NASA TEMA
KRONIKA
V
Sef nima pravice izvedeti vaše diagnoze str. 12-13
Atrij - po treh letih preiskav
podana ovadba str. 14
TV SPORED
novi tednik
V T
Srečna, ko deli pozitivno energijo
r*
Miha Deželak	H —-	' **
Že šestič na dobrodelno pustolovščino po Sloveniji!
Tednik za Savinjsko regijo / št. 22/ Leto 75 / 28. maj 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Gradnje in obnove za večjo varnost
Celjska občina že od jeseni pospešeno gradi povezavo med severno vezno cesto in Cesto na Ostrožno, kmalu naj bi bila končana tudi obnova ceste Šmarjeta-Ško^a vas. Obnovljene in novozgrajene površine bodo varnejše in prijaznejše do kolesarjev in pešcev. Z mislijo na večjo varnost in boljšo infrastrukturo ter z načrti za projekt Hopslandija tudi v žalski občini pospešeno urejajo Poslovno cono Vrbje. str. 6-7
v v
£

Matej Knaus, generalni
direktor podjetja Palma str. 26-27
«► ђ

IN NAJ MATURANT
Foto: SHERPA
	jp ШШтшшШшт
1 UŽIVAJTE BREZPLAČNO NA MORJU VSE POLETNE SOBOTE!	
Jnovi tedn	4 PAlMÄIIJl
str. 28
Več v notranjosti časopisa in nawww.novitednik.com
2
AKTUALNO
ZADETKI
»V naslednjih nekaj mesecih bodo ljudje najbrž ostajali v Evropi, potem jih bo premamila želja po spoznavanju in odkrivanju novega. Te želje si ne bodo pustili zatreti in kmalu bodo raztepeni po vseh celinah.«
Matej Knaus, generalni direktor Palme
»Industrijskega prisluškovanja je zelo veliko, več, kot si predstavljamo. Prisotno je povsod tam, kjer so pomembne informacije in visoki zneski. Marsikje že imajo zaposlene ljudi, ki skrbijo za varnost in so strokovnjaki za to področje.«
dr. Primož Sukič, podjetnik, ki je razvil protiprisluškoval-no komoro
»Tudi po dolgotrajnem bolniškem staležu do podatkov o diagnozi delavca delodajalec ni upravičen, edino, če delavec sam želi, mu sicer te podatke sme posredovati.«
Lučka Böhm, izvršna sekretarka za varnost in zdravje pri delu pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije
»Le če imaš odnose dobre, si lahko kreativen, lahko pozitivno razmišljaš in deluješ. Če jih nimaš, enkrat vse privre na dan in sproti ruši, kar skušaš graditi.«
Vida Ozis, lastnica in direktorica podjetja An.nika
»V težavnem času epidemije koronavirusa nas je spremljala pomembna misel, ki je tudi sicer vodilo našega delovanja: V preprostih dejanjih in besedah je vsa modrost.«
Elizabeta Pongrac, predsednica celjske podružnice združenja multipla skleroza
ČETRTEK 1	1 PETEK
i • • • •	> ^19 г^^ш^ 10 • • • •
SOBOTA I	I NEDELJA
f \l/ 20 9	\l/ 21 11
Obeleževanje svetovnega dneva čebel zaradi koronavirusa letos bolj skromno
Ozaveščanje o pomenu čebel nikoli končana zgodba
Svetovni dan čebel, ki ga praznujemo 20. maja, je letos zaradi znanih okoliščin minil bolj skromno. Nedavno rahljanje vladnih ukrepov je omogočilo vsaj nekaj dogodkov »v živo«, kot so bili na primer slavnostna seja upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) na njenem sedežu v Lukovici, odprtje čebelnjaka v Pivovarni Laško (o čemer smo pisali v prejšnji številki), risanje v okviru razstave Mana na dvorišču Pokrajinskega muzeja Celje ... Ob obravnavi sporočil o pomenu čebel za preživetje narave in človeka je bila to tudi priložnost za kakšno besedo o letošnji letini medu in ostali problematiki, povezani z dejavnostjo slovenskih čebelarjev.
ROBERT GORJANC
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec je na slavnostni seji upravnega odbora ČZS v Lukovici med drugim poudarila, da so čebele in divji opraševalci zaradi opraševanja kmetijskih rastlin izrednega pomena za uspešno in trajno-stno kmetijsko proizvodnjo, zagotavljajo delovna mesta ter so vir dohodka za kmete, zlasti za male in družinske kmetije v državah v razvoju, ki zadovoljujejo vedno večje povpraševanje po zdravih in hranljivih živilih ter neživilskih proizvodih. S svojim delovanjem imajo pozitivne učinke na celoten ekosistem in njegove storitve ter s tem tudi na ohranjanje biotske raznovrstnosti.
»Številčnost čebel ter njihova prisotnost oziroma odsotnost nam sporočata, kaj se z okoljem dogaja in kdaj je treba ukrepati. Izumrtje čebel in
divjih opraševalcev bi imelo drastične posledice za proizvodnjo hrane, globalni ekosistem in človeško raso. Zato je pomembna prednostna naloga, ki jo je treba nenehno izvajati, dvigovanje ravni ozaveščenosti o njihovem pomenu za človeštvo,« je opozorila ministrica in dodala, da naj bo svetovni dan čebel tudi dan ozavešča-nja o pogojih za delo čebelarjev in reševanju problematike preživetja čebel.
Vreme čebelam
ponagajalo
Svetovni dan čebel, ki so ga združeni narodi leta 2017 razglasili na pobudo Slovenije, je bil tudi dobra priložnost za obravnavo aktualne problematike v čebelarstvu. Ob robu nedavnega odprtja čebelnjaka v Pivovarni Laško smo se o tem pogovarjali s predsednikom Čebelarske zveze Slovenije Boštja-
Svetovni dan čebel so obeležili tudi v obeh celjskih muzejih.
V	Pokrajinskem muzeju Celje so na ploščadi Knežjega dvorca ob sodelovanju družin in posameznikov vseh starosti pripravili razstavo Mana, ki je bila prva »po-korona« razstava muzeja.
V	Muzeju novejše zgodovine Celje so z razstavo Več kot barve (postavljena je bila le malo pred razglasitvijo epidemije, zato je prav zaživela šele zdaj) med drugim tudi prikazali, kako čebele vidijo svet.
Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, na nedavnem odprtju čebelnjaka v Laškem
nom Nočem. »Preživetje čebel čez zimo je bilo eno boljših v zadnjih letih, spomladi je sledilo preveč sušno obdobje za čebele. V maju, ki je najbolj meden mesec, so bile stalne padavine, bilo je tudi hladno vreme, kar je vplivalo negativno. V aprilu je pozebla akacija, kar predstavlja tretjino slovenskega medu. Če se bo idealno razpletlo do konca sezone, bo letina največ povprečna. A še to se bojim, kajti v tem času cvetenja javorja cvetličnega medu spet skoraj ne bo, tako da čakamo samo še na letino lipovega, kostanjevega in gozdnega medu.«
Glede bolezni je Boštjan Noč dejal, da so z njimi pač vedno težave in sta zdaj na preizkušnji čebelar in čebelarska stroka.
Kar zadeva obdobje koronavirusa, po oceni predsednika slovenskih čebelarjev pri izvajanju čebelarskih opravil ni bilo težav. »Problem je, da so odpadli osrednji panožni dogodek, Api Slovenija na Celjskem sejmu, vsa izobraževanja, čebelarski krožki in različne prireditve. Nekaj smo nadomestili z virtualnim izobraževanjem,
verjamem pa, da bomo v naslednjih mesecih tudi s praktičnim delom. Upam, da jeseni tega virusa v takšni obliki ne bo več in da bomo lahko nadaljevali ustaljeno prakso,« je bolj veder pogled v prihodnost usmeril Boštjan Noč.
Čebelarstvo kot
nova zvrst turizma
Franc Šolar, starosta laških čebelarjev iz družinskega podjetja Čebelarstvo, lectarstvo in apiturizem Šolar na Strmci pri Laškem, ki bo skrbelo za čebelnjak v laški pivovarni, čebelarstvo vidi kot nekakšno novo zvrst turizma. »Gre za dodano vrednost slovenskemu turizmu, saj si tako domači kot tuji gostje radi ogledajo čebelnjake, se pogovorijo s čebelarji, spoznavajo našo dejavnost. Še zlasti zdaj ko so ugotovili, da čebele niso nevarne, še posebej to velja za našo slovensko čebelo, kranjsko sivko, ki ni napadalna. V turizmu je zelo pomembno povezovanje, zato v našem družinskem podjetju dobro sodelujemo z lokalno skupnostjo, s Thermano, Stikom Laško ...«
Foto: SHERPA
Franc Šolar je prepričan, da je čebelarstvo pomembna dodana vrednost za turizem.
AKTUALNO
3
Robotska kirurgija v Celju
Deset let najsodobnejše metode operativnih posegov
Maja je minilo deset let od prve robotsko asisti-rane operacije v Splošni bolnišnici Celje. Šlo je za operacijo prostate, ki jo je opravil celjski specialist urologije Sandi Poteko, dr. med. V teh desetih letih so v bolnišnici izvedli 2.299 uroloških robotskih operacij, obseg pa so z operacij prostate razširili še na operacije na ledvicah, sečevodih, mehurju in nadled-vični žlezi. Robotsko asistirano kirurgijo so v Celju v zadnjih petih letih postopno uvajali tudi na področje abdominalne kirurgije, kjer so do zdaj opravili 71 posegov na debelem črevesu in danki.
SIMONA SOLINIC
Celjska bolnišnica je v zadnjem desetletju usposobila tudi dodaten kader za delo z robotom, zdravniki so pogosto predavatelji tudi v tujini, kjer izobražujejo ostale zdravnike. »Za področje urologije imamo usposobljene tri samostojne operaterje, eden je usposobljen za operacije na področju abdominalne kirurgije. Poleg njih je za delo z robotskim sistemom usposobljenih tudi šest asistentov, več ekip inštru-mentark in anestezije ter ekipa na patologiji,« pravijo v Splošni bolnišnici Celje. Z robotskim sistemom največkrat operirajo onkološke bolniške. Leta 2018 so nabavili novega robota, saj proizvajalec starega ni imel več
z robotskim sistemom, nato je bilo kar nekaj težav s priznavanjem stroškov zaradi dela s
možnosti nadaljnjega vzdrževanja. »To, da v bolnišnici obstaja tehnološko napredna kirurgija, je pred naše kirurge prineslo tudi marsikateri strokovni izziv. Takšna je bila operacija bolnika s hemofilijo, ki je zbolel zaradi raka prostate in je zato potreboval zdravljenje z radikalno odstranitvijo zaradi raka obolele prostate. Zaradi osnovne bolezni je bilo pri njem najprimernejše zdravljenje z robotsko asistiranim posegom, saj je tveganje za zaplete pri ostalih operativnih metodah preveliko,« pojasnjujejo primer v bolnišnici.
Dolga leta se je govorilo tudi o tem, da bi bila celjska bolnišnica tudi učni center za delo
to metodo. »Razburili smo kar nekaj duhov. Zaradi prepričanja, da lahko novo tehnologijo
in drage tehnološke rešitve v dejavnost prva uvajata le klinična centra, smo si dolga leta morali prizadevati za to, da nam je uvedbo nove in dražje tehnologije skozi ceno opravljene storitve priznala tudi zavarovalnica. Najprej le
za radikalne odstranitve prostate, po devetih letih obstoja tehnologije v Sloveniji pa tudi za ostale operacije na področju urologije in abdominalne kirurgije,« še dodajajo v bolnišnici.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Povečan obisk v gozdovih
Medved v šaleških gozdovih
ŠALEŠKA DOLINA - Na območju Velikega vrha so lovci okoli 13. maja opazili medveda. Zabeležile so ga fotopasti, ki jih lovci uporabljajo za nadzor prostoži-večih živali. Kosmatinca so naprave zaznale še na območju Gore Oljke in v kraju Zavodnje pri Šoštanju.
Medved se na Celjskem ne pojavi pogosto, le občasno, je pojasnil dekan Visoke šole za varstvo okolja izr. prof. dr. Boštjan Pokorny. »20 let nazaj, avgusta 2000, je bil medved povožen na železnici v Šoštanju. Obiske te živali pravzaprav beležimo vsakih nekaj let.«
V naše kraje pogosto zaidejo mlajši medvedi, predvsem samci, ki se podajo na pot izven svojega območja pole-ganja, kar po besedah Pokor-nyja najverjetneje velja tudi zdaj. Tokratni gost je star približno dve leti, kažejo posnetki. »Teh imamo kar precej. So kakovostni, medved je občasno posnet precej od blizu, zato lahko sklepamo o njegovi velikosti in starosti.« Od kod je prišel, je težko natančno sklepati. Verjetno izvira z južnega dela naše države, torej iz Kočevske ali Notranjske regije, kjer je ta živalska vrsta bolj razširjena.
Dekan Visoke šole za varstvo okolja izr. prof. dr. Boštjan Pokorny
Lahko gre tudi za medveda, ki je bil pred časom poležen v bolj severnem delu Slovenije, torej onkraj Save, je pojasnil sogovornik. Na območju, kjer se zadržuje, ima trenutno dovolj hrane. Tukaj najverjetneje ne bo ostal, čeprav ima na voljo veliko gozdnate krajine. Vsi medvedi, ki so v preteklosti zašli na območje Šaleške doline, so pot nadaljevali proti Gorenjski, Pohorju ali so se vrnili proti južni ali jugozahodni Sloveniji.
V gozd ne hodimo
ponoči
Čeprav klopi človeštvu povzročajo bistveno več te-
žav kot medvedi, previdnost kljub temu ne bo odveč. Vsaka divja žival je, če je prestrašena, lahko nevarna za človeka, saj se brani ali uprizori lažni napad. »Zagotovo ta mlajši medved ni agresiven. Doslej smo ga vedno opazili na krmiščih. Prehranjuje se s koruzo in z vegetacijo,« je dejal dekan Visoke šole za varstvo okolja. Kadar se podamo v gozd, moramo ta prostor spoštovati, je povedal. Opozoril je, da se je med ljudmi v zadnjem času razvila neprimerna navada, da v gozdni prostor zahajajo ob mraku in ponoči ter da si pot osvetljujejo z baterijskimi svetilkami. Po njegovih besedah lahko takšno vedenje privede do večjih možnosti srečanja z živalmi, ki so ponoči dejavne, podnevi pa spijo. Nočno pohajkovanje po gozdu živali vznemirja, je poudaril Pokorny. Tveganje srečanja z njimi bomo zmanjšali, če bomo med krošnje dreves odšli podnevi.
TS
Foto: SHERPA
radio celie
Geslo letošnjega Tedna gozdov je: »Skrbno z gozdom!«. Ob tem je poseben poudarek namenjen obnašanju občanov v gozdovih oziroma gozdnemu bontonu. Med epidemijo se je namreč obisk v njih povečal. »V gozdu se moramo zavedati, da je okoli nas živi svet. Tudi tega, da je nekdo lastnik gozda ter da mora biti naše obnašanje v gozdu spoštljivo,« poudarja dr. Darij Krajčič, vodja nazar-ske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Nazarska območna enota skrbi za najbolj gozdnato območje naših krajev, to je za Zgornjo Savinjsko ter Šaleško dolino. Precej obiskovalcev slovenskih gozdov se namreč premalo zaveda, da živijo v njih tako vidni kot nevidni prebivalci. »Vse to sestavlja čudovito tvorbo, ki se ji reče gozd,« še poudarja Krajčič. Ljudje, ki se cenimo kot del visoko kulturne družbe, moramo to v gozdovih vedno znova tudi dokazovati.
Prevečkrat pozabljamo, da smo v gozdovih zgolj lastnikovi gostje. Zato se smemo po njih voziti le po cestah, razen na območjih, kjer to ni dovoljeno. Parkiranje nam mora lastnik dovoliti. Gorsko kolesarjenje in ježa sta dovoljena le na označenih gozdnih vlakah in gozdnih poteh, opozarja Zavod za gozdove Slovenije. Uporabljati moramo pešpoti in ne brezpotij. Poleg tega mo-
ramo pustiti kažipote, ograje in klopi nepoškodovane. Ne pozabimo tudi, da različni predpisi nabiranje gozdnega rastja, ki skrbi za biotsko raznolikost, omejujejo. V gozdovih se moramo prav tako izogibati deloviščem. Najbolj neolikani obiskovalci puščajo v gozdovih smeti in odpadke, drugi spet uporabljajo ogenj, ki lahko povzroči veliko škodo. Prav tako moramo paziti na plašne gozdne živali, ki jih hrup vznemirja. Pes, ki smo ga pripeljali v gozd, mora biti pod nadzorom. Dreves in grmov ne
smemo poškodovati, izogibati se moramo sadikam gozdnega drevja. V gozdu je dragocena tudi vloga vode, zato v njem ne smemo puščati škodljivih snovi. Tako svetuje zavod za gozdove.
»V gozd sodi sproščeno obnašanje, ki nas z gozdom poveže. Tam se prepustimo tudi svojim čustvom, nikakor pa ne smemo biti do njega nasilni. Gozd rabi zelo malo in tisto malo mu dajmo,« še poudarja dr. Krajčič. Teden gozdov traja do nedelje, 31. maja.
BJ
V slovenskih gozdovih so bila opravljena različna dela tudi med epidemijo. Gre za odkrivanje žarišč podlubnikov, sanitarno sečnjo ter različna gozdarska dela. Spomladanska obnova gozdov po državi je večinoma končana. V Sloveniji je bilo posajenih 1,3 milijona sadik, v kar je bilo vloženih 1,1 milijona evrov, omenja zavod za gozdove. »Sadnja je zelo dobro uspela, posadili smo približno 60 tisoč sadik in to na petindvajseetih hektarjih,« je povedal o akciji v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini vodja nazarske območne enote zavoda za gozdove. In kako je na najbolj gozdnatem območju naših krajev s podlubniki? Tam,
■ •	•••	I	•• v«	• v •
kjer se pojavijo, so seveda nujni čimprejšnja sečnja, spravilo in odvoz poškodovanih dreves iz gozda. »Dela so bila opravljana redno. Danes tako nimamo dreves, ki bi bila napadena,« še omenja Krajčič.
4
GOSPODARSTVO
Protiprisluškovalni sistemi Hluh iz Šentjurja
Kjer sta razvoj in denar,
je tudi prisluš
Evropska komisija je lani izdala študijo, v kateri navaja, da je 20 odstotkov evropskih podjetij žrtev prisluškovanja. V nekaterih državah, na primer Nemčiji, Franciji in Italiji, je ta odstotek še višji. Število prisluškovanj, to je podatek, kolikokrat nekemu podjetju prisluškujejo, se vsako leto poveča za 50 odstotkov. Škoda, ki jo prisluškovanje povzroča evropskemu gospodarstvu, znaša na leto 60 milijard evrov. »Številke so res velike, prisluškovanje je bolj razširjeno, kot si javnost predstavlja,« pravi Primož Sukič, ki od lani podjetjem ponuja rešitev. Izdelal je protiprisluškovalno komoro, ki je v celoti plod njegovega znanja in je trenutno s svojo edinstvenostjo ter učinkovito rešitvijo najboljša na svetu.
kovanje
JANJA INTIHAR
Primož Sukič je doktor znanosti. Odraščal je v Podgradu pri Gornji Radgoni, zadnjih deset let živi z družino v Šentjurju. Dela kot raziskovalec na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Za svoje magistrsko delo in kasneje tudi za doktorsko disertacijo je prejel Bedjaničevo nagrado, ki jo mariborska in ljubljanska univerza podeljujeta za izjemna akademska dela s področja elektroenergetike in avtomatizacije. Je edini, ki je to nagrado prejel dvakrat. Od lani je tudi samostojni podjetnik. »Nenehno iščem rešitve za tehnične izzive. Vedno sem delal za druge, kar je sicer v redu, nato sem se odločil, da bom začel delati tudi za sebe, in lani poleti sem se registriral kot samostojni podjetnik. Torej sem še čisto svež,« pravi.
Od kod vam kot znan stveniku in človeku, ki je že skoraj vse svoje življenje
predan raziskovanju, še podjetniška žilica?
Izhajam z velike kmetije. Kmet mora biti tudi podjetnik, saj si mora delo organizirati tako, da se mu na koncu vse prav izide. Mora se znajti, tudi stroje, če se pokvarijo, mora popraviti. Kot otroka so me naučili, da je treba neprestano delati. Od tu moja podjetnost. Že v času študija sem kot raziskovalec sodeloval pri projektih za industrijo, večinoma za nemška avtomobilska podjetja.
Kateri so bili razlogi, da ste se kot samostojni podjetnik odločili za razvoj protiprisluško-valnih sistemov?
Dva vzgiba sta bila. Prvi je bil, da je žena, ki je odvetnica, v enem od sodnih primerov ugotovila, da so ji prisluškovali. Drugi je bil sestanek v enem
večjih podjetij v Nemčiji. Telefon sem moral pustiti pred vrati pisarne, v kateri je bil sestanek, zaradi česar mi je bilo zelo neprijetno. Po teh dveh dogodkih sem začel razmišljati, kako bi lahko telefon imel blizu sebe tudi na sestankih, na katerih se izmenjujejo pomembne tehnične informacije, o katerih drugi ne smejo vedeti. Ker imam rad izzive, sem se odločil, da bom rešil tudi tega. Spomnil sem se, da če vplivam na zvok, lahko vsak prisluškuje, kolikor želi, pogovora pa ne bo mogel posneti. Razvil sem protiprisluškovalno komoro Hluh Privacy Box, ki govor zamenja z naključno ustvarjenim zvokom.
Ste komoro razvijali dolgo časa?
Približno leto. Večino sem naredil sam, določene dele opreme so mi izdelali lokalni podjetniki, s katerimi sodelujem še danes. Ohišje dela bližnji mizar, tako imenovano posteljico tapetnik iz Šentjurja, grafični del podjetje z Grobelnega. Elektroniko naredim sam, vse dele ročno zalijem z lotom, kar je zelo pomembno, Komora je torej narejena na območju le nekaj kilometrov in je povsem lokalni izdelek. Ker celoten proces izdelave nadzorujem, lahko zaradi tega prodajam tudi zaupanje. V preteklosti se je namreč večkrat izkazalo, da so komu, ki je tovrsten izdelek naročil v tujini, podtaknili prisluškovalno napravo. Pri meni se kaj takšnega ne more zgoditi, saj lahko tisti, ki komoro naroči, opazuje izdelavo in nato izdelek odnese. Prvo komoro sem naredil lani spomladi. Kar ponujam zdaj, je že tretja izvedba, pri kateri je v primerjavi s prejšnjimi izboljšan njen zunanji videz. Lahko se pohvalim, da zdaj že izdelujem mini serije.
Kakšno je v Sloveniji zanimanje za nakup protiprisluškovalnih komor?
Slovenija ni izjema na področju industrijskega prisluškovanja. Ugotavljam, da je precej razširjeno, ozaveščenost o tem je žal še zelo nizka. Vendar je že kar nekaj večjih slovenskih podjetij, ki imajo mojo komoro. Nekatera so jo tudi
jih ne smem imenovati. Večja pod-
prisluškovanja. Bolj kot sem
si mislil takrat, ko sem začel razvijati komoro. Marsikje že imajo zaposlene ljudi, ki skrbijo za varnost in so strokovnjaki za to področje. Industrijskega prisluškovanja je zelo veliko, več, kot si predstavljamo. Prisotno je povsod tam, kjer so pomembne informacije in visoki zneski.
Katera podjetja so najpogosteje žrtev prisluškovanja?
Dobra podjetja, ki se nenehno razvijajo in skrbijo, da na trgu ohranjajo prednost pred ostalimi. Zato so pogosto tarča konkurenčnih podjetij, ki so ugotovila, da lahko s prisluškovanjem poceni pridejo do informacij o nekem izdelku, s katerimi si potem zagotovijo prednost na trgu. Prisluškovanje je torej hitrejše, cenejše in tudi lažje, kot če bi izdelek razvili sami. Podjetje, ki je veliko vlagalo v razvoj, zaradi tega na trgu ni tako uspešno, kot je pričakovalo, zato ni več pripravljeno vlagati v nove izdelke. Prisluškovanje torej zavira razvoj, zato je zelo pomembno, da se podjetja obvarujejo pred tem. Med žrtvami so tudi podjetja, ki ustvarjajo večmilijonske dobičke. Pomeni, da nekaj delajo zelo dobro. In informacije o tem si želijo tudi drugi. Prisluškujejo bankam, ki obračajo veliko denarja, in vedno bolj tudi odvetnikom, ki sodelujejo v pomembnih gospodarskih sporih ali zadevah, ki imajo širše posledice. Vodilo za prisluškovanje so torej pomembne informacije in veliko denarja.
Kaj pa javna naročila?
Tudi na tem področju je prisluškovanje razširjeno, zlasti tam, kjer gre za gradbene projekte in so številke zelo visoke. Nekdaj, ko konkurenca še ni bila tako močna, so gradbeniki sklepali kartelne dogovore, zdaj ko je prijavljenih na razpise veliko, se ne morejo dogovoriti, lahko pa si prisluškujejo. Med sabo se dobro poznajo, vedo, kdo se bo prijavil, zato ni nič čudnega, ko na razpisu zmaga nekdo, ki je od konkurentov ponudil le za nekaj tisočakov višjo ceno. Takšnih primerov je vedno več, ker
je tudi prisluškovanje vedno bolj razširjeno.
Kakšen način prisluškovanja je najpogosteje v rabi?
Danes večinoma prisluškujejo s pomočjo pametnih telefonov, na katere je mogoče namestiti posebne programe. Ponudba je velika in že za nekaj sto evrov lahko naročite, da nekdo aplikacijo namesti na določen telefon. To v nekaterih primerih naredi z zlorabo kakšne luknje v operacijskem sistemu telefona, večinoma pa s pomočjo tako imenovanega socialnega inženiringa. Z različnimi dokumenti, fotografijami in podobnim vas prepriča, da si nevede sami namestite aplikacijo. Program deluje tako, da je mogoče na telefonu tudi z velike razdalje vključiti mikrofon, kamero, fotoaparat ... Ko se pogovarjate doma ali v službi, lahko nekdo vsak trenutek vključi mikrofon in vas snema. Telefon je idealna prisluškovalna naprava, saj ga imamo vsi nenehno poleg sebe.
Kakšne so protiprisluškovalne naprave, ki jih ponujajo v svetu, in kaj ponujate vi?
Rešitev je že kar nekaj, ampak večina, ki jih je mogoče kupiti, ima zelo omejen čas ščitenja. Pri raziskovanju, ali se mi sploh splača razviti napravo, sem ugotovil, da drugi sistemi kmalu ne ščitijo več dobro. Imajo pomanjkljivosti, ki v določeni točki zatajijo. Nekatere sploh ne delujejo, nekatere delujejo le delno. Zato sem razvil takšno komoro, ki ima večplastno zaščito. S takšno rešitvijo sem prvi in za zdaj tudi edini na svetu. Zato tudi želim, da bi proizvodnjo, ki je za zdaj bolj butična, čim prej razširil. S tem ne bom imel težav, saj imajo podizvajalci, s katerimi sodelujem, dovolj velike zmogljivosti.
Kdaj pričakujete, da se bo število naročil povečalo?
Odvisno od afer. Vsaka afera namreč poveča ozaveščenost o problemih prisluškovanja. Tudi v krizi, ki se nam približuje, bodo podjetja še bolj v stiski in se bodo zatekala k različnim metodam pridobivanja informacij. Torej jih bodo tisti, ki jih imajo, morali zavarovati.
Bo protiprisluškovalna komora vaš edini izdelek?
Zagotovo ne. Samo za protiprislu-škovanje imam zamisli že za pet naprav. Želje imam tudi na drugih področjih. Kot raziskovalec se nenehno srečujem z različnimi tehničnimi izzivi in ves čas razmišljam, kako
bi bilo mogoče določene naprave narediti še boljše.
Boste svoje komore začeli prodajati tudi v tujini?
Računam, da se bo to zgodilo še letos. Najprej bom poskusil v Avstriji in Nemčiji, kjer je zelo veliko razvojnih podjetij. Ker trenutno nimam konkurence, mi bo zagotovo uspelo, samo pohiteti bom moral. Nekaj tujih podjetij, ki imajo poslovne partnerje v Sloveniji, mojo protiprisluškovalno komoro že pozna. Zato si veliko obetam tudi od reklame »od ust do ust«.
Se ne bojite, da bo kdo prisluškoval tudi vam in vam ukradel zamisli?
Ne, ne bojim se. Če bi mi vendarle kdo prisluškoval, imam zelo veliko prednost pred ostalimi. Zelo hitro se namreč lahko prilagodim in razvijem še boljše naprave.
Foto: SHERPA
GOSPODARSTVO
5
Trideset let kranjske Opeke
Na območju stare železarne tudi uspešno gorenjsko podjetje
Med podjetji, ki letos praznujejo 30-letnico delovanja, je tudi kranjska Opeka, ki v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije trguje z izdelki črne metalurgije in gradbenim materialom. Njena zgodovina je povezana z železarno v Štorah, kjer ima še danes eno od svojih dveh veleprodajnih skladišč in trgovino. Že vsa leta jo zaznamuje stabilna rast, štirideset zaposlenih je lani ustvarilo blizu 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje.
JANJA INTIHAR
Opeka je družinsko podjetje, v katerega je vseh trideset let vpeta celotna družina Kovač. Ustanovil ga je Marjan Kovač, od leta 2018 ga vodi že druga generacija, saj je oče lastništvo prenesel na sinova Iztoka in Marka, ki je danes tudi direktor podjetja. Kovačevi imajo očitno podjetništvo že v krvi. Stari oče ustanovitelja Franc Ka-run je bil trgovec z živino in je pogosto s konjsko vprego prihajal na živinski sejem v Celje. Večkrat je potoval tudi v Ameriko in je bil skupaj s hčerko Manco med redkimi,
ki so leta 1912 preživeli potop Titanika.
Kmalu po ustanovitvi podjetja je Marjan Kovač na območju vzhodne Slovenije iskal primeren skladiščni prostor za svojo dejavnost. Našel ga je v Štorah, v podjetju Jeklo maloprodaja, ki ga je nekaj let kasneje, ko je šla železarna v stečaj, tudi kupil. Zaradi dobrih poslovnih odnosov z delavci Jekla maloprodaje in obljube, ki jim jo je dal ob nakupu poslovnih prostorov, je leta 1997 štorsko podjetje pripojil k svojemu kranjskemu.
Podjetje Opeka v svojem prodajnem centru v Štorah, ki ga ima v eni od stavb stare valjarne, že več kot dvajset let obrtnikom in podjetnikom za njihovo nadaljnjo proizvodnjo prodaja izdelke črne metalurgije. Največja težava pri poslovanju je slaba prometna ureditev na tem območju, opozarjajo v podjetju.
Večino prihodkov ustvarijo doma
Glavna dejavnost podjetja Opeka je trgovina z izdelki črne metalurgije in gradbenim materialom, svojim kupcem, med katerimi so večinoma obrtniki ter manjša proizvodna in trgovska podjetja, zagotavlja tudi različne storitve, povezane z nakupom. Izdelki črne metalurgije predstavljajo 61 odstot-
kov prodaje, ostalo so gradbeni in še nekateri drugi izdelki. Kot pravijo v podjetju, poslujejo v dokaj zaostrenih konkurenčnih pogojih, saj se na trgu srečujejo z velikimi podjetji, ki opravljajo sorodno dejavnost.
Kljub temu jim že vsa leta uspeva dosegati dobre poslovne rezultate. Večino prihodkov ustvarijo na slovenskem trgu, izvoz, ki ni njihova prva skrb, je odvisen
predvsem od trenutnega povpraševanja tujih kupcev. Večinoma sodelujejo s podjetji iz držav bivše Jugoslavije. Večji izvoz so zabeležili le v letu 2018, ko so imeli tudi izjemne poslovne rezultate, vendar je bil ta izvoz, pojasnjujejo v podjetju, enkratnega značaja. Večjo rast so imeli tudi v letu 2014, a je bila predvsem posledica odprtja novega prodajnega centra v Škofji Loki,
ki je namenjen prodaji gradbenega materiala.
Lani so v Opeki imeli 19,9 milijona evrov prihodkov od prodaje in nekaj manj kot pol milijona evrov čistega dobička. Večino, nekaj več kot 90 odstotkov prihodkov, so ustvarili na domačem trgu. Zaradi dobrega poslovanja in nenehne rasti v Opeki ves čas povečujejo tudi število zaposlenih. Trenutno jih je štirideset. V podjetju radi poudarijo, da večina zaposlenih pri njih ostane do upokojitve.
Pred časom je Opeka zaradi lažjega poslovanja na Hrvaškem ustanovila podjetje. Ko je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo, potrebe po samostojnem podjetju v tej državi ni bilo več, zato ga je zaprla. Ni pa zaprla svojih vrat v preteklih mesecih, v času epidemije koronavirusa. Čeprav so bile razmere zelo zahtevne, je zaradi znanja in spretnosti svojih zaposlenih, poudarjajo v podjetju, uspešno izpolnjevala naročila svojih kupcev.
Foto: SHERPA
Tomaž Benčina dobil začasnega naslednika
Nadzorni svet Cinkarne Celje je za začasnega predsednika uprave imenoval Aleša Skoka. Položaj prvega v največjem celjskem proizvodnem podjetju bo prevzel 1. julija, družbo bo vodil do imenovanja rednega predsednika uprave oziroma največ eno leto.
Aleš Skok, ki je bil nekaj mesecev predsednik nadzornega sveta cinkarne, ima dolgoletne izkušnje v kemijski industriji, so sporočili iz podjetja. Več kot deset let je bil član uprave različnih delniških družb
ter predsednik in član mnogih nadzornih svetov v Sloveniji in tujini. Zaradi imenovanja Skoka za začasnega predsednika uprave je nadzorni svet cinkarne iz svojih vrst moral izvoliti novega predsednika. Izbral je Maria Gobba, izkušenega mednarodnega bančnika.
Tomaž Benčina, ki bo 1. julija prevzel mesto direktorja Regionalne gospodarske zbornice Celje, je cinkarno vodil od leta 2005, v podjetju se je zaposlil takoj po končanem študiju leta 1990.
JI
Manj predvidenih odpovedi
Skupina Hisense Europe je pripravila predlog programa presežnih delavcev in ga vročila sindikatu. Število odpovedi iz poslovnih razlogov je za proizvodnjo podjetje Gorenje zmanjšala za 40 odstotkov, od prvotno predvidenih 544 na 327 zaposlenih. V invalidskem podjetju I. P. C. bo število odpovedi manjše. Predvideli so jih 84, zdaj jih napovedujejo 29.
Skupina Hisense Europe je postopek razreševanja presežnih delavcih v štirih družbah v Sloveniji začela konec aprila. Vzroka sta hud padec naročil in zmanjšanje prihodkov kot posledica epidemije koronavirusa. Skupina je s sindikatom sklenila dogovor, ki določa, da dela ne moreta izgubiti oba zakonca ali zunajzakonska partnerja, prav tako na seznamu presežnih delavcev v nobeni od družb ne bo staršev samohranilcev. Spomnimo, da je bilo najprej napovedano, da bo skupno število presežnih delavcev znašalo 828.
Glede predvidenega odpuščanja v Gorenju se je podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol sestal z veleposlanikom Ljudske republike Kitajske. Dermol je izrazil željo, da bi veleposlaništvo vodstvo Hisense Gorenja spodbudilo, da sprejme vse oblike vladne pomoči, ki
so na voljo zaradi pandemije koronavirusne bolezni. Želi si še, da bi podjetje počakalo z odpuščanjem tako velikega števila ljudi oz. da bi zanje poiskalo prijaznejše in milejše rešitve. Predlagal je podpis memoranduma, s katerim bi se občina, omenjeno podjetje in kitajsko veleposlaništvo zavezali k učinkovitejšemu medsebojnemu sodelovanju.
Podjetja skupine Hisense Europe v Sloveniji so se v zadnjih treh mesecih deloma vključila v državne interventne ukrepe, vendar stroški dela glede na bistveno zmanjšan obseg poslovanja še vedno negativno vplivajo na poslovni rezultat, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi. »Pri tem je država z novelo interventnega zakona omejila višino pomoči na 800 tisoč evrov za posamezno podjetje, tako da smo za vsa podjetja v Sloveniji upravičeni le še do 1,7 milijona evrov pomoči (in ne več do 5,3 milijona evrov, kot je bilo predvideno pred omejitvijo). Pričakovana izguba Gorenja ob polletju bo glede na padec naročil, ki jih predvidevajo tudi v juniju, znašala 41 milijonov evrov.«
TS
V RAVNOVESJU
Iz najboljšega mleka slovenskih kmetij л
ZELENE DOLINE
Prvi slovenski proizvajalec s certifikatom »Pridelano/proizvedeno Brez GSO«.
№ dodanega
s\a«2
s\aü\\
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Gradbena dela kljub začasni prekinitvi dobro napredujejo
Evropski denar za severno vezno cesto
na Ostrožno. »Najprej smo načrtovali, da bi križanje severne vezne ceste in Ceste v Lokrovec omogočila gradnja križišča, potem smo se odločili za spremembo projekta. Namesto križišča bomo zgradili krožišče. S tem bomo na tem območju umirili promet in hkrati zagotovili večjo prometno varnost ter večjo pretočnost. Trenutno pripravljamo projektno dokumenta-
Projekt gradnje severne vezne ceste z ureditvijo infrastrukture za kolesarje in pešce je s podpisom pogodbe o sofinanciranju investicije med Mestno občine Celje (MOC) in ministrstvom za infrastrukturo dobil pomembno finančno injekcijo. V skladu s to pogodbo bo občina iz sredstev evropske kohezijske politike letos in prihodnje leto prejela malo več kot 500 tisoč evrov. Ostali denar za naložbo, vredno približno 1,4 milijona evrov, bo MOC zagotovila v letošnjem občinskem proračunu in v letu 2021.
ROBERT GORJANC
Celjska občina je ta projekt začela lani jeseni, ko je za 493,5 metra dolgo severno vezno cesto uredila nasip, na njem pa zdaj gradi komunalno infrastrukturo. »Ker je nasip relativno visok in leži na slabo nosilnem območju, smo ga morali dobro utrditi. Vgradili smo plošče, s pomočjo katerih
spremljamo, za koliko se nasip poseda. Ko bodo tako imenovani posedki v normalnih okvirih, bomo začeli asfaltirati,« so sporočili z MOC.
Izvajalec gradbenih del, podjetje Voc Celje, se trenutno osredotoča na gradnjo krožišča, ki bo severno vezno cesto povezoval s Cesto
/	»	T"'	---
t-----j Gradnja kolesarske steze na severni vezni cesti oziroma Cesti Janeza Cvirna na Hudinji.
cijo za pridobitev gradbenega dovoljenja,« so še povedali v celjski občini.
Občina bo ob trasi obeh odsekov cest uredila infrastrukturo za kolesarje in pešce ter namestila dve avtobusni postajališči za vzpostavitev mestnega potniškega prometa.
V sklopu projekta sočasno z drugimi deli ureja odvodnja-vanje, javno razsvetljavo, plinovod in telekomunikacijsko omrežje. Predvidoma spomladi prihodnje leto bo občina postavila še promocijske table, urbano opremo in zasadila približno 100 dreves. Kljub temu da je moral izvajalec gradbenih del gradbišče zaradi epidemije za nekaj časa zapreti (od 23. marca do 4. maja), bo projekt končan v skladu s časovnim načrtom, torej maja prihodnje leto.
»Severna vezna cesta bo za naše mesto velika pridobitev. Zagotovila bo najkrajšo povezavo med Novo vasjo in Ostrožnim ter bistveno razbremenila promet v bližnjih stanovanjskih naseljih. Ustrezna prometna infrastruktura na tem območju je zelo pomembna tudi zaradi gradnje nove stanovanjske soseske v Dečkovem naselju,« so še sporočili iz celjske občine.
Foto: Andraž Purg - GrupA
V prizidku k Šolskemu centru Celje bodo štiri specializirane učilnice, prostori za laboratorijske vaje in praktični pouk, fitnes in večnamenska dvorana.
Prizidek je predčasno končan
CELJE - Po sedmih mesecih gradnje je prizidek k Šolskemu centru Celje predčasno končan. V teh dneh zavod opremlja 700 kvadratnih metrov veliko stavbo, v kateri so štiri specializirane učilnice, prostori za laboratorijske vaje in praktični pouk, fitnes in večnamenska dvorana.
Stroški izdelave projekta, gradnje, prispevkov in nadzora so znašali približno mi-
lijon evrov. 170 tisoč evrov je prispevalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, preostanek so sredstva zavoda. Za gradnjo prizidka je Šolski center Celje leta 2015 odkupil tri tisoč kvadratnih metrov sosednjih zemljišč. Odstranitev objektov in pridobivanje dovoljenj je trajalo dve leti, novembra 2019 so začeli graditi.
Po načrtih bodo dijaki začeli obiskovati pouk v novih
prostorih 1. septembra, morda bo šola že po 1. juniju potrebovala dodatne prostore za izpeljavo mature in bo uporabila tudi prizidek. Vseh šest šol šolskega centra je sicer v ponedeljek ponovno odprlo svoja vrata za dijake zaključnih letnikov. Vrnili so se tudi študenti višješolskih programov in udeleženci izobraževanja odraslih.
TC
Foto: arhiv ŠCC
Dvorec na prodaj po nižji ceni
KOZJE - Javni zavod Kozjanski park do 17. junija ponovno zbira ponudbe za prodajo dvorca Kozje. Stavbo je zavod kupil leta 2002 po stečaju tovarne Mont, da bi v njej uredil nove upravne prostore. Kasneje je ocenil, da bi bila selitev predraga, zato ostaja v prostorih v Podsredi.
Kozjanski park je skušal dvorec Kozje, zgrajen v 19. stoletju, prodati že štirikrat, nazadnje je bila ocenjena vrednost 250 tisoč evrov, vendar ponudbe ni oddal nihče. Ker stavba še ni dobila novega lastnika, so v zavodu takoj objavili nov razpis, kjer je cena dvorca nižja še za 30 odstotkov. Izhodiščna cena dvorca, ki meri 1.615 kvadratnih metrov, je tako 175 tisoč evrov. Zraven sodi 3.494 kvadratnih
metrov stavbnega zemljišča. »Mislim, da bo to letos zadnji poskus prodaje,« je povedala direktorica Kozjanskega parka Mojca Kunst. Po njenih besedah so sicer doslej zabeležili nekaj zanimanja. Ker je zgradba opredeljena kot kulturni spomenik, bi bilo ob morebitni obnovi treba spoštovati predpise glede varstva kulturne dediščine, je dodala direktorica. »Morda bi bila nepremičnina lahko zanimiva za koga, ki bi rad razvijal turistično ponudbo. Temu najbrž ne ustreza industrijski objekt v neposredni bližini. Morda je bolj primerna za manjše dejavnosti. Verjamem da bo stavba dobila kupca - nekoga, ki bo imel izdelano idejo, za kaj bi jo uporabljal.«
BA, TS
Na Janini spet Palčkova hišica
ROGAŠKA SLATINA - Na Janini stoji nova Palčkova hišica. Gre za lesen razgledni paviljon, ki je bil porušen leta 2018. Občina je pred ponovno postavitvijo uredila lastništvo omenjene nepremičnine, pridobila dokumentacijo in soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Slatinska občina je za izdelavo in postavitev Palčkove hišice plačala 21.350 evrov. S ponovno postavitvijo paviljona je uresničila eno od zavez akcijskega načrta, ki je del strategije
trajnostnega razvoja in trženja te turistične destinacije do leta 2027. Prvotni lesen paviljon na betonskih podstavkih je bil postavljen sredi 20. stoletja. Narejen je bil iz lesenih delov pokritega sprehajališča, ki je nekoč stalo pred hotelom Park, kasneje so ga od tam odstranili. Na razgledni točki ob sprehajalni poti na Janini je še pred tem stal lesen paviljon s stožčasto slamnato streho. O njem pričajo stare upodobitve zdravilišča v Rogaški Slatini.
TS
Drevesa ogrožala hišo
ШНЧ
CELJE - Na družabnem omrežju je pred dnevi zakrožila novica o goloseku ob Maistrovi cesti proti Miklavškemu hribu v Celju. Posekani naj bi bili dve gozdni parceli varovalnega gozda na območju, ki je zelo strm in kjer je nevarnost erozije. Ena od teh parcel naj bi bila last Mestne občine Celje.
V celjski območni enoti zavoda za gozdove smo preverili, kaj se je zgodilo in zakaj. Kot so pojasnili, je njihova celjska krajevna enota nadzirala omenjen posek, ki je bil izveden na zasebni gozdni parceli. »V gozdu Mestne občine Celje ni bilo nobenega poseka.«
Zahtevek za označitev dreves, ki naj bi zaradi bližine ogrožala spodnjo stanovanjsko hišo, sta podali solastnici tega gozda. Marca so gozdarji opravili terenski ogled in kasneje odkazilo. Označili so 39 dreves (46 kubičnih metrov lesa) na površini 0,1 ha, ki so rasla v pasu širine od 20 do 25 m nad stanovanjsko hišo. ZGS je solastnicama izdal ustrezno od-
uk
ločbo o odobritvi poseka izbranih dreves. Že pred desetletjem bi morali ta del gozda začeti pomlajevati in obnavljati, vendar lastniki niso izvajali negovalne in pomladitvene sečnje več kot trideset let, ugotavljajo gozdarji.
Lesne ostanke ob cesti naj bi po zagotovilu predstavnika lastnic in izvajalca odpeljali kmalu, pravijo v celjski območni enoti zavoda za gozdove. In dodajajo: »Na površini, ki ostaja v gozdnem prostoru, pričakujemo pospešen razvoj naravnega mladja.«
Ob tem opozarjajo, da je usmerjanje razvoja gozdov v mestnih oziroma primestnih gozdovih lahko zelo posebno zaradi različnih interesov. »Gozdarski strokovnjak na terenu je velikokrat postavljen pred dilemo, kateremu interesu dati prednost, seveda ob upoštevanju strokovnih usmeritev. V tem primeru je dal prednost varovanju življenj in nepremičnine.«
TC
Foto: SHERPA

