Glasilo Socialistične /veze delotnega Ijotetva za Podravje
•Tednik« izhaja pod tem skrajSa-
iHm imenom od nov iy«l da-
Tip na predlog Ob^inslc^h odborov
■ZDL Piui in Ormo? - Izdaja
avod »Tednik« Ptuj - Odgovor-
ni urednik: Anton Bauman
Uredništvo tn uprava Ptuj. Lac-
^-ova 8 - Tel liSfi - St tek ra-
njna NB Ptul 604-18-603-72 -
Tiska fasoplsno pndjetle »Marl-
horskl tisk« — Rokop sov ne vra-
čamo — Celoletna naro^lna ta
'nzemstvo 1250 za Inozemstvo
2500 din
št. 17
PTUJ. 30. aprila 1965
Din 25
Letnik XVIII.
Prvi mai-naš praznik dela
Sproščenih src že dvajsetič
delovno ljudstvo .luROslavije
proslavlja v svobodni domovini
svoj praznik dela 1. maj.
Za nami sta dve desetletji, ki
pomenita v življenju naroda
kratko obdobje, a zadosti, da
vtisneta v njegovo zgodovino
neizbrisen pečat, ki pomeni dra-
goceno zgodovinsko vrednost
trajnega pomena.
Preteklo je dvajset let od ta-
krat, ko je bil izgnan zadnji
okupatorski vojak iz naše do-
movine. Za njim je ostalo raz-
dejanje. Oropali so nam pri-
rodna bogastva, opustošene so
bile vasi in razdejana mesta.
Tisto malo industrije, kar je je
imela predaprilska .Tugoslavija,
je v večini bilo onesposobljeno
za proizvodnjo. Samo skrajni
napori vseh naših delovnih lju-
di so omogočili, da je v dveh
letih bilo možno privesti domo-
vino v takšno stanje, da je bila
pripravljena za ekonomski in
družbeni razvoj. Razvojna pot
ni bila lahka. Večkrat ni bilo
mogoče ob pravem trenutku
najti najboljše rešitve. Z iska-
njem raznih oblik je naš de-
lavski razred dosegel ogromne
uspehe v materialnem pogledu,
v porastu proizvodnje in proiz-
vodnosti.
Delavsko in družbeno samo-
upravljanje je vneslo v naš
razvoj globoke in vsestranske
družbene spremembe ter mu
omogočilo solidne osnove. De-
lavcu-proizvajalcu in uprav-
ljavcu je prineslo neposredno
odločanje v gospodarjenju z
družbenimi sredstvi in pri ure-
janju njegovega življenjskega
standarda.
Borba za nacionalno neodvis-
/»ost in samostojni razvoj je še
bolj povezala !n poglobila brat-
stvo in enotnost narodov .fugo-
slavije. Enotna podpora delov-
nih ljudi partiji in njeni na-
predni politični praksi v iz-
gradnji socializma je omogočila,
da je postala naša dežela viden
aktivni faktor v mednarodnih
odnosih. Neštetokrat so bili na-
ši napori podvrženi raznim pre-
izkušnjam, zato so doseženi re-
zu't5»ti »oliko večji in dragoce-
nejši. Vse to pa je vzrok, da
našo državo spoštujejo tudi ti-
sti, ki so imeli oroHsodke o na-
šem družbenem razvoju. Jugo-
slavija ima danes urejene od-
nose z vsemi deželami, ne glede
na njihovo notran.io ureditev,
ki so voljne enakopravno in v
medsebojnem spoštovanju sode-
lovati z nami. Ni potrebno po-
sebej poudarjati, da je naša
socialistična praksa in dosled-
nost pri izvajanju načel miro-
ljubne aktivne koeksistence v
svetn pripomogla, da predstav-
ila naša država važen faktor pri
ohranitvi miru in vlaga velike
napore, da se za vedno naredi
konec kolonializmu in izkori-
ščanjem narodov.
V takem vzdušju ponovno
slavi delavski razred sveta, po-
nekod sproščeno-svobodno, dru-
god pa pod težkimi pogoji soli-
darno svoj 1. maj, zavedajoč se.
da stojijo pred njim še težke
naloge, polne raznih nepri.Jetno-
sti in težkoč.
Na prehojeno pot socialistične
Jugoslavije smo ponosni. Dose-
ženi rezultati razvoja, materi-
alne osnove, standard naših de-
lovnih ljudi dokazujejo, da je
edina pot pot nadaljevanja na-
šega dela, ki nas opominja, da
se še z večjo odgovornostjo spo-
primemo z novimi nalogami, ki
jih postavljata pred nas družba
in naš delovni človek.
Z novo ustavo, ki nam jamči
nadaljnjo krepitev socialistične
evolucije na načelih samo-
upravljanja, z razvito materi-
alno bazo, ki izhaja iz porasta
proizvajalnih sil, proizvodnje in
proizvodnosti, ter bogato ustvar-
jalno močjo našega delovnega
človeka smelo stopamo naprej
z željo, da bi vsi narodi sveta
čimprej stopili na svojo svobod-
no pot in z enako sproščenostjo
ter zadovoljstvom kot mi sla-
vili praznik dela — 1. maj.
SIMON PESEC
predsednik obč. sind. sveta
Ptuj
Dobrodošli v Ptuju
že od 23. 4. 1965 so v Ptuju
in v ptujski občini prireditve
za letošnji 4. teden bratstva in
prijateljstva, 4. teden medob-
činskega sodelovanja med go-
spodarskimi in političnimi or-
ganizacijami in kulturnopro-
svetnimi ter ostalimi društvi iz
občin čakovec, Ormož, Varaž-
din in Ptuj. Pokrovitelj letoš-
njih prireditev je Občinska
skupščina Ptuj, športnih sre-
čanj pa razne gospodarske or-
ganizacije.
le prva srečanja 23. in 24.
aprila t. L, t. j. ob otvoritvi raz-
stave dokumentarnih fotografij
in raznih listin ter tiska o prejš-
njem sodelovanju in srečanjih,
o delu in uspehih sodelovanja,
ob medobčinski konferenci, ki
se je je udeležilo nad 80 pred-
stavnikov občinskih skupščin,
množičnih organizacij in dru-
štev iz vseh teh občini, pa tudi
ob otvoritvi razstave likovnih
umetnikov ter risb dijakov in
učencev iz vseh štirih občin so
pokazala, da je prešlo sodelova-
nje iz okvira vsakoletnega ted-
na srečanj in sodelovanja in da
nastaja potreba po stalnem so-
delovanju na vseh področjih.
Nastala je tudi potreba, da bo-
do obdržala ta srečanja pred-
vsem deloven in obenem mani-
festativen pomen. Kdorkoli iz-
reče svojo besedo v zvezi s ta-
kim sodelovanjem ob raznih
srečanjih, ali predstavnik ob-
činske skupščine, množičnih or-
ganizacij, kolektiva podjetja
ali šole, delavec ali umetnik,
ne more mimo svojih globokih
čustev, da niso ta srečanja sa-
mo zaradi dela temveč so tudi
srčno doživetje, ki se ga vsakdo
rad spominja in si ga ponovno
želi. Zato tudi ni čudno, da je
prišlo na medobčinski konferen-
ci do razprave o formiranju
medobčinskega sklada, ki bi
zagotovil bodoča srečanja in
sodelovanje na vseh možnih
področjih brez posebne obre-
menitve samo za eno občino,
temveč za skupno finansiranje
tistih srečanj in sodelovanj, ki
bodo zagotovila vsem doseda
njim štirim in tudi vsem mo-
rebitnim novim občinskim
skupnostim, da se bodo lahko
pridružile temu načinu sodelo-
vanja.
Na letošnji medobčinski kon-
ferenci 23. IV smo slišali od
predstavnikov občinskih sindi-
kalnih svetov Murska Sobota
in Lendava, da se bodo tudi oni
pridružili praksi občin Cakovec,
Ormož, Varaždin in Ptuj in da
bodo celo navezali enake stike
s sosednimi občinami na mad-
žarski strani, tako da bi se utr-
jevalo medsebojno povezovanje
med občinami v notranjosti na-
še zemlje pa tudi med občina-
mi čez našo mejo ob medseboj-
nih stikih in srečanjih.
Poleg prav prisrčnih besed
predsednice občinske skupščine
Ptuj Lojzke Stropnikove kot
predstavnice pokrovitelja letoš-
njih prireditev, predsednika
občinske skupščine Čakovec Jo-
sipa šlibaria, predsednika ob-
činske skupščine Ormož Franca
Novaka in zvezne poslanke iz
občine Varaždin Slavice Dabič,
pa tudi umetnikov iz Varaždina
Gašparja Bolkoviča, iz Ptuja
Albina Lugariča in drugih so
lahko razumeli vsi navzoči tudi
njihova priznanja, da je med
sosedi z vseh področij dejavno-
sti mnogo skupnega, delovnega
in srečnega, in da je prav, da je
najden za vse to tudi skupen
jezik, da se spoznavamo, poraz-
govorimo, da pokažemo javno-
sti vse naše ustvaritve ter se
pomenimo o težavah. Pri vsem
tem skupnem delu ne slišimo
samo o naših skupnih material-
nih potrebah, temveč o prisrč-
nih čustvih, ki naj jih vzbuja
vse naše delo. Ob njih bomo
vedno našli opravičilo za to,
kar smo začeli in kar nadalju
lemo in ti nas ne bodo nikdar
zapustili, ne ob uspehih in ne
ob težavah.
Pregled vsega, kar nam bo
prinesel celoten program letoš-
njega tedna, bo najboljša izpod-
buda za priprave na prihodnji
V. teden. Mimo lahko zaupamo
v to, da bo vsak dosedanji ude-
leženec na vseh srečanjih prejš-
njih in sedanjega tedna in tudi
ob drugačnih prilikah storil
vsaj nekaj koristnega za bodo-
če uspehe sodelovanja in tako
se bo število sodelujočih iz leta
v leto večalo v nepregledno šte- i
vilo ljudstva v tem predelu na-
še domovine in tudi čez mejo,
ki jim taka oblika sodelovanja
ugaja in so za nio tudi priprav
Ijeni storiti vse, kar je v njihovi
moči.	VJ.
