patanezna številka Din 1.50.
Poštnina plačana v gotovini.
piit
I
niC
miiil
CGfCl
GLASILO_NKZAViSNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE
Mtajn vsak čelrteic -- Uredništvo in npravništvo: Kari Marksa (preje Turjaški) trg št. 2, pritličje. — Naročnina za mesec 6, četrtletno 13 Din. — Dopisi se ne vračajo.
Štev. 3.
LJUBLJANA, četrtek, 16. januarja 1924.
Leto IL
Proč z iluzijami!
»V revoluciji kot v vojni je neobhod-«o potrebno, da se v odločilnem momentu podvzame vse, naj sloje, šanse kakorkoli. Ni v zgodovini zmagovite revolucije, ki bi ne potrdila resničnosti tega stavka ... Poraz po trdovratnem boju je dejstvo ravno tako revolucionarnega pomena koi lahko pridobljena zmaga ... Pri vsakem boju je samo ob sebi razumljivo, da je oni, ki sprejme rokavico, v nevarnosti, da bo pobit; ali pp je mar to vzrok, da bi se proglasil za pobitega in se podvrgel, ne da bi potegnil meča?«
Te Marxove besede moramo imeti pred očmi tudi v današnjem položaju proletariata in delovnega ljudstva v Jugoslaviji.
Delavski razred v Jugoslaviji in posebej v Sloveniji se nahaja brezdvomno v težkem položaju. Po svoji zmagoviti poti v prvi povojni perijodi je pretrpel marsikateri poraz, mu je zadala Jugoslovanska buržuazija marsikateri občutni udarec, izmed katerih je najhujši Zakon o zaščiti države.
Delavski razred si še ni opomogel iz lega težkega položaja. In pri takih razmerah, pri kompliciranosti pogojev za razvoj gibanja in način boja morajo priti iudi trenutki, ko se uveljavi v delavskih vrstah skepticizem (dvom) z ozirom na dosego končnega cilja pr oletariata, oklevanje v načinu boja in smeri delavskega gibanja, oklevanje z ozirom na idealni element gibanja. To je naravno. To je naravno še posebno pri nas, kjer delavski razred še nima one politične izkušnje kot proletariat v mnogo drugih deželah.
V takih razmerah je naravno, da odpadejo poedinci iz bojnih delavskih vrst, da drugi zopet čakajo na »boljše čase« s prekrižanimi rokami, da se celo treiji udajajo iluzijam, da jim bo pomagal kak krški advokat dr. Dimnik, da se udajajo iluziji, da bo zakon o zaščiti države padel sam po sebi. Marsikateri, ki mu niso pomagale opozicionalne stranke, se je zatekel naravnost k vladi, da tam prepričuje in prosi. Fabjančič sklepa iz takih pojavov, da je temu
kriva bojevitost proletariata, razredna taktika proletarskih organizacij.
Jedro proletariata Jugoslavije — raz-redno-zavedni proletariat pa se zaveda, da so bili porazi neizogibni, ker proletariat še ni bil dovolj močan, in da se mora delavski razred iz tega učiti za bodoče boje, izkoristiti dosedanje skušnje in na tej podlagi delati samozavestno dalje. Proletariat ne sme prekiniti boja, temveč mora s taktiko enotne fronte zbirati vse svoje sile, izrabiti vse momente, da si pribori neizogibno zmago.
Jugoslovanska buržuazija, njena »demokracija« in njene stranke so se razgalile in kompromitirale. To seveda ne pomenja, da se bo buržuazija udala brez boja.
Ljudske plasti v mestu in na deželi so vedno bolj nezadovoljne in ogorčene nad vladajočim režimom. Ta naraščajoča nezadovoljnost ni nobena samostojna sila poleg proletariata, ali ta atmosfera nezadovoljnosti brezpogojno pospešuje gibanje delavskega razreda. Čim manj se bo proletariat nadejal na kako meščansko demokracijo in njene ustanove (parlament i. dr.), čim manj se bo udaja! pasivnosti in omejenosti malomeščanstva, tem odločnejši in neizpros-nejši bo njegov boj, tem večji bodo iz-gledi, da potegne s seboj v skupen boj tudi neproletarske ljudske mase.
V kakšnem tempu se bo razvijal osvobodilni b'oj delavskega razreda, je posebno vprašanje. To zavisi od cele vrste faktorjev političnega, vojaškega, nacionalnega in internacionalnega značaja. Ti faktorji lahko razvoj ovirajo ali pospešujejo, zagotovijo zmago proletariatu ali pripravijo nov poraz. Ali pri vseh teh pogojih mora imeti proletariat pred svojimi očmi jasno pot — vztrajnega razrednega boja in po tej poti mora hoditi z vero v svojo moč.
Predvsem mora biti prost vseh iluzij. In kot najnevarnejša iluzija proletariata se je doslej v vsej zgodovini izkazala — zanašanje na druge.
»Osvobojenje delavcev je delo delavcev samih.«
Vsem rudarjem v vednost.
(Pismo naših rudarjev iz Francije.)
Citati smo naš proletarski list »Glas Svobode«, v katerem opisuje g. dr. Dimnika, kako se on in njegovi slavni pristaši zanimajo, da bi spravili ZRD v roke gg. radikalom in Trboveljski družbi. G. dr. Dimnik dobro ve, da je spravil vse najboljše sodruge v inozemstvo, in sedaj misli, da bo ZRD vodil g. dr. Dimnik, Stefanovič in skrahirani komunisti okrog »Delavskih Novic«. Mi predobro poznamo rudarje, da se ne bodo dali farbati od kapitalističnih agentov, kakor so to Stefanovič in kompanija. Ker rudarji so že sami sprevideli, da jim je banda dr. Dimnika in Stefanoviča napravila dosti da v tej stavki. Sodrugi rudarji, sporočiti vam moramo zelo veliko lumparijo g. vojaškega atašeja Stefanoviča. V tej rudarski stavki je bil poslan iz Beograda delegat ministrstva za šume in rude, kateri je imel nalog, da se skliče pogajanja ii Trboveljsko družbo, da se povišajo plače sestradanim rudarjem. Ali to pa ni
ugajalo g. Stefanoviču, ker bi on potem popolnoma propadel z njegovo organizacijo v rudarskih revirjih; šel je in naprosil g. Lukana, da naj on vrne tega delegata nazaj v Beograd, da rudarjem ni treba povišati plač, treba je samo vse funkcijonarje zapreti in potem pa da bo stavka propadla; on se je dobro zavedal, če se rudarjem povišajo plače, da se bo ZRD ojačila in bo zbudila še tiste rudarje, kateri so še dosedaj bili izven svoje organizacije ZRD, katera je prava zastopnica delavstva in ima interes, pomagati delavstvu. Sodrugi rudarji, ne smete misliti, da smo si to sami izmislili. To smo izvedeli, ko smo potovali v inozemstvo. Ce bi mi to prej vedeli, bi vendar mi že povedali na shodu. To nam je povedal verodostojen gospod v Trbovljah, ko smo šli na vlak. Rudarji, sedaj lahko vidite, kako so imeli ti gospodje namen pomagati lačnim rudarjem, ko zmiraj vpijejo, da bi radi pomagali. Dragi so-
drugi, izvedeli smo tudi, da je imel g. vojaški ataše Stefanovič shod v Trbovljah, na katerem se je zelo zanimal za uas, kje smo dobili denar, da smo potovali v inozemstvo. Vemo, da skrbi radikale, kje smo mi dobili denar; naj ti gospodje pogledajo naša stanovanja, ki so prazna, kjer smo morali vse pohištvo prodati, da smo imeli denar za potovanje. Družinam pa nismo mogii pustiti nobenega denarja za hrano. Radikali naj si pa zapomnijo, da funkcijonarji ZRD niso poneverili denarja kot radikalci, ki so bili v celjskem zaporu radi poneverbe in so morali prositi g. Eašiča, da jih je rešil, da niso sedeli kakih par mesecev v zaporih.
Sodrugi rudarji, mi vam priporočamo, da se oklenete Zveze rudarskih delavcev in da dobivate navodila iz Ljubljane od revolucionarnih sodragov, katerih interes je, pomagati delavstvu, ne pa poslušati g. dr. Dimnika, kateri bi vas spravil na napačna pota. G. dr. Dimnik je zelo dober gospod, nas je priporočil tudi dobro pri družbi v Franciji, da smo sami komunisti prišli v Francijo in da smo v Trbovljah napravili stavko. Ali to ni pri tej družbi nič pomagalo, ker vidi, da smo sami dobri delavci.
Rudarji, zavedajte se svoje moči; da boste pri občinskih volitvah v Trbovljah
postavili na kandidatno listo ljudi, katerim bo interes delavstvo, ne pa Kapitalist. To vas prosimo, da obračunate pri volitvah s Koreni, šuntajsi, Bogveti in drugimi takimi kapitalističnimi agenti, ki so pisali pismo na rudarsko glavarstvo, da naj jih vzamejo v službo in bodo agentje Trboveljsko družbe. Z veseljem bomo čitali v Glasu Svobode«, če bodo rudarji pri občinskih volitvah zmagali in obračunali z izdajalci.
