Poti v neznano", sledila bo glasbena oddaja "Naj spot" z glasbenima skupinama Plavi orkestar in Victory ter stalni rubriki "Kako biti zdrav in zmagovati" ter svetovni moto šport. NA KTV GORIŠNICA Vjanuarju ekipa kabelske televizije Gorišnica slavi manjši jubi- lej - štiri leta ustvarjanja mesečnih kronik, v katerih v sliki in besedi predstavljajo aktualne dogodke z območja celotne gorišniške občine. Januarska kronika je že 48., na sporedu pa bo jutri (v petek) ob 20. uri in ponovitev v nedeljo, 6. februarja, ob 1 5. uri. V kroniko so tokrat strnili več kot 20 prispevkov, med nji- mi so dali največ poudarka zadnji seji občinskega sveta, na kateri so svetniki potrdili proračun občine za letošnje leto, v oddaji pa bodo gostili tudi župana Slavka Visenjaka. (TM) Pripravila: MGj Izvedeli sme LOVSTVO / OCENJEVANJE TROFEJ Rezultati v Slovenskih goriiah so ugodni ZASKRBLJENI ZARADI VELIKEGA UPADANJA ŠTEVILČNOSTI POUSKE DIVJADI Konec tedna so v lenarškem in pesniškem lovsko-gojitvenem bazenu opravili tradicionalni letni pregled gospodarjenja z divjadjo v minuli sezoni in ga dopolnili še z ocenjevanjem trofej uplenjenih srnjakov. i V lenarški lovsko-gojitveni ba- zen se združujejo lovske družine Benedikt, Dobrava, Lenart, Voličina, Sveta Ana in Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Za lovišča v osrednjih Slovenskih goricah je značilno, da je v njih gospodarsko pomembna vrsta divjadi samo srnjad, zato lovci z njo načrtno in strokovno gospodarijo. Po- prvih ocenah in ugotovitvah stro- kovnjakov, ki so sodelovali na so- botnem bazenskem pregledu v Ju- rovskem Dolu, je stanje srnjadi zadovoljivo. Številčnost je pri- merna, škode so znosne in v neka- terih loviščih celo zanemarljive, kakovost trofej pa povprečna. Del odstrela so vse lovske družine na- menile lovnemu turizmu, ki je v tem delu Slovenskih goric zelo razvit. Podobna ocena velja tudi za gos- podarjenje s srnjadjo v pesniškem lovsko-gojitvenem bazenu, ki ga sestavljajo lovske družine Košaki, Duplek, Malečnik, Kungota, Pes- nica, Pernica in Fazanerija Vur- berk. Občasno se v obeh bazenih pojavljajo tudi divji prašiči, na- jpogosteje na območju Lenarta, Dupleka in fazanerije Vurberk, lovci pa prehodno opazijo celo je- lenjad. Povsod pa se srečujejo z upadanjem številčnosti male poljske divjadi, zajcev, fazanov in jerebic. Poljska jerebica je že de- setletja povsem zaščitena, njeno številčnost so pred leti nekoliko popravili z vlaganjem iz umetne vzreje. Učinek tega ukrepa še ni povsem ocenjen, kar velja tudi za vsakoletna vlaganja fazanov. Le- tos so lovsko družino iz Benedikta vključili v slovenski pilotski pro- jekt in raziskavo o fazanu, s katero bodo poskušali celovito osvetliti problematiko te poljske kure. Tudi stanje poljskega zajca je zaskrbljujoče, čeprav lovci ocen- jujejo, da je najhuje mimo in da bodo tega priljubljenega prebival- ca kmetijske in gozdne pokrajine ohranili. Zmanjševanje številčnosti poljskega zajca ni pojav zadnjih let. Vzrokov je več, med poglavit- ne pa lovci uvrščajo spremembe v pestrosti kmetijsko izkoriščenih površin, izginile so porasle žive meje njiv, vse več je monokultur, pretirano se uporabljajo kemična zaščitna sredstva v kmetijstvu, redčijo se tudi rastlinske vrste, ki so poljskemu zajcu služile za hrano in kritje. Veliko žrtev med zajci zahtevajo tudi bolezni in cestni promet ter še številni na- ravni, zlasti klimatski dejavniki. Lovci so na ocenjevanjih vnovič opozorili na izgube pri srnjadi za- radi povozov na cestah in izrazili zaskrbljenost zaradi narščanja šte- vila umorjenih živali, ki jih v ne- katerih loviščih preganjajo pote- puški psi. Marjan Toš GORIŠNICA / NA JANUARSKI SEJI OBČINSKEGA SVETA V proraiunski vreči 525 milijonov tolarjev člani občinskega sveta v občini Gorišnica so se že drugič ukvarjali z občinskim proračunom - tokrat prejšnji teden s predlogom. Prva seja v letošnjem letu je bila po pričakovanju v znamenju novega proračuna, s katerim so se svetniki in svetnice vsaj v grobem že seznanili na decembrski seji. Razprava se je pri posameznih proračunskih postavkah, ki se sicer od zadnjega osnutka niso bistveno spremenile, kar nekoliko zavlekla. Kot je povedal župan Slavko Visenjak, v letošnjem letu pričakujejo dobrih 525 milijonov prihodkov, dobršni del sredstev pa bodo porabili za dokončanje odprtih investicij in za nove naložbe. Svetniki so med drugim soglasno podprli predlog razpisa za sofinanciran- je programov športa v višini 7 milijonov tolarjev, dodatna 2 milijona pa bodo iz proračuna namenili za izgradnjo športno-rekreacijskega stadiona v Cirkulanah. Sicer pa so brez večjih pripomb podprli še osnutek pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega obrti in podjetništva v višini 13,7 milijona tolarjev, strinjali so se tudi, da se letos za kmetijstvo nameni 15 milijonov proračunskega denarja, za razvoj turizma pa 5,1 milijona tolarjev. O omenjenih postavkah za pospeševanje razvoja podjetništva, kmetijstva in turizma bodo gorišniški svetniki dokončno odločali na februarski seji. (TM) ia''hpgat^ z milijoni mark, ki so izpuhtele v času trgovine z orožjem. ... DA je na čelu term resnično močna ženska. Če ne verjamete, vprašajte, kaj se je zgodilo z orodjem v topliškem fitnesu. ... DA kaže mestna občina od- krite osvajalne težnje. Sosednje vi- demske občine se je lotila najprej na medijskem področju in delu njenih prebivalcev razdelila svoje občinsko trobilo, za nameček pa dodala še reklamni boben. ... DA je taista občina ob kikiri- kanju na tujem dvorišču pozabila na lastnega in del svojih občanov medijsko zanemarila. ... DA utegnejo z druge strani po videmskem ozemlju poseči še Mar- kovčani. Od svečnice naprej lahko to počnejo s svojimi rogatimi in kosmatimi osvajalci. ... DA bodo tisti, ki na letošnjih volitvah ne bodo uspeli, zagotovo vrtnarji. Že sredi zime so začeli sa- diti rožice. HAJDINA / Z 12. SEJE SVETA OBČINE Drugi haidlnski pnmiun pod sfrelia Hajdinski svetniki so na petkovi prvi seji sveta v tem letu in obenem 12. v svojem prvem mandatu sprejeli proračun za leto 2000, ki ima skoraj 240 milijonov prihodkov in prav toli- ko odhodkov. Sprejem so opravili po hitrem postopu, ki je sicer malo zmedel koalicijo na občinski ravni, ki jo sestavljata stranki SDS in SLS, tako da so pred sprejemom zahte- vali 10-minutni odmor, to pa je bilo tudi dovolj, da so na videz sporna vprašanja rešili tako, da je za proračun glasovalo vseh tri- najst na seji navzočih svetnikov od skupaj štirinajstih, kolikor jih šteje občinski svet. Zmotila naj bi jih postavka za požarno varstvo. Pri pripravi drugega proračuna občine Hajdina so se po besedah župana Radoslava Simoniča tru- dili, da bi v okviru letošnje občinske blagajne zagotovili tudi sredstva za prioritetne programe. V okviru priprav na letošnji pro- račun so tudi opravili poizvedo- vanja na terenu, v vaških odborih, kjer so izkazali za 700 milijonov potreb samo na področju komual- ne infrastrukture, v proračunu pa so lahko zagotovili le nekaj več kot 56 milijonov, od tega bo šlo za pripravo dokumentacije za gradnjo kanalizacije, ki bo v nas- lednjih štirih letih največji inves- ticijski projekt na območju občine Hajdine, 25 milijonov tolarjev. Temeljite razprave o drugem pro- računu občine Hajdina so opravi- li tudi v posameznih odborih sve- ta. Hajdinski svetniki so na petkovi seji sprejeli tudi spremembe odlo- ka o nadomestilu za stavbno zemljišče. Iz tega naslova naj bi le- tos zbrali okrog 80 milijonov to- larjev. To predstavlja dodatni in- vesticijski denar za občinske naložbe, ki pa v tem trenutku še ni sestavni del letošnjega proračuna. Da bi imeli čim boljši pregled nad sredstvi iz naslova nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, bo- do ustanovili posebno komisijo. Osnutka odloka o lokalni turis- tični organizaciji hajdinski svet- niki na 12. seji niso sprejeli, čep- rav nove oblike organiziranosti turizma na Ptujskem ne zavračajo. Ker ni bilo razlagalca gradiva, tudi niso imeli dovolj kvalitetnih osnov za sprejemanje odloka, pa tudi nobena druga občina na Ptujskem odloka še ni sprejela. Soglašali pa so z imenovanjem Darje Potočnik - Benčič za novo direktorico javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj in Jurija Šarmana za direktorja Centra in- teresnih dejavnosti Ptuj. Svoje dosedanje delo so hajdins- ki svetniki ocenili kot uspešno, ob tem pa župan ugotavlja, da z de- lom zaostajajo nekatere komisije. Ta zaostanek naj bi nadoknadili že februarja, ko bodo ustanovili še preostale potrebne komisije. Bodoče člane pa že sedaj pozivajo, da delo vzamejo resno in odgovor- no. Na ravni občine Hajdina bodo letno organizirali vsaj štiri os- rednje prireditve, in sicer ob kul- turnem prazniku, dnevu držav- nosti, ob občinskem prazniku in martinovem ter ob božiču in dne- vu samostojnosti. Ostale priredit- ve bodo pripravila kulturna in druga društva, ki za te namene prejemajo sredstva iz proračuna. Svetniki so se na 12. seji sezna- nili, da bodo v tem letu izšle štiri številke občinskega glasila Hajdinčan. O predlogu pravilnika o vrednotenju športa v občini Hajdina pa bodo razpravljali, ko bodo pripravljena merila. MG SLOVENSKA BISTRICA /11. SEJA OBČINSKEGA SVETA Sprejeli proraiun la leto 2000 Ob zajetnem dnevnem redu, med drugim so ga dopolnili s soglasjem k imenovanju ravnatelja osnovne šole Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici, so slovenjebistriški občinski svet- niki na prvi ponovoletni seji sprejemali proračun občine za leto 2000. ________________.___________ _ _______ _ ____________ Skupni razpoložljivi prihodki za izvajanje nalog v občini Slovenska Bistrica so predvideni v višini 2.622 milijonov tolarjev, od tega je 2.567 milijonov tolarjev tekočih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, nekaj nad 33 milijo- nov je sredstev iz računa fi- nančnih terjatev in naložb, nekaj več kot devet milijonov tolarjev iz zadolžitve proračuna in poldrugih enajst milijov tolarjev ostanka sredstev na računu. Pri odhodkih odpade največji del - 1.107 milijonov tolarjev - na družbene dejavnosti, okoli 715 milijonov na okolje in prostor, več kot 258 milijonov na gospo- darstvo, na dejavnost občinskih organov in uprave pa nekaj nad 231 milijonov tolarjev. Sledijo režijski obrali, splošne in skupne naloge občine ter stroški rezerv in financiranja. V proračunu za leto 2000 so odhodki planirani v višini nekaj več kot poltretjo milijardo tolarjev, 37 milijonov tolarjev pa ostane za odplačilo dolgoročnih kreditov. Kot je uvodoma povedal direk- tor občinske uprave Milan Ozi- mič, so v primerjavi z osnutkom odloka proračuna za leto 2000 večji prihodki (za nekaj nad 156 milijonov tolarjev), pa tudi od- hodki. Pri pripravi predloga pro- računa so upoštevali skoraj vse pripombe svetnikov, podane pri prvi obravnavi proračuna. Kljub temu da sodi sprejemanje proračuna med pomembne odločitve občinskih svetnikov, pa pretirano vroče razprave, kot je bila v preteklosti ob podobnih odločitvah, tokrat ni bilo. Svetnik Jože Pleterski je sicer vložil amandma za malenkostno zvišanje sredstev pri postavki za šport (svetniki so ga s štirinajsti- mi glasovi za, sedmimi proti in tremi vzdržanimi sprejeli), ob koncu pa so soglasno glasovali za predloženi proračun. VT f^OVORI SE ... DA bo morala Slovenija to- ki ui zares zapreti brezcarinske prodajalne na severnih mejah. Toda Slovenci se ne damo: še pred lem smo kar v vojašnicah odprli samopostrežne prodajalne orožja. ... DA imamo za tovrstno proda- jo visoko usposobljen kader še iz let 1990-93. ... DA tujci radi pridejo in se na- dihajo našega zraka zato, ker je le- 4 četrtek, 3. februar 2000 - TEDNIK KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / POKRAJINSKI MUZEJ VABI Retrospektivna razstava in grafitni liabinet Franceto MiheiHa 3. februarja bo ob 18. uri v vitešid dvorani na ptujsliem gradu Miroslav Luci, župan mestne občine Ptuj, slovesno odprl retros- peiitivno razstavo in grafični l(.abinet Franceta Miheliča (1907- 1998). Obsežna donacija risb in grafilc, Id so jih muzeju poldo- nili umetnilc in njegovi otroci Alenka Puhar, Maja Dolanc in France Mihelič ml., bo odslej urejena v javnosti dostopno zbirko študijskega značaja. Razstava izbranih del iz izjemnega Mihe- ličevega opusa, Id jo ptujskemu muzeju posreduje Moderna ga- lerija v Ljubljani, bo do 12. marca odprta v razstavnih prostorih na ptujskem gradu in v Miheličevi galeriji. Razstavo bodo spremljala predavanja, likovne delavnice in drugi programi za mladino ter javna vodstva. France Mihelič, ena osrednjih osebnosti slovenskega slikarstva in tudi ptujski častni občan, je naše mesto zadnjikrat obiskal ob svoji devetdesetletnici, ko je imel ob visokem življenjskem jubileju razstavo v starem obrambnem stolpu ob Dravi. Leta 1997 so umetniku posvetili več razstav po mestih na različnih koncih Slove- nije, slikar sam pa si je najbolj želel retrospektive v Moderni ga- leriji v Ljubljani, v osrednjem slo- venskem muzeju moderne umet- nosti. Ljubljanski galeristi so razstavo uvrstili v program za leto 1999, novembrske otvoritve pa umetnik žal ni več dočakal. Za razstavo v Moderni galeriji je Pokrajinski muzej Ptuj prispeval veliko gradiva. V našem mestu hranimo večino Miheličevih na- jboljših grafičnih listov, lani pa so slikarjevi otroci Alenka Puhar, Maja Dolanc in France Mihelič ml. muzeju poklonili 2440 risb, 97 skicirk in 30 grafik iz umetnikove zapuščine v ateljeju na Aškerčevi- 15 v Ljubljani. Zaradi ptujskega prispevka pri organizaciji razstave in še posebej zaradi povezanosti našega mesta s Francetom Mihe- ličem izbor del iz ljubljanske razstave selimo na Ptuj. Lojze Gostiša, avtor treh obsežnih mo- nografskih knjig o Francetu Mi- heliču, avtor retrospektivne razstave in spremljajočega katalo- ga, je postavitev na Ptuju prilago- dil posebnostim naših razstavišč ter poudaril ptujski del Mihe- ličevega opusa. Kar nekaj slik, ki na razstavi predstavljajo Mihe- ličevo ptujsko dobo, je v zasebni lasti Ptujčanov. Tako je Gostiša v eni od dvoran v drugem grajskem nadstropju razstavil dela, ki so nastala v času Miheličevega službovanja na ptujski gimnaziji, v sosednjem prostoru pa izbrane grafične liste ter zaporedno odtisnjene liste za sloviti lesorez Obisk (1957), ki tvorijo didak- tično zaokroženo celoto. V ro- manskem palaciju so predstavlje- ne tapiserije, ki jih je v sedemde- setih in osemdesetih letih po Mi- heličevih slikah stkala Etelka To- bolka v Novem Sadu. V Mihe- ličevi galeriji so v pritličju razgrnjena realistično uglašena dela, kakršna je umetnik slikal po drugi vojni do študijskega bivanja v Parizu (1950), ki pomeni veliko prelomnico v njegovem opusu. V nadstropju Miheličeve galerije pa so zbrane najboljše slike iz se- demdesetih let, ko se je umetnik povsem predal fantaziji in nadrea- lističnemu svetu demonov. Hkrati z razstavo bo odprt tudi grafični kabinet Franceta Mihe- liča. Izjemna donacija Mihe- ličevih risb in grafik je urejena v študijsko zbirko v drugem grajskem nadstropju, kjer bo na voljo uporabnikom vsak ponedel- jek in torek od 10. do 13. ure, iz- ven tega časa pa po predhodni na- javi (tel. 062 787 92 40 in 062 748 03 50). Takšen je bil namen dona- cije. Dediči so želeli ohraniti očetove grafike in risbe kot celovit korpus, ki razkriva Miheliča kot dovršenega grafika in risarja. Izjemnost Miheličeve grafike je znana. Že v letu 1932 je za litogra- fijo iz študentskih let prejel nag- rado na ljubljanskem velesejmu. Vrh njegove grafike predstavljajo petdeseta in šestdeseta leta. Z izjemnim ciklusom lesorezov in jedkanic Kresna noč (1955, 1959- 60) se je uveljavil v mednarodnem prostoru kot liričen in tenkočuten nadrealist, za triptih Okna noči (1959) pa je bil nagrajen tudi na ljubljanskem mednarodnem gra- fičnem bienalu. Risbe so nepogrešljiv člen v razumevanju Miheličevega opusa. Cenili so jih že Miheličevi profe- sorji na zagrebški akademiji, o njih je pisal France Štele (1963), enakovredno so zastopane v vseh treh knjigah Gostiševe monogra- fije o slikarju, lani pa so bile od- mevno predstavljene na dveh ljubljanskih razstavah, v Galeriji Društva slovenskih likovnih umetnikov in na retrospektivi v Mod'erni galeriji. Mihelič je bil neutruden risar, suvereno je obvladoval vse risarske tehnike, tonsko bogastvo pa je morda na- jbolj izrazito v risbah z ogljem. V času razstave bodo občudoval- ci Miheličevega opusa in prijatelji ptujskega muzeja povabljeni na tri predavanja, ki bodo predstavila kulturno nadvse živahna ptujska leta tik pred drugo vojno. Marjeta Ciglenečki bo govorila o Mihe- ličevi ptujski dobi (v četrtek, 10. februarja), Irena Mavric o ptujskem gledališču (v četrtek, 17. februarja) in Darinka Čretnik o Antonu Ingoliču (v četrtek, 9. marca). Otroci se bodo lahko ude- ležili dveh likovnih delavnic pod vodstvom muzejske pedagoginje Metke Stergar (ob dveh vikendih, 19. in 20. februarja ter 11. in 12. marca). Ko bodo otroci v peda- goški sobi na ptujskem gradu risa- li s trstiko in odtiskovali s šablo- nami, se bodo odrasli lahko ude- ležili javnega vodstva (Marjeta Ciglenečki). Poskrbljeno pa bo tudi za skupinske obiske šolske mladine. Marleta CIgleneiki France Mihelič na sprejemu pri ptujskem županu, 1997 France Mihelič: Kurenti, flomaster, črna kreda I France Mihelič: Kronist, flomaster Foto Boris Farič FILMSKI KOTIČEK Oropaj poliiijsko postajo (BlueStreak) Komedija, ki vas bo nasmejala? Že mogoče. Toda čisto verjetno je, da ste podobno videli prejšnji teden na televiziji, ali pa je morda na sporedu nocoj. Zakaj bi se torej napotili v kino zaradi čisto povprečne ko- medije? Izkušeni tat nakita Logan (Martin Lavvrence) za las uide smrti pri skrbno načrtovanem ropu diamanta. Preden pa ga ujame policija, Loganu uspe pobegniti v bližnjo novogradnjo, kjer dragulj skrije v zračnik. Dve leti kasneje Logan pride iz zapora in se nemudoma odpravi do svojega skrivališča. Toda novogradnja je sedaj policijska postaja, diamant pa je skrit v zračniku ženskega stranišča... Policaji so butasti (smo že ugotovili v policijskih aka- demijah), smešne situacije, kjer se sperma pojavlja na čudnih mestih (se spomnite gela za lase v filmu Nori na Mary?), akcija, v katero je vpleten humor (že videno v filmih tipa Smrtonosno orožje) skratka film Oropaj policijsko postajo nam na področju humorja ne prinaša nič originalnega. Seveda to velja tudi za celotno vsebino z zapletom vred, ob katerem vam ne bo zastajal dih in ne boste doživljali večjih pretresov. Boste pa se smejali. Seveda, intenzivnost vašega smeha je obratno sorazmerna z vašimi leti, prioritetni položaj pa brez dvoma pripada osnovnošolcem. Zelo pozorno od hollywoodskih studiev, da nam od časa do časa postrežejo s kakšno komedijo. Saj ves- te, ob današnjem stresnem vsakdanjiku je dobro, da se sprostimo in malo nasmejimo. Čeprav se morda zdi, da smo podobne stvaritve že enkrat videli, le da so delčki iz različnih filmov sestavljeni na nov način, se vseeno ne smemo pritoževati. Spomnimo se takih komedij, kjer se sploh ne smejimo (pomislite na Aus- tina!). Potemtakem je že bolje, da se predamo preiz- kušenemu, a zato zanesljivejšemu receptu. In odgovor na vprašanje, zakaj bi morali v kino zaradi tako povprečne komedije? Moram priznati, da ga ni- mam. Morda pa se niste obrnili na pravo osebo. Za mnenje raje povprašajte kakšnega osnovnošolca in prepričana sem, da vam bo naštel več razlogov, kot bi jih lahko spravili v naš Filmski kotiček. Nataša Žuran TEDNIKOVA KNJIGARNICA Prešetnove pesmi v slikanUah Zapisati kaj novega in zani- mivega ob SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU ni enostavno, saj je bilo o Prešernu toliko napisanega in povedanega. In »kultur- nih« domislic so te dni polna usta tudi tistih, ki jim je umetnost sicer deveta briga. A 200-letnlca pesnikovega rojstva je tako žlahtna (v nasprotju z vsakoletnim praznovanjem pisateljeve smrti), da ji namenjam današnjo Tednikovo knjigar- nico z zapisom o Prešerno- vih pesmih v podobah za mlade bralce. Leta 1984 je založba Mla- dinska knjiga v zbirki Levi devžej (urejal Niko Grafenau- er) izdala in založila Uvod h krstu pri Savici. Knjiga - slika- nica ima na šestnajstih stra- neh pet celostranskih in devet manjših črno-belih ilustracij Rika Debenjaka. Knjiga je nas- tala po natisu iz teta 1950 in je bila izdana v 8000 izvodih. Leta 1985 je Prešernova družba začela izdajati nešteto knjižno zbirko Poezije dr. Franceta Prešerna v besedi in sliki. Zbirka je pridobila do dva knjižna naslova letno vse do leta 1990. Prva slikanica Po- vodni mož z ilustracijami Jelke Reichman je bita natisnjena kar v 20.000 izvodih. Slikanica šteje osemnajst strani s ce- lostranskimi ilustracijami, ki so v prepoznavnem in otrokom tako vabljivem slogu. Leta 1986 sta izšli dve slika- nici in pri projektu začne so- delovati podjetje Lesnina. Krst pri Savici je ilustriral Ivan Sel- jak-Čopič (34 celostranskih ilustracij, flomastri) in šteje šti- riinsedemdeset strani. Knjiga je izšla v 20,000 izvodih. Dru- ga slikanica tega leta je Zme- rom svojo goni slavček, ki jo je ilustrirala Irena Majcen. Slikar- ka je skrbno okrasila, uokvirila pesmi ter oplemenitila izdajo z dvanajstimi celostranskimi ilustracijami (tempera). Slika- nica ima šestindvajset strani in je izšla v 15.000 izvodih in za- jema pesmi Orglar, Ribič in Judovsko dekle. Leta 1987 je bila dosežena najvišja naklada posamezne slikanice: Pesem od lepe Vide z ilustracijami Jelke Reichman je dosegla 35.000 izvodov. Prešernova prepesnitev stare ljudske balade obsega dva- jset bogato in umetelno posli- kanih strani. Izdajo je podprla Lesnina. Istega leta izide še Sonetni venec z ilustracijami Dunje Kofler. Slikanica dvaintridesetih strani je bita natisnjena v 20.000 izvodih. Sledi teto predaha in leta 1989 zopet izideta dve imenit- ni slikanici: Zdravilo ljubezni in Dohtar, ti jezični dohtar. Tudi pri teh izdajah Je sodelovalo podjetje Lesnina. Prvo je ilust- rirat Rudi Skočir, drugo pa Klavdij Palčič. Prva (Ženska zvestoba, Zdravilo ljubezni) ima osemintrideset živahno ilustriranih strani in je izšla v 13.000 izvodih: druga (Dohtar, Od železne ceste, Mornar) ima šestindvajset strani z du- hovitimi podobami v mešani li- kovni tehniki in je izšla v 18,000 izvodih. Naslednja knjiga iz zbirke Poezija dr. Franceta Prešerna v besedi in sliki nosi letnico iz- daje 1991. Leanoro je strašlji- vo poetično ilustrirala Marija Lucija Stupica. Knjiga ima šes- tintrideset strani, ki so poslika- ne z vrhunskimi podobami cenjene avtorice. V zbirki sledi sedemletni od- mor, ko leta 1998 izide jubile- jna slikanica Sveti Senan (Sve- ti Senan, Nuna in kanarček). Knjigo je ilustriral Bogdan Grom in je izšla ob slikarjevi osemdesetletnici. S to slikani- co (28 strani) je založba počastila še petinštiridesetlet- nico obstoja. Zadnji knjigi iz zbirke nimata navedene naklade in tudi podjetje Lesnina ni več sode- lovalo pri izdajanju. To sta tudi knjigi, ki jima je bil odmerjen davek od prometa, česar so bile ostale izdaje oproščene. Tako zajema zbirka doslej deset odličnih knjig in upati je, da bo založba nadaljevala zbirko, ki si je priljubila otro- kom in odraslim ter je dra- gocena zakladnica umetniško celostnih knjižnih izdaj. Vabih na Pravliiino uro Danes, v četrtek, 3. 