VA
Г

sMžk

Posekano drevje ob Maistrovi ulici
IZ NAŠIH KRAJEV
7
ŽALEC - Ureditev poslovne cone Vrbje
Največji naložbi v gospodarstvo
in turizem
Občina Žalec izvaja eno večjih naložb. Gre za ureditev Poslovne cone Vrbje. Vrednost naložbe znaša milijon in pol evrov. Poslovna cona bo ob koncu projekta obsegala skoraj štiri hektarje. V prihodnosti naj bi pripomogla k hitrejšemu razvoju gospodarstva in k povečanju števila delovnih mest.
SIMONA SOLINIC
Obnovili bodo tudi vodovod in kanalizacijski vod. Zaradi del so morali poglobiti še plinovodno omrežje.
Trenutno izvajajo cesto na južnem in zahodnem delu. Do konca leta bodo zgradili in obnovili 818 metrov cest, postavljena bo javna razsvetljava v skupni dolžini 830 metrov, zgrajeni bodo pločniki in avtobusno postajališče ter parkirišča,« pravijo na žalski občini.
»Izboljšati želimo prometno varnost in logistiko, okrepiti turizem. Veliko ljudi uporablja te cestne povezave, zato je pomembno, da to zaledje naše občine uredimo,« pravi župan Občine Žalec Janko Kos. Občina je začela izvajati projekt, ki ga sofinancirata tudi Evropski sklad za regionalni razvoj in Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo, že konec lanskega leta. Gre za gradnjo komunalne infrastrukture in širitev poslovne cone. Gradnja obsega več stopenj. Izvajalcu gradbenih del podjetju Nivo Eko je do aprila kljub epidemiji uspelo zgraditi in asfaltirati večino novogradnje, to so parkirišča na vzhodnem delu in dovozna cesta na severnem delu poslovne cone.
»Del projekta - v višini približno 180 tisoč evrov - v celoti pokriva občinski proračun. V tem delu so zajeta in že asfaltirana parkirišča za več kot 90 osebnih vozil. Zagotovljena bodo tudi parkirna mesta za invalide in za polnjenje električnih vozil. Ta del naložbe in tudi celotna Poslovna cona Vrbje bosta v neposredni bližini vodnega parka Hopslandija, ki ga želi Občina Žalec s partnerji zgraditi v prihodnjih letih,« pravi vodja urada za gospodarske javne službe v žalski občini Aleksander Žolnir.
Hopslandija je prav tako eden največjih finančnih in turističnih zalogajev žalske občine, vredna naj bi bila pet milijonov ali celo več. Obči-
Župan Občine Žalec Janko Kos: »Ob ureditvi Poslovne cone Vrbje gledamo že naprej v prihodnost: v ureditev Hopslandije.«
na trenutno ureja dokumentacijo za ureditev novega postajališča za avtodome. »Prav tako smo v teh dneh tik pred pošiljanjem vloge za gradbeno dovoljenje za bazen. Verjamem, da bomo letos uredili dokumentacijo in da bomo naslednje leto začeli graditi. Do sezone 2023 pričakujemo prve kopalce. Nismo pozabili na javno-zasebno partnerstvo. Želimo si nekoga, ki je uspešen podjetnik, ki je naravnan na turizem in ki mu je mar, kaj se dogaja s tem območjem,« dodaja Kos. Hopslandija naj bi obsegala bazen, vstopni objekt, kjer bi bila možnost za druženje in delavnice, gostinski objekt, garderobne prostore, parkovno ureditev, šotorišče, ustrezna igrala in tobogane. »Vse, da bo to območje čim bolj oskrbno,« dodaja Kos.
Foto: SHERPA
Kmaluv obnovljena cesta Šmarjeta-Škofja vas
CELJE - Obnova približno kilometer dolgega odseka državne ceste med Šmarjeto in Škofjo vasjo, ki se je začela v drugi polovici avgusta lani, gre po načrtih. Podjetje Kit-ak gradnje, ki ga je ministrstvo za infrastrukturo izbralo za izvajalca del, je že pred časom začelo asfaltiranje veznega in nosilnega sloja ceste v dolžini 450 metrov, asfaltiranja ostalih 550 metrov ceste in priključnih cest pa se je lotilo v začetku tega tedna.
Večina del bo končana v juniju. Mestna občina Celje je za obnovo ceste, ki bo stala približno 2,2 milijona evrov, iz občinskega proračuna prispevala 30
odstotkov denarja. Financirala je gradnjo pločnika, kolesarske steze in postavitev javne razsvetljave. Za odkup zemljišč za gradnjo pločnika, je celjska občina že pred leti prispevala polovico potrebnega denarja.
Izvajalec del je začel tudi drugo fazo gradnje krožišča, v prvi polovici junija pa namerava asfaltirati pločnik na obeh straneh ceste in kolesarsko stezo. Javno podjetje Vodovod-kanalizacija je obnovilo kanalizacijo in vodovod, urejena je bila tudi telekomunikacijska infrastruktura. Postavitev drogov cestne razsvetljave in namestitev luči je predvidena konec maja.
RG, foto: SHERPA
novi tedniki radio celie
Ob obnovi odseka državne ceste Šmarjeta-Škofja vas nastajajo precejšnji zastoji, udeleženci v prometu morajo zato biti potrpežljivi. Po skorajšnjem koncu gradnje pa bo ta cesta na zadovoljstvom tamkajšnjih prebivalcev bistveno bolj varna kot prej.
8
IZ NAŠIH KRAJEV
RADEČE - Glavni turistični produkt občine na preizkušnji
Kdaj na splav in kakšna bo usoda Splavarjenja 2020?
»Turizem v občini Radeče je trenutno tako kot po vsem svetu na točki nič, kar je razumljivo glede na okoliščine. Sreča v nesreči je, da pri nas nismo v tolikšni meri odvisni od turizma kot v drugih destinaci-jah. Trenutno se zelo dejavno ukvarjamo s tem, kako izvajati splavarjenje, ki velja za najmočnejši turistični produkt in zaenkrat ne ustvarja nobenih prihodkov ter ne privablja turistov, posledično tudi ne podpira ostalih turističnih zgodb,« je o stanju turizma v občini povedala Duška Kalin, direktorica Kulturnega, turističnega in rekreacijskega centra Radeče (KTRC).
ROBERT GORJANC
Kot je še dodala naša sogovornica, v KTRC prav tako premišljajo, kako s splavarjenjem povezano ostalo turistično ponudbo prilagoditi novim okoliščinam. »Zaenkrat nikomur ni povsem jasno, kdaj bo turizem začel dihati. Dejstvo je, da se bo 1. junija začelo sproščanje še zadnjih ukrepov, in tako računamo, da bo v prihodnjem mesecu ali v juliju zaživel tudi naš splav. Je pa seveda veliko vprašanje, kakšen bo odziv gostov na to možnost preživljanja prostega časa.«
Zanimalo nas je še, na kakšen način v KTRC preigravajo izvedbo splavarjenja in upoštevanje zaščitnih ukrepov, navodil in priporočil NIJZ. Splošni zaščitni ukrepi, kot so varnostna razdalja, razkuževanje in podobno, ki veljajo tudi drugod, bodo seveda morali veljati tudi na splavu, ki vendarle
obratuje na prostem. »Z ekipo pripravljamo ukrepe, da bi se naši gostje počutili čimbolj varno. Dejstvo je, da v tem prehodnem obdobju splav ne bo mogel sprejeti 80 gostov, za kolikor je registriran. Predvidevam, da bomo to število prilagodili na približno tretjino obiskovalcev, da bomo lahko zagotavljali zapovedan razmik med ljudmi,« je še dejala Duška Kalin.
Seveda se tudi nismo mogli izogniti vprašanju, kakšna bo
usoda osrednje turistične prireditve v občini, Splavarjenja, ki je vsako leto ob koncu junija. Jo čaka podobna usoda kot na primer Pivo in cvetje, ki so ga v sosednji občini Laško morali odpovedati?
»Predvidevamo, da te prireditve junija ne bo mogoče izpeljati, razmišljamo pa, da bi jo prestavili na september. A projekcije za izvedbo v tistem mesecu tudi ne kažejo prav velikih možnosti. Zelo si želimo, da te prireditve prvič v njeni zgodovini ne bi odpovedali, po drugi strani pa se zavedamo, da je zdravje obiskovalcev na prvem mestu in ne bi želeli kogarkoli izpostaviti kakršne-mukoli tveganju. Z odločitvijo bomo še počakali in spremljali, kako bo z rahljanjem ukrepov za izvajanje množičnih prireditev, potem se bomo odločili glede na trenutno situacijo,« je sklenila Duška Kalin.
Duška Kalin ob lanski premierni vožnji novega splava v Radečah.
Sodišče zavrnilo okoljevarstvenike
VELENJE - Upravno sodišče Republike Slovenije je zavrglo tožbo Regionalnega okoljskega združenja okoljevarstvenikov (Združenja ROVO) iz Novega mesta. Slednje je zahtevalo odpravo odločbe ministrstva za okolje in prostor o izdaji gradbenega dovoljenja na odseku načrtovane hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec pri Gaberkah.
Tako so sporočili iz Mestne občine Velenje (MOV), kjer si prizadevajo za čimprejšnjo gradnjo tretje razvojne osi. Menijo, da je omenjena cesta nujno potrebna za ohranjanje delovnih mest ter gospodarskega in turističnega razvoja občine. Dodajajo zagotovila investitorja - Družbe za avtoceste v RS - da tožbe in pritožbe Združenja ROVO ne vplivajo na pravnomočnost gradbenega dovoljenja, saj združenje ni stranka v postopku. Dars nadaljuje postopke za začetek gradnje pri Gaberkah, prav tako ni ogroženo okoljevarstveno soglasje za odsek Velenje-Slovenj Gradec, so še sporočili iz službe za odnose z javnostmi MOV.
TS
Kdo ima najboljši želodec?
Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca je organiziralo že 30. ocenjevanje te zgornjesavinjske vrhunske geografsko zaščitene kulinarične specialitete. Letos zaradi ukrepov protivirusne zaščite ocenjevanja ni bilo v sklopu javne prireditve, ampak kot delovni sestanek ocenjevalne komisije brez prisotnosti javnosti.
Ocenjenih je bilo 20 želodcev, kar organizator glede na letošnje omejitve ocenjuje kot dober rezultat. Največ uspeha so poželi izdelovalci iz občine Rečica ob Savinji. Vsa tri zlata priznanja so ostala doma. Zmagal je izdelek Ivana Pavliča, drugo mesto sta si razdelila oče in sin Slavko in Anže Brezovnik z Rečice ob Savinji.
Srebrno priznanje je od rečiških občanov prejela Vesna Ugovšek, bronasta sta prejela Tadej Jeraj z Zg. Pobrežij in Jože Štorgel iz Varpolj. Svečana razglasitev rezultatov, podelitev nagrad najboljšim in tradicionalna pokušina želodca bodo prišle na vrsto po ukinitvi splošnih omejevalnih ukrepov. Zgornjesavinjski želodec že več stoletij izdelujejo na območju Zgornje Savinjske doline iz najboljšega mesa in slanine doma vzrejenih prašičev. Naravno sušenega v predalpski klimi v lesenih kaščah odlikuje visoka biološka vrednost.
SŠol
Ogrevalna sezona krajša od lanske

CELJE - Pred dnevi, 15. maja, se je končala ogrevalna sezona v okviru sistema daljinskega ogrevanja, približno teden prej kot minulo sezono in v enakem času kot leta 2017. V povprečju zadnja ogrevalna sezona ne izstopa v primerjavi s prejšnjimi. Ogrevanje sanitarne tople vode na območju Nove vasi in Hudinje se bo sicer nadaljevalo po ustaljenem načinu, so sporočili iz Energetike Celje.
V tem celjskem javnem podjetju se že pripravljajo na novo ogrevalno sezono. Toplejše mesece bodo izkoristili za več obnov na sistemu daljinskega ogrevanja. Trenutno že obnavljajo vročevoda na Lavi, ki sta speljana mimo javnega podjetja Vodovod-kanalizaci-ja. Energetika Celje bo letos na Lavi obnovila tudi toplovod nasproti kotlarne proti severu. V Plavi laguni bo v novi preobleki zaživel dimnik na tamkajšnji kotlarni.
Ta teden se je začela tudi demontaža kotla v kotlarni v Novi vasi, ki ga bo nadomestil manjši kotel iz Toplarne Celje, kotlarna bo lepša tudi navzven, saj bodo obnovili fasado. Med drugim je letos v načrtu tudi menjava gorilnika na kotlarni pri Celjskem sejmišču.
RG, foto: Energetika Celje
»Črna Voglajna« kot naravni pojav
CELJE - Ob koncu minulega tedna je bila Voglajna v svojem vodotoku na širšem območju Celja nenavadno temne, že kar črne barve, kar je s svojo kamero ovekovečil tudi naš fotoreporter. Na Direkciji RS za vode, sektorju za območje Savinje, ki ima sedež v Celju, so povedali, da ni šlo za onesnaženje.
»Predvidevamo, da je prišlo do spiranja gnojnice in drugih hranil z zalednih kmetijskih površin v vodotok, kar je povzročilo razširjanje alg in drugih rastlinskih vrst v strugi. Proces je to leto toliko bolj viden, ker sta bili zima in pomlad zelo suhi in je
vodostaj nizek,« je pojasnila Nataša Kovač, podsekretarka na direkciji. Dodala je še, da so tudi na podlagi našega novinarskega vprašanja pregledali gladino Voglajne na odseku od sotočja s Savinjo do Teharij. Barva Voglajne je temnejša in na površini so vidni rahli ostanki pen.
Ob tem so pri lokalni ribiški družini tudi preverjali, ali je zaznala kakšne posebnosti, vendar je bil odgovor negativen.
Ker ni šlo za onesnaženje v smislu nedovoljenega ali prekomernega izliva odpadnih ali industrijskih vod v reko, tudi ni bilo razlogov za ugotavljanje odgovornosti za ta nenavaden pojav v Voglajni.
RG, foto: SHERPA
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Kultura je v zraku je naslov razstave ob 50-letnici ZKD Šentjur, ki je na ogled ob Centru kulture Gustav.
ŠENTJUR - 50 let Zveze kulturnih društev
Z(a)veza združuje tudi v kriznih časih
»Tudi ob ustanovitvi zveze so imeli podobne težave kot danes. Opažali so pomanjkanje gledališke dejavnosti, želeli so si več vključenosti mladih v kulturno delo,« je izpostavila Kvirina Martina Zupanc.
Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur, ki združuje več kot 30 kulturnih društev in skupin ter več kot dva tisoč kulturnih ustvarjalcev, praznuje 50 let delovanja. 25. maja 1970 so namreč kulturni zanesenjaki, ki so se ukvarjali z gledališčem, glasbo, likovno dejavnostjo, literaturo, s filmsko dejavnostjo ali s plesom, prepoznali željo po sodelovanju in ustanovili Kulturno skupnost Šentjur. Na jubilej opozarjata časopis Kulturna z(a)veza in priložnostna razstava.
nekaj besed o zgodovini in pomenu zveze. Predstavila je nekdanjega predsednika zveze Jožeta Mastnaka Marjana, ki je odigral pomembno vlogo pri povezovanju šentjurskih kulturnikov. Na časopisnih straneh, ki sta jim zanimivo
likovno in oblikovalsko noto dala tajnica ZKD Šentjur Kvirina Martina Zupanc in član upravnega odbora Jure Go-dler, je tudi intervju s prvo predsednico šentjurske kulturne skupnosti Slavo Kovačič. V Kulturno z(a)vezo so med dru-
gim vključeni prispevki, ki so bili v Novem tedniku objavljeni leta 1970 in so poročali o tedanjem kulturnem dogajanju v občini. Svoja razmišljanja o tem, kako je čas karantene ob epidemiji koronavirusa vplival na dojemanje kulture pri ljudeh, so dodali člani upravnega odbora ZKD Šentjur. »Mnogi kulturniki so kulturo med karanteno predstavili na nek nov način, s pridom so uporabili družbena omrežja. A vendar smo vsi zelo pogrešali kulturna srečanja in dogodke. To,
da se ob vaji ali prireditvi tudi pogovorimo, se družimo,« je svoja opažanja strnila Barbara Gradič Oset.
Na vrtu ob Centru kulture Gustav je na ogled še priložnostna fotografska razstava, ki priča o pestrem kulturnem dogajanju pod okriljem zveze. Hudomušen naslov hkrati priča o trenutnih negotovih časih za kulturnike, je pojasnila Ko-leša. »Vsi upamo, da bi se razmere čim prej spremenile in da bi se naša kulturna dejavnost kmalu vrnila v stare tirnice.«
TINA STRMCNIK
Namen ZKD Šentjur danes ni bistveno drugačen kot pred pol stoletja - bogatiti kulturno življenje v občini, je dejala predsednica Marija Ratej. »Kdor je kulturi predan s srcem, ne potrebuje posebne motivacije za delo. Večje težave predstavljajo prostor, kraj, razdalje, saj gre za ljubiteljsko ustvarjanje. Mnogo je odvisno od okoliščin. Tudi delovni čas ljudi je precej drugačen kot nekoč. Poklici, ki imajo popoldansko ali nočno izmeno, na primer trgovci, zdravstveni delavci in drugi, se težje udeležujejo vaj in različnih dejavnosti.«
Pobudo, da bi se neformalne kulturne skupine, ki so delovale po krajevnih skupnostih, mnogo pa jih je delovalo tudi pod okriljem šol, povezale v zvezo, je pred pol stoletja dal Aci Svetina. Slednji je bil med letoma 1969 in 1972 predsednik skupščine občine, ki je tudi sodeloval na ustanovnem sestanku in je v svojem obdo-
bju vodenja občine veliko naredil za kulturo.
Praznovanje v
posebnih razmerah
Zveza je želela svoj jubilej obeležiti z veliko prireditvijo. Zaradi epidemije koronavirusa je načrte, da bi s svojim praznovanjem sklenila dogodke ob tednu ljubiteljske kulture, spremenila. »Kljub drugačnim razmeram smo želeli sporočiti, da organizacija, ki združuje kulturna društva, praznuje. Odločili smo se, da to informacijo posredujemo v vse domove. Namesto zbornika, ki smo si ga zamislili najprej, smo se odločili za časopis,« je povedala vodja šentjurske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Anita Koleša.
Vsebino časopisa, poimenovanega Kulturna z(a)veza, je uredila predana kulturna delavka, novinarka, nekdanja sodelavka Novega tednika Barbara Gradič Oset. Vključila je
Od leve: Urednica Kulturne z(a)veze Barbara Gradič Oset, člana uredniškega odbora Jure Godler in Kvirina Martina Zupanc, predsednica ZKD Šentjur Marija Rataj, vodja šentjurske izpostave JSKD Anita Koleša in član upravnega odbora ZKD Šentjur Rado Marot.
Po epidemiji pomoč občine
VOJNIK - Občinski svet je na zadnji seji sprejel šest ukrepov za ublažitev posledic epidemije. Na prvem mestu je pomoč društvom, katerih vloge bodo točkovane, kot da so svoje programe opravila. Gre za javne razpise. Občina namreč želi, da bi društveno življenje ostalo živo.
S pet tisoč evri bo pomagala gasilcem, ki svojih prireditev niso uspeli izvesti. Za 15 tisoč evrov je tudi povišala letošnja sredstva za pomoč malemu gospodarstvu, ki bo tako v celoti prejelo 40 tisoč evrov. Občina bo prav tako nekatera podjetja oprostila plačila najemnine za poslovne prostore. Med oproščenimi ni javnih zavodov. Celjske lekarne plačila najemnine na primer ne bodo oproščene. Najemnina je odpisana za obdobje od 13. marca do konca maja. Med
različnimi ukrepi občine za pomoč po epidemiji je med drugim še 20-odstotno znižanje vrednosti točke za odmero nadomestila za stavbna zemljišča. To bo mogoče pri odmeri za leto 2021, saj to prej ni uresničljivo. Občina Vojnik bo namenila tudi dodatnih 250 tisoč evrov za obnovo lokalnih cest. S tem denarjem bo opravila nekaj nujnih obnov cestnih odsekov. S tem ukrepom bo prav tako pomagala podjetjem, ki imajo po koronakrizi manj dela.
Gre za ukrepe, ki jih država ni mogla uveljaviti oziroma jih ni v zadostni meri. Vojničani bodo denar za svoje ukrepe priskrbeli s prerazporeditvami in iz višjega zneska povprečnine oziroma primerne porabe.
BJ
Zbiranje podpisov
ZREČE - V občini so nezadovoljni zaradi zaprtja poslovalnice Abanke. Zato je prišlo do nastanka civilne pobude ter peticije proti zaprtju, ki so jo podpisovali s pomočjo družbenih omrežij do ponedeljka. Do petka jo je podpisalo več kot šeststo občanov. Podprla jo je tudi občina.
Ta bo poslala vodstvu Abanke protestni dopis, ki mu bo priložila zbrane podpise. Abanka je sicer že povedala, da gre za dokončno odločitev. Obenem se je občina povezala še z drugima dvema bankama, vendar ti svoje bančne mreže ne nameravata širiti. Z eno od bank se pogovori še niso končali.	BJ
10
KULTURA
Plesni forum Celje in KUD Igen v težavnih časih »korone«
Da so se le lahko spet vrnili v plesno dvorano
Čas epidemije koronavirusa je bil tudi velika preizkušnja za plesne šole, ki se ukvarjajo z umetniškim plesom. Kako sta preživela to težavno obdobje, kakšne bodo finančne posledice in kako spet delujeta po rahljanju ukrepov, smo se pozanimali v Plesnem forumu Celje in KUD Igen - Hiši umetnosti Celje in Plesnem teatru Igen.
ROBERT GORJANC
KUD Igen: »Če obstajata strast in prava želja, je mogoče marsikaj«
Tudi za plesalce, plesne pedagoge in vodstvo plesne hiše Igen sta razglasitev epidemije in prekinitev dela prileteli kot strela z jasnega. »Najprej smo vzeli to kot kratek oddih z mislijo, da se bomo hitro vrnili. Kmalu nam je bilo jasno, da bomo morali delo nadaljevati drugače, kot smo vajeni. Našim članom smo po elektronski pošti dajali naloge, ki so jih pridno opravljali in pošiljali posnetke. Čez čas smo se odločili izvajati treninge v okviru aplikacije Zoom. Naredili smo
urnik po skupinah. Poučevali smo vsi pedagogi: Zoja Zorko, Mojca Majcen, Maja Lamov-šek, Anita Čanadi in jaz,« je povedala Eva Janković, predsednica KUD Igen.
Finančno posledice epidemije koronovirusa seveda še kako občutijo zlasti ob naravi njihove dejavnosti, saj morajo zaradi šolskih počitnic za celoletno delovanje zagotoviti denar v devetih mesecih. »Vsi smo samostojni kulturniki, plesalci, ki živimo od umetniškega uprizarjanja, poučevanja ... Marsikdo je imel že razprodane predstave, za katere je garal zadnje leto, iz katerih si je naredil finančni načrt za ekonomsko stabilnost. V tre-
Igor Jelen - Iggy, ustanovitelje plesne šole Igen (že davnega leta 1980), ki je danes prerasla v KUD Igen - Hiša umetnosti&Plesni teater Igen (Foto: KUD Igen)
nutku je bila izguba zelo velika. Vlada nam je priskočila na pomoč, odpisala prispevke, dala denarno podporo. Lepo. Vendar še zdaleč ne dovolj,« je še dejala naša sogovornica in poudarila, da želijo obdržali vseh sedem pedagogov, ki kakovostno predajajo svoje znanje.
Eva Janković še meni, da bi država morala bolj podpreti kulturnike in kulturo: »Ker samozaposleni v kulturi dejavnosti ne moremo opravljati oziroma jo lahko v zelo zmanjšanem obsegu (ker kulturnih prireditev ni mogoče izvajati), je nujno, da država zagotovi izplačilo izredne pomoči v skladu z določili oziroma nadaljuje dosedanje oblike pomoči, dokler dejavnosti ne moremo opravljati. Izredno bomo veseli morebitne pomoči Mestne občine Celje za pokrivanje obratovalnih stroškov, sicer pa od MOC pričakujemo kakšne socialne programe v primeru, da otroci in mladostniki ne bi mogli več obiskovati več plesnih tečajev zaradi finančnih težav.«
Rahljanje ukrepov je omogočilo, da so minuli ponedeljek ob spremenjenem urniku končno lahko začeli delovati v svojih plesnih prostorih, seveda še vedno v okviru zaščitnih ukrepov. Kar pomeni zagotavljanje primerne razdalje med člani, dovolj časovnega razmika med menjavo skupin, razkuževanje rok in prostorov ...
»Spremembe se dogajajo iz dneva v dan. Težko se je navaditi na spremembe, a če obstajata strast in prava želja, zmoremo marsikaj. KUD Igen sicer že tradicionalno junija pripravlja zaključno produkcijo vseh plesalcev. Za letošnjo produkcijo prei-gravamo kar nekaj scenarijev, v kakšni obliki bi jo izvedli. Takoj ko bo mogoče, bomo dopolnjevali kulturno ponudbo v MOC ter našim članom omogočili nastope doma ter sekcijo KUD Igen; Mladi Plesni teater Igen poslali na gostovanja in festivale v tujino,« je sklenila Eva Jankovič.
PONEDELJKOVA DIETA: PO VIKENDU OČISTITE TELO
16 STRANI RECEPTOV
Ribe in morski sadeži, italijanske predjedi in borovničeve rezine
PONEDELJKOVA DIETA
Najboljša izbira za ohranjanje vitke linije
DOC. DR. JANA BRGULJAN HITIJ
Vsak drugi Slovenec ima previsok krvni tlak
VODNIK zA STARŠE
10 velikih zmot o učenju
[ ' Dot đr. Jono ►—__• BiTOlJuriUiti]:
»Srcno-žiine zaplete jemljemo premalo resno.«
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR.
Plesni forum
Celje: »Vse se
je nenadoma
ustavilo«
»Preprosto povedano, doživeli smo šok. Vsi ukrepi glede koronavirusa so nas presenetili in ujeli nepripravljene. Še konec tedna pred prepovedjo delovanja smo imeli državno tekmovanje v avtorskih plesih Opus 1 v Ljubljani in dosegli tri zlata priznanja in dve srebrni. Bili smo tudi sredi intenzivnih priprav za sodelovanje na občinski plesni reviji V plesnem vrtincu, na katero smo se prijavili kar z desetimi novimi koreografijami. V maju bi sodelovali še na medobmočni plesni reviji v Velenju, junija na festivalu Kalejdoskop v Kranju, na Lentu v Mariboru ...« je seznam projektov naštevala Goga Stefanović - Erjavec, umetniška vodja Kulturno--umetniškega društva (KUD) Plesnega foruma Celje.
Poleg tega je odpadel tudi regijski festival sodobnega plesa Korpus, ki je vsako leto tri dni v maju v Plesnem forumu Celje in združuje več kot sto plesnih ustvarjalcev iz vse Slovenije. V dogovoru smo bili tudi za nov kopro-dukcijski projekt Plesnega foruma Celje in glasbene šole iz pobratenega mesta Singen v Nemčiji, načrtovali so skupen plesno-glasbeni projekt Lunina čarobna flavtica, katerega premiera bi bila v Singnu 25. septembra, ponovitev bi bila oktobra v Celju.
Pomemben del delovanja Plesnega foruma Celje predstavlja tudi prirejanje koncertov: 14. marca je odpadel koncert odličnega hrvaškega glasbenika Damira Urbana, ki so ga prestavili na jesen. Odpadel je tudi koncert Zorana Predina, Klemna Slakonje . »Vse se je nenadoma ustavilo. Naše vsebine, delovanje in finance. Vse,« je težke časa po-doživljala naša sogovornica.
V času karantene Plesni forum Celje vendarle ni povsem miroval: v čast svetovnega dneva plesa, 29. aprila, je odrasla plesna skupina pripravila performans Sea-
Goga Stefanović - Erjavec, umetniška vodja Plesnega foruma Celje, ki je na svoji Facebook strani v času karantene zapisala: »Namesto plesalcev v Plesnem forumu Celje svoj pomladni ples plešejo dišeče vrtnice.«
sons March iz koreografije Nelken svetovno priznane koreografinje Pine Bausch. »S tem plesom smo se povezali s plesalci iz vse Slovenije in se skupaj poklonili plesni umetnosti. V ritmu smo drug za drugim korakali z značilnimi gibi rok, ki ponazarjajo štiri letne čase. Tomaž Črnej in Nuša Ofentavšek sta naš nastop posnela in ustvarila kratek film,« je še povedala Goga Stefanović - Erjavec. Tudi mlajše plesalke skupin Frka (12-13 let) in Forum (14-18 let) so doma ustvarjale svoje plese, se posnele, iz tega je prav tako nastal film-ček z eno samo koreografijo, ki smo jo poimenovali Narazen, a skupaj.
Zaradi »korone« bo Plesni forum Celje utrpel precejšnje finančne posledice: »Trije meseci prekinitve dela in še dva poletna meseca počitnic za nas pomeni pet mesecev brez financ. Koncerti, ki jih organizira moj mož Dušan, so za nas vsakič veliko tveganje, saj vse stroške krijemo samo iz vstopnin. Zaenkrat smo vse načrtovane koncerte prestavili na jesen,« je finančne razmere v PFC še opisala Goga Stefanović - Erjavec, ki je bila kot samostoj-
na kulturna delavka v okviru vladnih ukrepov zaradi izpada dohodka v času epidemije deležna prejemka 700 evrov.
Ali lahko v Plesnem forumu Celje računajo na pomoč ministrstva za kulturo, ne ve, glede na sedanje (ne)odzive močno dvomi. »Zaenkrat računamo samo na odobrena sredstva Mestne občine Celje za prijavljene projekte na letošnjem razpisu, ki jih bomo uresničili še v tem letu, ampak s časovnim zamikom.« Rahljanje ukrepov vlade te dni jim daje upanje, da še vendarle ni vse izgubljeno.
»Naše skupine so majhne in umetniško naravnane, zato bomo lahko postopoma ponovno začeli našo vadbo. Seveda pod posebnimi pogoji. Vadili bomo na ustrezni razdalji, prostor bomo redno razkuževali in zračili. Zelo pomembno se mi zdi, da se še vsaj za zaključek sezone vsi vidimo, v plesu povežemo in naredimo načrte za prihodnjo sezono. Zaenkrat so vsi naši načrtovani nastopi zaradi >korone« padli v vodo. Nekateri so prestavljeni na jesen, če nas ponovno ne bo kaj presenetilo,« je sklenila Goga Stefanović -Erjavec.
Z muco v kino
Pri Celjski Mohorjevi družbi je med novostmi tudi knjiga Bine Štampe Žmavc, priznane ustvarjalne avtorice pesmi in proze, dramskih tekstov ter radijskih iger. Ustvarja predvsem za otroke in tokrat je poskrbela še za eno mojstrovino v verzih, ki bo všeč tudi odraslim. Kino z muco Ino je Zaljubljena krimi-mijav-ka, kot je delo podnaslovila avtorica. Po likovni plati so zgodbo nadgradile ilustracije slikarke Kristine Krhin.
Založba je tako predstavila novost: »V pesmih se s Pinom in z Ino odpravimo v kino: z njima se muzamo in trepetamo, ko skupaj vstopamo v novo zgodbo. Uvodni plesni takti komaj dajo slutiti napeto zgodbo - pravo pravcato >krimi-mijav-ko< - ki se bo odvrtela pred zbrano druščino. Pester nabor junakov, ki v zgodbi nastopajo, daje polet otroški domišljiji, ritmizirano glasbeno ozadje ton pripovedi, dodelane ilustracije še dodatno pritegujejo pozornost malega občinstva. In čeprav je na nogah sam cvetober mačkonov, sploh ni izključeno, da se pozornosti vrlih mišjevarstvenikov sem in tja ne bi navihano izmuznila kakšna miš!«
Kot priznava avtorica, so najpomembnejša obdobja njenega ustvarjanja zaznamovale muce. Tudi visoko nagrado Janisza Korczaka v Varšavi leta 2000 je prejela za pravljico Muc Mehko-šapek. »Zato se mi vedno bolj dozdeva, da so klobke časa, ki jih predejo muce, mnogokrat prijaznejše od tistih, ki jih tiktakajo ure.«
TC
KULTURA
11
Po rahljanju ukrepov lepši časi tudi za Gledališče Celje
V spomin
Kmalu z virtualnega na pravi oder
Rahljanje vladnih ukrepov in med drugim možnost zbiranja do 50 ljudi na javnih mestih sta po nekaj nejasnostih vendarle in končno le odprli možnost vnovičnega uprizarjanja gledaliških predstav. Številni zvesti obiskovalci Gledališča Celje, ki so v minulih dveh mesecih lahko spremljali sicer zelo bogato vir-tualno produkcijo gledališkega ansambla, se bodo končno lahko vrnili v fizično gledališče, igralci pa z virtualnega na pravi oder.
ROBERT GORJANC
»To se bo zgodilo v začetku junija, ko bomo predstavo Plašč prestavili na veliki oder in odigrali abonmaje za odraslo občinstvo,« je povedala upravnica mag. Tina Kosi, sicer članica delovne skupine, ki na podlagi priporočil NIJZ pripravlja protokole za ponovno delovanje slovenskih gledališč.
Podrobnosti protokolov za izvedbo in ogled predstav v času našega pogovora še niso bile povsem dorečene, saj je skupina še čakala natančnejša navodila NIJZ, a tudi v gledališčih bodo seveda veljali splošni protokoli: razkuževanje rok, razmik med gledalci, kdor je bolan, mora ostati doma ...
V tem tednu so v Gledališču Celje začeli vaje za adaptacijo predstave Plašč z malega na veliki oder. Vaje za nove predstave bodo začeli 1. junija. »Gledališče lahko zapremo v enem dnevu, odpreti pa ga v enem dnevu žal ne moremo. Nekateri so se v minulih dneh že vrnili na delo, na primer del uprave, da bi pripravili vse potrebno za ponoven začetek delovanja, šivilje, da bi zašile maske in pralne prevleke za sedeže v dvorani, čistilke, da bi razkužile in očistile prostore,« je še povedala Tina Kosi.
Ocenila je, da bo Gledališče Celje zaradi izpada predstav
imelo za približno 130 tisoč evrov poslovne škode. Z lastnimi prihodki financirajo 53 odstotkov programa oziroma predstav, pri tem gre za stroške avtorskih honorarjev, tantiem, scenografije, kostumov, rekvizitov, tiskanega materiala, oglaševanja ... »Ce bodo tudi v prihodnje veljala tako stroga pravila glede razmika med obiskovalci, bomo imeli zelo nizke prihodke. To bo predstavljalo velik problem za tiste s statusom samozaposlenih v kulturi, ki jih najemamo za posamezne projekte (prevajalci, režiserji, scenografi, kostumo-grafi, avtorji glasbe, korepeti-torji .) in za vizualno podobo naših predstav. Od ministrstva
za kulturo bi morali prejeti več denarja za program, pripravlja se tudi rebalans državnega proračuna, za katerega pa ne vemo, kaj nam bo prinesel. Zelo težko je načrtovati, če nimamo jasnih finančnih okvirjev,« je še opozorila Tina Kosi.
Pismo upravnice
abonentom
Upravnica Gledališča Celje se je v minulih dneh s pismom obrnila na abonente gledališča, jim pojasnila nastali položaj v gledališču po vladnih ukrepih, ki so onemogočili izvajanje predstav po razglasitvi epidemije. Predstavila je predloge rešitev za izpolnitev obveznosti do abonentov, ki so zaradi ukrepov ostali brez ogleda nekaterih predstav. Med drugim je Tina Kosi v pismu zapisala, da bodo, če bo dovoljeno opravljanje kulturni prireditev v zaprtih prostorih, v Gledališču Celje poskušali odigrati vsaj predstave, ki so že imele premiero v tej sezoni, pri čemer bodo seveda upoštevali vsa navodila in priporočila pristojnih usta-
nov, in da bodo predstave izvedene v okviru ustreznih zdravstvenih protokolov.
V	naslednji sezoni bodo na sporedu vse predstave, ki jih v gledališču niso mogli odigrati in si jih bodo abonenti lahko ogledali v terminu po lastni izbiri ob vnaprejšnjem obvestilu blagajne gledališča. Vsi abonenti si bodo lahko v zameno za predstavo, ki je bila zaradi ukrepov prestavljena v naslednjo sezono, v njej ogledali tudi katerokoli gostujočo predstavo, razen predstav na festivalu Dnevi komedije, za kar jim bo gledališče izdalo darilni bon. Ce bo abonent to želel, mu bodo vrnili sorazmerni delež cene abonmaja.
V	pismu abonentom je upravnica Tina Kosi še pojasnila, da so v Gledališču Celje bili prisiljeni prekiniti študij zadnje premiere v tej sezoni, Oblast teme Leva Nikolaje-viča Tolstoja in v režiji Maše Pelko. Premiera te predstave bo v naslednji sezoni. Prav tako so bili, kot je znano, prisiljeni odpovedati festival Dnevi komedije.
Foto: SHERPA
V Gledališču Celje že nestrpno pričakujejo prve obiskovalce, potem ko bodo po (z)rahljanju ukrepov spet lahko začeli izvajati predstave.
Junija spet na ogled kinopredstave v Metropolu
CELJE - Po rahljanju vladnih ukrepov za zajezitev koronavirusa si bodo ljubitelji filma v sredo, 3. junija, ob 19. uri spet lahko ogledali predstavo v dvorani Mestnega kina Metropol, ki je sameval vse od prvih dni marca. Prva predstava »fizičnega« kina bo francoska komična drama Posebni.
»V Metropolu glede obiskovanja ne bo posebnosti, ki jih ljudje ne bi poznali že iz drugih ustanov oziroma prostorov. Upoštevali bomo priporočila NIJZ o varnostni razdalji, ljudi posedali temu primerno, po projekciji bomo razkuževali stole. Vsaj na začetku bo na programu le ena projekcija na dan, da dobimo občutek, koliko je zanimanja za obisk kina in da se navadimo upoštevati vse ukrepe,« je povedal Samo Seničar, programski vodja Mestnega kina Metropol.
Kasneje bodo ob koncih tedna dodali še eno projekcijo, ko bodo videli, koliko časa jim vzame priprava dvorane
na naslednji film. »Vsaj na začetku tudi ne bo premier in pogovorov ob filmih, se bomo pa kljub temu potrudili predstaviti nove slovenske filme, če bodo v tem času sploh na voljo.«
Nocoj ob 20.30 bo v okviru projekta metropoldo-ma, s katerim so v Mestnem kinu Metropol v času korone in zaprtja dvorane svojim zvestim gledalcem omogočali oglede slovenskih fil-
Skrivnostna bolezen
Ameriški pediatri so zaskrbljeni. Vse več otrok namreč zboli za vrsto paralize in nihče ne ve, zakaj. Pospešene raziskave
so že v teku.
Vulkani so svet obdali z živim srebrom
Pred 200 milijoni let so vulkani iz podzemlja na površje prečrpali toliko živega srebra, da je zaradi zastrupitve poginila vsaka tretja žival. Izračuni kažejo , da bi se lahko ta scenarij
ponovil.
Oči v kraljestvu živali
Eni imajo na tisoče oči, drugi lahko opazijo sledi urina svojega plena, tretji vidijo svet v črtah ... Ostremu očesu plenilca prav
nič ne uide.
mov na svoji spletni strani, na sporedu projekcija filma Nahrani me z besedami, in sicer z Borisom in Sebastia-nom Cavazzo v glavnih vlogah.
RG
Dniiiin Inklin nnnnnitn Q. _ I ft I I Ц.1/ I iiGviju lannu iiaiuuiiG lid. UUU TVb I
ali na: www.trafika24.si/narocanje/science
Konrad Topolovec (1955-2020)
Svojo življenjsko pot je po nenadni hudi bolezni sklenil celjski umetnik, slikar Konrad Topolovec. Odšel je Tupo, kot smo ga klicali prijatelji in znanci. Večino svojega življenja je preživel na Teharjah pri Celju v podstrešnem stanovanju, skromnem, a do zadnjega kotička prežetem z ustvarjanjem in neizmerno ljubeznijo do slikarstva.
Leta 2016, ko smo mu pripravljali pregledno razstavo, so bile slike prislonjene povsod. Nanje si naletel že v majhni veži, tik preden si se do nizkega in dolgega podstrešja, ki si ga je Konrad uredil v bivalni prostor, povzpel po strmih stopnicah. Komaj si jih zaobšel v tesnem prvem prostoru in nato srečeval po celotnem stanovanju, ki je bilo pravzaprav en sam atelje. Ene so bile dokončane, druge so čakale na pravi navdih in pravo rešitev. Večina slik je bila iz obdobja po letu 2007, iz nepozabne serije Prepletanja, v kateri se ploskoviti figuralni prizori s poudarjenimi konturami mojstrsko prepletajo z linijami in s črtami, s katerimi je členil površino in ustvarjal medprostore. Z njemu ljubo tehniko pronicanja barve z zadnje strani platna, s katero je dosegel značilno zdaj žareče in dinamično, zdaj zamolklo in umirjeno utripanje barvnih nanosov in madežev, so prizori med najlepšimi stvaritvami povsem samosvojega, v notranjem utemeljenega sveta; metafore moči ali bližine, nežnega dotika. Konec novembra 2018 so bile vse slike obširne serije uničene v požaru, ki mu je vzel tudi stanovanje. Kot da bi te slike slutile skorajšnji Konradov odhod in bi same že prej odšle. Samo nekaj jih hrani Železarski muzej Štore, ki mu je zapovrstjo pripravil dve razstavi (2012, 2014), nekaj jih je v zasebni lasti.
Ohranjena je glavnina njegovih del, ki so nastala do leta 2008 in so v zasebnih zbirkah, nekaj del iz njegovega zgodnejšega ustvarjanja hranimo tudi v stalni zbirki centra sodobnih umetnosti. Na uničenih slikah je bila pogosto prisotna žareče rdeča barva. Ta se je pojavljala skoraj vsa obdobja njegovega ustvarjanja. Kot linija se je pojavila že na njegovem diplomskem delu, bila prisotna na večini figuralnih slik iz osemdesetih -na nekaterih med njimi je z dodatkom pigmenta tudi povsem prevladala. Nikoli ni bila povsem odsotna na abstraktnih slikah v obdobju od leta 1993 do 2000 niti ne v nizu figuralnih iz let 2003 do 2006. Dokler ni ponovno svetlo rdeče kot obris ali črta, tudi kot ploskev, zažarela v seriji Prepletanja (2007-2012). Tudi
zato so platnice njegovega preglednega kataloga, ki smo ga izdali leta 2017, rdeče barve.
Konrad Topolovec se je rodil 12. marca 1955 v Celju. Leta 1983 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gustavu Gnamu-šu. Sredi osemdesetih let je stopil v slovenski likovni prostor z barvno intenzivnimi figuralnimi slikami v maniri takratne nove podobe. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let je začel figuro vedno bolj umikati, pogosto je prvotno podobo razrezal in njene dele sestavil v novem redu. Podoba je postala fragmentarna, figura je skoraj izginila, berljiva je ostala le še v razmeščenih detajlih. Do konca devetdesetih let so prevladovale slike, v katerih je mimetičnost popolnoma odsotna. Ta se je v velikem zamahu vrnila okrog leta 2003 in prevladovala do leta 2010. V figuralnih slikah iz let 2003 do 2006, ki se z dodajanjem zidnih barv zdijo ovite v tančico prosojnosti, iz površine platna vznikajo obrazi in telesa, ki kot da prihajajo iz nekega vzporednega, sanjskega sveta nezavednih miselnih procesov.
Temu svetlemu obdobju, v katerem sta pogosta vedrina in radost, sledi umetnikov nedvomno najbolj izrazit ciklus Prepletanja (2007-2012). Serija, v kateri prevladujejo temnejši, zemeljski toni z barvitimi poudarki, je pričevanje skrivnostnosti in dinamike človekove psihe, fascinan-tno popotovanje po poudarjeni figuraliki in Konradovi neusahljivi imaginaciji. V zadnjem ustvarjalnem obdobju (2010-2019) se je ponovno vrnil k nemimetični likovni govorici. K natančno določenemu prepletu abstraktnih oblik, ki s skoraj matematično eksaktnim premislekom vsakega detajla tvorijo labirinte prostorskih odnosov.
Po požaru je pridobil atelje v mestu in svoje delo nadaljeval. Načrti za mnoga prihodnja dela so bili zagotovo veliki. Zadnjo razstavo je imel lani novembra v galeriji Kvartirna hiša v Celju.
IRENA ČERČNIK Foto: SHERPA
12
NAŠA TEMA
Delodajalec in varstvo osebnih podatkov
Šef nima pravice
izvedeti vaše diagnoze
Tveganje, da bi nekdo, ki je v tvegani skupini in je zdaj ostal na čakanju, kasneje dobil odpoved delovnega razmerja, obstaja. »Toda če bi delodajalec uporabil takšno utemeljitev pri določanju presežnih delavcev, bi bilo to nezakonito. Zakon o delovnih razmerjih namreč določa, da mora delodajalec delavcu zagotavljali enako obravnavo ne glede na zdravstveno stanje. In da se kot neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi šteje tudi začasna odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe,« še dodaja Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Kako občutljivo področje je varstvo osebnih podatkov, kažejo nabor številnih predpisov, ki ga urejajo, in številne kršitve, ki so povezane z zasebnostjo. Med najbolj občutljivimi osebnimi podatki so tisti, ki se nanašajo na zdravstveno stanje človeka. Ti so tudi ključni, kadar gre za delovno obveznost, saj jo omogočajo ali (delno) onemogočajo. Ali o svojem zdravstvenem stanju obveščate svojega delodajalca? To sicer lahko počnete, a sicer delodajalec do kakršnekoli vaše dia-
gnoze nima pravice dostopati. Če vaš zdravnik vašemu delodajalcu opiše vašo diagnozo, s tem krši zakonodajo. Lahko prijavite oba. Delodajalca in zdravnika. Oba sta v tem primeru v prekršku. Za področje varnosti in zdravja pri delu ter delovnopravno zakonodajo je pristojno Ministrstvo RS za delo, družino, socialne razmere in enake možnosti, prekrškovni in inšpekcijski organ je inšpektorat za delo. Za področje varstva osebnih podatkov je pristojno tudi Ministrstvo
RS za pravosodje, prekrškovni in inšpekcijski organ je v tem primeru informacijski pooblaščenec. Nabor zakonodaje, ki ureja to področje z različnih vidikov, je širok. Znanje navadnega človeka o tem, s katerimi zdravstvenimi podatki se delodajalec lahko seznani, je ozko. Več znanja o tem ljudem ne bi škodilo. Bilo bi manj kršitev na vseh ravneh.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Zdravstveno tveganje tudi tveganje za odpoved
Zaradi epidemije in nekoliko drugačne organizacije dela tveganih skupin po podjetjih delodajalci potrebujejo določene informacije, kdo je v tvegani skupini in kdo ne za morebitno okužbo z novim koronavirusom. Tako so pred dnevi med delavci in delodajalci »šibala« potrdila o tem, kdo spada v tvegano skupino. Bi se v takšnih situacijah lahko zgodil korak k nedovoljenemu vpogledu v zdravstveno kartoteko?
Za zagotovitev varnega delovnega okolja in sprejem
ustreznih ukrepov v času epidemije se delodajalci praviloma posvetujejo s pooblaščeno osebo za varnost pri delu in z zdravnikom medicine dela.
»Ob tem dodajamo, da je ne glede na epidemijo treba dosledno spoštovati zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov,«
pravijo na Ministrstvu RS za zdravje. Zanimalo nas je tudi, ali bodo delodajalci lahko to, da je nekdo v tvegani skupini in mora ostati na čakanju, tudi izkoristili z vidika odpovedi delovnega razmerja. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesenik o tovrstnih kršitvah zaenkrat še ni prijela prijave. »Vsekakor so v tem času nastali številna vprašanja in dileme z vidika posegov v zasebnost, saj smo se vsi znašli pred izzivi, ki jih doslej nismo poznali v takšni obliki. Prejeli smo res veliko vprašanj na temo obdelave podatkov v zvezi z epidemijo. Načeloma delodajalci tudi v času epidemije niso upravičeni do zdravstvenih podatkov oziroma diagnoz zaposlenih, razen če gre za primere, ko seznanitev z okužbo izvede epidemiološka služba. Pooblaščeni izvajalci medicine dela in pristojne zdravstvene ustanove lahko presodijo, kateri so konkretni ukrepi, ki jih
določeni delodajalci morajo izvajati glede na konkretna tveganja posameznega dela,« pravi Prelesnikova.
Tudi Lučka Böhm, izvršna sekretarka za varnost in zdravje pri delu pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, jasno poudarja, da delodajalec sme svoje zaposlene vprašati, ali sodijo v tvegano skupino, da bi jim glede na razmere odredil čakanje na delo doma. »Navsezadnje je to lahko v interesu delavcev, ki lahko v primeru okužbe tvegajo življenje. Od delavca je odvisno, ali bo delodajalcu to informacijo posredoval. Delodajalčev izvajalec medicine dela je zgolj dolžan na predhodnih in obdobnih preventivnih pregledih preverjati, ali delavec izpolnjuje zdravstvene zahteve oziroma omejitve za opravljanje nekega dela. Toda tudi v tem primeru mu ne sme posredovati diagnoze delavca. Navsezadnje tudi invalidske komisije ZpIz delodajalca ne obveščajo o diagnozi, zaradi katere je delavec postal delovni invalid. Delodajalec je zgolj obveščen o omejitvah, ki jih mora upoštevati pri prerazporeditvi delovnega invalida na drugo ustrezno delo,« pojasnjuje sogovornica.
Delodajalec je upravičen samo do podatkov:
Kdo ima pravico do vpogleda v zdravstveno kartoteko posamezne osebe/bolnika?
Pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo bolnika imajo po Zakonu o pacientovih pravicah:
:araviu pri d«
pregledi po zakonu o varno;