Po medobčinski konferenci pred grajskimi vrati
S včerajšnje seje
občinske skupščine Ptuj
Včeraj, 29. aprila t. 1.. je bila v
dvorani občinske skupščine Ptuj.
v Miklošičevi ulici 14, z začet-
kom ob 8. uri najprej skupna se-
ja obeh zborov skupščine, poz-
neje pa seja občinskega zbora.
Za skupno sejo je bilo priprav-
ljeno obravnavanie in sklepa-
nje o naslednjih zadevah; raz-
prava o poročilu o gibanju go-
spodarstva in proračunski po-
trošnji v prvem čer.rtletiu t 1.
ter o izvajanju ukrepov ZIS za
oblikovanje ravni cen določe-
fnh proizvodov in storitev; od-
lok o upravnih taksah, odlok o
J-odnih taksah: ndloi< o spr^
fnembi tarife občinskega pro-
metnega davka; odlok o višini
akontacije prispevkov in davkov
za drugo trimesečje 1965; skle-
panje o prenosu posebne prora-
čunske rezerve iz leta 1964 v ce-
stno komunalni sklad za odpra-
vo posledic poplav; odlok o
ustanovitvi uradnega glasila ob-
čin Ptu) in Ormož: odlok o usta
u>\;it.vi iib^- komisiip zb 'ispo-
tavljanje pokojninske dobe;
sklepanje o dovolitvi razširitve
poslovanja zavoda '.a kom. dej.
Ptuj; imenovanje predsednika
in člana ter njunih namestnikov
v komisijo za ugotavljanje pok
dobe; razrešitev nekaterih čla-
ujv in imenovanje novih v sve-
fp obč. skup.ščine; imenovanje
'■Isnov v upravni odbor cestno-
kom. sklada in kmetijskega
(Nadaljevanje na 2. strani)
PREDSEDNIK TITO V ZAR
Srečanje prijateljev
Po uspelem obisku v Alžiriji
je predsednik Tito s spremstvom
prispel v ponedeljek ob petih
popoldne v Kairo, kjer so mu
priredili svečan sprejem. Kair-
ski tisk je posebno opozoril na
tesno sodelovanje jugoslovan-
skega in egiptovskega predsed-
nika pri utiranju poti nevezani
politiki po vsem svetu in sode-
lovanju z vsemi, ki ga žele na
podlagi resnične enakosti.
Resnica je, da pomeni vsako
srečanje obeh državnih glavar-
jev poseben dogodek. To velja
še posebno danes, ko se je v
svetu nabralo dovolj perečih
vprašanj, ki tvorijo s starimi,,
tj. povojnimi, zaokroženo celoto.
Izmenjava mednarodnih dogod-
kov in po njej ustrezne pobude
ali predlogi pomenijo, kot kaže
praksa, pomembno napotilo pri
izvajanju politike nevezanosti v
svetu. Poizkusi neokolonialistič-
nih vdorov v tej ali oni obliki
nudijo dovolj gradiva za medna-
rodne pobude, ki naj to odpra-
vijo. Prav tako pomembne so
razprave in sklepi v zvezi z
vprašanji, ki jih neprestano po-
rajajo velike razlike med razvi-
timi in nerazvitimi deželami.
Ni dvoma, da bosta oba pred-
sednika na uradnih razgovorih
obravnavala tudi dvostransko
sodelovanje. Tu naj predvsem
omenimo zelo bogato sodelova-
nje med družbeno-političnimi
organizacijami, posebno med So-
cialistično zvezo delovnega ljud-
stva in arabsko socialistično uni-
jo. Uspešno je tudi gospodarsko
sodelovanje. Medtem ko je leta
1965 znašal obseg blagovne iz-
menjave v obeh smereh 45 mili-
jonov dolarjev, bo leta 1970 zna-
šal 80 milijonov. Poglavitna na-
loga obeh dežel pa je, da razši-
rita dosedanje blagovne liste z
novimi izdelki. ZAR naj bi po-
leg »tradicionalnega« artikla,
bombaža, izvažala več tekstila,
fosfatov in nafte, Jugoslavija pa
poleg »tradicionalnega« lesa, les-
nih izdelkov še prehrambne
predmete in stroje, transportna
sredstva in naprave, reproduk-
cijski material, električne in ke-
mične izdelke.
Omenimo naj še, da je SFRJ
dala ZAR še dva kredita po 20
in 35 milijonov dolarjev za "voz
jugoslovanskih traktorjev in
strojev, pozneje pa še posojilo
17,5 milijona dolarjev za nama-
kanje spodnjega dela delte Nila.
Ostali dogodki
Pretekli teden je poskrbel za
krvavi spopad na indijsko paki-
stanski meji na območju pušča-
ve Kač, v Dominikanski repub-
liki pa je skušala posebna sku-
pina strmoglaviti režim predsed-
nika Boscha. Seveda se krvava
vojna v Vietnamu nadaljuje z
nezmanjšano silovitostjo, četudi
pričakujejo, da bo deževna do-
ba čez nekaj tednov zaustavila
vse operacije zaradi neprehodnih
poti in močvirnatega terena.
SPOPAD NA OBMOČJU KAC
Med Indijo in Pakistanom tli
pravzaprav tiha vojna vse od
dne, ko sta dobili obe deželi ne-
odvisnost. Svoj višek pa so tre-
nja dosegla v krizi okrog Kaš-
mirja, za katerega se potegujeta
obe deželi. Vmes pa je zgodo-
vina zabeležila tudi krvave ne-
rede med muslimani in bramanci,
ki so se včasih sprelevili v pravi
pokol.
Na območju Kača so napadli
Pakistanci, da bi zavrnili »indij-
skega napadalca«. Ce bi šlo le za
krajeven spopad, bi se temu
nihče ne čudil. Toda tu so so-
delovali tudi tanki in topništvo,
na obeh straneh pa govore o
številnih sovražnikovih izgubah.
Nekateri opazovalci menijo, da
je Pakistan hot«! s tem spet po-
tisniti kašmirski problem iz slepe
ulice in vzbuditi zanimanje sve-
tovne javnosti za »neurejene«
odnose z Indijo. To naj bi bila
»družinska plat« medalje. Na
drugi strani utegne biti manever
Pakistana, ki dobiva vse večjo
veljavo pri Kitajcih in Indone-
zijcih kot člen »novih sil« zoper
Indijo, ki so jo v Ppkingu po-
tisnili med »stare sile«, to je ti-
ste, ki so povezane z imperia-
lizmom in kolonlalizmom. Kitaj-
ci seveda ne morejo preboleti
indijske odločnosti v času, ko so
kitaiske čete skušale po svoje
urediti indijsko-kitajsko mejo in
so pri tem naletele na indijski
oboroženi odpor. Trenja med
obema državama sedaj izkorišča-
jo za podporo Pakistanu in jo
bodo verjetno pokazali tudi na
predvideni azijsko-afriški kon-
ferenci v Alžiru. Prav lahko se
zgodi, da bodo pakistanski dele-
aati napadli indijske in jim oči-
tali »napadalnost« i'n kdo ve še
kaj.
Na srečo se je spopad končal,
vendar sporazuma uradne nara-
ve med obema vladama še ni.
11
NOVI NAPADI PEKINGA
Medtem ko so v Pekingu pre^
nehali z očitki Sovjetski zvezi,
češ da v vietnamskem vprašanju
ni podprla napadene dežele r
duhu internacionalizma in brat-
ske solidarnosti med socialistič-
nimi deželami v trenutku, ko so
v Moskvi jasno opozorili Wa-i
shington, da so poleg pomoči
Severnemu Vietnamu v orožju in
materialu pripravljeni tudi po-
slati prostovoljce, so prav v časn
dvajsetletnice osvoboditve od
nacizma znova pričeli napadati
sklepe 20 kongresa, to je desta-
linizacijo.
V Sovjetski zvezi skušajo se-
daj zgodovinarji in vojskovodje
pravilno oceniti Stalinovo podo-
bo. Tako se je znova pojavila
tudi beseda tovariš ob Stalino-
vem imenu. Nekateri iščejo poleg
negativnih lastnosti tudi dolo-
čene zasluge, pri čemer seveda
napak ne pozabljajo. To naj bi
bil, kot menijo nekateri, rahel
korak proti Pekingu.
Vendar so v Pekingu zadevo
razumeli po svoje. Poveličujejo
Stalina kot velikega marksista-
leninista in obsojajo vse tiste, ki
so ga razkrinkali na omenjenem
kongresu. Razen tega so spet
pričeli Izkoriščati vietnamsko
krizo v svoje zahrbtne in nena-
čelne namene.
PRIPRAVE NA PROSLAVE 1. MAJA
Prebivalci občine Ormož se
temeljito pripravljajo na praz-
novanje 1. maja in 20. obletnice
osvoboditve. Delovne organiza-
cije bodo okrasile zunanjost po-
slovnih prostorov, razobesili bo-
do zastave in postavili slavolo-
ke. Samoupravni organi bodo v
počastitev mednarodnega praz-
nikn imeli slavnostne seje, ne-
kateri kolektivi pa bodo v dneh
prvomajskih praznikov odšli na
skupen izlet.
Na predvečer prvega maja
lx>do zaeroreli kresovi na vseh
krajevnih centrih na območju
občine. Ob njih se bo slišala
lepa slovenska pesem, nastopili
bodo recitatorji, harmonikarji
in drugi.
Ob pričetkn slavnosti pri kre-
sovih bodo predstavniki KO
SZDI jrovorili o pomenu in važ-
nosti pra/nika dela. Po slavno-
sti se bo pričelo splošno ljud-
sko rajanje s plesom.