Pošiljamo vam revolucijonarne pozdrave vsi revolucijonarji iz daljnje Francije!...
Salomon Franc, Petek Anton, J. Pristav, Godec Avgust, Forte Andrej, Ivan Vi-Šfek, Hauptman Ivan, Rudolf Naprudnik.
Francija, 3. januarja 1924.
*
Sedaj pa primerjajte to pismo s pisanjem »Delavskih Noric«, kjer piše dr. Dimnik, da se tem rudarjem čisto dobro godi in da godrnjajo, ker so navajeni na lahko delo. Tako hoče oprati krški advokat svoje početje.
Proč z radikalnimi agenti Fabjančičem, dr. Dimnikom in kompanijo!
Radikalski agentje, roke proč od Zveze rudarskih delavcev, ki bo ostala organizacija razredno - zavednega rudarskega preletim jata!
Krah nacionalizma.
(Sporazum kraljevske vlade SHS s fašistovsko Italijo.)
12. januarja se je raznesla vesi, da je dosežen med fašisiovsko Italijo in Jugoslavijo sporazum. Podlaga sporazuma je sledeča:
Dalija dobi Reko, Jugoslavija prepušča Italiji proste roke v ureditvi reškega vprašanja, Jugoslavija pa dobi Delto in Baroš; med Dalijo in Jugoslavijo se uredijo s posebnimi pogodbami gospodarska in politična vprašanja in se sklene trgovsko-gospodarska konvencijo. V znak začetka prijateljstva med obema državama obišče kralj Aleksander italijanskega kralja v Rimu.
S tem se je končala vsa nesrečna politika jugoslovanske buržuazije napram Daliji od konca svetovne vojne do danes. Prvi krah zunanje politike jugoslovanske buržuazije je bila rapallska pogodba, ki je žrtvovala pol milijona jugoslovanskega življa Daliji. Ta rapallska pogodba je bila sklenjena tedaj, ko je naraščal revolucionarni val delovnega ljudstvh Jugoslavije proti svoji bur-žuaziji. Jugoslovansko meščanstvo je podpisalo rapallsko pogodbo, je žrtvovalo pol milijona ljudi italijanskemu im-prializmu iz strahu pred vedno bolj nezadovoljnim ljudstvom doma. Jugoslovanska buržuazija se je pobotala z italijansko, da zaduši in stre odporno silo svojega delavskega razreda, da ohrani svoje razredno gospodstvo nad izkoriščanim proletariatom. Obe buržuaziji sta podpisali sporazumno pogodbo na račun delovnega ljudstva Jugoslavije.
Ko se je posrečilo buržuaziji za enkrat z brutalnim nasiljem udušiti revolucionarno gibanje delavskega razreda, si je zopet skočilo druga drugi v lase. Zastopniki rodikalske vlade monarhije SHS so se »borili« z zastopniki italijanskega imperializma za Reko itd. za pogrnjenimi mizami. In ta »boj« se je se-
daj končal z novim žrtvovanjem jugoslovanskega delovnega ljudstva faši-stovski Italiji. Radikatska vlada je konč-noveljavno napravila sporazum z Dalijo na račun delovnega ljudstva Jugoslavije. »Narodna« vlada je izdala narodne interese, samo da obvaruje svoj režim.
Zanimivo je, da se na vseh mestih po-vdarja, »da bo sporazum bistveno pripomogel k likvidaciji hrvatskega vprašanja, ker se trdi, da je dajal Radič potuho Italijanom. Pričakujejo, da bo Radič prisiljen likvidirati svojo politiko in da bodo morali Hrvatje opustiti svojo parlamentarno abstinenco« — tako pišejo ob priliki izdajstva interesov jugoslovanskega ljudstva meščanski časopisi in tudi »Socialist«. Istočasno, ko izda kraljevska vlada SHS narodne interese, organizira splošno kampanjo proti »protidržavnim« elementom: t. j. proti tlačenemu delavskemu razredu, proti Slovencem, Hrvatom in Makedoncem, ki morajo prenašati jarem hegemonije srbske buržuazije.
Tudi nemška buržuazija in njena vlada je kapitulirala pred francoskim imperializmom samo, da zaduši qibanje delavskega razreda, nad katerim je proglasila vojaško diktaturo.
Iz vsega tega vidimo, da je meščanski nacionalizem le sredstvo, s katerim hoče buržuazija omamiti delavski razred, kajti la meščanski nacionalizem je vedno pripravljen, da izda interese naroda, da se zveže s tujimi kapitalisti proti izkoriščanemu ljudstvu.
»Jugoslovanski nacionalizem« se je pokazal v pravi luči. Ta »jugoslovanski nacionalizem« je le omamno sredstvo v interesu nadvlade srbske buržuazije nad ostalimi narodnostmi Jugoslavije in nad delavskim razredom.
Ta »jugoslovanski nacionalizem« je izdal narodne interese italijanskemu imperializmu in fašizmu, dočim ko noče sporazuma z delavsko-kmetsko Rusijo! On se brali z italijanskimi imperialisti proti delovnemu narodu, dočim ko istočasno blati delavsko-kmetsko Rusijo in jc pripravljen iti Judi v boj proti njej — če bo to zahtevala imperialistična Francija.
Mala entenia in sovjetska Rusija.
Konferenca male antante je končana. Konferenca je pokazala vso reakcionarnost male entente, ki ni rešila nobenega perečega vprašanja, temveč je jecljala le o svojem prijateljstvu s francoskim im-perijalizinom.
Tudi glede razmerja do sovjetske Rusije ni konferenca ničesar sklenila, ampak je to vprašanje sploh odstavila z dnevnega reda, češ da naj prej zapadne velike države zavzamejo svoje stališče napram sovjetski republiki. Mala eulen-ta se je s tem izkazala, da nobenega vprašanja ne rešuje samostojno, v interesu držav male entente, ampak da čaka na magljaj francoskih imperijalistov in na to, kako bodo uredili Fracozi svoje nadaljnje razmerje do Anglije, s katero se nahajajo sedaj v sporu.
Naša vlada je pristala na to, da se -sploh odstrani iz dnevnega reda vprašanje odnošajev napram sovjetski Rusiji, tudi v interesu rumunske buržuazije. Ta zahteva namreč od sovjetske Rusije, da končno prizna, da pripada Besarabija (bogata pokrajina z nad 1 milijon prebivalcev) Rumuniji in ne Rusiji, h kateri je vedno spadala.
Dežele male entente nimajo skupnih interesov. Ce ni skupnih interesov, je pa mogoča skupna politika le tedaj, ako se interesi vseh buržuazij podredijo in uklonijo interesom buržuazije ene države. V tem grmu leži zajec, in to je dosegla ruuiun8ka buržuazija, da se radi spornosti Besarabije sploh odloži vprašanje obnovitve odnošajev s sovjetsko Rusijo. In odlaganje tega vprašanja brez-dvomuo ni v interesu Jugoslavije. Nasprotno: vsa dejstva in vse okoluosli zapovedujoče zahtevajo, da se to vprašanje ne rešuje več s frazami in časopisnimi članki, ampak da postane obnovitev odnošajev s sovjet- Rusijo končno stvarnost.
Da je konfeneca male entente odložila to vprašanje, je nov dokaz, da politiko sedanje vladajoče klike narekujejo bolj interesi rumunskih pijavk kot pa enodušna zahteva jugoslovanskega ljudstva. A taka politika se mora in se bo maščevala nad onimi, ki jo vodijo.
■HUUUinHBflHBSaBaBHH
Sirite „Glas Svobode"!
Kmetsko vprašanje v Jugoslaviji*.
i
Približno 80% prebivalstva Jugoslavije so
kmetje.
Pied vojno jc nudil kmetski položaj ste-dečo sliko:
V Bosni je pripadalo približno 110.000 družin (650.000 duš) fevdalnim veleposestnikom, ki so smatrali tri peline zemlje za svojo lastnino. Svobodni kmetje (160.000 družin, 875.000 duši so živeli v veliki večini (65%) na zemljiških parcelah pod 2 hektar-jima.
V Dalmaciji so obdelovali kmetje brez posestva 412% zemlje.
Na Hrvatskem je imelo 71% kmetskih družin samo 25% celokupne rodovitne zemlje, dočim ko je malo število bogatih kmetov in posestnikov latifundijev, ki so šteli jedva 9% prebivalstvu, razpolagalo z nad 41 % zemlje.
V Sloveniji so bili ogromni gozdovi (Forsi-area!) v rokah majhne skupine baronov, dočim ko sc je vedno bolj širila proleiari-zacija kmetov.
