Slovenski general se zahvaljuje slovenskim očetom in materam, Govor generala Maistra na narođaem slavju dnej
15.	grudna 1918.
Jugoslovanski državljani, bratje in sestre ! NaSa trdna ljubezen do svete naSe domovine je bila danes kronana. Naša vera v lepSo našo bodočnost je danes meso postala. Res je, da smo v zadnjih štirih letih noC in dan kopali globoke jame za naše drage brate, in res je, da je v tem času naša kri pojila obširne poljane. Iz teh grobov in iz teh krvavih poljan pa nam je vstala naša velika svoboda. In take vam jaz danes na ta le spominski dan kot prvi jugoslovanski, slovenski general in prost in svoboden človek, vam svobodnim bratom in sestram na tem le slovenskem kosu svobodne slovenske zemlje kličem hvalo lepe naše domovine in svojo hvalo, ker. ste mi dali dovolj žive svoje moči, da sem mogel braniti našo severno mejo proti grabežljivemu Nemca. Vi očetje in matere, ki ste mi dali svoje sinove in ve žene in sestre, ki ste mi poslale može in brate, ste pripomogle velikemu delu, da je ta-le lepi Maribor slovenska last. In opirajoč se na to vašo pomoč, zanašajoč se na neomahljivo trdnost našega vo jaštva vam naša obmejna narodna obrana obljublja, da bo z oboroženo roko trdno držala naš Maribor in vse, kar je naše pravo, do takrat, dokler nam to nalaga varnost domovine. Bog živi vas svobodne jugoslovanske državljane, Bog živi našo lepo jugoslovansko slovensko domovino!
Kako je bilo v Grabštanju,
Velikovec, 16.- dec.
Proti polnoči v soboto, dne 14, dec., je srb ska straža opazila, da se v smeri iz Celovca in tudi od sev<2ra pomika proti Grabštanju močna nemška četa. Srbska četa v Grabštanju je bila takoj pripravljena. Poveljnik stotnik Milosavljevič je takoj pripravil vse potrebno za obrambo. Okoli V2 enih so začeli Nemci silovito streljati s- puškami, topovi in strojnicami na naše grabštanjske postojanke. Srbi so jim odgovarjali. Izkazalo se je, da so Nemci v veliki premoči. Bilo jih je nad 1500 mož, Srbov pa samo okoli 400. Srbi niso odne bali ne za korak. Proti jutru so Nemci obkolili grabštanjske postojanke in so prerezali telefonske žice. Na obeh straneh so precejšnje žrtve, Srbov je bilo mrtvih 17, ranjenih pa 28. Nemci imajo mrtvih 12, ranjenih pa 19. Še le, ko je bil ves odpor proti nemški premoči nemogoč, bilo je to okoli 5. ure zjutraj, so se Srbi udali.
Nemci so s svojim napadom na Grabštanj
prekršili pogodbo premirja, po kateri ima ententa pravico zasesti naše kraje. Na vsak način bodo koroški Nemci za svoj protizakoniti in nasilni korak dobili prav kmalu tako plačilo, kakoršuega se ne nadejajo. Za poveročitelje napada se že pletejo vrvi in gradijo vislice,
OdüQsaji med Nemško ljudovlado in Poljsko ukinjeni.
Dne 15. decembra je v imenu poljskega ministrstva za zunanje zadeve izročil dr. Karel Bader noto grofu Kesslerju, v kateri poljska vlada z ozirom na dogodke v Gornjem ©stu izraža svoje prepričanje, da so vsa nadaljng pogajanja z Nemci brezpomembna. Vsled tega je poljska vlada prisiljena, da takoj ukine diplomatične zveze z Nemško ljudovlado. Zaprosil je nemškega zastopnika, da nemudoma z osobjem poslaništva vred zapusti ljudovlado Poljsko. Grof Kessler je izjavil, da v bližnjih urah zapusti meje Poljske.