2., vabi- mo ob 17.uri v pravljično sobi- co mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Pridite in izvedeli boste, KAJ IN KAKO MELJE MLINČEK. Vabljeni so otroci s copatki od četrtega teta dalje. Ullana Klemenili TEDNIK - Četrtek, 3. februar 2000 5. PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / VIKTORINOVI VEČERI ioie Krašovet: Pofi do sprave Društvo izobražencev Svetega Viictorina Ptujsliega je ob kul- turnem prazniku pripravilo v petek, 4. februarja, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju srečai^e z aka- demikom Jožetom Krašovcem na temo »>Poti do sprave« v luči Bibiče ter tudi o spravnih dejanjih v slovenski stvarnosti. Teolog, jezikoslovec, filozof in humanist ter eden najmlajših slovenskih akademikov Jože Krašovec (od 1991 izredni, 1995 redni član SAZU, od 1993 član evropske akademije) je bil rojen 20. 4. 1944 pri Sveti Emi. Osnovno šolo je obiskoval v Podčetrtku, srednjo v Vipavi, teologijo pa v Ljubljani in Mari- boru ter bil posvečen v duhov- nika 29.6. 1969. Sledili so štirje doktorati. Je profesor na teo- loških fakultetah v Ljubljani in Mariboru. Ker je bil v osmem razredu predsednik pionirske organizacije, so krajevni partij- ski mogočneži pritiskali na rav- natelja, naj bi mu ne izdal spričevala, saj bi mu s tem pre- prečili odhod v srednjo vipav- sko šolo, ki je bila že takrat ne- kaka škofijska gimnazija. Bilo je pet bratov duhovnikov, od kate- rih so ostali v poklicu štirje. Prvi doktorat je zagovarjal v Rimu v nemškem jeziku (Meri- zem v biblični hebrejščini), dru- gega v angleščini v Jeruzalemu (Antitetična struktura v bi- blični hebrejski poeziji), tretje- ga v francoščini na Sorboni (Božja pravičnost v hebrejski Bibliji), četrtega s podobno te- matiko v Parizu na Katoliškem inštitutu. Predaval je na več znanstvenih ustanovah po sve- tu, med drugim v Cambridgeu. Obvlada ali se sporazumeva v večini slovanskih, germanskih in romanskih jezikov, latin- skem, hebrejskem, grškem, uga- ritskem, feničanskem, aramej- skem idr. Pri znanstvenem delu uporablja 11 jezikov. Bil je vod- ja prevajalskega projekta Biblije (v sodelovanju s protestanti in pravoslavnimi), ki spada med enega najbolj komentiranih iz- daj na svetu, ter Mednarodnega simpozija »Interpretacija Svete- ga pisma« (sept. 1996, tudi zbor- nik s 1909 str.). Ko pregledujemo njegova dela, omenimo prevode, kot so Uvod v Sveto pismo Stare zave- ze (1974), Uvod v Sveto pismo Nove zaveze (1982), Biblični leksikon (1984) Kazen in odpuščanje. Pravičnost v Sve- tem pismu in evropski kulturi (1998), Nagrada, kazen in odpuščanje (1999), ki tudi obse- ga čez 1000 strani. Okrog 1981 so ga zaradi izraza »borbeni ateist« v predavanju »S Svetim pismom v tretje tisočlet- je« postavili pred sodišče. Nje- govi članki o spravi, odgovor- nosti ter soodgovornosti pred Bogom in ljudmi, odpuščanju in solidarnosti v zadoščevanju (podobni so tudi naslovi njego- vih poznejših člankov) od mar- ca do maja 1998 so zbudili v ateističnih krogih (Ivanič, Gra- dišnik ...) kaj odklonilne, včasih skrajno žaljive in enostranske odmeve in itak že poleg vses- plošnih napadov na katoliško Cerkev še poglobili delitev du- hov v Sloveniji. Po drugi strani pa se v resnih znanstvenih kro- gih, pa tudi pri novinarjih, ne glede na versko pripadnost priz- nava njegova velika strokov- nost, umirjenost, širina ter strpnost in tudi taki neokusni ugovori so marsikdaj potrebni, saj po eni strani postavijo tudi velikega strokovnjaka na trdna realna tla, ga osvobajajo pretira- ne samozadostnosti, ga učijo, da ni nihče prerok v svoji domovi- ni, ga delajo ponižnejšega, po drugi strani pa ga ohranjajo vi- talnega za poglobljena razisko- vanja. Prav zaradi tematike, izvrst- nega spoznavanja starih ljud- stev, njihovega načina razume- vanja medsebojnih odnosov, pa tudi odnosov med ljudmi in Bo- gom, smislu življenja idr. je toli- ko vprašanj, ki so trajna ter so veljala v starem svetu, kot so veljala v srednjem in novem veku ter bodo tudi za prihodnje rodove, vsem znanstvenim in tehničnim dosežkom nakljub! Kajti še vedno lahko pritrdimo Pridigarju: »Kar je bilo, bo spet, kar se je zgodilo, se bo spet zgo- dilo, nič ni novega pod soncem. Kaj je, o čemer bi se reklo: 'Glej, to je novo!' Bilo je že zdavnaj, v vekih, ki so bili pred nami.« V glasbenem utrinku bosta nastopali z violinama obetavni dijakinji Glasbene šole Barbara Šenveter in Daša Savič pod vodstvom profesorice Metode Gregi Trop. EJ. TRNOVSKA VAS / OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Vabilo na likovno razstavo Tudi v Trnovski vasi bodo slovesno obeležili slovenski kultur- ni praznik. Tako pripravljajo razstavo likovnih del, katere ot- voritev bo v petek, 4. februarja, ob 19. uri v avli zdravstvenega doma v Trnovski vasi. Na njej razstavljata svoja dela Danilo Muršec in Stanko Kolednik oba domačina. Danilo Muršec je učitelj li- kovne vzgoje in se ukvarja s sli- karstvom, grafiko, kiparstvom in oblikovanjem. Slika predvsem v tehnikah akvarel, pastel, gvaš in akril. Ukvarja pa se tudi s postavitvami razstav. Zadnja, ki jo je postavil na Ptu- ju, je bila zelo odmevna in je imela naslov »Janez Puh člo- vek, ki je svet obrnil na glavo«. Na razstavi se bo predstavil tudi s slikami iz ciklusa STARE HIŠE, ki jih je izdal na dobro sprejetih stenskih koledarjih in novoletnih voščilnicah za leto 2000. Stanko Kolednik je manj poznan v teh krajih, saj prihaja iz Koč (že nekaj let živi in ust- varja v Bišečkem Vrhu). Ukvar- ja se z rezbarstvom, je samouk in že kot otrok je ob dedku vzljubil rokodelsko dejavnost. Kako izbrati primeren les, kako ga obdelati, mu dejansko vdihn- iti dušo - vsega tega, kot pravi, se je naučil po ustnem izročila. Tako smemo zatrditi, da v rez- barstvu še vedno vlada cehovska zaprtost, ljubosumno skrivanje poznavanja te dejavnosti, kar pa privede do izredno lepih domi- selnih in predvsem dovršenih umetniških izdelkov. Oba avtorja in njuna dela so predstavljena v zloženki, ki jo je ob tej slovesnosti izdala občina Trnovska vas. Razstavo si bo možno ogledati do začetka mar- ca. Zmagoslav Šalamun GORNJA RADGONA / PRVI TRSTENJAKOVI DNEVI | V Gornji Radgoni so konec minulega tedna pripravili prve Trstenjakove dni v čast in spomin velikemu možu slovenske novejše zgodovine, doktorju filozofije in psihologije, predvsem pa rojaku iz Rodmošcev dr. Antonu Trstenjaku. Dvodnevno dogajanje je v novi Trstenjakov dom v mesto ob Muri pritegnilo številne intelektualce od blizu in daleč. Prve Trstenjakove dneve sta tokrat pripravili župnija sv. Pe- tra iz Gornje Radgone in občina Gornja Radgona. S predavan- jem na temo Človek - bitje prihod- nosti je dogajanje v petek pričel dekan ljubljanske teološke fa- kultete dr. Anton Stres in med drugim poudaril, da je dobro biti človek ter da človek ima prihodnost, ki jo je vredno žive- ti, podobno kot je v svojih šte- vilnih psiholoških delih večkrat zapisal tudi dr. Trstenjak. Roja- ku iz Rodmošcev so v soboto po- svetili še mašo v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni, ki jo je daro- val mariborski škof dr. Franc Kramberger. Osrednja prireditev tokratnih dni je bila slovesna akademija z blagoslovitvijo Trstenjakovega doma in otvoritvijo doprsnega kipa akademika, delo akadem- skega kiparja Marjan Keršiča - Belača iz Ljubljane. S pesmijo in glasbo so program obogatili pevci mešanega pevskega zbora tamkajšnje župnije in mladi skavti. Lik akademika, predvsem pa preprostega rojaka je v svojem govoru orisal rektor mariborske univerze dr. Ludvik Toplak, Trstenjaka pa so se v govorih pred zares številno pu- bliko v novem in sodobno opremljenem večnamenskem domu dotaknili še domači žup- nik in dekan ljutomerske deka- nije p. Andrej Zrim, radgonski župan Miha Vodenik in škof dr. Franc Kramberger. Vrhunec je prireditev doživela s podpisom pisma o dobri na- meri, v katerem se podpisniki mariborske univerze, domače župnije, občine Gornja Radgona in Ustanove dr. Antona Trsten- jaka, ljubljanske univerze ter Inštituta Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in an- tropohigieno (rektor ljuljanske univerze dr. Jože Mencinger in predstojnik inštituta dr. Jože Removš sta se sicer opravičila in bosta pismo podpisala naknad- no) med drugim strinajo, da bodo študijske Trstenjakove dni enkrat letno pripravljali tudi v bodoče, da bo Trstenja- kov dom služil potrebam pasto- ralnega, kulturnega, znanstve- nega in umetniškega delovanja za potrebe domače župnije in širše Slovenije ter da se program dejavnosti uveljavlja v interesu kulturnih in razvojnih potreb občine Gornja Radgona in Slo- venije. Podpisniki so si bili enotni, da Inštitut Antona Trstenjaka prispeva izvode svoj- ih izdaj za knjižnico novega doma. Ob koncu slovesnosti so donatorjem pri izgradnji doma podelili še plakete in darila, udeleženci pa so srečanje v spo- min pred štirimi leti umrlega dr. Antona Trstenjaka sklenili v kleti Pod slapom nedaleč od župnije in Trstenjakovega doma. Anemari Keke< "Na ljudi moramo gledati tako kakor na sebe same: imajo dobre in slabe lastnos- ti. Zavedati se moramo ved-i no, da nosi človek tudi svoje | največje vrednote in kreposti v prsteni posodi, ki se lahko vsak trenutek razbije." (iz dela dr. Antona Trstenjaka Človek v ravnotežju) Doprsni kip akademika Trstenjaka sta odkrila dr. Lud- vik Toplak in Miha Vodenik 6 četrtek, 3. februar 2000 - TEDNIK REPORTAŽE PTUJ / NOVE HUMANITARNE AKCIJE SEKCIJE GRADBINCEV PRI OBMOČNI OBRTNI ZBORNICI Hova hiška, dimnik, oplesk stanovania v Prešernovi še pred uspešnim zaključkom humanitarne akcije udeležen- cev prvega državnega telunovanja siikoplesl^rjev Slovenije, Id so na novo popleskali prostore nekdanjega otroškega oddellui ptujske bolnišnice za potrebe negovalne bolnišnice, je po- budnik tekmovanja in eden glavnih organizatorjev, sicer pa predsednik sekcije gradbincev pri Območni obrtni zbornici Ptuj Branko Goričan napovedal, da bodo v letu 2000 pomagali obnoviti stanovanje ali bivalne prostore vsaj eni socialno šibki družini. Ker niso želeli delati na pamet, prav tako niso želeli pomagati tam, kjer je doma alkohol, so se obrnili na ptujski Center za socialno delo, kjer so jim predlagali, da bi pomagali rejencu Smiljanu Roškarju, ki si že od nekdaj želi obnoviti se- daj že močno načeto domačijo na Turškem Vrhu 64, Roziki Pintarič, ki jesen življenja preživlja osamljeno v Brezovcu 30 in bi potrebovala vsaj novi dimnik, in družini Holc iz Ptuja, ki ii bodo na novo popleskali stanovanje. 13. in 21. januarja smo se na terenu seznanili z lokacijami bodočih humanitarnih ak- tivnosti, ki jih sekcija sama ne bo mogla v celoti izvesti, zato pričakuje pomoč obrtnikov iz drugih sekcij območnih zbor- nic, podjetij, posameznikov in občin, kjer bivajo prizadeti; predvsem sta to občini Gorišnica in Zavrč. Kot je pove- dala socialna delavka Anka Feguš, ki dela na tem terenu, je občina Gorišnica nazadnje po- magala Roziki Pintarič z novim štedilnikom, na novo pa ji je zasteklila tudi okna. Sedaj ji je potrebno pomagati z dimnikom po "predpisih", da se ji ne bo ka- dilo, pa tudi stene obeh prosto- rov, ki sestavljajo to skromno hiško na Brezovcu 30 brez elekt- rike in vode, potrebujejo sanaci- jo. Rozika je že od nekdaj samo- tarka in živi svoje življenje v družbi mačk in kokoši. Kot je povedala njena dolinska soseda Micika Gavez v Cirkulanah 15, ki ji ni vseeno, kaj je z njo, in ji tudi priskoči na pomoč, ko je treba, je njeno življenje ena sama kalvarija. Celo življenje je trdo delala, pot jo je vodila od enega kmeta do drugega. Druge- ga kot delo in garanje od jutra do poznega mraka ni poznala. Opeko in drugi potrebni mate- rial za hiško si je kupila za težko prigaran denar, pred tem pa si je po porušitvi prejšnjega doma sama iz blata zbutala skromno streho nad glavo. Pri prenosu opeke so ji pomagali cirkulanski šolarji. Preživlja se s starostno kmečko pokojnino. S svojega "vrha" ni nikoli hotela, tudi v dom ne želi, prav tako ni "spre- jela" gospodinje na domu. Zato pa jo pogosteje obiskuje social- na delavka Anka Feguš, s katero jo vežejo trdne in zaupne vezi in je povedala, da za njen topli obrok dnevno skrbijo Črnivčevi: sin Stanko ji kosilo, ki ga skuha njegova mama, pri- nese vsak dan, prav tako svežo vodo v plastični posodi, ob veli- kem snegu pa naredi tudi pot do hiše. Kljub revščini, ki še vlada v Halozah, sosedska pomoč tod ni zamrla. Socialna delavka Anka Feguš je Roziko tudi že prepričala, da bo tisti dan, ko bodo v njeni hiški zidarji, preživela pri Miciki Gavez. Kljub osamljenosti pa Rozika zavzeto prebira časopise, od ne- davnega ji dela družbo tudi naš Tednik. Na tekočem želi biti z vsemi dogodki. V svoji samoti pa je tudi zelo občutljiva, zato ji ni vseeno, kako bodo ljudje rea- girali, ko jo bodo zagledali v časopisu. Hudobnost namreč dobro pozna. SMILJAN BI RAD OBNOVIL SVOJO ROJSTNO HIŠO Iz Brezovca nas je pot vodila v Turški Vrh 72, kjer je doma re- jnica Smiljana Roškarja Jožica Kokot. Skupaj z njo smo prema- govali ledeno in precej strmo pot v Turški Vrh 64, kjer stoji častitljiva haloška hišica, v kate- ri se je začelo življenje Smiljana Roškarja, ki je piri šestih letih ostal sam, skrb zanj* pa je prevzela rejnica Jožica Kokot, ki je že takrat malega Smiljana zelo dobro poznala, saj ga je po- gosto varovala, ko sta njegova starša dobila takšno ali dru- gačno sezonsko delo. Smiljan je danes uspešen dijak drugega let- nika rudarske šole v Velenju, sošolci so mu zaupali tudi vo- denje razredne skupnosti. Življenje ga je hitro naredilo odraslega, trezno in zelo resno razmišlja o svoji bodočnosti, rad prisluhne težavam ljudi, saj se je z njimi srečal zelo zgodaj, predvsem pa je njegova želja, da bi ohranil domačijo, v kateri je sicer doživel malo lepih trenut- kov, a navezanost na to lepo haloško pokrajino je ostala. Ko- maj čaka, da pride pomlad, ko bo vse zeleno. S to lepoto bi rad seznanil veliko ljudi, o zgodovi- ni teh krajev veliko ve, tudi po zaslugi učiteljice na završki os- novni šoli Diane Bohak - Sabat. Smiljanovo najnežnejše otroštvo je bilo zaznamovano z alkoholom, saj je oče veliko pil. Mama je to nekaj časa prenašala, zatem pa si je poiskala drugega partnerja in odšla na Hrvaško tudi zato, ker je hrvaška državljanka. Na list papirja je napisala, da je odšla k neki pri- jateljici in da bo prišla takoj. "Potem pa je ni bilo več nazaj. Spominjam se, da sem bil sam doma. Zvečer se je vrnil oče, za- tem je skrb zame kmalu prevzel Center za socialno delo; šel sem h Kokotovim v Turški Vrh 72. Osnovno šolo sem najprej obis- koval v Zavrču, zatem v Ptuju, Cirkulanah, osmi razred pa sem že obiskoval v novi šoli v Zavrču. Za šolanje v rudarskem šolskem centru sem se odločil, ker je to bila moja želja že od nekdaj. Želel pa sem se tudi umakniti iz tega okolja, oditi vsaj za nekaj časa, da bi spreme- nil svoje življenje in okolje. Z mamo imava še stike, vendar me ni najbolj vesela, ne razumeva se najbolje. Mama ima tudi iz prvega zakona dva otroka, ki sta jo po 14 letih poiskala; tega ni bila najbolj vesela. Po mojem jo je to snidenje sicer prizadelo, vendar je vsaj na zunaj ostala trdna, solz na njenem obrazu ni bilo." Smiljan je trdno odločen, da bo ne samo končal triletno šolanje, ampak da se bo šolal tudi naprej, dokler bo mogoče, saj si želi nabrati čim več znan- ja, da si bo lahko poiskal dobro službo in ustvaril družino. Že v tem trenutku pa je njegova na- jvečja želja, da bi se njegova rojstna hiša začela urejati že se- daj. Do takrat, ko si bo lahko sam zaslužil, bo hiška, ki je nu- jno potrebna sanacije, še najbol- je bi jo bilo porušiti in na njenih temeljih zgraditi novo, propadla do konca. S tem se strinja tudi Smiljan, ki ga ob našem obisku sicer ni bilo doma, ker je bil v šoli v Velenju. Z njim smo se srečali v prostorih našega uredništva prejšnjo soboto. V hiški v Turškem Vrhu 64 je naj- lepše poleti, ko v idiličnem okolju haloških hribov preživi marsikatero lepo urico. Rad pa bi jih še več, tudi pozimi, zato pa za zdaj ni pogojev. "Ta hiša mi veliko pomeni, nanjo me vežejo številni spomini: na očeta, strica. Morda je v njej za- pisano celo moje življenje. Tudi zato jo želim ohraniti." V Turški Vrh se Smiljan vrača iz Velenja vsakih štirinajst dni, včasih pogosteje, če ga pride is- kat rejničin sin Martin, ki si je družino ustvaril v Žalcu in je tudi njegov boter, a ga haloška zemlja vleče nazaj. Smiljan rad posluša glasbo, rad pomaga re- jnici, rad pa ima tudi vse pospravljeno, kar je med njego- vimi vrstniki sicer redkost. Okoli hiške v Turškem Vrhu si je že nasadil nekaj malega sadnega drevja, smrekice pa je zasadil še oče. Haloze so za Smiljana najlepši kraj, kraj, kjer je pognal koreni- ne in kamor s bo, tako je prepričan, vedno rad vračal. Za stalno pa se bo zagotovo vrnil na jesen svojega življenja. Smil- janova želja je tudi, da bi se us- pel uveljaviti na enem od področij, ki so mu blizu. Vsi mu pravijo, da je zelo bister, da ima lep glas, vendar sam pravi, da tega daru ne more in ne zna uveljaviti. Morda potrebuje ose- bo, ki ga bo znala motivirati in voditi. Zelo blizu pa so mu tudi ljudje; včasih je želel, da bi post- al psiholog, pa tudi socialni de- lavec, svetovalec. V njem tli ne- nehna želja, da bi pomagal lju- dem. "Znam prisluhniti lju- A dem!" Bodo tudi oni znali pris- " luhniti Smiljanu? Svojo življensko zgodbo bo predstavil tudi na straneh Nedeljskega, v rubriki Iskrice Nedeljskega. Tretja akcija sekcije gradbin- cev pri Območni obrtni zborni- ci Ptuj, v kateri so že obljubili pomoč pleskarji iz Maribora, ki se sicer prvega državnega sreča- nja slikopleskarjev niso ude- ležili, bo pleskanje stanovanja pri Holčevih v Prešernovi ulici v Ptuju. Branko Goričan in Ivan Slaček, pa tudi naše uredništvo pričakujemo, da se bo v vse tri humanitarne akcije vključilo čim več ljudi in da bomo s skup- nimi močmi naredili nekaj dobrega, koristnega, kar bo lju- dem, o katerih pišemo, prineslo novo upanje na boljši jutri. Majda Goznik ivan Slaček in Branko Goričan, podpredsednik in predsednik sekcije gradbincev pri Območni obrtni zbornici Ptuj, merita, da bo lažje sestaviti predračun potrebnih sredstev oziroma gradbenega materiala Rejnica Jožica Kokot: "Smiljanu moramo ures- ničiti njegovo največjo željo, fant si to zasluži." Rozika v pogovoru s socialno delavko Anko Feguš. Med njima so se spletle trdne in zaupne vezi, čep- rav Rozika na splošno ljudem ne zaupa in raje živi svoje samotno življenje v družbi mačk in kokoši. Dvakrat tedensko pa se kljub 85 letom še poda v dolino po nakupih, tudi zato da kupi mleko in kloba- se za mačke. Fotografije: Črtomir Goznik V ospredju hiša iz blata, ki je po porušitvi prejšnjega doma bila nekaj čaka dom Rozlke Pintarič iz Brezo- vca 30; danes v njej bivajo kokoši Smiljan Roškar. Foto: Anemari Kekec Hiša na Turškem Vrhu 64, ki bi jo Smiljan Roškarj želel obnoviti ali na novo zgraditi. Sam ne bo zmo-' gel, s pomočjo donatorjev pa bi šlo. Ob hiši iz blata si je pred leti Rozika zgradila dom iz opeke. Pri prenašanju opeke, do hiške na vrhu kar strmega hriba namreč vodi le peš pot, so pomagali tudi cirkulanski šolarji TEDNIK - Četrtek, 3. februar 2000 7 PO NAŠIH KRAJIH GORIŠNICA IN MARKOVCI / JAVNA RAZPRAVA IN RAZGRNITEV NAČRTOV HITRE CESTE Kje in kako bo tekla glavna testa G2 Del projektnega načrta z vrisanimi odseki in predvidenimi variantami trase nove glavne ceste G2; vrisani so tudi tri predvidene variante mostov čez ptujsko jezero Ob razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za glavno cesto Hajdina - Ormož oziroma za okoli 16-kilometrski odsek Markovci - Gorišnica - Ormož in presoji vplivov te ceste na okolje sta bili v torek, 25. januarja, javni razpravi najprej v občini Gorišnica in zatem v občini Markovci. Poleg županov občin so se je udeležili predstavniki DARS iz Ljubljane, podjetij Urbis in Inženir DDC iz Maribora, Dolenjske pro- jektive iz Novega mesta, svetniki ter seveda občani; v Marko- vcih jih je bilo bistveno več kot Gorišnici. Javna razgrnitev in razprava o trasi te ceste traja še do 10. februarja. Do takrat je treba na območju obeh občin zbrati konkretne predloge in jih posre- dovati načrtovalcem trase. Zadnjo besedo pri tem bosta imeli ministrstvo za promet in zveze ter ministrstvo za okolje in prostor. GOMSNICA • Zahtevajo zagotovitev prometne varnosti Na razpravi v kinodvorani v Gorišnici se je zbralo okoli 30 občanov, ki so z zanimanjem prisluhnili vodji projekta Rajku Strguljcu iz mariborskega Urbi- sa, ki jim je podrobneje predsta- vil predvidene variante trase no- ve glavne ceste, terminski plan gradnje ter strokovno presojo vplivov novogradnje na okolje (hrup, zrak in podtalnica). Tako smo uvodoma slišali ne- katere že znane podatke, da gre za 15 km dolgi odsek glavne ces- te od Ormoža prek Gorišnice do Markovcev; da naj bi že junija letos pričeli gradnjo 10 km dol- gega odseka te ceste od Ormoža do Gorišnice, kar naj bi trajalo predvidoma 2 leti, tako da bi gradnjo zaključili leta 2002, pri- hodnje leto pa naj bi pričeli gradnjo krajšega 5 km odseka te ceste od Gorišnice do Markov- cev. Ta odsek naj bi gradili pri- bližno 14 mesecev, tako da bi ga končali sočasno z ormoškim. Na novi glavni cesti ne bo cestnins- kih postaj, saj cestnine ne bodo pobirali. Po končani gradnji naj bi izvajalec od občanov pridobil izjavo, da ni med gradnjo ničesar poškodoval ter da nima več do njih nobenih obveznosti. Po predstavitvi so se v razpra- vo vključili tudi nekateri kraja- ni. Janez Horvat iz Zagojičev je povedal, da občani nove ceste niso najbolj veseli, saj bo tako kot pred leti kanal hidroelek- trarne spet globoko zarezala v njihovo zemljo in še bolj razde- lila njihove njive in travnike ter tu in tam kakšen gozdiček. Za- nimalo pa ga je, kaj bo s stavba- mi, ki stojijo na predvideni tra- si, koliko hiš bo zaradi gradnje treba porušiti, ter kaj bo z zem- ljišči. Na območju občine Gori- šnica je za preselitev predvide- nih 7 hiš, pravna podlaga za od- kup objektov in zemljišč pa bo odlok o lokacijskem načrtu, ki naj bi bil sprejet aprila ali maja. Zatem bodo lahko pričeli skle- pati kupoprodajne pogodbe, tako da predvidevajo pričetek odkupa zemljišč šele v letošnjih jesenskih mesecih. S stališči vaškega odbora Za- gojiči je zbrane dodatno sezna- nil predsednik vaškega odbora Igor Horvat in poudaril, da kra- jani zahtevajo zagotovitev pro- metne varnosti in čim manj ne- gativnih vplivov na okolje. Predsedstavnik lovske organi- zacije Slavko Galinec je ugoto- vil, da bo nova cesta zagotovo vplivala tudi na življenjski pros- tor divjadi, zato ga je zanimalo, ali bo ob novi cesti tudi ograja, ki bi preprečevala pobijanje di- vjadi, in kdo bo odgovarjal za škodo po divjadi. Slišali smo, da ograja žal ni predvidena, ker ne gre za avtocesto, po drugi strani pa naj bi prehod divjadi do ceste preprečeval že kanal hidroelek- trarne. V nadaljevanju so kraja- ni opozorili še na čimboljšo os- vetlitev križišč in podvozov, saj je ob povečanju prometa to nuj- no. Ob koncu se je predstavljal- cem zahvalil gorišniški župan Slavko Visenjak in izrazil ve- selje nad dejstvom, da jim je us- pelo, saj se je ob podpori države zadeva vendarle premaknila in bo do gradnjo nove glavne ceste vendarle prišlo. "To cesto de- jansko potrebujemo in s strop- nostjo dialoga želimo, da se pro- jekt korektno izpelje. Občina bo vedno s svojimi ljudmi, z občani," je dejal. MARKOVCI • Večina razpravljavcev za južno varianto Dobro uro za gorišniško je bila javna razprava o gradnji glavne ceste še v občini Marko- vci. Sejna soba nad trgovino, kjer začasno gostuje občina, je bila za okoli 60 krajanov skoraj pretesna. Župan Franc Kekec je v uvodni predstavitvi pove- dal, da gre v bistvu za nadalje- vanje ceste od Slovenske Bistri- ce do Ormoža. Na območju ob- čine Markovci gre za del odseka Ptuj - Gorišnica do (po domače) Jožefa, saj odsek od Jožefa do Ptuja še ni povsem dorečen. Za traso nove hitre ceste so aktual- ne le tri glavne variante: A, B in C. Po mnenju večine krajanov, ki so s potekom že seznanjeni, pa tudi po mnenju stroke je na- jprimernejšaa varianta C, to je južna varianta. Vodja projekta Rajko Strguljc je pojasnil, da gre za cesto, rezervirano za motorni promet, in da bodo po njej lahko vozila vsa motorna vozila razen trak- torjev. Odsek ceste od Hajdine do Ormoža se začenja v križišču na Hajdini in se končuje z ob- voznico v Ormožu, ki je že zgra- jena. Trasa je razdeljena v štiri odseke; prvi je odsek Hajdina - Ptuj, drugi Ptuj - Markovci, tretji Markovci - Gorišnica in četrti Gorišnica - Ormož. Prvot- no so nameravali pričeti gradnjo iz obeh smeri, pa se je zalomilo zaradi arheoloških izkopavanj na Hajdini. Za odsek od Ormoža proti Gorišnici je doku- mentacija že v izdelavi, doreči je treba le še odsek od Markovcev do Ptuja. Do sedaj je bilo največ pozitivnih mnenj za južno vari- anto, ki naj bi bila speljana južno ob jezeru in naj bi ga prečkala z mostom pod jezom v Puhovo ulico. Tudi v tem primeru gre za dvopasovno cesto skupne širine 10 m. Eno hišo v Stojncih naj bi porušili, ob nekaterih hišah pa naj bi zgradili protihrupni zid. Med oceno vplivov na okolje pa smo slišali, da naj bi nova cesta imelo urejeno vodotesno od- vodnjavanje s čistilno napravo in vmesnimi zapornimi ventili. Cesta naj bi bila zgrajena do leta 2002, leta 2017 pa naj bi po njej vozilo dnevno okoli 10.000 avto- mobilov. Bogdan Breznar iz Družbe za državne ceste je povedal, da je bila ta cesta uvrščena v nacio- nalni program gradnje avtocest v Sloveniji že junija 1998 in naj bi po takratnih tečajih veljala 1,6 milijarde tolarjev. v razpravi so svetniki občine Markovci najprej spomnili, da gradnja te ceste zamuja že skoraj dve leti, ter opozorili na sklep občinskega sveta, da se mora za- četi gradnja mostu pod zaporni- cami, preden bo stekel promet po novi cesti, saj bi le tako zago- tovili, da se bo gradnja tam tudi nadaljevala. Sicer je bila razpo- rava zelo živahna, kljub temu pa dovolj enotna in konstruktivna, da so ob koncu izsluščili sedem najpomembnejših zahtev: da je treba ob gradnji ceste urediti ki- nete za namakanje zemljišč, da je treba urediti komasacije vseh deljenih zemljišč, da je treba urediti začasni promet med gradnjo po stari cesti, da je treba zagotoviti varnost prometa z gradnjo kolesarskih poti in pod- voza, da je treba rešiti problem dveh hiš v Stojncih, ki bi bile obkrožene s cesto, da je treba ce- lovito rešiti odkup zemljišča, ki bo ostalo težko dosegljivo med kanalom in novo cesto, ter slednjič, da se občani po do se- daj znanih podatkih nagibajo h gradnji variante C, ki je tudi s stališča stroke najprimernejša. M.Ozmec Vodja prijekta Rajko Str- guljc iz mariborskega Ur- bisa. Foto: M. Ozmec Bogdan Breznar iz Dru- žbe za državne ceste 8 četrtek, 3. februar 2000 - TEDNIK PO NAŠIH KRAJIH SVECNICA - PRAZNIK LUCI Sveiniški koledniki na obiska Včeraj je bila svečnica, praznični spomin na Marijo in malega Jezusa, ki je "luč v razsvetljevanju poganov". Svečnica je tudi zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, zato se z njim konča božična doba, ki so jo ves čas - od božiča do svečnice - pona- zarjale jaslice. Po svečnici jih pospravimo in začne se čas med letom. Svečnica je praznik luči in je prekrila poganska praznovanja. Rimljani so februarja praznovali praznik luperkalij, ko so se po uli- cah valile množice ljudi z gorečimi plamenicami. V drugih sprevodih, amburbalijah, pa so prav tako s plamenicami plašili in podili duhove rajnikov, ki jim je potekel čas obhoda na tem svetu. V krščanstvu pa ima svečnica svoj vzrok. V cerkvenem bogos- lužju je to praznik Marijinega očiščevanja. Po judovski postavi je namreč morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po po- rodu priti v tempelj in tam "daro- vati" ter se tako "očistiti". Cerkev, ki je uvedla na ta dan blagoslov sveč in obhod z gorečimi svečami, je upoštevala človeško naravo in starodavno izročilo. Šego je povzdignila v svet nadnarave, v cerkveni obred, v njem je "luč" prispodoba Mesije, ki "razsvetlju- je" človeštvo in mu razodeva smi- sel sveta in življenja. Na ta dan v cerkvi blagoslavljajo sveče, te pa so bile nekoč glavno cerkveno svetilo. Sveča je postala kristja- nom najbolj priljubljena žrtev, darovalci jih prižigajo na svetih krajih in tako predstavijo svojo pobožnost. Svoj simbolni pomen "večna luč naj jim sveti" ima tudi prižiganje sveč v spomin umrlim. Cerkev na svečnico blagoslavlja sveče, ki jih bo potrebovala v no- vem letu. Najžlahmejše so voščene sveče - voščenke. Te so tudi predpisane za cerkveno raz- svetljavo na oltarju pri maši; da- nes jih vse bolj zamenjujejo s svečami iz stearina in parafina. SVEČMŠKO KOLEDOVANJE - MOŠKA DOMENA v prejšnjem in še lep čas našega stoletja se je ohranilo koledovanje za cerkvene sveče, ki se je začelo nekaj dni pred svečnico, ko so zbi- rali vosek. V tem stoletju so njego- vo zbiranje zamenjali denarni prispevki, zanje pa je župnik ka- sneje nakupil potrebne sveče. Svečniško koledovanje je bilo sprva moško opravilo. Več fantov (ali mož) je med sv. Vincencem (22. januarja) in svečnico (2. fe- bniarja) hodilo o hiše do hiše in pelo "svečniško kolednico". Bili so pražnje oblečeni in s seboj so no- sili nekak oltarček na drogu. V ol- tarju je bil Marijin kip (včasih tudi slika). "Oltar" so dvignili do okna, da je luč posvetila v hišo, nakar so zapeli nekaj Marijinih pesmi. Domači so kolednike po- vabili v hišo, jih obdarili z denar- nim darom, ki pa danes ni več na- menjen svečam, ampak koledni- kom. Ponekod so jim podarili tudi "obredno pecivo", podobno pogačicam ali krapcem, kar pa se je že pozabilo. Počasi, predvsem pa po prvi voj- ni, ko je padlo veliko moških, so moške kolednike pričele zamenja- vati dekleta in žene. Skupina je vzela Marijin kip in dve sveči ter šla na pot. V vsaki hiši so postavi- le Marijo na mizo, prižgale na vsa- ko stran po eno svečo in zapele. Dobile so darila, enako kot moški. Razlika med ženskimi in moškimi svečniškimi koledniki je bila ta, da so moški peli pred hišo, dekleta in ženske pa so šle v hišo in zapele tam. Po svoje zanimive so tudi svečniške kolednice. V zbirki Karla Štreklja so skoraj vse iz Štajerske, vendar nas to ne sme zavesti, da koledovanja ob svečnici v drugih slovenskih po- krajinah ni bilo. Niko Kuret jih v svoji knjigi Praznično leto Sloven- cev navaja lepo število iz Dolenj- ske, kjer so podobno kot na Šta- jerskem svečniško koledovanje "prevzele" žensk^ nazadnje pa so začeli po koledi hoditi otroci. Svečniški koledniki so znani tudi na Gorenjskem ter na Koroškem, predvsem v Podjuni. Iz drugih slovenskih pokrajin o koledovan- ju v tem času ni poročil. Tako bi lahko sklepali, da šega tja pač ni prodrla. Zanimivo pa je to, da so besedila pesmi "potovala" iz ene pokrajine v drugo, povsod so jim dodajali nekaj svojega, jih peli v narečju določenega območja ter jih tudi sicer prilagajali duhu in okusu kraja. Svečniško koledovanje je po drugi vojni pričelo zamirati, ven- dar ne povsem in povsod. Tako imamo podatke, da so v podpo- horskih vaseh koledovali ob svečnici še v osemdesetih letih. Vse to pa želijo ponovno oživiti tudi v sedanjem času, vendar ne toliko zaradi nabiranja darov in denarja za sveče kot zaradi druženja ljudi. VREMENSKI PREROKI NA SVEČNICO Poleg zanimivih svečniških ko- ledovanj prof dr. Niko Ktu-et piše v Prazničnem lem Slovencev, da je svečnica po vsem Slovenskem važen vremenski dan. Tako so že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ob svečnici zapisali: "Na svečnico pride medved iz brloga vremena gledat, če je megleno, os- tane zimaj, če pa siie sonce, še en- krat zaspi;" ali: "Če na svečnico sonce na vedrini vzhaja, si skoplje jazbec jamo globlje." Znan je tudi pregovor: "Če na svečnico prej od sveče kane kakor od strehe, zarije se medved nazaj v brlog." Pa tudi brez medveda napovedujejo na svečnico vreme. "Če na svečnico prej od sveče kakor od strehe kane, bo topla pomlad" ali "bo skoro zime konec" ali "bo zgodnja vi^ed in dobra letina." Še nekaj pregovorov: "Če na svečnico sneži, bo vuzem lep, če pa ne sneži, bo grd." (Bela Kraji- na) Ali pa: "Cvetna nedelja bo snežena, če bo svečnica zelena." (vsa Slovenija) "Kolikor dni pred svečnico ptiči žgolijo, toliko dni po svečnici molčijo." Mogoče še ta dva vremenska pregovora: "Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena." "Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo." SVETNIKI POMLADIM če so imeli svetniki sredozimci (sv. Anton Puščavnik, sv. Boštjan, sv. Neža, sv. Vincenc) v ljudskem verovanju določeno vlogo tako pri vremenu kot sicer v življenu ljudi, je tako tudi s svetniki pomladim, ki godujejo od svečnice pa vse tja do velike noči. Naj omenimo samo nekatere. Vera v moč priprošnje sv. Blaža (Blasius - 3. februar) je bila nekoč zelo živa. Tako so svoje dni v Sre- dišču ob Dravi na blaževo s poseb- nim blagoslovom blagoslavljali sadje in kruh, blagosloviti pa so si dali verniki tudi grlo. Po starem kmečkem koledarju prinese sv. Valentin (14. februar) "ključe od korenin", zato mu pra- vijo tudi "prvi spoinladin". Marsi- kje, še posebej v anglosaškem sve- tu, je Valentin svetnik zaljubljen- cev. Ta šega se je zadnja leta razširila tudi k nam. Ker smo že ravno pri svetnikih pomladinih, je potrebno omeniti še sv. Matijo (24. februar), zadnje- ga med imenitnimi "pomladini", ki pa ima po ljudskih predstavah posebno moč. Odloča namreč, ali bo zime kmalu konec ali se bo pričela znova. Skoraj vsa Evropa pozna pregovor: "Matija led razbi- ja, če ga ni, ga naredi;" ali pa: "Če sv. Alatija zmrzuje, še štirideset dni mrazu prerokuje." Toda pom- lad je že v zraku, zaJcaj po "sv. Ma- tiji ne gre lisjak čez led domov". Led se bo namreč stalil, zemlja se bo ogrela, sokovi se bodo pognali v grm in drevo. Zima je premagana in leto je naokoh. Viri: Dr. Niko Kuret: Praznično leto Slovencev Vida Topolovec PTUJ / ŽENSKI VEČER Z BOZENO BRATUZ Težave s prispeli oban za predšolsko vzgoio Ptujski ženski večeri so postali že utečena oblika druženja žensk s tega območja. Z januarskim srečanjem so praznovali tretjo obletnico. Vzgojiteljica in dolgoletna ravnateljica ptuj- skega vrtca Božena Bratuž je bila 28. gostja, udeleženkam pa je govorila o svojem delu, uspehih in težavah, načrtih ter dile- mah, ki jih je v predšolsko vzgojo in varstvo prinesla nova lo- kalna samouprava, delitev občin in s tem tudi delitev nekoč velikega vrtca na Ptujskem. Božena Bratuž se je rodila v Ptuju. Svojega otroštva se zelo rada spominja. Rasla je tako rekoč sredi ulic, ko so otroci lahko še brez nevarnosti posedali na pločnikih, ker je bilo avtomobilov še zelo malo. Marsikatero popold- ne pa je skupaj s še drugimi otroci preživela na ruševinah minoritske cerkve. Končala je petletno srednjo vzgojiteljsko šolo, polna načrtov, kako bo študij nadaljeva- la v drugi smeri. Pa se je obrnilo drugače po zaslugi takratne ravna- teljice gospe Lugarič; vzgojiteljica je že pred tem postala njena sestra. Začela je v vrtcu na Potrči 2 v Ptu- ju, ki je bil v tistih časih eden od dveh vrtcev v Ptuju, drugi je bil na Bregu. Delo z otroki jo je v ce- loti zaposlilo, o tem, da bi bila kdaj ravnateljica, pa ni nikoli raz- mišljala. Polovico svoje delovne dobe je že ravnateljica, čeprav je na začetku mislila, da bo to delo prevzela le za kratek čas, potem pa se bo vrnila nazaj v skupino. Na tem delovnem mestu pa vztraja tudi zato, ker je prepričana, da lahko za otroke in sodelavce nare- di kaj dobrega. Med včerajšnjim in današnjim vrtcem je velika razlika. Nekoč je bila vzgoja dokaj strogo vodena, danes je delo v vrtcu precej dru- gačno, vzgoja svobodnejša, končno prihaja v ospredje otrok. Ta se lahko giblje skozi vse pros- tore Vrtca, na voljo mu je nešteto kotičkov. Nasploh so v pmjskem Vrtcu med prvimi v Sloveniji pričeli s "kotički", pa tudi "dnevni red" ptujskega vrtca je drugačen kot drugod. Ena od razlik med včerajšnjim in sedanjim vrtcem je v pov- praševanju po teh storitvah. Včasih je bilo na listi čakajočih 500 otrok, zajetje pa 22-odstotno, danes pa čakalne dobe ni, zajetje pa je več kot 56-odstotno. V ptuj- skem Vrtcu je trenutno 1100 otrok, od tega iz mestne občine Ptuj 735, drugi prihajajo iz drugih občin. Nekoč velik vrtec se je po obli- kovanju novih občin razbil na več manjših, samostojno deluje le ki- dričevski vrtec, drugi so prikl- jučeni šolam. V teh razmerah ni oteženo samo strokovno sodelo- vanje med vrtci, ki ga sedaj skoraj- da ni več, temveč tudi plačevanje, saj bi morale občine za otroke, ki Božena Bratuž, vzgojiteljica in dolgo- letna ravnateljica ptuj- skega vrtca. Foto: Kosi obiskujejo ptujski vrtec, plačevati razliko po polne cene, pa te svoje obveze ne izpolnjujejo. Posebej je bila ob tej priložnosti omenjena občina Majšperk, ki za svoje otro- ke svojega deleža v vrtcu Ptuj ne plačuje. Komentar v tem primeru niti ni potreben, prav gotovo pa gre po mnenju udeleženk tokrat- nega ptujskega ženskega večera za "nemoralno" dejanje. O svojem neplačevanju je občina Majšperk pisno obvestila mestno občino Ptuj, "krivi" pa naj bi bili bojda pmjski dolgovi do nje. Božena Bratuž je mdi že tretji mandat kot podredsednica uprav- nega odbora skupnosti vrtcev Slo- venije na čelu skupine, ki se ukvarja z oblikovanjem cene v vrtcih in ki si prizadeva za enotno plačno politiko na področju predšolske vzgoje. Tudi po njeni zaslugi je danes ptujski model postal vzorec pravilnega načina fi- nanciranja le-te. V zadnjem času so se na področju financiranja predšolske vzgoje sicer zadeve malo poslabšale, ker ga ministrst- vo za šolstvo in šport preveč enači z izobraževanjem, ki je obvezno in v celoti financirano iz države, v vrtcu pa si morajo vsak tolar pri- dobiti v domačem okolju. Za uspešno delo ptujskega vrtca so zaslužni vsi, ki v njem delajo, teh je trenutno 168, od tega le šest moških. Če ne bi bil tak, vsega, kar delajo, je prepričana Božena Bratuž, ne bi zmogli tako uspešno opraviti. Veliko dela namreč opra- vijo zimaj delovnega časa, nešteto vzgojnih pripomočkov ustvarijo vzgojiteljice tako rekoč iz nič. "Otroci so danes tako zahtevni, da si vzojiteljica ne sme dovoliti 'do- pusta med delom'. Ni toliko po- memben nasmeh, kot je pomemb- na aktivnost. Otroci so namreč tudi preveč zvedavi, da bi mirno sedeli," je današnji utrip vrtca sli- kovito opisala njegova ravnatelji- ca Božena Bratuž. Pmjski vrtec je v Sloveniji pre- poznan kot edini vrtec, ki ima svoj praznik, v slovenskem pros- toru pa je znan tudi po uspešno iz- vedenem projektu na področju preventivne vzgoje, ustnega zdravja in zdrave prehrane. V sodelovanju s pmjsko bol- nišnico uspešno uresničujejo mdi projekt vrtca na otroškem oddel- ku. V zadnjem obdobju je sicer postal vprašljiv, saj večina občin razen pmjske več "ne zmore" pris- pevati 1380 tolarjev, kolikor znaša prispevek za hospitaliziranega otroka, da se lahko ta program iz- vaja. Pmjska občina je do nedav- nega v celoti plačevala ta prispe- vek tudi za otroke iz drugih občin, ki so se zdravili na otroškem od- delku, pa se je naveličala in vrtcu poslala dopis, da tega več ne bodo delali, naj ta sredstva od drugih zbirajo sami. Besede so ob takem ravnanju novih občin skoraj odveč. Zal to niso osamljeni pri- meri, podobno se dogaja na po- dročju socialnega varstva, financi- ranja dejavnosti Rdečega križa... Pmjski ženski večeri niso samo "babji klepet", kot ga nekateri radi opredeljujejo, temveč druženja, na katerih ženske opozarjajo na probleme, za katere sicer večina ve, a ne reagira. MG DRAZENCI / PRVI OBČNI ZBOR DRUŠTVA GOSPODINJ Gosjiodifi/e apihnile pivo sveiko Draženske gospodinje, ki so se sredi januarja zbrale na svo- jem prvem občnem zboru, so ugotovile, da so z enoletnim de- lom, ki ga uspešno vodi in koordinira prizadevna predsednica Zdenka Godec, izredno zadovoljne. Kako tudi ne bi bile. Za organizirano obliko delovanja so ob ustanovitvi Društva go- spodinj Draženci lani imele že tri leta predhodnih izkušenj: kuhale in pekle so, prirejale različna predavanja, se udeležile strokovnih ekskurzij, se povezale v Zvezo kmetic Slovenije, so- delovale z drugimi društvi, skupaj s Hajdinčankami in Haj- došankami so poskrbele za predstavitev »jedi danes« na pros- lavi ob 100-letnici otvoritve I. mitreja na Spodnji Hajdini ... Skratka, vseskozi so skrbele za medsebojno povezanost mno- gih draženskih žensk. Njihova zadnja akcija se teden- sko odraža v telovadnici OŠ Haj- dina, ko Draženčanke množično prihajajo k telovadbi. Ko bo vre- me primerno, se bodo odločile tudi za druge oblike rekreacije. Prizadevale pa si bodo za inreditev sobe v domu vaščanov, ki bo na- menjena za potrebe društva. Poskrbele bodo tudi za urejanja okolja v središču vasi, ne nazadnje bodo medse prip)eljale tudi še ne- kaj tistih sovaščank, ki se morda zdaj še niso ojimačile, da bi se jim pridružile. »Ženske ste najbolj zdravi del naše družbe,« je poudaril občinski svetnik Ivan Brodnjak, vodja po- speševalne službe pri Obdrav- skem zavodu za živinorejo Ptuj. »Na vaših ramenih je poleg vsega drugega tudi vzgoja otrok. Prav zato mora biti naša, občinska skrb tudi zagotavljanje možnosti za vaše nenehno izobraževanje in boljše delo.« O dobrem sodelovanju med vse- mi, že štirimi vaškimi društvi žensk je govorila tudi Marta Si- tar, predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina, ki je na koncu vse Draženčanke povabila v gasilski dom na Hajdini na tečaj ročnih del, ki ga vodi Marija Tomše iz Vidma. Čestitkam ob prvem rojstnem dnevu društva so se pridružili tudi predstavniki gasilcev, šport- nikov in kultiuTiega društva, iz česar je razvidno, da so Draženčanke vpete v vse pore življenja v svoji vasi. Vključile pa se bodo k sooblikovanju občin- skega časopisa Hajdinčan, ki bo v prvi letošnji številki več prostora posvetil predstavitvi življenja in dela v Dražencih. Pobrskale bodo po spominu in pritegnile tudi svo- je sovaščane, ki vedo marsikaj za- nimivega o bližnji in daljni prete- klosti te zanimive vasi. Pogrnjene mize, krožniki, pri- bor, muzikantje na odru... V dvo- rani pa plešoči pari, saj so se žen- skam po lu-adnem delu pridružili tudi možje in fantje. Petelini so oznanjali jutro, ko so se poslednji odpravili proti domu... S. Brodnjak PREJELI SMO Zdravnik - človek, svetnik ali pošast? V PREMISLEK: Nerada se oglašam v javnih glasilih, a "člo- vek" je včasih si v to prisiljen. V zadnji številki TEDNIKA se, očimo prezgodaj upokojena medi- cinska sestra, skrita za začetnica- ma B.M, obdana s sveto dobroto misionarsko, marsikaj sprašuje. Spošmje osebnost človeka in ji ne gre za imena, le za vrednote, ki smo jih vsi mi pohodili. Vsi mi ali le nekateri zdravniki, katerih pri- imki se lahko naštevajo. Seveda lahko, če še ljudje niso, bogovi že zdavnaj ne. So le razvrednoteni ne-ljudje, skriti pod zdravniškim plaščem, katerega si še doma v družini ne slečejo, in si upajo imeti svoj prosti sobomi večer ali nedel- jo. Hipokrat je pač Hipokrat in zap- risega je zaprisega. Torej, vsem tis- tim tisočem zapeljanih, prevara- nih pacientov, ki še ne vedo, kakšno pošast so izbrali za lečečo zdravnico, in vsem drugim, ki to potrebo začutijo, moramo posre- dovati njeno hišno telefonsko šte- vilko. "Izbrani zdravnik, zasebni še po- sebej, je svojim pacientom na raz- polago 24 ur na dan," nima pravice do svoje zasebnosti, počitka, bolez- ni, starševstva!? Lahko je svetnik ali pošast, le človek je težko! Ce je Hipokrat tako mislil, živim in opravljam svoj poklic v globoki zmoti in si za svoj greh zaslužim anatemo. V POJASNILO: Čeprav to ni moja dolžnost, ker nisem pristojna za organizacijo neprekinjenega zdravstvenega varstva (NŽV) in nujne medicinske pomoči (NMP), si upam podati naslednje pojasni- lo. Naročila za obiske izbranega splošna zdravnika na domu pa- cienta se sprejemajo in izvajajo v zdravnikovem rednem delovnem času (ta pa ne more biti 24 ur dnevno). To narekujejo pravila in pogodbe z ZZZS in se izvaja tako za paciente zasebnih zdravnikov kot tudi za tiste zdravnikov, zapos- lenih v JZ ZD Ruj. Hišni obiski izbranega zdravnika na domu pa- cienta NISO in NE MOREJO biti del nujne medicinske pomoči. Če ne dispečer v JZ ZD Ptuj, je vseka- kor dežurni zdravnik usposobljen in dolžan oceniti stopnjo nujnosti in svetovati: samopomoč, rešilni prevoz od doma do urgentne am- bulante NMP, sanitetni prevoz ali (če je to potrebno in izvedljivo) na- potitev dežurne zdravniške ekipe na dom. V to ekipo NZV in NMP smo vključeni vsi zdravniki, tudi zasebni, o čemer je bila informaci- ja občanom večkrat posredovana. O delovnem času zasebnih zdravnikov je praviloma mogoče izvedeti na vhodnih vratih njiho- vih ordinacij in na telefonskih od- zivnikih službenih številk. Službene - ordinacijske telefonske številke so zapisane v telefonskih imenikih, na telefonskih informa- cijah 988, vsekakor pa so le-te pri- pravljeni prijazno povedati v dis- pečerski službi JZ ZD Ptuj. Zorica Beric, dr.mecLspec. TEDNIK - Četrtek, 3. februar 2000 9 PREJELI SMOl PREJELI SMO Skrivnostno deponiran spomenik (Nekateri si bomo letos v pustnem času nadeli maske nekateri jih po nekaj letih že snemajo.) Pisalo se je leto 1955. Ptuj je bil zavit v molk, iz tedanjega Doma JLA so prinašali krstice s posmrtnimi ostanki padlih bor- cev in nemi sprevod se je ob zvokih žalostink počasi pomikal proti skupni grobnici na ptuj- sko pokopališče. Pomikal se je počasi, tako da sem lahko v miru ogledoval slike padlih ju- nakov in prebral njihova imena. Naenkrat nisem več sledil kolo- ni, v moji 13-letni glavi se je ne- kaj prelomilo. Tri krste z ime- nom Mirko, Vinko, Kostja. In z istim priimkom: RES. Do ta- krat sem iz zgodovinskih učbe- nikov kot otrok poznal le po- horskega Šarha in njegove sino- ve, nekaj let kasneje pa sem si rekel: "Ptuj pa ima vintarovške Reše." Naj vse to zveni še kako pate- tično, se ne mislim v nadalje- vanju odpovedati notranjim občutkom, prav tako pa tudi ne krniti pietete do Reševih. Zakaj takšen uvod? Zato, ker me je pretresla novica, da na Reševi krpici zemlje v Vintarov- cih, kjer je stala njihova domačija, ki so jo Nemci 1942. leta požgali, ni več spomenika, postavljenega leta 1969, ki je simboliziral Reševo mamo, očeta in tri sinove. Najmlajšo Dragico Reš-No- vak - sem spoznal leta 1958, ko se je zaposlila kot knjigoveška delavka v Ptujski tiskarni. Ta- krat me je računovodja Franček Voda poučil, da je to sestra slo- venskogoriških partizanov bra- tov Reš. In od takrat dalje sem imel do nje posebej spoštljiv od- nos. Dragica je to vedela ceniti. Postala sva prijatelja. In samo prijatelji si marsikaj zaupajo, potožijo in spregovore o stva- reh, o katerih najraje molčijo. Mima Kovačeva-Barčka je v spominih na Slovenskogoriško - Lackovo četo v II. ptujskem zborniku leta 1962 podrobneje opisala tragedijo vintarovške proletarske družine Reš. In to me je gnalo, da sem vrtal v Dra- gico, da bi mi zaupala še kaj več. In mi je. Počasi, postopoma, o svojem otroštvu, ki ga ni imela. Bratje so šli v partizane, mamo in očeta so Nemci odpeljali - mamo v Auschwitz, očeta v Mauthausen. Nista se vrnila. Dragico so Nemci ukradli 9. maja 1942 kot enajstletno dekli- co. In tu se začne njena kalvari- ja. Najprej v Celju, nato avstrij- skem Fahtleitnu, pa v nemškem Selingenportnu, da bi na koncu pristala še v Saldenburgu, kjer so taboriščnike osvobodili Ame- rikanci. Kadar sva se z Dragico pome- kovala o življenju v taboriščih, je vedno zatrepetala, v njenih otožnih očeh pa so se pokazale solze. Solze za prestano trpljen- je, solze sreče na spomin na do- godek, ko je prispel transport junija 1945 na Jesenice, v svo- bodno domovino. Tam jih je pričakala vojaška godba, civili so otroke obsuli s cvetjem. Pri- nesli so celo polne košare ja- bolk. Kaj je to pomenilo za Dra- gico, ki je preživela prvih nekaj let svojega otroštva pod jablani- mi v Vintarovcih, ni potrebno posebej opisovati. Pred leti mi je zaupala, da bo prodala zemljišče nekdanje nje- ne domačije s pogoriščem vred g. Pukšiču s pogojem, da spome- nik njeni materi, očetu in bra- tom ostane tam, kjer je. Pogoj je bil, da bo zanj skrbel (če se ne motim, sta takrat, ne vem sicer kje, ali na gradbenem oddelku, katastru ali na zemljiški knjigi, sklenila dogovor o tem). In danes? Spomenika ni. Zgrozim se, ko prečitam izjavo destrniškega župana in državne- ga poslanca g. Pukšiča, da "se spomenik menda nahaja v skla- dišču nekega kamnoseka" (Ted- nik, 27. januarja 2000). Torej skrivnostno deponiran spomenik (v nadaljevanju sds) je nekje shranjen. Zakaj, je možnih več scenarijev: 1. G. Pukšiču je spomenik pred njegovo stavnovanjsko hišo zastiral pogled na slikovite griče Slovenskih goric. 