V Makedoniji je bil istotako kot v Bosni največji del zemlje v rokah fevdalnega veleposestva in beda kmetov je bila tam že od nekdaj prekomerna.
V Vojvodini je obdelovalo 50.000 poljedelskih delavcev zemljo, ki se je večinoma
i nahajala v rokah kapitalističnih velcpo?est-j nikov.
i Beda kmetov v Crni gori je splošno zna-! na in je postala pregovor.
| Se celo v stari Srbiji, kjer so proslavljali ! »sijajen položaj« kmetov, je bilo 45% kmet-; skegn prebivalstva revnih malih kmetov, ki J so imeli zemlje izpod 5 ha.
I
j Vojna je prinesla le podaljšanje kmetske bede v vseh pokrajinah današnje jugosla-i vije. Po vojni so zasedli kmetje v Dalmaciji, Bosni in Makedoniji zemljo fevdalnih veleposestnikov in so se upirali, da bi še dalje plačevali desetino. V drugih pokrajinah, kjer ni bilo fevdalizma, je nastala med revnimi kmeti močna struja, ki je zahtevala, da sc njihovo zemljišče poveča in povsod sc jc opazilo stremljenje kmetov, da posežejo v politično življenje kot samostojen faktor. Kmetska revolucija se je dejansko započela.
ni.
»Narodni sveti«, ki so prevzeli oblast po razpadu avstrijske armade, so uporabili vsa sredstva, da zaustavijo to revolucijo in so uspavali kmete z obljubami. Došla srbska armada je potem popolnoma zadušila revolucionarno gibanje kmetov. Kmetje so verjeli obljubam »narodnih svetov« in srbske vlade. Ni bilo nobene politične sile, ki bi potisnila kmete na to pot, da bi sami zavzeli zemljo. Vse politične stranke so se zavzele za legalno rešitev agrarnega problema. Se celo socialisti - komunisti ser se zadovoljili samo s tem, da so obljubljali razdelitev zemlje po zavzetju oblasti.
IV.
Veleposestniki in buržuazija, ki so stremeli za tem. da dobijo vso zemljo v svoje roke, so se okoristili s tem zavlačevanjem revolucionarnega gibanja kmetov. Bosanski fevdalci so si dali vso odškodnino (Riick-stande) izplačati od države, zagotovili so si odškodnino za zemljo, ki naj bi se jim eventualno zaplenila in dosegli so garancijo, da se jim ne bo vzelo vse zemlje. Kmetom sc je prepustilo le mala zemljišča.
ki so jih doslej obdelovali kot tlačani. Proglasilo se je odpravo fevdalnega sistema, vendar se je odložilo »definitivno« rešitev agrarnega vprašanja za poznejši čas. Makedonskim fevdalcem se je posrečilo zadržati parcelacijo njihovih posestev, da so na ta način pridobili na času, da sc popači agrarno reformo in da dobe Riickstande in odškodnino. V Dalmaciji se je zopet vzelo kmetom zemljo, ki so jo zasedli in prisililo se jih je, da so morali plačati veleposestnikom zaostale dolgove. Velika državna veleposestva na Hrvaiskem in Vojvodini, ki bi se morala nacionalizirati, se je mesto verpachtet prostovoljcem srbske armade in na drugi strani so postala predmet najškan-daloznejše špekulacije vladajočih in kapitalistov. Delavci, ki so tam delali, so ostali vsi brez zemlje in so prišli v tisočih v nepopisno bedo. Primanjkovanje zemlje pri revnih kmetih se je zadovoljilo samo v tej meri, v kolikor so bile prisiljene do tega vladne stranke in nacionalna politika srbskih hcgemonislov.
V vladinih krogih se že govori o tem, da bi bilo potrebno izpremeniti agrarno politiko v prilog veleposestnikov.
V.
Kmetske množice že začenjajo spoznavati, da so jih vlada in meščanske politične stranke prevarale, m jasno je, da njihov boj za zemljo »e daleč ni pri kraju. Nasprotno, lahko se trdi, da postaja ta boj zopet ostrejši. Kmetske revolte v Dalmaciji, kronična lakota v mnogo pokrajinah, vedno ! neznosnejši položaj revnih kmetov, »čivčij« in tlačanov, nepopisna beda poljedelskih delavcev v Vojvodini in na Hrvatskem, vse to kaže, da more in mora dovesb agrarno vprašanje do velikega socialnega konflikta, v katerem bodo korakali kmetje v odkrit boj proti združenim veleposestnikom in buržua-ziji.
Dolžnost NDSJ je, da vodi politiko, ki bo spojila stvar revnih kmetov s stvarjo revolucionarnega proletariata.
V agrarni deželi, kot je Jugoslavija, ni mogoča nobena zmaga proletariata, če se on ne naslanja na široke množice kmetov. Na drugi strani bodo kmetje zboljšali svoj položaj, zasedli zemljo in sc osvobodili zatiranja po veleposestnikih in oderuhih, če se bodo pridružili boju revolucionarnega proletariata.
VI.
NDSJ mora najprej izdelati agrarni program, ki naj omogoči politiko udejstvitve delavskega in kmetskega bloka za stvorje-
nje delavske in kmetske vlade.
Kot temeljna točka agrarnega programa mora biti zahteva po konfiskaciji, t. j. po razlastitvi brez odškodnine vseh veleposestev, domen, cerkvenih posestev in velike kapitalistične posesti, kakor tudi zahteva.
Stališče balkanske federacije.
da se jih izroči krnetom brez zemlje in kmetom, ki imajo premalo zemlje. Država mora nuditi kmetom tudi materialno in finančno pomoč.
VII.
Z ozirom na to, da agrarno vprašanj« v Jugoslaviji ne kaže iste slike v vseh pokrajinah, mora NDSJ izdelati agrarni program, ki naj vsebuje sociaiisličen odgovor na vsa vprašanja glede agrarnega problema. Špe-cielno mora program vsebovati določbe o nabavi kredita za široke kmetske množice, o nabavi poljedelskih strojev in orodij, o zadrugah, o potrebnih zboljšanjih in agronomski pomoči, o boju proti oderuštvu, težkim davčnim bremenom, draginji itd.
Vlil.
Z ozirom na to, da so vladajoči že priznali veleposestnikom pravico do odškodnine in da kmete celo silijo, da pkičajo svoje tozadevne dolgove ali da plačajo veleposestnike z denarjem, ki ga dobi držav« od celokupnega prebivalstva, mora NDSJ:
a)	dati parolo, da se ustavi vsako nadaljnje -lačevanie in da se nazaj izplača že izplačane vsote, bi vsi kmetje, obsojeni radi agrarnih nemirov, se morajo nemudoma pomilostiti, c) vsi. ki so špekulirali na račun kmetov, se imajo kaznovati in zapleniti njihovo posestvo in vsi njihovi profiti.
IX.
Podlaga celokupnega strankinega dela na deželi rnora biti: a) samostojna organizacijska in propagandna delavnost, b) enotna fronta z vsemi političnimi in gospodarskimi organizacijami kmetov. V svojem samostojnem delu bo stremela NDSJ: a) predvsem ojačiti svoje organizacije poljedelskih delavcev; c) stvorifi posebne komiteje revnih kmetov; d) izdajah poljudne brošure 'm kmete; e) širiti med kmeti, izkoriščujoč vsak konflikt letake in proklamacije, f) ustanoviti poseben časopis za kmete.
V propagandi je treba izkoristiti primer politike SSSR napram kmetom. Celokupna propaganda ima stremiti za tem, da se uresniči enotna fronta delavcev in kmetov proti enotni fronti veleposestnikov in buržuazije.
Taktiko enotne fronte je treba uporabljati za skupne akcije v splošnih kakor Judi v posameznih vprašanjih. Stranka mora izkoristiti vsak konflikt na deželi, da predloži gospodarskim in političnim organizacijam kmetov enotno fronto. To taktiko jc treba uporabljati zlasti v ta namen, da prisili kmetske stranke ali one, ki sc tako imenujejo, da nastopijo proti vladi, oziroma, da se jih razgali pred masami. Predvsem mora NDSJ stremeti,-da podžiga leve elemente v teh strankah, ki pridejo v poštev za stvoritev delavskega in kmetskega bloka proti reakciji buržuazije in veleposestnikov in za skupno delo v interesu stvorttve delavske in kmetske vlade.
INTERNACIONALNI PREGLED.
Rusko-angleški gospodarski odnošaiL
Za gospodarstvo Velike britanije je trajno nemogoče, da bi bilo popolnoma ločeno od gospodarskega telesa Rusije. Zato se računa s tem, da se bo v uaj-bližjem času zopet upostavilo popolne odnošaje z Rusijo in da bo po odstranitvi konservativne Baldwinove vlade sledilo tudi politično priznanje sovjetske vlade.
Med prvoboritelji za medsebojne urejene gospodarske odnošaje delajo uspešno zadružne organizacije obeh dežel. Ob-
stojajo že živi odnošaji posebno med »Gentrosojuzom« — veliko vserusko zadružno zvezo in glavno angleško zadružno zvezo.