loznosti za deio zaradi boiezni/poskodbe (bol
: oziroma odiocba imenovanega zdr
podatkov oziroma diagnoz
bolnik in njegov pooblaščenec (na podlagi pisnega pooblastila),
osebe, ki so po zakonu ali pooblastilu bolnika upravičene do odločanja o njegovi zdravstveni obravnavi. To so:
•	v primeru otrok starši oziroma skrbnik
•	v primeru bolnikov, ki zaradi teZav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmoZnost razsojanja, niso sposobni privolitve v medicinski poseg, pa zakoniti zastopnik bolnika,
bolnikov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz istospolne skupnosti, bolnikovi otroci ali posvojenci, bolnikovi starši oziroma posvojitelji, bolnikovi bratje ali sestre, bolnikovi stari starši,
bolnikovi vnuki.podatkov oziroma diagnoze).
NAŠA TEMA
13
Medicinec dela ni delodajalčev vir informacij
Zakon o varnosti in zdravju pri delu ureja dolžnost delodajalca, da izvajanje ukrepov zdravstvenega varstva preda izvajalcu medicine dela. Zdravnik medicine dela ima tako na podlagi sklenjene pogodbe z delodajalcem samo določene naloge.
Sodeluje pri izdelavi podlag za izjavo o varnosti, izvaja zdravstvene preglede delavcev, jih seznanja s tveganji na
delovnem mestu in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi. Pri tem odkriva vzroke, pripravlja poročila za delo-
O omejitvah lahko, o diagnozi nikakor
Pravico do vpogleda v zdravstveno kartoteko imajo zdravstveni delavci in druge pooblaščene osebe, ki sodelujejo pri obravnavi bolnika. Med temi pooblaščenimi osebami seveda ni delodajalcev. Prav tako lahko do osebnih podatkov dostopajo tisti, ki imajo za to ustrezno pravno podlago oziroma kadar tako določa zakon, predvsem v kazenskih postopkih - na primer na sodišču.
»Delodajalec načeloma dopustno, da bi delodajalec
nima pravice vpogleda v posameznikovo zdravstveno kartoteko. Prav tako z vidika varstva osebnih podatkov ni
prejemal podatke o zdravstvenem stanju od zdravnika, nekdanjega delodajalca ali drugih ali da bi ga bil delavec
Diagnoze:
-on n лr
dajalce iz analiz zdravstvenega stanja delavcev, ugotovljenega na zdravstvenih pregledih, in analiz funkcionalnih okvar, nezgod pri delu, poklicnih bolezni in delovne invalidnosti. Medicinec dela sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije, pri svetovanju pri izbiri
dolžan obveščati o svojih konkretnih zdravstvenih težavah in o konkretnem zdravljenju,« je za Novi tednik pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Prav tako ni dopustno, da navodila delodajalca vsebujejo obveznost, naj mu delavec poroča o konkretnih znakih bolezni ali navodilih, ki jih delavcu da osebni zdravnik. A obstajajo določene izjeme. To so splošne informacije o režimu in razlogih zdravljenja v času bolniške odsotnosti ali pa zdravstveno določen režim gibanja v bolniškem staležu. Med izjeme spadajo še podatki, ki so navedeni na bolniškem listu (izolacija, nega, poškodba ...). Delodajalec je torej upravičen do podatkov o omejitvah, ki so vezane na delovno zmožnost delavca (kot so omejitve glede dela na višini, upravljanja s stroji in podobno). A ključno pri tem je, da ne sme izvedeti diagnoze.
drugega ustreznega dela in pri pripravi načrta delodajalca za dajanje prve pomoči. Hkrati sodeluje pri usposabljanju delavcev in delodajalcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči. Zdravnik medicine pri tem sodeluje tudi z osebnim zdravnikom delavca in z izvedenskimi organi invalidskega in zdravstvenega zavarovanja.
V času epidemije, ki je višja sila, seveda delodajalcu ne bi ušla informacija, da je delavec okužen z novim ko-ronavirusom. To je prav tako izjema, v katero je vključena epidemiološka služba zaradi obveznosti obveščanja drugih. »Gre za posamične situacije, ki jih je treba presojati od primera do primera, pri čemer je za presojo ključna zdravstvena stroka,« dodaja informacijska pooblaščenka.
Toda bistvo je, da delodajalec od delavca niti po daljšem bolniškem staležu ne sme zahtevati natančnega vzroka bolniške odsotnosti. Lahko pa v primeru suma delovne nezmožnosti za opravljanje določenega dela napoti delavca na zdravstveni pregled k pooblaščenemu izvajalcu medicine dela. A tudi od njega diagnoze ne sme izvedeti. Izvedeti sme le splošne informacije o stanju delavca.
OB ROBU
V Zdravstvenem domu Celje so nam odgovorili, da se je že zgodilo, da je delodajalec poizvedoval o zdravstvenem stanju določenega bolnika: »V tem primeru delodajalca obvestimo, da teh podatkov ne more dobiti. Lahko izve le, ali je bolnik v bolniškem staležu, kakšen je režim gibanja in koliko časa bo oseba še v bolniškem staležu. Drugih podatkov o zdravstvenem stanju bolnika delodajalec ne more dobiti.«
Na vprašanje, ali lahko zdravnik pri delodajalcu preveri, ali se delavec drži določenih omejitev, v ZD Celje odgovarjajo: »Zdravnik preverja samo to, ali se bolnik drži navodil, ki vplivajo na
potek zdravljenja, saj je od tega odvisna nadaljnja odločitev glede zdravljenja. Zdravnik bolnika zdravi in delodajalca ne obvešča o tem, kaj bolnik počne izven ambulante. To je naloga detektivov in nadzornikov bolniškega staleža.«
Grozi lahko izguba licence
Da ima delodajalec pravico samo pridobiti bolniški list, s katerim je obveščen o odločitvi zdravnika, da je delavec na bolniški odsotnosti, ni upravičen biti obveščen o diagnozi, pravi tudi Lučka Böhm, izvršna sekretarka za varnost in zdravje pri delu pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
»Tudi po dolgotrajnem bolniškem staležu do podatkov o diagnozi delavca ni upravičen. Edino, če delavec želi, mu te podatke sme posredovati sam. Vendar v to ne sme biti prisiljen,« dodaja sogovornica. V zdravstveno kartoteko ima vpogled le osebni zdravnik delavca. »Delodajalčev izvajalec medicine dela sme s soglasjem delavca dobiti vpogled v kartoteko, vendar ne sme o zdravstvenem stanju poročati delodajalcu. On sme zgolj delodajalca obvestiti, če pri delavcu nastopajo zdravstvene omejitve za opravljanje dela. Kolikor vem, se tega držijo, ker bi sicer tvegali izgubo licence,« pravi Böhmova.
Kdo vse je brskal po vaši kartoteki?
Če že mislimo, da je zdravstvena kartoteka tako zelo varna, morda vedno le ni tako. Domneva: vašega delodajalca na vso moč zanima vaše zdravstveno stanje. Glede na zakonodajo ni upravičen izvedeti vaše diagnoze. A ker je Slovenija majhna in se skoraj vsi med seboj poznajo - bi lahko delodajalec na podlagi poznanstva s kakšnim zdravnikom prišel do podatka o vašem zdravstvenem stanju na nedovoljen način? Če verjamemo, da zdravnike vodi etičnost, potem to ni možno. Če domnevamo, da se morda tu in tam najde kdo, ki bi takšnemu nedovoljenemu početju podlegel, je stvar drugačna.
Nekaj kršitev pri dostopu in vpogledu v zdravstvene
kartoteke so zaznali v zdravstvenih ustanovah, kjer je zdravstveno osebje »firbcalo« o podatkih znanih osebnosti ali vodilnih. Mimogrede, niti celjska bolnišnica ni bila izjema. Po naših podatkih so v bolnišnicah na takšne nedovoljene vpoglede zelo »občutljivi« in strogo ukrepajo v primeru kršitev. Tudi z odpovedjo delovnega razmerja.
»Vsi zdravstveni in administrativni osebni podatki, do katerih pridejo zdravstveni delavci ter drugi delavci pri opravljanju svojega dela, štejejo za poklicno skrivnost. Z bolnikovimi zdravstvenimi podatki morajo delavci ravnati skladno z načelom zaupnosti in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov,« pravijo v Splošni bolnišnici Celje.
Zaposleni v zdravstveni ustanovi lahko v osebne podatke bolnika vpogledajo, če sodelujejo pri njegovi zdravstveni obravnavi ali iz drugih zakonitih razlogov (za izdajo računa za opravljene storitve ali za namen obveznega sporočanja policiji ali sodišču). Pri tem jih morata voditi etičnost in vestnost. Lani je informacijsko poo-blaščenko kar nekaj bolnišnic obvestilo o nezakonitih vpogledih v osebne podatke bolnikov, kar so v bolnišnicah ugotovili v internih postopkih. Nekaj prijav je informacijska pooblaščenka prejela tudi od posameznikov, ki so hoteli pridobiti seznam oseb, ki so obdelovale njihove podatke. V primeru potrjenega suma nezakonitega vpogleda
v osebne podatke bolnikov informacijska pooblaščenka kršiteljem izreče globo.
Toda zanimivo, posameznik nima pravice izvedeti, kdo je brskal po njegovi kartoteki. Ta pravica ne spada med pravice do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo. Kljub temu bolnik ni prikrajšan za pravno varstvo, saj lahko pri informacijski pooblaščenki vloži prijavo zaradi domnevne kršitve varstva osebnih podatkov. V primeru suma, da so zaposleni v bolnici ali zdravstvenem domu nezakonito gledali njegove osebne podatke ali jih obdelovali za nezakonite namene, lahko to preverja informacijski pooblaščenec v inšpekcijskem postopku.
»Firbcanje«
SIMONA SOLINIC
Kako dobro bi bilo, če bi v šolah izobraževali tudi o zakonodaji, predvsem o delovni, in o predpisih, ki opredeljujejo varstvo osebnih podatkov. To je namreč znanje, ki bi ga človek moral imeti, da ne bi podlegel odklonilnim dejanjem s tega področja. Mimogrede, ljudje so dnevno v primežu nevarnosti, kjer se njihovi osebni podatki razgaljajo.
Dnevno ljudi zanima, kaj je s kom, kakšno bolezen ima in pri čem ga ta omejuje. Seveda je eden prvih v vrsti, ki ga to zanima, tudi delodajalec. Zanj delate, on vam izplačuje plačo. Seveda ga zanima, zakaj dela kar naenkrat ne morete več opravljati v celoti ali delno. Če vas morda zanima, kaj je s sosedom, da kar naenkrat šepa, je razumljivo, da tudi vašega šefa morda zanima, zakaj ste več kot mesec dni na bolniški. Lahko pa le izve omejitve, ki iz vašega stanja izhajajo. Kaj več od tega ne.
Torej če vaš delodajalec zaradi vaše bolniške odsotnosti vzpostavi stik z vašim osebnim zdravnikom in zahteva podatke o vašem zdravstvenem stanju, jih ne sme dobiti. Če jih, imate možnost pristojnim organom prijaviti delodajalca in zdravnika. Oba v tem primeru kršita zakonodajo.
Če mu sami niste povedali ali niste na socialnem omrežju objavili fotografije iz bolnišnice ter diagnoze (kar mnogi počnejo), delodajalca ne bi smelo »brigati«, kaj vam je.
Mimogrede, Zakon o delovnih razmerjih jasno govori in prepoveduje diskriminacijo. Ta lahko nastane tudi, če pride do slabše obravnave delavca na podlagi njegovega zdravstvenega stanja.
Ali lahko pogledate v svojo kartoteko?
V uradu informacijske pooblaščenke dobijo vsako leto nekaj pritožb v zvezi s pravicami posameznikov po Zakonu o pacientovih pravicah. »Vendar je delež teh pritožb glede na vse prejete pritožbe relativno nizek. Tako smo lani od skupno 181 pritožb glede seznanitve z lastnimi osebnimi podatki prejeli 17 pritožb, ki so se nanašale na pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo po Zakonu o pacientovih pravicah,« pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Delodajalci že poskušali poizvedovati
Vsak bolnik ima na podlagi Zakona o pacientovih pravicah možnost dostopa do podatkov iz svoje zdravstvene kartoteke. To pomeni, da lahko vanjo pogleda, iz nje prepiše določene stvari ali pridobi fotokopije, v določenih primerih ima pravico do dostopa do zdravstvene dokumentacije umrlih. Toda na kakšen način je ta dostop možen?
»To pravico lahko posameznik uveljavlja z zahtevo za seznanitev pri izvajalcu zdravstvenih storitev. O zahtevi mora izvajalec odločiti v petih delovnih dneh, za reprodukcijo zdravstvene dokumentacije lahko zaračuna le materialne stroške. Bolnik ima tudi možnost, da pridobi osnovna pojasnila o svoji zdravstveni dokumentaciji in možnost, da
k zapisom v svoji zdravstveni dokumentaciji doda svoje pripombe,« pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
V Splošni bolnišnici Celje mora pri tem bolnik izpolniti določen obrazec, ki ga najde na spletni strani bolnišnice. V celjskem zdravstvenem domu je možno podati ustno ali pisno vlogo osebju svoje ambulante, ki mu po preverjanju istovetnosti omogoči fotokopiranje zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Glede na podatke, ki smo jih pridobili z ministrstev za delo in zdravje, lahko bolnik pri istem izvajalcu zdravstvene dejavnosti vloži zahtevo največ dvakrat mesečno. Ce meni, da so mu pri tem morda kršene pravice, se ima pravico pritožiti pri informacijski pooblaščenki.
Zakon o varstvu osebnih podatkov predpisuje globo od 4.170 do 12.510 evrov za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če pri tem obdeluje osebne podatke, ne da bi imel za to podlago v zakonu ali osebno privolitev posameznika.
Kaj pa obdelava zdravstvenih podatkov?
Obdelavo podatkov v zvezi z zdravstveno oskrbo ureja predvsem Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Ta določa, kdo vse lahko na področju zdravstvene oskrbe dostopa do posameznih zbirk informacij. Številne zbirke vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Tudi Zakon o pacientovih pravicah ureja nekatere posebne primere. Tako lahko zdravnik preda informacije o zdravstvenem stanju bolnika, če je to nujno za varovanje življenja ali preprečitev hudega poslabšanja zdravja drugih oseb. V primerih, ko določeno obdelavo podatkov določa zakon, bolnik nima vpliva na to in zanjo ni nujno njegovo soglasje, razen kadar je to posebej opredeljeno z zakonom.
V Splošni bolnišnici Celje so že obravnavali pritožbe bolnikov o nedopustni obdelavi njihovih zdravstvenih ali osebnih podatkov. V vseh primerih so zadeve raziskali ter prijavo in ugotovitve posredovali uradu informacijskega pooblaščenca.
14
KRONIKA
Kar 248 kaznivih dejanj
Atrij: po treh letih preiskav ovadba za deset let nepravilnosti
Kar 248 kaznivih dejanj naj bi bilo storjenih v zadnjih desetih letih poslovanja nekdanjega največjega upravnika na Celjskem: družbe Atrij. Prvoosumlje-ni Radovan Cink, nekdaj tudi direktor Atrija, v eni največjih upravniških afer na Celjskem zadeve ne komentira. »Ne bom dal nobenega komentarja. O zaključku preiskave me policija ni obvestila, izvedel sem iz medijev. Vem manj kot pred tremi leti, ko se je preiskava začela, vmes me policija ni obveščala,« nam je dejal Cink v kratkem telefonskem pogovoru, v katerem smo ga prosili za komentar.
SIMONA SOLINIC
Cink ni v priporu, razlogov za to ni, pravijo na celjski policiji. Še z eno odgovorno osebo iz Atrija naj bi neupravičeno uporabil tuje premoženje in s tem domnevno oškodoval več kot šest tisoč etažnih lastnikov posameznih nepremičnin. Grozi jima do osem let zapora.
»V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sta osumljena predstavnika poslovodstva obeh pravnih oseb očitana kazniva dejanja izvrševala več kot deset let, in sicer od konca leta 2005 do sredine leta 2017. Svoje početje - nenamensko porabo denarja rezervnega sklada - sta pri-
krivala na različne načine. V vsem tem času sta v škodo etažnih lastnikov in v neupravičeno korist pravne osebe pridobila več kot 3,2 milijona evrov premoženjske koristi,« pravi vodja celjskih kriminalistov Damijan Turk.
Približno 2,5 milijona evrov naj bi osumljena pridobila s sredstvi rezervnega sklada večstanovanjskih in poslovnih objektov, v preostalem delu gre za zbrana in neod-vedena sredstva obratovalnih stroškov in najemnim za tretje osebe, za komunalne stroške, stroške elektrike, zavarovanja in podobno. V drugem
delu so torej oškodovanci dobavitelji, med njimi tudi različna podjetja. Osumljenca naj bi denar iz upravljanja večstanovanjskih in poslovnih objektov v nasprotju z določili Stanovanjskega zakona puščala na transakcijskih računih Atrija, čeprav bi jih morala prenesti na poseben transakcijski račun, t. i. fidu-ciarni račun.
»Denar sta v nadaljevanju uporabljala za plačila obveznosti, ki se niso nanašala na vzdrževanje večstanovanjskih objektov, oziroma sta ga uporabljala nenamensko,« dodajajo na policiji.
Denarja ni. Kje
potem je?
»Družba je v stečaju, denarja ni. S koliko sredstvi družba v stečaju razpolaga, je zdaj bistvo stečajnega postopka,« dodaja Turk. Toda to ne pomeni,
da je preiskava za kriminaliste končana. Ti zdaj ugotavljajo, kje je denar pristal. »Ugotavljamo, da je bil vsaj del sredstev vložen nenamensko, da se je nastopalo na tveganih
Atrij je do leta 2014 deloval kot zadruga, nato se je preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo. Zadružniki so poslati družbeniki, njihov lastniški delež je v podjetju ostal takšen, kot je bil v zadrugi. Kot je že pred časom pojasnil Cink, se je Atrij iz zadruge preoblikoval v d. o. o. predvsem zaradi lažjega povezovanja.
Zakaj tako dolgotrajna preiskava?
Vsa ta leta je javnost pričakovala rezultate preiskav, novinarji smo večkrat spraševali, v kateri fazi je preiskava. »Gre za obsežno preiskavo, v kateri je treba pridobivati odredbe sodišča. In te niso bile izdane vse naenkrat. Na podlagi prvih odredb smo določene postopke preiskali, nato smo potrebovali nove odredbe. Ob tem morate vedeti, da gre za pridobivanje podatkov, ki jih je treba analizirati. Teh kaznivih dejanj ni mogoče preiskati hitro ali prej. Preiskava je bila tudi zaradi interesa javnosti prednostna,« pojasnjuje šef celjskih kriminalistov Damijan Turk. Kazenska ovadba je spisana kar na 370 straneh, k ovadbi je priloženih tri tisoč prilog in dokazil. »Občutek, da je bilo nekaj nekomu odtujenega, ni dovolj. V preiskavi so nujni dokazi in natančni izračuni za vsak evro. Nenazadnje, kazniva dejanja so trajala kar deset let,« dodaja Turk. Foto: Andraž Purg (GrupA)
trgih z nepremičninami. Tveganja naj bi nosili lastniki nepremičnin, morebitni dobiček pa bi prevzela pa gospodarska družba,« pravi Turk. Koliko denarja naj bi se na ta način »opralo«, kriminalisti še preiskujejo. Zato ni izključeno, da bodo kriminalisti odkrili še katero drugo kaznivo dejanje, ki naj bi bilo storjeno s takšnim početjem. Turk sicer pravi, da so vajeni obsežnih
raziskav, a da je v tem primeru šlo za posebno preiskavo, s kakršno se še niso srečali. »Četudi v takšnih dejanjih ne bi nastala škoda, je takšno početje kaznivo dejanje. Ne morem reči, da gre za edino takšno dejanje nasploh v upravniškem poslu, vendar nimamo dokazov, da se še kje izvaja kaj podobnega,« pravi Turk.
Foto: Andraž Purg (GrupA)
Vrh ledene gore?
Domnevne nepravilnosti v Atriju so ob izbruhu afere obsodili tudi v zbornici za poslovanje z nepremičninami. Ob tem so dodali, »da ne gre za razširjeno prakso, ampak za izjemno osamljene primere, ki jih je treba najostreje obsoditi«. V zbornici so nato pred leti prevzeli pobudo in sprejeli pravilnik o certifikatu zaupanja vreden upravnik, ki ga lahko prejmejo le tisti, ki izpolnjujejo postavljene pogoje. S tem naj bi etažnim lastnikom vsaj delno pomagati pri ločevanju bolj ali manj kakovostnih upravnikov in tako preprečili, da bi se podobni primeri še dogajali.
Na podano ovadbo se je na svojih spletnih straneh odzvalo združenje etažnih lastnikov, ki je zapisalo, da naj bi primer Atrij predstavljal » ... vrh ledene gore načina upravljanja z večstanovanjskimi stavbami, ki se je uveljavil v Sloveniji zaradi slabe zakonodajo s tega področja«.
Kartoteka Atrija po treh letih:
-	oškodovanih več kot 6 tisoč lastnikov nepremičnin v 244 stanovanjskih stavbah,
-	višina oškodovanja v posameznem objektu je od nekaj 100 evrov do celo več kot 50 tisoč evrov,
-	v treh letih več kot 60 prijav posameznikov,
-	30 kriminalističnih zasegov poslovne dokumentacije,
-	11 hišnih preiskav, v katerih so zasegli več kot 6 tisoč dokumentov,
-	sedem sodnih odredb za pridobivanje različnih podatkov,
-	370-stranska kazenska ovadba s 3 tisoč prilogami.
Virtualno preiskovalno okolje finančnega dela preiskave
Posebna značilnost preiskave nepravilnosti v Atriju je virtualna knjiga. To je posebno virtualno okolje, kjer so kriminalisti s pomočjo preiskovalcev računalniške kriminalitete združili podatke različnih strežnikov in nato zbrane podatke forenzično ovrednotili. »Samo tako smo lahko konkretizirali škodo, ki je bila povzročena,« pravi vodja skupine za finančno kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje Ervin Stojnšek. »Družbe namreč hranijo svoje podatke na strežnikih. Pri velikih količinah so strežniki gostujoči, torej se nahajajo na več lokacijah. Podatke za celotno vrednotenje smo morali postaviti na isti imenovalec, torej na isto mesto, šele potem je bilo možna njihova preučitev,« dodaja Stojnšek.
Dolžni
Med podjetji, ki jim Atrij ni plačeval pogodbene obveznosti, so bili tudi Elektro Celje, Simbio in Energetika Celje. Simbiu je bil Atrij dolžan 138 tisoč evrov, predvsem za odvoz odpadkov, pri Energetiki Celje višine dolga niso razkrili, pred leti so dodali le, da je dolg »relativno visok«. Največji dolgovi Atrija do Energetike Celje so bili pri zemeljskem plinu. V javnem podjetju Vo-Ka Celje v večstanovanjskih stavbah, kjer je upravnik Atrij, so svoje storitve neposredno zaračunavali uporabnikom, zato Atrij do njih ni imel dolga, smo poročali pred leti.
Po številnih opozarjanjih dobaviteljev energije v času odkritja afere se je odzvala tudi Zavarovalnica Adriatic Sloveni-ca. Gre za eno od zavarovalnic, s katerimi je imel Atrij Celje sklenjeno premoženjsko zavarovanje stavb, ki jih je upravljal. Atrij namreč tudi zavarovalnici dolga ni poravnaval.
Naj spomnimo
»Zgodbo« Atrija smo odkrili mediji na podlagi številnega opozarjanja opeharjenih etažnih lastnikov. V Novem tedniku smo o domnevnih nepravilnostih pri porabi denarja iz rezervnega sklada pisali že leta 2016. Šele približno leto kasneje so bile opravljene hišne preiskave v Atriju.
Preiskava nepravilnosti pri porabi denarja je v prvih mesecih odprla tudi novo fronto, saj so policisti preiskovali tudi kazniva dejanja poslovne goljufije in celo kršitev temeljnih pravic delavcev. Del zaposlenih v Atriju je po odkritju nepravilnosti dalo takoj odpoved.
Kot je znano, je Atrij Fisa, ustanovljen šele pred leti, nameraval prevzeti posle Atrija oziroma poslovati namesto njega. Direktor Fise in prokurist Atrija Fise je bil Stojan Fišer. Sredi marca leta 2017 je iz podjetja Atrij Fisa izstopila družba I. A. G., ki je imela 40-odstotni lastniški delež. Razlog za izstop je bilo, da Atrij ni izpolnil zavez iz družbene pogodbe.
KRONIKA
15
Končno stopili na prste vandalom
Velenjski policisti so ovadili štiri Velenjčane zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Osumljenci naj bi namerno poškodovali stekleno ograjo mostu, stekla ter elektronski števec kolesarjev. Prijeti med seboj niso povezani.
Pred tedni smo poročali o vandalizmu v Velenju. Tamkajšnja občina je celo javno objavila posnetke videonadzornega sistema, na katerih je skupina mlajših moških uničevala stekleno ograjo na mostu čez Pako pri promenadi v Velenju. Na podlagi posnetkov in z zbiranjem obvestil so velenjski policisti uspeli identificirati osebi, ki sta bili pri dejanju najbolj aktivni.
Policisti so ovadili tudi moškega, ki je konec lanskega leta poškodoval stekla v okolici centra Nova v Velenju, in moškega, ki je 9. aprila letos poškodoval elektronski števec kolesarjev na promenadi med Cankarjevo in Jenkovo cesto v Velenju ter več košev za smeti v okolici.
Osumljeni so z dejanji velenjski občini povzročili za najmanj pet tisoč evrov škode. Grozi jim denarna kazen oziroma zapor do dveh let. »Obsojamo vse vrste vandalizma in tudi v prihodnje bomo v sodelovanju s pristojnimi organi kazensko preganjali vse storilce, ki namerno uničujejo našo okolico,« so se odzvali v Mestni občini Velenje.
SŠol
Pretekli teden so v Velenju zaznali nov primer vandalizma. Neznanec je popisal spomenik Josipa Broza Tita na Titovem trgu v središču mesta.
Poleg evrov ponarejal tudi rublje
Do osem let zapora grozi 41-letniku z območja Šmarja pri Jelšah, ki so ga ovadili zaradi ponarejanja denarja. Moškega so prijeli na območju Velenja. Pri sebi je imel večjo količino evrskih bankovcev, za katere je obstajal sum, da so ponarejeni.
V hišni preiskavi so kriminalisti našli in zasegli še več ponarejenega denarja, ki naj bi ga osumljeni pripravil za razpečevanje. Zasegli so za več kot dva tisoč evrov ponarejenih bankovcev za 500, 50, 20, 10 in 5 evrov. V izdelovanju ponaredkov je imel med drugim več kot 30 bankovcev za 500 evrov. »Poleg ponarejenih bankovcev smo osumljenemu 41-letniku zasegli še tehnično in informacijsko opremo za ponarejanje denarja, dva tiskalnika, prenosni računalnik ter več listov s potiski evrskih bankovcev, jenov in rubljev,« so sporočili s Policijske uprave Celje. Moški naj bi ponarejen denar najpogosteje unovčeval na območju Celja, kjer so v obtoku letos našli več ponaredkov za 5 in 10 evrov. Ponaredke naj bi unovčeval tudi drugod po Sloveniji, največ na območju Kopra in Ljubljane.
SŠol
Zaradi neprevidnosti v nesreče
Pretekli teden se je na Mariborski cesti v Celju zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 32-letni motorist. Ta naj bi z neprilagojeno hitrostjo zapeljal s Kidričeve ceste na Mariborsko in trčil v osebno vozilo, s katerim je 84-le-tni voznik z Mariborske ceste zavijal desno na parkirišče.
Nesreča s hudimi telesnimi poškodbami se je zgodila tudi na glavni cesti izven naselja Pirešica. Trčenje je povzročil 53-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Celja proti Velenju. V blagem desnem preglednem ovinku je zapeljal na nasprotno smerno vozišče in trčil v avtomobil, s katerim je nasproti pravilno pripeljala 33-letna voznica osebnega vozila. Voznica se je v prometni nesreči hudo poškodovala.
SŠol
Prijeli roparja
V trgovini na območju Šentjurja so prijeli moškega, ki je pred nekaj dnevi ukradel več parfumov. Gre za 41-letnega moškega z območja Šmarja pri Jelšah. Preiskava je pokazala, da je omenjeni osumljen tudi ropa pred dnevi v Celju. Na Gledališkem trgu je namreč okradel žensko, ki je sedela na klopci. Ukradel naj bi ji nahrbtnik, v katerem je imela denarnico z gotovino in dokumenti. Policija je takrat poročala, da naj bi moški občanko lažje poškodoval in da naj bi bilo z njim še nekaj osumljenih.
Bežal pred policijo
V soboto so med nadzorom prometa velenjski policisti na Cesti Františka Foita opazili moškega, ki je kršil cestna pravila z neregistriranim motornim kolesom. Ko sta se policista s službenim vozilom zapeljala za njim in ga poskušala ustaviti, voznik njunih znakov ni upošteval in je odpeljal dalje ter pri tem storil še več cestnoprometnih prekrškov. V trenutku, ko sta se mu policista z vozilom približala, je 41-letnik z vozilom zapeljal levo in trčil v policijski avto. Vožnjo je nato ponovno nadaljeval, nakar je padel in se pri tem hudo poškodoval. Policisti bodo zoper voznika podali kazensko ovadbo zaradi nevarne vožnje, motor so mu zasegli.
Po vzoru celjskega tudi ostala tožilstva?
Kljub temu da se je celjsko okrožno državno tožilstvo v zadnjih mesecih kadrovsko okrepilo, ima v povprečju za 15 odstotkov manj zasedenih mest od načrtovanih in za 20 odstotkov manjše število državnih tožilcev, ki so prisotni in opravljajo svojo nalogo.
V zadnjem letu se je pokazal upad prejetih zadev. Celjsko tožilstvo ima najnižji delež z obtožnicami doseženih zapornih kazni v primerjavi z ostalimi slovenskimi tožilstvi. Ta del se nanaša na to, da je celjsko tožilstvo tudi eno uspešnejših pri alternativnem reševanju kazenskih zadev in pri postopkih pogajanja ter priznavanja krivde obtoženih. To slednje prinese nekoliko nižjo kazen. Celjsko tožilstvo je tako izoblikovalo izhodišča za sklenitev dogovora glede višine glavne in stranske denarne kazni pri pogajanjih s storilci kaznivih dejanj, vrhovno državno tožilstvo zdaj vsem okrožnim tožilstvom celo priporoča, naj po zgledu Celja oblikujejo oddelek, ki bo pristojen za pogajanja ter spremljanja sodne prakse na tem področju dela.
Na Celjskem se je nekoliko zmanjšalo število kaznivih dejanj na škodo otrok in tudi starejših kazenskih zadev. Tako ima celjsko tožilstvo le dve nerešeni kazenski ovadbi iz leta 2014, ki ju še vedno preiskujejo kriminalisti, kar pomeni, da ni pogoja za tožilsko odločitev. Šest zadev izhaja iz leta 2016, v katerih prav tako policija še ni končala svojega dela. Vrhovno tožilstvo je zaznalo, da je celjsko tožilstvo nekoliko manj uspešno pri doseganju časovnega standarda v obdobju od ovadbe do vložitve zahteve za preiskavo oziroma predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. V tretjini zadev - tako okrajne kot okrožne pristojnosti - to obdobje traja več kot 120 dni.
SŠol
Jančar priznal krivdo
Nekdanji lastnik podjetja Avioprojekt iz Žalca Aleksander Jančar je s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde. Tožilstvo mu je očitalo zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in pridobitev pol milijona evrov protipremoženjske koristi pri gradnji garažne hiše na Jesenicah. Izrek kazni bo predvidoma 28. avgusta.
Podjetje Avioprojekt je leta 2008 pridobilo posel gradnje garažne hiše pri jeseniški bolnišnici. Za gradnjo je potrebovalo 2,4 milijona evrov, zato se je Jančar kot lastnik podjetja za pomoč obrnil na Hypo Leasing, ki mu je dal 7,3 milijona evrov. Podjetje je za gradnjo garažne hiše porabilo omenjenih 2,4 milijona evrov, preostali denar, ki ga je dobil od Hypo Leasinga, je izginil neznano kam. Avioprojekt Hypo Leasingu kmalu po pridobitvi financiranja in gradnji garažne hiše ni mogel več odplačevati mesečnih obrokov lizinga. Zato je končal v stečaju.
SŠol
Spet vozili pijani
Celjski policisti so minuli petek in soboto na območju Celja poostreno nadzorovali promet. V petek so zaznali 16 kršitev motoristov, sedmim so izdali tudi plačilne naloge, trije motoristi so vozili pijani. Kar 39-krat so ukrepali zoper kolesarje. Dan kasneje so izvedli 307 preizkusov z alkotestom in ugotovili, da je sedem voznikov vozilo pod vplivom alkohola. Med temi so zaradi vožnje pod vplivom alkohola trem motoristom vozila tudi zasegli, dvema so odredili strokovni pregled, v enem primeru zaradi suma na vožnjo pod vplivom drog. V nadzoru so ugotovili še 32 prehitrih voznikov.
Policisti so pred dnevi v sklopu poostrenega nadzora Maraton hitrosti zasegli pet vozil. V Šmarju in Ljubnem ob Savinji so voznikoma, ki sta vozila brez vozniških dovoljenj, zasegli kolesi z motorji. Na območju Celja, Šmarja pri Jelšah in Zreč pa še tri avtomobile, ker so bili vozniki za volanom brez vozniškega dovoljenja. Prav tako so v sklopu nadzora kaznovali voznika, ki je v Mozirju vozil pod vplivom drog.
SŠol
I
90,6 95,1 95,9 100,3
novi tedniki radio celie
VediAC? г l/wmoj I Vedno г iwmQj I
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno p o n u d d o
Sest razlogov, zakaj morate obiskati Kavarno in slaščičarno Vojničanka
Prvega junija bo minilo leto, odkar je vrata v Vojniku odprla Kavarna in slaščičarna Vojničanka. Vsi, ki je še ne poznate, jo najdete za zdravstvenim domom.
Zakonca Melisa in Simon Kobola sta velika ljubitelja sladic in sta si že od nekdaj želela imeti lastno slaščičarno. Selitev v Vojnik jima je dala dodaten navdih za odprtje in ustanovitev družinskega podjetja.
1.	Strežejo vam Alenkine slaščice
Melisa in Simon sta iz Ponikve pri Šentjurju, od koder prihajajo tudi čudovite Alenkine slaščice, ki jih izdeluje slaščičarska mojstrica Alenka Pisanec. Zakonca verjameta, da so za odlično sladico najpomembnejše kakovostne sestavine, zato sta se odločila, da bosta svoje goste sladkala z Alenkinimi slaščicami, tortami in sladoledi.
2.	Odlična terasa in lokacija
Če se peljete iz smeri Frankolovega proti Celju ali obratno, je Vojničanka odlična lokacija za sladkanje. Še bolje je, če se odločite za krajši pohod na bližnji hrih Sv. Tomaž in se ob koncu osvežite na prijetni terasi.
3.	Sladkanje brez greha - LCHF-sladice in sladoledi
LCHF-sladica je angleška kratica »low carb, high fat«, kar pomeni malo ogljikovih hidratov (sladkorja in moke) in veliko maščobe. V teh sladicah je bistveno manj sladkorja in moke ter več maščob (po možnosti zdravih) in beljakovin.
Povečano uživanje ogljikovih hidratov naj bi vodilo v povečanje teže in sladkorja v krvi, zato tovrstne sladice nekateri strokovnjaki priporočajo sladkornim bolnikom in tistim, ki želijo izgubiti kakšen kilogram.
Torej v Vojničanki se boste lahko sladkali z odličnimi LCHF-sla-dicami in sladoledi.
4.	Skrivnost Vojničanke - najboljša ledena kava
Večinoma poznamo ledeno kavo kot hladen kremast kavni napitek s sladoledom in smetano. Obstajata dva načina priprave: sveže kuhano še vročo kavo prelijte čez sladoled v kozarcu in pustite, da se raztopi v kavi, ali kuhano kavo najprej dobro ohladite. V drugem primeru sladoled bolj obdrži obliko in ga lahko iz kave počasi pojeste z dolgo desertno žlico. V čem je skrivnost Vojničankine ledene kave, ostaja njihova skrivnost. Zagotovo pa jih ljudje poznajo po tej sladici. Torej je vredno preveriti.
5.	Odličen kremast točen sladoled in druge sladice
Če ste ljubitelj kremastega točenega sladoleda, obiščite Vojničanko.
Privoščite si tudi sladoled z vročim sadjem, sladoledne tortice, banana split, sadno kupo, veganske sladice in sladoled ...
6.	Costadoro kava
Proizvajalec Costadoro kave predstavlja eno najuspešnejši podjetij v Italiji. Z več kot 150 milijoni postreženih vrhunskih kav letno
in s prisotnostjo v večkot 30 različnih državah,sije pridobila naziv odličnosti v svetovnem merilu.
Slirokovnjaki fariCostadoru izlairajo in dobavljajo kavo z najvišjo kakovostjo neposredna izdržav, kjer rastejo kavna zrna, da bi lahko svojim strankam ponudili najboljšo kavo. Praženje kave predstavlja ključen korakza zagotovitev izdelka aajboljše kakovosti, lui ustreza vsem kritenijem vonja in okusa.
Paeprosto, moratejo poskusiti v Vojničanki.
Pridelovalai lr .jjH visokokak<avoatnnga < paradižnika na grozdih, brez uporabe kemičnih pesticidov.