2. Dobro se zaveda, da je bil v parlamentu sprejet Zakon o varstvu kulturne dediščine, s katerim bo v Sloveniji potrebno kar 15.000 spomenikov ponov- no ovrednotiti in v dveh letih pripraviti valorizacijo celotnega spomeniškega varstva, preveriti zgodovinske in druge kvalitete spomenikov, nato pa bo sledila odločitev, kateri spomeniki bodo državnega in kateri lokal- nega pomena. In možen sklep? G. Pukšič kot prvi mož destrniške občine in poslanec je pravim pogojno ta skriti spo- menik preračunljivo odstranil. Upam, da ne iz ideoloških razlo- gov. To menim zato, ker sva lani v začetku julija ob poob- laščencu Območnega odbora ZZB NOV imela poslovilne be- sede na pogrebu Dragice Reš- Novakove. Ob vsem tem lahko človek ugiba, zakaj in komu je bil v na- poto sds! Izgovor, da pripravlja- jo na Destrniku novo rešitev za ureditev vseh obeležij od I. sve- tovne vojne naprej. V novem za- konu o kulturni dediščini je za- pisano, da bo tudi pri spomeni- kih NOB potrebno določiti last- nika, opraviti izmere zemljišč in vpisati v zemljiško knjigo ter z lastniki skleniti pogodbe, s ka- terimi bodo opredeljena medse- bojna razmerja. Vprašujem se, kaj pa danes pomeni odlok o zaščiti in varstvu spomenikov NOB, sprejet v bivši skupni obči,ni na Ptujskem. Kaj vsebuje delitvena bilanca, pa je že drugo vprašanje. In kaj bo, kako bodo to določili v primeru vinta- rovškega spomenika, ki ga tam ni več in ki je skrivnostno depo- niran pri nekem kamnoseku? Naj zaključim. Najmlajša se- stra partizanov Slovenskogo- riške-Lackove čete, bratov Rešev, Dragica, je ob prazno- vanju 30-letnice dela v Ptujski tiskarni na vprašanje Lojzeta Cajnka, novinarja Perutninarja, "In kako ocenjujete sedanjo krizno obdobje pri nas?" pred leti odgovorila: "(Kar vzdrhtela je.) Veš kaj! Če hi tisti, ki nas vodijo, pa ne le v vla- di, prestali nečloveške tegobe vojne, ne bi počenjali takih stvari kot jih. Ali pa jih je morda položaj tako pokvaril. Mislim, da se je v vodstvo vrinilo preveč tistih, ki bi tam niko- li ne smeli biti. Če bi nas vodili pošteni ljudje ali tisti, ki so ostali na bojiščih, moriščih in taboriščih, bi po mojem mnenju ne bilo štraj- kov, hujskanja poštenih ljudi, mi- tingov in še kaj. Bilo pa bi več do- brega dela, poštenih odnosov in imeli bi človeka vredno življenje." In prav zato lahko le upamo, da bo sds že letos stal tam, kjer je bil 30 let. V spomin in opo- min in da ta incident ne bo razdvajal Destrničanov, pač pa jih povezoval. Pustimo se presenetiti. 31. januarja 2000 Stanko Lepej Spomenik bratom Reš, ki je stal v VIntarovciii 10 . četrtek, 3. februar 2000 - TEDNIK Kuharski nasveti M Nadevana perutnina Perutnina je ena najpogostejšiti vrst mesa, ki jo priprav^amo v naši pretirani. Ponuja veliko možnosti toplotne obdelave, kar pogostost njenega pripravljanja še vzpodbuja. Večina perutni- ne ne zahteva daljše toplotne obdelave in je zato primerna za pripravo hitre hrane, če pa jo nadevamo, pa je postopek neko- liko daljši. Najenostavneje perutnino ozi- roma piščanca napolnimo v odprtino trupa, kar mu izboljša okus in videz, vendar pri razko- savanju nadevanega in pečene- ga piščanca ne dosežemo tega, da bi vsak kos mesa imel zraven tudi del nadeva, s katerim smo hoteli izboljšati okus in videz. Zato je zelo primerno, da iz piščanca izločimo nekaj kosti. Izberemo vedno piščanca, ki ima nepoškodovano kožo, da jo lahko uporabimo kot ovoj pri nadevu. Pustimo le kosti perut- nic in nog in tako pripravljeno pečeno perutnino kasneje ved- no ponudimo kot toplo jed, če pa odstranimo vse kosti, takrat tako pripravljeno jed lahko po- nudimo kot hladno ali toplo uvodno jed. Delno izločimo kosti iz piščanca tako, da z ostrim koničastim nožem najprej pre- prežemo kožo po sredini hrbta od vratu do j urice. Meso in kožo previdno dvignemo in s kratkimi enakomernimi rezi ločujemo meso od hrbtne kosti. Meso odrežemo tudi od sabljas- te kosti pri perutnici in kost od- stranimo. Ko pridemo do kro- glastih sklepov perutnic, sklepe prerežemo, tako da jih ločimo od ogrodja. Enako naredimo pri bedrih. Prsno meso najprej ločimo od kosti, dokler ne dosežemo grodnice in ločimo meso od kosti. Grodnico z rebri previdno odtrgamo in kosti uporabimo za pripravo perut- ninske čiste juhe ali perutnin- ske osnove. Pri perutnici odrežemo vrh in srednji del, tako da ostane samo najdaljša kost v perutnici. Torej ostanejo kosti v perutnici in bedrih. Nadeve za piščanca lahko pri- pravimo na več različnih načinov, skoraj vse pa pripravl- jamo na osnovi kruhovega na- deva, ki ga z raznimi dodatki izboljšamo. Kruhov nadev s šampinjoni pripravimo tako, da 10 dekagramov žemelj ali bele- ga kruha narežemo na majhne kocke in jih po potrebi osušimo. Prilijemo slab decili- ter mleka, da se kruh navlaži, ter dodamo pol žličke majaro- na, sesekljan česen in 10 deka- gramov blanširanih ali pre- praženih na lističe narezanih šampinjonov. Posebej na malo margarine ali masla prepražimo manjšo čebulo, ki smo jo fino sesekljali, in jo prav tako prisi- pamo h nadevu. Dodamo še enega do dva rumenjaka ter eno do dve veliki žlice moke. Nadev dobro premešamo in ga enako- merno porazdelimo po začinje- nem piščančjem mesu, ki smo mu odstranili kosti. Nato ga oblikujemo v prvotno obliko in z nekoliko debelejšo kuhinjsko nitko zašijemo, da nadev med pečenjem ne izteče. Piščanca pred peko premažemo z mas- lom, prilijemo malo vode ter dodamo timijan in pečemo kot ostalo perutnino. Nadevamo pa lahko samo piščančja stegna. Iz piščančjih stegen izluščimo z manjšim konjičastim nožem kosti, da nastane nekoliko večja luknji- ca, v odprtino nadevamo omenjen nadev, na vsakem koncu zašpilimo z lesenim na- bodalcem, začinimo, pre- mažemo celotna stegna z mas- lom in prilijemo malo vode in pečemo kot ostalo perutnino. Piščančja stegna pa lahko nade- vamo tudi z suhim sadjem, kot so krhlji jabolk in suhih sliv, ki jih predhodno namočimo v vinu in nato pred nadevanjem na maslu na hitro prepražimo. Tako pripravljena piščančja stegna lahko ponudimo kot uvodno jed in jih pri tem narežemo kar se da na tanko. Seveda dobimo največ oku- snih jedi iz piščanjih prsi, ki jih prav tako nadevamo. Zvečine jih pripravimo tako, da iz celot- nih prsi najprej narežemo tanke zrezke, jih začinimo, lahko s soljo, poprom, ali curyjem, nato pa nadevamo z različnimi nade- vi: z jajčno omleto, ki ji videz in okus lahko popestrimo z ze- lenjavo, kot je grah, korenje in različne gobe, lahko z blanšira- nimi listi glavnatega ohrovta, v sezoni blitve in špinače pa z njunimi listi. Ko smo jih nade- vali, jih zavijemo v folijo in v slanem kropu kuhamo 15 do 20 minut, odvisno od debeline perutninskih zrezkov. Zraven ponudimo toplo omako, da jed ni presuha. Ruladice pa lahko nadevamo tudi z drugo vrsto mesa ali dro- bovino, jih prav tako zavijemo in skuhamo, ali v sredino nade- vamo z zeliščnim maslom, kaj- makom ali sirom. V tem prime- ru ruladice panira- mo in ocvremo. Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVUA MAO. BOJAN SINKO, SPEC KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE . - 262. NAD iZmkon^ družina in duševno j^cfrmr/e 124. nadaljevanje Terapevtski proces zakona in druiine - na splošno - 51. nad. Odpori in prenos (transfer) Podobno kot vse analitske tehnike temelji tudi analitska zakonska in družinska terapi- ja na prostih asociacijah, ana- lizi odporov ter prenosa (transfera) ter analizi sanj. Principa prostih asociacij v takem obsegu, kot ga pozna- mo iz individualne analize, v skupini seveda ni mogoče dosledno izpeljati. Podobno analiziramo v "grupno-centri- ranih" grupah le tiste sanje, ki neposredno zadevajo skupino ali posamezne člane in tera- pevta. Zato se lahko omejimo predvsem na dva osrednja te- rapevtska instrumenta v ana- litski družinski terapiji, in si- cer na anali zo odporov in analizo prenosa (transfera). Analiza odporov Z odporom označujemo vse sile v bolniku ali skupini, ki se upirajo metodam in proce- som v analizi, to je silnice, ki ovirajo prosto asociiranje in tudi drugače onemogočajo ali ovirajo spreminjanje in vpog- lede v psihodinamiko ter uporabo teh v realni praksi. Odpor pomeni opozicijo in silo, ki se upira temu, da bi se bolnik (ali družinski sistem) spremenil. Odpor je lahko zavesten, zu- najzavesten ali podzavesten in se kaže v obliki raznih čustev, j stališč, misli, impulzov, fanta- I zij ali samega ravnanja.Pri I vseh oblikah duševnih motenj I in bolezni imajo odpori j zaščitno nalogo. Pojavljajo se neprestano med terapijo, torej ne samo v začetku, zato je nji- hova analiza pogoj za uspeh zdravljenja. Ker ni mogoče odkrivati podzavestnega, pred odpravo tistega, kar je povzročilo potlačitev in skrbi zanjo, ravnamo vedno tako, da analiziramo najprej odpore in šele nato vsebino. Naslednjič pa bomo govorili o prepoznavanju odporov. mag. Bojan Sinko PREJELI SMO Zahvala za pomoč Dano mi je prehoditi veliko let po tej lepi zemeljski obli. Kakor vsak Zeinljan sem se morala tudi jaz v prejšnjem letu srečati z bo- leznijo in poiskati zdravniško pomoč v starosti 92 let. Tako sem se znašla v juniju v ptujski bolnici na internem oddelku, kjer mi je g.primarij dr. Vukasovič postavil diagnozo: obraba levega kolka. Z dr. Sarmanovo sta mi dala pogiun za operacijo v mariborski bolnici. Za ta nasvet se jima najlepše za- hvaljujem. Ker je doba čakanja za operacijo eno leto, so me sprejeli na kirurški odd. pod očetovsko roko g. primarija dr. Toša. Ker sem v kratkem času shujšala za 7 kg, so na kinirgiji naredili vse preiskave. Na oddelku sem ostala skoraj 3 mesece. Zdravniki so pri- hajali ob bolniško posteljo s pri- jaznim vprašanjem: Je vse v redu? Tudi medicinske sestre so imele do nas vseh lep in prijazen odnos. v oktobru sem odšla na operaci- jo v Maribor. Tam sem operacijo srečno prestala. Ko sem bila po 12. dnevu odpuščena iz Maribora, so me zopet sprejeli na kirurUki oddelek bolnice Ptuj na okrevan- je. Po izpustitvi iz bolnice sem do- bila napotnico za zdravilišče v Dobrno. Ker sem bila ves čas brez bolečin, sem se po vrnitvi iz Dobrne nerodno pripognila in je bil levi kolk takoj izpahnjen. Zo- pet so me prijazno sprejeli na ki- rurški oddelek in g. dr. Toš mlajši mi je pod narkozo uravnal kolk na pravo mesto. Ker sem bila nekaj dni nepokretna, so me sprejeli na oddelek, kjer so me medicinske sestre neumorno stregle. Po 10 dnevih sem bila odpuščena iz bol- nice. Rada bi se s hvaležnostjo zahva- lila g. prim. dr. Tošu, vsem dru- gim zdravnikom in medicinskim sestram za lep in prijazen odnos. Ne smem pozabiti ptujske bol- nišnične kuhinje, ki daje bolni- kom zadostno in dobro hrano. Nazadnje hvala našemu neutrud- nemu med. tehniku v pokoju Marjanu Štolfu, ki nam upokojen- cem stoji ob stani s svojim telefo- nom in pomočjo. Se enkrat vsem lepa hvala. Naj bo leto 20(X) za vse zdravo in srečno. Najlepše se zahvaljujem krajevni skupnosti mestne četrti Center Ruj, katere predstavniki nas upokojence vsako leto obiščejo in nam prinesejo lepa da- rila. Marija Ranfl, sestra Modesta Krvodajalci 18. JANUARA - Alojz Rozman, Hum pri Ormožu 27, IVlarinka Vogrin, Dornava 92/b, Davorin Amu- ga, Belšakova 31, Ruj, Sandi Roškar, Pobrežje 146/a, Alojz PJhlar, Dornava 66/a, Irena Ljubeč, Spuhlja 133, Olga Golob, Prerad 49, Franc Tuš, Sakušak 68, Branka Pergar, Jadranska 7, Ruj, Vladimir Vozlič, Zamušani 4/a, Jožica Forštnarič, Borovci 54, Vlasta Pisanec, Polenci 21, Milica Pe- tek-Filipovič, UI. 25. maja 9, Ruj, Zinka Cestnik, Zg. Hajdina 98, Renata Kolednik, Ločič 22, Vanda Rižnar, Kraigherjeva 26, Ruj, Dragica Dobič, Dor- nava 88/b, Kristina Vidovič, Mezgovci 51/a, Franc Muri^o, Slovenski trg 10, Ruj, Klavdija Seiko, Ces- ta na Haidino 32, Branko Golob, Bresnica 27, Dra- go Dobnik, Kungota 38, Andreja Zakšek, Dogoška 36, Maribor, Darir^a Matjašič, Podvinci 39/b, Mi- lan Golob, Bresnica 63/a, Robert Drevenšek, Kun- gota pri Ruju 154, Angela Gotčman, Domava 16, Zvonka Rozman, Hum pri Onnožu 27, Milan Mla- kar, Kicar 138/a, Simona Majerič, Selška 6, Ruj, Zvonko Žibrat, Draženskac. 14/d, Ruj, Irena Jurič, Štrafetova 17, Ruj, Marija Zelenik, Volkmerjeva ul. 11, Ruj, Franc Majcen, Podlože 40, Gizela Držaj, Brstje 14/b, Zdenko Šitak, Jadranska 11, Ruj, An- drej Doberšek, Dornava 141/a, Martin Polak, Starše 55/b, Jože Volgemut, Rjavel 20, Jasna Dobnik, Regentova 4, Maribor. 20. FEBRUAR - Darko Čuš, Mezgovci 64/a, Marija Vesenjak, Placerovci 1, IVfilan Stumberger, Mez- govci 40, Veronika Leben, Slomi 9, Suzana Gabro- vec, CMD 10, Ruj, Manja Reifer, Proletarska 22, Kidričevo, Lizika Simonič, Domava 1/a, Nataša Kolar, Mostečno 23, Marjan Ratek, Domava 147/d, Brigita Bezjak, Fomiin 39, Elizabeta Maj- cen, Pacinje 27/a, Martin Majar, Mezgovci 57/a, Tomas Kokol, Dornava 74, Brigita Čuš. Mezgovci 64/a, Brigita Božičko, Stmiec 6, Sonja Sneberger, Mestni Vrti 22, Eva Paulinič, Kraigherjeva 26, Ruj, Janez Furek, Kratka ul. 3, Ruj, Janez Horvat, Dor- Munda, Belšakova 14, Ptuj, Martina Flonanič, Strelci 9, Jože Flooanič, Dornava 131/b, Alenka Kostanjevec, Nova vas 46, IVBIena Zavmik, Jenko- va 1, Ruj, Janez Meško, Mezgovci 56/a, Slavko Prelog, Muretinci 19, Gorišnica, Marija Čeb, Dor- nava 79/b, Bogdan Gajser, Mezgovci 40, Simona Ljubeč, Zg. Hajdina 107/a, Majda Žemljic, Podgor- ci 44, Slava Potrč, Prerad 48, Darinka Kovačič, Apače 167, Bojan VrabI, Zg. Hajdina 1/a, Marija Kolednik, Pacinje 5/a, Jožica Slodnjak, Mezgovci 56/a, Jožica Bezjak, Ul. 25. maja 3, Ruj, Anka Šoštarič, Slomi 12/a, Marija Vorih, Kicar 118/a, Andreja Mihelač, Sagadinova 11, Ruj, Aleksandra Glatz, Zechnerjeva 13, Ruj, Vinko Kokol, Domava 87. Roman Petrovič, llčeva 15, Ruj, Franc Čeh, Domava 79/b, Franc Kozel, ZakI 37/a, Srečko Kuz- minski, Stojnci 143, Bogomir Bmmen, Ciglenci 59, Roman Karo, Dravska 6, Ruj, Matija Murat, Lackova 13, Ruj, Silvester LoriDer, Stari Log 60, PISE: ING. MIRAN GLUSIC / ^ V VRTU ^ V VRTU Umalu slovo oit zime Iztekla sta se najdaljši zimski mesec in obdobje najostrejšega mrazovja. Dan se je raztegnil že za celo uro, sonce iz dneva v dan pridobiva na moči in vse bolj krepko obseva vrtno zemljo in njeno rastlinje. Mnoga predpomladanska opravila bo skrben vrtnar pričel, ko bodo to vremen- ske in talne razmere omogočale, da ne bo zagat in zamud, ko se bo v vrt vrnila vigred. V donnačenn SADNEM VRTU je namen in želja slehernega sadjarja pridelati lepo in zdravo sad- je. Za dosego tega cilja so potrebne naravne da- nosti za sadjarjenje in skrbno sadjarjevo ravnan- je s sadnjnnj rastlinami, njihovo vzgojo, prehrano, nego in varstvo pred škodljivimi vplivi. V sadnem vrtu se opravila vrste vse leto. Vzgo- jo in nego sadnega drevja pričnemo že v pred- pomladanskem času, ko to dopuščajo vremen- ske razmere, z varstvom pa se pričnemo ukvarja- ti vsakič, ko sadne rastline prično ogoržati zu- nanji škodljivi vplivi. Posebno skrb pa je potreb- no posvečati prehrani in obdelavi sadnih rastlin v vseh njihovih življenjskih obdobjih. Tla oskrbimo z dovolj organskih in rudninskih gnojil že, preden obnovimo sadovnjak oziroma posadinno sadno drevo, nato pa ga redno dognojujemo vse do njegove starostne izrojenosti. Med rastjo sadne- ga drevja z organskimi gnojili (hlevskim gnojem, mulcem, šoto, kompostovko ali drugimi podot> nimi organskimi snovmi) nadonneščano razpadli. in porabljeni humus, ki je v rodovitnih tleh nosilec živega dela prsti, v katerem drobnoživke razkra- jajo organske snovi in jih s ponnočjo vode in zra- ka spreminjajo v rastlinsko hrano, da jo bodo ko- renine lahko črpale iz tal za svojo rast. Gnojenje z organskimi gnojili opravinno v jeseni, da se v času zimskega mirovanja sadnega drevesa že lahko prično v tleh procesi za pripravo rastlinske hrane pred pričetkom vegetacije. Pred iztekom zime je čas, da pognojimo sadno drevje z mešanimi rudninskimi gnojili - sadjarskim nitrofo- skalom v odmerkih, kot je potrebno za posamez- no sadno vrsto, velikost in starost drevesa in gle- de na kakovost gnojila, kot to priporoča proizva- jalec gnojil. Koristno je gnojilo potrositi po plit- vem snegu, da bi se stalilo in postoponna izpralo v globino do korenin. V OKRASNEM VRTU v tem predpomladan- skem času posvetinno nekoliko več pozornosti negi in vzgoji okrasnih grnnovnic, ki brez dodat- nega varstva prezimujejo na prostem. Okrasne grmovnice so drevnine trajnice, s katerimi je mogoče trajno urediti in polepšati bivalno okolje. Izbor okrasnih grmovnic je izredno širok, saj se ne odlikujejo sanno po obliki, velikosti in uporat)- nosti, marveč predvsem po barvitosti žlahtno dehtečega cvetja, izrednih oblikah in barvah listja ter zanimivih oblikah plodov. Ločimo listopadne in vedno zelene okrasne grmovnice, kar še do- datno popestri bivalno okolje in javne zelenice, razlikujejo pa se nekoliko pri negi. Pri zinnzelenih potekajo življenjski procesi usvajanja organskih snovi in dihanje tudi pozimi, zato innajo v tem času enake potrebe po vodi, hranilih in svetlobi kot listopadne v času vegetacije. Oblikovno in vzgojno rez opravljanno pri mlajših zimzelenih grnnovnicah ob izteku zinne, ko tovrstno rastlinje miruje. Ko vremenske razmere dopuščajo, JzreženrKD rast, ki jo je poškodoval sneg, po- lomljene ali drugače poškodovane stebla. Izločimo tudi preveč stegnjena stebla in krajšanno toliko, da uravnovesimo obris enako- nnerno vzgojenega grma. Listopadne okrasne grnne prav tako obrezujemo v času, ko ti še miru- jejo, razen tistih vrst, ki zgodaj cvetijo, te pa reženno in oblikujemo po cvetenju. Ko na ZELENJAVNI VRT posije pozno zimsko sonce in ko sončni žarki že ogrejejo in odtalijo zamrznjena vrtna tla, se nestrpni vrtičkarji že spogledujejo po vrtu in prežijo na prinneren tre- nutek, da bi opravili zgodnjo setev vrtnin na pros- to. Februarski dnevi so mamljivi za opravila v vrtu in prav je, da se jih lotimo, a za setev in sajenje na prosto pa za zgodnje vrtnine še ni čas. Seme- na vrtnin potrebujejo poleg drugih pogojev za kalitev predvsem toploto in vlago. Za februar so značilna občutna nihanja med najvišjo dnevno in najnižjo nočno toploto, ko se preko dneva vzpos- tavijo toplotni pogoji za kalitev semena, ponoči pa, ko temperature lahko zdrknejo občutno pod ledišče, se to na kaleče seme odraža nasprotno, zato zgodnji posevki na prostem pogosto propa- dejo. v tople grede, majhne rastlinjake in tunele sre- di februarja že sejemo radič, zgodnji korenček, zgodnjo čebulo, motovileč, špinačo, peteršilj, grah, solato berivko in druge vrste vrtnin, katerih semena kalijo že pri povprečni ali nekoliko nižji talni toploti okrog 15 stopinj celzija. Posevek obilno zalijemo s postano in ne prehladno vodo in pokrijemo s toplo vlaknasto folijo, da pre- prečimo izgubljanje talne toplote in vlage, kljub temu da so to zavarovane grede. Ob sončnih dneh posevek v zaprtih gredah skrbno zračimo, da kalečemu posevku omogočimo čim večjo zračnost in svetlobo, pri čemer pa smo pozorni, da ne pride do večjih toplotnih nihanj in prepiha. Zgodnejše vrste vrtnin, ki jih v naših vremen- skih raznnerah lahko pridelamo le tako, da vzgo- jinno sadike v sodobnih kalilnikih ali toplih gre- dah, nato pa presajamo na prosto, sejemo po dobro načrtovanem rokovniku. Posannezne vrste in sorte vrtnin imajo vsaka zase svojstveno kalil- no dobo, in glede na potreben čas za vzgojo sa- dike, da bo sposobna za sajenje na prosto, ter glede na čas, kdaj bomo potrebovali sadike za presajanje na prosto, da ne bodo nedoraščene ali preraščene, si ustrezno določimo roke setve v kalilnike. Miran Giušič, ing. agr.j TEDNIK - Četrtek, 3. februar 2000 11 NASVETI STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Upwuba In pripnnrai vocfe v gospQdlnlstvih Vsak prebivalec Slovenije porabi približno 250 ni3 vode na leto, od tega 100 ni3 v gospodinjstvu za vsakodnevne potrebe. V povprečju porabi človek na dan 53 litrov vode (kopanje, pomi- vanje posode, kuhanje in pitje), ki mora ustrezati najstrožjim higienskim predpisom. Poleg tega porabi še 45 litrov vode na dan za opravila, kjer ni potrebna pitna voda in lahko uporabi- mo deževnico (izpiranje stranišč, pranje perila, čiščenje, pran- je avtomobila, zalivanje vrta). Priprava tople vode v pov- prečnem gospodinjstvu pred- stavlja približno 10 % vseh ener- gijskih potreb. Zato velja tudi pri pripravi in porabi tople vode raz- mišljati o učinkoviti rabi energi- je. Voda, če je uporabljamo za pitje, osebno tiigieno in pripravo hrane, mora biti tudi zdravstve- no ustrezna. Poleg varčevanje z energijo pri pripravi tople sani- tarne vode je potrebno tudi varčevanje s čisto pitno vodo, katere viri so omejeni. KAKOVOST PITNE VODE Pri načrtovanju vodovodnih inštalacij in dodamih naprav prav gotovo ni vseeno, ali ste prikl- jučeni na vodo, ki priteče npr. s Pohorja, kjer znaša trdota vode 2 do 6 nemških stopinj, ali pa upo- rabljate vodo iz ravninskega izvo- ra, kjer voda dosega trdoto do 20 nemških stopinj in več, kar velja približno za naše pmjsko po- dročje. Prav tako je še tudi po- membno, ali je vodovodno omrežje sposobno pokrivati vse potrebe tudi v najhujših sušnih obdobjih in takrat, ko je poraba vode največja. Zelo pomemben je tudi podatek, kakšen je vodni tlak tara% kjer boste gradili hišo. Če je nihanje tlaka preveliko, lahko pričakujete težave pri napravah, ki so priključene na vodo. Voda, ki je na razpolago v naravi kot talna ali studenčna, v nobe- nem primeru ni kemijsko čista, še najbolj čista je deževnica (dokler ni onesnažena z nečistočami s strehe ali drugih površin). Kemij- ska sestava vode je tako v prvi vrsti odvisna od zemljišča, skozi katerega je voda prešla, zato ima- mo vode z različnimi sestavinami. Trdoto vode tvorijo raztopine soli kalcija in magnezija v vodi, ki jih imenujemo skupna trdota. Trdoto vode merimo v nemških stopinjah in jo delimo na več sto- penj. Tako velja: zelo mehka voda O do 4 nemškeh stopinje mehka voda 4 do 8 nemških stopinj srednje trda 8 do 12 nemških stopinj trda 12 do 18 nemških stopinj zelo trda voda 18 do 30 nemških stopinj Trdota vode izražamo torej v nemških stopinjah. Ena nemška stopinja je ekvivalentna 10 mg CaO ali 7,2 mg MgO v 1 kg vode ali ekvivalenme količine druge spojine, ki tvori trdoto vode. No- vejša enota, s katero prav tako izražamo trdoto vode, je mval/kg. V primeru, da kupujete omehčevalne naprave, je dobro poznati obe enoti za