Tovarna glinice in aluminija
„Boris Kidrič"
Kidričevo
Proizvajamo:
aluminij, glinlco
liatran,
fenol, vanadijevo
sol
žlindro in drugo
PRIPOROČAMO SE VSEM NAŠIM DOBAVITELJEM
IN ODJEMALCEM
S včerajšnje seje občinske
skupščine Ptuj
(Nadaljevanje s 1. strani)
sklada, imenovanje treh članov
v svet zavoda za stanov, go-
spodarstvo Ptuj; imenovanje
vodje službe pravne pomoči pri
obč. skupščini ter predlogi in
vprašanja odbornikov.
Za ločeno sejo občinskega
zbora je bil pripravljen nasled-
nji predlog dnevnega reda:
imenovanje članov v mandat-
no imunitetno komisijo zbora;
sklepanje o prenehanju manda-
ta odborniku Slavku Furmanu
zaradi odpovedi '"n odlok o raz-
pisu nadomestnih volitev v vo-
lilni enoti 9 — Cirkulane II.
KAJ JE ODVEČ?
V PTUJU
Cestno-prometni znaki
Lepši in novejši je znak, tem
prej bo dobil »otekline«, ker jih
nekateri »dobri strelci« kamenja-
jo iz proste roke ali pa s fračo.
Če je tako celo ob cestah, kjer
vsakdo vidi, kako je potem šele
doma pri teh strelcih, če porabijo
vsako lepo stvar za svojo tarčo.
Razni kriteriji za uživanje mesa
Včasih so se ljudje ozirali na
to, kdaj je dovoljeno in kdaj je
prepovedano uživati meso, zdaj
pa se bolj ozirajo na to, kdaj
imajo zanj denar. Dobro, da ni
bilo nikdar določeno, kdaj ie do-
voljeno piti vino m kdaj ne. ker
tudi ta kriterij ve bi več držal.
Splošna vabila na razne prire-
ditve in predavanja
hlajboljše je poslati osebna va-
bila, ker se čuti z njimi vsakdo
osebno počaščen, sicer pa misli,
da velja to za njegove prijatelje
in znance. Ni čudno, če so po
splošnih vabilih v raznih dvoranah
zbrani le čakajoči stoli.
Spravljanje zimskih rekvizitov
Nedavni sneg nas je resno opo-
zoril, da zmore tudi v tem času
sneg več beline kot najlepše cve-
toče Češnje, slive in cvetice po
vrtovih in na oknih.
Misel na graditev kulturnega
doma na prostoru med Trste-
njakovo in Miklošičevo ulico
Ta pro.stor bi bil najprimernejši
za parkiranje avtomobilov, ki že
pridno polnijo po Ptuju vse trge.
Teh stari Ptujčani niso gradili za
hleve kovinastih konjev.
V poročilu o gibanju gospo-
darstva, ki je bilo poslano od-
bornikom skupščine vnaprej
je o rezultatih gospodarjenja
na občinskem območju p>o po-
sameznih panogah rečeno na-
slednje:
Gibanfe gospodarstva v
I. četrtletju 1965
Gibanju gospodarstva v letoš-
njem letu daje odločno obeležje
splošna gospodarska politika, ki je
usmerjena k intenzivni izpopolnit-
vi gospodarskega sistema in sta-
bilizaciji gospodarstva. V ta na-
men so bili že sprejeti določeni
ukrepi, ki korenito spreminjajo
pogoje, ki so doslej že dopuščali
ekstenzivno gospodarjenje, m na-
rekujejo gospodarskim organiza-
cijam dvig produktivnosti, mobi-
lizacijo vseh notranjih rezerv,
ekonomitno in solidno poslovanje.
Cilj ukrepov na kreditno-mo-
netarnem področju, novega deviz-
nega režima, »zamrznjenih« cen
in ukrepov, ki bodo še tem sledili,
je odstranitev disproporcev med
blagovnimi fondi in vsemi oblika-
mi potrošnje ter uravnovešenje
plačilne bilance. Uresničitev tega
je dolgotrajen proces, ki ga bo po-
spešilo dosledno izvajanje ukre-
pov. Ti so prehodnega enačaja
in čeprav bodo močno prizadeli
vrsto gospodarskih organizacij,
bodo pozitivno vplivali na racio-
nalizacijo proizvodnje m poslova-
nja sploh Na tej osnovi bo mogo-
če nadalje razvijati splošno druž-
beno produktivnost, ki edina more
zagotoviti blaginjo v naši družbi.
Industrija
Obseg industrijske proizvodnje
v letošnjih prvih treh mesecih
presega v povprečju za 16,8 od-
stotka rezultate lanskoletnega
enakega obdobja, medtem ko so
predvidevanja plana 1965 realizi-
rana z 20,9 odstotka.
Nove zmogljivosti in opravlje-
ne rekonstrukcije so sicer ugod-
no vplivale na proizvodnjo v
PETOVIJI. TAP-u in PERUTNI-
NI, ki znatno presegajo lanskolet-
ne rezultate. Občutna redukcija
električne energije v januarju m
februarju pa se močno odraža na
proizvedenih količinah glinice in
aluminija, ki so znatno nižje od
predvidenih.
Večina podjetij že čuti pomanj-
kanje reprodukcijskega materiala.
Razmeroma visoke zaloge ob kon-
cu preteklega leta so se zaradi
slabše pre.skibe v letošnjem letu
občutno zmanjšale in ogrožajo iz-
polnitev planskih obvez. Zlasti je
kritično stanje v kovinski in tek-
stilni industriji. Slednja se v ve-
liki meri oskrbuje z uvoženim re-
produkcijskim materialom in mo-
ra znaten del svojih potreb kriti
z lastnim izvozom. Nerazčiščena
situacija glede dodeljevanja de-
viz in stimuliranja izvoza vnaša
med proizvajalce negotovost in za-
skrbljenost.
Zaradi pomanjkanja deviz je
MLPIKARNA povsem ustavila
proizvodnjo jugolita potem, ko so
ji že februarja pošle zaloge uvo-
ženih surovin. Proizvodnja strojil
izpolnjuje planske obveznosti, ki
so letos za polovico nižje kot lani.
Zaradi rentabilnosti poslovanja
bo opustila nabavo taninskegs le-
sa iz oddaljenih področij in bo ob-
seg proizvodnje prilagodila razpo-
ložljivim surovinam bližnje oko-
lice (kostanj, skorja), istočasno pa
bo razvijala proizvodnjo za.ščitne |
konfekcije iz usnja in drugih
primernih materialov. Nova de-
javnost, ki je stekla v začetku te-
ga meseca, bo omilila problem za-
poslovanja ženske delovne sile
tega področja in absorbirala od-
večno delovno silo starega obrata.
OPEKARNA je lanskoletne do-
sežke pomembno presegla, nizek
odstotek realizacije plana pa je
posledica sezonskega značaja pro-
izvodnje in je ugodnejši od lan-
skoletnega, ker je že v mesecu
marcu začela s surovo proizvod-
njo. V tiskarni se odvija proizvod-
nja na lanskoletni ravni. Zaradi
pomanjkanja bele lepenke nekoli-
ko zaostaja proizvodnja kartonsž-
mh izdelkov, v knjigotisku pa
je četrtletni plan presežen.
Industrijska podjetja v prvem
tromesečju niso dosegla lansko-
letne realizacije. Četrtletno dina-
miko je presegla le Opekarna
(32,2 %), približala pa so se ji
podjetja Petovia, tiskarna in
TVl iVIaj&perk. Izredno slabo re-
alizacijo izkazuje TAP (14,3 %), le
malo boljšo pa TGA, Delta in Pe-
rutnina. Nedvomno je močan raz-
log za tako sliko slaba finančna
situacija podjetij, ki so morala
odvesti zapadle obveznosti po
zaključnih računih, zaradi česar
jim je manjkalo denarja za pla-
čilo računov. To dokazujejo visoki
saldi upnikov in dolžnikov ter ko-
pičenje sodnih sklepov v banki.
Velik razkorak med porastom fi-
zičnega obsega in doseženo reali-
zacijo pa kaže na zastoj v prodaji.
Kmetljst/0 m gozdarstvo
Za uresničevanje predvidenega
13,7-odstotnega povečanja kmetij-
ske proizvodnje letos, v primerja-
vi z lanskim letom, je predvsem
važna izboljšava agrotennike.
Stremljenja gospodarjenja kme-
tijskih gospodarskih organizacij v
letošnjih prvih treh mesecih na-
kazujejo ugodna pričakovanja.
Poraba rudninskih gnojil se je po-
večala pri vseh kmetijskih za-
drugah. Tudi zamenjava semena
je uspešno potekala razen pri ko-
ruzi. Seme visokorodnih hibridnih
sort koruze se hitro izrojuje, zara-
di tega je potrebna češča zame-
njava semena. Na območju
Slovenskih goric kmetovalci vzga-
jajo še v veliki meri domače sor-
te koruze, za kar bi se morala
strokovna služba posebej zavzeti
in poskrbeti za zamenjavo s hi-
bridnimi sortami.
Sklepanje pogodb je šablonsko
brez upoštevanja različnih eko-
' loških pogojev, rodnosti sort in
plodnosti zemlje. V zimskem času
je bila pomanjkljiva priprava
strokovnih kadrov za kakovost
izvedbe akcijskega programa
Kmetijske zadruge tudi niso se-
znanile proizvajalcev s svojimi
načrti za pomladansko akcijo.
V	živinoreji se pojavlja problem
nabave reprodukcijskega materi-
ala. Večje količine pridelane krme
in stimulativnejše cene klavne
živine se odražajo pri usmerjanju
živinorejcev v pitanje. Stalež ži-
vali v organizirani vzreji v pri-
merjavi z lanskim mesecem mar-
cem je v znatnem porastu.
Podatki o odkupu živine v pr-
vem četrtletju pa kažejo, da je
proizvodnja v primerjavi z lan-
skimi tremi meseci pri prašičih
za 5,9%, prigovedu pa za 11,5 »/o
manjša.
Proizvajalci so se torej močno
usmerili na živinorejsko proizvod-
njo v sodelovanju s kmetijskimi
zadrugami.
