Skrbimo za nevarnosti, ki lahko doletijo vaš dom, in za nezgode, ki se lahko pripetijo vam ali vašim bližnjim. Družinsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav zavaruje vaš dom pred različnimi dogodki: naravnimi nesrečami, vremenskimi ujmami, požari in vlomi, hkrati pa ublaži tudi posledice nezgod, ki lahko doletijo vas ali vaše bližnje, saj združuje kritja, ki jih ponujajo stanovanjsko in nezgodno zavarovanje ter druga zavarovanja, ki jih izberete po lastni presoji. DMMO ZflVKOVfflJf zavarovalnica triglav Karikirano 0051 ^(affama ifffSO Živela je gospa V prejšnjem režimu je živela gospa, ki je znala trkati na vsaka vrata in priporočati prave ljudi na prava mesta, kajti bila je na pravem mestu. Potem se je režim spremenil in gospa je spet trkala na vsaka vrata in priporočala prave ljudi na prava mesta, kajti še vedno je bila na pravem mestu. Potem se je režim spet spremenil in gospa je spet trkala na vsaka vrata in še vedno priporočala prave ljudi na prava mesta, kajti še vedno je bila na pravem mestu, ki so ji ga zagotovili ljudje na pravem mestu. Potem se je nerežimsko upokojila in začela pisati anonimna pisma proti ljudem na pravih mestih. In kadar ima čas in se odtrga od pisanja, gre in trka. Se vedno pije rahlo oslajeno kavo. □ -bm • Ni važno, kako gladke so ceste, glavno da cestnino "gladko" plačujemo. • S cestami je tako: dolinske imajo luknje, hribovske pa grebene. • Cvet naroda se vozi po razcvetenih cestah. • Naši poslanci sicer zaslužijo, si pa ne zaslužijo. • Kakor je naša opozicija neuspešna, je prava sreča, da ni na oblasti. NIKO VSEBINA ^ Dediščine občin-kamen spotike 4 Prometni kaos 5 ^ Hiter start mestne občne Slovenj Gradec 6 Anketa: Poslanci, tako ni prav! 8 Skozi Gortino 11 cs> Kikin EKOTELEOBJEKTIV 19 Ruski trener odpovedal 22 Planinski kotiček 26 Reinkarnirani policaj 29 Križanka, humor... 33 Na naslovnici: CESTNI "OKRASKI" Foto: Kristl Vaiti PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc do.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni uiednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. V ospredju DEDIŠČINE OBČIN -PRVI KAMNI SPOTIKE Ko je iz štirih nastalo deset novih koroških občin in je postalo jasno, da bo zapuščinska razprava v resnici tudi razprava o materialnih izhodiščih, ki bodo na voljo novim županom in občinskim svetom, se je v resnici že začel tudi boj za dediščino. Seveda ne za kredite, ki so jih najemale stare občine in jih je treba odplačati, temveč za skupno premoženje. V prednosti so seveda tiste nove občine, ki bodo imele sedež tam kot prejšnje, skupne... MISLINJSKA DOLINA Čeprav je nekaj opozoril ob vsakokratnem novem zadolževanju v prejšnjih občinah bilo, so jim prisluhnili samo v Slovenj Gradcu, kjer je bivša skupščina sprejela ustrezen sklep, ki je lociral vsako zadolževanje na tisto novo občino, ki sedaj teritorialno pokriva porabnika kredita. Zadeve so torej dokaj čiste, pa tudi sicer ni pričakovati, da bi med Komljancem in Grešovnikom, županoma mestne občine Slovenj Gradec in občine Mislinja lahko prišlo do večjih nesoglasij ob delitvi premoženja (tudi kreditov), saj sta bila v glavnem onadva snovalca večjega dela proračunov v preteklih letih. Če temu ne bo tako, bo to vsekakor presenečenje. MEŽIŠKA DOLINA Kaj pa na Ravnah, v Mežici in Črni? Vsekakor je simptomatično, da, neuradno, novi župan še vedno išče izvore vseh računov, ki mu še prihajajo na mizo. Torej se še ne ve, ali bo bilanca res tako uravnovešena, kot je to v predvolilni kampanji zatrje- val prejšnji predsednik izvršnega sveta dr. Matic Tasič, skupščina pa na zadnjih zasedanjih skušala z rebalansi pokriti, kar je bilo med letom z občinskim blagoslovom narejeno. Zanimivi in visoki računi menda prihajajo za novo streho Družbenega doma na Prevaljah, pa še nekaj drugih, ki imajo drugo lokacijo. Vprašanje je seveda tudi, ali bodo hoteli plačati račune v novih občinah za tista naročila, ki so imela kritje v proračunu, pa je bil denar porabljen drugje, računi pa prihajajo zdaj (naključno?). Skupno premoženje, ki bo* predmet zapuščinske razprave, je tudi Komunalno podjetje Prevalje. V občinski lasti (bivše občine) je kar 89% premoženja podjetja, saj vodstvu podjetja ni uspel manever, s katerim_ bi ta odstotek zmanjšali na 70%.V novih občinah pa že zdaj razmišljajo, da bodo v tistih komunalnih dejavnostih, ki ne potrebujejo infrastrukture na Prevaljah, šli na svoje. Komunalnemu podjetju bodo dali koncesije za to, kar se jim bo zdelo smotrno, prejmoženje pa dogovorno razdelili. Podobno kot takrat, ko so ga pod prisilo združevali. Tega se v novih občinah še spomnijo. Sicer pa bodo bilance, ki jih bo pokazalo Komunalno podjetje, dokaj zanimive, glede na namen, za katerega se bodo tokrat tudi delale. Že zdaj lahko zatrdimo, da bodo vsaj v eni občini zahtevali revizijo, ker ne bodo hoteli prevzeti dolgov, ki jih zna biti na račun poslovanja kar precej. Samo spomnimo se prepirov ob sukcesiji jugoslovanske zapuščine... DRAVOGRAD V Dravogradu problemov z delitveno bilanco ne bodo imeli, še kako pa si znajo deliti "zasluge" za dediščino poslovanja občine v prejšnjem mandatu. Posebej, ker je bivši predsednik izvršnega sveta napovedal izgubo (svojega) spomina ob zahtevi za pomoč, ki jo je nanj naslovil novi župan Rado Krpač. Gre seveda za cel kup nerazjasnjenih vprašanj okoli občinskega premoženja, povezanih z gradnjo Trgovsko poslovnega centra, Športno poslovnega centra, industrijske cone, obrtne cone. Se bo morda komu drugemu zdaj povrnil spomin? Recimo Uojani Štumberger, ki je odšla z občine pred kakima Komentar dvema letoma s silno neprepričljivo zgodbo... Ali pa podžupanu Dušanu Kudrnov-skemu, ki je povedal novemu županu samo to, da v pisarni, kjer je bil dokaj pogosto, ni niti dodal niti odvzel kakega papirja od takrat, ko mu jo je zapustil odstopljeni predsednik dravograjske skupščine. Ali pa sekretarju skupščine, ki mu je sedanji župan prepovedal vstop v občinsko hišo...? Sicer pa, morda se bodo bralci Prepiha spomnili na čas, ko nam je dravograjski izvršni svet zaprl vrata, ker smo novinarji razkrili kako po domače se tam dogovarja in sklepa... RADLJE V Radljah je novi župan bivši predsednik skupščine. Nikoli se niso kaj prida zadolževali, denar so celo posojali, solidno dediščino pa zagotovili samo občini Muta. Takrat, ko jim je uspelo zdreti od države in avstrijskega Kelaga toliko šilingov za odškodnino za jez na Golici, da se pravzaprav na Muti edini v novih občinah lahko dokaj optimistično ozirajo v svetlo prihodnost. Morda je težja dediščina odnos med Podvelko in Ribnico na Pohorju, ki se hoče po kratkem postopku ločiti od skupne mize. Kdor je menil, da bo po novem letu vse drugače, se je očitno zmotil. Da bi do tega "vse drugače" prišli, bo še težka pot in najtežje se bo pretolči do čistih računov. Pa ob ločitvi občin ne gre samo za čiste račune, gre tudi za mnoge druge stvari in znanja, ki so bila do sedaj na štirih mestih, zdaj pa bi jih morali, če bi hoteli res pravično delitev premoženja, deliti na deset delov. Zato menim, da so nove občine, kjer so bili sedeži sedanjih, v prednosti. Običajno je bilo tam skoncentrirano vse...v dobrem in v slabem, in če so pametni, bodo pokasirali dobro... O Edi Proštt PODRUŽNICA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC, FRANCETOVA 7 Tel.: 0602 41 591, 41 813, 41 881, 41 882, fax: 41 814 Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079 □ UGODNO ŽIVLJENJSKO (RENTNO) ZAVAROVANJE □ AVTOMOBILSKO KASKO ZAVAROVANJE BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO VOZILA Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in najvočjim številom zavarovancev na Koroškem. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI PROMETNI KAOS? Piše: Miro Petek Že po prvem mesecu nove lokalne samouprave je na dlani, da bodo župani in mestni svetniki imeli precej dela. Pa ne samo z lokalnimi problemi, to je odvozom smeti, pitno vodo ali lokalnimi cestami, pred nove lokalne oblasti se postavljajo problemi, kjer bodo morali uveljavljati ves svoj vpliv in poznanstva, da bi jih rešili. Če začnemo kar z mostom v Podvelki, ki so ga dan po divgem krogu volitev zaprli za težji tovorni promet. Mast je resno načet in pri urejanju prometa, ki so ga narekovali gospcxlje iz Ljubljane, je bila zvrhana mera nerodnosti. Danes sicer lahko preko mosta potujejo avtobusi, za tovornjake z več kot dvema tonama osnega pritiska pa je promet prepovedan. Obvoz preko Vuhreda in Ribnice na Pohorju pa je zaradi treh zelo dotrajanih mostov še tolikanj bolj kritičen. Javna skrivnost je, da preko podvelškega mostu potujejo tudi težji tovornjaki, saj bi sicer v Marlesu lahko zaprli proizvodnjo. Dela za župana je torej na pretek, saj je v Ljubljani državne uradnike potrebno prepričati, da bi sanacija bila potrebna že včeraj in vsak dan odlašanja lahko pelje v kakšno večjo nesrečo. Ob tem puščamo ob strani mnoga vprašanja, zakaj je do tako resne okvare na tem mostu sploh prišlo. Nov cestni vozelj pa se zapleta v Mežiški dolini. Avstrijci so se namreč odločili (ob tem lx> treba še raziskati, ali je naša država dala "žegen"), da bodo težak tovorni promet proti Sloveniji in dalje proti Balkanu speljali preko treh mejnih prehodov: Šentilja, Karavanškega predora in Holmca. Avstrijci so na svoji strani ob meji že postavili novo zgradbo carinarnice in špedicije, naši policisti, cariniki in prebivalci Prevalj pa po novem letu že ugotavljajo, da se je tovorni promet precej povečal. V lanskem letu je preko Holmca potovalo nekaj več kot štiri tisoč tovornjakov, po novem pa lahko pričakujejo med petnajst do dvajset tisoč tovornjakov na leto. To pa pomeni dodatni propad dolinske ceste od Poljane do Prevalj in dalje, ki jo je pred leti pomagalo sanirati gospodarstvo v tej dolini. To na drugi strani pomeni tudi dodatne prometne zamaške skozi Prevalje in Ravne. Nov župan občine Ravne-Prevalje bo najbrž moral državnim uradnikom na ministrstvu za promet in zveze takoj postaviti vprašnje, kdaj bo razširjena in