izražanje trdote in povezavo med njima. Tako je 1 mval/kg ekvivalenten 2,8 nemškim stopinjam. Kaj nam torej prinaša trda voda? Poleg boljšega okusa povzroča predvsem veliko nevšečnosti. Kompromis, ko je voda še dovolj okusna in ni preveč trda, bi bil pri trdoti 8 nemških stopinj. Največ tegob pa trda voda povzroča v cevovodih, gospo- dinjskih aparatih in sanitarnih ar- matiuah. Z višanjem temperature vode odlaganje vodnega kamna (kalcita) strmo narašča. Tako se pri vodi s trdoto 17 nemških sto- pinj izloči pri 40 stopinjah Celzija 10 mg kalcita na liter, pri tempe- raturi 80 stopinj Celzija pa kar 135 mg kalcita. Ta seveda ne odteče, temveč se počasi in zanesljivo naloži na cevi. Kalcime obloge ožijo cevi, uničujejo grelnike in preprečujejo kvalitemo delovanje sanitarnih armatur, predvsem ter- mostatskih. Tudi poraba energije pri pralnih strojih in bojlerjih zaradi kalcita oziroma vodnega kamna, ki se od- laga na grelnikih, strmo narašča. Pri dveh milimetrih takšne oblo- ge porabi bojler za 10 odstotkov več energije, pri oblogi, debeli 10 mm, pa kar 50 %. Z zmanjševan- jem karbonatne trdote z 19 na 8 nemških stopinj, ki jo povzročata predvsem kalcij in v manjši meri magnezij, bi zmanjšali porabo pralnega praška za 33 %. Pri tem ne gre le za varčevanje s pralnim praškom, gre za mnogo pomemb- nejše dejstvo, da z odplakami, predvsem s fosfati pralnih odplak, mnogo manj obremenjujemo na- ravo in podtalnico. Pa poglejmo, kakšne vode ima- mo na razpolago. Najprej je po- trebno povedati, da je voda, ki jo pijemo in uporabljamo v urbanih okoljih, torej tista, ki jo do porab- nika pripeljemo po cevovodih, v glavnem pod nadzorom. Če mor- da koga podrobno zanima, kakšna mora biti pima voda iz javnih vo- dooskrbnih sistemov, normativi pa veljajo tudi kot priporočila za individualno oskrbo, lahko prelis- ta Pravilnik o zdravstveni ustrez- nosti pime vode - Ur.l.RS št.46/97, št.52/97 in št.54/98. V večjih krajih, kjer za vodo skrbijo organizirano, smo glede njene kvalitete lahko manj zaskrbljeni, drugače pa je v naselj- ih, kjer tistega, ki naj bi skrbel za nadzor, ni in poskrbi le vsak zase ali morda še za soseda. Nenadzo- rovani izviri so ponavadi na podeželju, na kmetijskem po- dročju, kjer je ponavadi poskrbljeno le za intenzivno pri- delavo hrane, za vodo pa malo ali skoraj nič. Kaj lahko najdemo v podtalnici in kakšne so posledice, če jo uživamo tam, kjer je zastrupljena? Nitrati in nitriti so posledica pre- tiranega gnojenje z dušičnimi gnojili ob nepravem času. Tu so še škropiva, herbicidi, pesticidi in še marsikaj, kar odločilno vpliva na imičevanje podtalnice. Nitrati NO3 so sicer soli dušikove kisline in sami po sebi niso strupeni. Strupeni postanejo, ko se v želod- cu spremenijo v nitrite in vežejo z amini v druge nevarne spojine, ki so kancerogene, torej povzročajo raka. Nitrati in nitriti zdravje odraslih načenjajo počasi, za do- jenčke pa so že manjše koncentra- cije lahko smrtno nevarne. Na našem podeželju je marsikje kon- centracija nitratov v vodi presegla po predpisih dovoljene vrednosti. Takšna voda ni več uporabna za uživanje, le še za tehnične name- ne. Tudi s prekuhavanjem vode se nitratov ne bomo znebili, kvečjemu bomo povečali njihovo koncentracijo. Nadaljevanje priJiodnjič Bolan Groboi/šek, unhtMipiAi^.str. STROKOVNJAKI SVETUJEJO P0itf#if stovffci Mastitis je bolezen, ki ustvarja proizvajalcem mleka po vsem svetu največ stroškov in preglavic. V ZDA ocenjujejo, da imajo rejci zaradi mastistisa 180 dolarjev manjši dohodek na kravo letno. Največ k izpadu dohodka prispeva zmanjšana mlečnost in izpad dohodka zaradi mleka, neprimernega za prodajo. V skupno vsoto so všteti tudi stroški zdravljenja obolelih krav in krajše produktivno obdobje živali in s tem povezani višji stroški za remont črede. V zaostrenih pogojih ekonomske upravičenosti kmetovanja in seveda tudi prireje mleka, postaja še tako majhno zmanjšanje dohodka pomembna postavka v uspešnosti poslovanja kmetije. Prav zato je zgodnje odkrivanje obolenj vimena zelo pomembno. Pri zgodnjem odkrivanju obolenj vimena je kmetovo najmočnejše orožje redno spremljanje števila somatskih celic v mleku. Na vsak primer kliničnega masti tisa z ja- sno izraženimi znaki bolezni, ko je že potrebna pomoč veterinarja, je v čredi po nekaterih podatkih 15 in več subkliničnih primerov mastitisa brez jasno izraženih znakov bolezni. Če pa teh obolenj ne opazimo, še ne pomeni, da jih ni in da rejec zaradi njih ni oško- dovan. Nizozemski strokovnjaki navajajo, da se pri povprečnem številu 200.000 somatskih celic v mililitru mleka zmanjša pričako- vana mlečnost za 200 kilogramov pri kravah v prvi laktaciji in za 400 kilogramov pri kravah v poz- nejših laktacijah. Pri povprečnem številu 400.000 somatskih celic v ml mleka zanaša izguba že 300 kg mleka v pr\d laktaciji in 600 kg mleka v kasnejših laktacijah. Te številke dovolj zgovorno pričajo, kako pomembno je spremljanje števila somatskih celic v mleku. Povišano število somatskih celic je prvi znak prisotnosti patogenih mikroorganizmov v vimenu. So- matske celice so obrambne celice organizma - bele krvničke ali lev- kociti, ki so v določenem številu v mleku vedno prisotne. V 'normal- nem' mleku, ki ga pridobimo od zdrave krave, najdemo v enem mi- lilitru mleka do 200.000 somat- skih celic, to število pa je lahko še dosti nižje. Ko se njihovo število povzpne nad to mejo, je to že znak za nenormalno dogajanje v vime- nu. Zaradi prisomosti patogenih mikroorganizmov v vimenu se telo odzove z obrambo. To obram- bo predstavljajo levkociti, ki v povečanem številu preidejo iz krvi v vime, da bi zaustavili patogene mikrobe. Vse to se dogaja, še pre- den lahko s prostim očesom opa- zimo spremembe v mleku ali na mlečni žlezi. Pri kravah v nižji laktaciji je šte- vilo somatskih celic običajno nižje kot pri tistih v višji laktaciji. prav tako je število celic v začetku laktacije ponavadi nižje kot proti koncu. Ta razmerja so posledica dejstva, da je z višjo laktacijo ver- jetnost," da je bila žival pred tem okužena s patogenimi mikroorga- nizmi, večja in mdi v kasnejšem stadiju laktacije je večja verjemost predhodne okužbe. Torej starost živali in stadij laktacije vplivata na vsebnost somatskih celic v mleku posredno, zaradi predhod- nih okužb vimena. Visoko pro- duktivne živali so bolj dovzetne za infekcije, saj predstavlja visoka mlečnost obremenitev za organi- zem. Zato se visoko število somat- skih celic v mleku pogosteje poj- avlja pri kravah, ki dajejo največ mleka. Dednost pri številu somatskih celic v mleku igra določeno vlogo. V prihodnje imamo v Sloveniji namen kot merilo v selekciji gove- da poleg vsebnosti maščob in bel- jakovin v mleku upoštevati tudi število somatskih celic. Posredno vpliva na mastitisna obolenja in s tem prisomost somatskih celic v mleku tudi oblika vimena in se- skov. Dednostni delež za ti dve lastnosti je zmerno visok, zato se- lekcija na pravilno obliko vimena in seskov pozitivno vpliva tudi na odpornost živali na okužbe mlečne žleze. Na Ptuju opravlja analize mleka na vsebnost somatskih celic labo- ratorij za analize mleka, ki deluje pri selekcijski službi na Obdrav- skem zavodu za veterinarstvo in živinorejo. Laboratorij ima večde- sedetne izkušnje z analizami mle- ka. Že eno leto opravljamo tudi analize ^ mleka za* selekcijsko službo Živinorejskega zavoda Cel- je. Na mesec opravimo nad 21.000 analiz mleka na vsebnost maščob, beljakovin in laktoze in več kot 5.000 analiz na vsebnost somat- skih celic v mleku. S takim obse- gom analiz je naš laboratorij naj- večji neodvisen laboratorij za ana- lize mleka v vzhodni Sloveniji in eden največjih v državi. Smo so- dobno opremljeni in nameravamo obseg svoje dejavnosti še povečati. Točnost analiz preverja vsak me- sec Institut za mlekarstvo, ki de- luje pri Biotehniški fakiilteti v Ljubljani. Neodvisen položaj naše ustanove, strokovnost naših del- avcev, redno preverjanje točnosti analiz in dolgoletne izkušnje jamčijo za zanesljivost našega dela. Vzorce mleka je potrebno anali- zirati na vsebnost somatskih celic redno, najbolje enkrat mesečno. V rejah, vključenih v kontrolo proizvodnje mleka (A in AP kon- trolo), odvzame vzorec molzni kontrolor ob mesečnem obisku v hlevu. Vzorec, namenjen za anali- zo mleka na vsebnost maščob, bel- jakovin in laktoze, na željo rejca analiziramo mdi na prisotnost so- matskih celic v mleku. Rejci, ki niso vključeni v kontrolo proiz- vodnje mleka, lahko vzorce prine- sejo v laboratorij sami. Predhod- no naj se oglasijo v laboratoriju po stekleničke, v katere nalijejo vzo- rec mleka posameznih krav. Vzor- ce mleka za analizo je potrebno čimprej dostaviti v laboratorij, kjer jih analiziramo še isti dan. Reztiltate analize dobi rejec dan po opravljeni analizi s pošto na dom. Vse dodatne informacije lahko rejci dobijo na telefonski številki 749-36-18. Dobljene informacije o vsebnos- ti somatskih celic v mleku posa- meznih živali so odlično vodilo za učinkovito in pravočasno ukre- panje v čredi. Število somatskih celic v mleku je odličen pokaza- telj, v kolikšni meri je bilo zdravl- jenje vnetja vimena posamezne živali v čredi uspešno. Rejec mora biti pozoren na vsebnost somat- skih celic v mleku živali, ki so bile na novo vključene v čredo iz last- ne vzreje, še bolj pa pri živalih, kupljenih iz drugih rej. Prav tako je potrebno usmeriti pozornost na krave, ki imajo vsak mesec povišan nivo somatskih celic. Te živali so lahko stalen vir okužbe drugih krav v hlevu in jih je naj- bolje izločiti iz reje. Če se pojavlja povečano število celic v mleku pri večjem številu krav v čredi in če se kljub zdravljenju ponavljajo mdi klinični mastitisi, je potrebno po- misliti tudi na napake v reji. Rejec mora biti predvsem pozoren na postopke ob molži, saj se ravno ta- krat najlažje prenaša okužba med živalmi. Glede ukrepov v čredi naj se rejec obrne na svojega veteri- narja ali pa na kmetijsko svetoval- no službo pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo. Daniel Skaza univ. dipl. ing. kmet., Služba za selekcijo in kontrolo proizvodnosti, OZVŽ Pmj STROKOVNJAKI SVETUJEJO Primeren čas pripustm plemenskih svinj Glavni namen reje plemenskih svinj je v doseganju dobre plod- nosti in s tem doseganje velikega števila živorojenih pujskov na svinjo na leto. Cilji reje morajo biti visoko zastavljeni; pov- prečje v reji naj bo: doba med prasitvama med 165 in 170 dni, letno 2,2 gnezdi na svinjo ter 22 in več vzrejenih pujskov na svinjo na leto, uspešnost pripustov od 85 do 90 % ter izgube pujskov do odstavitve manj kot 12 %. Izboljševanje plodnosti svinj s selekcijo je praviloma manj uspešno. Največ dosežemo s kom- binacijo posameznih pasem prašičev, zato se poslužujemo načrmega križanja. Lastnosti do- bre plodnosti in dobre mesnatosti so si nasprotne in niso združljive v eni pasmi prašičev. Plodnost plemenskih svinj je zelo močno povezana z oskrbo svinj, prehrano ter tehnologijo reje. Zelo pomembno je določanje primernega časa za pripust, izved- ba pripusta in nato preverjanje brej osti plemenske svinje. Reprodukcijski ciklus pri svinji razdelimo na brejost, laktacijo in čas od odstavitve do ponovnega uspešnega pripusta. Brejost ple- menske svinje je okrog 3 mesece, tri tedne in tri dni ter je ne more- mo krajšati. Do določene mere lahko krajšamo laktacijo, optimal- no dolžina laktacije na kmetijah je do 35 dni. Zelo važno pa je, da skrajšamo čas od odstavitve in do uspešnega pripusta. Za ekonomi- ko reje je pomembno tudi to, da pravočasno izločamo iz črede ple- menske živali, ki dosegajo slabšo plodnost. Po podatkih so proiz- vodni rezultati plemenskih svinj v 90 % vezani na oskrbnika živali in samo 10 % odvisni od plemenske živali. SPOLNI CIKLUS PLEMENSKE SVINJE Spolni ciklus pri svinji razdeli- mo v tri faze: 1. Predbukanje Zimanji znaki: slabša ješčnost, nemirnost, nabreklost in por- dečitev sramnice, zaskakovanje drugih živali, vendar se ne pusti sama zaskočiti. Čas od 24 ur pri starih svinjah in do 3 dni pri nJa- dicah. V tem času svinje ne pri- puščamo. 2. Pravo bukanje Nastopi po izraženem privolit- venem refleksu. Svinja stoji in se pusti zaskočiti. Sramnica postane bolj nagubana in manj intenzivno rdeče barve, opaženo je značilno gibanje ušes. Pravo bukanje traje od 1 do 2,5 dni. V tem času svinjo pripustimo. 3. Konec bukanja Konec bukanja nastopi s kon- cem privolitvenega refleksa in os- talih znakov bukanja. Traja več dni. DOLOČITEV ČASA PRIPUSTA Za določitev primernega časa pripusta je pomembno, da pozna- mo faze spolnega ciklusa. Čas po- tovanja semenčec od izliva v nožnici do mesta oploditve traja okrog 3 ure, življenjska doba sper- mijev v maternici je od 12 do 18 ur (kvaliteta semena), čas življenja ovuliranih jačec od 4 do 6 ur. Iz tega izhaja, da je optimalni čas pripusta oziroma osemenitve 12 ur pred in do 4 ure po ovulaciji jajčec. OVULACUA JAJČEC Kdaj nastopi ovulacija jajčec? Vedeti moramo predvsem čas začetka privolitvenega refleksa^- takrat plemenska svinja stoji. Če je merjasec v čredi, se poslužuje- mo ugotavljanja z merjascem, v nasprotnem primeru pa z določenimi prijemi in tudi upor- abo pripomočkov (spraj z vonjem merjasca). Ugotavljanje bukanja opravljamo najmanj dvakrat dnevno in vedno takrat, ko svinja ni pri koritu, ni zaposlena s hra- no. Prvič pripustimo oziroma ose- menimo okrog 16 ur po ocenje- nem začetku privolitvenega re- fleksa. Pripust ponovimo po 12 urah v primeru, ko nismo pre- pričani v oceno začetka privolit- venega refleksa. Vedeti moramo, da imamo glede dolžine trajanja bukanja v grobem tri tipe plemenskih svinj in glede na tip je čas posameznih faz bu- kanja krajši oziroma daljši: a) zgodaj hukajoče svinje - prvi znaki bukanja 3 dni po odstavitvi, glavno bukanje traja od 24 do 30 ur b) pozno bukajoče svinje - prvi znaki bukanja šele po 7. dnevu po odstavitvi, glavno bukanje traja manj kot 16 lu" c) normalno hukajoče svinje - prvi znaki 5. dan po odstavitvi, glavno bukanje traja okrog 24 tu- Pri pozno bukajočih plemen- skih svinjah je še najpomemb- nejše, da jih prvič osemenimo v optimalnem času, ker je ponoven pripust praviloma prepozen. Pri zgodaj bukajočih svinjah je pono- ven pripust bolj potreben. Uspeh pri plodnosti plemenskih svinj je torej v opazovanju in ocenjevanju spolnega ciklusa svinje in določitvi optimalnega časa pripusta oziroma osemenitve. Po pripustu je potrebna pozorno opazovati plemenske svinje na 21. in tudi 42. dan po pripusm. Če so vgnezdena v maternico samo štiri oplojena jajčeca in manj, pride do prekinitve brej osti in do ponovne vzpostavitve spolnega ciklusa svinje. Obilno krmljenje in nemirnost v boksu v dneh po pripustu imajo negativen vpliv na število živoro- jenih pujskov. Zaradi tega se pri- poroča po pripustu količinsko omejeno krmljenje in individual- na vhlevitev plemenskih svinj. Za doseganje dobre plodnosti svinj se je vredno potruditi, saj je to najpomembnejši del za dose- ganje ekonomike reje. Premalo živorojenih in odstavljenih puj- skov na svinjo na leto (povprečje črede manj kot 18 odstavljenih) je gotovo pot do izgube v ekonomiki reje. PetBr Prilx>žič univ.dipl. kmeting., specialist za prašičerejo pri OZVŽ Pmj - KSS 12 četrtek, 3. februar 2000 - TEDNIK ZAHIMIVOSTI, REPORTAŽE GERECJA VAS / USTANOVILI DRUŠTVO ZENA IN DEKLET Vsak prvi fetrtek v mesecv imajo lase Udeležba na ustanovnem občnem zboru društva žena in deklet iz Gerečje vasi je potrdila prepričanje nekaterih domačink, ki so trdile, da je potrebno samo narediti prvi korak in videlo se bo, koliko idej in pobud nosijo v sebi Gerečanke. Zbrale so se v tamkajšnjem gasilskem domu in ob pogovoru s predsednico društva iz Kidričevega Marijo Metličar ter predstavnico iz Društva žena in deklet občine Hajdina Silvo Brodnjak spozna- le delo obeh društev. Seznanile so se z osnutkom pravil, jih potrdile in se odločile za svoje prvo vodstvo. Predsedništvo so zaupale pobudnici prvega srečanja Anici Drevenšek, tajniške naloge bo opravljala Sandra Metličar, za denar pa bo skrbela blagajničarka Marija Cebek. i V pogovoru so predvsem sta- rejše udeleženke obudile spomin na leta, ko je bila družabnost v vasi mnogo večja kot v zadnjem času. Slišali smo tudi, da znajo ženske lepo zapeti (če je potrebno, tudi brez dirigenta), da si želijo izobraževanja, zato bodo same ali pa v sodelovanju z drugi- mi tremi društvi v občini orga- nizirale najrazličnejše tečaje, pre- davanja o zdravju, odnosih v družini, vzgoji otrok spoznati želijo lepote domovine in srečati zanimive ljudi, rade bi se poučile o hortikulturi, kar bi pomagalo k temu, da bi bila njihova vas bolj urejena, precej je takih, ki so že pozabile, kaj vse so jih naučili v tečaju prve pomoči pred šofers- kim izpitom, in bi želele to znan- je obnoviti, zanima jih klekljanje čipk, nekatere bi želele slikati na svilene rute, pred veliko nočjo bodo barvale pisanke in jih krasi- le z ornamenti ... Enkrat te- densko bodo hodile k telovadbi v osnovno šolo Hajdina, tako kot to počne čez 140 žensk iz drugih vasi. Načrtov je več kot dovolj in se bodo vsak prvi četrtek v me- secu na srečanjih sproti dogovar- jale za akcijo. Tekst in foto: S. Brotšniak Občina Hajdina je bogatejša za še eno društvo žena in deklet. Ko bo vsaka pripeljala še svojo hčerko, sosedo, prijateljico, bo avtobus premajhen za vse, ki bi želele na žensko strokovno ekskurzijo. Bodo šle pa z vlakom, tako kot so si to omislile članice iz Kidričevega, kot je povedala njihova predsednica Marija Metličar, ki sedi prva z leve. Zraven nje sedi Anica Drevenšek, ustanov- na članica in predsednica društva. ORMOŽ / ZLATA POROKA ZAKONCEV HORVAT Pefcfesef skupnih let Po 50 letih skupnega življenja sta si v krogu svojih najdražjih pred nnatičarjem izmenjala zla- ta prstana Alojzija, rojena Ci- merman, in Jakob Horvat iz Obreza. Poročila sta se 28. ja- nuarja 1950. leta v Središču ob Dravi. V zakonu so se jima rodili trije sinovi. Srečanja z dedkom in babico pa se na- jbolj veselijo vnuki Matic, Kle- men in Primož, še posebej pa pravnuk Anže. Foto: Žalar PTUJ / KLEPET Z ANO ŠERONA, MISS SMRKUE '99 Xo Anino zmago zaslužno priiatolii€0 Dijakinja 3. letnika ptujske gimnazije, 17-letna Ana Šerona, je že četrta mlada Ptujčanka, ki se ponaša s katerim od lepotnih naslovov: leta 1996 je Alenka Vindiš postala miss Slovenije, leta 1997 Barbara Cenčič kraljica Slovenije in miss Hanaiian Tropic, leta 1998 Miša Novak miss Slovenije, pred kratkim pa je uspešno dosedanjo bero obogatila še Ana Šerona, ki je posta- la miss Smridje '99. Ptujska dekleta pa so ob tem osvojila še ne- kaj drugih lepotnih naslovov, v mednarodnem merilu pa si je na tekmovanju miss Eurocity Gordana Ogrizek pripela naslov miss fotogeničnosti. Anina zgodba o lepotnem nas- lovu se pričenja nekoliko dru- gače. Za tekmovanje so jo prijavi- le prijateljice, zato lahko razume- mo njeno veliko presenečenje, ko so jo nekega dne poklicali organi- zatorji in ji sporočili, da je ude- leženka polfinalnega tekmovanja za miss Smrklje '99. Pozneje se je vse razvijalo z bliskovito naglico. tako da vsega še zmeraj ni v celoti dojela. V finale se je ob Ani uvrstila še ena Ptujčanka, Maja Žunkovič, a se finalne prireditve ni udeležila, ker je morala izpol- niti že vnaprej dogovorjene agen- cijske obveznosti. Za Ano je prišel uspeh nepričakovano, naslova je zelo vesela, prav tako njeni domači, sošolci, prijatelji. "Prvič sem se udeležila takšnega tekmovanja, prej o tem nisem nikoli razmišlja- la. V tem trenutku me tudi še ne privlači manekenstvo, pa tudi o udeležbi na drugih lepotnih tek- movanjih še ne razmišljam. Reči pa moram, da so takšna tekmo- vanja zelo dobrodošla izkušnja za vsakega mladega človeka: veliko se naučiš, spoznaš nove ljudi, pri- dobiš nove izkušnje. Spremenila pa sem tudi mnenje o takih tek- movanjih. Mladim priporočam, da poiščejo izzive tudi v takšnih priložnostih. Ne nazadnje ti lah- ko veliko pomagajo pri utrjevan- ju samozavesti." Ana je visoka 176 cm in tehta 54 kg. Najraje se oblači v športna oblačila, če je priložnost, pa tudi v svečana. Njene priljubljene bar- ve so siva, črna, temno zelena. V šoli ji gre za zdaj dobro, po končani gimnaziji bo študirala biologijo. Želi pa si tudi veliko potovati in spoznati svet. V pros- tem času trenira odbojko pri ženskem odbojkarskem klubu Marsel, ki igra v prvi slovenski odbojkarski ligi. Treninge ima tri do štirikrat tedensko. Ce ji čas dopušča, se rada poveseli tudi v disku, predvsem v Marakuji, saj drugega kotička mladi v Ptuju ni- majo. Nasploh je v našem mestu za zabavo mladih v Ptuju slabo poskrbljeno, pravi Ana. Ana Šerona je lepotica, o kateri bomo v prihodnjih letih zagotovo še veliko slišali. Resnično je ne- kaj posebnega. MG Ana Šerona, 17-letna ptujska girnnazijka miss Smrklje '99. Foto: Črtomir Goznik TEDNIK - Četrtek, 3. februar 2000 13 PO MASIH KRAJIH ZAVRČ, TRNOVSKA VAS / OBMOČNO SREČANJE UUDSKIH PEVCEV IN GODCEV Dva veiera priletnih liudsliih melodii Pevci in godci s Ptujsliega so se tudi letos družili na že tradi- cionalnem območnem srečanju pevcev in godcev, ki je bilo za- radi velikega števila nastopajočih že drugič deljeno v dva dela. Srečanje je pripravil Sklad RS za ljubiteljske kulturne de- javnosti, območna izpostava Ptuj, pri organizaciji pa sta po- magali še kulturni društvi - gostiteljici obeh srečanj: KUD Maksa Fuijana Zavrč in Kulturno društvo Trnovska vas. Na petkovem in sobotnem srečanju ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev je prepevalo in godlo kar 39 skupin z domala vseh občin ter hkrati kulturnih in folklornih društev na širšem ptujskem območju. Občinstvo je tudi letos nastopa- joče poslušalo v precejšnjem števi- lu, nastopajoči pa so srečanje izko- ristili še za druženje in izmenjavo izkušenj. Poslušalstvo je lahko prisluhnilo lepemu številu ljudskih pevk, čeprav so bile med njimi tudi take, ki so morda izzve- nele preveč zborovsko in premalo »ljudsko«. V družbi pevk ni man- jkalo tudi dobrih in prekaljenih ljudskih pevcev, pa ljudskih mu- zikantov in posameznih godcev, ki so še prav posebej navdušili občitistvo. V programu letošnjega srečanja smo lahko slišali precej izvirnih in nekaj zimskemu času primernih pesmi. Mnoge od teh so se že kar dobro prijele, pevci in godci pa so tako znova dokazali. kako zelo znajo ceniti in ohranjati ljudsko blago. Na srečanju v Zavrču so nastopi- li: liikarice iz Moškanjcev PD Gorišnica, pevci iz Cirkulan, trio Grozd KUD Zavrč, pevci in pevke KPD Stoperce, pevke in pevci FD Lancova vas, harmonikar Vlado Koren, pevke iz Pobrežja, pevke Grebljice KD Sela, pevke Gma- jnarice KD Hajdoše, pevke DU DPD Svoboda Ptuj, kvintet DU Rogoznica, pevke KD Lovrenc na Dravskem polju, pevke Žanjice iz Cirkovc, trio Škorci, pevci Kopači iz Podlehnika, Pevci vasi iz Gorišnice, pevke iz Male vasi PD Gorišnica, pevke iz Zavrča in mu- zikanti FD Lancova vas. V soboto, 29. januarja, je bil dru- gi del območnega srečanja pevcev in godcev. Po pozdravnem nago- voru župana Trnovske vasi Karla Vurcerja so se občinstvu, ki je na- polnilo krajevno dvorano v Trnovski vasi, predstavili pevke in pevci ter godci iz Vidma, Dravskega polja, Lancove vasi, Markovcev, Cirkovc, s Hajdine, iz Kidričevega, Dolene, Skorbe, Dornave, Vitomarcev, Trnovske vasi in z Destrnika. Hvalevredno je bilo, da smo slišali veliko pes- mi, ki se običajno ne pojavljajo na tovrstnih srečanjih, kar govori v prid temu, da skupine ljudskih pevcev in pevk pridno iščejo po- zabljene pesmi v svojem okolju in jih dajo v svoj program. Ljudske pesmi pričajo o klenosti naših ljudi, ki so svoja občutja prelili v pesem, se ponorčevali iz svojega dela, svoje revščine in ve- selja ter bogaboječnosti. Ob koncu je predsednik ZKD Ptuj Franc Lačen podelil priz- nanja nastopajočim, župan Kari Vurcer pa spominska darila. Kako dobro so se odrezali ljudski pevci, pevke in godci, kakšne so bile predstavitvene pes- mi in kako so poskrbeli za podobo svojega nastopa, moramo na- vsezadnje prepustiti strokovnja- kom, ki so skupinam že podali svojo oceno. V vlogi letošnjega strokovnega »ocenjevalca« je bil Branko Fuks, svetovalec za glasbo pri Skladu RS za ljubiteljske kul- turne dejavnosti, ki je skupine že povabil na nova skupna srečanja. Trio Škorci je star znanec srečanj godcev in pevcev. Foto: Langerholc V Trnovski vasi so zapele tudi pevke iz Kidričevega PTUJ / Z GRADBIŠČA GIMNAZIJE Haiwmslavne uiilniieze vidne Na gradbišču nove ptujske gimnazije dela potekajo nemote- no, ne glede na vreme. V tem tre- nutku so že vidni obrisi nara- voslovnih učilnic. Kot je pot^edala ravnateljica Meta Puklavec, ni nobenih zadržkov, da gradbeniki objekta ne bi končali do napove- danega roka, torej do 20. avgusta. Selitev v nove prostore pričakuje- jo z velikim optimizmom. MG Gradnja ptujske gimnazije poteka brez zastojev. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / OSREDNJA PROSLAVA KULTURNEGA PRAZNIKA BO 5. FEBRUARJA Oljenke, priznanja in plaliete Mestna občina Ptuj, Zveza kulturnih društev Ptuj in Sklad Re- publike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Ptuj so organizatorji letošnje osrednje proslave ob slo- venskem kulturnem prazniku v mestni občini Ptuj. Prireditev, ki bo posvečena dvestoti obletnici rojstva največjega slovenskega pes- nika Franceta Prešerna, bo v soboto, 5. februarja, ob 20. uri v Na- rodnem domu v Ptuju. Najzaslužnejšim na področju kulture v mestni občini Ptuj bodo podelili oljenke mestne občine. Prejeli jih bodo Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega, Marija Hernja Masten in Tjaša Mrgole Jukič; Zveza kulturnih društev pa bo podelila 18 priznanj in tri plakete. Slavnostni nagovor bo imela Lidija Ma- jnik, v kulturnem programu pa bo nastopil mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, ki ga vodi Matjaž Šček. MO CERKVENJAK 1 Šesti ex'tempQre v osnovni šoli v Cerkvenjaku so prejšnji petek ob 17. uri odprli razsta- i vo otroških slik z naslovom 6. slikarski ex-tempore Cerkvenjak 1999, na j kateri se letos predstavlja 20 otrok iz vseh štirih občin na lenarškem • območju: Sv. Ane, Benedikta, Cerkvenjaka in Lenarta. Razstavo so j pripravili območna izpostava sklada Republike Slovenije za ljubiteljske ; kulturne dejavnosti v Lenartu, galerija Konrada Krajnca, Zveza kultur- : nih društev Lenart in Kulturno društvo Jožeta Lacka iz Cerkvenjaka \ ter cerkvenjaški zgodovinar Mirko Žmauc, vodja območne izpostave i Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Lenarta Breda Slavinec in lastnik lenarške galerije Krajnc Konrad Krajnc. Razstavo je odprl župan občine Cerkvenjak Jože Kraner, v kulturnem programu pa so nastopili učenci in učenke OŠ Cerkvenjak pod vodstvom Zdenke Bra- j dač. 14 četrtek, 3. februar 2000 - TEDNIK OD rOD fff TAM PTUJ / S 13. SEJE SVETA MESTNE OBČINE o RUŠENJU STARE POSH IN PROJEKIU REKONSTRUKCIJE MINORITSKE CERKVE NA PRIHODNJI SEJI Potem ko so ptujski svetnild in svetnice z dnevnega reda uma- luiili točko o podpisu sporazuma v denacionalizacijskem pos- topku (vodi ga ministrstvo za kulturo) med mestno občino Ptuj, minoritskim samostanom sv. Petra in Pavla ter rimsko- katoliškim župnijstvom v Ptuju, je osrednja točka dnevnega reda 13. seje postala analiza stanja na področju socialnega varstva v mestni občini Ptuj. Za umik podpisa so glasovale vse svetniške skupine razen SLS in SKD; v sporazumu, o katerem naj bi po pridobitvi vseh potreb- nih odgovorov razpravljali in sklepali na prihodnji seji, pa bi bilo po nmenju Slavka Brgleza (SLS) potrebno zapisati, da stroške rušitve stare pošte nosi država. Razpravo in sklepanje o tem so zavrnili zaradi številnih vprašanj, za katera že posamezni odbori pri pregledu ^adiva in pripravah na sejo niso imeli pra- vih odgovorov, čeprav pa v osnovi podpisu takšnega sporuzuma, ki pomeni korak bliže k rekonstruk- ciji minoritske cerkve, ne napro- tujejo. Begale so jih različne cene kupnin zemljišč, ki naj bi bile predmet sporazuma, pri enem od zemljišč ni cene ob morebimi pro- daji, manjka strokovno menenje glede sanacije minoritske stavbe po izselitvi knjižnice in finančno ovrednotenje teh stroškov, prav tako mdi niso navedeni stroški rušenja stare poštne stavbe, saj de- litev stroškov med minoritskim samostanom in mesmo občino Pmj še ne pove ničesar. Pridobiti bi bilo potrebno vsaj tri ponudni- ke, da bi se lahko odločili. Prav tako so v okviru razprav v posameznih odborih sveta ocenili, da je cena za nakup zemljišča v k. o. Krčevina pri Ptuju, kjer naj bi zgradili novo ptujsko osnovno šolo, za 100 tisoč mark previsoka. Odbor za družbene dejavnosti pri mestnem svetu pa je mdi predla- gal, da se svetniki in svemice že na prihodnji seji seznanijo s pro- jektom rekonstrukcije minoritske cerkve. Živahna razprava v točki pobu- de in vprašanja je samo dokaz več, da je v tem okolju problemov veli- ko in da jih večino po polževo rešujemo ali pa sploh ne. Mros- lava Letonja (SNS) je zanimalo, zakaj na dnevnem redu seje ni problematike zdravstva in tudi ne predloga o ustanovitvi lokalne tu- ristične agencije, če je bilo tako napovedano. Glede razprave o zdravstvu se je zanimala tudi Anka Ostrman, ki je pobudo za to razpravo dala že lansko leto pred počitnicami. Pri tem jo bolj kot strategija v tem trenutku zani- ma vprašanje organiziranosti osnovne zdravstvene službe v mestni občini Ptuj. Kmalu bo dve leti, kar so ptujski mestni svetniki v prejšnjem mandatu zavrnili raz- pravo o strategiji zdravstva v Ptu- ju, v tem času pa je iz takšnih ali drugačnih razlogov niso pripravi- li v pričakovani vsebini in o njej niti niso začeli razprave. Zdaj naj bi bilo gradivo v glavnem pri- pravljeno, pri oblikovanju pa naj bi sodelovali tudi sindikat Fides, zdravniška zbornica in ministrst- vo za zdravstvo; zdravstveni svet pa je tako in tako pri občini že oblikovan, le sklical ga še nihče ni. Precej pa je svetnike ponovno zaposlila gradnja hitre ceste Haj- dina - Ormož s poudarkom poteka trase skozi mestno občino Ptuj, ki je v tem trenutku v fazi študije. Informacije so pomanjkljive ali jih sploh ni, zato bodo, da si nali- jejo čistega vina, o tem razpravlja- li na marčevski seji ali pa tudi prej, če bodo imeii kvalitetne po- datke. Pobudo za to razpravo so dali v mestni četrti Breg, na mest- ni svet pa jo je prenesel svetnik Janez Rožmarin, ki je tudi pred- sednik sveta mesme četrti Breg. Svetnike pa je zelo zaskrbel poda- tek, da bodo morali Puhov most, če ga bodo želeli imeti, sami fi- nancirati, čeprav je še na zboru občanov v četrti Jezero kazelo drugače, da bo država financirala oba, tistega ob niarkovskem jeze- ru in Puhovega. Župan Luci je bil znova prepričan, da pri tej gradnji še nismo ničesar izgubili, razen da je izpadla prestavitev Mariborske ceste. O drugih vsebinskih vidi- kih predvidene gradnje hitre ceste Hajdina - Ormož pa ni želel govo- riti. Vladimir Aracki (SDS) je izra- zil nezadoljstvo zaradi površnih odgovorov, ki jih je dobil na neka- tera svoja vprašanja. Zadnji je bil glede ureditve parkirišča nasproti učnega centra ob Vičavski cesti; ne zanima ga zgodovina, temveč realnost. Ker komisija za stamt in poslov- nik še vedno nima predsednika (župan se je temu čudil), bo sklic komisije opravil on, da bo lahko svetnik Miroslav Letonja dobil obrazložitev 10. a člena poslovni- ka mestnega sveta. Svetnik Leton- ja pa je na seji dobil pisni odgovor na vprašanje o tem, s koliko pro- jekti se je mestna občina Ptuj pri- javila na državni razpis za javna dela. Gre za 35 projektov, v kate- rih bo sodelovalo 69 udeležencev. Lani je v mestni občini potekalo 40 programov javnih dela, v kate- re je bilo vključenih 67 udeležen- cev. Mboslav Bemhard se je v ime- nu svemiške skupine DeSus zani- mal, ali se je že sestala neodvisna komisija za dokončno lu-editev statusa KTV sistema v mesmi občini Ptuj; pobudo o tem je dal lani julija, za predsednika komisi- je pa je bil izvoljen Ailan Cucek. Ta je svemike seznanil z dose- danjim delom komisije, ki se je prvič sestala pred kratkim, saj so zadnjega člana komisije dobili šele decembra. Ker so dobili zele- no luč za revizorja, bodo lahko s pomočjo stroke opravili ovredno- tenje sistema, v programsko she- mo in programe pa se ne bodo spuščali. Lastoiški deleži po dose- danjih ugotovitvah pripadajo šti- rim vrstam kapitala. Marija Strelec (SKD) je dala pobudo za adaptacijo stavbe na Belšakovi 69 (grad Ristovec), ki je že v takem stanju, da ogroža živl- jenje stanovalcev, predvsem otrok. Ponovno pa se je zanimala za poročilo o delu nadzornega od- bora. Ivana Svržnjaka (DeSus) pa je zanimalo, kaj bomo v mesmi občini naredili glede potepuških psov, ki so zlasti problem v zu- nanjih naseljih. Z ANALIZO DO PROGRAMOV ZA IZBOLJŠANJE RAZMER Razpravo o analizi stanja na po- dročju socialnega varstva v mestni občini Ptuj, ki jo je izdelala stro- kovna sodelavka oddelka za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj Lidija Radek, so svetniki pričeli s pohvalami. Že dolgo namreč niso imeli v rokah tako kvalitetoo pripravljene anali- ze, ki jo sestavljajo osnovni demo- grafski podatki, podatki o zdravju občanov, problemih staranja, za- poslitvenih možnostih, primerja- va plač na ptujskem območju s slovenskim povprečjem, stano- vanjske razmere, področje varst- venih pomoči, podatki o splošni varnosti ljudi in premoženja ter ocena prometne varnosti. Analiza je po mnenju svetnikov dobra osnova za spremljanje stanja na področju socialnega varstva v mestni občini Ptuj, za katero vel- ja, da se prebivalstvo stara nekoli- ko počasneje kot v drugih občinah, rodnost pa je prenizka. Po demografskih napovedih naj bi se proces staranja prebivalstva nadaljeval še nekaj desetietij in s tem vplival na število in starostoo sestavo. Konec marca 1999 je znašala povprečna starost prebi- valcev v mestni občini Ptuj 37,9 let (v Sloveniji 38,6). Razmerje med starim prebivalstvom in mla- dim do 14 let, ki je tudi kazalec staranja prebivalstva, je za naše okolje ugodnejše od povprečja države. Podatki popisa iz leta 1991 kažejo, da prevladuje štiričlanski tip družine, skoraj pe- tina družin pa je enostarsevskih. Zmanjšuje se tudi število porok, poleg tega se pari poročajo v višji starosti. V zdravstvenem delu analize zasledimo podatek o tem, da ženske na Ptujskem imiirajo mlajše, kot znaša državno pov- prečje. Leta 19% je povprečna starost umrlih znašala 69,9 let, za moške 66,1 in 74,2 let za ženske; v Sloveniji je bila povprečna starost za moške 66,1 in za ženske 75,3 leta. Če ni bistvenih razlik v primer- javi vzrokov smrti po spolu (mdi na Ptujskem najpogosteje ljudje imiirajo zaradi bolezni srca in ožilja, sledijo rakasta obolenja, poškodbe bolezni dihal in preba- vil), pa je zlasti zaskrbljujoč poda- tek o samomorilnem vedenju občanov na območju upravne enote Ptuj. Statistika ga glede sa- momorov uvršča med najbolj ogrožena območja ne samo v državi, temveč tudi v Evropi. Vzroke je iskati v gospodarski kri- zi, družbeni nestabilnosti, brezpo- selnosti, materialni ogroženosti, spreminjanju dnižbenih vrednot in podobno. Pri mladih Pmja je po podatkih analize pogosto zaznati probleme eksperimentiranja z drogo, v zadnjem času tudi heroina in ko- kaina, pri čemer zasvojenosti z drogo ni mogoče preprečevati z represivnimi ukrepi. Za zdaj na srečo ni še nihče umrl zaradi pre- velike doze zaužitih mamil. Veli- ko več je namreč mogoče doseči s seznanjanjem mladih s posledica- mi, z razvijanjem pozitivnih vred- not, s pozitivnimi zgledi odraslih in s spodbujanjem aktivnosti ter dejavnosti, ki inlade zanimajo. V tej smeri bodo pomembno vlogo lahko odigrali tudi novi prostori centra interesnih dejavnosti. Za starejše prebivalce je v mest- ni občini Ptuj dokaj dobro poskrbljeno. V domsko varstvo je vključenih 5,5 odstotka celotne populacije, starih nad 65 in več let. Podatki tudi povedo, da so bila v preteklosti na področju so- cialnega varstva vlaganja v sta- rejšo generacijo veliko večja kot v mlado. Socialno varstvo je v mest- ni občini Ptuj izrazito geronto- loško usmerjena dejavnost, zato primanjkuje sredstev za druge dejavnosti. Mladi in mlade družine pa v občini prestavljajo najbolj pereč problem. Nasploh je bilo v zadnjih letih premalo vla- ganj na tem področju. Tu gre predvsem za gradnjo stanovanj, različne oblike pomoči mladim družinam. Primanjkuje zlasti ne- profitnih in socialnih stanovanj. Po podatkih je materialno ogroženih v mesmi občini Pmj okrog 2400 občanov, to je skoraj deset odstotkov vseh prebivalcev. Denarni dodatek kot edini vir za preživljanje prejema osem občanov; ti vsak mesec dobijo 23.989 tolarjev in okoli 8.000 to- larjev za najemnino. Za 60,3 od- stotka vseh otrok v vrtcih plačuje- jo starši zneske iz najnižjih plačil- nih razredov, kar okoli 40 odstot- kov staršev, ki imajo otroke v ptujskih vrtcih, je v letu 1997 do- segalo nižji bruto osebni dohodek na 4ružinsk^a člana od 50.488 tolarjev, kar je 35 odstotkov pov- prečne bruto mesečne plače na za- poslenega v Republiki Sloveniji. Ljudje si zato, da lahko preživi- jo, pomagajo na različne načine, največ s priložnostnimi deli. Otroške dodatke prejema v tem letu 4.415 družin s 6.929 otroki. Najtežje je tistim, ki nekoliko pre- segajo cenzus. Ker je izobrazbena struktura zaposlenih v mestni občini nižja, so mdi plače za tret- jino nižje od tistih v ljubljanski regiji, v primerjavi s povprečno slovensko bruto plačo pa ptujske zaostajajo za 8 odstotkov. Zaradi te^a obstaja bojazen, da si bo izo- bražen mlad kader, ki predstavlja najosnovnejši pogoj za trajnejši razvoj, po končanem šolanju poi- skal eksistenco drugje, kjer ima tudi boljše bivalne možnosti. Stopnja brezposelnosti v mesmi občini Ptuj je višja od povprečja v upravni enoti in znaša 19,4 od- stotka. Možnosti za zaposlitev je malo predvsem zaradi tega, ker več kot polovica brezposelnih nima nobenih poklicnih kvalifi- kacij. Obseg socialnih dajatev in tran- ferjev se je v občini v zadnjem ob- dobju ohranil oziroma povečeval in to kljub neugodnim gospodar- skim in ekonomskim razmeram, tudi zato socialni problemi niso tako izraziti kot drugje, predvsem v mariborski občini. Grožnja temu pa so spremembe zakona o financiranju občin, ker se po uvedbi primerne porabe že pojav- ljajo problemi, kako ohraniti doseženo raven na področju soci- alnega varstva glede na nujnost prilaganja novim razmeram zara- di naraščanja populacije starejših in ker je ob tem potrebno zagoto- viti tudi boljše pogoje za življenje mladih. Sicer izredno dobro pripravlje- no analizo o stanju na področju socialnega varstva v mesmi občini Pmj bodo dopolnili še z nekateri- mi kvalitemimi podatki. Po pred- logu Hajka Brgleza (Zeleni Ptu- ja) naj bi analiza zajela tudi po- datke o redni in rekreacijski športni vadbi občanov oziroma nasploh o špormem udejstvovan- ju oziroma tudi o možnostih, ki jih na tem področju ponuja mest- na občina Ptuj. Po mnenju podžupana Milana Čučka pred- stavlja analiza dobro osnovo za sprejem posameznih programov s področja socialnega varstva, da bo življenje vseh v tem okolju prido- bilo na kvaliteti in da bo predvsem človeka vredno. Analiza stanja na področju soci- alnega stanja v mesmi občini Ptuj je ponoven dokaz, kako šibko je to okolje pri programih, ker če bi jih imeli, bi danes bilo to okolje veli- ko bolj razvito kot sicer, ljudje pa bolj zadovoljni in tudi stopnja sa- momorilnosti ne bi bila več tako v nebo vpijoča. MG SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI (Ne)ponosno v EU Delo piše, da je slovenska vlada po dveh letih nenehnih pritiskov iz Bruslja soglasno sprejela predlog o preoblikovanju brezcarinskih trgovin na mejah z Avstrijo in Italijo v prodajalne, kjer bo blago ob- davčeno po običajni stopnji. Bru- seljski dopisnik Dela ugotavlja, da pritiski EU na Slovenijo tudi v pri- hodnje ne bodo pojenjali. Evropska skupnost ima svoje kriterije, svoj pogled na urejanje in reševanje posameznih zadev in države - kandidatke za sprejem se morajo temu pač prilagoditi. Naj- večkrat so takšni "pritiski" koristni predvsem za tiste, ki vstopajo, ker jih spodbujajo k boljšemu in dos- lednejšemu uresničevanju spreje- tih obveznosti. Seveda pa gre tudi za primere, ko poskušajo posa- mezne države - članice EU v od- nosu do teh držav uveljavljati svo- je posebne interese, za katere bi težko rekli, da so nujni in razumljivi sestavni del pogojev za sprejem v Unijo. Še posebej slabo pa je, če takšnih poskusov nihče ne okvali- ficira s pravim imenom, češ da imajo države, ki so v EU, pač več pravic kot tiste, ki so "zunaj", in da med takšne pravice sodi tudi pos- tavljanje specifičnih zahtev. Neka- teri v Sloveniji nas kar naprej poučujejo, da je članstvo v Evrop- ski uniji predvsem naš interes in da moramo biti zaradi tega ustrez- no ponižni. Kljub takšnim defetis- tičnim tezam bi vendarle morali ja- sno razločevati, kje so meje med kooperativnostjo in ponižnostjo, ki lahko ogroža nacionalni ponos in nacionalne interese. Nobena meddržavna skupnost ne more biti uspešna in zares spodbudna, če ustvarja različna merila za svoje člane, če nekatere uvršča med bolj in druge med manj pomemb- ne itd. Prav tako ni normalno, če ena (blažja) merila veljajo denimo za tiste države, ki so že članice EU, in druga (strožja) merila za tis- te, ki na članstvo v njej še čakajo. Delo piše, da je "nauk dosedanjih zapletov, ki jih je Slovenija imela z Unijo in njenimi članicami trpek, a preprost. Ko bomo v skupnosti, bo bolje. Če bomo le znali uveljavljati prednosti članstva." Sklep, ki ga ponuja Delo, je morda pragma- tičen in racionalen, iz načelnih raz- logov pa bi bilo slabo, če bi prista- jali zgolj na takšno razmišljanje. KAKŠNI INTERESI Slovenska vlada pravilno ugot- avlja, da je vključevanje v Evrop- sko skupnost dolgoročni interes Slovenije in usodno vprašanje nje- nega nemotenega razvoja. Vendar pa to še ne pomeni, da bi se zara- di tega lahko (brezglavo in nepre- mišljeno) odpovedovali trenutnim interesom. V dveh najnovejših pri- merih ob uvedbi vizumov z neka- terimi evropskimi državami (Bo- sno in Hercegovino, Makedonijo, Turčijo in Rusijo) in ob sklepu o zapiranju brezcarinskih prodajaln na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko vladni predstavniki niso prepričljivo pojasnili, da je bilo takšno ukrepanje edino mogoče in edino pravilno. Predvsem je izostal prepričljiv od- govor, kaj je vlada poskušala stori- ti in kaj je naredila, da bi vsaj pre- prečila negativne posledice obeh ukrepov ... Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je po zadnji seji slovenske vlade celo vidno za- dovoljen sporočil, da bo Slovenija "končno" do konca tega leta zaprla svoje brezcarinske proda- jalne na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Dnevnik piše, da naj bi šlo po najnovejši Bavčarjevi interpretaciji "problema" brezcarinskih proda- jaln za povsem samoumevno zahtevo Evropske unije in povsem nujno dejanje slovenske strani, ki so ga doslej (dve leti) ovirali nosil- ci dejavnosti "priviligiranega davčnega in carinskega položaja" v brezcarinskih prodajalnah. Bavčar je celo dejal, da glavni raz- log za odločitev o zapiranju brez- carinskih prodajaln ni bil samo do- govor o zaprtju teh prodajaln, ki ga je Slovenija podpisala z Evrop- sko unijo, ampak predvsem dejst- vo, da to ne bo negativno vplivalo na domači proračun, kljub temu da bo treba zapreti kakšnih 300 delovnih mest. Doslej smo mislili (in tako so nas prepričevali tudi z mnogih pristoj- nih mest), da pomeni zahteva po zapiranju brezcarinskih prodajaln enega izmed preuranjenih, pretira- nih in težko razumljivih pritiskov s strani Evropske unije (predvsem zaradi insistiranja konkurenčno "ogrožene" Avstrije). Delo celo poudarja, da so slovenske brezca- rinske trgovine postale "problem" šele tedaj, ko sta ga sprožili Avstri- ja in Italija. Čudili smo se, zakaj nas Evropska unija sili v rigoroz- nejše ukrepanje, kot pa to zahteva od nekaterih svojih članic. Upra- vičeno smo bili presenečani, ker ob zahtevnem spoštovanju princi- pov "odprtega trga" in "nepriviligi- ranega" poslovanja s strani Slove- nije ne ukrepa proti dvema svoji- ma članicama - Avstriji in Italiji - za- radi uvajanja nekakšnih dvojnih režimov na meji in v območju ob meji (pri cenah bencina oziroma pri trgovanju s tobačnimi izdelki). Poznavalci razmer sicer opozar- jajo, da je obveznost predčasnega zapiranja brezcarinskih prodajaln Slovenija ponudila in sprejela celo sama. Doma ni bilo nikoli prave volje, da bi razjasnili, kdo in zakaj je "samoiniciativno" pristal na hitro zapiranje brezcarinskih prodajaln. Prav tako ob tej odločitvi niso raz- polagali z nikakršno temeljitejšo analizo o ekonomski in socialnih učinkih tega. Takšne študije je vla- da naročila šele pozneje, o njih pa še zdaj potekajo najrazličnejše strokovne polemike in spori. Večer piše, da so študije, ki so jih naročili lastniki brezcarinskih pro- dajaln, pokazale, da bo država skupaj z lastniki in dobavitelji v teh prodajalnah izgubila veliko denar- ja. Študije, ki jih je naročila vlada, pa govorijo drugače. Zaradi tega očitno niso povsem brez podlage nekatera namigovanja o vnaprej naročenih "rezultatih" analiz ... ZAPIRANJE ALI ODPIRANJE Nedavno je veliko prahu dvignila tudi ponovna slovenska uvedba vizumov z Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Turčijo in Rusijo. Uradni slovenski predstavniki so tudi ta ukrep utemeljili z "zahtevo" Evropske unije. Spet se ni nihče potrudil, da bi natančneje odgovo- ril na pripombe iz slovenskega go- spodarstva, češ daje bil ukrep ne- domišljen in preuranjen. Še zlasti argumenti predstavnikov sloven- skega turizma so posebej vzne- mirljivi. Ta ukrep naj bi Slovenijo uvrstil med turistično "zaprte države". Slovenska administracija se je ob uvedbi vizumov izrazito pod- cenjevalno odzvala na glasove in pripombe iz gospodarstva. Poka- zala je, da je do Evropske unije zelo uslužna in do domačega go- spodarstva zelo vzvišena. Prav tako ostaja tudi nejasno, s kakšnimi argumenti je Slovenija poskušala prepričati Evropsko unijo, da uvedba vizumov s posa- meznimi evropskimi državami ven- darle ni edino in najučinkovitejše sredstvo za varovanje "demokra- tične" Evrope. Je to sploh po- skušala? Je kdo od pristojnih Ev- ropejcem povedal, da je bila Slo- venija (v nekdanji skupni jugoslo- vanski državi) že pred mnogimi leti (v času hudih mednarodnih polari- zacij in blokovskih delitev) velik in najodločnejši pobudnik odpiranja meja in tudi dejanskega odpravl- janja vizumov? Ali pa morda neka- teri med sedanjimi slovenskimi politiki mislijo, da pomeni sloven- sko zapiranje pred "problema- tično" Evropo neko posebno pred- nost zanjo in samoprevaro, da je (samo) zaradi tega lahko bolj ev- ropska? Jak Koprive TEDNIK - Četrtek, 3. februar 2000 15 PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / ZDRUŽEVANJE TUDI NA MEDIJSKEM PODROČJU Radio-Tednik k Veieru? Družbeniki družbe za radijsko in časopisno dejavnost Radio - Tednik Ptuj so v ponedeljek razpravljali o morebitni združitvi družbe s ČZP Večer Maribor. Večer je namreč Radio-Tedniku poslal pismo o nameri, v katerem je predvideno, da postane Večer 100-odstotni