• Brez uporabe pesticidov •
GREDE TEŠANOVCI d.o.o., Tešanovci lc, 9226 Moravske Toplice, Slovenija, tel. številka: 041 942 818
Braslovče23,3314Bfaslovie E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net
ttmezad
Kme+ijsUa zadruga B^aslovce z.o.o.
Uporabljajte zdaj, plačajte kasneje
I Hitro in enostavno obročno odplačevanje do 24 mesecev | Brez skritih stroškov
Do 24 obrokov
T: 03 703 12 40
ZAPOSLOVANJE
17
frgotur
Poslovodja (m/ž)
(Šoštanj)
Od kandidata pričakujemo V. stopnjo izobrazbe poslovodske, kmetijske, trgovske ali ekonomske izobrazbe, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost vodenja poslovanja trgovine, pasivno znanje enega tujega jezika, računalniška znanja MS Office paketa, predvsem word, izpit za vožnjo z viličarjem je zaželen. Prijave zbiramo do 18. 6. 2020. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Čistilka (m/ž) (Prebold)
Od vas pričakujemo vsaj končano osnovnošolsko izobrazbo, doslednost, prijaznost, vestnost in pripadnost delodajalcu: Oseba mora biti urejena, zaupanja vredna, natančna in zanesljiva. Ponujamo vam zaposlitev za krajši delovni čas, 4-ure dnevno, zaposlitev za določen čas, možnost zaposlitve za kandidate s statusom invalida. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si.
Proizvodni delavec (m/ž)
(Arja vas)
Kratek opis del in nalog: izvajanje delovnih operacij skladno z navodili, posluževanje in upravljanje strojne opreme ... Mlekarna Celeia, d. o. o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 31. 5. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vzdrževalec (m/ž) (Arja
vas)
Kratek opis del in nalog: vodenje, nadziranje in vzdrževanje energetskih naprav in vzorčenje, izvajanje preventivnih in korek-tivnih vzdrževalnih del na opremi, napravah in zgradbah.. Mlekarna Celeia, d. o. o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 31. 5. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Natakar (m/ž) (Teharje)
Iščemo natakarja, čigar delo bo obsegalo predvsem strežbo »a la carte« ponudbe. Picikato, gostinstvo, trgovina, storitve, d. o. o., Teharje 21, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 20. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kontrolor na tehničnih
pregledih (Slovenj
Gradec)
Vaše zadolžitve bodo obsegale izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, podpisovanje in izpolnjevanje dokumentacije ... Avtoser-vis, d. o. o., Kidričeva ulica 4, 2380 Slovenj Gradec. Prijave zbiramo do 20. 6. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Razvojni inženir / konstrukter (m/ž) (Prebold)
Od vas pričakujemo izrazito razvojno usmerjenost, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, osredotočenost na rešitve, visoko motiviranost, osredotočenost, natančnost, visoko ali univerzitetno izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri, kandidati z delovnimi izkušnjami v proizvodnih podjetjih na področju razvoja izdelkov imajo prednost, obvladovanje programskih orodij, kot so AutoCAD, Solidworks ... Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost
Nabavni komercialist
(m/ž) (Šentjur pri Celju)
Glavni nalogi izbranega kandidata bosta naročanje blaga doma in v tujini, spremljanje zalog blaga, komunikacija z dobavitelji ... Delo za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesece, redno in stimulativno mesečno plačilo. FTA, d. o. o., Cesta Leona Dobrotinška 21a, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 18. 6. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Operater na SMD-stroju
(m/ž) (Šentjur pri Celju)
Glavne naloge izbranega kandidata bodo: operater na SMD-liniji, tehnološka priprava dela, tiskanje paste, priprava materiala, operiranje z delovnimi nalogi ... Delo za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesece, redno in stimulativno mesečno plačilo. FTA, d. o. o., Cesta Leona Dobrotinška 21a, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 18. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Knjigovodja (m/ž)
(Žalec)
Vaše zadolžitve bodo obsegale sprejemanje in izstavljanje knjigovodskih listin, materialno poslovanje in fakturiranje ... Easytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 19. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist (m/ž)
(Celje)
Delovni nalogi bosta načrtovanje in izvajanje prodajnih in nabavnih strategij ter aktivnosti, zbiranje, analiziranje in vodenje
in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž) (Prebold)
Zaželeno je aktivno znanje angleškega jezika, znanje še enega tujega jezika (nemškega) predstavlja prednost. Pričakujemo poznavanje prodajnih postopkov, vozniški izpit B-kategorije, višji nivo uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju prodaje, pogajalske in organizacijske sposobnosti, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja. Prednost imajo kandidati, ki so delali v podjetjih z mednarodnimi izkušnjami. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Lakirničar, upravljalec linije prašnega barvanja (m/z) (Prebold)
Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, natančnost, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe. Prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve in kandidati z 2
vseh potrebnih informacij in evidenc o dobaviteljih in kupcih, spremljanje in analiziranje cen na prodajnem in nabavnem trgu ... Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta
2,	3000 Celje. Prijave zbiramo do
3,	6. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vrtalec na stroju / bagerist (m/ž) (Žalec)
Pričakujemo najmanj IV. stopnjo izobrazbe, izkušnje pri upravljanju težke gradbene mehanizacije ... Ea-sytrans, d. o. o., Cesta ob železnici
4,	3310 Žalec. Prijave zbiramo do 19. 6. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Picopek (Teharje)
Iščemo picopeka ali picopeka pomočnika za delo ob vikendih, čigar delo bo obsegalo predvsem pomoč pri pripravi in izdelavi pic. V Pici-katu pečemo pice v krušni peči. Pripravljamo klasične in napoli-tanske pice. Picikato, gostinstvo, trgovina, storitve, d. o. o., Teharje 21, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 21. 6. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
letoma delovnih izkušenj na področju prašnega lakiranja. Pričakujemo pripravljenost za učenje na področju upravljanja lakirne linije, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si.
Posluževalec CNC-strojev (m/ž) (Prebold)
Od kandidata pričakujemo poklicno izobraževanje tehnične smeri (strojni mehanik), vsaj III. stopnjo izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Kontrojor kakovosti (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo strokovne izobrazbe, zaželene delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu, vozniški izpit B kategorije, osnovno znanje angleškega in nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in računalniškimi omrežji, osnovno poznavanje operacijskih sistemov. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. GEP Štalekar d.o.o., Mislinjska Dobrava 28 B, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu Več informacij na www. trgotur.si.
Prodajalec (m/ž) -oddelek gospodinjskih aparatov (Celje)
Od kandidatk in kandidatov pričakujemo poznavanje asortimana »mali in veliki gospodinjski aparati«. Harvey Norman Trading, d. o. o., Letališka 3d, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prevzemnik v Tehnično prodajnem centru (Slovenska Bistrica)
Od vas pričakujemo IV. oz. V. stopnjo izobrazbe, najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri prevzemu blaga, dobro poznavanje trgovskega blaga, odlično komunikacijo z dobavitelji, poznavanje dela z računalnikom. Inpos, d. o. o., Opekar-niška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Monter kuhinj (m/ž) (Ljubljana, Celje)
Iščemo monterja kuhinj ter ostalega pohištva. Manus, Radoš Kovačević s. p., Vešter 20b, 4220 Škofja Loka. Prijave zbiramo do
Vodja skladišča (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Pričakujemo končano vsaj VI. stopnjo ekonomske ali logistične smeri, zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom, vsaj 3 leta izkušenj na področju vodenja, poznavanje skladiščnih procesov, sposobnost vodenja večje skupine sodelavcev, organizacijske sposobnosti, odgovornost, natančnost, pripravljenost za sodelovanje in usklajevanje nalog s sodelavci. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu Več informacij na www.trgotur.si.
Manipulant v p/oizvodnji (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu)
Opis del in nalog: opravlja interni transport med fazo tiskanja, izse-kovanja, obtrgovanja, lepljenja in skladišča, opravlja transport blaga z viličarjem ali ostalimi transportnimi pripomočki (prerazporeja, nalaga, razlaga ...), prevzema blago in ga razporeja na za to določena mesta, sprejme liste zalog in kontrolira dejansko zalogo, če ni pravilna, obvesti nadrejenega, delovno mesto je primerno tudi za kandidate z invalidskim staležem ali s posebnimi omejitvami. Prijave zbiramo do 15. 6. 2020. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu Več informacij na www.trgotur.si.
21. 6. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja poslovalnice (m/ž) v Dipu Celje
Pričakujemo vsaj 2 leti izkušenj v prodaji ali izkušnje na podobnem delovnem mestu, komunikativnost in usmerjenost k strankam, računalniško pismenost ... Rutar marketing, d. o. o., Premrlova ulica 14, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 6. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Izkušen kuhar, kuharski pomočnik, pomoč v strežbi (m/ž) (Starše)
V svoj kolektiv vabimo sodelavce v gostinstvu: izkušenega kuharja in kuharskega pomočnika. Prosto je tudi delovno mesto v strežbi. Kandidate vabimo k prijavi tudi za to delovno mesto. Nudimo možnost nastanitve, k prijavi vabljeni kandidati vseh slovenskih regij. Gostilna Beno, Miha Premzl, s. p., Starše 90, 2205 Starše. Prijave zbiramo do 10. 6. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
@ MojeDelo.com
18
ŠPORT
O uspehih srednješolskega športa do prekinitve tekmovanj - Šolski center Celje
Še vedno uspešni, čeprav razdeljeni na pet šol
Tako kot na I. gimnaziji v Celju in Gimnaziji Celje - Center, ki smo ju uvodoma predstavili, tudi dijaki in dijakinje Šolskega centra Celje (ŠCC), vključno z njihovimi športnimi pedagogi, seveda obžalujejo, da jim je bila zaradi znanih razlogov odvzeta možnost nastopov na zaključnih spomladanskih tekmovanjih. Obenem priznavajo, da odmevnih dosežkov v ekipnih športih ni več toliko kot v preteklosti, kajti ŠCC tvori pet šol, ki morajo zdaj tekmovati samostojno.
DEAN ŠUSTER
Športno tekmovanje v šoli je koristno, zmaga in poraz pa imata smisel, če so dijaki telesno, socialno in pedagoško pripravljeni ter strokovno vodeni. Šport v šoli je dobra priložnost za druženje ter povezovanje šole, dijakov, staršev in klubov ter društev iz okolice. Tekmovanja so tako vez med šolskim in dru-
štvenim športom ter povezava med množičnimi in v kakovostni šport usmerjenimi programi, ki jih izpeljujejo nacionalne panožne zveze. Primer takšnega povezovanja sta novoletna turnirja Šolskega centra Celje v nogometu in odbojki ter nacionalni projekt Šolska športna tekmovanja. Tekmovanja so sestav-
ni del in nadgradnja šolske športne vzgoje in interesnih dejavnosti. Potekajo stopenjsko: medrazredna in medšolska tekmovanja, področna (predtekmovanje, finale) in državna (četrtfinale, polfinale in finale).
Z zadnjim odstavkom so v ŠCC povzeli bistvo srednješolskega športa.
& o. m
Odbojkarji Marko Senica, Tilen Fon, Svit Jesenk, Filip Pikš, Nejc Sirše, Luka Demšar, Peter Kočevar, Florijan Plankl, Miha Čakš Miha, Lovro Janc, Gregor Špan, Rok Obreza in Jan Pavlič
Nadaljujejo tradicijo ekipnih uspehov
Na Gimnaziji Lava že vrsto let sledijo ciljem in smernicam vrhunskega, predvsem pa šolskega športa. V šolska tekmovanja želijo vključiti več mladih, ki niso del klubskih tekmovanj. Prav tako spodbujajo svoje vrhunske športnike, tudi reprezentante, da se vključujejo v različna tekmovanja. Prav oni so vzor in spodbuda ostalim. V organizacijo in izpeljavo tekmovanj želijo pritegniti dijake, pedagoške delavce in predstavnike društev. V tem duhu so se v tem šolskem letu udeležili številnih področnih in državnih tekmovanj, na katerih je nastopilo 54 njihovih tekmovalcev. V sklopu Šolskega centra Celje so se več kot desetletje vključevali v projekt ŠKL, kjer so posegali po najvišjih mestih v košarki in odbojki. Po vzpostavitvi drugačnega modela tekmovanj v zadnjih letih, kjer vsaka šola nastopa samostojno, so največje uspehe dosegali v rokometu, odbojki in košarki. Rokometašice so bile večkrat državne prvakinje, odbojkarji in košarkarji so večkratni udeleženci četrtfi-nalnih in polfinalnih turnirjev v državnem prvenstvu. Tudi med nekaterimi posamičnimi športnimi panogami imajo tekmovalce, ki posegajo po najvišjih mestih. Tako imajo letos Leona Geršaka, ki je postal državni podpr-vak v badmintonu. V preteklih letih so jih navduševali judoisti, plezalci, plavalci, strelci ...
Boksar, tekvondoistka, atlet ...
V Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Celje (SŠSDL) z dijaki in dijakinjami nastopajo v številnih moštvenih in individualnih športnih panogah na šolskih tekmovanjih. Vidnejših rezultatov v tem šolskem letu niso dosegli, so se pa z dijaki uvrstili na finale področnega prvenstva v malem nogometu, kjer so zasedli četrto mesto. Ker sta glavna cilja športa druženje in skrb za zdrav razvoj telesa in duha, so ponosni na vse dijakinje in dijake, ki se udeležujejo šolskih tekmovanj. Prepoznaven obraz šole je Begaj Florjan, ki se izobražuje za poklic avto-serviserja. Njegova športna ljubezen je boks. Lani je bil državni prvak v kategoriji do 75 kg. Pri Olimpijskem komiteju Slovenije je kategoriziran kot perspektivni športnik. Ema Mešič je dijakinja prvega letnika . Od leta 2010 se ukvarja s tekvondo-jem. Članica Taekwon-Do kluba Sub iz Braslovč je leta 2018 opravila izpit za črni pas I. DAN. Leto prej je na evropskem prvenstvu v Liverpoolu osvojila zlato medaljo v borbah med starejšimi kadetinjami do 45 kg. Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Minsku je bila tretja. S ponovnim naslovom državne prvakinje si
Blaž Pusovnik
je priborila nastop na letošnjem evropskem prvenstvu v Pragi, ki je odpadlo. Blaž Pusovnik je dijak prvega letnika logistične usmeritve. Član Atletskega kluba Velenje je na državnem dvoranskem prvenstvu za mlajše mladince osvojil tretje mesto v teku na 800 m.
Foto: ŠOLSKI CENTER CELJE
Rokometašice Lela Polak, Mia Oparanovič, Mia Sara Leskošek, Hana Blagotinšek, Nejka Tlakar, Daša Zamernik, Dajana Vignjevič, Neža Četina in Neža Herodež
Nogometaši Aljaž Klavžar, Žan Luka Mravlak, Žiga Podkrižnik, Luka Volk, Nejc Rudež, Matija Kolman, Andraž Zupanc, Matevž Žula, Rok Hrustelj, Aljaž Moljk, Žiga Moljk in Urh Videčnik
Ema Mešič
ŠPORT
19
Pripomoček za treninge plezanja, imenovan fingerboard
Vsaj 30 s statusom športnika
V Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC zelo podpirajo vse športne dejavnosti dijakov. V vsakem šolskem letu ima status športnika od 30 do 40 dijakov iz različnih športov. Največ jih je vedno nogometašev, sledijo košarkarji. Letos imajo v 1. letniku pet dijakov iz Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Profesorja športne vzgoje Igor Is-tenič in Barbka Dvoršek skrbno bdita nad njimi. Z njimi sestavljata šolske športne ekipe, ki se kljub majhnosti šole (šola izobražuje v letošnjem šolskem letu 283 dijakov, od tega 193 v štiriletnih tehniških programih in 90 v triletnih in dveletnih poklicnih programih) vsako leto udeležijo šolskih športnih tekmovanj in se
Nogometaši, odbojkarji, lokostrelec ...
V Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC so izstopali nogometaši in odbojkarji. Dijaki so v predtekmovanju področnega prvenstva v dvoranskem nogometu zasedli drugo mesto in se uvrstili v polfinale področnega prvenstva. Tam so premagali I. gimnazijo v Celju ter Gimnazijo in ekonomsko šolo Trbovlje. V finalu področnega prvenstva so bili boljši od Šolskega centra Slovenske Konjice in Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko. Uvrstili so se v četrtfinale državnega prvenstva, ki pa ni bilo odigrano. V ekipi so bili Tomi Gobec, Gašper Ko-ritnik, Valentin Fišer, Miha Turnšek, Rok Posteržin, Jan Kodelič, Sead Vezaj, Lovro Maj er, Rok Jazbec, Maks Mikša, Ardit Vezaj in Tilen Hvala. Odbojkarji so najprej zmagali na predtekmovanju področnega prvenstva, na finalnem turnirju so osvojili tretje mesto. V četrtfinalu državnega prvenstva so v Mariboru premagali SŠ Slovenska Bistrica in nato v odločilni tekmi še II. gimnazijo Maribor. Polfinale državnega prvenstva je bilo v Ljutomeru, kjer so premagali Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer in III. gimnazijo Maribor ter se uvrstili v finale državnega prvenstva. Igrali so Anže Marovt, Vito Sorčan, Aljaž Vodovnik, Žak Pšaker, Luka Miser, Žiga Zupan, Jošt Rotovnik in Mihai Turcu. Polfinale državnega prvenstva v odbojki na mivki je bilo že v začetku oktobra. Pšaker, Miser, Sorčan, Vodovnik, Marovt in Domen Kotnik so po štirih zmagah izgubili tekmo za prvo me-
enakovredno kosajo z drugimi šolami v regiji. Na področnih prvenstvih je šola letos z ekipami sodelovala v rokometu, košarki, nogometu in košarki 3x3, posamezniki pa so se udeležili državnih tekmovanj v streljanju in plezanju. Da je skrb za športno dejavnost srednješolcev nujna za spodbujanje osebnostnega razvoja in kasnejšo izbiro zdravega načina življenja, se vodstva gradbenih šol v Sloveniji zavedajo že desetletja. Zato v okviru Skupnosti srednjih gradbenih šol Slovenije vsako leto izvedejo srečanje in tekmovanje, imenovano Gradbenia-da. Dijaki tekmujejo v znanju in športnih disciplinah in se nanje pripravljajo celo šolsko leto. Srednja šola za gradbeništvo
in varovanje okolja se lahko pohvali z odličnimi uspehi v različnih športnih panogah. Vsa leta je v šolo vpisanih veliko dijakov, ki se ukvarjajo s plezanjem. Zato so po nakupu CNC-lesnoobdelovalnega stroja izdelali pripomoček za treninge plezanja - fingerboard. Lepe izdelke iz lipovega lesa podarjajo dijakom. Dijaki šole že vrsto let pomagajo pri izvedbi mednarodnega namiznoteniškega prvenstva za športnike invalide v Laškem kot pobiralci žogic. Šola je ponosna, da je spremljala v srednješolskem obdobju nekaj vrhunskih športnikov, judoista Roka Drakšiča in Davida Štarkla, rokometaša Matica Verdinka, nogometaša Kenana Fatkića, košarkarja Luko Lapornika.
Odbojkarsko moštvo
sto proti II. gimnaziji Maribor. Državno srednješolsko tekmovanje v badmintonu je bilo na Dvojezični srednji šoli Lendava, Dejan Zorenč je med nelicenciranimi tekmovalci osvojil 3. mesto. Atleti so bili na področnem prvenstvu drugi. Ivan Janez Janežič, Andrej Motoh, Rok Zdovc, Jan Steblovnik, Antonio Babič, Matej Krivec, Jan Šanca, Uroš Kukovič, Luka Hohnjec, Žiga Korošec, Domen Orož, Rok Jazbec, Anže Poček in Artan Bytyqi so se uvrstili v finale državnega prvenstva, kjer so zasedli enajsto mesto. V Gradcu pri Krškem je bilo zunanje državno prvenstvo v lokostrelstvu. V kategoriji sestavljeni lok je zmagal Tim Jevšnik. Na kadetskem svetovnem prvenstvu je bil četrti. Z uspehi v državnem merilu sta se izkazala tudi karateist Tim Valner in boksar Gal Šepic.
Tim Jevšnik
Odbojkarji, strelca, šahist
V Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠCC so odbojkarji Kristjan Herodež, Urban Fužir, Jože Strožer, Tit Jelenko, Jošt Rotovnik, David Pušelc in Tan Planinšek osvojili prvo mesto na področnem prvenstvu, na četrtfinalnem turnirju državnega prvenstva, kjer so igrali še Jan Pamič, Jakob Jan in David Vehovar, so bili drugi. Na področnem tekmovanju v strelstvu je bil Timon Lukež drugi z zračno pištolo, Nik Matek je bil tretji s serijsko puško. Šahist David Brinovec je v februarju na odprtem prvenstvu Gradca (Avstrija) pridobil naziv mojstra Fide. Na srednješolskem posamičnem državnem prvenstvu je bil četrti. Na svetovnem prvenstvu je v svoji starostni kategoriji osvojil peti mesti v pospešenem in hitropoteznem šahu. Ima priznan status perspektivnega mladinca za obdobje 2020-2022 po kriterijih Olimpijskega komiteja Slovenije. V šoli se z radostjo spomnijo svojih nekdanjih dijakov, nogometaša Janeza Piška, rokometaša Aleša Pajoviča, judoistov Klemna Ferjana, Roka in Tonija Drakšiča, Matjaža Trbovca in Davida Špilerja, lokostrelca Jake Jagra, gorskega tekača Nika Mernika, atleta Roberta Rennerja, drsalca Andraža Breznika ...
NA KRATKO
Srabotnik le za Kauzerjem
Tacen: Na savskih brzicah so ob varnostnih ukrepih izpeljali prvo slalomsko tekmo v letošnjem letu. Med kajakaši je bil najhitrejši Peter Kauzer. Za njim je 67 stotink sekunde zaostal Celjan Martin Srabotnik. Slednja sta bila edina med kajakaši, ki sta obe vožnji opravila brez kazenskih sekund. Progo je malenkost hitreje kot Hrastničan odpeljal tekmovalec domačega kluba Žan Jakše, a sta ga zmage stali dve kazenski sekundi. Boj za eno olimpijsko vozovnico bo torej še dolgotrajen, zanimiv in napet.
Obe prvenstvi v Celju
Ljubljana: Upravni odbor Atletske zveze Slovenije je potrdil koledar tekmovanj. Prva tekma bo 31. maja v Radovljici. V soboto in nedeljo, 4. in 5. julija, bo prva velika članska tekma; v Ljubljani bo atletski pokal Slovenije. Državno posamično prvenstvo bo 25. in 26. julija v Celju. V knežjem mestu bo 12. in 13. septembra tudi ekipno državno prvenstvo. Teden kasneje bo v Romuniji balkansko prvenstvo. To bo po odpovedi evropskega prvenstva največje tekmovanje za naše atlete v tej sezoni. Naša najboljša skakalka s palico, atletinja celjskega Kladivarja Tina Šutej, in njen trener Milan Kranjc prvi nastop načrtujeta v Ljubljani v začetku julija.
Mazej iz Velenja v Celje
Celje: Novi član Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško je 21-letni Tadej Mazej. Igra na levem krilu, v preteklosti je nastopal za Gorenje. Zelo uspešno je zastopal barve tako kadetske kot tudi mladinske reprezentance Slovenije, s katero je dosegel najodmevnejši rezultat leta 2018. Takrat je z ekipo osvojil zlato medaljo na evropskem prvenstvu do 20 let v Celju. S celjskim klubom je Mazej podpisal triletno pogodbo.
Trije iz celjskih klubov
Ljubljana: Slovenski rokometni reprezentanti so v torek opravili prvo skupno vadbo po izbruhu pandemije. Pod vodstvom Ljubomirja Vranješa sta trenirala dva člana Celja Pivovarne Laško, levo krilo Tilen Kodrin in krožni napadalec Kristjan Horžen. Zgledu bo jutri sledila ženska izbrana vrsta. Selektor Uroš Bregar je na trening povabil devetnajst igralk, ki bodo tedaj v Sloveniji in jim zdravstveno stanje dovoljuje sodelovanje. Med njimi je tudi članica celjskega kluba Z'dežele Jasmina Pišek.
Odbojkarji sede avgusta v Šempetru
Ljubljana: Slovenska moška reprezentanca v odbojki sede bi morala junija nastopiti na evropskem prvenstvu B-divizije v Šempetru. Iz evropske zveze so sporočili, da bo tekmovanje od 21. do 24. avgusta. Reprezentance bodo v Slovenijo prišle s svojimi avtobusi, prebivale bodo v ločenih namestitvah, druženja in dejavnosti ne bo, igralci in igralke se bodo srečali le na igrišču.
Zmaga Celja, poraz Rudarja
Celje: Nogometaši Celja so odigrali prvo prijateljsko tekmo. Na svojem štadionu so gostili polfinalista pokala NZS Radomlje. Boljši so bili z 2:1. Tekma je trajala dvakrat po 60 minut. Gola sta za zmagovalce dala Luka Kerin in Jakob Novak. V soboto se bodo Celjani doma pomerili še s kranjskim Triglavom. V prvoligaškem obračunu sta se pomerili ekipi Mure in Rudarja. Velenjčani so doživeli poraz s 4:2. Strelca sta bila Elvedin Džinić in Aljaž Krefl. Trener Domen Beršnjak je pogrešal nekaj poškodovanih igralcev, manjkali so Pljava, Stopajnik, Pušnik, Lovenjak in Petrovič. Rudar sta zapustila 32-letni vezist Mislav Anđelković in 25-letni branilec Leo Ejup. (DŠ)
MALI OGLASI/INFORMACIJE
Kaj vse si lahko naročite in vam dostavijo na dom?
Ponujamo vam seznam restavracij, picerij in trgovin, ki nudijo možnost spletnega nakupovanja ali telefonskega naročila z varno dostavo na dom ali varnim prevzemom. Nakupujete enostavno iz domačega naslonjača. Obiščite spletni strani Novega tednika in Radia Celje.
Pizzerija Picikato
Prevzem hrane v piceriji ali dostava na dom 03 541 10 10
Kmetija Flis
Prevzem na kmetiji ali dostava na dom (mleko, mlečni izdelki, jajca in drugo) darja.cetina@gmail.com
Metrob Ljubečna
Dostava na dom (gnojila, substrati in drugi dodatki za vrt, rože in trato) info@metrob.si
tačka
veterina & trgovina
tO
s
Veterina in trgovina Tačka Šentjur
Dostava hrane, priboljškov, šamponov in zdravil brez recepta za živali 041 618 772
ali sentjur@tacka-veterina.si
Slaščičarna in pekarna Rolca
Varen prevzem pekovskih izdelkov 041 505 075 ali 070 866 700
Vihar - trgovina in diskont
Dostava na dom (sadje in zelenjava, meso in mesni izdelki, pijače ter vsa druga živila ter čistila in higienski pripomočki)
www.trgovina.hrib.si
MITSUBISHI space-star 1,6, letnik 2003, z vso elektro opremo in s klimo, zelo ohranjen, prodam za 850 EUR. Telefon 031 849203.	416 OSEBNI avto Opel astra, letnik 1997, abs, prvi lastnik, garažiran, zelo dobro ohranjen, prevoženih 101.490 km, prodam. Telefon 041 324-009. 430
STROJI
I	pi'ZZ&VlU'
leiaiui
o3
PRODAM
Picerija Verona
Prevzem hrane v piceriji ali dostava da dom 070 409 510
TRAKTOR Kubota 4 x 4, 24 KM, zelo ohranjen, ima inverter, letnik 1999, prodam. Telefon 031 649-203.	416
INDUSTRIJSKI likalni stroj znamke Bosch, širina 1 m, ugodno prodam. Telefon 031 687-043.	418
TRAKTORJA Ursus 35 in Deutz 48 torpedo, v dobrem stanju, prodam. Telefon 070 738-979.	423
POSEST
PRODAM
Proizvodnja Storitve Trgovina
Zgornja Rečica 81, 3270 Laško PE: Bežigrajska cesta 4 d, 3000 CELJE
Objavljamo prosta delovna mesta za
MONTAŽER STROJEV IN NAPRAV
M/Ž (PE CELJE) 2 delavca.
Vsaj pet let delovnih izkušenj na področju vzdrževanja ali strojegradnje.
Od kandidatov pričakujemo ročne spretnosti, dobro branje delavniških risb, komunikativnost.
Vozniški izpit B kategorije.
Zaključena IV stopnje poklicne smeri, alternativa V. stopnja strojne smeri.
Nudimo zaposlitev za nedoločen čas, s poskusno dobo 3 mesece.
Prijave sprejemamo do 25.6.2020.
Vrtnarstvo Valner
Prevzem na vrtnariji ali dostava na dom (sadike zelišč, zelenjave, okrasnega cvetja in trajnic) 031 535 978, www.valner.si
KMETIJSKO zemljišče, velikost 607 m2, 350 m2 je obdelovalne površine, ostalo travnik, prodam. Telefon 031 890-183 ali 031 838-499, po 19. uri.
428
ODDAM
PISARNO v Celju, Razvojni center, velikost 30 m2, oddamo ali prodamo. Možen tudi najem z odkupom. Telefon 041 807-060.
415
KOŠNJO v okolici Šentjurja, 0,7 ha, oddam. Telefon 041 523-268.	p
radio celie
ŽIVALI
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.	p
PAŠNO telico, pasma ls/lim, brejo 5 mesecev, mirno, vredno ogleda, prodam zaradi prostorske stiske. Okolica Vojnika. Telefon 041 785-335.	421
TELIČKO brezrožno limuzin, staro 5 mesecev, težko 220 kg, za 600 EUR in bikca lisastega limuzin, starega 6 mesecev, težkega 250 kg, prodam za 630 EUR. Telefon 041 914-286.	424
MLADE kozličke, za nadaljnjo rejo, in kozo z mladičem prodam. Telefon 041 563-725.
425
TELICO ls/lim, težko 500 kg, prodam. Telefon 070 882-415.	426
TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, težko približno 600 kg, prodam. Telefon 031 683-810.	š 7
spo"rt@nt-rcTsT
Meko
Dostava na dom (ekološka in druga gnojila ter dodatki za vrtnarjenje) 041 353 604 ali info@meko.si
Alenkine slaščice
Dostava tort, sladic in sladoledov 040 857 137
CINKARNA
www.cinkarna.si
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni, ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni.
V SPOMIN
2. junija mineva leto žalosti, kar nas je zapustil naš dragi
ANTON PECNIK
Hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoči: vsi njegovi
KUPIM
PITANE krave in telite za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj+ davek. Telefon 040 647-223.	p
DEBELE, suhe krave in telice, kupim. Plačilo takoj+ DDV. Telefon 041 653-286. š eo
KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 832-520.	427
ZAHVALA
Umrla je draga sestra in teta
JOŽICA DROBNAK
z Ostrožnega pri Ponikvi
Ob slovesu se iskreno zahvaljujemo gospe Marjani in vsem, ki ste ji v času njenega življenja, ko se je bojevala
z boleznijo, nesebično pomagali. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali sveče in za svete maše. Hvaia gospodu župniku Alojzu Kačičniku za opravljen obred, gospe Marjeti za ganljiv govor ter pogrebnima službama Gekott in Zagaj-šek za korektno opravljene storitve.
Žalujoči: sestri Štefanija in Majda z družinama
www.posta.si
Spoštovani uporabniki poštnih storitev,
pošta 3220 Štore bo s 1. julijem 2020 pričela poslovati kot pogodbena pošta na istem naslovu.
Delovni čas pogodbene pošte 3220 Štore:
ponedeljek, torek, četrtek, petek:
8.00-16.00,
sreda:
10.00-18.00,
sobota:
8.30-11.30.
Ob nedeljah in praznikih bo pošta zaprta.
Pošta 3252 Rogatec bo s 1. julijem 2020 pričela poslovati kot pogodbena pošta na istem naslovu.
Delovni čas pogodbene pošte 3252 Rogatec:
ponedeljek, torek, četrtek, petek:
8.00-16.00,
sreda:
10.00-18.00,
sobota:
8.30-11.30.
Ob nedeljah in praznikih bo pošta zaprta.
Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako
kot na običajni pošti:
•	oddate pisemsko pošiljko ali paket,
•	prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti,
•	vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa Nove KBM ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, Diners Club in Visa,
•	kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice,
•	pravne osebe, ki imajo TRR pri Novi KBM, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu,
•	storitve Športne loterije (srečke, stave...) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve.
PRODAM
1001 vina jurka, izabela in žganje sadjevec prodam. Telefon 031 806-041. 4M
KUPIM
SLAMO z njive kupim v času žetve. Telefon 031 228-276 .	413
OSTALO
PRODAM
SUHA bukova drva, na paleti dolžine 25,33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132.	p
DVE cisterni za vino, 2501, stiskalnico in el. črpalko za škropljenje s cevmi in sodom, ugodno prodam. Telefon 041 879-988.
420
MOTORNO žago Graphite, še v garanciji, in dva hrastova soda prodam. Telefon 031 733-965.	412
JARKICE, rjave, na začetku nesnosti, bomo prodajali od 25. maja naprej. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. V prodaji visoko kvalitetna krmila za piščance in kokoši. Farma Roje pri Šempetru, telefon (03) 700-1446.	p
KOSILNICO Alko, greben 80 cm, kiper prikolico za vrtni traktor, vrtno kosilnico in kolo na 10 prestav prodam. Telefon 070 612-705.	429
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO delavca. Informacije na 041 929476. Ivan Krančič, s. p., Trnovec 11,3332 Rečica ob Savinji.	n
Poroke
Celje
Poročili so se: Maja BREZNIK in Simon AŠKERC, oba iz Brezove, Marija MALGAJ in David VREČKO, oba iz Ljubljane.
Smrti
Celje
Umrli so: Milan KAČIČNIK iz Celja, 81 let, Marijana JA-VERŠEK iz Celja, 98 let, Kata PILIH iz Celja, 94 let, Franc TERŽAN iz Celja, 79 let, Bogomir ORTER iz Prebolda, 77 let, Vida ARNŠEK iz Žalca, 85 let, Jasna DRGAJNER iz Celja, 54 let, Ivan GRIVIČiz Celja, 72 let, Stanislav JAGER iz Prebolda, 90 let, Pavla ŠKULJ iz Gornjega Grada, 73 let, Jožef MOZETIČ iz Celja, 74 let.
Šentjur
Umrla je: Elizabeta LESKO-VAR iz Šibenika, 80 let.
Laško
Umrl je: Jože MAJCEN iz Laškega, 88 let.
Velenje
Umrli so: Stanislav VANOV-ŠEK iz Velenja, 73 let, Branko FAKIN iz Velenja, 57 let, Silvester VRCKOVNIK iz Topolšice, 84 let.
Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Bolečine težke si prestal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, tasta in dedija
RAJMUNDA - RAJKA EMANA
iz Griž (9. 2. 1937 - 16. 5. 2020)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja ter darovane sveče in cvetje. Prav lepa hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen obred. Prav tako se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica. Hvala pogrebni službi Ropotar in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, gospodu Dragu Kolarju za sočutne besede ob slovesu ter pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje ob slovesu.
Vsi njegovi najdražji
Vsi imamo na nebu nekoga, ki se dotika oblakov. A bi dali vse, da bi vsaj enkrat slišali glas njegovih korakov. Pogrešamo te!
V SPOMIN
Mineva pet let, kar nas je zapustil ljubi sin
JERNEJ ZGAJNER
(22. 4. 1983 - 30. 5. 2015)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Borbe težke si prestal, zdaj pogumno si svoj boj predal.
ZAHVALA
V 94. letu nas je zapustil oče, stari ata in pradedek
TONČEK TOVORNIK
iz Šentvida pri Planini (1. 4. 1927 - 16. 5. 2020)
Vsem, ki ste ga obiskovali in pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
22
OBVESTILA, SERVISNE INFORMACIJE
Zdravstvene ustanove
novi tedniki! radio celje
Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronovirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati, nekatere znova delujejo. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki poslujejo, s spremljajočimi servisnimi informacijami.
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE,
KI NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE:
■ nastanitve (hoteli)
-	zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže itn)
-	športno-rekreacijske (določene še vedno ne, preverite na spletu pri ponudnikih)
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI DELUJEJO:
-	nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja
-	vse trgovine in trgovski centri
-	javni potniški promet
-	lekarne
-	bencinski servisi
-	banke
-	pošte
-	dostavne službe
-	trafike in kioski za prodajo časopisov in revij
-	tehnični pregledi
-	frizerske, kozmetične, pedikerske
-	gostinski lokali
-	kulturne ustanove (knjižnice, muzeji, galerije)
-	storitve iger na srečo
-	vrtci in šole (prva triada in maturanti)
-	kinematografi (od 1. 6.)
-	kulturne ustanove (gledališča od 1. 6.)
Splošna bolnišnica Celje in zdravstveni domovi zaradi sproščanja ukrepov delujejo po ustaljenem načinu kot pred epidemijo. Kakšni varnostni ukrepi in morebitne omejitve pri tem veljajo, bolnišnica in posamezni zdravstveni domovi objavljajo na svojih spletnih straneh.
Komunalne storitve
Odvoz odpadkov
Nemoteno je izvajanje vseh dejavnosti. Z 18. majem ponovno odpirajo poslovne prostore Simbia tako na Teharski cesti 49 kot Bukovžlaku 30 na Teharjah. Za uporabnike storitev in poslovne stranke. Ker nevarnost širjenja virusa še vedno obstaja, je v notranjih prostorih obvezno ohranjati fizično razdaljo, skrbeti za higieno rok ter uporabljati maske.
Energetika Celje
Upravna stavba v Smrekarje-vi ulici 1 v Celju je zaprta.
V primeru okvar ali težav pri dobavi toplote ali zemeljskega plina pokličite na dežurne številke:
KJER ZNANI POKAŽEJO
SVOJ PRAVI OBRAZ
MAJA KEUC
ŠLA SEM SKOZI CENTRIFUGO VSEGA
BILL GATES
MILIJARDER, KI JE NAPOVEDAL PRIHODNOST
JERCA LEGAN CVIKL IZOSTRENO OKO ZA PERFEKCIJO
EVROVIZIJA LETOS ODPADE ŽAL ALI ŠE DOBRO?
ZVEZDNIŠKE USODE POZNA MATERINSKA SREČA
VSAK TRETJI ČETRTEK V MESECU
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
od ponedeljka, 1. 6. 2020, v času uradnih ur (7.00-15.00)
SPREJEMAMO SPET NA SEDEŽU PODJETJA (Prešernova ulica 19, Celje).
ŠE VEDNO JIH LAHKO POŠILJATE TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
t
Dežurna služba - zemeljski plin 041 633 453
Dežurna služba - daljinsko ogrevanje 051 230 771
Stranke prosijo, naj ostale zadeve urejajo po telefonu (centrala 03 425 33 00) ali po elektronski pošti info@energetika-ce.si.
Vodovod in kanalizacija
JP VODOVOD-KANALIZACIJA CELJE
Do nadaljnjega sta za uporabnike zaprti upravna stavba podjetja na Lavi 2a in Centralna čistilna naprava Celje v Tremerjah. Dosegljivi so po tel. 03 42 50 300 in po e-pošti info@vo-ka-celje.si.
Delovanje upravnih enot in pravosodja
Upravno poslovanje bo še naprej po sistemu naročanja strank (kadar je to le mogoče oz. kadar je upravno storitev mogoče izvesti
brez prisotnosti stranke). Še vedno velja usmeritev, da stranke vloge upravni enoti posredujejo bodisi po klasični ali po elektronski poti (portal eUprava). Gibanje strank v prostorih upravnih enot je nadzorovano, stranke se obravnava posamično, med njimi se vzdržuje primerna razdalja. Tako pri strankah kot pri uradnikih je v primeru nujne obravnave več strank naenkrat (npr. ustna obravnava, izvajanje tehničnega pregleda objekta, urejanje GERK, sklepanje zakonske zveze ...) potrebna uporaba zaščitnih mask.
Veljavnost vozniških dovoljenj, ki so potekle v času od 18. marca 2020 do 17. maja 2020, je podaljšana do 30. junija 2020. Prav tako je do tega datuma podaljšana veljavnost izkaznic o vozniških kvalifikacijah.
Vsa sodišča lahko od 5. 5. 2020 opravljajo naroke, odločajo in vro-čajo sodna pisanja tudi v zadevah, ki ne štejejo kot nujne. Sodišča lahko našteta dejanja opravljajo na način, s katerim je zagotovljeno varovanje zdravja in življenja ljudi ter preprečeno širjenje virusne okužbe, in v skladu s pogoji, določenimi v tej odredbi in v drugih ukrepih, ki jih na podlagi te odred-
be določi predsednik Vrhovnega sodišča.
Telefonske številke in elektronski naslovi so dostopni na spletnih podstraneh sodišč.
Vstop v notarsko pisarno je dovoljen ob predhodni najavi, zato je potrebno, da se stranka za obisk v notarski pisarni predhodno najavi po telefonu ali z notarsko pisarno komunicira prek elektronske pošte.
Zbiranje ljudi na javnih krajih
Z 18. majem je začel veljati Odlok o začasni splošni omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih. Odlok dopušča zbiranja do 50 ljudi, če je mogoče zagotoviti minimalni stik med ljudmi v skladu s sprejetimi navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pri organiziranem zbiranju ljudi (npr. javne prireditve) mora organizator zagotoviti ukrepe NIJZ in tudi poskrbeti, da bodo ljudje te ukrepe spoštovali.
Še vedno pa so začasno prepovedana zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih, pri katerih ni
S
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 28. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev)
Petek, 29. maj
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 30 maj
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 31. maj
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi;
8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 1. junij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00
Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek, 2. junij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika;
17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda, 3. junij
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
OBVESTILA,SERVISNE INFORMACIJE
mogoče? preprečiti minimalnih stikov med ljudmi teer zagotoviti izvajanje ukrepov NIJZ (na primer zbiranja, na katerih se predvoja žiua ali mehanska glaaba za ples, pri katerih ljudje aktivno sodelujejo in zaradi narave zbiaaaja ni mogočezagotoviti zadostne razdulje med ljudmi, na orimer veselice, koncerti, na katerih ljudje aktivno sodelajejo s plesom, oreanizirana zbiranja, na katerih zcradi naraue zbiranja ali programa ni mogoče zagotoviti in spottovati predpisanih naeodil in priporočil).
Urav rako so začasno prepovedana vsa zbiranja ljudi, ki so prepovedana z drugimi odloki Vlade Republike Slovenije. Tako je na primer z Odlokom o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji prepovedano zbiranje ljudi v diskotekah in nočnih klubih ter zbiranje ljudi zaradi izvajanja aktivnosti ali programa na ali v vodi. Prisotnost gledalcev na športnih tekmovanjih ni dovoljena e Odlokom o začaonihpogojih za izvajanje športne dejavnosti. Prav tako so prepovedana vsa zbiranja na javnih krajih in mestih, če se zbira več kot 50 ljudi.
Strokovno utemeljenost bo Vlada Republike Slovknije uga-tavljala vsakih bedem dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odločila, da se ti ukrepi uporabljajo še naprej, ali pa bo ukrepe sjjremenila oziroma odpravila ter o trm obvostila Državni zbor in javnost.
Za ugotavljanje prekrškov in izrekanje glob za prekrške po tem odloku je pristojen organ na podlajgi zakona, ki ureja nalezljive bolezni. Nadzor nad izvajanjem tega odloka je v pristojnosti inšpekcijskih služb in policije. Če pri opravljanju svojih nalog; vpoklicmn pripadnik (Civil, ne zaščite ealeti na kršitve iz tega odloka, ki jih ne more preprečiti oziroma prekiniti z opozorilom. o kršitvi nemudoma rrbvesri najbližjo policijsko postajo.
ШП7Г
muzej novejšezgodovinelcelje
FOTOGRAFIRANJE V FOTOATELJEJU INGALERIJI PELIKAN
Podarite posebno doživetje v edinem- steklenem fotogoarskem ateljeju pri nas. Fotografije bomo s sodobnimi fotografskimi tehnikami oplemenitili s pridihom nostalgije.
Ker so fotografije lahko odlično drrilo, smo cripra'vili tudi darilne bone!
Informacije: (0)3 428 64 28 www.muzej-nz-ce .si
Psihosocialna pomoč:
Psihosocialna pomoč je na voljo v Zdravstvenem domu Celje : psihologinja Maruša Naglič je dosegljiva odponedeljka do petka, od 7. do -5. ure, po telefonu 051 636 19° in elektronski pošči marusa.naghc@zd-celje.si; za rtarše, otroke in mladostnike: Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Celje, T: 03 543 4323 ali e.pošta: cdzom@zd-ce-lje.si, vsak delovni dan, od 7.30 do 14.30;
Psihosocialno pomoč nudi tudi Javni zavod Socio: psihologinja in logoterapevtka Tanja Peček je Zosegljlva po telefonu 031 350 344:, in sicer vsak delovni dan, med 10, -n 13, uro ter med 15. in 18. uro.
Dnevni center Slovenrkiga združenja za duševno zdravje - Šent Celeia Celre je alo nadaljnjega zaprt, oba zaposlena (svetovalka Nives Kodela in mentor Želj ko Zule) pa rta vsak eelovni dan dosegliiva po telefonu in elektronski podti. Pomoč v obli, ki pogovora je za ljudi v stiski na voljo med 9. in 13. uro po telefonu (03) 428 88 91 in elektronfki pošti: nives.kodela@dc.sent.si, zeljko.zule@dc.sent.si.
Kulturne prireditve
TOREK,2.6.
18.00 Amfiteater na Velenjski promenadi
Večeo v amfiteatru: Konovski haamonikarjj
vstop prost
V Muzejunovejše zgodovine Celje
si lahko vsak dan v odpiralnem ččasu kgledate stalno razstavo o živpenju Celja in Celjanov v 20. stoletju Živeti v Celju, razstavi v edinem slovenskem Otroškem muzeju Hermanov brlog - stolno Brlog igreč in novo občasno Več kot barve ter občasno razstavo Kultuco ljudstvu!, posvečeno 100-letnici kulturnega društva Svoboda Cel-e. V Fotoateljeju in galeriji Pelikan pa si lahko po pzedhodni najavi ogledate novo občasno razstavo Pelikanovih portretov Obrazi in občasno razstavo Fo-tohiša Pelikan 1899-1919-2019.
Odpiralni čas: tor-pet 10.0018.00, sob 9.00-13.00, ned 14.00-18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
Ogled razstav je možen le za posameznike, družine in manjšeskupine (do 3 osebe) ob upoštevanju navodil, ki so jih pripravili, da bo vaš obisk v njihovem muzeju varen.
Pokrajinskimuzej Celje
Razstavišče Staru grofija, Mu-zejuki trg 1, Ceije
Stalne razstave: Kulturno zgodovinska razstama, Od gotike do
historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Občasne razstave: Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (do oktobra 2020) Razstavišče Knežji dvorec, Trg Celjskih knezov 8, Celje
Stalna razstava: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave)
Občasne razstave: Prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega paleolitika.
Odpiralni čas: tor-ned 10.0018.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto
Muzej je odprt za vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NIJZ (maska, socialna razdalja). Javna vodstva se bodo ponovno začela z mesecem junijem.
Stari grad Celje
Odpiralni čas: vse dni v tednu od 10. do 20. ure
Na gradu je odprto vse razen VR in AR doživetja. Progama Žive zgodovine zaenkrat ne izvajajo.
Ob tem velja opozorilo, da je na gra du lahko istočasno največ 100 ljudi hkrati. Če bo število obiskovalcev preeeglo 100, bodo morali naslednji na obisk počakati. Na gradu bosta do nadaljnjega dva informatorja v odpiralnem času, saj je poiraben tudi nadzor gibanja obiskovalcev in upoštevanje ukrepov.
Center sodobnih umetnosti Celje
GALERIJA SODOBNE
Odpiralni čas: od torka do sobote med 11.in 18. uro? s nedeljo in ponedeljek je galerija zaprta.
Tuenutno ninobene razstave. Od 12. junija bo na ogled razstava z deli iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti.
LIKOVNI SALON CELJE
Odpiralni čas: od torka do sobote med 11. in 18. uro, v nedeljo in ponedeljek je galerija zaprta Trenutno na ogled razstava Eszter Katalin: I Hold You and You Hold Me
Galerija Račka je trenutno zaprta, odprli jo bomo 20. junija na Poletno muzejsko noč s samostojno razstavo vizualne umetnice in performerke Olje Grubić.
Celjski dom
Dvorane Celjskega doma so zaenkrat zaprte.
Drevesna hiška v Mestnem gozdu
in Spominska hiša Alme Karlin
Almina hiša je odprta ob petkih in sobotahod 10.do 17. ure. Drevesna hiša bo odprta od srede do petka od 17. do 19. ure, ob sobotah,nedeljahin pnaznikih pa od 14. du 19. ure. Obe hilkf sta v primeru dežja in skbega vremena zaprti.
TIC v centru mesta
Odprt jeod ponedeljka dz petka od 10. do 1.. ure ter v sobeto od 10. do 13. ure.
Gledališče Celje
Od ponedeljka, 1. 6., bopo ustaljenem urniku odprta odprta blagajna vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in od 15 .00 do 18.Г0.
Obenem vas obveščajo, da bo gledališče kmalu odprlo svoja vrata. V skladu z Odlokom o za-časn- splošni omejitvi zbioanje ljudi na javnih krajih in mestih v Republiki Sioveniji, ki velja od 18. 5.12020, se sme v kinodvnra-nad in gledalidčih zbrati ko 50 ljudi, nod pogojem, da se lahko zagotovi minimalni stik med ljudmi v skladu s sprejetim i navodili NIJZ. V sklado z navodili vseh pristojnih inštitucij bodo poskrbeli, da bo spremljanje njihovih predstav potekalo pod ustreznimi zdravstvenimi protokoli (razkuževanje in priporočena varnostna razdalja med gledalci).
O vseh terminih predstav v juniju vas bodo podrobneje in dodatno obvestilo.
Še ve dno ostajaj (i virtualni ogledi predstav. Povezave do predsiav bodo ča spletno stran in družbena amrežja dodajali postopoma, ogledate si jih lahko kadarkoli in na vseh napravah, kjer imate naloženo aplikacijo Youtube.
Koprodukcija s Prešernovim gledališčem Kranj: Branislav Nušić: Žalujoča družina
Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš
Gerhart Hauptmann: Rose Bernd
Avtorski projekt: Učene ženske po motivih Molierovih uče-nihžensk
Jakob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica
Matjaž Zupanči°: I1 esmiživih mrtverev
Michele Riml: Dokler naju seks ne loči; zaradi avtorsZlh pravic bo dostop mogoč samo do 25. maja. Bela Pinter: Naše skrivnosti Matjaž Zupančič: Shoking shopping
Emanuele Aldrovandi: Alarmi!
Henrik Ibsen: Nora alihiša za lutke
Zgornjitrg Šentjur
(stavba TIC-a), odpiralni čas od pnuiodeljka do petka od 9.00 do 1(3.00 ure. Stalne zbirke:
Muzoj zalladi Rifnika ( arheološki muzej z preko 600 najdbami iz bližnjega arh najdišča RifniO),
Spominska soba New Swing Qunrteta,
Ipavčeva hiša ( hiša rndbine zdravnikov in skladateljev Ipav-cev),
Muzkj ježne železnice se nu-haja na želozzi ški postaji Šentjur, možen ogled po dogovouu tel. 051јШ-074. Galorija Zgornji trg Šenfjur alikarska letrospektiana razstava Moja pot, avtor: Dragan Oodovac
Ogled razstave je možen vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro, do 15. junija.
Po predhodni najavi je zagotovljeno javno vodstvo avtorja razstave, telefon:(03) 749 25 23, 041 660 091.
Galerija Velenje:
Razstava izjemne kiparke Metke Kavčič z naslovom Simu-lakrum tradicije, ki je na ogled vse do 13.junija.
Odpiralni čas: pon-pet 10.0017.00, sob 10.00- 13.00
Ostale enote Festivala Velenje ostajajo za obiskovalce zaenkrat zaprte.
Mestni kino Metropol
Do 1.6. se jim še pridružite še na njUiovi Facebook steani, kjer si lahko oglzdate filma Jašek in Nahrani me z beskdami. SREDA, 3. 6.
19.s0Posebm - komična dra-
ma
Kino Velenje:
PONEDELJEK, 1. 6. 20.00 Posebni - komična drc-ma
iNTERVJU - Aleš Hojs, notranji minister: Janez Janša ne bo vrgel puške v koruzo PREiSKAVA - Maske padajo: kdo vse je v ozadju protestnikov kolesarjev iNTERVJU - Matej Tonin, obrambni minister: To je najboljša vlada, ki jo Slovenija lahko ima DOSJE - Črnogorsko podzemlje v Sloveniji: kdo vlada po umoru mafijskih botrov
sport@nt-rc.si
novi tednik
_____
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d.
Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Greva se igrat!
Foto: Andraž Purg - GrupA
Ko si zlomljen, te odstavijo
Foto: SHERPA
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 22/ Leto 75 / Celje, 28 . maj 2020
Vodno bogastvo pod Pohorjem
str. 34-35