3@S& v Nemški Avstr!li,
• a»
V nemškem dunajskem listu čitamo: »Da bo rodil konec vojne brezposelnost na vseh poljih, smo prej vedeli. O takem obsegu, ki ga brezposelnost sedaj zavzema v vrstah različnih slojev, pa seveda nismo mogli sanjati. < List potem pripoveduje, da je med malimi naznanili listov razširjeno, vse polno ponudb za službe. Neki letalski stotnik se ponuja za šoferja, potem so visoki častniki mornarice, ki se ponujajo za razne službe, juristi, odvetniki itd. Na Dunaju je bilo pred vojno 1600 odvetnikov; sedaj jih bo zadoščalo 400. Še hujše je z zdravniki. Kmalo pride tako daleč, da bo diplomiran zdravnik ceneje rezal kurja očesa, kakor operater kurjih očes. Vsi zdravniki zdravilišč in sanatorijev na jugu in na Češkoslo-vaškem so danes brez kiuha in iščejo zavetja v Gradca, na Dunaju itd.
In pri nas? Tu o kaki brezposelnosti ni niti govora. Nasprotno. Dela je na vseh koncih in krajih, a manjka nam ljudi. Tu se vidi zopet prav jasno, kaka sreča je za nas Jugoslovane, da smo kmetski narod. Blažena mati zemlja, ki nas redi. V njej je naša rešitev in sreča naše bodočnosti.
Rasne novic®.
Kdo je tega kriv? Moropoljci, ki so se udeležili nedeljske slavnosti, niso ' mogli z železnico nazaj. V pondeljek zjutraj so čakali pri običajnem vlaku ob 7 uri, a bil je naenkrat ustavljen. Reklo se je, vlak vozi ob 1 uri. Ko so se s tem vlakom pripeljali v Špilje, pa so zopet zvedeli, da
vlaka proti Ljutomera ni. Morali so se vrniti v Maribor. In ko so danes zjutraj čakali na vlak, ki vozi ob 5 23 iz Maribora, je isti odpeljal proti severa, dasiravno je čakalo pri blagajni še vse polno ljudi. Blagajnik pa je še vedno prodajal karte proti severu. Sedaj se Maropoljce, ki že dva dni čskajo na vlak, tolaži: Peljaii se boste ob 1 ari. Zgoditi se zna, da zopet ne bodo dobili zveze z Ljutomerom. Vprašamo: Zakaj se tako ravna? Kdo je tega kriv?
Za nadzornika mariborske mestne policije je na* mesto vpokojenega Niessnerja imenovan nadstraž-nik Raab. Novi nadzornik je rodom Gornještajerc in je že opetovano izjavil, da ne mara biti podanik Jugoslavije. Svoje culice pa še ni zvezal.
Wastian in gostilna „pri belem zajcu." Nekaj dni pred našo slavnostjo je dal bivši mariborski poslanec Wastian prebarvati nemški "napis na Kü-sterjevi gostilni »pri belem zajcu« v Melju. Gostilna, ki ima Slovenko kot oajemnico, ter velja kot edina slovenska gostilna v Melju, je bila v soboto in nedeljo res tudi lepo okinčana z zastavami in zelenjem. Wastian pa je dal ukaz, da mora na ste no gostilne zopet nemški napis. Ko je torej vče raj začel pleskar zopet mazati nemške črke na steno, so slovenski vojaki proti temu odločno u govarjali in so kratkomalo strmoglavili pleskarjev oder na tla. Nemških napisov v Mariboru res ne potrebuje nihče.
Nemški listi pišejo, da se je naša slavnost v nedeljo klaverno obnesla, da smo ljudi prisili na slavnost, da so se vršili pretepi in nemiri, da je v celem mestu viselo samo pet zastav itd. Na te nemške laži ne bomo odgovarjali. Vprašamo samo one tisoče in tisoče občinstva, ki je prisostvovalo slavnosti: kako plačilo zasluži človek, ki tako ne«
sramno laže v javnost? Petdeset bi se mu jih moralo našteti, pa ne z leskcvko, ampak s dragim orodjem, nato pa bi se ga moralo izgnati iz Ju goslavije! Okrog 80.000 ljudi je priča, da se je naša slavnost nad vse sijajno izvršila. Mariborska okolica je neprisiljeno pokazala, da je v jedru slovenska in da hoče taka tudi ostati. Nemce jezi krasen uspeh naše prireditve, zato pa lažejo na vse pretege. Nemci vztrajno skrbijo za to, da se v naših krajih udomačuje prislovica: Laže kakor
Nemec.
„Tudi Bog je postal Jugoslovan", tako je zaklical v nedeljo nek mariborski Nemec, ko je bilo vreme teko sijajno lepo. Nemci so nam želeli sla bega vremena, a v nedeljo je ves čas ljubo soin-čice sipalo tople Žarke na Jugoslovane, kakor v solnčni vigredi. V ponedeljek pa je že zopet bilo nemško vreme.