lastnik družbe Radio-1 ednik, lastniki slednje pa v zameno za sedanje lastniške deleže prejmejo del- nice Večera. Podobno pismo o nameri je pred kratkim Večer podpisal z družbo, v kateri sta združena Novi Tednik in radio Celje, medtem ko je Podjetje za informiranje Murska Sobota (Vestnik in radio Murski val) idejo o združevanju z Večerom zavrnilo. Precej negativno stališče do združevanja z Večerom so izrazili tudi družbeniki Radio-Tednika, čeprav nikakor niso nasprotovali sodelovanju s to časopisno hišo. Združitev oziroma pripojitev pa podpira in celo zahteva največji lastnik KBM Infond Maribor, ki je 30-odstotni lastnik družbe Ra- dio-Tednik. Tako so se po temel- jiti razpravi družbeniki odločili, da nadaljujejo pogovore z Večerom, in direktorju Francu Lačnu naložili, da pripravi novo pismo o nameri in v njem izrazi ter že v naprej zavaruje dolgo- ročne interese družbe Radio-Ted- nik. Družbeniki, med katerimi imajo zaposleni, upokojenci in bivši zaposleni 60-odstotni upravljalski delež, bodo namreč pri odločanju o konkretnih združitvenih potezah obeh vod- stev zahtevali tako pogodbeno razmerje, ki bo zagotavljalo neo- mejen obstoj Radia Ptuj in Tedni- ka in s tem zaščitilo svoje in inter- ese okolja, ki je oba medija pred 52 oziroma 37 leti tudi ustanovilo zaradi potrebe po informiranju o dohodkih v domačem okolju. Ob tem družbeniki tudi poudarjajo vse večji pomen lokalne informa- cije v prihodnosti, ko bo Slovenija del velike Evropske skupnosti. Si- cer se Večer v popravljenem pi- smu o nameri (prvo je bilo v tem poglavju precej skopo) zavezuje, "da bo ohranjal in razA^ijal javna glasila in blagovne znamke javnih glasil, ki jih izdaja Radio - Tednik Ptuj. Radio - Tednik Ptuj bo po izvedbi kapitalske povezave ostal pravna oseba s sedežem na Ptuju ter bo še naprej pod istim imenom izdajal Tednik in oddajal program Radia Ptuj." J. Bračič LENART / NA OBISKU BORUT PAHOR Za tretjo imt tudi mladi ienariani Predsednik Združene liste socialnih demokratov Slovenije Bo- rut Pahor se je v ponedeljek v lanarškem kulturnem domu ses- tal s člani Mladega foruma iz Lenarta, Šentilja in Ptuja. Govo- rili so predvsem o aktualnem notranjepolitičnem dogajanju in bližajočih se volitvah v Sloveniji. Tako predsednik kot tudi člani na Lenarškem so se zavzeli za samostojno pot na volitve in nadaljevanje začrtanega program stranke, tako imenovano tretjo pot. Mladi Lenarčani, ki so svojo zduženje dobili šele novembra lani, so predsedniku ZLSD največ vprašanj zastavili v zvezi z volil- nim sistemom in morebitnim so- delovanj im v kateri izmed nasta- jajočih koalicij. Borut Pahor je poudaril, da se stranka zavzema za kombinirani volilni sistem, glede povezovanja z drugimi strankami pa dodal, da bo to mogoče le, če bo stranka v novi koaliciji ohranjala svoj začrtani program in seveda identiteto. Združena lista social- nih demokratov Slovenije je po r besedah njenega predsednika stranka v porastu, članstvo pa narašča tudi na podeželju in med mladimi, kar dokazuje tudi 40 klubov mladih po vsej Sloveniji z okoli 2700 člani. V ZLSD si priza- devajo postati stranka za novo tisočletje, primerljiva s sodobnimi evropskimi političnimi stranka- mi. "Moj mandat je le prehodno ob- dobje, svet, v katerega gremo, pri- pada vaši generaciji," je še dejal Borut Pahor. Čeprav so pred vrati volitve, os- tajajo v stranki mirni in strpni, svoje dokončne odločitve glede povezovanja pa nameravajo raz- kriti v marcu. Večkrat slišana koa- licija z LDS je le ena izmed možnosti, saj ZLSD v tem letu ne gre na volitve le za oblast. Če bo večinski volilni sistem v parla- mentu sprejet, so pripravljeni tve- gati, je še dodal Pahor. Ob aktualnih domačih zadevah se mladi niso mogli izogniti niti vprašanjem o zunanji politiki. Za- nimali so jih odnosi s Hrvaško ter stališče do prihoda Haiderja v av- strijsko vlado. Borut Pahor je ob tem le dejal, da je z novim hrvaškim premierom Ivico Račanom že vzpostavil dobre od- nose, glede nove avstijske vlade pa Pahiu- poudarja, da bi morala Slo- venija zavzeti podobna stališča kot večina evropskih držav, brez vsakršnega popuščanja. ak HAJDINA / V SOBOTO OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU Nastop kulturnih skupin v občini Hajdina bodo osrednjo občinsko proslavo ob Icultumem prazniku pripravili v so- boto, 5. februarja, ob 18. uri v kulturnem domu v Dražencih. Organizatorja sta občina Hajdina in Kulturno društvo Draženci. Po pozdravu župana Radoslava SiiiKtniča se bodo v izbranem kulturnem programu predstavile skupine kulturnih društev, ki delujejo na območju občine: moški pevski zbor prostovoljnega gasil- skega društva Hajdoše, ljudske pevke iz Skorbe, Gmajnarice iz Hajdoš, KUD Valentina Žumra Hajdoše, kvartet 2x2 iz Dražencev, moški pevski zbor Društva upokojencev Hajdina, učenci osnov- nih šol Hajdina in Breg in duo Pod srečiio zvezdo ter gostojujoča skupina trio Gojkošek iz Sikol. Ob kulturnem prazniku bodo v občini Hajdina pri- pravili tudi literarni večer, ki bo četrtek 3. februar- ja ob 18. uri v OŠ Hajdina. Že prihodnje leto pa bodo tudi v občini Hajdina podeljevali občinska priznanja za dosežke na po- dročju kulture. Pred tem morajo sprejeti občinske simbole, kot sta grb in zastava. MG MARKOVCI / PRVA LETOŠNJA SEJA SVETA ]^ proraiun 428f 3 milijma Svetniki občine Markovci so prvo letošnjo sejo v četrtek, 27. ja- nuarja, skrajšali za eno točko. Po uvodnem pregledu in potrditvi zapisnikov treh zadnjih sej jih je Peter Vesenjak iz svetovalnega podjetja Hosting seznanil z informacijo o ustano- vitvi lokalne turistične organizacije ter o možnostih za pridobi- tev statusa turističnega območja, za kar imajo po zakonu o po- speševanju turizma v občini vse možnosti. Po pobudah svetnikov, teh je bilo tudi tokrat več in z različnih področij, so se posvetili vsebini osnutka odloka o občinskem pro- računu za letošnje leto, ki predvi- deva 428.379.000 tolarjev prihod- kov ter prav toliko odhodkov. Večji del prihodkov predvidevajo od dohodnin, in sicer dobrih 93 milijonov, ter iz davčnih prispev- kov - 321 milijonov. Med odhodki naj bi okoli 25 milijonov namenili za dejavnost občinskih organov, 32,3 milijona za dejavnost občin- ske uprave, okoli 23 milijonov za izobraževanje, 14,4 milijona za so- cialno varstvo, 38,9 milijona za otroško varstvo, 17,4 milijona za kulturo, 6,5 milijona za športno dejavnost, 5,5 milijona za zdravst- vo, 6 milijonov za varstvo okolja, 22 milijonov za varstvo pred nar- avnimi in drugimi nesrečami, okoli 48 milijonov za razvoj go- spodarstva, 52 milijonov za ko- mimalno dejavnost, 12,8 za kabel- sko TV, za druge investicije okoli 40 milijonov, za urbanistični raz- voj pa okoli 60 milijonov tolarjev. Strinjali so se z ukinitvijo statu- sa javnega dobra na dveh parcelah v k.o.Stojnci ter soglašali z imeno- vanjem magistre farmacije Darje Potočnik-Benčič za direktorico javnega zavoda Lekarne Ptuj ter z imenovanjem Jurija Šarmana za direktorja Centra za interesne dej- avnosti. M.Ozmec OD TOD IN TAM TRNOVSKA VAS • Danes se/o obSnskega sveta Svetniki občine Trnovska vas se bodo na prvi letošnji seji sešli drevi ob 18. uri. Ob razpravi o pro- računu jih čaka še izdaja soglasij k imenovanju di- rektorja Centra interesnih dejavnosti Ptuj in direk- torja Lekarne Ptuj. Obravnavali in potrdili naj bi tudi zapisnik inventurne komisije in dali mnenje k obračunu takse za obremenjevanje vode za go- spodinjstva. Trnovskovaški svetniki bodo nocoj razpravljali še o osnutku odloka o zimski službi in pravilnika o zbiranju, transportu in odlaganju ko- munalnih odpadkov v občini ter osnutku pravilnika o cenah zanje. ak OHMOŽ • 9. seja Sveta la preve- ntivo in vzgojo v iestnem prometu v petek, 11. februarja, ob 13. uri bo v sejni sobi na Ptujski cesti 9 seja Sveta za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu občine Ormož. Prisotni se bodo seznanili s poročilom o delu v preteklem letu ter programom dela in finančnim načrtom za leto 2000. Številne planirane aktivnosti bodo lahko iz- vedli le s pomočjo finančnih sredstev iz občinske- ga proračuna. Predvideni stroški so 1.168.000 to- larjev. Majda FridI OKNIOi • otvoritev novega oddajnilia in poslovnili prostorov v nedeljo, 6. februarja, se bo ob 11. uri v ormoškem gradu pričela slovesnost ob otvoritvi novega radijskega oddajnika in vselitvi v nove pos- lovne porostore Javnega zavoda za informiranje Ormož. Iz 2. nadstropja se bo zavod preselil v graj- sko pritličje. mf HALonm Na prvi planinsUi pohod v organizaciji Planinskega društva Haloze lahko tudi v letošnjem letu pričakujemo kar nekaj poho- dov po haloških planinskih poteh. Prvi od teh bo že to soboto, 5. februarja, pohodniki pa ga po- svečajo kulturnemu prazniku. Kot je povedal pred- sednik PD Haloze mag. Ivan Božičko, se bodo po- hodniki v soboto zjutraj ob 8. uri zbrali pred občin- sko zgradbo v Vidmu, od koder bo peljal avtobus in pozneje pobral še pohodnike v Pobrežju, Suhi veji, Tržcu, Jurovcih in Doleni. Pot jih bo vodila od Dolene, skozi Bolečko vas in Doklece do Ptujske Gore, Podlož in Savinskega, zaključek pohoda pa bo na Selih. Na poti se bodo pohodniki okrepčali s hrano in napitki iz lastnega nahrbtnika, na Ptujski Gori si bodo ogledali Marijino cerkev, ob vrnitvi na Sela pa jih čaka še prijetno presenečenje. Pohod bo trajal okrog pet ur, simbolična startnina v Vidmu pa bo tudi tokrat skromnih 250 tolarjev. Če bo vre- me lepo, potem pričakujejo dobro udeležbo. TM PTUJ / ZBOR KRAJEVNE ORGANIZACIJE DRUŠTVA IZGNANCEV ie veMladi dopisniki BILA SEM V TRGOVINI, KJER SO PRODAJALI ČAS Nekega večera, ko sem se od- pravljala spat, sem si najprej odprla okno. Mati in oče sta mi prišla zaželel lahko noč. Čez nekaj časa sem zaspala. Začela sem san- jati. Sanjala sem, da sem odletela kot ptica skozi okno. Poletela sem vi- soko v nebo. Ko sem že nekaj časa letala, sem zagledala trgovino z napisom na tablici: TRGOVINA, KJER PRODAJAMO ČAS. Vsto- pila sem v trgovino in videla veli- ko lepih in smešnih stvari, ki se jih sedaj več ne spomnim. Vendar vem, da so bile krasne reči. Želela sem si, da bi si jih odnesla, ampak jih nisem mogla. Nekaterim je trgovina prodajala dolgčas, dru- gim pa superčas. Nisem in nisem se mogla odločiti kaj naj si kupim. dolgčas ali superčas. Pa sem začela premišljevati: "Trenutno se počutim kot v superčasu, zakaj ne bi sedaj še malo preizkusila dol- gočasnega življenja?" Pa sem si ga kupila. Dolgčas so ti prodali tako, da si pokazal vsaj malo veselja,s uperčas pa tako, da si pokazal vsaj malo dolgočasnosti. Povem vam, da je bilo nekaj časa največ ljudi v vrsti za prodajo dolgčasa, čez čas pa so si vsi premislili in odšli v vrsto za prodajo superčasa. Kupila sem si dolgčas in ga tudi obdržala. Odletela sem domov in se ulegla nazaj v posteljo. Ko sem se zjutraj zbudila, sem odšla v šolo, kjer je bil dolgčas. Zvečer sem hotela, da bi spet san- jala o trgovini, kjer so prodajali čas. Če bi spet sanjala o tej trgovi- ni, bi si tam kupila superčas. In glej! Spet sem sanjala o tej trgovi- ni in si kupila superčas. Naslednji dan v šoli ni bilo vel dolgočasno. Sabina Majcen, 6. a, OŠ Velika Nedelja RDEČI KRIŽ Na osnovni šoli Cirkovce deluje krožek Rdečega križa. Obiskujem ga tudi jaz. Pri krožku smo se že veliko naučili. Dogovorili smo se, da si bomo ogledali krvodajalsko akcijo, ko jo bodo imeli krajani Cirkovc. Vedno bolj se je bližal četrtek, 23. decembra, ko smo šli na transfuzijski oddelek. Deklice smo se peljale z gospo Ivico, dečki pa z gospo Pavlo Veler, ki je tudi mentorica krožka. Najprej smo bili postreženi z vročim kakavom in sokom. Potem nam je sestra po- vedala, kakšen mora biti krvoda- jalec. Ogledali smo si laboratorij, potem pa še prostor, kjer so krvo- dajalci dajali kri. Videli smo, kam dajejo kri. Na koncu smo se lepo zahvalili in odpeljali do doma Rdečega križa na Ptuju. Tudi tam smo bili lepo sprejeti. Za domov smo dobili čokolado in bonbone. Preden smo šli domov, smo dobili še vsak tri značke. Preživela sem lep in zanimiv dan. Spela Drevenšek, 3. r., OS Cirkovce OBISKALA NAS JE CVETLIČARKA v torek, 14. decembra, nas je na šoli Mladika obiskala cvetličarka gospa Tatjana Bezjak z namenom, da bi nam predstavila pot do po- klica cvetličarja in delo, ki ga po- tem v življenju opravlja. Povedala je, da se je sama za cvetličarko i^zučila v Vrtnarski šoli v Celju. Šola ima tri programe: tri, tri plus dve in tudi štiriletni program. Na- zivi po končanem šolanju so nas- lednji: vrtnar ali cvetličar in vrtnarski tehnik. Pouk je dvoiz- menski. V času šolanja se učenci ukvarjajo predvsem z rožami, to je z vzgojo, nego in oblikovanjem cvetličnih aranžmajev. Da pa učencem po končanem pouku ni preveč dolgčas, deluje na šoli več krožkov, vključujejo se lahko v različne športne dejavnosti in tečaje aranžiranja, sodelujejo pa tudi na cvetličnih sejmih. Po končani predstavitvi nam je gospa Tatjana pokazala, kako lahko izdelamo manjšo praznično ikebano. S seboj je prinesla raz- ličen material in ga razvrstila na mize. Tu so bile smrekove in ci- presne vejice, zraven pa veliko različnih okraskov. Pod njenim vodstvom smo pripravile posodo, v katero smo dale gobo za aranžiranje. Ikebano smo začele graditi s smrečjem ali cipresnimi vejicami, da smo naredile podlago oz. zakrile posodico z gobo. Po na- mestitvi rož smo jo še lahko deko- rirale z različnimi okraski, svečami, zvončki ali pentljami. Ko sem na koncu pogledala svoj izdelek, sem se zamislila, saj ni- sem pričakovala, da bom pri izde- lavi morala toliko razmišljati, in presenečena sem bila tudi, da sem za izdelek porabila pol ure. Moje predstave, da je ikebano lahko in enostavno narediti, so se takrat popolnoma porušile, saj sem ugo- tovila, da je potrebna tu domisel- nost, spretnost ter kritičnost. Moja ikebana je bila polna smre- kovih vejic in različnih rdečih okraskov. Ker pa vsaka roža po določenem času oveni in umre, smo se udeleženke s svojimi ike- banami fotografirale, da nam bo ta dan, ko smo se poskusile kot cvetličarke, vedno ostal v spomi- nu. Vesele in zadovoljne smo jih odnesle s seboj, da nam krasijo naše domove, gospe Tatjani pa se zahvaljujemo za spodbudo, mate- rial in prijetno druženje. Nina Kolarič, 8. a, OŠ Mladika KAKO KRALJU OMOGOČITI VRNITEV V PRAVLJICO Zjutraj sem se s kolesom odpra- vila na grad Bori na sadno kupo. Ko sem prispela, sem zagledala zajčka. Hotela sem se mu pri- bližati, a je zbežal v grad, jaz pa z njim. Ko sem prišla v grad, je zajček smuknil za čudna vrata. Previdno sem jih odprla. Nenado- ma zaslišim glas: "Kdo me moti? Če ste obmetovalci paradižnikov, se mi nikar ne približujte!" "Oprostite," sem rekla, "a ste mor- da videli sivega zajčka, ki mi je pobegnil?" "Oho, obisk, obisk. Kako ti je ime?" je vprašal hudo- mušen star kralj. Rekla sem mu, da sem Smiljana. Zelu čudno me je pogledal. "Upam, da ne boš ni- komur povedala, da sem tukaj, kajti če boš, me bodo vsi obmeta- vali z različnimi predmeti," je re- kel kralj. "Zakaj pa ste sploh tu- kaj? In kako to, da imate tako star obraz?" sem postala radovedna. Kralj je zamišljeno spregovoril: 'Veš, moja zgodba je takšna. Bil sem glavni v pravljičnem občin- skem svetu. Ker sem se zaljubil v Sneguljičico, so me spodili in tako sem padel v ta čudni svet. Tukaj sem že 1202 leti, a nikakor ne mo- rem nazaj. Bi mi to pomagala?" "Nekaj me zanima. Kako to, da niste umrli?" sem vprašala. Kralj je rekel, da vsako leto poje čarobni grah in to ga drži pri življenju brez hrane in vode. "No, prav, bom pomagala," sem rekla, "samo ne vem, kako. Hm, pa poglejmo. Dajte mi malu čudežnega graha, malo vode in svoj čevelj." "Ampak, previdno ga sezuj, ker si že dolgo nisem umil nog in mislim, da ga sploh ne boš mogla sezuti!" je re- kel kralj. Rekla sem, da bo že ne- kako šlo. Ko sem pripravljala na- poj, je kralj kar naprej mencal: "Ali si že? Ne morem več čakati!" "No, no, potrpi te! Če bi radi prišli v pravljico, se usedite!" sem rekla. Čez nekaj časa sem spregovorila: "Končano je, napoj je končan!" "Oh, če bo uspelo, kako naj se ti zahvalim za pomoč?" je vprašal kralj. Rekla sem: "V pravljičnem svetu napišite pravljico o meni. Zdaj pa poskusiva." "Deluje, zares deluje!" se je razveselil kralj in v trenutku ga ni bilo več. Jaz pa sem našla zajčka, se odpravila na sla- doled in bila sem vesela, ker sem videla resničnega kralja. Smiljana Horvat, 5. b, OS Gorišnica V PLAVALNEM TEČAJU Prejšnji teden smo imeli plaval- ni tečaj. Z avtobiisom smo se vozi- li v Terme Ptuj. Že teden dni pred plavalnim tečajem smo se nestrp- no pripravljali. V potovalko ali nahrbtnik smo spravili sušilec za lase, veliko brisačo, kopalke in glavnik. V Termah smo odhiteli v garde- robo. Tam smo se preobleki! v ko- palke, si vzeli brisačo in pohiteli pod prho. Najprej so nas vaditelji razvrstili v skupine glede na uspe- he v lanskem letu. Moja vaditelji- ca je bila gospodična Ksenja. V toplicah smo delali vse mogoče: iskali smo ključ, skakali, telovadili in plavali. Plavali smo žabico, kravi in hrbtno. Res je, da me je sprva bilo malce strah. Obrnila sem se na hrbet, se odri- nila od roba bazena in začela brca- ti z nogami. Čez čas mi je hrbtno plavanje postalo všeč. Zadnji dan so nas preizkusili, kako plavamo. Potegovala sem se za srebrnega delfmčka. Preplavati bi morala osem krogov žabice in en krog kravla. Osem krogov sem preplavala uspešno, ko pa je bil na vrsti kravi, sem plavala prepočasi. Moja vaditeljica je odločila, da bom dobila bronastega delfmčka. Bila sem malo razočarana. Ob zaključku je učiteljica razde- lila priznanja in vstopnice za po- kriti bazen. Žal mi je, da je bil pla- valni tečaj tako kratek. Anja Črn, 3. a, OŠ Domova LUJZEK Dober den vsoki den! Pisen vam v nedelo. Gor na sneg in led se Je odjuga sprovila. Na južnih legah smo ie čista brez snega in moja Mica je ie naredla plan, da boma jutri začela v gorici trseke obrezovati. Moj sosid Juza provi, da je obrezovaje trsja eno najboj prijetnih opravil v gorici, poleg trgatve in pitja trsne tekočine, seveda. Provi tudi, da če ti keri drugi tvojo gorico obrezovle, je to pre glih tak, kak da bi ti ženo "obdelova". Kak bi človik reka, je mogoče na tem tudi kaj resnice. Je pa obre- zovaje trsja strokovno zahtevno delo, saj ie stori pregovor provi, da je rezjoč - beroč. Mesec januar je za nami. Zelo hitro se je poslova, čeglih je bija dugi kak svinjska čreva. Če smo glih ie pri svinjskih črevah, vam naj povem, da sma z Mico ie eno prasico v tunko spravla, ena pa še v štalinki čoka, da se zredi in odebeli. Redijo pa se tudi naši poslanci okoli volilnega sistema. Pozicija in opozicija bi pač radi meli tokšne volitve, ki bi jim največ glasov omogočile in v parla- menti največ stolčekov zazi- hrale. Bliia se pač cajt, ko bomo volili spet volili vole. ''Volimo se, volimo,'' si pojejo naši sosedje Hrvatje, ki so jih snoči naši rok- ometaši čista ob iivce spravili in jim pot na olimpijske igre pre- sekali. Žoga je pač okrogla, to je ie storo pravilo. Včosik pač zmagajo eni, včosik pa drugi, seveda pa je boj sladko, če zmagajo naši kak pa od nasprot- nika. Nasploh je rokomet lepa igra. To ovokrot je moja Mica tudi meni rekla, da sen provi narokometaš. Kaj je s tem mis- lila, mi še neje čista jasno, malo pa ie sumim, na kaj je cilala, saj smo včosik tokšnim boj ta levim, ki mamo tudi dve levi roki, rekli, da smo na roke nareti. Ne bote vtrofli, kaj boma gnes mela z Mico za obed. Pečenega domočega zofca, ki ma krotki rep in duge vuhe. Pa dober tek ma zovec v breg in srečno do drugega tjedna. Vas podavlja LUJZEK TEDNIK ■ Četrtek, 3. februar 2000 25 ŠPORT PTUJ / PO PRIREDITVI OB IZBIRI NAJBOUŠIH ŠPORTNIKOV Se f e šolam zgodila kriviia? Ko delijo pokale in priznanja, je vedno svečano, vedno pa se o tem pozneje veliko govori in se razpredajo razne misli. O po- delitvi priznanj najbo^sim šolskim športnim društvom v mest- ni občini Ptuj bi se dalo kaj povedati in to je storil športni pedagog na OŠ Mladika Drago Ačimovič. In kaj očita letošnjemu podelje- vanju? D. Ačimovič: "Šole nimajo nobenega vpliva na izbor naj- boljšega šolskega športnega društva, nismo dobili pravilnika o vrednotenju rezultatov, čeprav ta sicer obstaja. Nelogično je, da eki- pa ŠŠD dobi za osvojitev prvega mesta na občinskem ali me- dobčinskem prvenstvu 20 točk, za prvo mesto v državi pa samo pet, pa čeprav so še predhodna četrtfi- nalna in polfmalna tekmovanja. V komisiji za izbiro najboljših so trije člani, od tega dva iz osnov- nih šol iz drugih občin, član ko- misije, ki je bil iz mestne občine Ptuj, pa je odpovedal, vendar ga niso nadomestili z drugim čla- nom. Tako so o priznanju za osnovne šole v mestni občini Ptuj odločali športni pedagogi, ki učijo v drugih občinah. Na OŠ Mladika smo bili v lan- skem letu uspešni, saj smo postali državni prvaki v krosu za učence šestih razredov, osvojili smo dru- go mestzo na državnem prvenstvu v krosu posamezno, uvrstili smo se v polfinale državnega prvenstva v nogometu za učence 7.-8. razre- dov, seveda pa prej bili občinski prvaki. Naše učenke so se uvrstile v četrtfinale v rokometu 7.-8. raz- redov in bile druge na občinskem prvenstvu. V atletskem pokalu Slovenije smo na državnem prvenstvu imeli največ tekmoval- cev od ptujskih šol, kar pet. Pa še več bi lahko naštevali. Zraven tega smo ostali brez sprejema pri županu. Težko razimiljivo je na letošnji proglasitvi tudi, da so podelili po- kal za samo prvo mesto med šol- skimi šponnimi društvi, ne pa za drugo, ko je to bilo prejšnja leta, pri športnikih in športnicah pa so jih delili do šestega mesta. Gre namreč za učence in učenke, ki se ukvarjajo s športom in bi jim lahko bilo vsako priznanje še večja stimulacija." Danilo Klajšek PRIJATEUSKI ROKOMET VELIKA NEDELJA: Belšak 2, R. Mesarec 2, Trofenik, Grego- rič 2, Potočnjak 2, Bezjak 3, Planine 6, Kokol 4, Belec, Poje 1, A. Mesarec 1, Okreša 4, Klemenčič. V okviru zaključnih priprav na začetek drugega dela prvenstva v 1. B SRL so rokometaši Velike Nedelje gostovali v Zagrebu in brez težav odpravili ekipo Dubra- ve. V prvem polčasu je bila igra izenačena, v nadaljevanju pa je prišla do izraza boljša pripravlje- nost Velikonedeljčanov in kvali- tetnejši igralski kader. ek • Trogir Alpro ATT - Ormož 23:25 /11:15/ ORMOŽ: D. Hanželič, M. Hanželič 1, Žimec, Juršič 1, Hor- vat, Vuk, Džarmati, Bistrovič, Su- kovič. Kosi, Prapotnik 8, Grabo- vac 3, Pucko 3, Kirič 4, Kotar 3, Ivanuša, Dokša, Šulek. Rokometaši Ormoža so na pri- pravah v Trogirju. Odigrali so prvo srečanje proti domačemu drugoligašu in zasluženo zmagali. Na začetku srečanja so si ustvarili prednost štirih zadetkov in jo zadržali vse srečanje. Pri Ormožanih je tokrat bil izjemno razpoložen Sašo Prapotnik, ki je dosegel osem zadetkov. ek • Piramidi! turnir v Murski Soboti V soboto je bil v Murski Soboti rokometni tiunir, na katerem so ob Pomiu-ki, ki nastopa v prvi B ligi, nastopili drugoligaši Pirami- dia iz Gorišnice ter Ptuj in Radgo- na. Prvo mesto je osvojila Pirami- dia, ki je premagala Radgono z 22:14 in Ptuj s 17:11 ter igrala 12:12 s Pomurko. Druga je Po- murka, tretji Ptuj in četrta Radgo- na. Vsa moštva končujejo priprave na nadaljevanje prvenstva, ki se bo v drugi ligi - vzhod nadaljevalo ta konec tedna, v prvi B ligi pa prihodnji konec tedna, ko bo v drugi ligi na sporedu derbi med Ptujem in Piramidio. i.k. SAH / TURNIR Z MEDNARODNO UDELEŽBO Mmimn tmnir nm Pimlm šahovski klub Ptuj bo 10. febru- arja organiziral zelo močan med- narodni šahovski tiunir, ki bo imel visoko kategorijo sedem. Na njem bodo nastopili velemojstri Georg Mohr /Slovenija/, Zoltan Varga /Madžarska/ in Adrian Mi- haljčišin /Slovenija/, mednarodni mojstri Viktor Željadinov in Jurij Kozakov /oba Ukrajina/ ter Dani- lo Polajžer /Slovenija/, mojstri FIDE Zlatko Topalovič /Hrvaška/ in Rado Brglez /Slovenija/ ter domača mojstrska kandidata Do- men Krumpačnik in Gregor Pod- križnik, ki igra namesto Rada Brgleza. Na turnirju bo priložnost za domače šahiste, da osvojijo bal za velemojstra in mednarodn^a mojstra. Polajžerju pni bal za velemojstra Mednarodni mojster Danilo Po- lajžer je uspešno nastopil na močnem šahovskem turnirju Fide v ukrajinskem Lvovu, ki je prava prestolnica ukrajinskega šaha. Nastopili so v šahovskem dvorcu, kjer je za šahiste na voljo več kot 1000 kvadratnih metrov in je praktično edina beseda, ki jo moraš poznati, šah in vse, kar je povezano z njim. Tam je osvojil sedem točk, kar je bilo dovolj za prvo mesto in osvojitev bala za ve- lemojstra. Za njim so se uvrstili Mihaljčišin, Maksimenko, Petro- sjan, Bochar in Željadinov. Danilo Polajžer v letošnjem letu pričakuje še osvojitev drugega bala za velemojstra. Danilo Klajnšek KOŠARKA / MEDOBČINSKA REKREACIJSKA LIGA Heporažen samo še Majšperk Posebnost sedmega kroga je visok poraz ekipe Taluma proti ekipi Cirkovc, ki ima trenutno najboljšega strelca lige, in prvi poraz ekipe Starš, ki so jim ga prizadejali Orači. Rezultati skupine A: Veterani - ŠD Majšperk neodigrano, ŠD Kidričevo - SD Breg 87:64 (47:24), Putari - Domava cen- ter 40:57 (18:24). 