. i —£ ' '

33
^HgjHsflfe
Iferi -

LS*
i
Foto: Andraž Purg - GrupA
Dobrodelnost za str. 30-31 Vida Ozis: zgodba o Ob svetovnem dnevu notranje zadovoljstvo uspehu str. 36-37	multiple skleroze str. 38-39
26
INTERVJU
Turizem se ni povsem ustavil, poudarja Matej Knaus, generalni direktor celjske Palme
Kmalu Evropa, do konca leta
ves svet
»Letos bom tako kot vsa leta doslej del dopusta preživel na grškem otoku Kar-patos, del pa na jadranju med hrvaškimi otoki. Načrtujem tudi obisk katerega od poslovnih kolegov v Dubaju ali ZDA, najbrž bo treba iti še na kakšno službeno pot v Azijo,« napoveduje Matej Knaus, ustanovitelj in generalni direktor mednarodnega turističnega podjetja Palma. Trdno je prepričan, da so takšni njegovi načrti povsem sprejemljivi in da mu jih bo uspelo uresničiti. Turizem je v preteklih mesecih zastal, ampak svet se ni ustavil, pravi. Komaj čaka 1. junij, ko bodo turistične agencije spet lahko odprle vrata svojih poslovalnic.
»Ljudje si v nobeni krizi ne dovolimo vzeti potovanj in počitnic. To potrjuje tudi zadnja raziskava, ki smo jo naredili v Evropskem združenju turističnih organizacij. Kar 83 odstotkov potrošnikov namreč pričakuje, da bodo imeli pravico in možnost potovati tudi letos.«
JANJA INTIHAR
Matej Knaus, ki je tudi predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije in član upravnega odbora Evropskega združenja turističnih organizacij, razmere v domačem in mednarodnem turizmu zelo dobro pozna. V to dejavnost je vpet že zelo dolgo, saj bo konec leta preteklo že trideset let od takrat, ko je ustanovil Palmo in se s pomočjo peščice sodelavcev podal na takrat najbrž negotovo pot. Njegove napovedi, kam in kako bomo v prihodnjih mesecih potovali, se zdijo zelo optimistične. »Ampak so povsem realne,« zatrjuje.
Je kriza, ki jo doživlja turizem, največja doslej?
Seveda, absolutno. Takšne krize še nisem doživel, pri čemer delam v turizmu že zelo dolgo. Bilo je sicer veliko različnih kriznih dogajanj, ki se jim je turizem dokaj hitro prilagodil. Tokrat pa se vsi sprašujemo, kakšna bo nova realnost. Res je, da se bo tudi tej novi realnosti treba prilagoditi, vendar gre tokrat za krizo, ki ni zajela samo ene regije ali ene celine, ampak ves svet.
Ministri EU, pristojni za turizem, so pred dnevi razpravljali o smernicah in priporočilih Evropske komisije za postopno od-
pravljanje posebnih omejitvenih ukrepov za ponovni zagon turistične dejavnosti ter o prihodnjem okrevanju turističnega gospodarstva. So načrti unije za okrevanje turizma pravi?
Evropska unija na prvo mesto postavlja skrb za zaposlene v turizmu in tako je tudi prav. Človeški potencial je ključen v storitvenih dejavnostih, v turizmu pa to velja še toliko bolj. Ohranitev vitalnih delovnih mest mora zato biti naša prva in najbolj pomembna naloga. Ne samo v Sloveniji, ampak v celotni uniji.
Kaj bo z odpiranjem mej? Bi smernice, kako odpirati meje, morale biti sprejete na ravni celotne unije?
Vse meje v Evropi je treba odpreti nemudoma. Pri tem mora obveljati nediskriminator-nost, kar je tudi priporočilo Evropske komisije. Turistični delavci verjamemo, da se bo to res zgodilo kmalu, saj prve napovedi, ne samo pri nas, ampak tudi v ostalem delu Evrope, že kažejo na to. Zato pričakujem, da se bodo meje v pretežnem delu Evropske unije odprle 1. junija in vse meje 15. junija. Morda bo nekaj lokalnih omejitev. Tu ne mislim na kakšno državo v celoti, temveč na posamezne
regije ali mesta. Verjamem torej, da bo od 15. junija Evropska unija prehodna brez omejitev.
Se vam ne zdi takšna napoved preveč optimistična?
Nikakor ne. Grčija je na primer že napovedala, da bo 1. junija odprla meje z vsemi svojimi sosednjimi državami, pol meseca kasneje bo odprla tudi letalski promet. Na brniško letališče bodo prvi letalski prevozniki prišli v teh dneh. Veliko je torej napovedi, ki podpirajo mojo trditev, zato menim, da so moja pričakovanja zelo realna.
Turizem je dejavnost, ki prva zazna krizo. Ali bo obveljalo, da bo tudi prva, ki si bo opomogla?
Turizem je zelo odporna dejavnost, vendar tokrat ne vemo, kakšni bodo novi turistični tokovi. Vsekakor bodo bolj regijsko omejeni. Ko govorim o regiji, imam v mislih vso Evropsko unijo. Evropejci bodo torej večinoma ostajali v Evropi. Še nekaj časa bodo prizadeta potovanja v tretje države in med celinami. Zato lahko letos in tudi prihodnje leto pričakujemo manj turistov in manj popotnikov iz držav zunaj unije in z drugih celin.
Kam bodo torej letos potovali Slovenci?
Vsekakor bodo počitnice preživljali v Evropi. Šli bodo na Hrvaško in v Grčijo, deloma tudi v Španijo, predvsem na njene otoke. Pozno poleti se bodo morda odločili tudi za letovanje v Tuniziji ali Egiptu, če bo seveda epidemiološka slika tam primerna. Ker vse države spodbujajo letovanje znotraj svojih meja, lahko povsod pričakujemo porast domačih turistov. To ni spodbudno za Slovenijo, ki je
zaradi svoje majhnosti zelo odvisna od tujih gostov. Ima pa naša država veliko prednost, ker leži na glavnem koridorju, po katerem turisti iz Nemčije in Avstrije ter s Češke, z Madžarske in s Slovaške poleti potujejo na jug, večinoma na hrvaško obalo. Imamo torej priložnost, da del turistov vsaj za krajši čas obdržimo pri nas.
Menite, da ljudi od letovanja v drugih državah ne bodo odvrnili zdravstveni ukrepi?
Ukrepi se iz dneva v dan rahljajo in postajajo bolj življenjski. V turizmu pogosto dajemo za primer obdobje po 11. septembru, ko so na letališčih zelo poostrili ukrepe. Takrat so se nam zdeli popolnoma neživljenjski in nemogoči, a smo se z njimi sprijaznili in se jim prilagodili. Tako bo tudi zdaj.
Se je za slovenske turistične agencije kriza začela že z zlomom letalskega prevoznika Adrie Airways?
Pravzaprav ne. Agencije in letališče smo propad Adrie nadomestili z določenimi ukrepi. Zato ni povzročil krize, vendar je vsekakor predstavljal nov izziv, ki ga je tudi Palma zelo uspešno rešila. Za počitnice na Mediteranu, ki so naš pomemben produkt, ter za vsa čarterska potovanja je za naše in tuje turiste zakupila posebno letalo. S prevoznikom je podpisala dolgoročno pogodbo in s tem letalom bo Palma poleti svoje goste z brniškega letališča vozila v dvanajst letoviških mest v Grčiji. Seveda pričakujem tudi več čarterskih poletov za krajša potovanja in verjamem, da bo šel tok tudi v obratni smeri. Da bomo torej s tem letalom v Slovenijo pripeljali tuje turiste.
Matej Knaus: »Konkurenčna prednost našega podjetja je, da ima raznoliko ponudbo. Smo eden vodilnih, če ne že kar vodilni organizator potovanj in počitnic v Sloveniji. Če v en del sveta ali v katero državo ni mogoče potovati, takoj najdemo drugo rešitev.«
INTERVJU
27
»Turistične agencije smo v petih dneh po razglasitvi epidemije domov prepeljale več kot 2.700 Slovencev, ki so bili na turističnih popotovanjih. Tega nismo storile, ker bi nas k temu zavezovala pogodbena razmerja. Preprosto smo želele pomagati. O tem nismo govorile, a nam veliko pomeni, ker tisti, ki smo jim hitro in varno pomagali domov, znajo ceniti našo pomoč.«
Se bodo torej posli v turizmu hitro povrnili ali bo za to treba več časa?
Posli se bodo seveda vrnili, vendar je res, da bo njihov obseg letos manjši, padec prometa bo resen. Takšnih številk, ki smo jih v turizmu imeli lani, v naslednjem letu še ne bo. Pričakujem jih šele v letu 2022. To govorim nasploh, ne za naše podjetje.
Kaj pa v primeru novih okužb, novih epidemij?
Veste, ljudje smo pripravljeni sklepati kompromise in omejiti svoje gibanje, a le za krajši čas in samo enkrat. Želimo si svobodo in imamo do nje tudi pravico. Tu mislim na pravico do odločitve, kam bomo potovali, ter na svobodo, kje in na kakšen način bomo porabili svoj denar.
Ste v Združenju turističnih agencij Slovenije v minulih mesecih še tesneje sodelovali kot običajno? Kako ste zadovoljni z ukrepi, ki jih je že in jih še bo sprejela država za blažitev finančnih posledic epidemije?
V teh časih, ko imamo veliko skupnih težav in izzivov, smo v združenju sodelovanje podeseterili. Kolegi iz vse Slovenije se vsak dan dogovarjamo in usklajujemo med sabo ter s pristojnimi ministrstvi, z NIJZ ter z vsemi ostalimi ustanovami in ponudniki, ki delujejo na področju turizma. Dali smo predloge za veliko ukrepov in nekatere je vlada upoštevala. Seveda si želimo, da bi jih več, a se zavedamo, kaj lahko pričakujmo in česa ne. Nismo sicer
Boni so vsekakor pomembna spodbuda, a niso edina pomoč, ki jo turizem potrebuje. Treba bo narediti še marsikaj drugega, da se bo vrnil v stare tirnice.
In očitki, da so boni diskriminatorni, ker naj bi pomagali samo tistim, ki imajo nastanitvene zmogljivosti, ne pa tudi organizatorjem potovanj, turističnim prevoznikom, gostilnam ter številnim drugim, ki so prav tako del turistične ponudbe?
Turistične agencije nismo izključene iz tega ukrepa, saj bodo ljudje bone lahko unovčili tudi z našim posredovanjem in pri njihovih odločitvah jim bodo z veseljem na voljo in v podporo. Res je, da je v vsakem ukrepu mogoče najti diskriminatornost in boni niso izjema. Sicer menim, da bodo Slovenci večinoma izkoristili bone. A se pri tem poraja vprašanje, ali bodo s tem res dodatno pomagali turizmu ali bodo bone porabili za oddih, na katerega bi tudi sicer odšli. Sprašujem se, ali bo v Sloveniji zaradi bonov res ustvarjenih več nočitev? Bojim se, da ne bo tako.
Vlada pričakuje, da bo zaradi turističnih bonov zmanjšala izgubo v turizmu. Bo res?
O izgubi je v tem trenutku zelo težko govoriti. Zdaj bolj govorimo o izgubi števila nočitev. Lahko sicer ocenjujemo, da se bo število nočitev slovenskih gostov povečalo, v kolikšni meri, bomo videli na koncu ukrepov.
Najbrž drži, da slovenski gosti domačega turizma ne bodo mogli rešiti.
»V naslednjih nekaj mesecih bomo najbrž ostajali v Evropi, potem nas bo premamila želja po spoznavanju in odkrivanju novega. Te želje si ne bomo pustili zatreti in kmalu bomo raztepeni po vseh celinah.«
najbolj zadovoljni, ampak popolnoma nezadovoljni tudi nismo.
Kateri ukrep se vam zdi zelo pomemben, a ga vlada ni sprejela?
Vsekakor je to pobuda, da bi država dlje časa plačevala stroške čakanja na delo doma. V turizmu je namreč nekaj specifičnih opravil, ki jih ne bo mogoče izvajati takoj. Tu mislim na tiste zaposlene v agencijah, ki delajo na področju tako imenovanega »incoming turizma« in se ukvarjajo s trgi, ki so trenutno popolnoma zaprti, na primer Azija ter Severna in Južna Amerika, ali na tiste, ki se ukvarjajo s kongresnim turizmom in z drugimi dogodki. Ta delovna mesta so ključna pri doseganju ciljev strategije trajnostnega razvoja slovenskega turizma. Ker največ prispevajo k visoki dodani vrednosti, je zelo pomembno, da jih zadržimo. V turizmu je tako, da ima določena znanja zelo omejeno število ljudi. Če si bodo ti ljudje poiskali drugačne službe, bo škoda dolgoročna. V agencijah se zavedamo, da so naša največja vrednost naši zaposleni, zato bomo naredili vse, da ohranimo vsa ključna zdrava jedra.
Kaj pravite o turističnih bonih? Bo z njimi vlada, kot trdi, res preprečila zlom domačega turizma?
Ne, zagotovo ga ne bodo mogli rešiti. Domače nočitve predstavljajo v strukturi vseh nočitev le 25 odstotkov. Poleg tega tuji turisti v povprečju na dan porabijo bistveno več denarja kot domači gosti, kar je povsem razumljivo.
V Sloveniji je veliko turističnih agencij, med njimi je tudi nekaj takšnih, ki s slabimi ravnanji mečejo slabo luč na ostale. Bo kriza naredila red?
Mislim, da bo. Prehajamo v obdobje, polno izzivov, in verjamem, da se bodo dogajala združevanja ponudnikov in da se bodo agencije preoblikovale. Tisti, ki bodo pri tem prilagajanju hitri, se bodo obdržali in bodo uspešni še naprej.
Kako ste v Palmi preživljali minula dva meseca in pol?
Svojih vrat nismo popolnoma zaprli. Večina zaposlenih je bila oziroma bo do 1. junija na čakanju, nekateri smo delali od doma, nekaj jih je bilo ves čas dosegljivih v naših klicnih centrih. Zdaj vsi komaj čakamo, da bomo končno lahko spet delali. Mislili smo, da bo zapora še daljša, saj smo vpeti v svet in vidimo, kaj se dogaja drugod. Zato smo, še preden je Slovenija razglasila epidemijo in začasno prepovedala našo dejavnost, slutili, kaj se bo zgodilo.
Najbrž niste pričakovali, da boste trideset let podjetja dočakali v takšnih razmerah.
Zagotovo ne. Po lanskem dobrem poslovanju, ko smo prihodke od prodaje povečali še za 20 odstotkov, smo pričakovali, da bo leto 2020 rekordno. Napovedali smo tudi občutno povečanje novih zaposlitev, a se je kmalu vse skupaj obrnilo v drugo smer.
Koliko ljudi trenutno zaposlujete?
V Palmi nas je 82, skupaj s pridruženimi družbami, kjer imamo delno lastništvo, več kot sto. Vendar je od podjetja odvisnih veliko več delovnih mest. Ne mislim samo na vodnike, ampak tudi na naše lokalne predstavnike, prevoznike, hotelirje. Koliko je vseh, ki so vpeti v našo verigo, ne morem oceniti, v Sloveniji jih je zagotovo med 300 in 400.
Palma je v tridesetih letih zgradila veliko prodajno mrežo. Vam bo do takrat, ko bodo razmere v turizmu spet postale normalne, to pomenilo veliko breme?
Breme bo, a ne bo veliko. Bo pa najbrž potrebno tudi ta del našega poslovanja preoblikovati, čeprav že dolgo vlagamo v nove in drugačne prodajne kanale. Poslovalnice namreč še zdaleč niso naše edino prodajno mesto. V našem oddelku za marketing in razvoj smo skupaj z IT-strokovnjaki uspeli najti že veliko rešitev, ki nam odpirajo veliko novih in drugačnih prodajnih poti. Od lani je na primer samo v Nemčiji več kot petsto prodajnih mest, kjer prodajajo naše aranžmaje.
Vaše podjetje je bilo leta 2018 prvo s področja turistične dejavnosti, ki je registriralo razvojni oddelek. Ima zaradi tega prednost pred konkurenco?
Ključna naloga oddelka je razvoj novih, inovativnih marketinških orodij, povezanih s prodajnimi kanali, ki jih imamo. To je vsekakor pomembna konkurenčna prednost. V razvoj smo v preteklih letih veliko vlagali, kar
se bo, ko bodo razmere spet normalne, zagotovo pokazalo kot modra odločitev.
Boste kljub temu morali zapreti kakšno poslovno enoto?
Dokončne odločitve o tem trenutno še nimamo, ampak zaenkrat o zapiranju poslovnih enot ne razmišljamo.
Ste v času, ko so bila vrata podjetja zaprta, klicni centri pa so delali, zabeležili kaj rezervacij ali celo organizirali kakšno potovanje?
Seveda smo, saj se potovanja niso popolnoma ustavila. Marsikdo je moral na poslovno pot ali je imel v tujini kakšen nujen opravek. Da so v teh časih ljudje lažje kam prišli, so še bolj potrebovali našo pomoč. Bilo je tudi nekaj rezervacij, večinoma so klicali naši zvesti gosti, v podporo in tudi v spodbudo dobremu sodelovanju. Rezervacij je v zadnjih dneh vedno več, a je njihovo število še daleč od takšnega, kot smo ga vajeni iz preteklih let.
Se bodo zaradi krize, v kateri se je znašel turizem, cene počitniških paketov in drugih potovanj znižale?
Marsikateri ponudnik nastanitvenih zmogljivosti se je že odločil, da vrat svojih hotelov ne bo odprl. To pomeni, da bo povpraševanje večje od ponudbe. Zato tisti, ki že razmišljajo o dopustu, ne smejo odlašati. Sploh če je razlog tega odlašanja pričakovanje bistvenega znižanja cen. Tega ne bo, vsaj ne v tolikšni meri, kot morda kdo pričakuje. Cene se sicer ne bodo zvišale, ne bo pa več ugodnih cen v tako imenovanem »zadnjem trenutku«. Poletne počitnice, ki se običajno začnejo maja, se bodo premaknile v pozno poletje in jesen. Ker bo veliko ljudi letovalo v svoji državi, se lahko zgodi, da izbira ne bo velika. Zato je moj nasvet - če že veste, kam bi radi šli in kdaj, si nemudoma rezervirajte počitnice.
Foto: SHERPA
»Zavedamo se, da se bo treba prilagoditi, a saj se v Palmi prilagajamo že ves čas. Trdno verjamemo v naš poslovni model, v trdnost podjetja. Zato tudi verjamemo, da bomo iz te krize izšli kot zmagovalci.«
28
AKCIJA
DEVETA SEZONA AKCIJE
Foto: Nataša Müller, oblikovanje: Andreja Balja
NAJ МАПЈШТћн ш NAJ MATURANT
Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali, izžrebali dobitnika pametnega telefona podjetja Novatel!
NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT KUPON
Glasujem ZA maturanta/ko
številka
Podatki o glasovalcu:
Ime in priimek:
Naslov:
E-naslov:
Telefon:
Ali ste naročnik Novega tednika? G DA G NE
novi tedniki radio celje
Pred nami so letošnji finalisti akcije, ki ste jih bralci izbrali vsak mesec od februarja do aprila. Februarja sta zmagala Lana Grešak (Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje) in Gašper Gaber (Srednja šola za hortikul-turo in vizualne umetnosti Celje), marca Maša Volavšek (Gimnazija Lava ŠCC) in Davor Završek (Srednja šola za strojništvo mehatroniko in medije ŠCC) in aprila Ana Slomšek in Luka Vovk, oba dijaka Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje.
Za zdaj še ni jasno, kakšen bo končni obračun zmagovalcev finala, za katera je bilo predvideno, da se bosta junija na javni prireditvi pomerila za pametni telefon, ki ga podarja podjetje Novatel iz Celja, in Desetake Ci-tycentra Celje v vrednosti 250 evrov.
Bralci lahko v vsaki številki s pomočjo kupona glasujete tudi za enega od finalistov. In se sami potegujete za lepo nagrado, pametni telefon podjetja Novatel.
Sto točk učiteljev
Razrednik ali učiteljski zbor lahko tudi v finalnem J delu izbranemu kandidatu ali kandidatki dodelita
dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Pravila glasovanja
Na posameznem kuponu lahko glasujete za enega maturanta ali za eno maturantko.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
Za kandidate finalnega kroga lahko glasujete do torka, 2. junija, do 12. ure.
Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Ob prazniku občine z županom Miranom Jurkoškom
Stored med včeraj, danes in jutri
Občina Štore praznuje svoj praznik 1. junija v spomin na daljno leto 1836. Gre za dan, ko je pridobil Ignacij Novak fevdne pravice za izkoriščanje rudnika Laška vas - Pečovje. Rudnik je bil temeljnega pomena za razvoj štorskega železarstva, po katerem so Štore danes najbolj prepoznavne.
BRANE JERANKO
Občinskipraznik je vsekakor priložnost za pogovor o opravljenemdelu občine ter o njenih načrtih. O tem smo sepogovarjali s štorskim županom Miranom Jurkoškom.
Občane najbolj zanimajo naložbe, nove pridobitve. Kaj je opravila občina od lanskega praznika po tej plati?
V/" zadnjem letu smo v naši občini zgradtli pločnik v Ulici Karla Vovka in sočasno obt novili vodovod in kanalizacijo. Obnovili smo tudi cesto v Straži in ob tem pripravili infrastrukturo za vodovod, optiko, kanatizatijo in jae-nn raz evetljavo. Vzpo stavili smo sistem Kolesce in nabavili nova kolesa za izposojo, kupili smo tudi prostore nekdanje trgovion Reeevna na Svetini. Izvedli smo še druga invvsticijska vlaganja v cb-stno, kanalizacijsko in vodovodno omrežje, pridobili smo tudi projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje za gradnjo manjkajoče javne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Gre za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju
Savinje - občine Celje, Štore in Vojnik oziroma za pod-projekte Štore-Lipa-Pečovjp, Spodnje Štorei Draga, Nad Stolarno-Razgledna ulica in Opoka-Prožinska vas. Izdelali smo projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo športne dvorane, sodelovali smo tudi pei načrtovanju m pripravi peejektne dokumentocije za gradnjo regijske kolesarske povezave. Pbleg vsega tega smo znmebjali streho na dro-štvenih prostorih v Udarniki ulici.
Velika letošnja nvloga Občine Štore, lei ri j (i j e nadala, je ureditev novili prostorov za javnb knjižnico ter za občinsko upravo v Mercatori jevemcentiu na Lipv Kako daleč je ta naloga?
V marcu 2020 te občina z izbranim izvajalcem podpij sala gradbeno pogodbo za izvedbo del. Splošne razmere zaradi epidemije so povzročile, da del še nismo začeli. Zaradi nenačrtovano povečanih finančnih obveznostih občine je v tem trenutku težko govoriti, kako in kdaj bomo projekt uspešno končali. Se-
veda si ga zelo želimo končati v tem letu.
In kaj bo storila Občina Štore s svojo dosedanjo upravno stavbo v Spodnjih Štorah po preselitvi na Lipo?
To namena/a vbčina prodati.
Ali načrtuje občina za letos po napožbeni plati -poleg že omenjenih naložb - še kapšne druge naložbe?
Letos načrtuj emo še ureditev športnega parka pri Osnovni šoli Štore, in sioer ivrišča va mali nogomnt, ze odbojko, košarko in atletsko stezo. Urecbti nameravamo cesto v Kompolah, njen odsek Ocvirk-Kvasek in ptočnik Peožinska ess-Ogorovc.
Posebej velika naloga je načrt gradnje športne dvon rane pri osnovni šoli na Lipi. Kako daleč ste s temi načrti?
Za grodnjo športee dvorane že mamo gradbeeo dovoljenje. Kandidirali smo na javnnm razpsu Eko skladb zo nepovratne finančne spodbudo za nove naložbe v gradnjo sveraj ničenergijskih stavb) splošnega družbenega pomena in pridobili pravico do porabe nepovratnih sredstev. Želimo si uspešno kandidaturo še na kakšnem razpisu ali pozivu, da bomo gradnjo lahko začeli takoj v začetku leta 2021.
V zadnji vsakoletni raziskavi revije Moje finance o življenju v slovenskih občinah izstopajo Štore po pri-
rasti prebivalstva. Znašle so se namreč na prvem mestu v državi. To pomeni med drugim dodatne potrebe na področju vzgoje in izobraževanja ter gradnjb novih stan oranj. Kako tte v ob čini na to pripravljeni?
Občina je že pred leti prpj uredila in prizidala vrtoc na Ljpi, tako da je urejen po zelo visokih standardih. tepteк-bre bndo v vrlec sprejeti vsi oteosi, ki so jih starši nn pozive vrtca vpisali in ki b opo izpoln sli zakonski starostni pogoj 11 mevecev. Ce se bodo kasneje pokazale potrvbe po povečanem vpisu, bb ob/čina odločitve sprejemala sproti. Grennje novih stanovanj ne na^to^ so pa v zvdnjem času zasebni vlopotn lji več vlagali v gradnjn stanovanj. To je zagotovo eden od ra-zlovov za povečanje prirasta prebivaletva.
Občina Štere si prizadeve za pridobitev lietine Občina po meri invalpdov. Katere naloge sa rta tem področju po vašem opažanju najnujnejše, kje so najveeje potrebe?
Poetati občine po meri invalidov je dolgotnajen pro-joki. Ne gre zgolj za pridobitev °stinej občino žehmo narediči prijpzno mvalidom in tudi drugim skupinam občanov in o biskovalcev, na primer starostnikom in mamica m EE čtroSkimi vozičk-Nrkaj grajenih ovir smo že odstranili, tudi pri novo-
Župan Občine Štore Miran Jurkošek
gradnjah zagotavljamo dostopnost invalidom. Na področju izboljšanja kakovosti življenja in izenačevanja možnosti invalidov v naSt občini nas čaka v prihodnosti še kar nekaj dejavnosti. Ena od njih je preselitev prostorev občin-
ske uprave in knjižnice, tako da bodo dostopni osebam z različnimi oblikami ovirano-sti. Tudi zaradi tega je selitev knjižnice in občinske uprave v nove prostore nujno potrenna.
Foto: arhiv Občine Štore
04/51 51 702
Prodajni center Škofja Loka
03/78 05 875
Prodajni center Štore
Kidričeva cesta 99a, Škofja Loka pon-pet: 7:00-19:00 sobota: 7:00-12:30
Železarska cesta 3, Štore pon-pet: 7:00-15:00 sobota: 8:00-12:00
04/25 68 700
Uprava in veleprodaja
Suha pri Predosljah 28, Kranj pon-pet: 7:00-15:00
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Dobra dela štorske občanke
»Dobrodelnost mi pomeni notranje zadovoljstvo«
Veliko ljudi je pripravljenih delati samo za denarno plačilo, drugi žrtvujejo svoj prosti čas za skupno dobro. Med njimi je Verica Štante iz Štor, ki deluje med drugim v Društvu proti mučenju živali Celje in v Medobčinskem društvu delovnih invalidov Celje. Deluje skupaj s sodelavci.
BRANEJERANKO
»Dobrodelnost mi pomeni notranje zadovoljstvo, v meni soustvarja notranji mir. Gre za občutek, ki ga je z besedami težko opisati. To moraš doživeti in s takšnim občutkom tudi živeti,« pravi o svojem delu Štantetova. »Zadovoljna sem, ko opazim nasmeh na obrazu človeka v stiski, ki mu veliko pomeni že to, kar je za druge malenkost,« dodaja. Tudi živali so lahko hvaležne.
Verica Štante je najbolj znana po svojem delovanju v korist živali. Njen čut do njih se je prebudil že v predšolskih letih, ko je imela doma svojega piščančka. Kot deklica je bila za trenutek neprevidna in je ljubko živalco poškodo-
vala. »Piščanček je umrl, za njim sem dolgo časa žalovala. Spraševala sem se, kako bi mu bila vendarle lahko pomagala,« se spominja. Kot deklica se je prav tako rada igrala medicinsko sestro in si je pozneje želela, da bi kot odrasla res delala v tem poklicu.
V Društvu proti mučenju živali Celje je začela delovati pred več kot desetletjem, najprej kot članica. Zdaj je že dolgo podpredsednica društva, ki ga vodi Matej Vi-dečnik. V društvu se je prvič oglasila, ko je želela pomagati družini iz štorske občine. Družini, ki svojim živalim ni bila kos. Takratna društvena tajnica, požrtvovalna Irena
Verica Štante je uspešno končala šolo za bolničarko in to ob delu v celjski bolnišnici. »V tem delu sem uživala, v službo sem hodila z veseljem,« se spominja. V obdobju, ko se je želela izobraziti še za medicinsko sestro, je izvedela, da ima resno bolezen, sklerozo multipleks. Veričine prve težave so se pojavile že v času obiskovanja osnovne šole, in sicer s krči v stopalih. Ljudje so jih takrat pripisovali hoji z bosimi nogami, vnetju. Nato so ji med obiskovanjem frizerske šole večkrat padli iz rok škarje in glavnik, kar jo je čudilo. Po porodu je bolezen napredovala. Za nekaj dni je celo izgubila vid. Danes kljub bolezni pomaga tako ljudem kot živalim in to v okviru omejitev, ki jih postavlja resna bolezen. Ko ima sama hude zdravstvene težave, ji pomagajo dobri ljudje, ki jo obkrožajo.
Drage občanke, dragi občani!
Največje bogastvo vsake občine so njeni občani in med nami je veliko ljudi, ki jim ni vseeno za druge, ki znajo, ki hočejo in ki delajo dobre stvari. V preteklosti smo že večkrat dokazali, da skupaj zmoremo in lahko dosežemo marsikaj. Kljub negotovim časom ostanimo pozitivni, povezani in složni ter vsak po svojih močeh prispevajmo k temu, da se bomo kot skupnost še naprej razvijali in rasli.
Hvala, da ste tudi vi ponosni na našo bogato preteklost in da z nami gradite prihodnost!
Iskrene čestitke ob našem skupnem prazniku, 1. juniju, ko naša občina praznuje 25. obletnico!
Župan Miran Jurkošek ter občinska uprava in člani občinskega sveta
www.store.si
Volgemut, ji je dala dobre nasvete. Volgemutova je takoj prepoznala tudi Veričino naklonjenost zaščiti živali in jo povabila med člane.
Mačji starosta
Gre za eno prvih društev proti mučenju živali v Sloveniji, ki ima danes približno sto članov. Verica Štante je kmalu začutila, da je v njem lahko koristna. Njeno današnje delo je organizacijske narave, tudi v znamenju osveščanja Celjanov in drugih ljudi iz naše regije. V središču Celja organizira po dvakrat na leto stojnico društva, ki je dobro obiskana. Pripravi jo ob dnevu laboratorijskih živali in ob svetovnem dnevu varstva živali, aprila in oktobra.
Pomembno je tudi zgodnje osveščanje ljudi, zato seznanja z varovanjem živali po šolah - s sodelavci - tudi otroke. Društvo je tako imelo kot svojo maskoto najstarejšega slovenskega muca Miška, ki je dočakal kar 26 let. Miško-va lastnica, članica društva, je otrokom predstavljala, kako skrbi za mačjega starosto. Preminulemu mačkonu sta sledila najden zajček in delno hrom kuža. V šolah so člani društva zelo dobrodošli,saj so otroci nad obiski navdušeni in postanejo ustvarjalni. Tako so na primer izdelali plakata o mučenju laboratorijskih živali ter za zbiranje hrane za živali v stiski. To zbira društvo v trgovskih središčih in trgovinah poCelju, v Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Štorah, Velenju ... »Dovoljenje vodstev trgovskih središč smo prejeli zaradi naše prepoznavnosti ter našega dobrega dela, saj smo pridobili njihovo zaupanje,« je povedala podpredsednica. Večje donacije hrane so
Verica Štante je podpredsednica Društva proti mučenju živali Celje, ki ima sedež v Gosposki ulici.
celjskemu društvu prispevali tudi znani Slovenci, med njimi pevka Rebeka Dremelj, pevec Matic Supovec, poslanec Aleksander Reberšek, Tamara Korošec iz šova Ljubezen po domače ...
Odnos se izboljšuje
»Opažam, da se je splošen odnos ljudi do muc nekoliko izboljšal. Postali so bolj osveščeni in zavedajo se, da jih je treba sterilizirati,« je povedala Štantetova. Na ta način je veliko manj nezaželenih mačjih mladičev, ki se marsikdaj znajdejo tam, kjer niso zaželeni. Na vasi so ljudje večinoma manj osveščeni kot po mestih. Ljudje puščajo mladiče v škatlah. »Ti prizori me vedno presu-nejo,« je povedala. Nekaterim mucam najde društvo topel dom.»Vedno pazimo, komu jih zaupamo,« poudarja sogovornica. Obstajajo tudi mesta po Celju in okolici, kjer so prosto živeče muce. Požrtvovalne članice društva jih hranijo in opazujejo njihovo zdravstveno stanje.
»Tudi splošen odnos ljudi do živali se je po mojem
mnenju spremenil na bolje. Vedno bolj se dogaja, da živali ne kupujejo, ampak jih posvojijo, kar je vredno vse pohvale. Veliko ljudi se potrudi tudi za izgubljene živali,« ugotavlja podpredsednica. Precej drugače je, kot je bilo pred leti, ko se je vključila med organizirane varuhe živali. Od znanih Celjanov so med dejavnejšimi člani društva novinarka Tatjana Cvirn, mag. Jelena Kon-da, slikarka Dolores Ponoš ... »Na naše članice in člane sem zelo ponosna,« je zadovoljna Verica, ki skrbi tudizasvoje domače muce. Ena od njih, ki je živela ob dveh prometnih cestah ter ob železnici, je dočakala celo 18 let. Verico zdaj razveseljujeta njena Tomi in Toni, ki sta postala tako rekoč družinska člana.
V Shrambici
Verica Štante pomaga tako ljudem kot živalim. Za pomoč ljudem je na srečo več možnosti, za pomoč živalim žal precej manj. Ljudem lahko pomagajo Karitas, Rdeči križ, center za socialno delo, sorodniki in prijatelji . »Po-
korone je Verica med drugim prejela donacijo Meje Šentjur za pomoči potrebne občane. Na fotografiji je z Andrejem Ocepkom. (Foto: osebni arhiv VŠ)
Štantetova, ki je članica Civilne zaščite, je med epidemijo organizirala razdeljevanje dobrodelnih paketov pomoči potrebnim občanom. Poleg tega so Veričini prijatelji, ki ji zaupajo namenili tem občanom različno hrano, tudi otroško hrano, higienske pripomočke, darilne bone ... Štantetova namreč zelo dobro pozna stiske ljudi. Razdelila je tudi veliko zaščitnih mask, ki sta jih izdelali njeni prijateljici Sonja Mastnak in Milja Gatarič. Že pred epidemijo je Verica razdeljevala tistim, ki potrebujejo pomoč, bone za toplo malico.
magam vsakemu človeku, ki mu morem in je pomoči potreben,« je povedala.
Tudi v Medobčinskem društvo delovnih invalidov Celje je članica že kar nekaj let. V Štorah je njegova poverjeni-ca. »Pojavila se je želja, da bi lahko nekatere stvari, ki bi ljudem pomagale, začasno odložili v kakšnem prostoru,« se spominja Štantetova. Na prošnjo poverjenice in predsednice društva Dragice Mir-nik je namenil štorski župan za dobrodelno delo prostor
v nekdanji kovinarski šoli. Nastala je Shrambica, kjer so občanom, ki so v stiski, na voljo oblačila, obutev, tehnični pripomočki, plenice, vložki, stoli za hranjenje, invalidski vozički, držala za kopalnico, sobna stranišča, palice . Shrambica, ki jo vodi Štante-tova, je namenjena občanom od blizu in daleč, ne le iz štorske občine. Vodji pomagajo prijateljice iz Štor in okolice.
Verica deluje še na drugih področjih. V Štorah je že tretji mandat občinska svetnica in istočasno članica občinskega odbora za socialo in družbene dejavnosti. Za svoje prostovoljsko delo v korist ljudi in živali je prejela bronasti grb Občine Štore, v Celju priznanje za naj prostovoljko .
Foto: GrupA
Za zavržene in ulovljene mladičke je treba najti nov, topel dom. (Foto: osebni arhiv VŠ)
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Ob stojnici društva proti mučenju živali v središču Celja. Postavljena je dvakrat na leto. (Foto: osebni arhiv VŠ) V dobrodelni Shrambici v Štorah, ki jo vodi.
Letos med učenci osnovne šole na celjskih Polulah, kjer so zbirali hrano za živali.
Za dobrodelno delovanje je pred tremi leti prejela bronasti grb Občine Štore. (Foto: Rosvita Jager)
ZA VAS IN VAŠ DOM SKRBI UPRAVNIK
Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku, prazniku vseh nas, in vam želimo, da bi bili še bolj povezani ter skupaj gradili prihodnost.
3220 Štore
051 354 291, www.streha-metalko.si
KRITINA METALKO LUX
Metalko LUX je izdelana iz visokokakovostnega barvnega aluminija, ki mu je za trdoto dodan še mangan in magnezij, zato ima izredno dolgo življenjsko dobo. Aluminij je namreč material, ki ne rjavi, odporen je proti staranju in koroziji. Visoka kakovost žgane barve, ki se nanaša po sistemu "coil-coating" še dodatno podaljša življenjsko dobo brez stroškov vzdrževanja, zato je odločitev za streho Metalko LUX pametna in varčna tudi iz ekonomskega vidika. Zaradi izredne odpornosti aluminija je kritina Metalko LUX pri mehanskih obremenitvah in v izjemnih vremenskih razmerah (močan veter, dež, sneg, toča, led) praktično neuničljiva. Metalko LUX daje lep videz klasičnega strešnika, ki je dodatno oplemeniten s pestrim izborom različnih barv. Vsi pripadajoči strešni elementi: žlebovi, cevi, obrobe, žlote, dimne obrobe in snegolovi so prav tako iz visokokakovostnega aluminija v barvi kritine, kar daje strehi celovit, eleganten videz.Je lahka, primerna je za vse vrste sanacij starih, šibkejših ostrešij in za vse vrste novogradenj, saj se zaradi dobrih mehanskih lastnosti prilagaja vsakemu arhitekturnemu slogu.
Kompletna sanacija
na Ključ
Za femero in predračun Pokličite na 051 354 291!
30-letna garancija
na izdelek
METALKO
Podjetje METALKO BUČAR d.o.o. vam nudi svojo montažno skupino vrhunsko usposobljenih kleparjev-krovcev za montažo strešne kritine Metalko LUX iz barvnega aluminija, kritine Metalko ALUFALC iz aluminijaste legirane pločevine različnih barv, strešne kritine METALKO SINUS 18 cenovno najugodnejše strešne kritine iz asortimana, ki je na voljo z protikondenčnim filcem.
32
NAMIG ZA IZLET