Na tržišču s kmetijskimi pridel-
ki je značilen izredno hiter porast
I potreb po mleku in mlečnih iz-
delkih, nasproti temu razmero-
ma prepočasna rast mlečnosti
ze trg.
Kmetijske gospodarske organi-
zacije so v letošnjih treh mesecih
ustvarile za 10 % več plačane rea-
lizacije kot v enakem obdobju
lanskega leta in s tem dosegle
planska predvidevanja s 14,4 ^/o.
V	gozdarski proizvodnji se pro-
izvajalne organizacije priprav-
ljajo na obnavljanje.
V	prvem trimesečju letos so
pogozdili cca 5 ha gozd. površin
v Trnovski vasi, Vurberku. Bo-
rovcih, Gruškovju in v Zetalah.
Gradbeništvo
V	prvem tromesečju 1965 leta
je dosežena v gradbeništvu 47,4
procenta večja realizacija kot la-
ni. Ta porast je pripisati pred-
vsem Projektivnemu biroju,
kjer se je realizacija povečala kar
za 139,2 %. Vzrok za takšen po-
rast realizacije je predvsem v po-
večanem obsegu in povečanju cen
projektantskih storitev.
V	prvem tromesečju je bilo v
gradbeništvu opravljenih 102.965
efektivnih ur. Vrednost skupno
opravljenih gradbenih del je po-
rastla v primerjavi z lanskim le-
tom za 14.6 %, vrednost negospo-
darskih objektov pa izkazuje po-
rast za 39,3 "Al. Podjetja imajo
sklenjene pogodbe o delu za vse
leto.
Promet
AgrotraTisport je s strojno ze-
meljskimi deli že v polnem raz-
mahu. Sodeluje pri melioraciji
Pesniške doline in pri graditvi hi-
droelektrarne v Zlatoličju. Dela
so predvsem sezonskega značaja
in v veliki večini odvisna od vre-
menskih prilik Fogodoe so skle-
njene za vse leto. V tem trome-
sečju je bilo čutiti pomanjkanje
predvsem v prevoznem tovoru.
Občinska skupščina je v letu
1964 ustavila gradnjo poštnega po-
slopja, ker m bilo dovolj razpolož-
ljivih finančnih sredstev.
Trgovina
Trgovinske gospodarske organi-
zacije so v prvem četrtletju do-
segle za 36.4 'Vu večjo realizacijo
kot lani. Planska predvidevanja
so bila dosežena z 20,1%. Nekatera
proizvajalna podjetja imajo teža-
ve pri nabavi reprodukcijskega
blaga, zato tudi nočejo sklepati
pogodb o nabavi blaga s trgovski-
mi organizacijami Opaziti je tudi
vpliv zaostrenih pogojev pri na-
jemanju potro.šniških kreditov, ki
so se znižali v primerjavi z lan-
skim obdobjem za cca 100 milijo-
nov din. Trgovska podjetja je
precej prizadel ukrep o zamrznje-
nju cen, zaradi nevsklajenosti
prodajnih m proizvodnih cen ne-
katerih artiklov, ki so jih proizva-
jalci zvi.šali tik pred uveljavitvijo
odloka.
Gostinstvo
Dosežen promet v panogi gostin-
stva v tem tromesečju je večji,
kot lam v istem obdobju. Pove-
čal se je za 47,4 "/o, planska pred-
videvanja pa so bila dosežena z
21,7
Hotel je sklenil več pogodb s
tujimi turističnimi agencijami, za-
to letošnji promet hotela »Peto-1
vio«, ki je do sedaj bil nerentabi- j
len, predvidoma pričakuje pove-'
čanje za 60 do 70 %. Zunanji obra-
ti so rentabilni in ravno ti krijejo
večino izgube, ki jo ima hotel.
Dosežena realizacija pri »Leto-
višču Grad Bori« je nekoliko
nnanjša in znaša 18,1 % planskih
predvidevanj. To pa je razumlji-
vo, saj je obrat sezonskega zna-
čaja.
Obrt
Podjetja storitvene obrti so vsa
zelo blizu doseganja četrtletnega
plana, razen Čevljarske delavnice
Kidričevo s 14,9 % in pa Mestnega
kina, ki ga celo presega (28,6%).
Strojne delavnice so dosegle
nizke indekse zaradi zastoja pro-
izvodnje v obratu vzmetarni (za-
radi požara je bilo tri tedne po-
polnoma onemogočeno vsako obra-
tovanje) in pa zaradi pomanjka-
nja obratnih sredstev zaradi viso-
kega stanja dolžnikov.
Elektrokovinar ima zelo velike
težave pri nabavi reprodukcijske-
ga materiala Tudi obratnih sred-
stev mu primanjkuje.
»Pleskar« je v primerjavi s pla-
nom 1965 dosegel le 11,5!%. Zna-
no je, da je obdobje prvega tro-
mesečja v njegovi dejavnosti naj-
bolj neugodno, vendar tudi pri-
merjava z lanskoletnim istim ob-
dobjem prikazuje padec. Ker ne
sodeluje v izvozu, ne dobi deviz-
nih sredstev, brez ka-
terih si ne more nabaviti neob-
hodnega reprodukcijskega mate-
riala. Podjetje išče prek INGRE
v Zagrebu možnosti za sklepanje
pogodb za dela v Zap. Nemčiji, da
bi rešilo problem deviznih sred-
stev.
O ostali gospodarski problema-
tiki v letošnjem prvem trimeseč-
ju ter o poteku in sklepih
seje, bomo dalje poročali v pri-^
hodnji številki.
Danes je izšla 2. številka glasila medobčinskega sodelovanja
»Bratstvo in prijateljstvo« v 12.000 izvodih v slovenščini in
hrvaščini po 50 dinarjev izvod. Prejele ga bodo vse sindikalne
organizacije in društva, ki so ga naročile.
Vsem delovnim ljudem v naši do-
movini, zlasti v ptujski občini in
v našem podjetju, želimo prijetno
praznovanje mednarodnega
praznika dela 1. maja in 20-!et-
nice osvoboditve.
Tovarniški odbor sindikata TGA
»Boris Kidrič«, Kidričevo
Kolektiva
uredništva
in uprave
„Tednika^^ Pta
in Radia Ptuj
Za mednarodni praznik dela — 1. maj in za
20-letnico osvoboditve se pridružujemo čestit-
kam vseh kolektivov v ptujski občini in že-
limo vsem delovnim ljudem v domovini v
prizadevanju za napredek mnogo uspehov, o
katerih bomo vedno radi obveščali skupnost
naših bralcev in poslušalcev
Opštinsko sindikalno vjece
Varaždin
Radnim ljudima iz susjedne komune Ptuj šaljemo za praznik rada 1. maj i za
20 godišnjicu oslobodjenja iskrene čestitke i najbolje želje te uspehe u daljno j
medjuopštinskoj saradnji komuna Ptuj, Ormož, Cakovec i Varaždin
Opštinsko sindikalno vječe Varaždin
Opštinsko sindikalno vjcče
Cakovec
Za medjunarodni praznik — 1. maj, za 20 godišnjicu oslobodjenja .šaljemo rad-
nim ljudima iz opštine Ptuj srdačne čestitke i iskrene želje, da bi bila surad-
nja izmedju susjednih opština Ptuj, Ormož, Varaždin i Cakovec i dalje uspešna
Opštinsko sindikalno vječe Cakovec
g^rnn -5	»TEDNIK«- P^^tek, "?0. npnln	•^trnn 1
KIDRIČEVO
Rešeni problemi
invalidov
Problem zaposlitve delavcev z
zmanjšano delovno sposobnostjo
je nedvomno eden »zmed tistih,
Ijj v marsikaterem podjetju po-
vzroča preceišnje skrbi. Tudi v
TGA je o tem bilo že več raz-
prav, vendar tega m moč rešiti
jcar čez noč Pred kratkim pa Je
delavski svet podjetja zadolžil
UO, da pripravi predlog za reši-
tev vprašanja zaposlovanja de-
lavcev z zmanjšano delovno spo-
sobnostjo. Teh primerov je v DE
alumin.ja 12, v DE glinice 11, ne-
kaj primerov pa je tudi v DE
strojne energetike m drugje Ta
problem je obdelala tudi kadrov-
sko-socialna služba in predlagala,
da ie treba takoj premestiti iz
obratov na lažja delovna mesta
vse tiste delavce, ki b; po zdrav-
stvenih izvidih morali dobiti dru-
go delovno mesto Ustanovili bi
naj tudi poseben sklad, z kate-
rega bi naj taki preme.ščeni de-
lavci dobili osebne dohodke v ti-
sti višini, kot so jih na prejšnjem
delovnem mestu To pa bi bila
začasna rešitev, med tem časom
pa bi pripravili trajno rešitev. V
kolikor problema invalidov ne bi
mogli rešiti mterno, bi nai bila
TGA pobudnik, da se ta problem
reši v občinskem merilu, prav pa
bi bilo tudi ustanoviti v okviru
podjetja obrat, v katerem bi in-
validi našli zaposlitev.
Spodbuden začetek
Nekateri sindikalni pododbori
in podružnice v TGA so že imeli
seje. da b: razpravljali o bodo-
čem delu. Predvsem bo treba pri-
dobiti nazaj izgubljeno zaupanje
članstva, ki je z volitvami doka-
zalo, da hoče v vodstvih take
družbeno-polit;čne delavce, od ka-
terih lahko nekaj pričakuje Na
drugi seji SP glinice so sklenili,
da bodo pododbori te podružni-
ce imeli po potrebi proizvodne
sestanke, vsekakor pa vsake tri
mesece, ko bi naj temeljito obde-
lali proizvodne probleme, med-
tem ko bo SP skl cevala množi-
čne proizvodne sestanke za ob-
Območje delovne enote Mnogo
časa so posvetih zborom delovnih
ljudi oziroma izbiri kandidatov
za volitve v organe upravljanja.