1.ŠD MAJŠPERK 6 6 O +47 12 2. ŠD KIDRIČEVO 7 4 3 +43 11 3. VETERANI 6 4 2 +82 10 4. DORNAVA CENTER 7 3 4 +15 10 5. ŠDBREG 7 3 4 -18 10 6. PLTTARI ZAVRČ 7 O 7-167 7 Skupina B: Talum - ŠD Cirkovce 44:69 (20:32), ŠD Ptuj- ska Gora - KPŠ Breg Bulls 53:54 (26:29), Orači - Starše 65:53 (34:26). 1. STARŠE 7 6 1 +79 13 2. ORAČI 7 6 1 +109 13 3. TALUM 7 3 4 -64 10 4. KPŠ BREG BULLS 7 3 4 -32 10 5. ŠDaRKOVCE(-l) 7 3 4 +26 9 6. ŠD PTUJSKA GORA 7 0 7 -118 7 Lestvica najboljših strelcev: 1. Jože Kolarič (Cirkovce) 202 koša, 2. Peter Trifkovič (Starše) 200 košev, 3. Edi Hojnik (Kidričevo) 164 košev. Radko Hojak JUDO Uspešni Juršiniani v Lendavi je minuli konec tedna potekal prvi pozivni turnir v judu za tekmovalce in tekmovalke let- nik 1989. Na njem je nastopilo pet ekip z 89 nastopajočimi. Ponovno so se zelo dobro odrezali mladi judoisti in judoistke JK Jiu^ince, ki v zadnjem času dosegajo zelo dobre rezultate, kar je vsekakor plod dobrega dela trenerja Jožeta Mari- na in dobre organiziranosti kluba. V kategoriji do 19 kilogramov je prvo mesto osvojil Denis Muršec, med dek- leti pa je bila Barbara Rižnar druga. V kategoriji do 27 kilogramov je prvo mesto osvojil Urban Muršec, drugi je bil Bojan Kujavec, tretji Aleš Kujavec in četrti Erik Cvetko. V kategoriji do 30 kilogramov je prvo mesto osvojil Kristjan Bauman, tretje pa Mitja Ve- senjak. Danilo Ki^nšek STRELSTVO # Ptujčani uspešni na turnirju prijateljstva Na četrtem pokalu prijateljstva v Kranju se je ekipno SK Ptuj v ses- tavi Marko Turkuš, Aleš Šprah in David Brodnjak s 490 krogi uvr- stil v gornji del lestvice. Posamez- no je David Brodnjak nastreli 167 kr., Marko Turkuš 161 in Aleš Šprah 162 kr. SI • Fras na turnirju v Kranju v nedeljo je bil v Kranju četrti turnir mlajših mladincev in mla- dink. Mlajši mladinci SK Ptuja so ekipno z 984 krogi zasedli četrto mesto. Posamezno je bil najboljši mlajši mladinec Slovenije v prejšnjem letu Simon Fras s 353 krogi drugi, Sebastijan Molnar je nastrelil 316 krogov, Simon Gonc pa 315 kr. Med mlaj širni mladin- kami SK Ptuj je Sanja Šegula na- strelila 314 kr., Biserka Malek 306 in Jelena Vukovič 283 kr. SI • Juršinci in Simonič zmagovalci Kranja V četrtem krogu državne lige v streljanju z zračno pištolo je v Kranju slavila ekipa SD Juršinci z nastreljanimi 1039 krogi, kar je nov rekord lige. Drugi so bili strelci iz Rečice s 1016 krogi, tret- ja pa ekipa SD Moriš s 1006 krogi. V skupnem seštevku je ekipa iz Juršincev še povečala vodstvo pred zasledovalci in vodi s 75 točkami. V konkiu-enci mlajših mladin- cev je že drugič v tej sezoni slavil Simon Simonič (Jiuiinci) z odličnim rezultatom 356 kr. S tem se je spet uvrstil na prvo mesto v skupni razvrstitvi. Simon Druzo- vič je nastreljal 274 kr., kar je nje- gov rekord na tekmovanjih. Med mlajšimi mladinkami sta izvrstno pripravljenost potrdili z 2. mestom Sonja Raušl (342 kr.) in tretjeuvrščena Staška Benko s 341 kr.. Tudi v skupni razvrstitvi sta obe uvrščeni na visokem mestu: Sonja je druga, Staška pa četrta. • Pionirke iz Juršincev četrte Tudi pionirke iz SD Juršinci do- segajo dobre rezultate. V Kranju so zasedle 4. mesto s 491 kr., s ka- terimi branijo skupno drugo mes- to z 51 točkami. Med posamezni- cami je odlično streljala Alenka Plohi in s 175 kr. zasedla 4. mesto Nina Pavlin je nastreljala 164 kr., Saša Cafuta pa 152 kr. Peti krog lige bo na sporedu fe- bruarja v Ljubljani. P.D. # Četrti pozivni turnir v Ljubljani Na četrtem pozivnem turnirju v streljanju z zračnim orožjem v so- boto in nedeljo so prejeli vabila članica Majda Raušl, mladinka Sonja Raušl in mladinec Matija Potočnik. SI PTUJ / 50 LET ROKOMETA I I v soboto sveiana akademija Ptujski rokomet praznuje častit^ivih 50 let delovanja. V teh^ desctietjiii seje v rokometnih klubih, ki so delovali na Ptu-| ju, zvrstilo stotine mladih igralcev in igralk, številni trener- ji, strokovni delavci, člani odbori in drugi ljubitelji roko- meta. Vsi so prispevali k uspehu rokometa in tradiciji tega športa, ki se je globoko zakoreninil med Ijubite^e športa v tem oko^u. Ptujski rokomet je dobro in odmevno predstavljal občino in svojo šolo rokometa tako v Sloveniji kakor nekdanji Jugoslaviji in tudi v tujini. Sedaj je prišel čas, da skupaj proslavijo visoki jubilej. Svečana akademija v počastitev 50-letnice rokometa na Ptuju bo v soboto, 5. februarja, ob 16. uri v avli Šolskega centra. Seveda pa bo živahno že prej, saj se bodo v ekshibicijskih srečanjih pomerile raz- lične generacije rokometašev. Vsekakor prireditev, ki si zasluži obisk vseh ljubiteljev športa. Milil NOGOMET 2. SLIHiN - VZHOD Rezultati 12. kroga: Pušenci - Marco Rolo 5:5, Mizarstvo Širovnik - Slovenske gorice 9:1, Dobo- vec - Draža vas 9:3, Vitomarci Petlja - Oplotnica ITT 9:6, Valšped - Križevci 2:2; prosta ekipa Mak Cole. 1. MIZARSTVO ŠIROVNIK 12 9 2 1 91:35 29 2.MAKC0LA 11 9 1 1 82:34 28 3. DRAŽA VAS 12 7 1 4 70:66 22 4. KRIŽEVCI 12 6 2 4 42:43 20 5.D0B0VEC 12 5 4 3 58:47 19 6. VITOMARCI PETLJA 12 5 1 6 63:70 16 7. SLOVENSKE GORICE 11 4 1 6 49:62 13 8. VALŠPED 12 3 3 6 46:60 12 9. PUŠENCI 12 3 3 6 50:84 12 10. MARCO ROLO 12 2 2 8 52:79 8 11. OPLOTNICA in 12 1 2 9 54:76 5 IViNZ PTUJ' skupina A: Rezultati 5. kroga: Draženci - Breg 1:1, Rick's Caffe - Zlatoličje 3:5, ŠD Lovrenc - Sestrže 7:2, ŠD Juršinci - Podlehnik KMG 5:0; prosta ekipa MDNS Ptuj. 1.ŠD LOVRENC 5 4 1 0 30:8 13 2. MDNS PTUJ 4 4 0 0 17:6 12 3. RICK'S CAFFE 5 3 0 2 24:24 9 4. ŠD JURŠINCI 4 2 11 17:12 7 5. DRAŽENCI 5 2 1 2 12:11 7 6. ZLATOLIČJE 4 1 1 2 9:11 4 7. PODLEHNIK KMG 4 1 O 3 4r14 3 8. BREG 5 0 2 3 5:13 2 9. SESTRŽE 4 0 0 4 7:26 O mZPTUi'skupina B Rezultati 4. kroga: Remos - Telekom MB 8:2, Lipa Vitomarci - Peugeot Toplak 3:10, Kozminci Šega - Vitomarci 1:5, Dolane - Macho Juršinci 4:3, Hajdoše - Avtoelektrika Bračič 3:6. Rezultati 5. kroga: Avtoelektrika Bračič - Remos 2:1, Macho Juršinci - Hajdoše 4:1, Vitomarci - Do- lane 6:1, Peugeot Toplak - Kozminci Šega 5:0, Te- lekom MB - Lipa Vitomarci 3:10. 1.AVT0ELEKT. BRAČIČ 5 4 1 0 29:14 13 2. VITOMARCI 5 4 1 0 22:8 13 3. PEUGEOT TOPLAK 5 4 0 1 25:9 12 4. REMOS 5 3 0 2 16:10 9 5. LIPA VITOMARCI 5 2 2 1 36:24 8 6. MACHO JURŠINCI 5 2 0 3 16:15 6 7. DOLANE 5 2 0 3 20:24 6 8. KOZMINCI ŠEGA 5 2 0 3 10:21 6 9. TELEKOM MB 5 0 0 5 11:31 O 10. HAJDOŠE 5 0 0 5 10:27 O VETERANSKA LIGA Rezultati 4. kroga: Majšperk - Club 13 Hajdoše 3:4, Zlatoličje - Vodka 0.3 2:1 1. CLUB 13 HAJDOŠE 4 3 0 1 22:8 9 2. MARKOVCI 3 2 1 O 7:4 7 3. MAJŠPERK 4 2 0 2 13:14 6 4. ŠMARNICA 3 2 0 1 13:15 6 5. ZLATOLIČJE 4 1 0 3 9:19 3 6. VODKA 0.3 4 0 1 3 7:15 1 ONL ORMOŽ' L liga Rezultat! 6. kroga: Interles - Tomaž RTV Kupčič 6:8, Club Rotation - Smoki Fištravec 1:2, Zopa Atex Križevci - Holermuos 3:2, Mladost Miklavž I. - SKD 5:2, Pušenci - Gostišče pri Tonetu 9:0. 1. ZOPA ATEX KRIŽEVCI 6 5 0 1 28:11 15 2. PUŠENCI 6 4 0 2 32:14 12 3. HOLERMUOS 6 3 1 2 25:17 10 4. TOMAŽ RTV KUPČIČ 6 3 0 3 24:26 9 5. MLADOST MIKLAVŽ I. 6 3 0 3 22:24 9 6. CLUB ROTATION 6 2 1 3 19:16 7 7. SKD 6 2 1 3 20:21 7 8. SMOKI FIŠTRAVEC 6 2 1 3 14:19 7 9. INTERLES 6 2 0 4 21:29 6 10. GOST PRI TONETU 6 2 0 4 12:30 6 ONJL ORMOŽ - 2. liga Rezultati 6. kroga: Vičanci Junior - Mladost Mi- klavž II. 4:3, Trgovina Rina - Ivanjkovci 1:2, Borec - TSO Ormož 1:3, Kog - Pušenci veterani 0:3, Cvet- kovci - Litmerk 2:2. I.IVANJKOVCI 6 6 0 0 28:9 18 2. TSO ORMOŽ 6 4 11 18:12 13 3. TRGOVINA RINA 6 4 0 2 26:19 12 4. VIČANCI JUNIOR 6 4 0 2 26:17 12 5. PUŠENCI VETERANI 6 3 2 1 23:11 11 6.CVETK0VCI 6 3 1 .2 22:17 10 7. LITMERK 6 1 2 3 16:23 5 8. MLADOST MIKLAVŽ II. 6 1 0 5 13:25 3 9. KOG 6 1 0 5 11:42 3 10. BOREC 6 0 0 6 14:22 O ek ONL VIDEM Rezultati II. kroga: Šturmovci - Tržeč 3:2, Lesko- vec - Majolka 3:2, Majski Vrh - Pobrežje 4:1, Zgorn- ja Pristava - Videm 6:4. 1. MAJSKI VRH 2 2 0 O 11:2 6 2. LANCOVA VAS 1 1 O O 8:3 3 3. MAJOLKA 2 1 O 1 5:5 3 4. ŠTURMOVCI 2 1 O 1 5:5 3 5. POBREŽJE 2 1 O 1 4:4 3 6. ZGORNJA PRISTAVA 2 1 O 1 7:11 3 7. LESKOVEC 2 1 O 1 6:10 3 8. TRŽEČ 1 O O 1 2:3 O 9. VIDEM 2 O O 2 4:9 O Bone SERVIS SMUČI TENIS OPREME TER KOLES Šport Sen/IS Davorin Munda s.p. 3o^enski trg 1, 2250 Ruj, tel.: 06^778-587 el\ 041/925-852 Kulturni križemkražem PTUJ • V Gledališču Ptuj bo danes ob 9.30 in 11. uri ter jutri, v petek, 4. februarja, ob 10. uri na sporedu predstava Fant v avtobusu v režiji Sama M. Strel- ca. PTUJ • Danes, v četrtek, 3. februarja, vabljeni ob 17. uri v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Pridite in izvedeli boste, kaj in kako melje mlinček. SLOVENSKA BISTRICA • Danes (3. februarja) ob 17. uri bo v likovni galeriji gradu odpr- tje razstave likovnih del, nasta- lih na bistriški likovni koloniji Štatenberg '99. Kulturni pro- gram bodo prispevali učenci in profesorji bistriške glasbene šole ter delavci zavoda za kul- turo. PTUJ • Danes, 3. februarja, ob 18. uri bo v viteški dvorani na ptujskem gradu župan mestne občine Ruj Miroslav Luci slo- vesno odprl retrospektivno razstavo in grafični kabinet Franceta Miheliča. HAJDINA • Danes (v četrtek, 3. februarja) ob 18. uri bo v počastitev kulturnega praznika v telovadnici osnovne šote lite- rarni večer, na katerem se bodo predstavili mladi ustvar- jalci. Za popestritev bodo nas- topili učenci, ki se ukvarjajo z glasbo. PTUJ • V Mestni hiši bodo jut- ri, 4. februarja, ob 10. uri odprli razstavo izdelkov učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka. Razstava je posvečena 50. obletnici usta- novitve prvega oddelka s prila- gojenim programom na Ruju. DORNAVA • Glasbena šola Nocturno pripravlja v petek, 4. februarja, ob 18. uri ob kultur- nem prazniku glasbeno pro- dukcijo. PTUJ • Društvo izobražencev Svetega Viktorina Rujskega je ob kulturnem prazniku pripravi- lo v petek, 4. februarja, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ruju srečanje z akademikom Jožetom Krašov- cem na temo »Poti do sprave« v luči Biblije ter tudi o spravnih dejanjih v slovenski stvarnosti. TRNOVSKA VAS • V počasti- tev kulturnega praznika vablje- ni na razstavo likovnih del Da- nila Muršca in Stanka Koledni- ka, katere otvoritev bo v petek, 4. februarja, ob 19. uri v avli zdravstvenega doma. SLOVENSKA BISTRICA • Zveza kulturnih društev ter za- vod za kulturo vabita na akade- mijo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v petek, 4. februarja, ob 19. uri v viteški dvorani gradu Slovenska Bistri- ca. Ob tej priložnosti bo ZKD Kulturni križemkražem Slovenska Bistrica vročila javna priznanja Štefana Romi- ha za delo na področju ljubi- teljske kulture. Po slavnostni akademiji bo KUD Foto video klub Slovenska Bistrica odprl dokumentarno razstavo foto- grafij o ljubiteljski kulturi v letu 1999. PTUJ • Klub ptujskih študen- tov vabi na otvoritev razstave in performance priznane skupine Eclipse, ki bo v petek, 11. februarja, ob 20. uri v ptujski gledališki kleti. Pričakujte ero- tično umetnost in glasbeni pro- gram. Vstopnine ni! PTUJ • V ptujskem gledališču bo v soboto, 5. februarja, ob 11. uri lutkovna matineja. Lut- kovno gledališče Ljubljana gostuje s predstavo Načeta Si- mončiča Veliki Kikiriki. Ob 19.30 pa bo na sporedu domača predstava Triko. LESKOVEC • Ob kulturnem prazniku bo v soboto, 5. febru- arja, ob 16. uri v gasilskem domu proslava, na kateri bodo sodelovali učenci OŠ Lesko- vec, cerkveno-prosvetni MPZ in tamburaši iz Vidma. HAJDINA • V kulturnem domu v Dražencih bo v soboto, 5. februarja, ob 18. uri osrednja občinska proslava ob kultur- nem prazniku. Sodelovale bodo domače kulturne skupine in gostje. OPLOTNICA • V počastitev slovenskega kulturnega prazni-, ka bo v oplotniški graščini 5. februarja ob 18. uri literarni večer, osrednja občinska proslava pa v ponedeljek, 7. februarja, ob 19. uri v avli os- novne šole. SELA • FD Lancova vas pripravlja v soboto, 5. februar- ja, ob 19. uri v kulturni dvorani na Selih proslavo, posvečeno slovenskemu kulturnemu praz- niku. Nastopili bodo: člani FD Lancova vas, pevke KD Sela, trio Škorci in pevci Fantje iz Lancove vasi. VITOMARCI • Ljudski pevci iz Vitomarcev prirejajo v soboto, 5. februarja, ob 19. uri v gasils- kem domu v Vitomarcih Večer ljudske pesmi in glasbe. Ob domačih pevcih bodo nastopili še ljudski godci od Marije Snežne, Spominčice iz Ruja in trio Akord iz Cerkvenjaka. PTUJ • Mestna občina Ruj, ZKD Ruj in Sklad RS za ljubi- teljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ruj prire- jajo v soboto, 5. februarja, ob 20. uri slovesnost ob sloven- skem kulturnem prazniku. Nas- topil bo mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti pod vo- dstvom Matjaža Ščeka. Slavnostna govornica bo Lidija Majnik. Kulturni križemkražem TINJE • ZKD Slovenska Bistri- ca in KUD Otona Župančiča Tinje vabita na proslavo ob 10- letnici delovanja tamkajšnje folklorne skupine v nedeljo, 6. februarja, ob 11. uri v kultur- nem domu na Tinju. V progra- mu sodelujejo moški pevski zbor Oton Zupančič Tinje, FS s Tinja ter FS iz Makol. Ob tej pri- ložnosti bodo podelili Marolto- ve značke. ŠMARTNO NA POHORJU • Krajevna proslava ob slo- venskem kulturnem prazniku bo v nedeljo, 6. februarja, ob 11.30 uri v avli šmarske osnov- ne šole. OSLUŠEVCI • Kulturno-pros- vetno društvo Osluševci prireja v nedeljo, 6. februarja, ob 14. uri v vaškem domu proslavo ob kulturnem prazniku. GORIŠNICA • V kulturnem domu bo v nedeljo, 6. februar- ja, ob 14. uri gledališka predstava Janko in Metka v iz- vedbi domače mladinske gle- dališke skupine pod vodstvom Lojzeta Matjašiča. DORNAVA • V nedeljo, 6. februarja, ob 14. uri bo v vaško-kulturni dvorani v Dorna- vi gostovala dramska skupina KPD Staneta Petroviča Hajdina s komedijo Gugalnik. JURŠINCI • V prosvetni dvo- rani v Juršincih bo v nedeljo, 6. februarja, ob 15. uri proslava posvečena slovenskemu kul- turnemu prazniku. Nastopili bodo: učenci OŠ Juršinci, mešani pevski zbor Jakoba Gomilška iz Trnovske vasi in domači zbor dr. Antona Slodnjaka Juršinci. MAJŠPERK • V občini Majšperk bo občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v nedeljo, 6. februarja, ob 15. uri v dvorani TVI Majšperk. Sodelujejo: učenci OŠ Majšperk, KUD Majšperk in DPD Svoboda Majšperk. KEBELJ • KUD Kebelj vabi na proslavo v počastitev slo- venskega kulturnega praznika, ki bo v nedeljo, 6. februarja, ob 15. uri v prostorih osnovne šole. CIRKULANE • V nedeljo po- poldan ob 17. uri bo v večna- menski dvorani v Cirkulanah proslava ob slovenskem kultur- nem prazniku. GORIŠNICA • PD Ruda Sever vabi na proslavo kulturnega praznika, ki bo 6. februarja ob 18. uri v kulturnem domu v Gorišnici. Program so pripravili člani mladinskega zbora OŠ Gorišnica in gledališče PD. Slavnostna govornica bo predsednica komisije za kultu- ro pri občinskem svetu Slavica Cvitanič. Kulturni križemkražem TRNOVSKA VAS • V nedeljo, 6. februarja, ob 18. uri se bodo hajdinski gledališčniki s kome- dijo Gugalnik predstavili v domu kulture v Trnovski vasi. PTUJ • V gledališču bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 10. in 12. uri ter v sredo, 9. februar- ja, ob 10. in 11. 30 uri na spore- du predstava za otroke Ana in kralj, ki je padel iz pravljice. Režija: Miha Alujevič. VELIKA NEDEUA • Učenci in učitelji OŠ Velika Nedelja bodo v ponedeljek, 7. februarja, ob 11. uri v kulturni dvorani v Veliki Nedelji pripravili proslavo v počastitev kulturnega praznika. ŽETALE • Proslava v počasti- tev kulturnega praznika bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 17. uri. V tamkajšnji dvorani bodo nastopili učenci OŠ Žetale in vokalni kvartet Rogatec. Slo- vesnost bo združena s počas- titvijo pisatelja Jožeta Topolo- vca, ki je v samozaložbi izdal kar 11 knjig in jih podpisal s psevdonimom Jože Haložan. O njem in njegovem delu bo govoril dr. Milan Dougan, upo- kojeni profesor slavistike. DESTRNIK • Domače KUD vabi na prireditev ob slo- venskem kulturnem prazniku, ki bo 7. februarja ob 18. uri v kulturnem domu na Destrniku. Nastopili bodo učenci OŠ Destrnik in člani KUD Destrnik: odrasla folklorna skupina, go- dci Veseli Urbančani, Destr- niški oktet in dramsko-recita- cijska skupina. Ob 19. uri bo v istih prostorih občni zbor KUD Destrnik. MARKOVCI • V kidnodvorani v Markovcih bo v torek, 8. februarja, ob 18. uri gostovala dramska skupina KPD Hajdina š komedijo Gugalnik. VIDEM • KD Franceta Pre- šerna pripravlja v ponedeljek, 7. februarja, ob 18. uri v občinski dvorani proslavo ob kulturnem prazniku. Nastopili bodo: učenci OŠ Videm, pevci, tamburaši in recitatorji kultur- nega društva Videm. LENART • Osrednja sloves- nost ob kulturnem prazniku s podelitvijo priznanja ljubitelj- skih kulturnih ustvarjalcev bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 18. uri v Domu kulture v Lenartu. Nastopil bo pihalni orkester KD MOL Lenart z mažoretami. MAKOLE • PD Anice Černeje- ve Makole pripravlja proslavo ob kulturnem prazniku v ponedeljek, 7. februarja, ob 18. uri v domu kulture Makole. VIDEM • Na KTV bo v torek, 8. februarja, ob 16. uri in v nedel- jo, 13. februarja, ob 13. uri na sporedu film Čudovita pokraji- na, bogata kulturna dediščina s poezijo F. Forstneriča. PTUJ • V galeriji Drava bodo 7. februarja ob 19. uri odprli li- kovno razstavo Petra Vurcerja. ORMOŽ • Občina Ormož in SLKD RS - območna izpostava Ormož sta organizatorja proslave ob slovenskem kultur- nem prazniku, ki bo v ponedel- jek, 7. februarja, ob 19. uri v domu kulture. Na proslavi bodo podeljena občinska priz- nanja s področja kulture. ČREŠNJEVEC • KUD Štefana Romiha s Črešnjevca pripravlja v počastitev kulturnega prazni- ka proslavo, ki bo v ponedel- jek, 7. februarja, ob 19. uri. Pri- reditev bodo sklenili z Valenti- novim plesom. KINO PTUJ • Ta teden je ob 18. in 20. uri na sporedu Šesti čut, v soboto in nedeljo pa ob 16. uri Tarzan. Prihodnji teden bo ob 18. uri Bovvfinger, ob 20. pa Šesti čut. ČRNA KRONIKA USTAVILI PREVOZNIKE ILEGALCEV Policisti postaje v Ormožu so v torek, 25. januarja, zvečer v Her- mancih ustavili tri osebe avtomo- bile. Voznika prvega in tretjega sta ustavila, drugi voznik pa je ob- vozil prvega in nadaljeval vožnjo proti Ljutomeru. Policisti so ugo- tovili, da so v avtomobilu, ki ga je vozil 29-letni F.M. iz Ormoža, štir- je tuji državljani, ki so ilegalno prišli v Slovenijo. Njegov avto je spremljal voznik, 29-letni E.S. iz Ljutomera, z njim pa je bil sopot- nik, 21-letni K.M. iz Središča ob Dravi. Za neznanim voznikom po- beglega avtomobila Ford fiesta policisti poizvedujejo. Tujce so prijavili sodniku za prekrške, naše državljane, ki so jih spremljali in prevažali, pa so kazensko ovadili. ZAGOREL FIAT UNO Na avtomobilski cesti pri izvozu proti Slovenski Bistrici je v petek, 28. januarja, zvečer zagorel osebni avto Fiat uno, po ugotovit- vah zaradi napake na električni napeljavi. Škoda je ocenjena na okoli 250.000 tolarjev. AVSTRIJSKEMU DRŽAVL- JANU UKRADLI KOMBI v noči na soboto, 29. januarja, je izpred motela Vindiš neznanec odpeljal kombinirano vozilo Mer- cedes vita bele barve, last avstrijskega državljana iz Salzbur- ga. Vozilo je vredno okoli 3,5 mili- jona tolarjev. Za storilci lenarški policisti poizvedujejo. UPIRJaSEJE POLICISTOM v soboto, 29. januarja, zvečer so policisti v Njivercah, občina Kidričevo, ustavili voznika osebnega avtomobila, 45-letnega A.D., ki se je prej zapletel v manjšo prometno nezgodo. Odklonil je alkotest, nato zmerjal policiste in jih tudi telesno napa- del. Ko so ga poskušali vkleniti, je policiste krepko obrcal. Po poročilu policistov je padel in pri tem dobil nekaj odrgnin, zato so ga odpeljali v ptujsko bolnišnico. Tudi tam je kričal, razgrajal in odklonil zdravniško pomoč. Poli- cistom ni preostalo drugega kot to, da so ga odpeljali na pre- nočevanje na policijski postaji. OB PREHITEVANJU S CESTE Po regionalni cesti od Benedik- ta proti Lenartu je v četrtek, 27. ja- nuarja, nekaj pred 5. uro zjutraj vozil osebni avto 31-letni M.Z. iz Benedikta. V bližini naselja Žejak je dohitel polpriklopnik s češko registracijo in ga začel prehitevati. Ko je bil vštric s tovornjakom, je ta nenadoma zapeljal levo in osebnemu avtomobilu zaprl pot. Da bi se izognil trčenju, je M.Z za- vil levo s ceste in se ustavil šele v obcestnem jarku, kjer se je avto prevrnil, voznik pa se je težje ra- nil. Tovornjak, ki ga je vozil češki državljani, 25-letni P.P., je po nes- reči odpeljal dalje in so ga policis- ti ustavili v Pesniškem Dvoru. FF OSEBNA KRONIKA RODILE SO - ČESTITA- MO: Marta Čelan, Sloven- ja vas 26, Ptuj - Niko; Da- rinka Kukec, Slojnci 113, Markovci - Benjamina; Marjetka Potočnik, Hras- tovec 26, Zavrč - Nino; Aniia Špes, Dornava 111 - deklico; Darija Rajh, Sp. Ključarovci 14 - Ga<>perja; Vida Milošič, Stanošina 37/c, Podlehnik - dečka; Angela Anžel, Videm 32 - Davida; Milena Burg, Tržeč 42, Videm - deklico; Jana Golub, Turnerjeva 3, Maribor - Kristino; Mira Milošič, Rim.ska pl. 22, Ptuj - Tilna; Stanislava Vauda, Krambergerjeva pot 1, Ptuj - Doro; Sabina Murko, Rogoznica 33, Veličina - Tilna. POROKE - PTUJ: Boris Podgajski in Tatjana Lešnik, Kicar 77/e. UMRLI SO: Martin Ro- bin, Žgečeva ul. 4, Ptuj, 1918 - t 22. januarja 2000; Ana Paulinič, rojena Ernst, Kraigherjeva ul. 26, Ptuj, * 1916 -1 23. januar- ja 2000; Justin Repič, Ob železnici 5, Njiverce, t- 1928 - t 21. januarja 2000; Barbara Svenšek, rojena Lesjak, Velika Varnica 127,* 1929 - 1 22. januarja 2000; Venčeslav Ljubeč, Grajenščak 25/d,* 1935 -t 23. januarja 2000; Avguštin Jus, Grdina 8, * 1939 - 1 23. januarja 2000; Frančiška Karo, rojena Šilakj Mladinska ul. 8, Kidričevo, * 1925 - t 24. januarja 2000; Ivana Serec, rojena Tomanič, Draženci 21/a,'-'-1913-t 25. januarja 2000; Janez Vidovič, Dor- nava 79, * 1950 - t 24. ja- nuarja 2000. Napoved vremena za Slovenijo Napovea.a siovemio Danes se do v zanoanin krajin razjasnilo, dopoldne Lo na Pri- morskem zapikala šitka turja.^ Drugod Lo delno jasno z zmer-j no oLlačnostjo, ponekod' otčasno pretežno otlačno. Na-^ jnižje jutranje temperature od 1 do 6, v zatišnik legak do 3, najvišje dnevne od 7 do 13 C; Oteti ; v petek in sokoto ko pretežno' jasno z okčasno povečano; oklačnostjo. Zjutraj ko ponekoJj po nižinak megla.