sanirana cesta od Prevalj do Holmca; kdaj ho skozi Prevalje in Ravne narejena obvoznica; ali in kdaj bo na Holmcu narejen txlstavni pas za tovornjake; ali bo država prispevalal tudi za komunalno infrastrukturo, ki jo narekuje nekajkrat ptivečan tovorni promet. Novopečeni člani Evropske unije so slovensko Koroško postavili pred dejstvo, verjetno se ne bodo čudili, če bodo nekoč tako ravnali tudi na Prevaljah. Z blokado prometa namreč. O Aktualno .animivo: Komljanca v januarskih dneh ni bilo slišati v .burnih polemikah in razpravah okrog pristojnosti župana in občinskega sveta oziroma predsednika občinskega sveta. Pri tem sta bila najbolj glasna ljubljanski in mariborksi župan, vidno vlogo pa je igral tudi Maks Večko, župan občine Ravne-Prevalje. Janez Komljanec p^avi:, Mene te polemike ne zanimajo in se od njih ograjujem, mislim pa tudi, da pri tem naša občina ne bo sodelovala. Rekel bi, da imam dovolj prisoto-jnosti: zakon daje županu izvršilno funkcijo, občinskemu svetu pa nalaga zakonodajno in nadzorno funkcijo. Če se svet in župan ne bosta dogovorila za pametno sodelovanje, potem res ostane precej časa za politične igre. Prepričan sem, da bomo v Slovenj Gradcu to presegli in osebno ne potrebujem nič več pristojnosti, kot mi jih sedaj dopušča zakon. Če pa sodelovanja ni, potem je tako in tako vseeno, kakšne pristojnosti ima župan ali svet. Naša občina se ne bo vključila niti v lobi županov niti v lobi predsednikov občinskih svetov. Bil sem na enem posvetu slovenskih županov in na takšnih srečanjih ne nameravam sodelovati.” PROGRAM DELA PREDSTAVLJEN NA PRVI SEJI Janez Komljanec je program svojega dela v naslednjem obdobju predstavil že na prvi seji občinskega sveta, kjer je poleg izjave ("Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, občinski statut in da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo mesme občine Slovenj Gradec.") poudaril, da bo deloval nestrankarsko v dobrobit vseh občanov, ne glede na njihovo politično opredeljenost, od članov občinskega sveta pa pričakuje, da bodo pri sprejemanju odločitev pravični. O programskih izhodiščih pa Komljanec pravi: "Programska izhodišča naj bi predstavljala vsebino razvojnega načrta občine za naslednja štiri leta, ta razvojni načrt pa bo osnova za vsakoleme proračune. Cilj programa je v tem, da bi se vse dejavnosti občine enakomerno razvijale, kajti vsaka zadeva v občini je tako pomembna, da ne more zaostati na račun drugih. Življenje v občini narekuje kontinuiteto, čeprav ljudje včasih svoj problem vidijo kot edini. Mestna občina Slovenj Gradec je konstituirana in deluje s polno paro HITER START MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC Občina Slovenj Gradec, edina mestna občina v koroški regiji, je bila tudi prva, ki se je konstituirala in že deluje s polno paro. Tudi prostorsko se je ločila od državne uprave in ima sedaj sedež v graščini Rotenturn. Hitremu startu slovenjgraške občine pa je gotovo botrovala tudi kontinuiteta, ki jo tej občini daje Janez Komljanec, dva mandata predsednik izvršnega sveta SO Slovenj Gradec, naslednja štiri leta pa župan nove mestne občine Slovenj Gradec. Janez Komljanec, župan občine Slovenj Gradec Program sem razdelil na osem točk, prvo programsko izhodišče pa se nanaša predvsem na oblikovanje nove občine. To pomeni, da je potrebno občino čim prej organizirati tako, da bo občina delovala, sprejeti je treba proračun za leto 1995, da občani ne bodo čutili prehoda na lokalno samoupravo. Osebno pa se mi zdi, da je ta prehod precej grob in nedorečen. V občinah, kjer med svetom in županom ne bo sodelovanja in bo delovala politika, se občanom ne obeta kaj dobrega. Drugo programsko izhodišče se nanaša na delovna mesta, predvsem tista, kjer lahko občina kaj naredi, to pa so storitvene dejavnosti, pospeševanje drobnega gospodarstva, trgovine, turističnega gospodarstva. V občini moramo v povprečju računati na 800 nezaposlenih, vendar kljub današnjemu številu nezaposlenih podjetje Prevent, denimo, ne dobi delavcev. Problem je tudi zaposlitev mladih, to je okoli 200 na leto, ki predstavljajo generacijski priliv. Če bi uspeli zaposliti vsakoletno generacijo, ki prihaja iz šol, potem bi naredili zelo veliko. Tretje programsko izhodišče je razvoj podeželja: razvoj kmetijstva, to je proizvodnja mleka in mesa, je osnova, razvijati pa je treba tudi dopolnilne dejavnosti, ki dajejo možnosti za dodatni zaslužek: Pogosto so te dejavnosti povezane tudi s turizmom. Pri programskem izhodišču, ki se dotika razvoja industrie, je najpomembnejša točka izraba prostora oziroma vprašanje ekologije. Razvoj družbenih dejavnosti je peto izhodišče, ki je dolgoročne narave in na tem področju so nekateri programi že narejeni. Glede komunalne infrastrukture bo občina imela največ pristojnosti pri lokalnih in komunalnih cestah, gozdnih cestah ter javnih površinah, vključevati pa se bo treba tudi v projekte magistralnih in regionalnih cest. Posebej bi izpostavil prometno varnost, to je urejanje prehodov za otroke in invalide. Dokončati je potrebno vodooskrbni sistem Suhi dol, saj je na njega vezano vso mesto. Revidirati bo potrebno projekte za kolektor in čistilno napravo, saj se ti projetki vlečejo vrsto let. Na področju energetike je treba izkoristiti zemeljski plin in uresničiti sanacijski program toplovodnega sistema; glede oplinjevanja imamo vse nared za koncesijo. Na koncu bi omenil za našo občino vsebinsko novo izhodišče, to je varnost občanov Rast mesta in tržno gospodarstvo prinašata nekatere slabosti, ki jih doslej nismo poznali in se jih tudi premalo zavedamo. Zato bo treba narediti vse, da bi preprečili pojave, ki bi občane vznemirjali ali kako drugače ogrožali njihovo bivanja. Tu nimam v mislih represivnih ukrepov, ampak način oblikovanja takšnega okolja, ki bi te pojave samo po sebi preprečevalo. To je zahtevna dolgoročna naloga, kako pa to doseči, bo treba še temeljito razmisliti." SODELOVANJE OBEH OBČIN V Aktualno MISLINJSKI DOLINI Kljub delitvi na dve občini Mislinjska dolina ostaja eno in vse kaže, da bosta obe občini tudi dobro sodelovali. Mislinjski občinski svet je na svoji drugi seji že obravnaval javni razpis za podelitev koncesije za izgradnjo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina, ki sta ga skupaj pripravili mestna občina Slovenj Gradec in občina Mislinja. O sodelovanju obeh občin pa slovenjgraški župan takole razmišlja: "Skupne točke z Mislinjo bo treba iskati tudi pri stanovnajskem skladu, pa pri nekaterih strokovnih službah, kot je na primer sklad stavbnih zemljišč. Komunalni sistem je skupen, od odvoza smeti, skupnega odlagališča odpadkov in drugo. Veljalo bi razmišljati tudi o skupni strategiji na področju kmetijstva, da ne bi na tako majhnem prostoru imeli dve različni kmetijski politiki. Verjetno pa bo mestna uprava nekatere strokovne naloge lahko opravljala tudi za občino Mislinja, kajti po mojem mnenju na strokovnem področju ni ovir za sodelovanje, za politično sodelovanje pa tako ni potrebe." □ (mp) Na prvi seji občinskega sveta mestne občine Slovenj Gradec so izvolili tudi predsednika in podpredsednika sveta. Predsednik je postal Mko R Kolar, ki pravi: "Po dveh sejah mestnega sveta bi lahko rekel, da so svetniki zelo konstruktivni. Precej razmišljanj in predlogov novega župana so svetniki podprli, med drugimi tudi županov oris o razvoju mesme občine, na drugi seji pa tudi vsebinsko zasnovo statutarnega sklepa. Na drugi strani pa je treba dodati, da je tudi župan znal prisluhniti in upoštevati mnenja občinskih svetnikov. Še posebej pozorno in tankočutno smo skupaj z županom in predstavniki strank usklajevali zaposlenost na občinski upravi. Ta kooperativnost med županom in občinskim svetom je pripeljala tudi do tega, da je slovnejgraška občina že konstituirana in da se podajamo v čas sprejemanja statuta, poslovnika in sprejemanja predloga proračuna mestne občine za leto 1995." Takšno soglasje gotovo kaže pozdraviti. Vendar so nemara tudi kakšne točke, kjer so razmišljanaja župana in občinskega sveta različna? "Nekaj stvari res še ni dorečenih, predvsem glede formiranja posameznih odborov občine oziroma mestnega sveta. Glede števila odborov in njihovega vsebinskega povezovanja bodo potrebna dodatna usklajevanja. Za občinski svet je aktualno tudi vprašanje delovanja nekaterih dosedanjih občinskih skladov, predvsem stanovanjskega sklada in sklada stavbnih zemljišč. Ti so sedaj samostojni subjekti, mislim pa, da bodo Niko R. Kolar, predsednik svela mestne občine Slovenj Gradec morali svojo organiziranost najti znotraj občinskega sveta." Svet občine je izvoljen, kakšne pa so rešitve okrog podžupana? "Tudi na tem področju se mnenje občinskega sveta in župana Janeza Komljanca nekolikanj razlikujejo. Medtem ko župan zagovarja dva podžupana iz vrst občinske uprave, pa v občinskem svetu menimo, da bi bil dovolj en podžupan, ki je sicer lahko tudi vodja kakšnega od oddelkov. Dva podžupana, eden s področja oddelka za gospodarske, drugi pa iz oddelka za družbene javne službe, bi namreč vse preveč spominjala na nekdanje podpredsednike izvršnega sveta. Verjetno pa bi mestni svet podprl tudi podžupana, ki bi prihajal zunaj mesme uprave. Zaradi dolgotrajnega kadrovskega postopka pa bi se občinski svet izognil imenovnaju podžupanu, ki bi prihajal iz občinskega sveta." Znano je tudi število zaposlenih v občinski upravi, teh je 18, plus župan. Nekatere stranke so v predvolilnih obljubah zagovarjale manjše število delavcev v novi občinski upravi. "Drži, to bi lahko rekel tudi za stmako LDS, katere član sem. Vendar smo podrobno analizirali predlog župana in na koncu z njim tudi soglašali. Resnično gre v mestni občini za velik obseg novih nalog in pravic. Samo oddelek za urejanje prostora in varsto okolja bo zaposloval šest delavcev, ta oddelk pa bo predvidoma lahko opravljal usluge tudi za druge občine, denimo Mislinjo in Dravograd." □ (mp) Kdo je kaj v mestni občini Slovenj Gradec Predsednik mestnega sveta je Niko R. Kolar, podpredsednik pa