Sovjetska Rusija je dosegla s pomočjo »Centrosojuza? eminentno zmago na gospodarski fronti: Z angleškim kapitalom se je ustanovila angleško - ruska družba za izvoz žita. To mešano - nacijonalno družbo je smatrati za predhodnico tega, kar bo obstojalo v večjem obsegu po i uposlaviti politične zveze med Veliko Britanijo in Rusijo. Tedaj si bo končno Rusija lahko nabavila potrebne kredit«
LISTEK.
Spomini bolhe.
Kaj, bolhe? — me boš začudeno vprašal, dragi bralec in jaz ti odgovarjam: Da, bolhe! Zakaj ne bi enkrat tudi bolha napisala in priobčila svoje spomine, ko jih že vsak piše? Odstavljeni cesarji, kralji in knezi, generali rn drugi taki možje sedanjosti, ki so navajeni živeti od krvi svojih soljudi kot me bolhe. Me opravljamo isti posel kot ti možje, smo talcorekoč delovni tovariši, in jaz ne vidim zakaj bi imeli samo oni to predpravico, da pripovedujejo svetu, kaj so in kaj niso storili, koliko krvi so izpili ljudstvu. Torej
bom tudi jaz napisala svoje spomine.
*
Predvsem eno ugolovitev, ki je za mene zelo važna: rod, iz katerega izhajam, spada med najstarejše plemenitaše rodbine naše domovine. Ena mojih prednic je spremljala že cesarja Maksimiljana I. na njegovih pohodih. Druga moja prednica je uživala najvišje časti na cesarskem dvoru in ji jo bil cesar posebno naklonjen. Goethe, najpomembnejši pesnik Nemčije, ji je postavil trajen spomin v svetovni literaturi z znano pesmijo v »Fav-stu:< »Bil je nekdaj kralj, ta je imel bolho.« Vsekakor moram resnici na ljubo povedati, da se jo neka prednica popolnoma h po zabila, zapustila svoj grad in odšla kot umetnica v svet s svojim potujočim cirkusom — bil jo seveda cirkus bolh! — Kako je končala, ne vem, kajti izključena je bila iz rodu.
Od mladih nog sem pripadala cesarjevemu
| spremstvu. Moja blažena mati se je kretaln j med služabniki cesarjevimi, pri katerih je j imela vedno prost vstop. Nekoč se je zgodilo, j da je prišla v družbi komornega sluge v po-j steljo cesarja, ki je spoznal in vzljubil mojo j mater. Še isto noč sta sklenila zvezo za vse ! življenje in oni noči se imam zahvaliti tudi ! za moje rojstvo. Jaz torej lahko z vso pravi-: co trdim, da sem po očetu cesarske krvi.
] Moja mladost je bila vseskozi srečna.
*
i Na dvoru sem imela najboljšo družbo. Zgo-; daj sem postala zrela deklica, kajti mojo i stalno občevanje z dvorjani je imelo za po-| sledico, da sem bila že v zgodnji mladosti ‘ v spolnem oziru popolnoma poučena. Kaj bi 1 popisovala vse te galantne dogodke in avan-• ture! Tega ne storim iz zvestobe do svoje | vladarske hiše, na katero mora ljudstvo tudi 3 v bodoče gledati s pokorno ljubeznijo. Kajti j jaz sem Se danes monarhistijn z dušo in te-j lesom in sovražim zlasti delavsko-kmetsko | republiko ravno tako kot nohte, ki nam pri-j nesejo prerano smrt.
1
j Pri nekem slovesnem sprejemu na dvoru j : sem se spozabila, da sem zapustila svojega i j soremljevalea in skočila na korpulentnega j j škofa. Škof je bil seveda zn mene slaščica, ; i čeprav mi je dela njegova kri tako kot od j ] kita. V njegovi sobi sem skočila na mlado j j devico in od tam sem prišla k mežnarju. J
* ! | Prišla sem k župniku. Tudi te izpremembe j ' ne obžalujem. V tem času mojega življenja
Isem potovala po širni deželi od fnrovža do I farovža. Kajti častitje gospodje -radi potu- ‘
1 jejo po deželi, da obiskujejo svoje tovariše, igTajo tarok in kramljajo o raznih stvareh, posebno o politiki. Ali po vseh teh farovžih sem videla isto življenje. To je bil najsrečnejši in najveselejši čas mojega življenja. Zal, ni vedno tako ostalo. Moja težnja po potovanju tne je privedla v nesrečo. Ali še danes se rada spominjam na to srečne čase, ki sem jih preživela pri božjih namestnikih, j Lahko bi marsikaj doživljajev povedala, ali čut hvaležnosti do teh gospodov mi to za-l branjuje.
*
i
l Moja nesreča je bila, kot rečeno, neugna-I na želja po potovanju. Ičo je izbruhnila vojna, j sem bila v farovžu garnizijskega mesta. In j ko je šel nekega dne nov bataljon na fron-J to, je imel gospod župnik svečano mašo in i je blagoslovil vojake, njihove bajonete, pu-' ške in druga morilna sredstva. Bilo je zelo slovesno, ljudje so bili zelo navdušeni in jaz sem v tem navdušenju skočila z župnika na vojaka v sivi uniformi. Tako sem prišla na fronto in v vojno. Čim dalj je trajala vojna, tom slabše so bili krmljeni vojaki in tem bolj je mučila lakota tudi mene. Lačna sem hodila po svetu: enkrat sem bila v Rusiji, potem v Franciji, v Italiji in končno na solunski fronti. Ali — v največji sili se te bog usmili — prišla sem k vojnemu kuratu. Dobro rejeno stanje vojnega kurata se mi je zdel v početku božji čudež. Očividno sem si mislila — je hotel bog dokazati resničnost pregovora, da bog svojih ne zapusti. Sele pozneje sem videla, da je imelo njegovo stanje popolnoma naravne vzroke: vojni kurat je jedel v oficirski kuhinji in tam ni ničesar manjkalo. V nekaj. dneh sem se tudi jaz
I okrepčala in zahvalila ljubega boga, da je v svoji neskončni dobrotljivosti tako milo . ravnal.
5 Ali zopet me je zadela nesreča! Vojna s« | je končala in splošna zmeda je nastala. Vse. J je hitelo doinov, na vse vetrove sveta. Pred j vsemi pa oficirji in tudi moj kurat. Na tem i begu sera izgubila svojega kurata in tako mi j ni preoslajalo nič drugega, kot da sem bo ; zopet vrnila k moštvu. Iiotela som zboljšati j svojo usodo in sem zato često menjala go-| spode. Ali naletela sem vedno na slabše in 1 nekega dne sem prišla k invalidu, kate-renm j so manjkali vsi udje in ki je izgubil s ten* ! toliko krvi, da je ni za mene skoro nič osta-‘ lo. Z njim sem preživela najbridkejšo dobo | svojega življenja.
! Pozneje sem našla v bolnici za invalide 1 drugega invalida, ki je bil kmalu poslan iz t bolnica On je imel vsaj vse ude, ali nobenih j oči. Dobil je psa, ki ga je vodil go cestah, j kadar berači, od kar mu država nič ne da. ] Tako imam sedaj dva gospodarja, invalida in i njegovega psa. Ali pri njih mi gre prokleto I slabo. Kajti on je premalo redilen za mene,
! tako da se moram večinoma držati njego-j vega psa.	^
1
f Tako bedno življenje živim od preobrata j sem. Davno bi si že končala življenje sama. t če ne bi gojila nade na klerikalno nvtono-? mijo. Tedaj bi se preselila zopet v farovž, 1 kjer bi vsaj poskrbeli zn mojo smrt v božji ! milosti.
Zbirajte za tisScovni sklad „Glasa Svobode*"!
ta pravljične projekte za elektrifikacijo in elconomiziranje svojega narodnega gospodarstva.
Ustanovitev te družbe je smatrati tudi za prvi velik uspeh internacijonalne zadružne zamenjave blaga.
»Centrosojuz« je najaktivnejši pionir za uspešno izdelovanje niškega zunanje-trgovskega monopola, pri katerem so udeležene poleg države in velikih tru-••-stov vse različne zadruge. »Centrosjuz«, ki ima že sedaj svoje velike podružnice v Angliji, Švedski, Češki, Turčiji, Letski, Eslski, Sev. Ameriki, Per/.iji, Kitajski i dr., pokazuje že danes aktivno trgov-
Brezdvomao so ruske zadruge z ustanovitvijo družbe za izvoz žita napravile z angleškimi zadrugami odločilni korak na poti, po kateri si bo SSSR osvojaa svetovni trg.
sko bilanco v višini 1 milijon funtov šterlingov.
,Konsolidirana* Hortijava ladjarska.