Poleg tega so obravnavah še pr-
prave za praznovnje 1 maja in
na proslavo v okviru 20-letnice
osvoboditve ter o drugih vpraša-
njih,
Pravočasno je treba
ukrepati
o težavah In izpadu v proiz- |
/odnji v mesecih januarju n fe-
bruarju smo že ooročali, o tem pa
ie nedavno razpravljal tudi de-
lavski svet Po temeljiti razpravi
ie zadolžil direktorja podjetja,
la naroči glede na padec proiz-
radnje v prvih dveh mesecih
i^odjem delovnih enot, da mora-
10	te dosledno izvajati ukrepe,
11	jih naroča razvojna skupina,
ii vsakodnevno spremlja potek
proizvodnje Le tako bo nam-!
reč mogoče hitro ukrepati v
Drimeru zmanjšanja proizvodnje.
V marcu :ti posebno v aprilu je
že prišlo do občutnega izboljša-
nja predvsem prt glinicl, medtem
ko se v obratu aluminija še bo-
rijo z mnogimi težavami.
Še sredstva za dotacije
Organi upravljanja v TGA so
pred kratkim med drugim raz-
pravljali tudi o raznih vzdrževal-
nih delih na objektih družbene-
ga standarda, o še preostalih
prošnjah za dotacije razn m dru-
štvom in organizacijam itd Skle-
nili so, odobriti sredstva za vzdr-
ževalna dela na objektih družbe-
nega standarda, in sicer za kino-
dvorano ;n prizidek 2,141 600 din,
za ureditev samskega bloka
1.692.400 din in za objekt na
športnem igri.5ču 2,143 420 dinar-
ev. Izvedba navedenih vzdrže-
valnih del bremeni sklad skupne
porabe Sočasno so še razprav-
ljali m odobrili Osnovn. organi-
zaciji RK Kidričevo 295.000 din.
Krajevnemu odboru SZDL Lo-
vrenc na Dr polju 100 000, Ob-
činski zvezi tabornikov v Ptuju
100 000 d n S tem so bile odobre-
ne vse dotacije iz plana dotacij
in so bile celo presežene za 55.000
dinarjev Člani delavskega sveta
so poslušali poročilo o raziska-
vah boksitov v Sloveniji ter odo-
brili iz amortizacijskih sredstev
podjetja 77,012.000 dinarjev Geo-
lo.^kemu zavodu SRS v Ljubljani
za potrebe pri raziskavah boksi-
tov v Sloveniji, za kar je TGA v
Kidričevem zelo zainteresirana.
Nabava knjig
TG.A ima patronat nad tremi
šolam; v občini, nad šolo v Ki-
dričevem, v Leskovcu in v Zeta-
lah. katerim posveča vso skrb, |
ter jim pomaga v okviru svojih
materialnih možnosti. V tem smi-
slu je delavski svet odobril na-
bavo knjig za vse šole, nad ka-
terimi ima patronat Za vsako
šolo bi naj nabavil knjig v vred-
nosti 50.000 din. Sredstva v ta
namen bi izločili iz določenega
plana, po katerem je predvideno
za šole 2 milijona dinarjev. Po-
leg tega bi naj dodelili šoli Ki-
dričevo 950000 din. šoli Zetale
450.000 in prav toliko šoli Lesko-
vec DS misli, da bi bilo korist-
no, če bi si člani kolektiva ogle-
dali, kako ta sredstva po raznih
šolah uporabljajo. Se nekaj knjig
bi naj kupili za nagrade članom
Zveze borcev iz TGA, ki bi jih
naj razdelili ob proslavi 20-letnl-
ce osvoboditve
Odkup osnovnih
sredstev
Svet proizvajalcev delovne
enote glinice je nedavno raz-
pravljal tudi o tem, kako bi na
raznih delovnih mestih olajšali
in razbremenili delovno silo, ki
opravlja razna fizična dela. To je
toliko bolj potrebno, ker se bliža
sezona dopustov in bi bilo po-
trebno v nadomestilo več delovne
sile. Svet proizvajalcev DE gli-
nice je odobril nakup dveh čistil-
nih strojev za čiščenje plošč iz-
menjevalcev toplote, kar so
opravljali doslej ročno, 12 pultov
za razvodne prostore avtomatiza-
cije in komandne prostore v gh-
nici v vrednosti 1,280.000 dinar-
jev, dveh prenosnih trakov v
vrednosti 2,200 000 din, 2 prenos-
nih trakov v vrednosti 2,800 000
dinarjev ter enega motornega
nakladalca za nakladanje mate-
riala, katerega vrednost pa še ni
znana. Ta stroj bo razbremenil
precej delovne sile.
Za pravilne odnose
Pred nedavnim je UO počitni-
škega doma TGA v Crikvenici
obravnaval rezultate ankete o
počutju delavcev kolektiva, ki so
letovali v Crikvenici v minuli se-
zoni, da bi ugotovil pomanjklji-
vosti, ki bi jih moral čimprej
odpraviti. Največ odgovorov
obravnava odnos osebja v domu
do članov kolektiva na od-
dihu Da bi zagotovili normalno
poslovanje v domu in s tem ugo-
dno počutje dopustnikov, je UO
počitniškega doma sklenil zadol-
žiti upravnico doma, da bo skr-
bela za korekten odnos osebja
doma do članov kolektiva na do-
pustu in da bo UO anketiral
v^ako izmeno, nepravilnosti pa
sproti odpravljal. V tej sezoni bi
naj pripravili za vsako izmeno
poseben program razvedrila,
upravnica doma pa bi naj do
pričetka sezone uredila jedilnico
in okolico doma ter plažo in pr-
ho na plaži itd.	-ko-
Nepozabno srečan'e Ne-
delišča in Cirkovc
Ne najdem pravih besed, s
katerimi bi lahko v pravi meri
prikazal naši javnosti prisrč-
nost srečan,ja med delovnimi
■.iudmi z Nedelišča in Cirkovc,
ki je bilo v okviru IV. tedna
bratstva in prijateljstva, 25. fV.
1965 v Cirkovcih.
2e sam prihod folklorne sku-
nme Seljačke sloge iz Nedeli-
šča je ob prvem srečanju s
Dredstavt> ki družbeno-poUtič-
nih organizacij, folklorne skupi-
ne in pionirjev iz Cirkovc ostal
v nepozabnem spominu. Pro-
svetna dvorana je bila nabito
polna odraslih in mladine in ni
mogla sprejeti vseh, ki so želeli
pozdraviti drage goste iz brat-
ske republike Hrvatske Pionir-
ji so izročili šopke rdečih na-
?eljčkov. predsednik SZDL to-
'ari.š Vinko pa jim je z»že] '
orisrčno dobrodošlico. Gosti so
oriredili kvnlitptpn program
plesov in pesmi iz Mediimurja.
prisotni pa so navdušeno, spon-
tano in prisrčno.. nagrajevali
svoje goste s p'nskrtniem; dvo-
rana je neštetokrat zvalovila v
valu navdušenja in nepopisnega
veselja.
Ob koncu programa gostov je
tovariš Knnfeljc. upravitelj
osnovne šole Cirkovce, izročil
gostom spominsko darilo prebi-
valcev CirkovCj in se jim toplo
zahvalil za njihov program, nato
pa je folklorna skupina iz Cir-
kovc priredila v čast go.stov pe-
ster program slovenskih narod-
nih plesov.
Po programu se je nadaljeva-
lo tovariško srečanje, ki je po-
tekalo v prijetnem razpoloženju.
Vsem bo ostalo v nepozabnem
spominu, ko so gosti iz Nedeli-
šča skupno s prebivalci Cirkovc
na cesti plesali narodna kola.
peli in vriskali, zvnki godbe iz
Nedelišča pa so odmevali daleč
naokoli po Dravskem polju.
Prisrčnost na vsakem koraku
je potrdila iskreno prijateljstvo
delovnih ljudi mest in vasi ter
bratstvo in enotnost jugoslovan-
skih narodov.
Zanimiv je bil razgovor dveh
kmečkih fantov, ki sta se prvič
srečala, čeprav sta govorila vsak
v svojem jeziku Vsekakor sta se
zelo dobro razumela. Izmenjala
sta izkušnje o obdelovanju zem-
lje in se pogovarjala o življe-
nju na vasi. nato pa je domačin
iz Cirkovc dejal tovarišu iz Ne-
delišča: »Tovariš, želim, da bi
se kmalu zopet srečala; obiskal ^
te bom v tvoji vasi, v Nedelišču.
Rad bi spoznal tvojo vas in tvo- ;
jo kmetijo ...« Zapisala sta si
naslova. Prvi je pričel z besedo
»drug«, drugi pa z besedo »to-
variš«; zagotovila sta si, da si
bosta dopisovala in da bosta od-
slej prijatelja. Podobnih prizo-
rov je bilo več; nikogar ni mo-
tila govorica v slovenskem ozi-
roma hrvatskem jeziku Vsi so
se dobro razumeli. Ko smo za-
puščali gostoljubne Cirkovce, so
nas spremljali udeleženci prija-
teljskega sr<^^ania iz Cirkovc do
avtobusa, kjer je poslavljanje
trajalo toliko časa, da je moral
šofer klicati k odhodu Izrečenih
je bilo mnogo toplih besed in
želja: sledili so krepki stiski rok,
objemi. gromki klici hura,
srečno, na svidenje ipd., dokler
ni avtobus odnp''Hl proti Ptuju ,
in Nedelišču. V avtobusu je
vladalo prijetno razpoloženje.
Drug drugemu so pripovedovali ,
o svojih vtisih m svojih novih
priiateljih.	J
Gosti i? Nedelišča so povabili
predstavnike družbeno-politič-
nih organizacij in folklorno sku-
pino na obisk in gostovanje v ,
Nedelišče Prebivalci obeh vasi
bodo vzpostavili stike za medse-
bojno sodelovanje. Pionirji obeh
šol bodo izmenjavali pisma in se
medseboino tudi obiskali Skrat-
ka, srečanje je bilo prisrčno.
Organizatorji, na čelu SZDL
Cirkovce, pa zaslužijo vse pri-
znanje, saj so storili vse. kar je
bilo v njihovih močeh, da so se
gosti iz Nedelišča počutili kot
doma.