Do vznožja Resevne lahko pripe-šačite od šentjurske avtobusne ali železniške postaje in mimo naselja Hruševec. Če prispete z avtomobilom, ga lahko pustite nekje v dolini. Na vrh omenjenega hriba sicer vodijo številne poti. Tisti, ki niso najbolj navdušeni nad grizenjem kolen ali jim tega ne dopušča zdravje, se lahko z jeklenim konjičkom pripeljejo do spomenika NOB, od koder jih do vrha čaka le nekaj minut hoda.
Razgledni stolp na Resevni. (Foto: PD Šentjur)
Љ»
Ko pridemo do Alminega doma, se nam pred očmi odpre prelep razgled na Svetino.
Izlet, primeren za ves dan ali le za prosto popoldne
Od Šentjurja do Celja čez hribe in doline
Pet ur zmerne hoje, približno 22 prehojenih kilometrov in približno tri tisoč porabljenih kalorij. To je rezultat pohoda od Resevne v občini Šentjur do Celjske koče z vmesnim postankom na štorski Svetini. Lepih razgledov na poti se ne splača šteti, bolje jih je doživeti in jih vtisniti v spomin.
TINA STRMČNIK
Glede na to, da imam Re-sevno, najvišji vrh v okolici Šentjurja, skorajda na domačem pragu, ne mineta pomlad in poletje, da se ne bi vsaj nekajkrat podala na njo. Tokrat smo s prijatelji cilj postavili še nekoliko dlje, zato se mi je vse skupaj zdelo mnogo bolj zanimivo. Pot sicer ni prav nič naporna. Največji vzpon premagamo že v prvi poldrugi uri, da prilezemo na najvišji vrh Šentjurja, ki ima 682 metrov nadmorske viši-
ne. Noge so še rahlo utrujene, ko se po asfaltu prebijamo skozi ovinke, da dosežemo Svetino, od tam naprej pa je pot bolj kot ne položna.
Še bolj prijazna za obiskovalce
Resevna je ime dobila po resju, ki tam bujno cveti zgodaj spomladi in jeseni. Hrib je poraščen z mešanim gozdom, bogat z borovnicami, gobami in s kostanji. Več kot dovolj razlogov torej, da ga
obiščemo v različnih letnih časih.
Če smo od grizenja kolen vsaj malce utrujeni, si lahko odpočijemo pri planinskem domu na gozdni jasi tik pod vrhom vzpetine. Z domom upravlja Planinsko društvo Šentjur, ki je pred časom gostinsko oskrbo predalo najemnici. Dom je odprt ves teden, le ob ponedeljkih in torkih ne
Od Zagreba do
Triglava
Resevna je znana tudi po 20 metrov visokem razglednem stolpu. Ta je bil zgrajen ob podpori občine in številnih sponzorjev. Namenu so ga predali septembra 1996. Na vzhodu in jugu vidimo kozjansko hribovje, na severovzhodu Boč, Plešivec, Do-
načko goro in vse do Slemena pri Zagrebu. Na jugozahodni strani so Svetina, za njo Tolsti vrh in v smeri proti Savinji in Savi vrhovi Posavskega hribovja. Proti severozahodu se širi Celjska kotlina s Štorami in Celjem, razgled sega vse do Kamniško-Savinjskih Alp, ob lepem vremenu v tej smeri vidimo Triglav. Na severu se razteza šentjurska dolina, v ozadju je Konjiška gora, levo Paški Kozjak, za njim Pleši-vec (Uršlja gora), desno pa vidimo vso južno stran Pohorja z Roglo.
Po sledeh Alme
Karlin
Pot nadaljujemo po označeni planinski poti, ki nas od stolpa usmeri desno navzdol. Na tem mestu še namig za ljubitelje geolova. Gozd na vrhu
Resevne namreč med drugim skriva geocach. Koordinate so precej natančne, zato iskanje zaklada ni pretežko. Še en plus torej, po zaslugi katerega lahko starši na ta pohod zvabijo svojo mladino.
Pot proti Svetini se mi je sicer ponekod zdela slabo označena, vendar odgovor seveda ponujajo domačini ali morda navigacija na pametnem telefonu. Težavo lahko predstavlja tudi srečanje s psi, ki niso pripeti, vendar se je tokrat vse končalo srečno in brez ugrizov.
Mimo kraja Javornik nas do drugega cilja loči le še nekaj ovinkov. Pri Alminem domu se lahko naužijemo prelepega razgleda na Štore in Svetino. Slednja je sicer znana po bož-jepotni cerkvi Marije Snežne, ki je bila zgrajena ob koncu 15. stoletja. Gre za taborsko stavbo z osemerokotnim zvonikom in obrambnim stolpom. Na oboku prezbite-rija so poznogotske freske. V bližini Marijine cerkve stoji kapela sv. Križa iz 15. stoletja, v kateri so med nedavno obnovo prav tako odkrili freske. Če se boste odpravili do vaškega pokopališča, pa se boste lahko poklonili svetovni popotnici in etnografinji Almi Karlin.
Možnosti je na
pretek
Po krajšem spustu kmalu sledi prva oznaka za Grmado, naša pohodniška druščina pa se je tokrat odločila za Tolsti vrh in spust do Celjske koče. Te najverjetneje ni treba posebej predstavljati. A vendar lahko omenim, da ima območje dolgoletno turistično športno tradicijo, saj sta tamkajšnje smučišče in planinska postojanka na 650 metrih nadmorske višine od davnega leta 1920 pomembni mestni turistični točki, namenjeni rekreaciji v naravnem okolju. Tisti bolj vzdržljivi se lahko po pohodu odpravijo še v pustolovski park ali na bobkart. Avantura se lahko tukaj torej šele dobro začne. Če noge še niso dovolj utrujene, ponuja okolica Celjske koče še učne poti, sicer pa pohodnike iz drugih krajev čaka še krajši spust v dolino, kjer nas znova osupnejo prelepi razgledi. Med drugim tudi na celjski Stari grad. Mi smo pot proti domu nadaljevali z vlakom. Tisti, ki še nimajo domotož-ja, lahko dan zaokrožijo še z ogledom knežjega mesta.
Foto: Arhiv NT (SHERPA, GrupA)
Na prazničnem obisku
Ш^Ш^О b č i n iZreče
I "S "o'