Nameravano zunanje posojilo in zadnji bombni atentati spravljajo madjarsko vprašanje zopet v ospredje. Sedanjo Hor-tijevo vlado je smatrala strokovna komisija za posojilo kot zastopnico veleposestnikov in finančnega kapitala. Madjar-ska meščanska opozicija in socijalna demokracija sta ožigosali to vlado v zadnjih tednih — ali vedno v lokalnem tonu — kot voditeljico desorganizatoričnih tendenc in tiho kompanjonko »prebujajočih ?e Madjnrov-. (madjarski fašisti). Zadnje mnenje nasprotuje le na videz. V deželi, kjer je bilo mogoče, upostaviti diktaturo proletarijata in jo držati več mesecev, je že največja delovna zmožnost kontrare-
volucije, ako more pokazati poleg kapitalističnih desorganizacijskih tendenc tudi tendence kapitalistične konsolidacije.
Zavezniška komisija, ki je imela proučiti posojilo Madjarski, je ugotovila, da obstoja v Madjarski kljub strmoglavljenju Habsburžanov in kljub bivši diktaturi proletarijata močna tendenca veleposestnikov, da pridejo ponovno na oblast in da je zadobil v zvezi s tem finančni kapital ogromen vpliv na gospodarsko življenje MadjarSke. Ena sama banka — Rotschildova kreditna banka obvlada 152 največjih industrijskih podjetij.
Hortijeva vlada z vsemi strankami, vštevši socijalno demokracijo je ponovno sklenila »Burgfrieden« v to svrho, da sigurne je dobi mednarodno posojilo; istočasno pa najboljši stebrovi iste kontra-revolucije, kmetje in »državotvorno« uradništvo sklepajo z nemškimi fašisti pormalne pogodbe za izvedbo oboroženega puča, inscenirajo bombne atentate na francosko poslaništvo, zato da preprečijo to mednarodno posojilo. Vsi ti zločinci ostajajo nekaznovani in veliki oznanjevalec konsolidacije, grof Bethlen je istočasno odgovorni zaščitnik vseh destruktivnih brutalnosti.
Fašisti na Poijskem pripravljali p uč.
V soboto in nedeljo so se izvršilo v Varšavi aretacije elanov tajne organizacije poljskih fašistov. Med aretiranci se nahajajo generali in ugledni -buržuji.
Fašisti so pripravljali oborožen puč in vzpostavitev monarhije na Poljskem.
SEian
Jeseniško delavstvo!
V nedeljo, 20. t. m. ob 40. uri dopoldne se vrši pri Jelenu
Javni sliod
Neodvisne E&elsvslce Str»ralce Jugoslavije
z dnevnim redom:
Politični položaj in delavski rassred.
Delavci, pridite na shod v masah! Žene, proletarke, tudi ve ne smete ostati doma!
V nedeljo vsi Jeseniški delavd na shod BfDS] 1 ■ B«Ba0BB!BBBBHBBBBHBB0I3BBBflBBHHH18BŽJBBBHiiBBiiiaiBB
Državno pomoč brezposelnim.
Kot delavstvo v drugih deželah, je za- j deta tudi delavski razred Jugoslavije j krixa brezposelnosti, ki se z vsakim j dnem veča in zavzema vedno širši raz- . mah Vrste brezposelnih delavcev in de- j Javk se množijo in delavski razred .Jugo- J slavijo strada.
Malo čudno se sliši: stradanje v Jugoslaviji, kjer je dovolj zemlje, da bi prehranjevala vse svoje prebivalce, ali na žalost je tako. Tako je zato, ker vedi jugoslovanska buržuazija tako pohlitiko, ki polni žepe kapitalistov in drugih pijavk na ražun delavskih slojev. Meščanske stranke vi dijo tako politiko za to, da bi še bolj izrabili delavce in jih prisilili, da prodajajo svojo delavno moč. za ceno, ki jo bodo določili podjetniki.
To ni samo politi!, a kapitalističnega razreda Jugoslavije, ki je kolonija francoskega imperijnlizma. Jugoslovanski kapitalisti vršijo isto politiko kot njihovi kompimjoni v drugih državah, samo c!a so še brutalnejši in brezobzirnejši na svojem potu izkoriščanja delavskega razreda.
.Finančni minister izjavlja v odgovor sestradanemu delavstvu in uredništvu, da jo treba še bolj stisniti želodce, pa kdor bo vzdržal, bo ostal pri življenju.
E, seveda tako se more izjavljati finančni minister, dokler je dolovno ljudstvo še tako malo razredno prebujeno, kot je danes, da čaka na Koroščevo in Škofovsko avtonomijo, mesto da bi se strnilo v eno bojno falango za svoje pra-• vite. Finančni minister in meščanska vlada bi bila prisiljena dati brezposelnim podporo, ako bi jih do tega prisilili strnjeni delavski bataljoni. Meščansko stranke se pa seveda ne pobrigajo za brezposelne niti v parlamentu, niti v občinah. Dokaz za to imamo pri roki: ljubljansko občino, kjer se klerikalci ne bri-
gajo niti malo za brezposelne in »socija-liwt« Mihevc glasuje proti brezposelnim podporam. Edino klub NDSJ se je zavzel za brezposelne in je zahteval 300.000 dinarjev kredita.
Pričakujemo od vseh strokovnih organizacij, da bodo razumele vso resnost brezposelno krize, da se bodo sestale in savjseie o brezposelnosti potrebno stališče. Da se zaščiti delavski rasred v sedanji brezposelni krizi pred težkimi posledicami, jo potrebno enotno nastopanje vseh delavskih organizaeij. One morajo pozvati državo in tudi občine, da dajo podporo brezposelnim delavcem.
Oe bori o državni predstavniki odrekli pomoč, brezposelnim, je treba pozvati celokupni delavski razred, da potom shodov in manifestacij najodločneje zahteva državno pomoč brezposelnim. Delavci morajo vstopiti v svoje delavske politično in strokovne erganizacijeje, ker samo potom organiziranega razrednega boja se bo dvignil in razmahnil delavski razred Jugoslavije.
Naši kovinarski industrijald stopilo v srsdnjesvropski železni kartal.
Po vesteh dunajskih listov je sklenila Alpine . Montan - Gesellschait s čeho-slovaškim železnim kartelom pogodbo, ki izključuje medsebojno konkurenco na izvoznih trgih. Alpine - Montan-Gesell-sfhaft, ki se nahaja v Stinnesovih rokah, je po došlih vesteh sklenila tudi že pogodbo s Kranjsko industrijsko družbo in je torej tudi to podjetje stopilo v skupni kartel. Dunajska »B6rse< pravi, dn se bodo temu podjetju pridružila najbrže še ostala železarska podjetja v Jugoslaviji. Tako bi obstojal skupen kartel železar-
skih industrijaleev vseh nasledstvenih držav bivše avstrc-ogrske monarhije razen Poljske.
Torej železarski indusirijalei Avstrije, Češke, Jugoslavije in Madjarske bodo združeni v enem kartelu, ki bo določeval cene proizvodom in plače delavstvu. To pomenja brezdvomno utrditev položaja kovinarskih industrijcev.
Če se delavstvo ne bo zavedalo resnosti položaja, če kovinarski proletari-jat ne bo strnil svojih razcepljenih sil, se bo položaj kovinarskega proletarijata še poslabšal.
Kovinarji, nasproti združenim podjet-j sikom v eno enotno strokovno organizacijo!
Iz stranke.
Referendum v stranki.
Radikalska vlada je preko svojih obiasti zabranila državni kongres NDSJ in motivirala io svojo prepoved z laž-njivimi in izmišljenimi razlogi, grozeč z najstrožjimi merami v slučaju, če bi se konferenca vršila. Po detajlnem razpravljanju o sedanjem položaju, a v želji, de se čim prej napravi vse, kar je mogoče, da naša stranka izdela svoje stališče o najvažnejših aktuelnih političnih vprašanji!?, ki ne irpe odlaganja, kakor hidi, da uredi razmere v vodstvu in izvoli centralni strankin svet — ki še ni bi! po šfahiiu izvoljen, je izvTŠevalni odbor NDSJ sklenil, da se vrši referendum po organizacijah za rešitev vseh vprašani, ki so bila postavljena na dnevni red konference.
Vsem organizacijam bo dostavljen cirkuSar o izvršitvi referenduma, a v izredni številki »Radnika« bodo tiskani vsi predlogi resolucij, o katerih se bo glasovalo. Referendum se more tako izvršiti zelo hitro — do konca meseca ja-nuarja.
C. O. NDSJ.
Preglejte volilne imenike!
Opozarjamo vse sodruge, člane stranke in strokovnih organizacij, da do 31. januarja pregledajo volilne imenike. Naj vsi sodrugi pogledajo v občinah, ali so vpisani v votivni imenik in ako to niso, da se dajo takoj vpisati. Zaupništva in krajevne organizacije so dolžne, da se potrudijo, da vsi naši člani in somišljeniki pridejo v imenik. Po zakonu o stalnih votivnih imenikih člen 2. se vrši urejevanje imenikov od 1. do 31. januarja.