Folklorna skupina Seljačke
sloge iz Nedelišča bo gostovala
9 maja 1.1. ob 15. uri v Lovren-
cu na Dravskem polju. Prepri-
čani smo, da bo skupina tudi v
Lovrencu doživela enako topel
in prisrčen sprejem kot v Cir-
kovcih.	FB
Pisma urednišiou
Tovariš urednik,
prisiljen sem iznesti v vašem
listu zadevo, ki je nikakor ne
morem podcenjevati in ki se
je zgodiki v ptujski kemijski
čistilnici. Plašč, ki sem ga ku-
pil pred sestimi meseci, sem
oddal v kemično čiščenje.
Kljub tonni, da so mi obljubili,
fia bo |)lašč očiščen v petnaj-
stili dneh. sem čakal nanj šest
tednov. Ko sem prišel ponj,
sem imel kaj videti. PlašČ je
bil na nekaj mestih preluk-
njan. verjetno /aradi kisline,
fovarišica, ki mi je plašč iz-
jdala, ni sprejela moje reklama-
cije, češ da je bil plašč že prej
poškodovan.
Miblim. da takšen postopek
ni pravilen. Nihče ne pobira
denarja na cesti, da bi si vsak
mesec kupoval nov plašč. Takš-
na zadeva bi se lahko pripe-
tila vsakomur in tako sem jaz
kot moji toviiriši. ki sem jim
pripovedoval o tem primeru,
i/giihili zaupanje v poslovanje
te kemiiske Čistilnice.
Djoko Djordievič,
VP 5008-7, Ptuj
AVTOBUSNI PROMET
MARIBOR
Potniška avtobusna linija
PTUJ. LJUBLJANA
Avtol )us vozi ob delavtiikih celo leto, Vozni r(.'d
velja od 1. junija 1965.
SOČASNO PO.^IITAMO DKIOVNMM [ JU-
DEM ISKRKNE CE.STITKE /A Mi:i).\-AH( )|);\1
PRAZNIK DEI.A 1. MAJ IN ZA 20-I.ErNlCO
osvoBonri VE.
Tovarna
avtoopreme
Ptuj
Ob mednarodnem prazniku dela - 1. maju
vsem delovnim ljudem po naši domovini
iskrene čestitke, enako pa tudi za 20-let-
nico osvoboditve!
Priporočamo se z izdelki naše tovarne:
z vsemi deli karoserijske opreme najsc dobnejše izdelave in oblik ter prvovrst-
ne kvalitete
Stran 4
»Tt:Dx\IK« — petek, '0. aprila !%•»
Stran 4
LETOŠNJI
Prvomajsko praznovanje je za vse delovne ljudi
iz proizvodnje in iz raznih služb lepo doživet-
je, ko ga pripravijo sindikalne organizacije pa tu-
di njihovi sami člani. Tudi letos bodo po podjetjih
in ustanovah 1. in 9. maj različno praznovali, ka-
kor izhaja tudi iz naslednjih nekaj izjav:
stane Mojca, tajnik sindikalne
podružnice ptujske bolnišnice v
Ptuj^u:
> Pr a zno va n je rn od ri a rorl n epa
praznika dela — 1. maja — za-
hteva pri nas posebne priprave.
Chnii sindikalne podružnice se
lahko udeležijo centralne pro-
slave v I'tuju, ki je vsako leto
v mestu, moramo pa misliti na
naše paciente — relovne ljudi,
ki so tudi veseli praznične po-
zornosti. Že več let nazaj narn
je zelo naklonjena Glasbena
šola v Ptuju, ki pravi za na-
še paciente in za člane sindi-
kata koncert. Tako so tudi le-
tos za prvomajsko praznovanje
ze pred ts^m nastopili, in sicer
v soboto 24. aprila 1965 (.opol-
dne v jedilnici zavoda. Koncer-
ta se je udeležila večina pacien-
tov, ki lahko zapustijo postelje,
in so bili prav veseli pozornosti
uprave šole, nastopajočih otrok
in naše sindikalne podružnice,
da jim je pripravila vsaj 2 uri
izrednega razvedrila.
Letošnje praznovanje v tem
času pa se še razširi na 9. maj,
na 20-letiiicc> osvoboditve. Za to
praznovanje pripravlja naša po-
družnica proshno zn kolektis
in za članstvo sindikata. Tudi ta
proslava bo interna. Sama še
sicer nisem dolgo v kolektivu
in šele 2 meseca sem tajnica
podružnice, vendar mi je znano,
da je pripravljala podružnica
vsako leto praznovanje prvo
majskih praznikov po svojih
močeh. Večkrat so bili izmeno-
ma na izletu, ko pa 1o ni mo-
goče glede na zasedbo bolniš-
nice ali na druge težave, se paČ
zadovoljimo z interno proslavo.
V bolnišnicah pač ni mogoče
tako praznovati kot v podjet-
jih. kjer lahko ostane samo vra-
tar. Tudi oh praznikih nesreča
ne počiva, zato mora biti v bol-
nišnici na razpolago več oseb-
ja. Tudi izletov se ne morejo
vsi sočasno udeleževati. Letos
bo sindikalna organizacija pri-
pravila izlet ob 9. maju ali po-
zneje, kakor bo pač ustrezalo
večini članstva.
V naši sindikalni podružnici
smo prepričani, da bo za pri-
hodnje prvomajsko praznovanje
prizadevanje lokalnih in drugih
faktorjev ter naše uprave skup-
no s sindikalno podružnico že
za več korakov bliže uresniče-
nja načrtov za zgraditev nove
bolnišnice z novo opremo, ki bo
pomenila za svoje območje ve-
liko pridobitev. Tisto prvomaj-
sko praznovanje, ko bodo pa-
cienti ob enaki priliki na kon-
certu v novih prostorih, bo za
ptujsko občinsko skupnost go-
tovo nailopše praznovanje, ki si
ga je lahko doslej pripravil ko-
lektiv ptujske bolnišnice ob po-
moči sindikalnega odbora.
Ob tej priliki bi želela v ime-
nu našega odbora vsem delov-
nim ljudem v občini in vsem
našim bivšim pacientom pri-
jetno praznovanje prvomajskih
praznikov, ter 20-letnice osvobo-
ditve.
IVAN NAHBEKGEK, predsed-
nik sindikalne podružnice tr-
Rovskega podjetja »Panonija«
Ptuj:
»Praznovanje prvomajskih
praznikov je v našem kolektivu,
v naši sindikalni podružnici,
vsako leto doživetje, kakor so
si ga zamišljali voditelji delav-
skih gibanj. Na ta praznik se
dobro pripravimo tudi v sindi-
kalni podružnici »Panonije«.
Dogovorimo se, katerih priredi-
tev se bomo udeležili, kam bo-
mo šli na izlet oziroma kako
bomo praznike doma prazno-
vali.
Kar je najvažnejše, preveva
naš kolektiv delavska zavest.
Vsi skupaj si prizadevamo, da bi
bila »Panonija« solidno trgov-
sko podjetje v občini Ptuj, ki
bi naj čimbolje služilo skup-
nosti. Postali smo v 11 letih
močna celota, ki je ne združuje
samo delo v isti stroki, temveč
tudi zavest, da uspešno izpol-
njujemo naloge. V naši sindikal-
ni organizaciji in v kolektivu ni
vsak član samo slep izvrševalec
nalog predpostavljenih, temveč
zavesten delavec na svojem de-
lovnem mestu in soodločajoči
član v »Panoniji«, ki gospodari
letno z več milijardami prome-
ta in premaguje težave, ki se
jim ni mogoče izogniti. 320 čla-
nov mlajših in starejših sode-
lavcev se zaveda nalog in tudi
pravic. Vsak praznik nam je le
oddih po velikem delu. Ob
njem si moramo vzeti še čas za
politično in strokovno izpopoU
njevanje, da bi lažje in boljše
opravljali svoje delo. To narti
je potrebno, da bi pravilneje
razumeli tudi vse svetovno do«
gajanje, da bi znali pravilno
usmerjati mlajši rod in da bj
vedeli ceniti žrtve in uspeh?
prednikov ter ustvaritve naše.
ga časa, mir in svobodo ter
sporazumevanje z vsemi svobo.
doljubnimi ljudstvi v svetu
Pomoč gospodarsko razvitih de.
žel zaostalim deželam bi morala
biti rezultat takih sporazume,
vanj. To niso samo besede,
temveč je za to vsak dan ne.
šteto dokazov iz življenja naših
delovnih ljudi. V načrtih vsa.
kega člana kolfektiva vidimo za-
upanje v nadaljnja mirna leta
in mirno delo, v življenje ter v
ustvarjanje dobrin za lepše in
človeka dostojno življenje. Na
to so mislili prvoborci za pravi,
ce delovnega človeka, za pravice
delavcev po celem svetu, da hI
sledil napornemu delu praznih
dela, ki bo obenem praznik do.
stojanstva delovnih ljudi. Ofc
prvomajskem prazniku slišimc
lepo sestavljene govore v spo-
min na tiste generacije prvobor-
cev za mirne in lepše dni de-
lovnih ljudi in v vzpodbudo se-
danjih generacij, da bi cenili in
spoštovali dosežene uspehe.
V naši skupnosti si moramc
prizadevati, da ne bomo ostali
na pol poti, da bomo dosegli v
nadaljnjih 20 letih nove uspehe
in dokaze, da smo skupnost ne-
ustrašnih, svobodoljubnih, mar-
ljivih in miroljubnih delovnih
ljudi v tem delu naše domovi-
ne in iz vsega srca želimo vsem
delovnim ljudem prijetno pra-
znovanje mednarodnega prazni-
ka dela ter mnogo novih uspe-
hov.«
Mojca Stane
Ivan Nahberger
Ivo Ivezič, predsednik
odbora sindikata Tovarne
avtoopreme Ptuj, rezkar
v orodjarni:
»v kolektivu tovarne, ki je
rastia od skromne obrtne delav-
nice do sedanjega obsega, je
vsakoletno praznovanje prvo-
majskih praznikov prijeten do-
godek, zlasti pa bo to letos, ko
slavimo tudi 20-letnico osvobo-
ditve.