Albert Gradišnik. Mestni svet ima 25 članov: Franc Krebs, Ivan Štern, Anica Meh, Irena Mernik, Milena Zorman, Andrej Čas, Franc Gornjak, Albin Naglič, Anton Krevh, Peter Petrovič, Jože Fras, Niko R. Kolar, Meka Šmon, Janko Ogriz, Tone Vaukan, Viktor Mravljak, Feliks Knez, Ivan Glascnčnik, Jože Čas, Boris Pečolar, Vilijem Jeseničnik, Albert Gradišnik, Mihael Štumpfl, Vida Vrhnjak-Duler in Sonja Areh-Lavrič. Začasno je tajnica meste občine Petra Čas. ALEŠ ŠTRUC prodajalec, Šmartno pri Slovenj Gradcu: "Nimam besed o obnašanju naših poslancev v parlamentu. Ko smo preko televizije spremljali potek interpelacije proti obrambnemu ministru Jelku Kacinu, se mi je obnašanje poslancev zdelo zelo smešno. Ali ni škoda denarja in časa, ki so ga poslanci pri teh "TV igricah" zapraljali? Kdo lahko takim poslancem sploh še zaupa?" MARICA PUŠNIK, ekonomski telinik, Radlje ob Dravi: "Poslanci so ljudje, ki smo jih volili mi, davkoplačevalci. Izredno me Aleš Štruc moti, ko se med seboj preveč obtožujejo. S takimi obtožbami ne pridemo daleč. Vsako tako obnašanje kaže na strankarsko privrženost, kar pa ni prav. Če smo poslancem zaupali, potem morajo delati v prid ljudstva." Marica Pušnik DAMJAN SMOLAK kmet, Šentanel nad Prevaljami: "Vsak preprost kmet, ki zasleduje delo poslancev v parlamentu, ve, da to ne vodi nikamor. To, kar so poslanci pokazali pri interpelaciji zoper Kacina, je otroška igrica. Nas, ki smo vse to spremljali, take Anketa "POSLANCI, TAKO NI PRAV..." Ko iz dneva v dan spremljamo delo poslancev v parlamentu, marsikdaj doživljamo njihove zdrahe, kot pri zadnji interpelaciji zoper obrambnega ministra Jelka Kacina, ki jo je prenašala tudi slovenska televizija. Odmevov na to je bilo v časopisih precej. In kaj so povedali naši naključno izbrani anketiranci o svojih vtisih pri spremljanju teh dogajanj? Damjan Smolah zdrahe ne zanimajo, pa tudi poslanci naj rešujejo in delajo tisto, za kar sedijo tam, Vse drugo naj delajo tisti, ki so za to odgovorni." Anka Legat ANKA LEGAT, upokojenka Šmartno pri Slovenj Gradcu "Upokojenci v teh zimskih dnel kaj radi sedemo pred televizijsk ekran in pogledamo, če je tudi z; nas kaj zanimivega. To, kar srn» imeli priliko videti zadnjikrat, p; me spominja na pravo burke, političnega poštenja. Če smo t pozornostjo gledali prenos iz par- Igor Gorenjak lamenta, smo videli, da so mnogi med razpravo brali časopise ali se pogovarjali, ko je govorila nasprotna stran. Takih poslancev ne rabimo." IGOR GORETJJAK monter gorilnih naprav, Podgora pri Kotljah: "Veste, sem eden tistih delavcev, ki sem na čakanju. Nihče v parlamentu se do danes še ni vprašal, kako bi rešili brezposelnost. Obnašanje poslancev pa se mi zdi, da je takšno, kot mešetarjenje na živinskem ali kramarskem sejmu. Nas, poštene državljane, Majda Rošer ne zanimajo razne interpelacije, nas bolj zanima to, kako bomo usposobili gospodarstvo in zaposlili brezposelne." MAJDA ROŠER delavka, Mislinja: "Zasedanje državnega zbora tisti četrtek in petek je bilo podobno maratonskim razpravam, ki niso prinesle nobenega uspeha. Ko smo vse to spremljali, se mi zdi, da je bil to velik poslanski cirkus, ki preprostemu človeku da svoje misliti. Če smo že volili poslance v parlament, naj delajo in se obnašajo v naše zadovoljstvo." O FJURAČ SLOVENJ GRADEC Tel.: 0602 41 818, 41 245, fax: 0602 42 600 Poslovni intervju SKB BANKA NA KOROŠKEM 12. januarja je v Slovenj Gradcu, v novi poslovni stavbi na Francetovi 7, uradno odprla vrata SKB banka d.d. oziroma njena ekspozitura, ki je že naslednji dan pričela z rednim poslovanjem. SKB banka namreč v koroških občinah ni imela svoje poslovne mreže, interes za sodelovanje z njo pa je bil s strani gospodarstva in občanov precejšen. Kako banka v Slovenj Gradcu posluje in kakšne storitve nudi, smo se pogovarjali z vodjo ekspoziture, g. Viktorjem Mravljakom. Lepi in udobni, sodobno opremljeni prostori krasijo ekspozituro v Slovenj Gradcu, v njih se bodo komitenti dobro počutili, v njih se že kujejo novi načrti, ki bodo obogatili vsebino poslovanja banke, v dobršni meri pa bodo odvisni od vodstva in delavcev v ekspozituri. KAKŠNE SO VAŠI NAČRTI? "Predvsem moramo zgraditi dolgoročne vezi, ki temeljijo na zaupanju. Banka ima željo ponuditi gospodarstvu, občinam in drugim dejavnostim ter prebivalstvu kakovosten bančni servis ter s svežim kapitalom zapolniti tržne potrebe tega območja. Koroška je za nas izziv, hkrati pa zahtevna naloga." e> PA PRIČAKOVANJA? Pričakovanja glede odziva komitentov in prihodnosti ekspoziture so optimistična, saj je z našo banko že doslej poslovno poslovalo več podjetij iz koroške regije, predvsem zasebnih iz vrst malega gospodarstva, SKB banka pa se je že dosedaj vključevala v financiranje nekaterih infrastrukturnih projektov na tem območju. Razlogi za naš optimizem so v nedvomno dobrem dosedanjem poslovanju SKB Banke, ki se je v petih letih razvila iz specializirane banke v mednarodno, splošno komercialno banko, ter njeni dobri podobi v javnosti." e. KAKO JE ORGANIZIRANA EKSPOZITURA V SL.GRADCU? "Ekspozitura SKB banke v Slovenj Gradcu je organizacijska enota mešanega tipa, kar pomeni, da poslujemo tako s prebivalstvom mot s pravnimi osebami. Pripravljeni smo za opravljanje tako depozitnih kot kreditnih poslov in nudenja drugih storitev. Največje zanimanje je za kratkoročna kreditiranja, kot tudi vezavo tolarskih in deviznih sredstev prebivalstva, zanimiva pa je tudi naša ponudba za depozitno poslovanje pravnih oseb." o LAHKO IZPOSTAVITE PREDNOSTI, KI OBČANE NAJBOLJ ZANIMAJO? "Predvsem lahko zagotovimo poslovanje brez čakanja v vrstah pred bančnimi okenci; zagotavljamo ažurnost in varnost poslovanja in, kar je danes še kako pomembno, diskretnost. Naša ponudba obsega konkurenčne pogoje, zlasti pri vezavi tolarskih sredstev in depozitov za prebivalstvo, obrtnike in pravne osebe. Imamo ugodno ponudbo kratkoročnih in dolgoročnih kreditov za posebne namene; denimo dajemo stanovanjske kredite po R in 12% obrestni meri, z rokom plačila 10 do 15 let. Pa tudi pri prodaji deviz so naši tečaji skoraj enaki kot so drugod odkupni. Vse to in še kaj bi lahko navedel kot prednosti našega poslovanja." <£» KAKO JE Z ZAPOSLENIMI IN DELOVNIM ČASOM? "V naši enoti je trenutno zaposlenih pet delavcev, s tem, da imamo tako kadrovske kot prostorske možnosti za dobro delo. Delovni čas ekspoziture za poslovanje z občani je enak kot v drugih enotah SKB banke, in sicer: od ponedeljka do petka od 8,30 do 12,00 ure in od 14.00 do 17.00 ure, ob sobotah ne poslujemo, strankam pa bo v kratkem času na voljo bančni avtomat, kjer bodo lahko dvigovali gotovino in plačevali položnice oziroma polagali gotovino'O (fi) Sicer pa je SKB banka še mlada, poslovati je začela kot delniška družba po odcepitvi od Ljubljanske banke, v januarju 1990. Njena zgodovina pa sega v leto 1978, ko je nastala temeljna banka z imenom LB, Stanovanjskokomunalna banka Ljubljana, katera poslovna politika je bila ozko usmerjena v razvoj stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Danes pa ima SKB banka vse značilnosti splošne komercialne banke z dobro razvitim mednarodnim poslovanjem. Zavzema več kot 10% slovenskega bančnega trga, po velikosti pa se uvršča na drugo mesto med slovenskimi bankami. Mrežo SKB banke sestavlja blizu 50 bančnih enot po Sloveniji, široko ponudbo banke pa dopolnjujejo podjetja SKB bančne skupine. Seveda se banki odpirajo nove možnosti, dolgoročna strategija usmerja SKB banko tudi na področje, kot sta investicijsko bančništvo in zavarovalstvo. TRADICIONALEN OBISK SPOMINSKEGA OBELEŽJA Zbrani pri sedmih spominskih kamnih pri Sv.Neži na Koroškem Selovcu smo prisluhnili Lojzki Pavlin, udeleženki NOB, ko je pripovedovala o poboju domoljubov januarja 1945 na tistem mestu. Žrtve podivjanih okupatorjevih vojakov, pred tem mučeni v dravograjskih gestapovskih zaporih, so bili šestnajstletni par-1 tizanski kurir Juričev Drejček z j Dobrij, po katerem nosi ime ena | od ravenskih osnovnih šol, aktivista OF Kančev Jaka-Čiča in Kavtičnik Alojz - Tomo, Jurčkova j oče in sin Ferdinand, odpeljana, j ker je bila pri njihovi domačiji obkoljena skupina partizanov ter ujetnika za katera se domneva, da sta bila iz zagorskih revirjev. Skrivno so jih pokopali domači aktivisti OF, saj je bilo to v zadnjih mesecih vojne, ko je okupatorjeva vojska še bolj podivjala, posebej tvegano. Gospa Pavlinova je dejala, da so za narodov zgodovinski spomin pomembni tudi takšni tragični dogodki, poudarila je ideale, ki so jih gojili med NOB, kot so svoboda, mir, obstoj in enakopravnost slovenskega naroda in izrazila prepričanje, da smo lahko ponosni na protifašistični boj pri nas, ki ga priznava ves demokratični svet. Spominske svečanosti so se udeležili nekateri sorodniki padlih, učenci OŠ Juričevega Drejčka, taborniki odreda Koroški jeklarji ter člani borčevskih organizacij z Raven in Kotelj. □ . Od leta 1991, ko se je pričel stečajni postopek za Gorenje Fecro, se je njegova struktura bistveno spremenila. Negotovost se je razblinila 6. 1. 