Ob prazniku o bčine z žu panom B orisom Podvršnikom
»Okrevanje bo postopno in dolgotrajno «
Zreče praznujejo občinski praznik jutri, 29. milja, na dan, ko je uspel referendum za ustanovitev samostojne občine. Pred odcepitvijo so bile Zreče del konjiške občine. Kažt, da so se volivci pravilno odločili, saj je zreška dandanes mied najuspešnejšimi občinami Slovenije. Letos joče prizadela koronakriza, kar je bila tudi ena od tem pogovora z županom mag. Borisom Podvršnikom (-b občinskem prazniku.
BRANEJERANKO
V občini Zreče živi šest tisoč prebivalcev, delovnih mest jt štiri tisoč, med epidemijo koronavirusa pa je prihajalo na delo v pet največjih podjetij približno tisoč zaposlenih. Med njo ste; imeli v občini Zreče tri okužbe.Kako vse to komentirate?
Epidemija je tudi pri nas povzročila radikalen usad gospodarskih dsjavnosti, saj deluje gospodarstvo v sov-prečju žal še vedno na tako rekoč eretjino obratov. To je zagotovo posledica tega, dal smo vpeti v največjih podjetjih in pri številnih kooperantih v proizvodnjo za avtomobilsko industrijo, ki trenutno beleži največji upad dejavnosti. Še slabše se godi turizmu, ki je naša druga paradna
dejavnost. Do nedavnega je popolnoma zastal in zdaj že postopno okreva. Upatne-da bodo pripomogli k hitrejšemu in manj bolečemu zagonu tudi številni tovrštni eladni ukrepi. Žal vsaka kriza terja svoj davek in žrtve. Z njo smo se spopsijvli strpeo, zdgovorno in učinkovho. Za to se moram zahvalili vsem občankam in občanom^ medijem, vključenim p osame-aniko m, službam in organi-zacijam,občinskemu svetu in svetom krajevnih skupnosti, predvsem pa civUni zaščiti, zdravstvu, gasilcem, prosto-eoljcem, donatorjem, podjetjem, društvom, trgovinaim zavodom, občinski upravi, režijskemu obratu in drugim. Omenjen okužbe izvirajo iz zdravstva in so iz ene dru-
žine. S1 pomočjo strokovnih sludb ie z družinsko discipji-no smo usevli širjenie popelnoma obvladaü.
Zrvsko gospodarstvo je tako za občino kot državo zelo pomembno. KoUko je pomembno za občino in kako bi ta občutila njegovo morebitno večje nazadovanje?
Samo avtomobilski del naših podjetil na Zreškem - z vvč kot 2.400 zaposlenimi -je lani zagotoeil več kot 300 milijonov evrov letnega premeta. Če bi rteli še povezane družbe na drugih lokacijah, je tre be dodati še vvaj tretjieo. Ko ocenjujemo, da opravi avtomobilska veriga v Stovenijl približno 4 milijarde evrov izvoza ali 10 odstotksv našega BDP1 potem le zreški delež k temu vsaj 7,5 odstotka. Ob tem ne smemo pozabiti še na druga naša ve čja ali manjša podjetja, tueli s področja logistike in drugih dsjavnosti. Zato bi pomenila za nas vsakešna radikalnejša in dolgot raj-nejša krisa ne samo gospodarsko, ampak tudi socialno in siceršnjo katastrofo. Sicer smo tudi na tem področju optimistični, saj pričakujemo, da bi uspeli - z ustrezno državno pomočjo, ugodno epidemiološko sliko in dvigom zaupanja kupcev avtomobilov - krizo uspešno prebroditi. Zavedamo se, da to ne bo enostavno, da bo okrevanje postopno in dolgotrajno ter da bomo zaradi tega vsi čutili precejšnje posledice.
V zreški občini sta pomembna tako industrija kot turizem. Kako ocenjujete
trenutno stanje na turističnem podsočju v-vaš1 občini?
V	turizmu imamo zdaj - v ugodnem epidemiološkem položaju v občini Zreče in de-stinaciji Rogla-Poh orje - precejšnjo prilovžnost. Z bogato sonaravno, zeleno m varno ponudbo lahko ponudimo gostom in različnim skupinam zanimive ter ugodne pakete zs družinein posamezniki. Za tistej ki želijo prežd veti do pust dejavno1 nudimo v naših termah v Zrečah ter na Rogli številne; možnoeti: od kolesarjenja, tudi gorskega, fitnesa, salonov dobrega počutja, sankinja in peš hoje do ogledov naših muzejev, cerkva, kulinaiičnih doživetij ... Pot med krošnjamir ki je bila pred epidemij o na° zadnji hit, bo ponudila v drugi potovici iunija kot novost še 60-metrski spust z novega tobogana na Rogh.
Leto je naokoU in spet je občinski praznik. Ta je vsako leto tudi priložnost za preverjanje, kovko je bjlo od prejšnjega prazrnka po-storjenega. Koliko je bilo to v vaši občini, kaj je od lani boljše ali slabše?
V	zadnjem letu smo dodali - s številnimi naložbenimi in drugimi projekti v občini in vseh šestih krajevnih skupnostih - pomemben kamenček v mozaiku naših prizadevanj, da sledimo ciljem naše dolgoročne vizije in strategije ter drugih strateških dokumentov. S tem smo na vseh petih stebrnih področjih bistveno dvignili raven kakovosti bivanja, življenja in dela ter turistične privlačnosti. Zato ocenjujem leto kot eno uspešnejših na
Župan Občine Zreče Boris Podvršnik
vseh področjih. Zelo žal mi je, da smo morali ob občinskem prazniku odpovedati številne kulturno-zabavne in športne prireditve, saj praznujemo tudi 25-letnico
uspešnega delovanja novodobne občine. Slavnostno sejo občinskega sveta bomo poskušali organizirati ob prvi primerni priložnosti.
Foto: arhiv Občine Zreče
Najvišje priznanje Topolškovi
Najvišje letošnje priznanje Občine Zreče, to je njen zlati grb, bo prejela Vilma Topolšek. Prejela ga bo za življenjsko delo na turističnem področju. Predlagala jo je LTO Rogla - Zreče.
Srebrni grb so občinski svetniki namenili uspešnemu kinološkemu društvu ter bronastega Stanislavu Vratuši. Prejel ga bo za svoje delo v katoliškem kulturnem društvu, župniji in vinogradniškem društvu. Posebno priznanje je namenjeno Ivi Kos, ki je evropska prvakinja v agilityju, ter uspešnemu straniškemu podjetju Marovt. Gre za podjetje s polstoletno tradicijo, ki je doseglo zadnje desetletje izjemen razvojni preboj. Zaradi pandemije bo slovesna podelitev priznanj v prihodnjih mesecih.
Pot med krošnjami Rogle bo obogatil še tobogan.
Tobogan prihodnji mesec
Gradbena dela za vijugasti tobogan Poti med krošnjami na Rogli so končana, v teh dneh bo še tehnični pregled.
Tobogan, ki omogoča 60 metrov dolgo vožnjo, bo na voljo predvidoma od junija. Postavljen je v 37-metrskem stolpu v obliki jeklene vrvi. Pot med krošnjami, ki je bila med epidemijo zaprta, je ponovno odprta od sredine maja. Pot med krošnjami je lani dokončana naložba, ki je stala 4,5 milijona evrov. Vlagatelj s Češke je ob odprtju računal na 200 tisoč obiskovalcev na leto.
Po novem še medalje
V Občini Zreče bodo po novem podeljevali medalje za zasluge na varnostnem in obrambnem področju ter na področju zaščite in reševanja. Tako se je odločil občinski svet na svoji zadnji seji, ki je bila v dopisni obliki.
Podeljevali bodo zlate, srebrne in bronaste medalje, o prejemnikih bo odločal župan. Občina se je za novo priznanje odločila zaradi razmer, ki so nastale med zadnjo pandemijo. Med njo so se tudi v Zrečah izjemno izkazali pripadniki civilne zaščite in drugi posamezniki.
Izrekli so pozitivna mnenja
Svetniki občine Zreče so se na svoji zadnji seji seznanili s poročilom občinskega nadzornega odbora. Ta je preveril predlansko vzdrževanje krajevnih in občinskih cest ter poslovanje osnovne šole ter vrtca.
Nadzorniki so izdali v vseh treh primerih pozitivno mnenje. Pri pregledu poslovanja javnega zavoda Osnovna šola Zreče večjih nepravilnosti niso ugotovili, v vrtcu pa niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti ter nobene pomanjkljivosti.
34
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Po Vodni učni poti Zreče
Vodno bogastvo pod Pohorjem
»Zreče imajo izredno vodno bogastvo, ki je bilo že v preteklosti osnova gospodarskega razvoja kraja,« poudarja ddr. Ana Vovk Korže, ki je snovalka Vodne učne poti Zreče. Ugotavlja, da vodne poti oživljajo dediščino in povezujejo sedanjost s preteklostjo in prihodnostjo. »Zasnovane so na ostankih nekoč pomembnih gospodarskih dejavnosti, od katerih so ljudje živeli,« omenja snovalka.
BRANEJERANKO
Zaveda se, da je v dediščini krajev, kjer takšne poti potekajo, še zgodovinski spomin, ki lahko hitro presahne. To se zgodi, če ni podkrepljen z oznakami, učnimi tablami in opisi. Snovalci pri takšnih poteh poiščejo starejše domačine, ki jim povedo svoje spomine, povezane s točkami vodnih poti. »Zato so takšne učne poti nekakšne učilnice v naravi, saj ponujajo izkušnje z opazovanjem. Ta način izobraževanja je najbolj trajen in se ljudi najbolj dotakne,« je obrazložila Ana Vovk Korže, ki je pri pripravi poti sodelovala z Osnovno šolo Zreče. Pravi, da je v digitalni dobi takšna učilnica v naravi posebej pomembna, saj pridobivamo vedno več podatkov virtualno, tako da veliko ljudi z naravo nima več stika. V občini Zreče so velikega pomena reka Dravinja, vodnjaki, termalna voda ... V starih časih so bili zelo pomembni
tudi mlini, kovačije, žage ... Idejno zasnovo zreške vodne učne poti je pripravila domača osnovna šola, po strokovni plati je pot dopolnil Inštitut za promocijo varstva okolja.
Vodnih učnih poti je na Štajerskem ter drugod po Sloveniji veliko. »Lahko bi rekla, da je teh tematskih poti največ, kar ne preseneča, saj je voda gonilo življenja,« pravi njihova odlična poznavalka. Prve vodne učne poti so bile urejene pred četrt stoletja, že pred tem so jih označevali z oznakami in učnimi tablami. Evropska unija je bila vzpostavljanju takšnih učnih poti zelo naklonjena tudi po finančni plati.
Ob Dravinji
»Osnovna namena vodne učne poti sta ozaveščanje ljudi o pomenu vode v občini Zreče nekoč ter zavedanje, da lahko vsakdo od nas veliko naredi za čistost vode,« je povedala Ana Vovk Korže. Vodno bogastvo
Pogled na Zreče. K njihovemu gospodarskemu razvoju je prispevalo vodno bogastvo.
ob reki Dravinji je narekovalo razvoj kovaštva, mlinarstva in pridobivanje energije. »Vodna učna pot Zreče povezuje elemente naravne in kulturne dediščine ter oživlja dediščino kraja skozi prikaz nekdanjih dejavnosti, ki jih povezuje s sedanjostjo,« pravi o tej poti Vovk Koržetova. Obe dediščini sta predstavljeni na osmih informativno-izobraževalnih tablah.
Reka Dravinja, ki izvira na pobočjih pod smučiščem na Rogli, je za Zreče ter širše velikega pomena. Ta vodotok je povzročil tako blagostanje teh krajev kot tudi škodo. Dravinja ima hiter tok, kar je dalo možnost za izkoriščanje energije in razvoj mlinarstva. Prav tako se je razvilo kovaštvo, ki je za Zreče velikega pomena še dandanes. Po drugi strani Dravinja poplavlja in kaže svojo rušilno moč. Ta reka je na osrednjem Štajerskem nasploh pomembna. Kot največji pritok Drave v naši državi se vije kar 73 kilometrov daleč ter konča v Dravi v Vidmu pri Ptuju.
Od vo
I postajnega dnjaka
Z Ošlakove domačije. Njena kovačija je del dediščine zreškega kovaštva.
Začetek Vodne učne poti Zreče je pri nekdanji krajevni železniški postaji, kjer je postajni vodnjak. V času Avstro--Ogrske je bila namreč zgrajena ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice, ki je bila v času prve Jugoslavije podaljšana do Zreč. Podaljšanje je bilo potrebno predvsem zaradi premogovnika v Radani vasi. Pred približno pol stoletja je bila proga ukinjena.
Ob poslopju železniške postaje Zreče, ki se je ohranilo do danes, je ohranjen tudi starin-
ski vodnjak. Vovk Koržetova je povedala, da so ga uporabljali potniki, delavci, ki so v tovornem delu postaje natovarjali les in drugo blago, ter stanovalci postajnega poslopja. Tudi otroci so uporabljali vodo iz tega vodnjaka, saj je urejen tako, da je bilo to mogoče. V njem je toliko vode, da so ga domačini skrivaj uporabljali tudi takrat, ko je v njihovih domačih vodnjakih vode zmanjkalo. Njegova obnova je bila končana pred desetimi leti.
Med zanimivimi točkami Vodne učne poti Zreče je Petelinjekov mlin ob Peteli-njekovi domačiji. Mlin je bil najprej na desnem bregu Dra-vinje, potem ko so reko regulirali, so ga leta 1924 prestavili na levi breg. »Žito so vozili v mletje vsi, ki svojih mlinov niso imeli. V Petelinjekovem mlinu so mleli pšenico, ječmen, ajdo in tudi ješprenj,« je povedala snovalka vodne učne poti. Pred desetletjem je bil mlin obnovljen.
Desetletje mlajši je Bucijev mlin ob potoku Mlinščica, ki je v naselju Dobrava. »Bucijev mlin je bil zgrajen kot nadstropno zidana stavba in je valjčni tip mlina, in sicer v treh etažah na turbino,« je obrazložila Ana Vovk Korže. Del strojev mlina
je bil narejen na Dunaju že leta 1892, ostali na začetku prve svetovne vojne v Mariboru. »V mlinu je mlel gospodar, ki je bil lastnik mlina, ponekod pa tisti, ki je vanj prinesel žito,« je povedala Vovk Koržetova. »Žito so nosili v mehovih iz ovčje kože, v katere ga je bilo mogoče spraviti okoli 25 kilogramov ali celo več. V istem mehu so potem nosili tudi moko,« je dodala.
Jezero, termalna
voda, kovačija
Del vodnega bogastva občine Zreče je njegovo jezero. To je mlado, saj je letos komaj dvajset let, odkar je nastalo kot umetno jezero. Zreče so tako industrijski kot turistični kraj, zato so v kraju želeli imeti še jezero. Nastalo je v dolini potoka Koprivnica, pritoka Dravinje.
»Na dnu jezera so narejene vrtine iz spodnjih studencev, zato vode kot naravnega pritoka skoraj ni. Jezersko dno in stene so zatesnili z naravnim materialom - ilovico. Stene niso obložene s kamenjem, ker bi se preveč razrasle alge,« je povedala o Zreškem jezeru snovalka vodne poti. S kamenjem so tako obložene zgolj drče. »Izparevanje vode je
Bucijev mlin je bil zgrajen kot nadstropno zidana stavba in predstavlja valjčni tip mlina.
V Petelinjekovem mlinu so mleli pšenico, ječmen, ajdo in tudi ješprenj.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
35
_HB
m
Na Vodni učni poti Zreče so na posameznih točkah predstavitvene table.
zaradi odprtega prostora zelo veliko, omejila ga je zasaditev rastlin, predvsem trstike in ro-goze,« je še pojasnila ddr. Ana Vovk Korže. Zreško jezero se je domačinom in številnim obiskovalcem turistične zreške občine priljubilo. Kar nekaj njegovih obiskovalcev smo srečali že v petek dopoldne.
Vodno bogastvo Zreč je res veliko in pestro. Mesto in občino bogati celo termalna voda, ki je uvrščena med vroče termalne vode naše države. Temperatura zreške termalne vode znaša 34,5 stopinje. »Pohorje je po geoloških merilih razmeroma mlado, in sicer v terciarju nagubano in dvignjeno hribovje. Ob prelomih so se oblikovale rečne doline, kotline in podolja. Na mejah prelomnic sta nastala dva manjša toplotna vrelca,« je pojasnila Vovk Koržetova. To sta vrelca v Zbelovem v konjiški občini ter v Lipi pri Zrečah.
In še zadnja točka Vodne učne poti Zreče ... To je Ošla-kova kovačija, ki predstavlja dediščino nekdanjega kova-štva, iz katerega se je v mestu razvila kovaška industrija. Na domačiji sta na srečo ohranjeni kovaška delavnica in skladovnica. Ošlakova domačija, ki je tri kilometre iz mesta, je najbolj oddaljena točka vodne učne poti. Nahaja se v soteski Dravinje.
Foto: Andraž Purg (GrupA)
Vrata Ošlakove kovačije
Prof. ddr. Ana Vovk Korže, ki je snovalka Vodne učne poti Zreče, je doktorica fizične geografije in doktorica varstva okolja. Deluje kot redna profesorica Oddelka za geografijo in Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede mariborske univerze. Med drugim dela na področju naravovarstvenih in okoljskih promocij in to z vzpostavitvami učnih poti ter njihovo vsebinsko in slikovno opremo. V zreški občini je sodelovala tudi s projektoma Muzej smučanja na Rogli ter Strategija za mlade v Občini Zreče. Med številnimi priznanji za delo ddr. Ane Vovk Korže je letošnje februarsko priznanje za najboljši prispevek o samooskrbi za mlade generacije, ki ga je prejela v Bahrajnu. Lani je prejela nagrado horus za izobraževalne vrtove, priznanje naj raziskovalka ter srebrne in bronaste plakete Univerze Maribor za inovativne izobraževalne pristope. Pred petimi leti je prejela tudi priznanje Turistične zveze Slovenije za drugo najbolj urejeno učno točko v državi. To je Učni poligon za samooskrbo Dole, ki ga Vovk Koržetova upravlja in vodi.
Zreško jezero je nastalo pred dvajsetimi leti.
Starinski vodnjak na nekdanji zreški železniški postaji. Domačini so ga skrivoma uporabljali tudi takrat, ko je v njihovih domačih vodnjakih vode primanjkovalo.
o	Naj vas dom izzareva
toplino in domačnost.
Zl LES
proizvodnja in Irgovina iosonih izdelkov. PRIMOŽ ZIDANŠEK з.р. Gnbrovljo 2 Dobrovlje - Zrečo 3214
GSM: 031 893 717
E-Pošl«: pri m oz zldarraok@gmal I. com
~7\ I F S ni*ni7wnrlnia in trn
• LESENO STAVBNO POHIŠTVO
Okna, vhodna vrata, notranja vrata, balkonska vrata in stopnice.
• IZDELAVA POHIŠTVA
Spalnice, dnevne sobe. jedilnice,
kuhinje, vgradne omare.
^^ RAZREZ © LESA IN IZDELAVA
Le pij en cev namenjenih visokim ali nizkim obremenitvam,
Ob Dravinji pri Zrečah. Svojo pot konča v Dravi v Vidmu pri Ptuju.
36
ZGODBA O USPEHU
Vida Ozis piše izjemno življenjsko zgodbo o pogumu in zaupanju
»Imela sem občutek, da bo enkrat vse dobro«
»Pred štirinajstimi leti sem zaprla poglavje svojega življenja in potegnila črto. In začela na novo, kot začenja nekdo pri 20 letih. In to z dvema otrokoma. Pri štiridesetih letih svojega osebnega in poslovnega življenja nisem začela >iz nič<, ampak iz minusa. Nikoli nisem za svoje stanje nikogar obsojala, niti nekdanjega partnerja. Vedno sem rekla, da sem se od njega ogromno naučila, če ne drugega, tega, da moram biti drugačna,« svojo zgodbo povzame Sla-tinčanka, ki izhaja iz preproste kmečke družine, v kateri se je rodila kot tretji otrok.
MARJETKA R. LESJAK
V Rogaški Slatini je obiskovala osnovno šolo, potem se je vpisala v srednjo tekstilno šolo v Mariboru. Od doma je odšla pri 14 letih, v štajerski prestolnici je bivala v dijaškem domu. Domov se ni več vrnila. Po srednji šoli je začela študirati na fakulteti, a ji je načrte prekrižala nosečnost. Samo po dveh letih skupnega življenja je postala vdova in s sinom ostala sama. Čez nekaj časa je zaživela z drugim partnerjem, s katerim je poleg hčere imela skupno podjetje. »Sčasoma se je pokazalo, da je bila to velika napaka. Vendar sem se v tem obdobju ogromno naučila. Sama sem v ta odnos stopila z ljubeznijo in zaupanjem, ampak takšen
odnos ne more delovati, če ni istih predpostavk na obeh straneh.« V tem podjetju je bila tudi zaposlena.
Štiri leta prej, preden se je odločila potegniti najpomembnejšo črto v svojem življenju, je podpisala veliko poroštvo, ki jo je spravilo v težavno situacijo. Ko je pri njej končno dozorela odločitev, da se iz nezdravega družinskega in poslovnega okolja umakne, ji ni bilo lahko. »Ostala sem brez partner-
ja, službe, tudi brez strehe nad glavo. To je bilo zame res težko obdobje, predvsem zato, ker je takrat zbolel sin zaradi hude oblike shizofrenije. Imela sem še najstnico, dodatno sem se izobraževala in še za preživetje je bilo treba zaslužiti. Najhuje mi je bilo zaradi sinove bolezni. Obenem je bila to tista spodbuda, ki me je gnala naprej. Morala sem ostati močna, odločna in ostati mama. Vedela sem, da moram nekaj narediti,« se spominja Vida Ozis.
Pomembno je prepoznati sporočila
Še preden se je zgodil prelomni trenutek, je zdaj uspešna podjetnica želela izpolniti svoje sanje po dodatni izo-
brazbi. »Želela sem se vpisati v višjo zdravstveno šolo. Moja vizija je bila, da bi se zaposlila nekje v bolnišnici. A hkrati sem se zavedala, da bo to največ, kar lahko naredim.« Vendar tudi takšna vizija ni bila zanjo. »Še sama ne vem, kje in kdaj sem dobila idejo, da se bom podala v svet pedikure. Sklepam, da
pedikerki. »Tam sem ugotovila, da sem to sposobna delati tudi sama. Prostore za svoje delo mi je ponudila kozmetičarka, prijateljica Marta. Ponudbo sem sprejela in imela pri njej več kot deset let v najemu manjši prostor, kjer sem opravljala pedikure. Začela sem počasi. Stranke sem pridobivala
»Pedikure ne opravljam v prvi vrsti zaradi denarja, ampak ker me to delo veseli.«
Vilir.HlH
mi jo je nekdo omenil. Vse pride do nas, samo če takšna sporočila slišimo in prepoznamo.«
Za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije iz znanja pedikure se je odločila iz veselja, pravi. »Opravila sem še tečaja masaže in reflekso-terapije ter spoznala sponko za reševanje težav vraščenih nohtov. Najprej sem se tega naučila pri nas, zatem sem se dodatno izpopolnjevala v Nemčiji in zdaj sem celo zastopnica za VHO-spon-ko za Slovenijo in Bosno.«
Najprej je pedikersko delo opravljala pri drugi
zgolj tako, da se je o mojem delu širil dober glas. Denarja za oglaševanje nisem imela,« se spominja Vida Ozis. »Ko sem se pripeljala v Celje in opravila delo, sem vedno razmišljala, kako bom čim bolje ovrednotila zaslužen denar. Naj grem v trgovino ali >tankat< avto, sem se spraševala. Toda ves ta čas sem imela občutek, da bo enkrat vse dobro. Izhajala sem iz zdrave predpostavke, brez obsojanja, da sem se znašla v tej situaciji, ker je nekdo kriv. Prostovoljno sem podpisala poroštvo. Prostovoljno sem živela v nezdravem
zakonu, polnem prikrivanja in poniževanja. Nihče me ni prisilil, sama sem to dovolila. Ko sem nehala dovoljevati, ko je bilo preprosto dovolj, sem se spet sama odločila, da bom odšla iz te situacije. Nihče nima pravice z nami početi stvari, ki niso dobre. Mi sami to dovoljujemo.«
Medtem ko je s trudom in z odrekanjem postavljala na noge svoj posel, je sin zbolel do te mere, da je pet mesecev preživel v bolnišnici. »Ob vrnitvi v domače okolje ga je bilo treba bodriti, z njim lupiti krompir, hodili smo v hribe. V tem času, ko sem skušala čim več delati, da bi lahko preživljala otroka in sebe, je izjemno pomembno in nenadomestljivo vlogo odigrala hči. Bila je zelo odgovorna, šolo je jemala nadvse resno, pomagala je bratu.« Vida Ozis priznava, da bi bilo brez hčerine pomoči, ki je v tem času morda celo prehitro odrasla, še veliko težje. Tudi sin si je precej opomogel, ustvaril si je družino in zaživel normalno, kolikor je zanj sploh mogoče. »V življenju mi je bil velika motivacija in nanj sem zelo ponosna.«
S šestih na 60
kvadratov
Kmalu je ugotovila, da je najet prostor pri kozmetičarki pretesen. Tudi zato, ker je v svet pedikure vpeljala sinovo partnerico. »Predala sem ji znanje, tudi zato, ker je sin nesposoben za delo in sem želela njegovi družini pomagati na ta način, da bi lažje živela.« Obe v najemu
ZGODBA O USPEHU
37
»Verjetno nam je v zibelko položeno, koliko lahko zdržimo. Hči mi večkrat reče: >Mami, glej, kje si, glej, do kam si prišla! < Pa sem morda sama preveč skromna.«
»Napuh in pohlep sta me motila že od nekdaj. Gledam ljudi, ki imajo to v sebi, a niso srečni. Zato dojemam s hvaležnostjo in sočutnostjo vse, kar sem ustvarila.«
nista imeli več prostora, zato je Vida kar nekaj časa iskala primeren prostor, ki bi omogočil širitev. »Vedno rečem, da te nekje nekaj čaka. Tako je ta prostor, kjer delam zdaj, čakal mene. Veliko sem slišala opozoril, da je bilo na tem mestu pokopališče in da to ni primeren prostor. A sem vsem odgovorila, da sem živa, zdrava, da rada živim in delam. In da čutim, da je ta prostor namenjen meni,« je pogumno odločitev za nakup šestdesetih kvadratnih metrov poslovnih prostorov v Celeiaparku pojasnila sogovornica. »Bistvo vsega je, da si upaš biti pozitiven, da si upaš živeti in delati kora-
V	načrtu je
odpiranje franšiz
V	novih prostorih sta v salonu pedikure že od začetka delali dve, zdaj so že štiri. Po približno treh letih na novem mestu bo Vida junija redno zaposlila pedikerko, ki se dodatno izobražuje v višješolskem programu smer velnes. V veliko pomoč ji je nova sodelavka, ki končuje magistrski študij prevajanja in tolmačenja ter je poskrbela tudi za prevod vsebine spletne strani še v tri tuje jezike, prav tako bo v veliko pomoč pri franšiznih poslovalnicah An.nika. »Hči kot moja desna roka zaenkrat vodi vse ogla-
ku sploh ni natančno vedela, kaj vse to pomeni. Zdaj se lahko pohvali z licenco. »Korona nam je dala možnost, da smo lahko naredili zaključek in vse spravili še v pisno obliko. Napisati moramo namreč operativni priročnik, ki je v obsegu primerljiv s tremi do štirimi magistrskimi nalogami. Dobil ga bo vsak franši-zni partner, zajema pa vse nujno potrebne vsebine, od
tem priznava, da se je za ta študij odločila predvsem za boljše razumevanje tega, kar se dogaja s sinom in kako mu lahko pomaga. »Izhajam iz družine, kjer je bilo delo izjemno pomembno. Nismo se veliko pogovarjali o čustvih in o tem, kako se kdo počuti. V tem duhu sem najbrž tudi sama vzgajala svojega sina. V tistem času smo kot družina imeli materialno vsega dovolj,
»S hčerko sva se veliko odrekali. Ko nisva mogli na dopust, sva varčevali. Vsak dan je vsaka od naju dala na stran en evro. Na ta način sva potem privarčevali, da sva lahko šli v Tunizijo. Za obe je bil dragocen tudi obisk koncerta priljubljene skupine v Düsseldorfu.«
»Čeprav ogromno delam, nisem utrujena. Zadovoljna sem z opravljenim, ponosna nase.«
ke naprej. Morda tudi kdaj napačne.«
Poslovne prostore je v prijetne in svetle kotičke, kjer se odlično počutijo tudi njene stranke, zasnovala sama ob pomoči oblikovalke. »Mojstre sem kar sama klicala in jih razporejala. In tudi tukaj se mi je potrdilo, da če greš do mojstra in mu odkrito poveš, v kakšnem finančnem stanju si, do kdaj mora biti delo narejeno, da boš lahko začel tudi sam čim prej delati, da se takšen odnos obrestuje. Če pa greš v odnos s figo v žepu, bodisi v odnos s partnerjem bodisi v poslu, se računica ne more iziti.«
ševanje in aktivno prisotnost na spletnih omrežjih, hkrati končuje dodiplomski študij kemije. Skratka, ob sebi imam rada mlade in izobražene ljudi. S tem jim dajem možnost zaposlitve, podjetju pa dajejo dodatno vrednost.«
Prav tako je v načrtu odpiranje franšiz. »Prijateljici Barbari sem ob kavi omenila, da čutim, da moram svoje znanje predajati naprej. Toda klasičnih tečajev nisem želela izvajati, čeprav sem imela kar nekaj ponudb. Prijateljica mi je takrat predlagala, naj pridobim franšizo,« o novi širitvi pripoveduje Vida, ki priznava, da v tistem trenut-
tega, kaj franšiza zajema, do pogojev dela, predpisani so tudi uniforme, način komunikacije s strankami in način opravljanja pedikure.«
S tem se je Vidi Ozis izpolnila želja, saj bo novim franši-znim partnerjem predala vse svoje znanje in jim pozneje nudila tudi vso podporo, ki jo bodo potrebovali. »To je dodana vrednost. Bistvo franšize je, da delaš zase, a nisi sam.«
Vidina prva franšizna partnerica je 24-letna Patricija. »Občudujem jo. Zame je pomembno, da vem, da oseba prihaja iz zdravega življenjskega okolja, da je psihično trdna, ker delo z ljudmi zahteva primeren odnos. Večkrat rečem, da pedikerke obravnavamo človeka celostno.«
Diplomirana
logoterapevtka
Da ima Vida ogromno življenjske energije in volje, je dokazala tudi s tem, ko je lani jeseni pri dr. Cvetki Pahljina diplomirala tudi
logote-rapije. Pri
s čustvi in čutenji pa se nismo posebej ukvarjali. Kasneje sem prejokala veliko noči, ker sem ugotovila, kaj bi lahko delala drugače. Ampak za nazaj stvari ne morem spreminjati, lahko jih pa zdaj. Zato sem sinu še vedno v podporo. Ve, da sem tukaj zanj in da mu lahko kadarkoli pomagam. Pri tem ne mislim toliko na materialno pomoč, večji poudarek bi dala temu, da mu pomagam osmisliti vsak trenutek.«
Ključ so dobri odnosi
Vida pravi, da se v življenju ravna po svoji vesti. »Delati želim dobro in ne delam ničesar, kar mi ne bi bilo všeč. Naučila sem se tudi postavljati meje. Tega me niso naučili starši. Le takrat lahko rastemo.« Sicer so ji zelo pomembni družina, vnukinja, odnos do sodelavcev in ljudi nasploh. »Le če imaš odnose dobre, si lahko kreativen, lahko pozitivno razmišljaš in deluješ. Če jih nimaš, enkrat vse privre na dan in sproti ruši, kar skušaš graditi.«
Kljub temu da se ji je svet dobesedno zrušil pod nogami, Vida dokazuje, da je z vztrajnostjo, odločnostjo in zaupanjem mogoče zgraditi uspešno zgodbo. »Svoj uspeh pripisujem temu, da sem vedno poslušala sebe in svoje občutke. In temu, da si upam živeti, se odločiti za nov korak, reči, da se tega ne grem več, in iti naprej. Lahko bi se sicer zaposlila kot pedikerka, a sta me k nečemu več gnala otroka. Vedela sem, da ju moram spraviti do kruha, vmes je prišla še sinova bolezen. Jasno mi je
bilo, da tega ne bom mogla uresničiti z običajno plačo. Imam pa tudi nekaj poslovne žilice. Prijateljica iz otroštva me je spomnila na najine igre, ko sva se na paši igrali trgovino.« Zna poslušati sogovornika, rada bere in to ji daje širino, pravi. »Med študijem logoterapije sem delala tudi v klicnem centru in sem slišala takšne in drugačen zgodbe. Neštetokrat sem šla od tam in razmišljala: >Kaj bom jaz jamrala! Sem zdrava in imam znanje, samo delati moram.<« Foto: Andraž Purg - GrupA
»Dr. Cvetka Pahljina je moj osebni vzor. Doktorirala je pri 76 letih! Torej tudi sama pri svojih letih še nikakor ne morem končati svojih načrtov.«
Enkrat letno s svojimi zaposlenimi obišče brezdomce in jim naredi brezplačno pedikuro. »To sem zapisala tudi v franšizno pogodbo kot obvezo za vse, ki bodo zastopnice mojega znanja in vrednot.«
Vida Ozis, lastnica podjetja An.nika, je bila prva, ki je v času okužbe s koronavirusom darovala vso svojo zalogo zaščitnih mask. Podarila jih je domu starejših v Šmarju pri Jelšah, celjskemu materinskemu domu in zavetišču za brezdomce.
38
POVEZOVANJE
Ob svetovnem dnevu multiple skleroze
»Korona« preprečila zanimiv program
Na svetu je približno 2,5 milijona obolelih z multi-plo sklerozo (MS), v naši državi jih je po ocenah približno 3.500. V Združenje multiple skleroze Slovenije je bilo konec leta 2019 včlanjenih 2.123 obolelih. Čez dva dni, 30. maja, bo svetovni dan multiple skleroze, pri čemer bo letošnje obeleževanje zaradi koronavirusa precej drugačno kot v minulih letih. Tudi v celjski podružnici MS so se morali odreči mnogim načrtovanim prireditvam in projektom. Eden osrednjih dogodkov obeleževanja svetovnega dne MS na ravni države bo sicer že danes.
ROBERT GORJANC
Tema letošnjega svetovnega dne MS je povezovanje. Ljudje, ki se spopadajo z MS vsak dan, v trenutnih razmerah najbolj potrebujejo podporo. Globalna kampanja poudarja povezovanje za boljšo zdravstveno oskrbo in povezovanje celotne skupnosti za boljšo podporo obolelih, a tudi povezovanje obolelega z MS s samim seboj, sprejemanje bolezni in sprejetje lastne odločitve za njeno obvladovanje. Osrednji dogodek kampanje v Sloveniji bo današnja sple-
tna novinarska konferenca, na kateri bodo udeleženci predstavili položaj obolelih z MS, opozorili na težave in tudi premierno predstavili video-zgodbe petih Slovencev, ki se spopadajo s to nepredvidljivo kronično boleznijo.
V Sloveniji se oboleli že 47 let povezujejo v Združenju MS Slovenije, ki ima za ohranjanje čim bolj pristnih stikov s člani organiziranih kar 16 podružnic po državi. Ena takšnih je tudi celjska podružnica Ms, ki trenutno
Ekipa celjske podružnice MS na tekmovanju v balinanju. (Foto: Zmago Ofentavšek)
šteje 190 članov in obsega območje 23 občin (Celje, Štore, Vojnik, Dobrna, Šentjur pri Celju, Zreče, Slovenske Konjice, Vitanje, Radeče, Laško, Kozje, Šmarje pri Jelšah, Rogatec, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Bistrica ob Sotli, Dobje pri Planini, Ža-
Člani celjske podružnice MS na ogledu nove turistične zanimivosti na Rogli, Hoji med krošnjami Pohorja. (Foto: CPMS)
lec, Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko).
»Tudi člani celjske podružnice smo se vsako leto v velikem številu udeleževali vseslovenske prireditve, ki jo je ob svetovnem dnevu MS organiziralo Združenje MS Slovenije. Tako smo se množično zbrali na srečanju v kateri od naših podružnic, letos pa smo prvič načrtovali srečanje v kar štirih mestih hkrati: v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Celju. Celjska podružnica je že pripravila program in pridobila dovoljenja za izvedbo srečanja obolelih iz celjske, savinjsko-šaleške, koroške in kamniško-zasa-vske podružnice v Celju, toda koronavirus je onemogočil tudi naše regijsko srečanje,« je povedala Elizabeta Pongrac, predsednica celjske podružnice MS.
Kako lepo bi bilo,
če bi ...
V celjski podružnici združenja Ms so tako načrtovali
srečanje pred Osrednjo knjižnico Celje, kjer so nameravali postaviti posebno stojnico, na kateri bi predstavljali gradivo na temo MS, poleg tega bi bili obiskovalcem na voljo tudi priznan nevrolog in posamezni oboleli, ki bi delili svoje znanje in osebne izkušnje iz življenja z MS.
Dogodka so se nameravale udeležiti tudi nekatere znane osebnosti, ki bi s člani prehodile približno kilometer in pol dolgo pot ob Savinji, od MS-stojnice do Kavarne in picerije Špica. V Špici bi nato sledila skupinsko kosilo ter seveda vedno zaželeno druženje. »Res je, koronavirus nam je preprečil snidenje ob svetovnem dnevu MS, vendar še vedno lahko obveščamo o življenju z MS in seznanjamo s programom, ki smo ga pripravili za 30. maj. Tako bodo oboleli z MS in tudi vsi ostali vsaj malo začutili utrip, ki smo ga pripravljali za svetovni dan MS v Celju. Zagotovo
bi se imeli lepo, a covid-19 je imel drugačne načrte, mi pa si lahko le predstavljamo, kako bi bilo, če bi ...« je razmišljala Elizabeta Pongrac.
Letošnje srečanje 30. maja ob svetovnem dnevu MS je torej odpadlo, prav tako kot tudi številne druge predvidene dejavnosti celjske podružnice Združenja MS Slovenije: delavnica o pomenu spanja (16. marec), zbor članov (29. marec), predstavitev podružnice MS na stojnici v mestnem jedru Celja ob svetovnem dnevu zdravja (4. april), predveli-konočna delavnica izdelovanja pisank (6. april). »Ce bo treba, nameravamo odpovedati tudi za 20. junij predviden izlet na Goričko. Dobro namreč vemo, da je zdravje na prvem mestu, zato se držimo navodil in ukrepov NIJZ ter vlade - ostanimo narazen, a vseeno povezani,« je o načrtih še povedala Elizabeta Pongrac.
Foto: Andraž Purg - GrupA
POVEZOVANJE
39
Na lanskem tekmovanju v šahu (Foto: Zmago Ofentavšek)	Zadovoljstvo med člani, da lahko po rahljanju ukrepov znova uporabljajo svoje prostore celjske podružnice v Trnovljah.
Elizabeta Pongrac, predsednica celjske podružnice združenja MS
»Naši člani so najbolj pogrešali druženje in telovadbo«
Ob svetovnem dnevu multiple skleroze smo z Elizabeto Pongrac, predsednico celjske podružnice združenja MS, opravili tudi krajši pogovor o tem, kako so člani podružnice preživeli obdobje epidemije koronavirusa, karanteno, in o tem, ali so se pri tem soočali s kakšnimi stiskami, ali so potrebovali psihosocialno pomoč.
ROBERT GORJANC
Kako je zahtevno obdobje pojava koronavirusa in epidemije pri nas, z vsemi posledicami, ki ga je spremljalo, vplivalo na delovanje društva in na počutje članov celjske podružnice združenja? S kakšnimi težavami ste se pri tem soočali kot pripadniki ranljive skupine prebivalstva?
Ko so s Kitajske prihajala poročila o nevarnem virusu, še nismo čutili posebne skrbi, saj se nam je zdelo, da je to zelo daleč od nas. Ob širjenju virusa v Italiji in ko je bilo jasno, da bo zajel tudi Slovenijo, smo postajali v združenju že zelo zaskrbljeni in se spraševali, kako bomo lahko delovali v takšnih razmerah. Zadnje druženje, ki smo ga še uspeli izpeljati, je bil v Pokrajinskem muzeju Celje, kjer smo si ogledali razstavo o Almi M. Karlin v Pokrajinskem muzeju Celje. Vladne ukrepe po razglasitvi epidemije smo člani celjske podružnice MS vzeli zelo resno in jih v celoti upoštevali.
Prva stvar, ki smo jo pri tem občutili, je bilo pomanjkanje zaščitne opreme, mask, razkužil in rokavic. Kmalu smo ugotovili, da bi bilo dobro, če bi maske sami sešili in drug drugemu pomagali. Seveda so med našimi članicami zelo spretne ženske, ki znajo veliko narediti, zato so zašile maske za tiste, ki jih niso mogli pridobiti, in jim jih poslale po pošti. Da bi lažje preživeli karanteno, so se tisti, ki so še malo bolj gibljivi, lotili dela na vrtu in obrezovanja dreves. Ostali so več brali, se ukvarjali z ročnimi deli, s kvačkanjem, pletenjem ... Ker je bilo v tistem času veliko lepih dni, so bili mikavni tudi sprehodi v naravi za tiste, ki so jih zmogli, seveda z upoštevanjem varnostne razdalje. Prostori naše podružnice so bili zaprti od 9. marca, kljub temu pa smo člani bili v stiku v okviru družbenih omrežij, s telefonskimi pogovori, z elektronsko pošto. Našim članom so predvsem manjkali
O bolezni in terapijah
Multipla skleroza je kronična imunsko-vnetna bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem, ki vključuje možgane, hrbtenjačo in vidni živec. Bolezenski znaki so številni in različni, najpogosteje se bolniki soočajo z omrtvelostjo posameznega dela telesa, motnjami ravnotežja in hoje, utrudljivostjo, s težavami pri mokrenju in izločanju blata, z motnjami vida, zmanjšanjem kognitivne funkcije in tudi z depresijo. Do leta 1993 nismo imeli na voljo terapije, ki bi učinkovito vplivala na klinični potek bolezni, danes že imamo širok izbor terapij (simptomatsko zdravljenje, zdravljenje zagonov bolezni, imunomodulatorno zdravljenje), ki uspešno obvladujejo bolezen, a ozdravitve še nismo dosegli. MS je torej še vedno neozdravljiva, potek bolezni je zelo nepredvidljiv ter vpliva na vse ravni življenja obolelega in tudi življenja njegovih najbližjih.
Elizabeta Pongrac, predsednica celjske podružnice MS Slovenije.
neposredno druženje, razgibavanje, tedenska telovadba s fizioterapevtom ter plavanje, ki ga imamo enkrat mesečno.
Kako pomembno je bilo za vaše člane to drugačno druženje v virtualnem svetu?
To je zelo pozitivno vplivalo na naše člane. Slišati nekoga in z njim deliti dobre ali
manj dobre izkušnje je zelo dragoceno. Ko nekoga pokličeš in slišiš vesel glas na drugi strani, je takoj razlog za boljše počutje in razpoloženje, pogovor se hitro razvije. Vsak je zelo srečen, ko sliši človeka, ki mu stoji ob strani.
Ali je prišlo zaradi osi-romašenja socialnih stikov
tudi do večjih težav med vašimi člani? Je kdo potreboval psihosocialno pomoč zaradi tega? Ste takšno obliko pomoči imeli na voljo?
V	združenju imamo socialno delavko, ki je bila tudi v času epidemije ves čas na razpolago. Ce je kdo potreboval pomoč, jo je lahko vedno poklical. Na voljo smo imeli tudi stik s Borutom Pogačnikom, znanim sociologom in psihoterapevtom, ki ga je lahko vsak član v primeru kakšne stiske poklical za pogovor. Ampak v tem občutljivem času od naših članov nihče ni potreboval takšne pomoči. Vsi so reševali svoje stiske v domačem krogu ali z nevrologi, ki so tudi bili dostopni. Tisti najbolj ranljivi člani so v pogovoru z nevrologi reševali najpomembnejša vprašanja in težave, na primer glede morebiten bolnišnične oskrbe ... Na srečo do nje ni prišlo.
V	podružnici imamo tudi dnevno varstvo in tisti, ki se tega niso mogli posluževati, so bili pa zelo prikrajšani. Imamo na primer fanta, ki je
star 32 let, je stalni uporabnik invalidskega vozička in redno obiskuje dnevno varstvo. Ko to ni bilo več omogočeno, je zanj pomenilo precejšnje pomanjkanje. Fant tudi težko govori, zanj skrbi mama in je bila v teh okoliščinah to velika težava za oba, ampak je nevrolog pomagal blažiti stisko. Tisti, ki so v domovih za starejše občane, takšnih je sedem, so tudi bili zelo zadovoljni z oskrbo. Med našimi člani sicer ni prišlo do okužbe s koronavirusom.
Kako v celjski podružnici delujete po rahljanju ukrepov? Prej ste omenili telovadbo, je ta zdaj ponovno mogoča, in sicer v skupini in na organiziran način?
Zaenkrat še ne, ker Top-Fit in Zdravilišče Laško, kjer imamo razgibavanje vsak teden, še nista odprla svojih fitnes prostorov, a upamo, da se bo to kmalu zgodilo. Od tega ponedeljka so spet odprti prostori naše podružnice in tudi dnevno varstvo, tako da je zdaj vendarle spet za vse nekoliko lažje.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Anica Kotnik, članica celjske podružnice MS
»Prav vse nas je kar naenkrat obšel strah, kako zdaj, saj smo v mesecu marcu načrtovali občni zbor in razne delavnice. Vse je obstalo, vsa naša srečanja, druženja, ostali smo doma, z boleznijo multipla skleroza, v strahu, da nas doleti še koronavirus, saj smo rizična skupina bolnikov. Vse je bilo ustavljeno, srečanja v zdraviliščih, skupna telovadba, zdravljenje in tudi obnovitvena rehabilitacija.
Kljub osamitvi pa smo se bolniki z MS povezali prek telefonov, Facebooka, video povezav in e-pošte. Kar kmalu nas je poklicala naša predsednica Betka in nas povprašala, kako smo, ter nas seznanila s pomembnimi novicami. Tudi bolniki smo se poklicali med seboj in si podelili dobro in slabo prek telefonov. Ceprav je bilo marsikomu izmed nas zelo težko, pa nas je glas prijateljice ali prijatelja, ki ima podobne težave, malo potolažil in osrečil. Ves čas epidemije, ko smo narazen, daleč drug od drugega, smo vseeno povezani s toplo besedo, kakšnim lepim sporočilom, voščilom ali lepo mislijo. Na prvem mestu pa so nas spremljale besede Ostanite zdravi in ostanite doma! Vsi bolniki z boleznijo MS si želimo, da bi bi se lahko spet srečali in objeli v realnem življenju. Ceprav se zavedamo, da tako, kot je bilo, nikoli več ne bo, je naša prva skrb zdravje in kako lahko sami poskrbimo za njega«.
Foto: CPMS
40
75 LET NOVEGA TEDNIKA
»Celjski« izstopajoč del zgodovine Novega tednika
Od koloradskega hrošča do stavk
Celjski tednik predstavlja eno vidnejših, izstopajočih poglavij v zgodovini Novega tednika (NT). Nova pot kot predhodnica našega današnjega časopisa (izšla je 2. junija 1945, kar štejemo za rojstni dan NT) se je obdržala le z 21 številkami, kasneje sta v letu 1946 kot njena naslednika izhajala Na delo in Naše delo. V vmesnem obdobju, od leta 1947 do ustanovitve Celjskega tednika leto kasneje, časopis ni izhajal.
ROBERT GORJANC
Na portalu Kamra, kjer je podrobneje predstavljena zgo-
dovina našega časopisa, so zapisali, da ni natančno znano,
kaj je bil razlog za leto molka. »Sprejetje prve ustave Ljudske republike Slovenije, začetek prve petletke in priključitev Slovenskega primorja k matici so najbrž predstavljali dovolj močne politične motive. Po drugi strani bi Marshallov plan pomoči za obnovo Evrope in prvi poleti Američana Yeagerja z nadzvočnim letalom lahko predstavljali izziv za mlade in v svet obrnjene celjske časnikarje,« so navedli v Kamri in doda-
li, da so »hudomušneži kasneje celo izjavljali, da je bil celjski časopis v tem letu najboljši.« Glede na to, da naš časopis po tem letu premora še vedno izhaja, je vendarle res, da je bil (naj)boljši v kasnejših letih.
V prvem obdobju je Celjski tednik izhajal od leta 1948 do 1950, potem se je leta 1950 preimenoval v Savinjski ve-stnik in pod tem imenom izhajal pet let, leta 1955 do leta 1969 pa spet pod novim starim
imenom Celjski tednik. Kako uveljavljeno je bilo ime Celjski tednik, pove preprosto že, da danes niso redki tisti, ki pridejo v trafiko in rečejo: »Celjskega, prosim.«
V tokratnem pregledu zgodovine pisanja Novega tednika bomo predstavili izbor iz tega, kar je »Celjski« pisal konec maja v prvem letu svojega izhajanja, torej leta 1948, in dvajset let pozneje. Razlika v vsebinskih poudarkih časopisov, ki ju
predstavljamo, je bila očitna, a tudi obseg: časopis iz leta 1948 je izšel na štirih straneh, tisti iz leta 1968 na 24. Značilnost prvih izdaj Celjskega tednika je tudi bila, da v prispevkih ni bilo navedenih avtorjev, čez dvajset je bilo seveda že vse drugače. Na prvih straneh je Celjski tednik prinašal tudi dolg avtorski komentar, konec šestdesetih let prejšnjega stoletja pa je »pokrival« tudi dogajanje na območju Zasavja.
Celjski tednik, 1948
Koloradski hrošč
najden na
Gomilskem
Nedeljski p regte d krompiriič v okraju Celje-okolica nam je pokazal, kako umestna je bila odredba naše ljudske oblasti, da se krompirišča že sedaj masovno pregledujejo, ^ri pregledu na Gomilskem so našli prvič koloradskega hrošča. To nam je resen opomin, da moramo budnost Ce
rmlskem, v Letušu, Sv. Lenartu, St. Rupert«, na Dobrni, v Vrbnem in Stranicah in drugod polno premikajočih se ekip po njivah. Šolska mladina je bila porazdeljena med ekipe odraslih. Ti marljivi ljudje so grajali zadržanje oiih posameznikov, ki so pregled sabotirali. Zahtevali so, da se
Neopravičljive napake ob prvem pregleda krompiriič
Nekaterim Čitateljem se čudno ztü | in ne razumejo kako to, da neprestano časopisi prinašajo članke o koloradskem hrošču. Tuc^i naš časopis je prinesel že nekaj člankov o tem škodljivcu. Nevarnost, s katero grozi ta brošč pa je tako velika, da bo potrebno še mnogo dela in masovnega udej-stvovaiija, če hočemo, da rešimo krompirišča od okuienia. Vzemimo
Kako smo konkretno pri nas v Celju in v okraju Celje-okolica rešili to vprašanje naj povem nekoliko primerov iz obeh okrajev:
Okrajni ljudski odbor je pred M dnevi dobil nalogo, da organizira 23. maja masovni pregled kromptrišč, Z obveščevanjem terena je Okraj sicer malo zakasnil, kar pa nt glavni vzrok nekaterih površnosti pri pregledu. Na
»Povečati budnost pri zatiranju koloradskega hrošča«
Celjski tednik, ki je izšel 29. maja 1948, je na naslovni strani in tudi v nadaljevanju časopisa veliko pozornosti posvetil zatiranju koloradskega hrošča, ki je v tistem času ogrožal letino krompirja. Časopis je poročal o rezultatih pregleda krompirišč, potem ko je ljudska oblast izdala odredbo, da je treba krom-pirišča v okraju Celje - okolica masovno pregledovati. Celjski tednik je tako pisal, da so pri pregledu na Gomilskem našli prvič koloradskega hrošča. »To nam je resen opomin, da moramo budnost še povečati in vsak pojav v razvoju koloradskega hrošča v kali zatreti. Da bi bili naslednji pregledi brezhibni, si moramo predočiti napake, ki so se vrstile pri prvem pregledu, in jih odpraviti«.
»Celjski« je še zapisal, da so nekateri krajevni ljudski odbori organizacijo pregleda izvedli zelo površno. »Niso
Plan
za zatiranje koloradskega hrošča v L!3S za leto 1946
PROGLASITEV OKUŽENIH IN | OGROŽENIH PODROČIJ
1.	Za okuženo področje po koloiad-skemu hrottu se prcglaiajo v« področji okraja Krik o )n okraja Novo-metlo, ter področja krajevnih ljudskih odborov: Oltmje, Dolini Logatec, Šenčur, Kok. Hutinja vat, Hotit, Dotorali. Velika Loka, RaiJe	Mokronog, Sv. Krti prt Mokronogu ter Dittravee In Gorica pri РгЛЈО *1'-сгх
2.	Za okužena po koloradskemu hrofi-tu se bodo proglasila tudi one področja n» katerih st bo let« morebiti ugotovila nova okožba, ki hI se pretvorila v rtalno	okužbe.
Na področjih, ki 10 okužena, se bodo uporabile mere uničevanja, navedene pod poglavjem V teas plana. Uničevanje koloradskega hrolča na par«- j lah, kl so ugotovljene kot okužene, ali
sklicali ljudi na sestanke, da bi jim razložili nevarnost, ki nam preti od koloradskega hrošča, in namen pregleda. Vodje vaških ekip so postavili
MNOŽIČNI PREGLEDI
12- Zaradi pravočasnega odkrivanja morebitnih novih okužb poleg роф-rneznlh pregledov, ki so Jih dolžni vrli ti lastniki, zakupniki ali uilv, krompiriič, so tudi množični pregledi. Množični pregledi se vrtijo dvakrat v mesecu na vsem področju L RS. Dan In Število teh pregledov odredi Ministrstvo M fcmeiljsivo. Množični pregledi se vrtijo v lepem vremenu, med 10. In 15. uro. Ce je na odrejeni dan deževno vreme se odrejeni množični pregled brez rta' knadnefia obvestila preloži nu prvi naslednji lepi dan,
13. Množične preglede vrtijo skupine 5 do 10 oseb, ki jih po odrejenih parcelah vod) skupino vod j a. Njegova dolžnost je, da i svojo skupino pregleda tako temeljito določena k romp i niča, da odkril« vsako morebitno okuibo in jo
samo na papir, niso pa z njimi razdelili ljudi v te ekipe in jim odkazali določenega teritorija za pregled,« je bil takrat kritičen pisec.
75 LET NOVEGA TEDNIKA
41
Nazorna agitacija, važen čini tel j v borbi za plan
ki se te nt zavedajo, da jo vsaka „. mujena minuta, vsak neopraviien M-
Ken« prvega polletji drugega planskega leta k nilski blüa. Kmalu Ni treba polagati obračun za Izvršeno drlo, pregledali uspehe, odpravi« bo treba tudi napake, katere smo v prvem polletju napravil!, ker le tako bomo ob karrt, drugega planskega leta lahko mirno rriiH: >г»а delo, ki «mo ц» I»-\ r^ili smo ponosni.«
Via h Je ponosen na delo. hI ка opravlja- Ponosen Je. te kolektiv nje-
' «tanek opora sovratnikom delavskem I razreda. in dalje objavna deski. za obratne gasilce, oJrroinltt uprave, ob-
jave. ta flzkultuml aktiv .Kovinar..
; ^"llumi aktiv trn» Ш1 lepo urejen prvtfed tekmovalcev u fizkultumi mak i vsemi pomembnostmi, ki so z tekmovanjem v zvsiL
»Na javnem mestu grajati zamudnike, pijance, lenuhe