Naša sindikalna organizacija
je pripravila vsako leto v dogo-
voru z upravo podjetja in z
vsemi množičnimi organizacija-
mi interno proslavo s progra-
mom. Letos bomo združili inter-
no proslavo za 1. maj s prosla-
vo za 20-letnico osvoboditve.
Proslava bo v kulturnem domu
na Zadružnem trgu, kamor pri-
dejo člani kolektiva iz obratov
na Mlinski cesti in iz Rajšpove
ulice. Naše podjetje je patron
Osnovne šole »Ivana Spolenja-
ka« na Bregu, zato sodelujejo
otroci te šole na naših večjih
proslavah s svojim zanimivim
programom. Letos smo odložili
kolektivni izlet na poznejši čas,
je pa v planu. Največ članov
naših treh sindikalnih organiza-
cij bo proslavljalo prvi maj do-
ma; nekateri se odpeljejo na
obiske, drugi na družinske izle-
te, kakor pač ima kdo možnosti.
Vsa politična vzgoja v kolek-
tivu TAP Ptuj je usmerjena k
vzgoji zavesti, da bi se vsakdo,
ki je pri nas zaposlen, od vra-
tarja do najvišjega strokovnja-
ka, zavedal, da nas v podjetju
ne združuje samo potreba po
sredstvih za vsakdanje preživ-
ljanje. Nas združuje organi-
zirano, zavestno delo v skupno-
sti, ki ima globoke korenine v
zgodovinskem boju delavskega
razreda za pravice delovnih
ljudi, v našem narodnoosvobo-
dilnem boju in v naši revoluci-
ji. To spoznanje dokazujejo
vsak dan naši marljivi delavci,
ki si prizadevajo storiti z vest-
nim in kvalitetnim delom naši
skupnosti čimveč koristi, pa naj
bo to delavec pri stroju ali in-
ženir za risalno desko. Ni nam
uspelo tako vzgojiti še vseh čla-
nov kolektiva, ki so prišli k
nam iz raznih življenjskih raz-
mer, iz raznih okolij, z raznimi
nazori in predsodki. Dober
zgled med sodelavci je zanje
najboljša šola, ki je že marsi-
koga izpopolnila in jih bo še,
zlasti ko bomo imeli za delovni
proces na razpolago poleg stro-
kovnega kadra še potrebno teh-
nično opremo, ob kateri nam
bo mogoča še večja m še boljša
proizvodnja.
V nagovorih ob prvomajskih
proslavah je povedanega mno-
go pohvalnega za celotni kolek-
tiv, med tem pa najdemo sami
tudi mnogo napak, ki nam še
delajo skrbi. Napake so še _ v
samem proizvodnem procesu,
večkrat pa tudi v odnosih med
ljudmi v podjetju, ki jih po-
vzročajo razne težave, kolek-
tivne in tudi osebne. Največkrat
občutimo, da nam manjkajo
strokovni kadri v neposredni
proizvodnji, kjer imamo po
večini priučene delavce. Od
njih ni mogoče pričakovati kva-
litete dela, ki jo lahko zagoto-
vijo izkušeni strokovno izučeni
delavci. Naš izobraževalni cen-
ter se tega zelo dobro zaveda in
stremi za tem, da bi organiziral
seminarje za te delavce in jim
posredoval vsaj glavno znanje,
ki jim še manjka. Vprašanje
osnovnega šolstva, ki ga sreču-
jemo na vseh javnih zborih in
konferencah, je enako pereče
kot vprašanje strokovnih ka-
drov, ki ga poskušamo različno
rešiti v kolektivih, in vse kaže,
da bo res potrebno začeti s te-
meljitejšim učenjem že v osnov-
nih šolah, sicer ni mogoče pri-
čakovati uspehov v poznejšem
šolanju. Na današnji stopnji
našega razvoja je vprašanje
šolanja kadrov menda najbolj
pereče in ne bo mogoče dalje
odlašati z njegovo rešitvijo, ker
trpi naša skupnost z nešolanimi
kadri več škode, kot znašajo
stroški temeljitega šolanja.
Ob letošnjem prvomajskem
praznovanju ne smemo zapi-
rati oči pred gospodarskimi te-
žavami, s katerimi se vsi sku-
paj borimo v proizvodnji, in ko
čitamo in poslušamo o gospo-
darskih ukrepih in novih zako-
nih ter predpisih kritike članov
kolektivov, ki imajo premalo
surovin. Prva perspektiva do
prihodn.iega prvomajskega pra-
znovanja bo izpolnitev vseh
mer, ki nam lahko zajamčijo iz-
boIjšan,ie bodoče gospodarske
situacije. V našem kolektivu si
bomo prizadevali izpolniti vse
naloge, ki nam bodo v tej smeri
naložene.«
MARJAN KOVACiC, trgovski
poslovodja pri trgovskem pod-
jetju »Zarja« v Ormožu, je član
DS, UO in podpredsednik »Par-
tizana« Ormož:
V	trgovskem podjetju »Zarja«
v Ormožu je 120 zaposlenih. Ko-
lektiv se vsestransko zavzema
za ureditev trgovin. Tega ni moč
storiti čez noč, saj so bile ne-
katere trgovine v občini dotra-
jane, oprema pa iztrošana. Mno-
go dela in skrbi so in bodo po-
vzročale adaptacije poslovalnic?
ki jih imamo 23. V pogledu
razvoja trgovine v občini smo
znatno napredovali in tudi v
bodoče se bomo zavzemali za
nadaljnji razvoj podjetja. Ure-
dili in sodobno opremili smo
precej trgovin, nekatere pa na
to še čakajo.
Obnavljamo zadružni dom v
Zerovinciii, v katerem bomo
uredili trgovino in ostale pro-
store. V zadružnem domu je
tudi prostorna kulturno pro-
svetna dvorana, ki jo bodo po
ureditvi uporabljali tamkajšnji
prebivalci. Za trgovino v Zero-
vincih bomo nabavili novo, so-
dobno opremo.
V	Osluševcih urejujemo trgo-
vino z mešanim blagom, ki bo
podružnica poslovalnice v Pod-
gorcih. Obstoječa trgovina je
pretesna, zato ne more več za-
dovoljevati potreb tamkajšnjih
potrošnikov. Sindikalna podi-už-
nica in kolektiv se vsestransko
zavzemata za izobraževanje de-
lavcev na delovnem mestu in za
štipendiranje srednje in visoko-
šolanega kadra.
Glede rekreacije smo letos na-
predovali, saj bomo kupili še
drugo weekend hišico in jo po-
stavili na Pohorju. V Selcah
imamo eno weekend hišico, ki
je v sezoni dopustov skoraj red-
no zasedena.
Sindikalna podružnica je raz-
pravljala tudi o skrajšanem de-
lovnem času, o nagrajevanju po
učinku dela, o problemih in na-
daljnjih nalogah v podjetju, o
(Nadaljevanje na 5. strani)
Ivo Ivežič
občinska skupščina	i
občinski komite zk	!
občinski odbor szdl	*
občinski sindikalni svet	I
občinski komite zms	!
občinsko združenje borcev nov	|
občinski odbor ^vsvobod« in	I
prosvetnih društev	j
občinska gasilska zveza	|
občinski odbor rk	I
in ostale organizacije ter	|
društva iz ormoške obcine	j
ČESTITAJO OB MEDNARODNEM PRAZNIKU 1. MAJU VSEM OBCANOM, KO-	(
LEKTIVOM DELOVNIH ORGANIZACIJ IN VSEM DELOVNIM LJUDEM SiROM	j
NASE LEPE DOMOVINE IN JIM 2ELIM0 PRIJETNO PRAZNOVANJE MEDNARO-	j
DNEGA DELAVSKEGA PRAZNIKA TER MNOGO USPEHOV PRI BODOČEM DE-	(
LU V KORIST NAPREDKA GOSPODARSTVA V NASI DOMOVINI. 2ELIMO TUDI	j
PRIJETNO PRAZNOVANJE 20-LETNICE OSVOBODITVE SLOVENSKE ZEML,TE.	j
Strnn
»T E D X I K« — petek, »0. aprila 196^
Stran ^
PRVI MAI
ALOJZ VIZJAK, obratovodja
kovinske proizvodnje v tovarni
»Jože Kerenčič« v Ormožu,
član plenuma Občinskega sindi-
kalnesra. sveta Ormož:
»V letošnjem letu predvideva
kolektiv tovarne povečanje pro-
izvodnje za približno 20 odstot-
kov. Seveda se v proizvodnji
srečujemo s težavami, ki pa jih
sproti rešujemo in tako ustvar-
jamo ugodne materialne pogoje
za razvoj industrije v občini.
Naša tovarna predstavlja sredi-
šče ormoške industrije in jc
načrtno razvijamo. V podjetju
hitro povečujemo bruto proiz-
vod, kar omogoča tovarni ugod-
ne finančne rezultate. Kolektiv
se vsestransko zavzema za na-
predek in hitrejši razvoj tovar-
ne, nabavlja nove stroje, skrbi
za strokovno in družbeno poli-
tično izobraževanje zaposlenih.
V	tovarni se uspešno uveljav-
lja proizvodnja plastičnih izdel-
kov. Iz plastične mase izdelu-
jemo: košare, blatnike za fiat
750 in tapete. V kratkem pa bo-
mo osvojili proizvodnjo plastič-
nih ročajev za kuhinjske garni-
ture, armaturne deske TAM
4500, tapete za TAM 4500 in
drugo.
V	tovarni je še vedno delno
neizkoriščena notranja rezerva
novi stroj za brizganje plastič-
nih mas. Stroj še ni popolnoma
opremljen z ustreznim orodjem,
ker je njegova dobava vezana
na daljše obdobje. Zaradi re-
dukcije strokovnjakov tovarne
pri hudi prometni nesreči v
Ptuju, je naš kolektiv zelo pri-
zadet. Takrat smo zgubili pet
strokovnjakov.