1995, ko je dokončno odkupila bivše Gorenje Fecro firma Nieros. Tako je dobilo podjetje Nieros v Slovenj Gradcu svojo dokončno obliko. S to še bolj tesno povezavo z matično firmo v Nemčiji smo dosegli zavidljivo raven socialne varnosti 206 zaposlenih, saj so osebni dohodki že nekaj časa med najvišjimi v koroški regiji Naslomba na svetovno znano matično firmo je jamstvo za to, da bodo tudi v bodoče zagotovljena vama delovna mesta. Še več, na novo zaposlujemo vedno več delavcev ključavničarskega profila v svojih obratih. Tako se je število zaposlenih od leta 1991 povečalo za več kot 60 ljudi. Proizvodni program sloni na več kot 90% izvoza v matično firmo in ostale razvite dtžave sveta, kar daje stabilnost podjetju. Pri nas v Nieros-u dajemo ogromen povdarek pridobivanju novih znanj. Zavedamo se, da je bos le tisti, ki ni želen znanja Trdno smo prepričani, da bosta slovenska pridnost in nemška prodornost prispevali k še večjemu razcvetu podjetja in okolice. NIEROS, Gmajna 55 Slovenj Gradec TeL: 0602 42-Otl Fax; 0602 4SR06, 444(78 OB KULTURNEM PRAZNIKU 8. februar, slovenski kulturni praznik, bodo svečano obeležili v prenekaterem koroškem kraju. Program prireditev sta nam posredovala KUD Prežihov Votane z Raven na Koroškem in KD Mislinja. Z veseljem ju objavljamo. KUD Prežihov Voranc: 7. februarja ob 19. uri Slavnostni konten ob 35. letnici Koroškega okteta v Titovem domu na Ravnah 8. februarja ob 17. uri Večer sloveaske besede, pesmi iz poezije v Narodnem domu v Mežici KUD Mislinio: 4 februarja ob IS.uri - Mislinja prepeva - otroški mladinski, deški pevski zlxiri, MPZ Fidelis, Oktet Mislinja 7. februarja ob 18. ud - Misli ob prazniku - likovna, pesniška ustvarjalnost domačinov in igra Županova Micka 10. februarja ob 18. uri - Mislinja gi preprečila, da bi kak Mežičan dobil delo, dovolj odmevna za promocijo gospoda Zorana. Na bodičke Le kdaj neki bo “JEŽEK” na svoje bodičke nataknil Mikon, kot ga vidimo na fotografiji? Spomini nanj so za veliko večino tistih, ki jim je včasih dajal kruh, zdaj pa so na zavodu, vse prej kot vzpodbudni. AHB/n/fc' preverit Potem, ko je bivši dravograjski podžupan Dušan Kudmovsky izjavil, da v dveh letih svojega podžupanovanja ni niti dodal niti cxlvzel kakega papirja v županski pisarni, se je že zbral poseben odbor, ki pripravlja izbor njegovih govorov in nagovorov v tem času. Izdali jih bodo v knjižni izdaji z naslovom “Posebne specialnosti županovanja brez papirjev in stalni izust". Bodoči bestseler bo dobil vsak kupec razrezanega in predelanega lesa iz Dušanove žage, Rado Krpač pa Iro polovico naklade razdelil kar na slavnostnem sprejemu ob izidu. in prepihane čveke AFORIZMI IN VESELJE Ker mi v Prepihu očitate, da pišem aforizme, v katerili ni veselja in vriskov, prosim, da objavite ta-le moj odgovor (v aforizmih): Ko se spomnim, v kakšnih razmerah živimo, se ne čudim, da v Sloveniji ni več slišati nobenega poštenega vriska. Ljudje so vriskali že takšnim bedarijam, da nobenemu vrisku več ne verjamem. V vrisku je mogoče lahko vedno sprostitev, ni pa vedno resnice. V naši deželi je vse manj vriskov - zgleda, da se pripravljamo na jodlanje. Vriski se razumejo s hvalnicami, ne z aforizmi. * * * 0 Hvala za objavo, čeprav mislim, da zaradi nekaj aforizmov o vriskih nihče ne bo vriskal. Niko Brumen Labodji spev Le katerega novopečenega koroškega župana čaka skorajšnji labodji spev? KIKIN EKOTELEOBJEKTIV Martina - Kika Kolar se je odločila, da bo zamenjala politične aktivnosti za bolj korisme dejavnosti. S fotografskim aparatom bo ] odslej zasledovala packarije, ki jih neodgovorni ljudje povzročajo v koroški krajini. WBBHwHBSWBBBiBbWHhHWBHHWbHBBwhBBbHKBBBBBBBHHMWBHhBBBBBBBBBIBÌ mamim se mm amimi voznikovi Opravite Vozniški izpit v avto šoti MOTOTEMPO Prevalje: ©ker je Vaš denar pri nas Več Vreden ©ker organiziramo CPP V Vašem kraju ©ker se boste naučiti Voziti Varno, Varčno in okolju prijazno ©ker lahko obnovite sVoje znanje na našem Vozilu za 1000sit/h ati na Vašem Vozilu za 600sit/h ©ker smo šota prijaznih ljudi tei : 22*79, 21*28 VLJUDNO VABLJENI ! Kultura NOVA ODSEVANJA Uvodničar tokratnih Odsevanj, slovenjgraškega časopisa za leposlovje in kulturna vprašanja, Andrej Makuc je z odlomki Meškovih septembrskih in oktobrskih spisov ter s svojo mislijo dosegel dvoje: to številko Odsevanj je poklonil Meškovemu spominu in opozoril: bila je vojna v Meškovih časih in je vojna danes ali, kot pravi Makuc sam: "Nikamor se ni premaknil svet.” Naslednji trije prispevki v Odsevanjih spomnijo na lanske kulturne dogodke: srečanje gledališč na podeželju (bilo je oktobra v Slovenj Gradcu, Mislinji in Podgorju; o njem piše Metka Zobec, svetovalka na ZKO Slovenije), predstavitev arheoloških najdb v cerkvici sv. Jurija na Legnu (o tej - bila je 18. novembra - objavljajo Odsevanja na pobudo Toneta Turičnika govor ministra za kulturo Sergeja Pelhana, ki je ocenil, da je prezentacija prenovljene cerkve za slovensko arheologijo "nadvse pomemben dan. Mogoče nič manj pomemben, kot sta bila za slovensko gledališče dneva, ko smo odpirali novi gledališči v Novi Gorici in Mariboru.". Tretji prispevek spomni na razstavo, posvečeno življenju športnika Vinka Cajnka v Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec. O razstavi piše Marjan Kos Strnjeno še o vseh lanskih kulturnih dogodkih v Slovenj Gradcu piše v Kroniki Andreja Gologranc -Fišer Tudi tokratni intervju Odsevanj je opravil Tone Turičnik - z diplomiranim inženirjem gozdarstva Andrejem Šertelom, dobitnikom-plakete občine Slovenj Gradec za leto 1994. Jezik jima poje, tako spraševalcu kot vprašanemu, da kljub pisani Itesedi človek kar sliši, mojstra jezika! Na zdravje - za zdravje, pravi Turičnik ob čmičevcu Šertelu, a je treba dodati: na zdravje - za zdravje, obema! Sledita zapisa ob izidu novih knjig na Koroškem. Silva Sešel predstavi publikaciji o življenju in delu dr. Franca Sušnika: Koroške zapise ter Življenje in delo dr. Franca Sušnika. Uredil oz. napisal ju je sin Tone Sušnik. Miran Kodrin ocenjuje pesniško zbirko Frančka Anželaka Klici stopal. Doda tudi nekaj pesmi. Pa smo pri koroških literarnih ustvarjalcih. Kar dva sta s svojima deloma, objavljenima tudi v Odsevanjih, prodrla v širši slovenski prostor. Sodelovala sta na natečaju Radia Slovenija za izvirno kratko prozo. Andreju Makucu so Miklavža odkupili, Rudiju Mlinarju pa za Vstopite podelili prvo nagrado. Proznih prispevkov je v Odsevanjih še več. Tone Turičnik se predstavlja s TTV, Jani Rifel z odlomkom Jata golobov, Slavka Dragollč s Polžjo dirko, urednik Odsevanj Blaž Prapotnik z zapisom Človek se navadi in Vinko Ošlak z odlomki iz dnevniških zapisov, ki naj bi jih kmalu izdali v knjigi. Preostane še poezija, ki je tokrat zastopana z naslednjimi imeni: Marijana Vončina, Marijan Mauko, Irena Razgoršek, Blaž Prapotnik, Jana Osojnik, Milena Cigler, Iva Stanič in Darja Kniplič- Da so Odsevanja pozorna tudi na mlajši rod ustvarjalcev, ki še kdaj znajo polniti njegove strani, kaže objava del najboljših z lanskega srečanja koroških in štajerskih mladih pesnikov in pisateljev: Miha Moškona, Aleksandre Stermec, Martine Zajelšnik, Gregorja Frasa, Andreja Višnarja in Mojce Šporar. Na koncu doda Odsevanjem novo dimenzijo še odlomek iz študije Silvije Borovnik Položaj ženske v socializmu, s posebnim ozirom na njeno literarno ustvarjanje. Likovni gost tokratnih Odsevanj je akademski slikar, mežiški rojak, Gustav Gnamuš, ki ga predstavlja Milena Zlatar, pokrovitelj revije pa družba KO - SI Slovenj Gradec. Temeljito jo v zahvalo za sponzorstvo predstavlja Ježe Potočnik. Če sklenem: ta Odsevanja so se široko odprla vsem Korošcem z literarno žilico. Naj se odpirajo tudi bralcem! Urednikom posameznih področij je uspelo izbrati najboljše, kar je bilo novo zapisanega na voljo. Če se še lektorsko oko nekoliko izostri in grafično uredništvo odpravi nekatere pomanjkljivosti, zna biti naslednja, petindvajseta in zato jubilejna številka Odsevanj, ki jo pričakujemo enkrat maja, še boljša. O Helena Merkač ODSCWWJfl jr 24 kwliurna vpraianja ontrn:.’. sr, t< »uvklfuit />» < ;tr/inp ,• ^fointki. Tako so tudi * u, tknartn., iz konce ihahn., pokati hi!J ort skriva 'na p,jiahi - «iManvimUihooetnrazkmjem jUiču ’ L,*»,’, mtAkufu./r katoiiauiav jr to», mulo. frvottk- XJL’ss&zssz 'S?*■**."**" '-'V o.-**!,., 10- oktober Mike jr poj,o četnike,- momiMO m "O*** W M fr je ir bu" "••***■ f **hof In / ,.v* umi ffftkcpah. Selaga Jo,ra jr ležal malo »M somMiemon «fc«, */ ^ „h(; mono .*Jne3ti: vojaki so go »tehtal-ttc prtdetri ki! .> bil tfUlk, Tl, ,g ,a jumò* te nrkaf! S'a ran & barajrra m j* prani mia/pontinlk,- -jutru, tm,- uedì! želez,rJko postaje Ust rrtmkoi ” * "À'/V str ,,!• jMtkopaii? ’ "! XtKdM. kjer »majih Kalil. ' Puf vojsko. Faksimile naslovnice Odsevanje Sport Ni jih malo, ki bi Prevaljfanom iz srca privoščili obstanek v prvi ligi, pa ne samo na Koroškem. Razlogov za to je nedvomno vec, najnovejši pa je v tem, da bo imel Korotan že v prihodnji sezoni enega najlepših športnih objektov v Sloveniji. Pa ne samo to, klub je primerno organiziran, saj ima v svoji sredi sposobne in dela-voljne funkcionarje, ima pa tudi publiko, nogometne navdušence, s katerimi se lahko pohvalijo le redki vrhunski klubi v Sloveniji. Da bi jim uspelo ostati v družbi najboljših v državni ligi, so se v prestopnem roku želeli kar najbolje okrepiti. Toda pri tem, v celoti gledano, niso imeli povsem srečne roke. Zaenkrat so angažirali tri igralce iz domačih "logov", ki so tudi že podpisali polletno pogodbo s Korotanom. To so Niko Podvinski iz Brežic. Simon Dvoršak iz Maribora Branika in Mitja Judež iz Železničarja AM Cosmosa. Judež, ki se je pripravam nogometašev Korotana Suvela priključil v začetku preteklega tedna je vsekakar pomembna okrepitev za prevaljsko obrambo. Nekdanji kapetan Ljubljančanov je iz AM Cosmosa lahko šel šele potem, ko je arbitražna komisija NZS v sporu med njim in bivšim klubom odločila v njegovo korist. Žal pa je koroški nogometni prvoligaš nepričakovano ostal brez svojega novega trenerja Vladimirja Kosogova iz Rusije. Ruski trener je, potem ko je že skoraj 10 dni vodil priprave prevaljskih nogo-metašev, izne- Nogometaši Korotana Suvela pridno vadijo, toda.. OSTALI BREZ RUSKEGA TRENERJA IN OBEH UKRAJINCEV nada, brez vednosti vodstva Slovenije, da Kosogovu ne izda Niko Podvinski in Simon Dvoršak, okrepitvi Korotana ■ Suvela kluba odpotoval domov. Tudi po tednu dni se ni vrnil, zato je UO kluba sklenil, da s Kosogovim ne računa več. Prevaljčani v teh dneh mrzlično iščejo noiTfcga strokovnega vodjo, dotlej pa bo priprave vodil Štefan Slapnik In kaj je pripeljalo Kosogova na odločitev, da zapusti klub, ki se je pogodbeno obvezal izpolniti vse njegove pogoje. Torej denarne zahteve trenerja niso bile sporne, pač pa je odhodu ruskega trenerja botrovala odločitev Nogometne zveze trenerske licence. Zares čudna odločitev naše osrednje nogometne organizacije, ki očitno ščiti slovenske trenerje. Toda, prav nerazumljivo se zdi, zakaj je na Hrvaškem, kjer