C. O. NDSJ. Vsem organizacijam in članom NDSJ.
V nedeljo dne 20. t. m. ob 10. uri zjutraj se otvori v prostorih »Delavskega doma«
Politična šola.
Program te politične šole je sledeč:
20. januarja: Otvoritev. — Kratek prolog k tvarini politične šole.
27. januarja:	Zgodovina	človeške
družbe, t. Primitivni komunizem in fevdalizem.
3. februarja: Karakteristika kapitalističnega družabnega reda.
10. februarja: Kapitalistični družabni red v prvi fazi.
17. februarja: Razvoj kapitalizma.
24. februarja: Imperializem kot najvišja etapa kapitalizma.
2. marca: Razpad kapitalizma.
S tem programom je prvi kurz zaključen. Sola se vrši vsako nedeljo »d 10. ure zjutraj do 12. ure. Pristop v to šolo kol reden poslušalec ima vsak organiziran čian NDSJ. Kot izrednim poslušalcem je vstop dovoljen vsem ludi neorganiziranim ročnim in duševnim delavcem.
Proletarci! Vaša dolžnost je, da po-sečate to šolo, ker v izobrazbi je naša moč. Marksistično in politično naobra-ženi proletarski kader, bo oni temelj na katerem bo naša stranka zidala svojo bodočnost.
Proletarci, v šolo!!
Redni poslušalci, ki se obenem zavežejo, da bodo stalno obiskovali to šolo, se lahko zglase vsak dan v tajništvu NDSJ pri s. Osterc-u, kjer dobe tudi podrobnejše informacije.
Organizacije izven Ljubljane, člani, kateri ne bodo mogli obiskovati redno politično šolo, opozarjamo, da se bodo vsa predavanja tiskala v brošurah in razpošiljala vsem organizacijam kot predmet za diskusijo.
Tajništvo NDSJ.
V ZNANJU JE MOČ!
Prosvetni odbor NDSJ poživlja vse sodruge in sodružice, da se udeleže politične šole, ki se prične v nedeljo dne 20. t. m. Vsak proletarec, ki stoji na stališču razredne borbe, mora vedeti, za kaj in proti komu se bori. Vsi v šolo!? (Glej poziv na drugi strani!)
Prosv. odbor NDSJ.
Čitajte in širite proletarski tisk!
Pomen tiska za duševno izobrazbo delavstva in za njihov organiziran razredni boj je tako velik, da se mora o njem v naših vrstah vedno razmišljati, govoriti in pisati. Delavski razred more uspešno voditi svoj boj za zboljšanje svojega položaja, če ima zadostno zno-nje. Delavski razred mora predvsem poznati organizacijo kapitalistične družbe, mora poznati sile, ki vzdržujejo to družbo, da ve, da ta kapitalistična družba ni stvor, ki bo vedno trajal, ampak da mora propasti in da bo iz te kapitalistične družbe vstala socialistična, tn delavski razred ima v svojem organiziranem boju svoja načela, svojo strategijo in taktiko. In kolikor bolj delavski razred pozna te osnovne stvari, toliko sposobnejši bo za duševno osvobojenje izpod duševnega in političnega vpliva buržuazije, a na drugi strani za uspešnejše delovanje v svojih političnih, strokovnih, gospodarskih in kulturnih organizacijah. Danes čutijo tudi one ogromne množice delovnega ljudstva izven delavskih organizacij vso krivičnost današnjega družabnega reda, ali te množice so še vedno pod duševnim vplivom buržuazije, oziroma njenih strank in nezavestno podpirajo te stranke, te svoje sovražnike. Tem množicam manjka proletarske izobrazbe. A ko je beseda tudi o samem organiziranem delavstvu, srečamo na vsak korak mnogo napak in nedostatkov, mnogo napačnih razumevanj, ker imajo delavci in tudi funkcijonarji premalo socialističnega, marksističnega znanja. Mnogo vprašanj iz naše teorije in prakse, iz naše strategije in taktike se ne razumeva, ali se jih napačno pojmuje samo zato, ker
velikemu številu naših sodrugov strašno primanjkuje socialističnega znanja.
~A to znanje dosežemo najbolje iz našega tiska. In cim bolj je vzgojen deJnv-ski razred, tem sposobnejši je, da se osvobodi vsakega vpliva buržuazije in da si dela pot k svojemu končnemu osvobojenju.
Časopis predstavlja danes eno najmočnejših orožij v družabnem boju. Delavci naj se pri pogledu na razvit in dobro osiguran meščanski tisk vedno vprašajo, zakaj meščanske stranke, po-edine kapitalistične in finančne klike kot tudi vsak meščanski režim polagajo toliko pažnje na tisk, in ne štedijo z ogromnimi milijoni, samo da ga ob-drže v svojih rokah. Zato, ker kapitalistični režim z vsemi svojimi inštitucijami najlažje obvlada ljudstvo v mestu in na deželi s pomočjo tiska, raznih časopisov.
Če buržuazija poleg toliko močnih sredstev posveča največjo pažnjo tisku, koliko mora potem šele proletariat posvetiti pažnje svojemu tisku} A pod režimom, kakršen vlada danes v Jugoslaviji in ki onemogoča delavskemu razredu neoviran politični in strokovni boj, je pomen proletarskega tiska še večji. Ako hoče danes delavski razred pokazati, da je živ in pripravljen za boj, mora imeti čim bolj razvit in osiguran svoj tisk. Zato mora vsak delavec žrtvovati nekaj za delavski tisk. Kajti naše gibanje ni kapitalistično, ki ima na razpolago stotine milijonov. Pri nas mora vsak član stranke naročati in širiti delavski tisk.
Nahajamo se v novem letu svojega
življenja in svojega boja. Naj bi vse or-
Ljubljanski proletarijat, zbran na shodu Neodvisno, Delavske Stranko Jugoslavije, v Mestnem domu dne 13. januarja 1924, je sprejel naslednjo
RESOLUCIJO:
a) odobrava občinsko politiko NDSJ v ljubljanski občini;
b) poziva socijalistični in krščansko socija-len proletarijat k skupni akciji proti reakcionarnim ..nameram demokratov in zajedničarjev za:
1. obrambo avtonomije Ljubljane;
2. obrambo socijalno-političnih ustanov mesta Ljubljane;
3. obrambo pridobljenih pravic mestnih delavcev in uslužbencev;
4. osemurni delavnik delavcev in šesturni delavnik uradnikov;
3. občinski klub NDSJ ima stati odločno in neomajno za službeno pragmatiko in delavski red, za občinsko delavstvo.
Ta shod, ki je zelo tl ,'bro uspel, je dokaz, da se ljubljanski revolucijonarni proletarijat zaveda resnosti položaja, da ima svojo jasno začrtano pot: boj izkoriščevanju, pravice delavstvu in smrt oderuhom!
HRASTNIK. V nedeljo, 13. t. m. se je vršil pri nas dobro uspeli shod KDSJ, na katerem sta govorila dva sodruga iz Ljubljane. Shod je pokazal, da se prebuja zlasti naša mladina iu se živo zanima za delavsko gibanje.-Pri nas se ne bodo posrečili nobeni manevri radikal-skih agentov dr. Dimnika, Fabjančiča in kompanije. Hrastniški proletarijat ostane razredno-zaveden, ostane zvest svojim razrednim organizacijam.
ZALOG. Mi se redko oglasimo v ^Glasu Svobode«. Ali zato ne smete misliti, da spimo. Temveč mi delamo in dvigamo organizacijo NDSJ v Zalogu. Tudi vedno nove sodruiiice stopajo v organizirane naše vrste. V nedeljo, 13. t. m. se je vršil dobro obiskani shod NDSJ. Zaloško delavstvo spozna,? da mu klerikalci in socijalisti nočejo pomagati, ampak da ga hočejo le zavajati. V soboto, 12. t. m. so prišli delavci iz vevške papirnice na sestanek NDSJ. — Živel razredni boj! — Živela Neodvisna Delavska Stranka Jugoslavije!