Gospod Goleč je prekrstil svojo gostilno »k zlatemu jagnjetu« na Tegetthoffovi cesti v »Gostilno Wilson.«
Gonja? Predstojnik delavnice j. ž. je baje od povedal delo pridnim ženskim delavkam, ki so med zadnjim štrajkom opravljale delo. One, ki pa so štrajkale, smejo ostati. Zahtevamo pojasnila. Takih škandalov ne bomo trpeli.
Lužički Srbi, ostanki velikega slovanskega plemena v južnoizhodni Nemčiji, so, kakor se poroča
iz Draždan, proglasili svojo samostalnost. Slovan gre povsod na dan!
Ukradeno zlato Nemčija vrača. V smislu pogodbe o premirja je Nemčija od tistega zlata, ki sta ga Rumunija in Rusija morali plačati nemški državni banki, morala Francoski poslati 93.536 kg v vrednosti 46 milijonov frankov. Nemci bodo morali vrniti še marsikaj, kar so ukradli ali oropali.
Predsednik portugalske Ijndovlade umorjen. Iz Lizbone se dne 15. dec. poroča, da je bil predsednik portugalske ljudovlade v trenotku, ko je nameraval odpotovati v mesto Oporto, umorjen. Zadela ga je morilčeva krogla iz samokresa.
f Dr. Lampe. Dne 16. t. m. je umrl v Ljub ljani po daljšem bolehanju ljubljanski kanonik in bivši namestnik dež. glavarja, dr. Evgen Lampe, star 44 let. Dr. Lampe je bil talentiran mož, učenec dr. Kreka. Zadnja leta pa ga je nesrečna Šušteršičeva politika spravila na stranpota. Svetila mu nebeška luč!
Slovenskim kmetom so hoteli Nemci odvzeti žito, ki ga imajo v mlinih na levem bregu Mure. 1 V Lipnici je že bilo pripravljenih 10 tovornih av- i tomobilov, ki bi naj bili odpeljali žito slovenskih | kmetov v Nemško Avstrijo. Slovenski general J Maister je nemško nakano pravočasno preprečil. 1 Hvala mn!
Oderuške cene. Po nekaterih trgovinah z us- = njem prodajajo podplate po naravnost oderuških i cenah. Podplati za ene čevlje stanejo po 20—30 K. Tovarnarja pa stanejo, kakor trdijo strokovnjaki, J z blagom im: delom vred samo 6—8 K.
Ustrelil je dne 11. decembra v gostilni Sta mie 3 neki Franc Randžar topničarja Ivana Gaube, doma 3 iz Št. lija. Vzrok pijančevanje in prepir. Gaube je J bil pri priči mrtev,
Notarsko mesto v Mariboru raspisano. Razpisano ] je notarsko mesto v Mariboru. Prošnje je vlagati | do 25. decembra pri notarski zbornici v Celju.
Maribor. Nedeljo zvečer je bil Anton Ribič, J poddesetnik 87. jugoslovanskega pešpolka na vo- | gala Franc Jožefove in Rihard Wagnerjeve ulice i ustreljen od neke vojaške patrulje, katero je v svoji pijanosti napadel Z' bajonetom. Že poprej je ] v družbi dveh tovarišev razsajal v neki gostilni v \ Frase Jožefovi ulici tako, da ga je morala patrulja j izgnati k gostilne, nakar je začel vnovič divjati | in razsajati. Ko ga je zopet neka patrulja pozivala | k miru, se je z bajonetom zakadil v poveljnika patrulje, nakar je ta bil prisiljen oddati strel, kateri je razgrajajočega vojaka v trebuh smrtno za-1 del Slovenski fantje ne pijan čujte.
Iz politične službe. Okrajni tajnik Martin Ze- j lenko ja nastavljen za okrajnega tajnika pri okraj- J nem glavarstvu v Brežicah.
Izgubila se je usnjata listnica z denarji in | raznimi papirji od banke na Grajskem trgu do j dravske vojašnice. Kdor jo najde, naj, jo prinese v uredništvo.
Pasar Karel Tratnik se Je vrnil z bojišča in zopet izvršuje vsa v njegove stroko spadajoča dela v Mariboru, Župnijska ulica 3.
Odvetnik dr. Josip Leskovar ima svojo pisarno : v poslopju stare gimnazije, Koroška cesta št. 1.