je Kosogov delal pri drugoligašu Samoborju, njegova izobrazba veljala in so mu licenco tudi izdali, pri nas pa se tujih strokovnjakov, ki so, roko na srce, neprimerno cenejši, dobesedno otepamo. Morda prav zaradi tega. Da je Kasogov kot nogometaš in trener deloval v prvi ligi bivše Sovjetske zveze in da je z uspehom končal fakul- teto za nogometne trenerje v Moskvi, to pri nas pač nima veljave. Korotan Suvel pa se je, žal, moral odreči uslug tudi obeh ukrajinskih nogometašev Alekseja Napude in Ivana Ogarja, ki bi bila sicer kot igralca primerna okrepitev, toda klubu sta postavila nesprejemljive pogoje, ki jih Prevaljčani niso mogli sprejeti. Oba igralca sta konec preteklega tedna že odpotovala domov. Vse dni, od 9. januarja dalje, so Korotanovi nogometaši trdo in zavzeto trenirali na Ravnah. Priprave potekajo po načrtih, treninge pa vodi Štefan Slapnik, ki se skupaj z igralci zaveda, da bo predvsem štart v spomladanski del prvenstva izjemno pomemben. V prvem kolu bodo na Prevaljah gostili Živila Naklo, nato pa gredo v Novo Gorico. Do 26. februarja, ko se prvenstvo pričenja, bodo nogometaši Korotana Suvela odigrali okoli deset prijateljskih tekem, od tega največ na pripravah v Medulinu, kjer bodo od 3. do 12. febmarja. □ Ivo Mlakar V s/ (Sport NA PREVALJAH BODO GRADILI TRIBUNO PO MEDNARODNIH arja bi naj bil objekt nared za predajo STANDARDIH NALOŽBA S POGLEDOM NAPREJ Uprava Nogometnega kluba Korotan-Suvel s Prevalj je sredi januarja pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavili načrte kluba v letu 1995. Poleg športne plati načrtov so predstavili tudi poslovne zamisli, ki letos temeljijo predvsem na izgradnji poslo-vnošportnega objekta ob stadionu na Prevaljah. Poslovnošportni objekt "Tribuna Korotan" bo zgrajen na lokaciji sedanje tribune ŠD Korotan , približno 100 metrov od regionalne ceste Dravograd - Črna na Koroškem. Osnovna zamisel objekta, ki ga je zasnoval dipl. arhitekt Karel Markovič, je prilagojena enakovredno pomembnima fuknkcijama, ki ju mora izpolnjevati. Športno rekreativno funkcijo bo predstavljala pokrita tribuna za okoli 1500 gledalcev in klubski prostori v velikosti 400 kvadratnih metrov. Poslovni prostori bodo omogočali turistične, zabavne, gostinske, trgovske in druge poslovne dejavnosti. Za prodajo na trgu je na razpolago 1837 kvadratnih metrov površin v treh etažah. Kompleks bo za izvajanje obeh svojih funkcij komunalno ustrezno urejea Predstavniki uprave kluba so na tiskovni konferenci povedali, da v investiciji sodeluje občina z vložkom zemljišča in komunalne opreme , v okviru katere bo tudi 100 kvadratnih metrov javnih površin. Vrednost naložbe do zaključka tretje gradbene faze ocenjujejo na tri milijone mark. V tem bi bila zajeta celotna zunanja dodelava objekta, notranji prostori pa do tretje faze. Ob predvidenem začetku gradnje sredi febru- IPoIkol] V bistroju, "Mojca" v Bistriškem jarku so tudi letos opravili šahovsko odprto tekmovanje za pokal Lepe doline. V hitropoteznem tekmovanju, po sistemu "vsak z vsakim", se je pomerilo štirinajst pretežno najboljših šahistov širšega območja. Tekmovanje je podobno kot že vrsto let vodil Janez Juvančič Prav to območje je znano pet tem, da je že pred leti pričelo takoimeno-vano "divjo ligo", ki je 11 -- J»t- z leti prinesla kar .SIL .kTm .Tjc . .H i'-|- ■ lin biteljev šaha in hkrati izboljšala kvaliteto igre. Tudi letos so našli vrsto sponzorjev, pa tudi drugače je Itilo pri Mojci prijetno. analitik soavtor najnovejšega šahovskega učbenika za osnovne in podobne šole oziroma za začetnike in za tiste, ki želijo doseči v šahovski igri kaj več. Na drugem mestu je pristal Tone Jakopič in na tretjem čisti domačin Ivan Hamllr v Bistriškem jatku ali, kot pravijet domačini, v Lepi dolini so namreč cktma dobri mojstri te kraljevske igre. □ -kv kupcem do konca avgusta 1995. Osnovna faza dokončanosti nudi kupcem poslovnih prostorov naslednje elemente: - priključke za TT, vodovod, kana-Uzadp, elektriko, plin in CTV - zaključna izolacijska fasada (okna, obloge) -končna zunanja ureditev (glavna dovozna pot, parkirišča, razsvetljava, zelenica...) Notranje inštalacije, omete, pre- gradne stene in tlake bodo uredili investitorji sami. Kletni prostori so prednosmo namenjeni za diskoteko in športnorekreacijski prostor (fitness, savna masaža), v pritličju objekta pa bodo različni lokali in klubski prostori, ki bodo ustrezali vsem merilom svetovne nogomeme zveze. S tam bodo Prevalje, kot je povedal direktor NK Korotan-Suvel Vlado Petrič, pridobile objekt, ki bo omogočal tudi tekme mednarodnega obsega, po kriterijih UEFE. □ V. M. NOV OBRAZ SLOVENJGRAŠKIH ROKOMETAŠEV GRADNJA ROKOMETNE TRDNJAVE Rokometaši Preventa bodo odigrali še dve tekmi letošnjega državnega prvenstva. Uvrstitve v konenko, kjer se bodo moštva borila za mesta v evropsklih pokalih, tokrat ne bo. Zato pa imajo Slovenjgradčani tako kot lani - seveda v primeru srečnega žreba -priložnost, da se uvrstijo v pokalni finale. Prvo četrtfinalno srečanje pokalnega tekmovanja so "ježki" odigrali v sredo na svojem igrišču, z Iterierom Krško pa bodo igrali še v gosteh. Če se Prevent prebije v polfinale in jim žreb za tekmeca ne določi Pivovarne Laško, potem so lahko v slovenjgraškem taboru veliki optimisti. Vsa ostala moštva so namreč v dveh tekmah premagljiva, še posebej če bo Prevent igral drugo tekmo v svoji dvorani. Uvrstitev v pokalni fnale bi še drugič prinesel Slovenjgradčanom sodelovanje v evropskem pokalu pokalnih prvakov, saj ni dvoma, da bodo Celjani osvojili tudi prvenstveno lovriko in tako tekmovali v pokalu državnih prvakov. Toda pustimo ob strani napovedi in ugibanja. Ne glede na končni rezultat Preventa je že čutiti nov veter, ki je zavel v moštvu "ježkov". Z novim letom je postal trener Bojan Levstik, ki ne mara polovičarstva v nolrenem pogledu. Odkar vodi ekipo, Prevent ni zabeležil kakšnega rezultatskega podviga (sem vključujemo še tekmo z Dravo), toda viden je drugačen pristop igralcev k igri. Vrste moštva so bile namreč že kar pošteno načete, o tem pa priča tudi "selitev" kapetanskega traku. Na začetku sezone ga je nosil Boris Levec, zatem Dušan Mavrič, zdaj pa je na roki Mirana Strigla. Da o raznih nepotrebnih prepirčkih ne govorimo. Lep pokazatelj bolj zdravega vzdušja in discipline je bila tekma s ptujsko Dravo. Gledalci so več kot uživali ob videni koncentraciji, borbenosti in disciplini v igri. Zavoljo tega tudi veder obraz direktorja podjetja Prevent Jožeta Kozmusa ki ne zamudi nobene tekme. Prvi mož Preventa je napovedal, da bo podjetje tudi v prihodnji sezoni ostalo glavni pokrovitelj kluba. To pa je ob Levstiku in trenutnem igralskem kadru zares imenitna podlaga za kakovosmi dvig kluba na vseh ravneh. Z angažiranjem trenerja Levstikovega kova se je uprava RK Prevent tudi obvezala, da bo okrepila svoj "team". Organizacijska moč in večji finančni priliv bo omogočil temeljitejše delo z mladimi generacijami, prvo moštvo pa po predvidevanjih v nobenem trenutku ne bo prepuščeno naključjem, improvizaciji. Okoliščine, ki morda naspromje-jo takšni usmeritvi kluba, so danes v Slovenj Gradcu nezname v primerjavi z voljo in sposobnostjo klubskih mož, da ob izteku tisočletja ustvarijo vsaj rokometno trdnjavo št. 2 v Sloveniji. □ Rok Tamše J MATEJA KRAŠEVEC Komaj štiri leta je bila stara, ko sta jo oče in mama prvič postavila na smučke. Z osmimi leti sta jo starša včlanila v smučarski klub Fužinar, kajti Mateja je kazala precejšnjo nadarjenost za alpske discipline in se hrabro spuščala po strmih zasneženih pobočjih med postavljenimi količki. Rezultati so bili kmalu vidni in kazalo je, da bo postala Mateja Kraševec stalna članica naše državne reprezentance. Tako je tudi bilo, barve naše reprezentance je zastopala na pionirskih, mladinskih in članskih tekmah za evropski pokal in na raznih FIS tekmovanjih. Prve odmevne rezultate je Mateja dosegla v sezoni 1990/91, ko je zmagala na pokalu Loke med deklicami tako v slalomu kot v veleslalomu. To je bil izjemen mednarodni uspeh, saj so na tem uglednem tekmovanju uspeli zmagovati le nadarjeni mladi smučarji, ki so pozneje postali PREDSTAVLJAMO KOROŠKE ŠPORTNIKE svetovni asi, kot denimo Bojan Križaj, Mateja Svet in drugi. Istega leta je Mateja stopila še na stopničke za zmagovalke na mednarodnem tekmovanju za pokal Finocchio v Italiji. V slalomu je med starejšimi deklicami osvojila 1. mesto, na domačem prizorišču, na državnem prvenstvu pa je bila druga v slalomu in tretja v veleslalomu. Po teh uspehih je še bolj zavzeto trenirala z ostalimi v koroški selekciji, katere trener je nekdanji reprezentant Oto Pustoslemšek. Toda, kot sama pravi, prava tekmovanja in boj za uspeh se prične šele, ko prestopiš v mladinsko in nato v člansko kategorijo. Kot mladinka ni dosegala pričakovanih rezultatov in kar tri leta je prebila v mladinski C reprezentanci. Šele v sezoni 1993/94 se je Mateji prav "odprlo" in po uspešnih nastopih na FIS tekmah in evropskem pokalu se je prebila v člansko B reprezentanco in vadila s trenerjem selekcije Jernejem Plajbesom. V pretekli sezoni 1993/94 je Kraševčeva zablestela na FIS tekmi v Švici, ko je osvojila 10. in 11. mesto v veleslalomu. V letošnji sezoni je bila 17. na FIS veleslalomu v ZDA in 34. na evropskem po kalu v Italiji. Mateja Kraševec je bila rojena 15. 9. 