Zagorje. Sanje radikala Mlakarja. — Pred nekaj dnevi je imel naš Mlakar zelo lepe sanje. Sanjalo se mu je, da so se vršile volitve in da je on kandidiral na radikalski listi v litijskem okraju, da je bil izvoljen za poslanca in da je bil v parlamentu. Tani je postal celo ministrski predsednik, kakor je danes Pašič. Potem pa je takoj drugi dau skli-
, cul sestanek in razlagal svoje sanje. Jaz i sem slučajno na ta sestanek naletel iu j slišal, kako deli mož službo svojim pri-| stašem in sicer je uredil tako: Dular Jo-| že, ti boš moj glavni tajnik in obenem ; tudi namestnik; Rahne Jaka, ti pa bol: j moj šofer. Na začudeno Dularjevo vpra-! sanje radi avtomobila odvrne Mlakar-S da bo imel kot ministrski predsednik j na razpolago brezplačni avtomobil in še j marsikaj. Kukukcu Alojziju je pa cd-| meril, da mu bo avtomobil šmiral, tako da bodo vsi štirje skupaj, da jim bo krajši čas. Ze so vstajali od vina, da jo odrinejo domov, ko vstopi slavni dopisnik Fabjančičevih Novic« Ante Kastelic. Vsi se ga razveselijo. Tine njemu ponovno razlaga natančno svoje sanje, ker Ante Kic kot človek odprte glave m časopisni poročevalec mora vendar imeti celo stvar jasno pred očmi. Kar pride • brzojavka, da mora 1'inek nemudoma v j Beograd za ministrskega predsednika, j In tako se je tudi zgodilo — v sanjah.
Zagorski vsevedež.
Gospodarstvo litijskega glavarja.
Ni ga morda večjega nasprotnika delavcev kakor je litijski glavar. Od prevrata sem, odkar je postavljen za varuha zakonov, neprestano preganja zagorske rudarje iu omejuje svobodščine.
Na 15. t. m. je sklicala NDSJ javen shod v Zagorju. Ali litijski glavar ga je prepovedal iz ozirov javnega miru in reda«, ne da bi bil navedel kak razlog, ki bi držal v zmislu zakona. Proti temu odloku se bo stranka pritožila.
Vprašamo pa deželno vlado, ali je v interesu javnega reda in mira, da se na ta način kršijo državljanske svobodščine. da se prepovedujejo rudarjem shodi, Ako shodi naše stranke ne ogrožajo javnega reda v največjem delavskem revirju v Trbovljah, potem se to tudi ne bo zgodilo v Zagorju. Taki ukrepi državnih oblasti povzročajo razburjenja in dosežejo ravno nasprotno. Gospodje, ne pozabite, da je delavstvo v Sloveniji politični faktor, ki si bo znal in vedel izbojevati pravico zborovanja preko vseh takih gospodov kakor je litijski glavar.
Odslej bodemo postopanju tega gospoda posvetili potrebno pozornost in naj nikar ne pozabi, da drevesa ne zrasto. do nebes.
Sftod M13SJ irta JavorrdJcol
V nedeljo, 20. i. m. ob 3. uri popoldan se vrši v gostilni Švab
Javni shod
Neodvisne Delavske Stranice Jugoslavije. Proletarci in proletarke z Javornika in Koroške Bele, pridite vsi na nedeljski shodi
ganizacije in vsi sodrugi pravilno razumeli ogromno viogo našega tiska in naj bi vsak s svoje strani naredil vse, da bomo mogli koncem leta z zadovoljstvom beležiti napredek našega tiska in s iern tudi napredek razredne zavesti in razredne vzgoje.
Sodrugi in delavci, čitajle in širite svoj tiski Naš tisk mora poslali pod današnjim režimom eno naših najmočnejših bojevnih orožij. Znanje je sila — napravimo ludi iz našega tiska nepremagljivo silo v našem boju!
Zato čitajte in širile »Glas Svobode«!
Dopisi.
LJUBLJANSKI RAZREDNO ZAVEDNI PRO-LHTARIJAT ZA AVTONOMIJO LJUBLJANE.
Prati reakciji demokratov in zajedničarjev.
Na shodu v Mestnem domu, dne 13. t. m., ki ga je sklicala NDSJ, je v polno nabiti dvorani ljubljanski proletarijat enoglasno in odločilo obsodil reakcijo v ljubljanski mestni občini, ki jo vodijo demokrati in zajedni-žarji s podporo klerikalcev in socijalnih demokratov ter s pomočjo svojih advokatov a ki Felix Urbanc e tuli fruti. Na tem shodu je revolucijonarni ljubljanski proletarijat jasno in odkrito povedal, kaj hoče in obenem prisegel, da založi vse svoje moči za obrambo svoiih pravic, ki mu jih razni Obznana-Sk s papeževim blagoslovom ali brez tega, hočejo odvzeti. V imenu občinskih svetovalcev kluba NDSJ je prvi govoril s. Lemež in je v svojem govoru temeljito razkrinkal vse meščanske in druge stranke v Ljubljanski občini, ki s pomočjo bankirjev in akcijonar-jev prodajajo avtonomijo mesta Ljubljane. Vsi tObznanaši«, t. j. demokrati, liberalci okrog i Jutra«, ^Slovenskega Naroda« in »Narodnega Dnevnika , so v bistvu pristaši re-akcijonarne klike in zagovarjanje avtonomije po »Narodnem Dnevniku« ni nič drugega, kakor metanje peska v oči. Vsi ti so kršili avtonomijo Ljubljane prvič v tem, da so vstali proti upravnem odboru mestne hranilnice, na katero mesto je po želji demokratov in narodnih socijalistov trebul priti komisar, ne pa izvoljeni ljudje in tedaj bi se v mestni hranilnici naloženi denar uporabil v posebne strankarske namene, ne pa v stanovanjske 8vrhe. Iz istih razlogov so se pro-tivili zvišanju plač mestnih uslužbencev in delavcev. To nam pa najbolj priča pritožba raznih Urbancev, ki je inscenirana od demokratov, a deloma tudi od zajedničarjev in klerikalcev, ki so vsi hišni posestniki, torej zastopniki meščanstva. Oni so se protivili zvišanju plač mestnega delavstva in nižjega uslužbenstva, obenem pa povdarjali, da je višje uradništvo, (ki se sestoji iz samih demokratov in ki ima res velike plače) dobilo premalo. Mezde občinskega delavstva znašajo po novem, za navadne delavce 4, za pol-kvalificirane 6 in za kvalificirane 8 Din na uro ter 5 Din draginjskih doklad dnevno. Podjetniki Ljubljane, Celja in Maribora bi hoteli, da delavci pridejo nazaj na 12 kron tia uro. Ako se vlada vmešava v take stvari, je to očitno kršenje avtonomije. Oni se protivijo nastavljanju uslužbencev v soc. pol. oddelku samo zaradi tega, ker se v občini nahajajo petolizaiki, zlasti uradniki višjih kategorij. Prej se ni na soc. političnem polju sploh nič delalo. Vsi se še spominjamo, kako je v občino prišla revna žena, ki je imela ua glavi ruto in je prosila za premog, odpravili so jo kratkomalo; prišla je pa za njo dama v klobuku in ta je premog takoj dobila. (Klici: Pfuj!) Najhujši demokrat je in »sokoli« ližejo pete klerikalcem in je bilo potrebno odstraniti urad, ki ne vodi politiko delavstva. Potrebno je bilo vpeljati soc. politiko, ali med demokrati ne najdete ljudi, ki imajo smisla in hočejo resno delati za soc. politiko. Vlada hoče sedaj odsloviti ljudi, ki delajo resno in pravično v socijalni politiki. (Klici: Pfuj!) število prebivalcev mesta Ljubljane se množi in je treba poklicnega gasilstva, kakor tudi to, da mestna občina napravi vse potrebno v svojih delavnicah. Slavni g. Turk je imel dosedaj monopol na priprego in bi seveda izgubil vse dohodke; ako bi pa mestna občina izdelovala vse potrebno v svojih delavnicah, tedaj zbogom profit demokratskih obrtnikov in podjetnikov, ker denar ostane v občini. Dolžnost NDSJ je, da se postavi v bran tem napadom, ker si proletarijat ne da kršiti svojih pravic. (Kliei: Tako je!) Poživljamo socijalistične in krščansko socijalne mase, da se skliče protestni shod v Unionu. (Burno pritrjevanje.) Ako bo vlada videla, da stoji za tem rse delavno ljudgtvo, ne bo kršila avtonomije občine.
Socijalisti so nam rekli, da nismo imeli povoda iti v opozicijo in da nismo imeli pravo obelodaniti pismo in so pri tem še pristavili, da smo se prodali demokratom. Na* odnos in naše razmerje napram >0b-zuanašenK je jasen iz našega programa. Nasprotno smo mi morali preiti v opozicijo, ker klerikalci in socijalisti niso hoteli^ pojaviti stvari na dnevni red. Mi smo ze v mesecu juliju 1023 oddali naše načrte županu in zahtevali red v podjetjih, koder gospoduje demokratska klika z absolutizmom, zahtevali smo posebno komisijo. Oni niso nič slišali, zavlačevali so. Ker pa mi nismo mogli nositi odgovornosti ta nedelo, smo šli v opozicijo (Pravilno!) in zahtevali, da se preje izvedejo sklepi, potem pa šele razpravlja o proračunu. S tem smo prišli pred gotov čin: ali naj riskiramo proračun, ali naj zahtevamo izvršenje sklepov. Klerikalci in socijalni demokrati so se umaknili, danes se pa pod pritiskom naše opozicije izdeluje delavski red in pragmatika, komisija
deluje v elektrarni, rešuje se žensko vprašanje — torej je naša opozicija bila umestna. Varali so sc, ako so mislili, da jim bo NDSJ štafirala. (Pritrjevanje).
