Dopisi. Iz Ljutoniera. (N e in š k i j e z i k v 1 j u dski aoli.s Zaaaa reaolacija štajerskega deželaega zbora, kjer so ae zoper njo borili naši aarodirjaki, zabteva, da bi ae podak v aemškem jeziku na slovenskib ljudskih šolah še bolj razširil ter je povzročila. da je via. c. kr. dež. šolski avet to vprašanje šeenkrat vaem šolakim oblastim na alovenskem Štajerskem predložil za koačao rešenje, torej aam Slovencem ; kajti uaši sosedje Nemci imajo že itak v tem oziru svojo ,,extrawurst". Radovedni amo, kaj bo via. c. kr. šolsk. avet v tej zadevi koačao akreail; taiati je poatavil vaem sloveaakim aolak. oblaatim vprašaaje, a kateriai šolak. letom naj bi se začel poduk v aemškem jezika, iu koliko ar na tedea aaj se temu predmetu odloci. To vprašaaje pretresujejo zdaj naši krajai ia okrajai šolski svet, ker gre njim po poatavi pravica v prvi vrsti se izreči. Naš ljatomerski kr. šolak. svet je skleail. ,,da naj se zahie poduk v drugem deželnem, t. j. nemskem, jeziku na nasi Štirirazredni soli s tretjim šolskim letom, ako to dotični starŠi za svoje otroke zahtnvajo ; vendar pa mora ta predmet imctl svoje posebne uro, in ne sme se s tem podukom krajsati po postavi doloSeno Število ur za slovenski jezilc." — To je jaaea odgovor na prizadevaaje dež. poslaBca za aaš trg, g. dr. Auasererja. ki ae je toliko v graškem dež. zboru trudil, rešiti Nemiijo, barem aa jažaem Štajerskem. !8e bolj zaaiinivo pa za tega gospoda bode, ako izve, da so se za ta predlog v aašem kraj. šolek. svetu. poteguili celo aaši naspiotaiki, njegovi volilci iz Ljutomera; celo taisti so apoznali, da ae a podukom aemškega jezika brezaspešao, aa škodo drugim aolak. predraetom aa sloveaakih ljadskih šolah čas prikrajšaje. Tako toraj sodijo po svoji hladni pameti celo aaši Nemei. To ae jim ua čast mora tukaj pripoznati. — Kolikor je meai znano, izrekli ao se dragi kraj. žolak. sveti našega okraja : Sv. Križ, Veržej, CezaBJevci, itd., nda naj se poduk nemškega jezika kot predmeta na zvunajnih Solah popolnoma opusti, ker je to brezuspesno in ker se s tem le Sas drugim predmetom krajsa " — To naj bi ai vzeli kr. šol. aveti na alov. Stajerakem kot vodilo pri tem važnem vprašanja. K temu si doizvolim ae dostaviti, da ao vsi ti poakusi z aemškim jezikom aa aaaih aloveBskih ljadskib šolab, aoaebao na kmetih, popolaoma aepostavni, kajti naši acni načrti aikjer ne govore niti ne določajejo are za poduk v dragem deželaem jezika, sicer bi to aaše zgoiaje Štajerce liudo zadelo, če bi bili prisiljeni vpeljati sloveaščiao kot predmet aa svojih šolab; ampak iz taiatih je razvidno ledoločno število ur za u č n i j e z i k. Ta paje vendar pri nas le slovenski. To pa bi moralinaši alov. poalanci vzeti enkrat na rešeto ter drugim goapodom pokazati, kako zoperpoatavno in zoperpedagogično so pri uas Slovencib a šolo eksperimentira. Od sv. Ane v Slov. goricnh. (P o a n em a n j a vvedno.) Visoki c. kr. dež šolski avct želi poduk v drugem deželnem jeziku t. j. nemščini pri naa vrediti iu je radi tega poslal naredbo na dotične krajne šolske svete, naj ti svoja mnenja o tem javijo. Krajni solski svet pri sv. Ani je radi tega dne 18. aprila aklenil, da se ima drugi deželni