1976, stanuje pa na Ravnah, Ob «Ml Piš«: Ivo Mlakar LACNOVI NfiSLOVfi DRŽAVNE PRVAKINJE Prvi del 4. državnega prvenstva v smučarskih tekih so izpeljali na Rudnem polju na Pokljuki. Nataša Lačen iz Črne je znova dokazala, da trenutno pri nas nima prave konkurence, saj je zlahka dobila obe preizkušnji med članicami. Prvi dan je zmagala v teku na 5 km v klasičnem slogu pred Tanjo Zelene iz Logatca in Andrejo Mali iz Dola pri Ljubljani, drugega dne pa je Lačnova osvojila še naslov državne prvakinje v zasledovalnemtnim pevcem, [ta so se ustavili še na Poljani in je bilo slišatirodmev jto Mežiški dolini vsaj tja do državne meje. Morda Ixxlo pevski nastopi vzpodbudili še več planincev, da Lxxlo prihajali na Lkšljo gon). Prva priložnost je že med nočnim pohodom, ki je organiziran prvo februarsko soboto, vendar peš od Brančumika do vrha. Kdor po tem vzponu v domu zavriska, je dobro sprejet in zadovoljno obljubi, da bo še prihajal. □ Planinski kotiček ZIMSKI TABOR MLADIH PLANINCEV PECA - '95 Rok prijave: >10.2.1995 in poravnani stroški. Čas izvedbe: > Mecl zimskimi počitnic..ui : od 19.2. - 22.2.1()95 Kraj izvedbe: 1'eca - Mladinski dom na Pec i Namen tabora: Tabor je namenjen mladini planincem, ki radi zahajajo v gore, spoznavajo nove prijatelje in ao željni novih spoznanj in znanja. Pogoji za udeležbo 5t.uo->. od i. -8. razreda OŠ, fizična m psihična pripravljeno-.!. Skupno število . lelcžencev do 25. Oprema: Potrebna je primeriu /miška planinska oprema in pri' « /a osebno higieno. Program taboru: Izlet na vrh Pece, potepanje pc> Mali Peci. obisk Lovske koče in opuščenega rudniškega rova. Predstavljen nam bo pomen radio vez o nevarnostih v gorah, o pravilni opremi in prehrani, prikazano bo reševanje ponesrečenih izpod plazov in izvedba bivaka. Ogledali si bomo nekaj diasoy,. . in še kaj. Izvedli bèmo razne igre. Vodstvo tabora: Izkušeni MV in PV \ sodelovanju z GRS. Stroški udeležbe: Polna oskrba na tatom z zavarovanjem znaša 3.700.00 -it. Stroške je treba poravnati do 10.02.1995 za žiro račun PD Mežica št : 51830 - 678 - 837% s pripisom: ZA ZIMSKI TABOR. Dodatne informacij' lahko dobite na naslovu: BURJAK RUDI, P>xljunska 11,62392 Mežica, tel.: 0602/35-466 tod 19. - 20. ure) Planinski zdravo! OO MO PD Koroške regije Načelnik: BURJAK Rudi Meddruštvenicxlbor/7CViZ/ lav a PROGRAM PLANINSKIH IZLETOV V FEBRUARJU Planinsko društvo izlet Datum Vodnik/lnfbcmadje Telefon PD - Črna Nočni pohod na Uršljo goro 04. feb. 95 Vodnik: g.Lesjak Pavel 39-537 7. Matjažev pohod na Peco 18. feb. 95 Vodnik: g.Burica Željko 39-523 PD - Mežica Nočni pohod na Uršljo goro 04. feb. 95 Vodnik: g.Rosc Stanko 35-440 7. Matjažev pohod na Peco 18. feb. 95 Informacije: PD-Mežica (ga.Milka) 35-378 PD - Prevalje Nočni pohod na Uršljo goro 04. feb. 95 Vodnik: g.Močnik Roman 33-141 7. Matjažev pohod na Peco 18. feb. 95 Vodnik-. g.Krajger Kristjan 31-364 PD - Ravne 7. Matjažev pohod na Peco 18. feb. 95 Vodnik: g.Ctgale Ivan 22-874 PD - Ravne/mlad.odsek Smučarski tek na Obretanovem 4. feb. 95 Vodnik: g.Golob Igor 21-529 Spremljevalecg.Alojz Pristovnik,Osn.š.Prežihov Votane Udeleživa na 7. Matjaževem pohodu 18. feb. 95 Vodnika. g.Kamnik Roman (21-0631, g. Kotnik Andrej (22-657) Spremljevalec: g. Alojz Pristovnik, Osn. š. Prežihov Voranc Udeležba na zimskem taboru na Peci 25. do 27. feb. 95 Spremljevalec: g. Alojz Pristovnik, Osn. š. Prežihov Voranc Organizator MO PD-Mežica PD - Dravograd 7. Matjažev pohod na Peco 18. feb. 95 Vodnik: g.Epšek Marjan .83-487 PD - Fecro Nočni pohod na Uršljo goro 04. feb. 95 Vodnikg.Bricman Zvonko 53-233 7. Matjažev pohod na Peco 18. feb. 95 Vodnik: g.Senica Jože 41-765 Po Šisemikovi poti iz Dravograda 25. feb. 95 Vodnik :g.SenicaJože 41-765 PD - Slov.Gradec Nočni pohod na Uršljo goro 04. feb. 95 % I 1 I 1 44-126 7. Matjažev pohod na Peco 18. feb. 95 Informacije:g.Hartman Ivan 43-332 Po Šisemikovi poti iz Dravograda 25. feb. 95 Informacije:g.Haitman Ivan 44-126 PD - Mislinja Gora Oljka Ni datuma Vodnik: g.Bricman Franc 42-752 7. Matjažev pohod na Peco 18. feb. 95 Vodnik: g.Kete Danilo 42-730 Po Šisemikovi poti iz Dravograda 25. feb. 95 Vodnik: g.Bricman Franc 42-752 PD - Vuzenica Košenjak Ni datuma Vodnik: g.Kaiser Ignac 61-600 7. Matjažev pohod na Peco 18. feb. 95 Vodnik: g.Bricman Branko 64-480 PD - Ribnica na Pohorju 7. Matjažev polttxl na Peco 18. feb. 95 Informacije: g.Kotnik Božo 68-194 66-450 Iz programov izletov posameznih PD zbral in uredil I. Ggale Planinski poadntv! VAL RADIA RADLJE Odpeli smo prodajalno 2 živili, TRGOVSKI CeAJTSR sredi Mežice. □ DOBRA ZALOŽENOST □ PESTRA PONUDBA □ MODERNA SAMOPOSTREŽBA VAB13SAJI! Gradimo in prodajamo prostore v poslovno športnem centru KOROTAN - PREVALJE splošna gradbena dela PŠC "Tribui ia Koiuran" bo zgrajen na lokaciji sedanje tribune ŠD Korotan na Prevaljah, v neposrednem središču Prevalj. Skupno 1837 m2 v treh etažah, primerni so za: turistično-gostinske, obrtno-storitvene (frizer, zlatar, urar) in trgovske lokale ter tudi pisarniške prostore (predstavništvo, zavarovalništvo...) Vse Informacije o možnosti nakupa so na tel ^t. 060231 862,33 111,21 866 SGD IvarfnikMatjaž Prevalje Glasirana črna kronika Postaja Zoo Narkomanijo je bržčas težko zatreti. Tudi policija je velikokrat nemočna in lahko v glavnem ta pojav le omejuje, dejansko pa bi ji na prste moral stopiti še kdo drug. V tej zvezi tudi Koroška ni otok in ni imuna pred njo. Kar dva dogodka iz minulega dvotedenskega obdoja opozarjata na razsežnosti te "bolezni", če lahko tako pogojno rečemo. Prvi primer se je (za zdaj) končal še kar srečno. V noči na 22.1. so namreč v slovenjgraško bolnišnico pripeljali nekega 18 lemika, ki naj bi bil pod vplivom mamila. Kriminalisti UNZ Slovenj Gradec so pri zbiranju obvestil ugotovili, da je bil osemnajstletnik prejšnjega dne v stanovanju M.P. iz Mežice v družbi petih prijateljev in da naj bil bil zaužil preveliko količino tedaj neznanega mamila. Pri M.P. in R.P. so zato opravili hišno preiskavo in zasegli pripomočke za uživanje mamil, nekaj gramov indijske konoplje, gram hašiša ter - začuda - stiskalnici za izdelavo šibernih nabojev, malokalibrsko puško in pripadajoče strelivo. Drugi ulov podobne sorte je koroškim policistom uspel 15. 1., ko je policijska patrulja PP Radlje v osebnem avtomobilu, ki ga je vozila D.R. iz Dravograda, v vozilu pa so bili še J.Z. iz Dravograda ter H.H. iz istega mesta in D.Š. iz Ljutomera, odkrila 299,26 g indijske konoplje, D.Š. pa je kar sam izročil še 26,9 g konoplje. Pri zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da je bila vsa indijska konoplja last prav D.Š. In še to... Železarna ali fabrika, kot so ji ljubkovalno pravili Korošci, sicer ni počila po šivih - to se je zgodili že davno tega, tokrat je eksplozija nastala v 10 tonski elektroobločni peči. Sumijo,da je do eksplozije prišlo, ker je v peči prišlo do stika med vročo talino in snegom. Dunajski rastlinjak Vedrejši del črne kronike naj tokrat pričnem s tičkom posebne vrste. Slišali smo že in morda je tudi nekoliko bolj običajno, da nekdo sredi noči iznenada začuti tako hudo žejo, da si mora pijačo priskrbeti na vsak način - tudi s kaznivim dejanjem, vlomom ali čim podobnim. NN, o katerem govori tale resnična zgodba, pa je moral sredi noči doživeti strašaaski napad lakote. V noči od 10. na 11.1. je namreč skozi okno vstopil v rastlinjak gospe REINKARNI- RANI POLICAJ Žal moram tokrat tole svojo rubriko pričeti z dogodkom, ki jih na sreco (vsaj uradno zabeleženih) na Koroškem ni veliko. Gre za posilstvo. Tako bi za minulo obdobje pac ne mogli reči, da je bilo običajno. Dasiravno je bilo spet največ tistega drobnega kriminala - od manjših vlomov in tatvin do običajnih nasilij v družinah, ki jih najpogostoje povzroči alkohol. Posilstvo se je primerilo 13.1., med 21.50 in 22.20 na Prevaljah. Opravljeno je bilo na zelo grob način, saj je storilec - dejanja je utemeljno osumljen notorični povratnik J.P. - svojo žrtev zvlekel v park, jo nasilno slekel in jo med aktom ■ ker je kričala ■ tudi davil ter lažje telesno poškodoval. Poleg tega, da je posilstvo dejanje, ki lahko žrtvi zapusti zares dolgotrajne posledice -predvsem psihološke narave - je pri prevaljskem dogodku najhuje to, da gre za "specialnega povratnika kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost" - kot piše v policijskem zapisniku. Storilca so sicer že naslednjega dne prijeli in pripeljali pred preiskovalnega sodnika. Vendar... prej ko prej se bo ponovno znašel na cesti in... znamo najti konca! A.N. iz Slovenj Gradca, našel ključ priročne kuhinje, vstopil vanjo in pojedel pripravljeni dunajski zrezek. Kuhinjo je za seboj spet zaklenil in ključ pustil na mestu, kjer ga je našel. Šlo je torej za zelo vljudnega in prijaznega gosta," bi komentiral moj prijatelj "bifedžija" Miran. "Zanimalo pa bi me, če je v rastlinjaku pojedel tudi kaj solate, kakšno vrtnico ali kaj drugega. Policijo pa bi moralo - po mojem -zdaj najbolj zanimati, odkod nočnemu ptičku tako dobre informacije o pripravljenem dunajskem zrezku. Ali pa so morda zdaj že tudi rastlinjaki pričeli delati konkurenco mojemu Reneju, ki življensko rad je dunajske zrezke. S pomfrijem in solato seveda!" Torba je fuč Pričujoči dogodek za enega izmed udeležencev sicer ni smešen, je pa vendarle že prav smešno, kako naivno znajo nekateri nasedati -recimo temu - sladkim besedam goljufov. Takšnemu je v roke padel tudi J.G. iz Karlovca. Dne 15.1. je namreč na mejnem prehodu Holmec prašil neznanca -pobaral ni niti za njegovo ime, zapomnil pa si tudi ni registrske Začarani krog, ki mu žal ne tablice na vozilu - naj ga zapelje do Maribora. Zmenila sta se : za plačilo 150 mark, ki jih je J.G. takoj plačal. In krenila sta! Vendar le do prve gostilne na Prevaljah, kjer sta odšla na pijačo, Neznanec je - kako stara "finta" -nenadoma moral na stranišče in... najbriLpadel v straniščno školjko, saj ga nazaj ni bilo več. Z njim je seveda odšla tudi vsa prtljaga J.G., vredna okoli 25,000 SIT. Ubogi in nasamarjeni J.G. je tako ostal brez 150 mark, prtljage in prevoza - in še zapitek je moral plačati. Prihodnjič bo najbrž bolje, če vzame kar taksi ali pa kakšno drugo prevozno sredstvo, ki se ne ustavi pri sleherni gostilni! Izkoristil gužvo Zgodnje jutro je bilo precej neuspešno za A.K. z Raven. Tedaj je namreč želel pokazati svojo moč in hkrati biti na toplem. Uspelo mu ni ne eno ne drugo. Pred diskoteko v Dobji vasi je namreč nameraval fizično obračunati z neznancem, s katerim se je pred tem sprl v diskoteki. Ker je želel biti "svobodnejši”, je slekel obe jakni, ki ju je imel oblečeni, da bi mu bilo toplo. Ko je neznanec videl njegove "mišice", jo je ročno ucvrl, A.K. pa seveda za njim. No, zdaj konec zgodbe verjetno že