Z ozirom na brezposelnost delavstva in na-meščenstva, z ozirom na položaj, v katerem se odpušča 15.000 uradnikov, smo zahtevali v proračun 3CO.OOO Din za brezposelne podpore. V finančnem odseku je predsednik predlagal samo polovico. Znani Pirc je nanaša!, da brezposelnosti ni in je tudi ne bo. Mihevc (Klic: Izdajalec proletarijata!) je rekel, da brezposelnih podpor ni potreba, ker člani dobijo dovt.lj od svojih strokovnih organizacij, ako pa niso organizirani, ni jim tudi potreba, in naj se postavka za brezposelnost sploh črta. (Klic: Pfuj, pfuj!). To sa ni doslej usodil povedati najbolj zagrizeni socijalpatrijot in ako ga SSJ ne izključi, ga bomo izžvižgali in ga ne bomo gledali več na javni občinski seji. (Pritrjevanje).
Dve leti ni bilo nobenih obrtno-nadalje-valnih šol in so se šele vzpostavile na odločen pritisk 1500 vajencev. Pri tem je pa najbolj sramotno lo, da se pouk vrši ob nedeljah in da vajenci morajo plačevati stroške. (Pfuj!) Zahtevali smo, naj župan hitro intervenira in smo imeli uspeh. Včeraj nam je povedal, da je od vlade prišlo v ta namen 70.000 Din. Občina bi imela dati 148.000 Din potom 35% davka na tujce (goste), ako pa vlada to ne odobri, tedaj bi to propadlo. Zahtevamo brezpogojno, da ob fina prispeva za obrtne šole 200.000 Din in da se nedeljski pouk odpravi, kakor tudi prispevanje vajencev. Zahtevamo Sumi delavnik v vseh mestnih podjetjih, ker tam garajo po 12 ur. Istotako zahtevamo za poklicno gasilstvo samo 48 ur na teden.
Dosedaj so bile urejene ceste in osvetljene ulica samo v središču mesta, koder je buržuazija. Zahtevamo, da se sistematično uredijo ceste, ulice in razsvetljava po predmestjih, ker je današnje stanje škandal za moderno evropsko mesto. Naše delo bo le takrat uspešno, ako bodo široke mase stale za nami. Široke mase naj stopijo na plan, ker drugače ni kontrole iu prave proletarske politike. Apeliramo na vas, da se stalno zanimate za občinsko politiko in da ne dopustite, da pada na vas bič za bičem. (Pritrjevanje).
Kot drugi govornik se je priglsail k besedi s. Marcel Žorga, Potrebni so nam shodi, da se razredno zavednemu proletarijatu pove taktika. Slišali ste od s. predgovornika delo v občini in vzroke reakcije. Treba^ je organizirati mase, ker vlada hoče znižati uradniške plače, kakor tudi plače delavstva, občina pa je avtonomna in se nima vlada nič vmešavati. Našli so se pa ljudje, ki zahrbtno delajo na znižanju plač in podaljšanju delovnega časa, kakor to kažejo tipi a la Urbanc, in delavske mase ne smejo tega dopustiti. Naloga NDSJ je, da vodi mase na ulico (Ploskanje.) in ne glede na to, ali so meščani za to ali pa ne. (Pritrjevanje). Spominjajte se še prejšnjih časov, ko so mase odgovorile z bojkotom, »ne so v takem slučaju bojkotirale vse trgovce, ki so zahtevali znižanje plač In podaljšanje delovnega časa, pa tako treba, da odgovori delavstvo tudi danes, ker vsi vemo, ako se to izvede, da bodemo imeli uspeh. Naj se ustvari enotna fronta v akcijah, v kompromisih. SLS je vabila na shod hišnih posestnikov, pri tem pa pusti propadati 8urni delavnik. Tukaj naj pridejo gospodje na plan. Narodni socijalisti in Narodni dnevnik igrajo dvojno vlogo. Treba je pozvati vse v kompaktno akcijo in povleči vse delavstvo za sui>oj. NDSJ je za boj potom akcij, no potom klečeplaziva. Videli ste naš program in je treba od spodaj pritisniti, da se on izvaja, da se ohranijo pridobitve razredno zavednega proletarijata. V občini je buržuazija napravila prvi poskus za znižanje plač in podaljšanje delovnega časa. Ako bo tukaj uspela, tedaj bodo industrijalci vseh panog nastopili isto pot. Občinski delavci so vložili svoje zahteve v juliju 1923 in to vprašanje še ni rešeno, ker je Sel občinski svet na počitnice in ali boste v to vse mirno gledali, da vas oropajo vseh pravic, ali se pa bodete borili. Krščanski socijalisti ne nudijo za boj nobenega pogoja, ker je njih vodstvo prevzela SLS. Vi pa morate s lega mesta povedati, naj gredo na delo, ker drugače jih bodo izgnali iz občinskega sveta. (Burno pritrjevanje.)^ Delavstvo se mora zavedati in so posluževati vseh sredstev. Enotna fronta in organizacija v enotnih akcijah, to je naloga, ki jo morate izvršiti!
Nekdo bi mislil, saj to ni mogoče. Ko bodete zavedali, bodete tudi zmagali. Moramo pritisniti na druge stranke in organizacije, da se skliče skupen shod (Burno pritrjevanje), ker je tak postopek v občini kršenje zakona, tukaj pa moramo vsi nastopiti-NDSJ se zaveda, da je le potom akcij in revolucionarnih nastopov mogoče doseči uspeh. Naj živi razredni boj do končne zamge! (Odobravanje!) Reakcija je vse hujša, vse meščanske stranke nastopajo kompaktno m imajo ravno danes shod vseh hišnih posestnikov, da se sporazumejo, kako bodo odrli najemnike. Delavstvo mora v vsakem tre-notku braniti svoje pravice kompaktno m odločno, drugače izgubi boj. Videli smo rudarje v akciji, preganjanje žandarmerije in sklep najvišjega sodišča, ki ie jasno povedalo, da je obrambni boj delavskega razreda dovoljen in da so v Sloveniji zlorabljali zakone in izvršili grozna preganjanja. Nas ta preganjanja ne strašijo, ker je le potom boja, žrtev in odločnega nastopa mogoč uspeh. To naj velja tudi za mesto Ljubljano. Moramo si zapomnili laži - -sodruge« A la Fabjančič in jim vsem napovedati neizprosen boj. Živela razredna zavednost! (Odobravanje!)
Sodrug Lemež prebere na to naslednjo resolucijo:
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vse sodruge in sodružice' opozarjamo na razpravo v današnji Številki pod naslovom »Kmetsko vprašanje v Jugoslaviji«. Sodrugi naj natančno preštudirajo omenjeno razpravo, ker je kmetsko vprašanje iu naše delo na kmetih za stvar proletarijata Jugoslavije Centralno vprašanje.
Pragersko. — Drugi članek nismo priobčili, ker bi ga morali precej opiliti, kar bi pa v marsičem izpremeuilo njegovo vsebino.
Jesenice. — »Poslano« ne priobčujemo z ozirom na naše stališče, povedano v »listnici uredništva« zadnje številke.
Poziv na shod I
NDSJ priredi v petek, dne 18. ♦. m. ob pol 8. uri zvečer v šiški
v prostorih gostilne »Reininghaus«
SHOD
z dnevnim redom:
Napad reakcije na avtonomijo in socialne ustanove ljubljanske občine.
Shod z istem dnevnim redom se vrši ob istem času na Martinovi cesti v gostilni pri Poljšaku.
Delavci iu delavke, udeležite se vsi teh velevažnih shodov!
Ljubljanski proletarci, stojte na braniku za svoje pravice!
Mile Klopčič:
Razodetje upora.
Nekoč se približali moramo naši oaz? ko svet se v resnično nam fato mor-gano zapali, ko bodo pred nami razkrinkani vaši obrazi
in čas se, kol v orgije uri vlačuga, — razgali.
In sleherni bo veroval v vas, preroki, ki oznanjevali nebrojne ste maje, da pot do svobod ne gre pod slavoloki, da preko Golgote gre pot v večne gaje
Kladiva ne bodo več pela prosečih molitev Jjrokletja do mraka z zvezdami od jutranjih zor V osrčju zemlje smo robovi odkrili poti razodetja, poli do vstajenja, odkrili upor.
Upor večnoživa je sila življenja, upor je od množic zložena molitev.
Upor je slopnjica do lemlja vstajenja,_ upor je od glada rojena besnitev.
Upor je, ki nove svelove spočenjo.
V lit. zaporu 14. X. 1923
HHIHIIIHIIIIUlUIIUIIi
Lastnik in Izdajatelj Konzorcij. Odgovorni urednik Anton SuileriUč.
Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.