Prva leta po drugi svetovni vojni je predstavljalo obdobje znamenitih »petletk« v okviru razvoja socialistične družbe in planskega gospodarstva. Kot je pisal Celjski tednik, je bilo treba polagati obračun za izvršeno delo. »Vsak uspeh je treba objaviti kolektivu. Na javnem mestu pa je treba tudi grajati zamudnike, pijance, lenuhe. Nazorna agitacija naj na lahko sprejemljiv način nudi vsakemu vpogled v življenje, ki se okrog njega razvija, naj mu bo vodnik in svetovalec,« je zapisal Celjski tednik.
Časopis je v članku podrobneje predstavil, kaj so na tem področju opravili v tovarni emajlirane posode v Celju.
O šoferskih izpitih, nevljudnih prodajalcih, sovjetskih filmih ...
Več vljudnosti v celjskih trgovinah
Celjski tednik je v zadnji majski številki iz leta 1948 pisal še o marsičem. Med drugim je članek posvetil začetku šoferskega tečaja v avto-moto
društvu Šlander. Na tečaj se je prijavilo približno »50 obvladanja vožnje avtomobila ali motorja željnih tovarišev«, pristašev »motorizma«.
Nekaj beleih k otvoritvi šoferskega tečaja avto-moto društva Šlander
Dne 14. t. m. ob T. uri so Je zbralo v druitveniti prostorih avto-moto dru-Itva Slander v Celju okoli 50 tov ari-lev in tovarlälc, predvsem p« mUdin-tcv, navduienih prtstaiev motorizma, ki komaj čakajo, da bi cedil za volan in i znanjem pridobljenim na tečaju Todili avtomobil ali motor.
Tečaj je otvoril lov. Teilen, in orisal pomen in važnost motorizaelje v iveii г petletnim planom, ki zahteva ravno od mladih tovarilev nov, sposoben kader dobrih vozačev. Tov, Testen je pozval tečajnike k resnemu de-
lu in opomnil navzoče, naj nc vzamejo tečaja prelahko, kajti biti dober toter ni lahka stvar, potrebno je mnogo vaje ln vestnega učenja, preden tečajnik, ki stoji pred Izpitno komisijo pokate toliko znanja, teoretičnega in praktičnega, da mu komisija prizna naslov Šoferja.
Kot primer, naj tečajniki ne mislijo, da so si z vpisom v tečaj ln pristopom v moto druillvo. It pridobili Šofersko izkaznico, je tov. Testen navedel 14 to-variäev Iz prt] f njega tečaja, ki so ravno tega dne bili na izpitih. Nekateri od
O vljudnosti prodajalcev napram strankam J« bilo ic mnogo pisano, a izgleda, da te nekaterih nI prav nič prijelo. Pretekli teden sem dotivola v Okrajnem Rugsiinu CelJe-okoUca v oddelku za garanUrano preskrb0 (hiv-ia trgovina Kolbozen) sledeče: Ko tem se zanimala za neko blago, se dve prodajalki niata zmenili niti zame. nlU za dve prisotni kmcfkl ioni, pač pa «ta kazali veliko zanimanje za promet na uliel. Sole na ponovno zahtevo strank. stA kratko in malomarno odgovarjall-Ko sem se nato pri tretji prodajalki pozanimala ca nogavice, ml je kratko odgovorita, da imajo samo svetle na
Časopis je objavil tudi zapis vaščanke (kot se je predstavila), ki se je obregnila ob »(ne) vljudnost prodajalcev napram strankam«, potem ko se dve prodajalki ob ogledovanju blaga v okrajnem magazinu sploh nista zmenili zanjo. Iz tega obnašanja je naredila tudi sklep o zaskrbljujočem prepadu med mestom in vasjo.
V kinih so v tistem času v glavnem vrteli sovjetske filme, v Celju sta sicer delovala Metropol in Dom, v okolici je deloval potujoči kino.
zalogi. Na mojo zahtevo, da ml lih pokalo, pa ao JI |e dogodila smola, da Je sluCajno prijela za ä kotijo i (danimi nogavicami Izkazalo se Je, da Jc bilo te vti tkalci j temniti nogavie. Mili na m i sol pa ji nI prilo, da bi >o opravičila, ampak se je vcdia da aa It vsa stvar ne Ute. Lahko i| mislimo kako taka prodajalka postrv£e Icle skromnim (cnicam iz dolele. Ml tudno, da jo premostitev propada med mestom in doielo tako težka, (o pa so prodajalci v mestih prav nit ne potrudijo, da bi si pridobili zaupanje in to celo zavirajo s svojim nevljudnim vedenjem.	Vaičanka
— KINO —
METROPOL: od 29. maja do 4. junija »Vaška netto!^ (Sovjetski)
DOM:
od 29. maja do 4. jur.ija »Gosti in saaiCT (Ceiki)
POTlTJOCl KINO CELJE-OKOLICA predvaja uvjetskl film
.PRISEGA.
Prodnim: Obzornik Tmovljc, 1. junija 19« ob 50- uri Vojnik, 2. junija 19W ob le. ur) v domu
onemoglih Vojnik, 2. junija 1048 ob 20. uri C nie. 3. Junija 194S ob 20. uri
Celjski tednik, 1968
Slavka in naš čas
Stavka je bila in ost an f izraz nezodoi o(r s (t чј iN pot!? c boju ta doloiene cilje. Hrsmisein je termitu^ jpjtt spor o tem, kako na) pri nas sakt «istarifi» /tla/ imenujemo, kajti v bistvu ostane to kar ft — odraz JtepitaJfitičnift proizvodnih odnosov, te gre ta t'aikr r burloaznl dntibi odraz nenormalnega stanja pa, če te pripetijo nam
Ce ravno je pri nas največ neposrednih vzrokov м .-torke navidezno tisto ekonomskih — zaradi nizkih osebnih dohodkov — so bistreni rzroki vedno globlji, (iđlii medsebojni odnosi, birokratska samovolja, neob-ttitenost...
\ /plani t Ha žerjavica
Ob rob prekinil«! drla v kovaški industriji v Zrrrah
hitenji lorfk Jr lUktu tiinriu drlcun v lunukj industriji 4 lrrčefi dif uH prr-4 knnrtm Mtajrta «Irl» u<tUtl|> «trojr. Ljutljr mi ihUU prrtl luun», her put*k*Ji »udr Uitre jutr*HJr iinirivr, Skupaj м> n*l« -.rtUtili ImmKij», ki jr «hI	fwdjrlj» 4n
|j tr ilii,u m>.<i t ubri№kr %ku|t%rinr druiliriie pulil ki ш h orciniurij * njihmrm inirou fjlirtili tKjr osrbiir dfthndkr. Prrkintfrt jr trAjaJ« nsrm ur. iul<> (4 mj w i Um k t» Itkli\л — pirlrm ku Ml dobili tafnlmilo. d» Im obtin^ki чкирч'1пд podjrlju udubrll« H milljonnt KrrdiU. Ii kAlrrrf* l>» t»h рНћ<ч1п/-|Л tipU^ilu nw(raf ttplMili u V t4-Dlutkm vüjr nwhnr ilnhiHlkr — %rnlU itn «Ho.	iilitr»u knlrkliu Jf eb(i№k* «kup-
Kina ImriKitali tudi komi ti Jo. ki In- pn-ufil* irriKfn*tuJiinM 4ukutwn»ot in |MHUlkot
а prabodnih rrrutlaiDi, Omw, Mrakmna komluii, pa nij H u iter kolektiv» pripn
lili piiročile oriftim» prrdleif U Ukffpili. * pinmrfje kiurlh h| v pudjrljr ttraoul« t*
Čas stavk in nezadovoljstva v »delovnih organizacijah«
Po dvajsetih letih socialističnega razvoja se je družba na Celjskem ukvarjala s povsem drugačnimi težavami kot s prvimi leti po vojni. Preskrba z osnovnimi živili je bila zagotovljena, a v tistem času je šlo bolj za vprašanje življenjskega standarda delavcev, vpliva na odločanje v podjetjih, plansko gospodarstvo se je umaknilo tržni ekonomiji. V tistem času je prišlo do stavk v kultnem celjskem tekstilnem podjetju Metka (ki ga danes ni več) in zreškem Uniorju, izven Celja tudi v nekoč uglednem Tomo-su. O stavkovnem valu ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja je na prvi strani Celjskega tednika pisal naš legendarni novinar Jure Krašovec. »Čeravno je pri nas največ neposrednih vzrokov za stavke navidezno čisto ekonomskih - zaradi nizkih osebnih dohodkov - so bistveni vzroki vedno globlji, slabi medsebojni odnosi, birokratska samovolja ...« je zapisal Jure Kraševec.
Posumil je, da je tu in tam kakšnemu vodstvu kolektiva ne-
mara celo všeč, če se stvari zaostrijo na takšen način, potem ko ne ve več, kaj naj še ukrene, da voz ne bi krenil pod klanec. »Zelo enostavno nekateri preobračajo krivdo na gospodarski sistem in predpise, kot je bilo v Metki, drugi na kdove kakšne vzroke v preteklosti - le oni sami niso ničesar krivi,« je še zapisal naš novinar.
Celjski tednik je tudi poročal o obisku predsednika skupščine SR Slovenije Sergeja Kraigherja, ki je obiskal Celje in se takoj napotil v tekstilno tovarno Metka. Njegov obisk je v tem delovnem kolektivu spremljalo celotno tedanje politično vodstvo v mestu. »Po ogledu tovarniških obratov so se gostje v več kot dvournem pogovoru podrobno seznanili s sedanjo rekonstrukcijo v Metki, ki bo zagotovila kolektivu drugačen start na tržišče. Predsednik Kraigher se je ob tej priložnosti natančno zanimal za finančne rezultate, ki bi jih naj dala sedanja faza rekonstrukcije, za katero so aranžmani že sklenjeni,« je še zapisal Celjski tednik.
O kulturi in športu
Seveda je Celjski tednik pisal tudi o področjih, brez katerih si tudi danes ni mogoče zamisliti sodobnega časopisa, o kulturi in športu. Leta 1968 bi si res težko zamislili, da bi SLG Celje zaradi
nevarnega virusa, ki bi ustavil cel svet, ostalo brez predzadnje premiere v sezoni. No, tudi tudi pred letom si nismo mogli niti v sanjah predstavljati, da bi današnje celjsko gledališče zaradi virusa lahko ostalo brez zadnje premiere. »Celjski« je v svoji zadnji majski številki leta 1968 predstavil recenzijo Herberta Savodnika o premieri dela Petra Ustinova Komaj do srednjih vej.
Na športnih straneh je prinesel članek o legendarnih celjskih atletih Miru Kocuvanu st. in Romanu Lešku. Slednji je začel trenirati nadobudnega mladega tekača, ki je opozoril nase sprinterski disciplini teka na 100 metrov, kasneje pa se je uveljavil v teku na 400 metrov.
Kam na dopust ...?
To se zdaj zagotovo sprašuje veliko odraslih slovenskih državljanov v pričakovanju prejema turističnih vavčerjev za 200 evrov (prejeli jih bodo tudi otroci, v vrednosti 50 evrov), s katerimi bi pomagali turističnemu gospodarstvu, ki ga je najbolj prizadela epidemija koronovirusa. Tudi pred dvainpetdesetimi leti so se ljudje konec maja že spraševali kam na dopust, seveda v povsem drugačnih ekonomskih in družbenih okoliščinah. Celjski tednik je v članku povprašal predstavnike turističnega gospodarstva, kaj nudijo in priporočajo ljudem in po kakšni ceni.
Kam po maturi?
Tudi to vprašanje je novinar Celjskega tednika v številki časopisa, ki jo podrobneje predstavljamo, zastavil maturantom učiteljišča in gimnazije pedagoške smeri. Poleg tega jih je vprašal, kaj jim je dala šola, o njihovih življenjskih ciljih, kaj je največji problem sodobne mladine in kaj je potrebno, da bi človek bil srečen.
42
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Richard Koch: Živeti po načelu 80/20
Šmarski podeželski zdravniki c^™ (6)
Joško Majhen, dr. med., zdravnik v Šmarju pri Jelšah od leta 1953 do 1988
Joško Majhen se je rodil 1. maja 1927 v Šmarju pri Jelšah na Jelšingradu, kjer je bil njegov oče oskrbnik. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, državno realno gimnazijo pa v Celju in jo uspešno končal z višjim tečajnim izpitom leta 1946.
Decembra 1944 se je pridružil Okrožnem odboru OF Kozje, kjer je najprej deloval kot aktivist, v začetku leta 1945 pa kot borec in kulturno prosvetni referent v 1. bataljonu Kozjanskega odreda. Zima mu je povzročila hude ozebline na nogah, zato je aprila zapustil Kozjanski odred in med zdravljenjem deloval v Okrajnemu odboru OF Šmarje pri Jelšah, kjer je sodeloval pri agitacij-skem propagandnem delu ter na Okrožnem komiteju SKOJ Celje - okolica kot profesionalni mladinski aktivist, opravljal je tudi druge priložnostne naloge okrajne organizacije vse do osvoboditve. Po vojni je delal kot okrajni politični funkcionar v okraju Šmarje pri Jelšah in na Okrožnem komiteju v Celju. Sodeloval je v več mladinskih delovnih brigadah in kot aktiven udeleženec NOV ostal dejaven tudi na političnem področju.
Leta 1946 je nadaljeval šolanje na univerzi v Zagrebu, kjer se je vpisal na medicinsko fakulteto. Zelja, da bi postal zdravnik, ga je spremljala že od zgodnjega otroštva, saj je imel dobrega vzornika v svojem dedu dr. Jožefu Rake-žu, ki je bil v Šmarju okrožni zdravnik. Leta 1953 je doktoriral in se zaposlil najprej za nekaj časa v Slovenj Gradcu, kmalu zatem pa v Šmarju pri Jelšah, kjer je bil leta 1960
imenovan za upravnika zdravstvenega doma.
Leta 1971 je zasedel mesto vodje splošne medicine v ZD Celje in bil leta 1973 imenovan za direktorja v takratnem regionalnem zdravstvenem domu. Strokovno se je izpopolnjeval v Centralnem higienskem zavodu Ljubljana za delo v dispanzerju za ženske, otroke in šolsko mladino ter prevzel cepljenje otrok. Od leta 1978 in vse do prerane smrti leta 1988 je delal kot
www.kamra.si
kamra
direktor ZD Šmarje pri Jelšah. Večino časa se je posvečal delu zdravnika splošne medicine, poleg tega je skrbel za organizacijo zdravstva v celotni takratni občini Šmarje pri Jelšah, ki je v šestdesetih letih preteklega stoletja dobila moderne zdravstvene domove v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in Rogatcu ter nove zdravstvene postaje v Podčetrtku, Kozjem in Bistrici ob Sotli. Skrbel je za dobre delovne pogoje zdravnikov in
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
ostalega zdravstvenega osebja, predvsem pa za pogoje zdravljenja bolnikov.
Dr. Joško Majhen je kot član Združenja zdravnikov splošne medicine Jugoslavije in član mednarodnega združenja zdravnikov splošne medicine sodeloval na številnih simpozijih, kjer je tudi predaval. S sodelovanjem, povezovanjem in z izmenjavo izkušenj je skrbel za izboljšave na področju zdravstvenega varstva, zdravstvene vzgoje in na področju znanstvenoraziskovalnega dela, za kar je leta 1988 pridobil naziv primarij. Se nadaljuje ...
Mateja Zagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah
20 odstotkov časa za 80 odstotkov uspeha
Knjiga Živeti po načelu 80/20 je zasnovana po principu knjižnih uspešnic, saj je avtor dobro iztržil svojo raziskavo Paretovega načela, ki ga je že leta 1906 odkril italijanski ekonomist in sociolog Vilfredo Pareto. Ta je opazil, da ima 20 odstotkov ljudi v Italiji 80 odstotkov vse lastnine. Njegove študije in kasnejše analize tega preprostega načela so pokazale, da to pravilo velja na vseh področjih življenja.
Za mnoge pojave v svetu velja, tudi če sami začnete preračunavati, da 20 odstotkov vzrokov povzroči 80 odstotkov posledic. Avtor knjige Ziveti po načelu 80/20 tako samo nakaže, da na podlagi tega načela človek razvije svoj sistem uspešnosti, ki ga lahko vnese v svoj vsakdanjik, a ne samo na poslovnem področju, ampak tudi v zasebnem življenju. Tako je v knjigi mogoče prebrati, da je uspeh v partnerskem življenju prav tako lahko zasnovan po Paretovem pravilu. V 20 odstotkih časa s partnerjem se imajo ljudje tako lepo, da ta delež tvori 80 odstotkov uspešnosti celotne zveze.
Na poslovnem področju to pravilo pomeni »manj je več«. V 20 odstotkih svojega časa lahko človek opravi 80 odstotkov svojega dela. Tu ima vsak bralec možnost, da si uredi svoj sistem dela, ki ga zagotovo ne pusti na cedilu. Gre za eno najbolj priznanih pravil uspešnosti ne glede na knjižne uspešnice, ki ga opisujejo. To pravilo vedno bolj prodira tudi v učna predavanja na področju podjetništva in ekonomije. Knjiga prinaša strategije, kako to načelo preveriti v vsakodnevnem življenju. Tako to pravilo dokaže, da 20 odstotkov zaposlenih v kateremkoli podjetju ustvari 80 odstotkov vseh dobrih prodajnih zgodb in uspešnih projektov. Zanimivo je, da med temi dvajsetimi odstotki ni najinteligentnejših ali najbolj izobraženih, ampak gre za osebe, ki znajo svoje delovne prednosti oblikovati tako, da v 20 odstotkih svojega časa naredijo najboljše.
Na tej točki knjiga postane tudi priročnik, kako si oblikovati dan, delavnik ali zasebni čas, ki ga človek nameni družini, prijateljem ali partnerju. Pogosto se zgodi, da človek v delavniku potiska najpomembnejše opravke na konec svojih dnevnih opravil. To dokazano povečuje stres in zmanjšuje zbranost na ostalih področjih. Ce bi najpomembnejše naloge opravil takoj, bi se produktivnost zvišala, hkrati bi se skrajšal čas, namenjen ostalim opravilom. Med najpomembnejše naloge ne spadajo samo rutinska ali nujna opravila, ampak in predvsem tisto, kar človeka v določenem trenutku najbolj teži.
Celotna knjiga se tako nanaša na pravilo osredotočanja na tisto, kar je najpomembnejše. Zmožnost poenostavljanja pomeni znebiti se nepotrebnega. To ne pomeni, da oseba ne opravi - poslovno ali zasebno - vsega, kar mora, le po posebnem ključu si zastavi strategijo, kako bo opravila vse naloge. »Narediti vse samo zato, ker to zmoreš, zmanjšuje učinkovitost. Osredotočanje na zelo pomembne stvari pripeljejo do osupljivih rezultatov,« zapiše avtor. Veliko lažje je torej sprejeti manj večjih odločitev kot več manj ših odločitev, ki vodijo v stres.	SŠol
O avtorju:
Richard Koch je nekdanji svetovalec za vodenje v podjetju The Boston Consulting Group in dolgoletni podjetnik. Je avtor 18 knjig. Veliko jih temelji na Paretovem načelu oziroma principu. Koch je to načelo uporabil pri izboljšanju svojega življenja in na svoji poslovni poti.
ALBUM S CELJSKEGA
Na polju v Dekmanci na Kozjanskem med 2. svetovno vojno
Okrog leta 1943 je neznan fotograf posnel tri sorodnike, ki so na njivi pred domačo hišo okopavali krompir. Ženska je mati že odraslega moškega in teta, sicer pa tudi »nadomestna« mati mlajšega fanta na desni.
Starejši sin (ob materi) je prišel iz Gradca, kjer je imel trgovino s kolesi, mlajši, približno dvanajstleten, je takrat živel s tetino družino v hiši, ki je tik ob njivi, a je na posnetku ni mogoče videti.
Delo bi bilo povsem vsakdanje, če ne bi bil čas poseben -bila je vojna, nekaj metrov stran je potekala meja med NDH in nemškim rajhom, večina slovenskih družin je bila izseljena v Nemčijo, na sosednjih kmetijah so živeli s Kočevskega priseljeni Nemci. Reka Sotla v neposredni bližini njive, ki so jo obdelovali, je bila kot meja obdana z bodečo žico in minskim poljem. Pred nastankom fotografije jo je prečkala neka partizanska enota in pri tem za
prehod čez oviro položila deblo. V trenutku nastanka posnetka so nemške enote, ki jih na fotografiji tudi ni mogoče videti, odstranjevale to deblo. Ker so vsi vedeli, da je tam minsko polje, so pričakovali pok. Ta se je tudi zgodil.
Sotlo so pred vojno domačini pogosto prehajali, ko so šli »na Hrvačko« v trgovino ali k maši. Po vojni je bila tu prosto prehodna meja med dvema jugoslovanskima republikama, po razpadu Jugoslavije je reka predstavljala državno mejo med Slovenijo in Hrvaško. V zadnjih letih je tu spet žičnata ograja. Brez minskega polja.
Prispevala: Jerneja Ferlež, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko.macek@knjiznica-celje.si, medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www. kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
ZA ZDRAVJE
43
Če ni zdravljen, pomeni zanesljivo smrt
Rak je največja grožnja svetu
Onkologinja Tanja Čufer s katedre za onkologijo na ljubljanski medicinski fakulteti: »V svetu letno zaradi raka umre 10 milijonov ljudi, na novo jih zboli 18 milijonov. V Sloveniji je vsako leto rak diagnosticiran pri 15 tisoč osebah, umre jih 6.500. Napovedi niso dobre. V prihodnosti bosta vsaka tretja deklica in vsak drugi deček zbolela zaradi raka. Rak je javnozdravstveni problem ne glede na to, kaj se v družbi zgodi. Soočali se bomo z infekcijskimi boleznimi, različnimi virusi, ampak neprenosljive bolezni so tiste, ki jih moramo obvladati. Na svetovni ravni si po raku opomore polovica obolelih. Z ogromno dela in truda. Če rak ni zdravljen, pomeni smrt. Zato je onkološka stroka ves čas poudarjala, da se onkologija v času epidemije koronavirusa ni smela ustaviti.«
SIMONA ŠOLINIČ
Na svetovni rani so v času epidemije zaznali občutno zmanjšanje diagnosticiranja različnih vrst raka, predvsem kožnega. V Ameriki je 30 odstotkov onkoloških bolnikov poročalo o delnem zamiku zdravljenja, 15 odstotkov celo o tem, da so jim zdravljenje raka zamaknili za nedoločen čas.
Ne čakajte
Povsod v zdravstvenih ustanovah so v zadnjih dveh mesecih zaznali precejšen upad obiska. A ne samo zato, ker so bile določene storitve zaradi epidemije omejene, ampak zato, ker so ljudje -ko so pri sebi opazili spremenjeno zdravstveno stanje in bi morali k zdravniku takoj - predolgo čakali. Zdravniki opažajo, da bolniki s kroničnimi in z onkološkimi stanji čakajo do zadnjega, zato so jih pozivali tudi s pomočjo medijev, da možnost pregleda pri zdravniku obstaja ves čas, tako je bilo tudi med epidemijo.
Največ takšnih primerov je bilo na Celjskem pri srčnih infarktih in možganskih kapeh, kar je zaradi kasnejšega iskanja pomoči pripeljalo tudi do težjih posledic. Drugo področje, na katerega je epidemija imela velik vpliv povsod po svetu, je onkologija. Svetovno priznani onkologi že svarijo: zaradi nediagnosticiranja -ker so ljudje pomoč poiskali prepozno - ali zato, ker se je zdravljenje zaradi epidemije zamaknilo, naj bi bila smrtnost med onkološkimi bolniki kar 20-odstotna. To je ob
podatku, da je rak javnozdra-vstveni problem številka ena v svetu, nesprejemljivo, pravi onkologinja Tanja Čufer s Katedre za onkologijo na ljubljanski medicinski fakulteti.
»Potrebujemo
resen in hiter
načrt«
V Sloveniji je področje on-kologije delovalo ves čas med epidemijo, a kot poudarja Cu-ferjeva, je ponekod le prišlo do - sicer majhnih - zamikov pri zdravljenju. »Epidemija se izteka, ampak upam, da bomo te zaostanke čim prej popravili, da bodo bolniki prišli do diagnostike in zdravljenja. Mislim, da je zlata vredno, da imamo register raka, ki kaže majhen zaostanek, ampak tudi ta pomeni, da bo treba narediti resen in hiter načrt, kako to nadoknaditi. Ne smemo gledati samo Ljubljane, ljudje zbolevajo zaradi raka po vsej Sloveniji. Zgolj odstotek večja umrljivost zaradi raka bi v Sloveniji pomenila 30 smrti več,« dodaja Cuferjeva.
Po nasvet glede nadaljnjih korakov se je v času epidemije tudi na Združenje Europa Donna Slovenija obrnilo kar nekaj
žensk, pravi predsednica združenja Tanja Španič: »Gre za ženske, ki so zatipale oziroma opazile spremembo na telesu, v združenju smo jih nato usmerili na pravi naslov. Diagnostika je v tem času dobro delovala, nekatere bolnice so tudi že začeli zdraviti. Vprašanje je, kaj je
z ljudmi, ki so v tem času čakali in pomoči niso poiskali.«
Španičeva je opozorila na nekatere odpovedi že načrtovanih operacij in terapij v mariborski in šempetrski bolnišnici, kar pa so po posredovanju pri pristojnih uspeli pravočasno uredili.
novi tednik
Na ljubljanskem onkološkem inštitutu, kjer se zdravijo številni bolniki tudi iz naše regije, so z izjemo preventivnih programov v času epidemije izvajali vse dejavnosti. To namreč ni bilo omogočeno vsem onkološkim centrom v tujini. So pa na inštitutu opazili trend padanja števila napotitev na onkološke preglede. »Smiselno bi bilo raziskati, kje se ustavljajo bolniki in ali je bolnike res strah okužbe z novim koronavirusom tako zelo, da ne upajo k zdravniku«, pravijo na onkološkem inštitutu.
Vedno 2 штј!
sport@nt-rc.si
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vedno 2 i/wmoj/
44
BRALCI POROČEVALCI
Herman Lisjak v Kozjanskem parku
V Kozjanskem parku tudi letos nismo pozabili na družine in predvsem mlajše obiskovalce, zato nas je že četrto leto zapored obiskal Herman Lisjak. V galerijskih prostorih gradu Podsreda smo v času epidemije postavili na ogled razstavo Herman Lisjak v Kozjanskem parku, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje - Otroškim muzejem Hermanov brlog, ki praznuje 25 let.
Na razstavi so na ogled izbrane vsebine razstav Ze-
mlja pleše in Herman Lisjak vodi po vodi, razstavo smo dopolnili tudi z izjemnimi vsebinami Kozjanskega parka: geološke značilnosti in skalni osamelci ter travniški sadovnjak in travnik ali rožnik v Kozjanskem parku. Vsebine so namenjene spoznavanju našega okolja, pomenu njegovega varovanja in trajnostnega razvoja.
Razstava je razdeljena na štiri sklope: Živimo na zemlji, Gremo v vesolje, Bogastvo različnosti Slovenije in Herman lisjak vodi po vodi. Celotna razstava je zasnova-
na interaktivno in z vrsto didaktičnih nalog, zvokov, filmov in iger. Katalog je tudi v brajici za slepe, slabovidnim so namenjena povečevalna stekla. Vsebine so na voljo tudi angleško govorečim obiskovalcem. Mlade raziskovalce razstava spodbuja, naj raziskujejo, preizkušajo in se učijo, nova znanja pa prenesejo v svoje življenje in naravo. Razstava bo na ogled od junija 2022.
Grad Podsreda je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, med 10. in 17. uro.
MOJCA KUNST
Muzej neprecenljive vrednosti
V Sloveniji imamo na srečo zelo veliko muzejev. Zgodovina je seveda naša največja učiteljica. Tako pravi pregovor, ki ni daleč od resnice. V naslovu tega besedila nisem nič pretiraval. Muzej Južne železnice v Šentjurju nas vedno preseneti s kakšnimi novimi fotografijami in različnimi eksponati iz življenja in dela železničarjev.
Moje prijateljevanje z ustanoviteljem Muzeja Južne železnice gospodom Mihaelom Bučarjem je že kar dolgo. Z velikim veseljem
ga na »delovnem mestu« redno obiskujem in se skupaj veseliva vsakega uspeha, ki je povezan z našo železnico in njeno tehniško dediščino, ki je resnično neprecenljiva. Tudi sam sem velik ljubitelj zgodovine in zbiratelj dragocenega gradiva iz življenja železnic in železarstva. Seveda ostane neizbrisen spomin po štiridesetletnem delu v železarni in na podlagi dveh predhodnih generacij.
Ob zadnjem obisku pri njem mi je dobesedno zastal dih, ko sem zagledal na steni sliko svojega starega očeta že-
lezničarja, ki je živel in služboval na Grobelnem. Delal je v kretniški postavljalnici. Na Grobelnem sta bile dve, eno so pred leti odstranili, ena še stoji tik ob postaji. Jih pa je ob železnici vedno manj, saj nova tehnologija in posodobitve delujejo tudi na naši železnici. Pod fotografijo stoji maketa omenjene kretniške postavljalnice. Tako vzorno in posrečeno urejeno, da ti zaigra srce. Žal mi nista bili naklonjeni sreča in milost, da bi ga lahko poznal, saj ga je bolezen prehitro premagala.
SREČKO KRIŽANEC
Prva virtualna in enajsta medgeneracijska likovna
razstava
Ljubiteljski slikarji likovne skupine Prijatelji vedno znova iščejo ustvarjalni umetniški navdih okoli sebe in spremljajo odsev sveta v sebi ter ga skušajo likovno najbolje izraziti. Tako je bil predlani rdeča nit likovnih del odnos človek človeku, lani so se likovniki ob desetletnici skupine posvetili odnosu do narave v najširšem smislu, letos pa so se osredotočili na odnos človeka do živali, to je tema, s katero se zgodovina likovne umetnosti srečuje več kot 40 tisoč let.
Likovna skupina Prijatelji, ki jo že leta povezuje odlična ljubiteljska slikarka Amina Kolarič, vstopa v drugo desetletje umetniškega ustvarjanja. Pod mentorstvom Taje Naraks, ki skupino usmerja četrto leto, je 14 slikarjev ustvarilo 51 likovnih del. Ob tem so učenci OŠ Lave, ki jih likovno usmerja likovni pedagog Urh Kodre, ustvarili 50 risb in slik. Likovna dela otrok so drugačna. Nastajala so doma v času karantene, velikokrat le s svinčnikom ali z barvicami, redko s čopičem. Pri njih ne izstopata tehnična dovršenost ali uporabljena paleta barv. V njih se blešči
Delo Amine Kolarič
otroška iskrenost. V njih so otroška čustva, v njih se zrcali otroški pogled na svet. In prav v vseh je optimizem, ki si ga odrasli lahko le želimo.
Tako so v drugo desetletje vstopili vsi, ki povezujejo različni generaciji likovnih ustvarjalcev, saj je skupna razstava zelo dragocena za likovnike, učence ter tudi Celjane. 11. tradicionalna medgeneracijska razstava je resnično nekaj posebnega, saj je postavljena v dveh virtual-nih galerijah in si ju je mogoče ogledati na povezavah, ki sta objavljeni na FB-strani in spletni strani OŠ Lava.
Razstave v avli šole, ki je bila v preteklih letih odlično obiskana, niso želeli izpustiti niti letos, zato so slikarji in šola poiskali nove možnosti, jih našli in se tako niso izneverili tradiciji. »Ocenjujem, da je likovna umetnost izjemnega pomena za dojemanje umetnosti nasploh, in to morajo spoznati, predvsem pa doživeti že najmlajši, da bodo ti občutki zrasli z njimi v odraslo dobo. Brez umetnosti prav zares človek ne more biti celovita osebnost,« je ob letošnji virtualni razstavi povedala Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
MK
Del likovnih izdelkov učencev OŠ Lava
»Kajuhovka« Eva Kreže najboljša esejistka
Na letošnjem tekmovanju za najboljši esej dijakinj in dijakov, ki ga je Slovenski center Pen razpisal ob 52. Mednarodnem srečanju pisatelj ev na Bledu, je žirija (Tanja Tuma, Bogomila Kravos, Robert Simonišek) nagradila štiri esejiste - dva v kategoriji 1. in 2. letnik ter dva v kategoriji 3. in 4. letnik.
Eva Kreže
Eva Kreže, dijakinja 3. letnika I. gimnazije v Celju, je ob Luku M. Potrču iz Slovenske Bistrice najboljša esejistka med starejšimi srednješolci. V obrazložitvi k nagradi je žirija zapisala: »Esej Eve Kreže s presenetljivo ostroumnostjo išče osrednje vzroke za nasilje v književnosti v žalosti, v drugih potlačenih človeških čustvih in v vzgoji. Avtoričino samostojno in tehtno, na trenutke melanholično razmišljanje izhaja iz opazovanja stvarnosti. Posebej opozarja na posameznikovo odgovornost.«
Evina mentorica je profesorica Ana Lavbič. S to prestižno nagrado se uspešno nadaljuje bogata literarna zgodovina I. gimnazije v Celju.
NP
BRALCI POROČEVALCI
45
Irena Naraks
Dora Glavnik
Skrbimo, da lepše živimo
V okviru 12. natečaja Cinkarne Celje za osnovne in srednje šole so mladi letos razmišljali, kako je podjetje okoljsko napredovalo v svojih 147 letih delovanja. Sodelovali so učenci in dijaki 33 šol s Celjskega.
Nove tehnologije, napredne raziskave in vlaganje v razvoj so intenzivno zaznamovali zadnja desetletja delovanja podjetja. Danes ločujemo več kot 30 različnih vrst odpadkov, v zadnjih štirih letih pa smo njihovo količino zmanjšali za tretjino. Svetila zamenjujemo z varčnejšimi, vedno več komunikacije je elektronske, sodelavci skrbno prispevajo ideje za izboljšave v procesu ...
Zato smo natečaj letos poimenovali Skrbimo, da lepše
živimo in skozi ustvarjanje izdelkov skušali pokazati napredek podjetja v skrbi za okolje, v katerem delujemo. Mladi so se lotili izdelovanja raznolikih velikih in manjših okvirjev za očala in skoznje prikazali pogled na vse te spremembe, napredek, razvoj tehnik za lepši jutri. Spretnejši s tehniko so snemali videe o skrbi za naravne vire in razmišljali, kako to počnejo sami.
Najbolj doživet video so posneli najmlajši iz Podružnične osnovne šole (POŠ) Trnava, zmagovalni izdelek prvega triletja so poslali učenci POŠ Kalobje, v drugem triletju so najboljši pogled skozi očala prispevali učenci POŠ Socka, v tretjem triletju je zmagal izde-
lek Osnovne šole Mozirje, med srednjimi šolami pa je najbolj izstopal izdelek Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje.
Prejemniki posebnih nagrad za izstopajoča dela so še predstavniki OŠ Planina pri Sevnici, OŠ Frana Kranjca Celje, OŠ Lava, OS Rečica ob Savinji in Gimnazija Celje - Center.
Zaradi aktualne situacije bo zaključna prireditev letos odpadla, nagrade bomo dostavili šolam. Veseli smo velikega odziva izobraževalnih ustanov. Največja zahvala pri tem gre zavzetim mentorjem, ki vsako leto spodbudijo mlade k ustvarjalnemu razmišljanju o pomenu obstoja kemijske industrije.
ŠK
OS Lava
OŠ Frana Kranjca Celje
Virtual reality glasses OŠ Rečica ob Savinji
novi tedniki radio celie
46
RAZVEDRILO
V eni od trgovin ...
Neoboroženi
Nek virolog je razlagal na televiziji, da je najboljše orožje proti koronavirusu zdrava pamet.
Nasrkali smo! Večina je ne-oborožena!
Spet doma
Tistim, ki jim je gostilna dom, sporočamo, da niso več brezdomci!
Umivanje
Od danes je konec umivanja rok.
Dobila sem tak račun za vodo, kot da imam ribogojnico.
Verižno pismo in
korona
Gotovo nisi poslala tistega verižnega pisma ...
Če bi tako pogosto, kot odpiram hladilnik, odpiral knjige, bi bil danes doktor znanosti.
Pri družinskem sladoledu je najbolj pomembno, da družine ni doma.
■Ml"
lani v л
ШIJ


* s	4 i
г^	mL T
Končno parkirni prostor za moške z velikim trebuhom, ki imajo radi žar.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Poglej, kaj vse si povzročila!
Šale je poslal Nande Jakopič iz Laškega.
Plazilec
Učiteljica vpraša učence, ali kdo pozna kakšnega plazilca, ki se ne more dvigniti in hoditi.
Oglasi se Jurček: »Sinoči je bil plazilec moj oči, ko se je priplazil iz gostilne.«
Kolona
V avtu so se peljali babica, dedek in vnuk. Ta se je med vožnjo ozrl nazaj in rekel: »Dedek, poglej kakšna dolga kolona je za nami. Imamo srečo, da smo prvi v koloni.«
Ne delaj z ljudmi tako, kot oni delajo s teboj. Bodo jezni.
Psihiater je človek, ki vam drago zaračuna zastavljanje vprašanj, ki vam jih žena zastavi zastonj.
Dieta
Včasih sem pojedel šest, zdaj pa pojem samo še tri kose pice.
Oven
Tehtni ca
Imeli boste veliko dela. Prijatelji vam bodo rade volje priskočili na pomoč z nasveti ali čisto konkretno. Zadostovalo bo, da jih pokličete po telefonu.
3\k

Ce vas bo mikalo, da bi se umaknili in vse skupaj pustili na delovnem prizorišču, se prisilite k vztrajnosti, kajti zadeve se bodo popolnoma drugače zasukale od pričakovanega.
Ne razburjajte se, če vaša pričakovanja ne bodo povsem izpolnjena in zadovoljena. Učinke prehodnega zastoja odganjajte z načrtovanjem dejavnosti, ki bodo zajemale ves poletni čas.
škorpijon
V teh dneh ste tako razpoloženi, da boste naredili tisto, za kar ste se odločili. Pri tem se ne boste ozirali na posameznike, ki vam želijo dobro, a tudi ne na tiste, ki do vas niso iskreni.
Dvojčka
Ne bo slabo, če boste bolj pazili na osebne stvari, da vas ne bo kakšen dogodek neprijetno presenetil. Pazite, da ne boste kakšno stvar založili. Ugodni vplivi se kažejo na čustvenem področju.
Rak
Strel ec
Strelci imate radi presene-čanja. Kar dolgočasno se vam zdi, če se nič ne dogaja. Po delovni plati bo še kar šlo, v ljubezni se pa lahko hitro zalomi, če boste preveč spogledljivi.
Ne preživljate najbolj prijaznega časa, vsaj kar zadeva odnose v službi. Nadrejeni se vam bodo zdeli kritični in arogantni. V partnerjevem objemu se boste pomirili.
Kozorog
Lev

Ne odnašajte slabe volje na delovno mesto, če ste nemirno spali ali so vas pestile more. S srčnim partnerjem se bosta soočala vsak s svojimi skrbmi in težavami. Vzdušje ne bo romantično.
Samostojnost in neodvisnost sta ključna pojma pri udejanjenju vaših finančnih zamisli. Potrkajte na vrata tistih, ki imajo možnost, da vam bodo odobrili, kar želite.
Vodnar
Devica
Merkurjeve vibracije vam bodo onemogočile ali vsaj zmanjševale sposobnost objektivnega razsojanja. V resnici zadeve ne bodo takšne, kot jih boste zaznavali in čutili.
Poskušajte spremeniti pristope na področju dejavnosti in financ. Načrtujte in racionalizirajte stroške. Ni izključeno, da vam bo pri tem pomagala starejša oseba.
Ribi
Pestro dogajanje vam bo omogočilo, da boste izvlekli zanimivo izkušnjo in si prisvojili nekaj dragocenega, kar je nekdo spregledal, ker je bil površen.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Ko ti nekdo reče:
"Pričakuj nepričakovano", mu primaži klofuto in vprašaj, ali je to pričakoval...
90,6 95,1 95,9 100,3
novi tednik ■ radio celie
Vedno? г илто?ј /
Vedno 2 i/umoj /
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
K
äj 4"
%
t * ж.
LONDONSKI PARK
RIMSKA BOGINJA JEZE
rii
■A 1 IU
ZLATA JOGNJANOVIČI
NAUK O IDIOMIH
PRIPRAVA ZA AKTIVIRANJE ČESA
SIBIRSKI VELETOK
Križam Ke &
uoamKe
PREBIVALCI DALLASA
NADLEŽNE ŽUŽELKE
NEKDANJA SLOVENSKA ASTROLO-GINJA (META)
ffi
ZMAGA Z VSEMI VZETKI PRI BRIDŽU
ČISTA TEŽA BLAGA
SLAVILNA PESEM
MODRO BARVILO
AMERIŠKI KOMIK (BUSTER)
ZAKLJUČEK ŠTUDIJA
ARGENTINSKI NOGOMETAŠ MESSI
10
NA NAPAKAH SE ...
ŠLEM
PIRO -TEHNIČNI IZDELEK
PRETLAČEN TERME PRI KROMPIR KAMNIKU -
13
PROSTOZIDARSKA .
NEKDANJI OBRAMBNI MINISTER TURNŠEK
20
CITROENOV AVTO
ŽIDOVSKI VODITELJICA PISATELJ ROŠ AŠ VEDA O __ATOMIH
BABICA V
MEŠČANSKEM OKOLJU
LEPOTNA KRALJICA
14
BESEDNI PRIROČNIK
STAVBNO POHIŠTVO
UŽITNI DEL KOKOSOVEGA OREHA
SUHODOLČAN: ... DNEVNIK
SL. PEVKA 22 ERBUS
PESNIK GRUDEN
POSLEDICA IZGUBE LISTJA
ZALIV V SEVERNI AFRIKI
KOTANJA S STOJEČO KALNO VODO EL. NABITI DELCI
19
SIRSKI PREDSEDNIK (BAŠAR AL)
ZEBE ME KOT .
RAZPOKA V ZEMELJSKEM POVRŠJU
SKUPINA POVEZANIH KOLES
AVSTRALSKI REŽISER GRIERSON SLOVESNA IZJAVA
ZNAMKA SMUČARSKIH VEZI
NASIČEN OGLJIKOVODIK
SPOMLADI, POLETI, ...
ČEBELJA TVORBA V PANJU
TEŽAVEN, NEPRIJETEN POLOŽAJ (EKSPR.) GOVORNIK (KNJIŽ.)
PIJAČA STARIH SLOVANOV
SLOVENSKA IGRALKA KRAVANJA
LATINSKI PREDLOG
SMUČIŠČE
NAD BOVCEM
ANTIČNA MALO-AZIJSKA POKRAJINA
SLOVENSKO OBALNO MESTO
KARL ERJAVEC
MALO
Povsod PORO- VREDNI z vami ŽENELOST DROBNI PREDMETI
ZVEZA KOMUNISTOV SLOVENIJE JUŽNOAM. DRŽAVA
DRŽAVNA BLAGAJNA
MORSKA RIBA KOKOŠ (LJUBK.)
GOBE (STAR.)
GENSKO ENAK ORGANIZEM
NEMŠKI ČLEN
GRŠKI BOG VOJNE
Z ONEGA SVETA
POHIŠTVENO PODJETJE V ŽELEZNIKIH
12
LASTNOST ČLOVEKA, KI SE HITRO MOČNO RAZJEZI
11
ZDENKO
SLOVENSKI VRDLOVEC KRŠČANSKI PRIPR. DEMOKRATI ZA DVIG MATERIALA
18
KRIČANJE 8 (STAR.) NEKD. PRVI MOŽ OZN (BUTROS)_
16
15
OBČUTEK NEMIRA ZARADI TEŽKEGA POLOŽAJA
OSEBA IZ BIBLIJE
PESNIK FRITZ
17
SUDOKU 415
			6			9	7	
			7				6	3
3	7		5					
1	4				2			6
5	3					8		2
2					1		3	5
		2		4				
		4	8	7	5			
						1		7
SUDOKU106
6					7			8
		5		8	1			
8	9							4
3	5							
			1	4	5		6	
					8	2	9	
		1	6					
		7	3			9		
		4				7	5	
REŠITEV SUDOKU 414
REŠITEV SUDOKU 105
i	2	8	3	7	9	5	4	6
4	3	7	6	2	5	1	9	8
6	5	9	8	1	4	7	3	2
9	1	3	7	5	6	8	2	4
8	6	4	1	3	2	9	7	5
5	7	2	9	4	8	3	6	1
2	9	5	4	8	3	6	1	7
3	4	1	5	6	7	2	8	9
7	8	6	2	9	1	4	5	3
9	3	2	6	8	4	5	1	7
1	6	8	7	5	2	3	4	9
4	7	5	9	3	1	6	8	2
3	4	1	2	6	9	7	5	8
2	5	9	8	7	3	4	6	1
6	8	7	4	1	5	9	2	3
7	1	6	3	4	8	2	9	5
5	9	3	1	2	6	8	7	4
8	2	4	5	9	7	1	3	6
4
2
MENIK
9
GNEZDO
21
7
VRH . GORE
3
5
ZEMLJEVID
6
novi tednik
Vedi/K? г Илтсзј /
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platnena vrečka NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedno? t цлтој/
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 2. junija.
Geslo iz številke 21: Otroci spet v vrtcih in šolah.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platneno vrečko NT&RC, prejmejo: Nejc Košec iz Laškega, France Kastelic iz Celja in Vera Lilija iz Frankolovega.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
48
INFORMACIJE