lahko slutite: seveda, A.K. svojega rivala ni dohitel, sta pa zato '"hitre noge" dobili obe jakni. Nočno "onegavljanje" je A.K. veljalo tako okoli 15,000 SIT. Avto-cesta Hudo "dezorientiran" je moral biti NN, ki je 23.1. na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom v Mežici naredil pravo avto-cesto. Povsem je namreč zgrešil pot in hodil po strehi enega izmed parkiranih avtomobilov. Ko je svojo zmoto opazil, je iz jeze še prebodel gumo na avtomobilu. Lastnica 13.D. je bila tako oškodovana za dobrih 25,000 SIT. Lahko pa, da je NN tudi kakšen (ne)uslišan Romeo, ki je svoji "Juliji" želel brenkati na uho čim bliže in ni našel primernejšega mesta kot prav streho avtomobila. Vendar je to le teoretiziranje, saj je stvar lahko tudi povsem banalna in gre zgolj za spor med sosedi! Policist bi bil So nekateri, ki močno verjamejo v reinkarnacijo. Tako si najbrž tudi D.V. iz Slovenj Gradca domišlja, da je v svojem prejšnjem življenju bil policist. In to ga od časa do časa preganja še zdaj. Utemeljeno je namreč osumljen kaznivega dejanja lažnega izdajanja za uradno ali vojaško osebo. Dne 22.1. zjutraj se je v Slovenj Gradcu izdajal za policista. Pristopil je k avtomobilu I.K, zahteval dokumente od njega z obrazložitvijo, da je vozil z dolgimi lučmi in prehitro, I.K, seveda na to ni pristal, D,V. pa je odšel do bližjega avtomobila in pripeljal prijatelja, ki naj bi bil po njegovih trditvah (reinkarniran - op. pisca) komandir policijske postaje. I.K. je od njiju zahteval dokumente, ki jih seveda nista imela in je zato poskušal odpeljati. D.V. se je obesil na avtomobil, vendar je I.K. le odpeljal in dogodek prijavil na (pravi, ne reinkarnirani - op. pisca) policijski postaji. Upajmo, da D.V. v prejšnjem življenju ni bil dvojna osebnost in da se ne bo zdaj reinkarniral še v kakšnega oficirja TO ter v napad popeljal kakšne enoto naključno izbranih in mimoidočih vojaških obveznikov. □ Tl Razgledi Stari grehi, novi grehi % % % Z upanjem smo Mučani, ki smo povsem navadni ljudje naše toliko opevane Slovenije, sprejeli odločitev za manjše in zato tudi učinkovite občine. Tako smo na Koroškem dobili kar lepo število novih občin in norih županov, ki se jih naša preproščina še ni uspela navaditi... V svoji naivnosti in v svoji preproščini vendarle potihoma upamo, da bodo ti ljudje, ki jih poznamo, ki za spremembo še žive med nami in so celo naši sosedje, za moj, tvoj, naš kraj naredili kaj dobrega, kaj svetlega... Žal se, kaj vem čemu, morda zaradi naše prislovične nevoščljivosti, vedno znova porajajo ljudje, ki gledajo pod prste tem, ki še z delom niso pričeli in jim prtijo grehe, ki so jih nekoč davno naredili, pa zbirke, ki do sodnih epilogov to naj tudi ostanejo... Časmo mesto med župani in med občinami ima prav gotovo Muta, ki ima, še preden je njen župan sploh postal župan, pri nekaterih novinarjih zagotovljeno mesto za takoimenovani rumeni tisk. Kaj bi lagali, Draušbaher je imel in ima orožje! To smo dolgo vedeli mnogi, pa vse do volitvenih zbrk nikogar ni bolelo kdovekako javno znano dejstvo... Kokošinek je v svoji šoli kot ravnatelj resda(?) imel mrtve duše, ki so ga spremljale skozi leta njegovega političnega delovanja in jih novinarji še danes lepijo na njegova pleča... A to orožje in te mrtve duše so le slepilo za vse, da bi ne videli vseh tistih zares velikih in naglavnih grehov, ki se delajo v naših podjetjih, pa v prejšnjih občinah in na mnogih še zdajšnjih položajih večnih politikov. Zbirke so to, zbirke nesrečnih duš, ki so jih z odvzemom dela in pravice do spodobnega življenja ustvarili direktorji koroških podjetij, ki nekaznovano in srečno žive na veliko boljših položajih kot doslej. Ljudje pa, ki so danes na uradih za delo ali v agoniji podjetij v biti ali ne biti, so zares mrtve duše. Mrtve v prenesenem pomenu besede... Kajti životarjenje brez ciljev in brez slehernega sončnega žarka lahko razume samo tisti, ki životari... Z novim županom gospodom Draušbaherjem se meni kot tudi mnogim, ki so danes na Muti brez ciljev, rojeva upanje: - da bo gospa, ki desetletja in desetletja živi brez vode in elektrike, dobila na stare dni razkošje - da bo Tonček sredi Perniških hribov skupaj z brati, mamo in očetom vedel, da bo vsak mesec prišel denar, s katerim mu bo mama lahko kupila knjige za v šolo, plačala toplo malico... - da bo Elica verjela, da bo ostala v vrtcu in da je ne bo izpodrinil nekdo z boljšimi in vplivnejšimi zvezami - da bo ekološka osveščenost, ki jo KORAJŽNO in TRMASTO pelje gospa Marija, odslej tudi na vseh sejah svetnikov - da bo Muta, kot že enkrat nekoč, polna tujih ljudi, denarja in zadovoljnih domačinov. Zatorej ob upanju sklep: Naj ima zbirko orožja ( haha, jaz imam zbirčico slik), dokler sodna eblast ne sklene drugače in naj ima MOŽNOST nekaj narediti za Muto. V tem vmesnem času, do naslednjega polaganja obračunov ne samo mojega župana, pa poglejmo bilance kje drugje.... Zelo boleče so, s posamezniki, ki trpe do .... mrtve duše. □ Tanfla Repnik-Vrbnjak Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije Ljubljana, 27 .januarja 1995 Na podlagi novega statuta, sprejetega na 2. kongresu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, se je na prvi konstitutivni seji sestal Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in po sprejetih delovnih področij izvolil naslednje člane predsedstva ZSSS: Kristino Antolič, Franca Klepeja, Gregorja Mikliča, Braneta Mišiča, Alojza Omejca, Milana Utrošo in Alberta Vodovnika. Predsedstvo S ZSSS, katerega člana sta po položaju tudi predsednik ZSSS mag. Dušan Semolčič in sekretar ZSSS Rajko Lesjak, bo pripravljalo in izvajalo odločitve sveta in opravljalo druge naloge, skladne z usmeritvami sveta in programskimi kongresnimi dokumenti. Člani Sveta ZSSS so se med drugim seznanili tudi z informacijo o pripravah predloga zakona o kolektivnih pogodbah in o pogajanjih o predlogu socialnega sporazuma ter o predlogu dogovora o politiki plač in o pogajanjih o tarifni prilogi k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1995. Sklenili so, da v prehodnem obdobju, dokler se ne sprejme in uveljavi nov Zakon o minimalni plači,, v letu 1995 ne sme biti nobena dejanska plača za poln delovni čas, brez upoštevanja nadur, pod 45 ooo SIT na mesec. Ob razpravi o socialnem sporazumu pa so menili, da je treba vanj vgraditi večja zagotovila za izplačilo najnižjih plač in nadaljevati z aktivnostmi za znižanje dohodnine do zajamčene plače. Svet ZSSS je sprejel tudi zahtevo, da je treba takoj povišati nadomestila za brezposelne za čas brezposelnosti v enakem odstotku (4,6%), kot se je povečal znesek zajamčene plače in sicer za čas od 1. januarja 1995 naprej. Služba za informiranje S ZSSS Vodja: Pavle vrbovec Vaš Prepih BO SLOVENIJA RES KDAJ LEPA IN ČISTA? Še ne dolgo sem po TV spremljal oddajo s Ptuja: "Slovenija lepa in čista", za kar so bile nekatere ustanove in posamezniki tudi nagrajeni z priznanji in pohvalami. Do tod vse lepo in prav in zelo prav bi tudi bilo, da bi bila naša dežela zares lepa in čista. Pa žal ni tako. Zares ne vem, ali je res tako kot se ocenjuje, ali pa smo v nekaterih krajih precej zaostali za kulturo čistega okolja. Še vedno mečemo vsevpek, kar nam je v napoto ali, kot so včasih rekli, 'Vse pusti kot svinja drek." Morda bo kdo rekel, da pretiravam, in tistim, ki se vozijo v avtomobilih, marsikaj uide očem pa tudi rokam. Da, rokam, če hočete prav razumeti. Sredi decembra, ko še ni bilo snega, sem od Dravograda po magistralni cesti, ki vodi proti Avstriji, pešačil dober kilometer. In imel sem kaj videti: na vsak tekoči meter ali dva ob strani eeste odvržena škatla cigaretov, embalaža jogurtov in drugih sladkarij, tu in tam kos pločevinaste embalaže, od konzerv ali pijač. Vse to je bilo videti tako na levi kot na desni strani ceste. Hvala Bogu, za nekaj časa je vse to prekril sneg, spomladi pa bodo pridni ljudje vso to kramo pograbili in počistili ter jo dali tja, kamor spada (ali pa tudi ne), kar bo ostalo, pa bo tako prerasla trava. Ob vsem tem sem se zamislil, kako kulturen narod smo, pose-bej ge tisti, ki se vozijo v avtomobilih in skozi okna mečejo vse, kar jim je v napoto. Kot da je eesta smetišče! Če se ti ljudje enako obnašajo še na oni strani meje, imamo dokaj klavrno spričevalo o naši kulturi. Da ne omenjam, kakšno svinjarijo je pri nas še marsikje opaziti v gozdovih, ob potokih in še marsikje, videti je vso mogočo navlako, ki kazi ugled deželi in škoduje okolju. Sprašujem se le, kdaj se bomo Slovenci ovedli svojega nesramnega odnosa do narave in okolja ter živih bitij, ki so s človekom povezana. Tisti, ki smo deležni čakanja na avtobusnih postajališčih, imamo priložnost marsikaj videti, če že Smo v pluralistični demokratični državi, kjer lahko do onemoglosti kritiziraš vse od predsednika države navzdol in od moža navzgor, pa je povsod enak uspeh. V vseh časopisih ali drugih medijih se pojavljajo pisma bralcev in drugačne pripombe, ki švrkajo počez in podolgem čez krive in nedolžne. Menda nedolžnega ni nikjer, kar še ni zgrešil, pa še bo, ko bo ugotovil, česa ga dolžijo in bo v obrambo povedal kaj spotakljivega. Naj ima raja veselje, si mislijo državni poslanci in se obmetavajo z besedami, ker jim varnostniki ne pustijo s seboj prinesti jajc in tort, ki bi gledalcem vzbujale smeh. Za besede pa ni cenzure. Škoda! Poslanci bi ostali volilcem v lepšem spominu, če bi iznašli tak cenzurni stroj, ki bi njihove nespametne besede sproti prevajal v preproste, vsem razumljive besede in stavke. Koroška, ki je z vstopom Avstrije v Evropsko unijo neposredna soseda Evrope, ima poseben postopek cenzure. ne slišati. Po nekaterih postajališčih leti kar več kot polovica odpadkov in čikov mimo nameščenih posod za smeti, kot da jih ni. Kar precej nas na odnos do opisanega opozarjata radio in TV ter drugi mediji, a mislim, da še mnogo premalo. Res škoda, da se sami ne znamo ali nočemo Glavni in odgovorni urednik Prepiha strogo pregleda vse članke in ostale prispevke, pred-no jih da na svetlo. Če