jezik, tedaj oziroma nemščina na tukajšnji šoli še le v za^etku 4. šolsk. leta poučevati začeti, iu sicer samo jedno uro na teden, obsega pa predmet: čitanje in pisanje v nemščini. Opozarjam toraj vse šolake može, da, ako uže drugače ni, vsaj gledajo na to, da se jim olehkoti pretežavno breme. Naj se za to dotičnib sej krajnega šolakega sveta gotovo udeležijo. Po avojem preprieanju, kakor tudi uže velikokrat, bodo tndi tu krenili, kar hasni našemu ljudatvu, ne pa kar le nemškntariji slnži. Kakor je uže delj časa zuano, ima se mnogospoštovani in velecenjeni gospod c. kr. okr. glavar dr. Netolička iz Radgone v istem dostojanstvn v Celje premestiti. S srca mu želimo to povišanje v službi, ker se je tukaj vsem strankam vea čaa avojega poslovauja kazal kot nepristranskega in značajaega nradnika. čestitaino! Krajnemu šolskemu svetu av. Anovakemu pa kličemo alava! in priporooimo ga drugim v posnemo. A. V—j. Iz Sitarovec pri 3Ial. nedelji. (Maraikaj.) Letos ima bela ženica v našej iari, kakor tudi v okraju, obilno posla, ne mine skoraj dan, da ne bi imeli mrliča, včasih celo več. Ljndje urairajo večjidel po kratki bolezni, nekateri nagloma; gosto poje zvon mrtvaško pesem, da ne pomnijo še starejši ljudje kaj euakega. Pomenljivo je to, da je več letos rojenih dvojčkov (že pet), nekaj kar se je druga leta le redko pripetilo. Vreme imamo jako slabo, zrairaj bolj hladno, zadnje dneve deži tako, da je Ščevniška dolina podobna reki; vendar je jračelo nekaj dni sem vae veaelo rasti. Letina še zna biti dobra, če pozneje ne pridejo nad naa posebne elementarne nesreče, vendar letos tukaj sv. Jurij ni prinesel klasa, kakor druga leta. — Ljudcm za živino krme pomanjkuje in ae tudi tcžko dobi za drag denar. Vsled tega je živiua bolehava in alaba in nima nič cene. Po vinu so čedalje bolj povpraanje, in tudi ae za pivcejšnjo ceno prodaje, izlaati iz boljših leg. — V na.šej okolici so se ljudje čvrsto poprijeli ene sorto trsa, izabelke. Kjer je le količkaj gričav avet in ni za drngo rabo spoaobeu, tam jo zaaadijo, kajti čvrsto raste tudi v revni zemlji, goji se v rajdah, je za raraz malo občutljiva, prinaša pa stuterni aad. Ni boljše pijače v vročem poletnem času pri težkem delu. kakor je tako vino, in se tudi proda celo lahko. Hvale vredno je to, da so se ljudje poprijeli te sorte; prišla je pred malimi leti še le v naš kraj. Sadite torej, posestniki, to aorto povsod, kjer imate tak proator in kjer vara raste le kako grmovje in trnje, — videli bote kmalu uapeh. Lep izgled nam daje v tem občina Radislavska, v njej se te pijače pridela na leto čez 100 polovnjakov iu kjer je bila ae pred leti šuma in robidje skoraj brez vaakega dobodka, imajo zdaj lep dobiček. Vendar vsled tega ne smemo opnščati eajenja sadnega drevja, kjer je le ugoden kraj za tisto. Naše prihodnje leposlovno bralno društvo pri Malinedelji vendar s časom atopi v javno delovanje, — začetek je vsak težek. Za nekatere nasprotnike ae bouio pa presneto malo brigali. Narodnost, katero je že pred več kakor 40 leti ukrepil nam nepozabljivi gosp, Krempelj. ne sme v nas birati, temveč mora čvrate kali poganjati in gotovi smo si, da je naaa bodočnost. — Kdor ni z nami, on je proti nam.