je katera misel v prid politiku iz njemu nesimpatične stranke, to enostavno izpusti. Ko ga prosiš za popravek, se izgovarja na škrata v tiskarni , ki je v nespečni noči pomešal, kar je tiskar prej pravilno postavil. Nestrankarski in nevtralni urednik je s tem krit. Pisec besed, ki jih je cenzor (beri tiskarski škrat) izpustil in s tem spremenil osnovni smisel sestavka, pa se doma reži ob misli, motivirati za lepši izgled naše dežele, kar so drugod dosegli dosti časa pred nami. Posnemajmo jih! Le samodiscipline in zavesti nam manjka. Ko sem bil pred dvema meseca v majhnem hribovskem zaselku v Avstriji, sem izvedel, da že dvajset let organizirano občasno odvažajo sortirane smeti in odpadke tja, kamor sodijo. Močno se čudim, da smo pri nas v tem smislu med zelo zaostalimi državami. In taki bi radi v Evropo. Še je čas, da se potrudimo, da bo naše okolje lepše, čistejše in prijaznejše. □ Ludvik Mori kaj si bralci pod spremenjenim besedilom predstavljajo. Saj je vseeno, si misli, če poveš ali ne poveš pravilno, saj vsak razume le tisto, kar hoče razumeti. Cenzure torej sploh ni treba, saj je vsak bralec sam svoj cenzor po lastni presoji. Bravo, najvišja stopnja demokracije je tu! Morda bi kak zadrti konzervativec dejal, da je to anarhija, vendar mu ne verjemite. Časi reda in natančnosti so že zdavnaj mimo, to ni več moderno. □ TIK JOŽE-SILVA KREUH ČDLVAjS BREG 1 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694 CENZURA, DA SE NASMEJEŠ ! Razvedrilo KDOR PRESOJA, OCENJUJE SAMEGA SEBE SETEV, SEJANJE MESTO V AM. DRŽAVI OHIO KRATICA ZA MONSIGNORE 0’NEILL EUGENE AVTOMOBIL OZNAKA KRŠKEGA REKA. KATERO JE PREČKAL CEZAR NEKD. PREBIVALEC APENIN. POLOTOKA ons««: IME SUKARKE KOBILCE MERSKA ENOTA ZA ZLATO IZVRŠNA PRAVICA. IZVRŠNA OBLAST VEČJE NASELIL VRSTA METLE SKRAJŠAN NAZIV ZA PREBIVALCA NAJVEČJEGA PREKMURSKEGA MESTA PREVOZNIK NEVESTINE OPRAVE AVTOR KRIŽANKE: F. NOVAK LEVI PRITOK VISLE NA POLJSKEM IME SLOVENSKE IGRALKE RINE KRAJ BtIZU TRŽIČA MADŽAR. Ž. IME VRSTA OGLJIKOVODIKA ^OR^E BOUgrhfcKO GRŠKA ČRKA SEKANJE ZAKLJUČEK SAR IGRE VRSTA POKRIVALA SKUPINA HRlNKVMi! INS'1-RUMF.N- TOV NAOČNIKI TOVORNJAK PREKUCNIK KOPNO SREDI MORJA ETNIČNA SKUPNOST. NACIJA Mil LOVEC NA RAKE VELIK SPOMENIK V OBLIKI LOKA PRIDELOVALEC ALI PRODAJALEC BANAN IVAN IVAČČ W1NNETOU- JEVA SESTRA OHISNICA 1 1 1 1 1 OSEBNI ZAIMEK GRŠKA BOGINJA NESREČE REKA NA ŠTAJERSKEM NAJSLABŠ OCENA A ŠOLSKA ENKA PRIP. SEVERNO- AMER. PLEMENA KAROLY ACS STAREJŠI RADIJSKI ŠPORTNI REPORTER IME NEKDANJEGA NORVEŠKEGA SMUČARJA SKAJEMA REKLANJNI USIÌC STARA DOLŽINSKA MERSKA ENOTA PREPIH KRATICA VELIKE MARIBORSKE TOVARNE AVTOMOBILOV ZNAMENITOST PULJA SESTI MESEC JUDOVSKE- GA | KOLEDARJA - X IZPOSOJENA KARIKATURA Ne skrbi Vojko! Vse, kar bo posebnega v teh dvajsetih letih, bom posnela na videokasete! KSlR iJlUtK®« m ma® Vse slovenske policijske postaje so že dobile nove avtomobile, le ravenski policisti so se še vozili s starimi kripami. Komandir si domisli in pokliče dva policista ter jima razloži plan: “Peljita ta avto na sejem in ga prodajta, potem pa bomo dali še nekaj malega zraven in kupili nov avto...” Cel dan se policaja trudita, a nihče noče kupiti avtomobila s toliko prevoženimi kilometri. To potožita komandirju, ki se spomni, da prizna nekoga, ki zbija števce... “ Peljita ga tja ina zbijta malo kilometrov!” Mehanik sprašuje? “Ali je 300.000 dovolj?” “Ne še ga daj...” “200.000??" “Daj, daj, samo delaj...” “50.000???” “Samo delaj, a sem kaj rekel??!” “20.000???!!” “Prosim?!” “10.000?!!!” “Ali, če ima pa ta avto samo toliko prevoženih kilometrov, ga bom pa kar jaz kupil!.... v PREPIH Za vas SKUPINE JEDI PODRAVSKI VINORODNI RAJON POSAVSKI RAJON PRIMORSKI VINORODNI RAJON SLADICE - načelo: polsuha peneča vina, sladka bela vina ali sladka likerna vina polsuha peneča vina, sladka bela vina ali sladka likerna vina polsuha peneča vina, sladka bela vina ali sladka likerna vina iz hajanega testa, potice, šarklji, krofi, savaren, specialni kruh! s sadjem peneča penina, traminec, pozne trgatve, izbori jagodni izbor, kolednik in pozne trgatve peneči pinot iz listnaterga testa, zavitki, kremne rezine renski rizling, izbor, traminec jagodni izbor, peneča vina - polsi. laški rizling, jagodni izbor kolednik peneči pinot, peneča rebula iz kuhanega testa: princes krofi, eklerji, nadevani profiteroli renski rizling, izbor, traminec jagodni izbor, peneča vina polsi. laški rizling, jagodni izbor kolednik peneči pinot, peneča rebula čokoladne in saldice z limono pol suha peneča vi ne pol suha peneča vina pol suha peneča vina težki biskviti s kostanji jagodni izbori in ranine kolednik, sauvignon izbor pinot, chardonnay narastki: rižev, zdrobov s prelivi prelivi so sladki prelivi so sladki prelivi so sladki praženec, palačinke, rezanci z orehi ali makom renski rizling, izboti, traminec, polsladka vina sauvignon, jagodni izbor chardonnay, sauvignon omlete z beljaki, sadnje in sladoledi solnograški žličniki, omlete z biskviti in s sadjem, kreme, šarlote, čajno pecivo peneča penina, jagodni izbori kolednik, sauvignon peneča vina sladoledi, parfaiti, kasate, sadne kupe, bombe flambirane sladice naravna in likerska sladka vina naravna in likerska sladka vina naravna in likerska sladka vina v_________________________________________________________________________________ f ' > ^IpcDzzmaiwaiJ ducd LkCDDPCDS(S3mCD Dragi bralci, zdaj, ko ste se za rubriko že lepo ogreli po vsej Koroški, predlagamo, da tudi sami pošljete nekaj narečnih besed za uganko iz svojega okolja. Mladina mnogo teh besed ne pozna več in sploh Korošci radi pozabijo na svojo govorico, brž ko zapustijo Hudo Luknjo. Ne sramujmo se svoje lepe govorice. To je, kakor da bi zatajili lastno mater. Tokrat prejme nagrado: Stanislav Pajtler Javornik 53, Ravne na Koroškem Zdaj pa k novim besedam: a/cafuta........................ b/frgift....................... c/nabosana....................... d/ogouten......................... e/zaki.......................... v—_____________________ ^ - Očka, mama - pravkar sva se poročila! BIO IZOLACIJSKI MATERIALI IZ PROGRAMA BIOTOP DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v' tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. ^ Stori trg b.š. Tel.: 0602 42 659 Fox: 0602 43 795 Telex: 33 450 . KOSI 4.0.0. r^Biek lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE (Sd lek d.d. Ojplbfam tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE frslC eŠ( — ) območna enota ravne na koroškem PREMP ZA PROSTOVOIJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVAfflE V OBDOBJU 01.01.1995 - 31.03.1995 ZAVAROVANJE LETNA MESEČNI MESEČNI OBROK MESEČNI OBROK PREMIJA OBROK POPUST 31% POPUST 33% SIT SIT SIT SIT POPOLNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE (PZZ) 17.280 1.440 994 965 CENIK ZA NEKATERA DODATNA ZAVAROVANJA ZAVAROVANJE LETNA MESEČNA LETNA ZAVAROVALNA PREMIJA PREMIJA VSOTA NADSTANDARD A 17.400 1.450 60.000 70.000 NADSTANDARD B 13.080 1.090 45.000 DNEVNA ODŠKODNINA DNEVNA ODŠKODNINA 7.920 660 800/DAN DNEVNA ODŠKODNINA 9.720 810 1.000/DAN DNEVNA ODŠKODNINA 11.880 990 1.200/DAN DNEVNA ODŠKODNINA 16.320 1.360 1.500/DAN DNEVNA ODŠKODNINA 24.480 2.040 2.000/DAN OPOMBA: Cenik za DNEVNO ODŠKODNINO velja za variante, kjer je KARENČNA DOBA 0 dni, zavarovalni primer nastopi z dnem, ko nastopi pravica do prejemanja nadomestila po pravilih iz OBVEZNEGA ZDR. ZAVAROVANJA in po ostalih določbah POSEBNIH POGOJEV ZA DNEVNO ODŠKODNINO. Pri variantah, kjer je karenČha doba 3 ali 7 dni, je premija le Nl^JA. ZA VAS SMO PRIPRAVILI TUDI VEČ VRST ZDRAVILIŠKIH ZAVAROVANJ IN ZAVAROVANJE ZA ZOBNO PROTETIKO. eR'/VDIS GRADBENIŠTVO d.o.o. Ravne na Koroškem Dobja vas 125, Tel.: 0602 23 531, fax: 22 670 Most na avtocesti Hoče - Arja vas Izvajalec: GRADIS Ravne Po konkurenčnih cenah izvajamo visoke, nizke gradnje, mostove, vršimo projektiranje, gradbeni inženiring, prodajamo vse vrste betonskih mešanic in vršimoo razne mizarske usjuge. SE PRIPOROČAMO ! KOROŠKI 97,2 FM Ril SLOVENJ GRADEC Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41-245, 41-818 / fax: (0602) 42-600 PO NflJNOVEJŠI TEHNOLOGIJI PROIZVAJAMO O BATERIJE BREZ VZDRŽEVANJA ZA ZAGON AVTOMOBILOV O BATERIJE SEKUNDARNEGA TIPA ZA HOBI PROGRAM O TRAKCUSKE BATERIJE Pg, NAMENJENE KOT VIR ENERGIJE ZA POGON VILIČARJEV IN DRUGIH DELOVNIH STROJEV O STACIONARNE BATERIJE - STABILNE IN PRENOSNE KOT REZERVNI VIR NAPAJANJA PRAVKAR VODIMO AKTIVNOSTI ZA PRIDOBITEV ISO STANDARDA 9001. NAŠE GESLO JE ‘‘VGRADI IN POZABI” 'lovoma ^Akumulatorskih poteri) M E 2 I C A CAS JE ZA VALENTINOVO Čas JE ZA P emono obalo koper V brezcarinskih prodajalnah na mejnih prehodih VIČ, RADELJ in LIBELIČE Vam emona obala koper nudi pestro izbiro daril za Vaše najdražje. Z občutkom za lepoto in nežnost so jih naši strokovnjaki izbrali za Vas, za to posebno priložnost. Pomlad trka na vrata, I emona obala naša vrata so Vam odprta! koper d d- ^rSiTS*. ® MEDNARODNO PODJETJE GiitS ® C_ ZLATARNA CELJE galerijski nakit ^ tZŽZ, /prizm». ametniska dela GALERIJA unikatni nakit Glavni trg 29, Slovenj Gradec PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE Sa3^-aL/2Bi'<[Kll E032KB* DEN MILNE ACOSCGCFS® MMWMWi IHUjIlUKI MWWtli Tel.: 42 - 861, 45 - 276 MENJALNICA / NAKIT / KRISTAL / OGLEDALA / DARILA m ZLATO, SREBRO, MENJALNICA ZA DENTISTE BREZ PROMETNEGA DAVKA. GALERIJSKA DEJAVNOST Prodajna razstava preko 30-tih umetniških del avtorjev: -AKVARELI; Žerko Stane -OLJA; Nikolov Petrov -NAIVA; Rupčič Danijel Ugodne cene, gotovinski popust in obročna plačila! VELIKA PONUDBA unikatnega in ostalega nakita ZLATARNE CELJE -ZAMENJAVA STAREGA ZLATA ZA IZBRANI NOVI NAKIT -KRISTALNI IN OSTALI IZDELKI IZ STEKLA IN KERAMIKE -STENSKE IN ROČNE URE "LORENZ* PO VAŠI ŽELJI PRIPRAVLJAMO DARILNE ARANŽMANE, PRIMERNE ZA VSAKO PRILOŽNOST. Ugodne cene, gotovinski popust In obročna plačila! rZritiZMKv 1 UJIQUE VliTRlNSK’A WiTtij PnrrTiTtj K2SEKD «®®a» caaHias éies&ai? e®®esj rarefai S®Ì®3B @®®eop ttuaseitac ms&m GOTOVINSKI POPUSTI IN OBROČNA PLAČILA!