V	tovarni imamo 210 zaposle-
nih. Sindikalna podružnica vse-
stransko skrbi za strokovno iz-
obraževanje in praktično izpo-
polnjevanje delavcev na delov-
nem mestu. Tako si v tovarni
s pomočjo Delavske univerze
Ormož usposabljarno polkvalifi-
cirane, kvalificir-jftie in visoko
kvalificirane delavce. Naloga
sindikalne podružnice je neneh-
no skrbeti za strokovno in druž-
beno politično izobraževanje
zaposlenih, saj večja usposob-
ljenost in razgledanost delavcev
ugodno vpliva na višjo produk-
tivnost dela in na hitrejši raz-
voj podjetja. Glede izobraževa-
nja zaposlenih in štipendiranja
novih kadrov smo mnogo na-
pravili in temu vprašanju bo
treba dati tudi v bodoče ustre-
zen poudarek.
Glede skrajšanja delovnega
časa, ki je ustavna pravica sle-
hernega zaposlenega, imamo v
tovarni temeljite razprave. O
pripravah na skrajšanje delov-
nega časa so v podjetju razprav-
ljale tudi politične organizacije
in zavzele svoja stališča. Delav-
ski svet pripravlja temeljito
analizo o prehodu na skrajšani
42-urni tednik. To poročilo
bodo skrbno pripravili do letoš-
njega decembra in ga predlo-
žili v javno obravnavo kolek-
tivu.
Težava v tovarni je tudi to, da
še -ni rešeno vprašanje rekre-
acije. Mnogo je še delavcev, ki
uporabijo letni dopust za do-
datna dela.
Delo sindikalne podružnice se
je odražalo v preteklosti pred-
vsem v kulturno prosvetnem
delu, v organizaciji ekskurzij,
v zaščiti delavcev na delovnem
mestu, razpravljali smo o naj-
višjih aktih podjetja, o proiz-
vodnih in ostalih problemih.
Sindikalna podružnica je raz-
pravljala o nagrajevanju po
učinku dela, o skrajšanju de-
lovnega časa, o rekreaciji, o
stroških boleznin in drugo.
Tovarna je v sodelovanju z
razvitimi tovrstnimi tovarnami
TAM, TEP, TAP in z drugimi.
Sodelovanje z razvitejšimi to-
varnami je ena izmed pomemb-
nih oblik razvoja industrije v
občini, ki omogoča večjo speci-
alizacijo v proizvodnji in hi-
trejši razvoj tovarne. Pri pove-
čanju proizvodnje pa moramo
upoštevati zunanje vplive zara-
di nujnosti nabavljanja ustre-
znega repi-odukcijskega mate-
riala. Ker je podjetje v sode-
lovanju, pride težje do deviz in
do osnovnih proizvodnih suro-
vin.
Naša tovarna je zrasla iz in-
validskega podjetja, ki je imelo
zastarele in iztrošene stroje,
zato je bila pred leti produk-
tivnost temu primerna. V zad-
njih letih je v tovarni zabele-
žen velik uspeh na vseh pod-
ročjih. Izpopolnjujemo in do-
polnjujemo tehnološke postopke
proizvodnje, v tovarno uvajamo
nove stroje, štipendiramo nove
strokovnjake in skratka skrbi-
mo, da bo kolektiv v prihodno-
sti dosegel še večje In pomemb-
nejše gospodarske uspehe.
Naš kolektiv bo lepo in slav-
nostno proslavil prvi maj in
dvajsetletnico osvoboditve. V
okviru proslave 20-letnice osvo-
boditve je naša sindikalna po-
družnica prijavila ekipe, ki bodo
sodelovale v rokometu, odbojki,
šahu in v strelstvu. Letos bomo
posebno slavnostno proslavili
prvomajske praznike, ki bodo
predstavljali pričetek praznova-
nja 20-letnice osvoboditve.«
Prvi maj in naši gospo-
darski uspehi
Letos bo dograjena nova vinska klet v Ormožu in goveja
farma za 2500 goved v Središču, V občini Ormož je zabeležen
precejšen gospodarski in družbeno-politični napredek.
Na delavski praznik se vsak po svoje pripravlja in ga pra-
znuje. Tako je pri nas in podobno je tudi v drugih deželah,
kjer si je ljudstvo po svoje uredilo življenje, kjer svobodno
živi in se trudi odpraviti sledove in posledice zaostalosti.
Štirje predsedniki sindikalnih podružnic najpomembnejših j
delovnih organizacij v občini so povedali za naše bralce o delu i
podružnic, o bodočih nalogah sindikata in o tem kako se sin- |
dikalne podružnice pripravljajo na praznovanje prvega maja,
naslednje:
FKANCEK KOSI, predsednik
odbora sindikalne podružnice
Kmetijske zadruge Ormož, vod-
ja pogodbenega sodelovanja pri
Kmetijski zadrugi Ormož za ob-
močje poslovne enote Velika
Nedelja:
Pred sindikalnimi podružnica-
mi so zahtevne naloge, ki jih
je treba uspešno reševati. Širo-
ko torišče dela podružnice bo
uspešno le, če bodo člani sin-
dikata strokovno in politično
usposobljeni in dovolj angažira- j
ni p'ri reševanju proizvodnih in !
drugih problemov. Pri tem pa j
ne smem pozabiti na pomanj-1
kljivost. ki je bila v tem, da so'
biii zaposleni na poslovni enoti
v Ormožu slabo obveščeni. Po-
sledica je bil zastoj pri delu
kombajnistov in pri urejevanju
pravilnika o nagrajevanju. Čla-
ni sindikata se bodo morali še
bolj seznaniti s statutom in pra-
vilnikom delovne organizacije.
To bo poleg ostalega služilo tu-
di za lažje i-azumevanje novega
zakona o delovnem razmerju.
Letošnjega februarja smo
opravili občne zbore sindikal-
nih podružnic v zadrugi. Zbori
so bili dobro pripravljeni in !
razprave so bile zelo pestre, i
Na občnih zborih sindikalnih
podružnic zadruge smo raz-
pravljali o skrajšanju delovne-
ga časa, o rekreaciji, o proizvod-
nih problemih in težavah, o
izobraževanju, o perspektivnem
razvoju zadruge, o zaščiti de-
lavcev na delovnem mestu, o
samoupravljanju, o pogojih de-
la, o delovni disciplini, o dopu-
stih, o nesrečah pri delu. o bol-
niškem staležu in drugo. Na
zborih smo nakazali smer dela
podružnic, ki se morajo nenehno
zavzemati za višjo produktiv-
nost dela, za uvajanje novih i
strojev v proizvodnjo in za več-
jo strokovno in družbeno-poli-
tično usposobljenost zaposlenih.
Napačno je mnenje nekaterih
posameznikov v Temnr-iu, ki
trdijo, da je nemogoče v kmetij-
stvu preiti na .skrajšan delovni
čas. Nova ustava to določa, le
produktivnost dela je treba po-
večati za približno 12 "'o. V ne-
katerih poslovnih enotah smo
že pristopili k skrajšanju delov-
nega časa s tem, da imajo za-
DOSleni pr-nc*- snhotT
Za skrajšan delovni čas se je
treba pripraviti, poiskati vse
skrite rezerve, izdelati gospodar-
ske analize v podjetju in pripra-
viti tozadevno dokumentacijo.
Kjer prevladuje v poslovni eno-
ti primitivizem, tam tudi uspeha
ne bo Evidenca je pri nas po-
kazala. da je zaposleni delavec
manj efekten v z^-iHniih dveh
urah dela. da o deseturnem delu
sploh ne bi govorili. Iz prakse je
znano, da je precej minut med
delovnim č^snm n^-^Vorišcf^nih.
predvsem pa tam. kjer je slaba
organizacija dela.
Precejšen korak naprej bi v
zadrugi storili s skrajšanjem
delovnega časa. 2e sobotni pro-
sti popoldnevi bi mnogo pome-
nili zlasti zaposlenim ženam,
materam in t^-^^-^-^dinjam. Morali
bi uveljaviti enkratni dopust.
Ta je namenjen za počitek in
za to, da si delovni človek nabe-
'•e novih moči za nadaljnje delo.
Napačno je tudi mnenje, ki
prevladuje v po.slovnih enotah
vinogradništva v Jeruzalemu,
na Temnarju in v Ivanjkovcih,
da se v času letnih dopustov
premalo poslužujejo počitniških
domov v Piranu in v Selcah pri
Crikvenici. Kolektiv ima v Sel-
štiri weekend hišice in po-
čitniški dom v Piranu. V pri-
hodnjem obdobju bomo posve-
tili vso skrb urejevanju umival-
nic v poslovnih enotah. Teh pri-
manjkuje in se živinorejci ne
morejo umiti no opravljerr^rn
delu, kot je škropljenje, raztre-
sanje gnojil in podobno.
Sindikalne podružnice in od-
bor sindikalnih podružnic se
stalno zavzemajo za znižanje
obolenj zaposlenih. V tem po-
gledu je precej napravljenega.
Lani smo zasledili tudi precej
nesreč pri delu, na poti na delo
in z dela ter podobno. Lani smo
imeli 72 raznih nesreč, kar je
mnogo. Za bolnike do 26 dni
bolezni je podjetje lani plačalo
nad 6 milijonov dinarjev. Jasno
je, da je treba nuditi bolniku
pravočasno zdravniško pomoč
in nego ter mu tako omogočiti
čim hitrejše okrevanje. V vino-
gradniških predelih je bolniški
stalež navadno daljši kot v
ostali kmetijski dejavnosti, kar
je posledica vinogradniškega de-
la in izkoriščanja v preteklosti
Zavzemanje kolektiva kmetij-
ske zadruge opravičuje uspešna
proizvodnja z visokimi hektar-
skimi donosi. Tudi v živinoreji
se je pocenil prirastek, kar
ugodno vpliva na razvoj živino-
reje. Lani smo povečali družbe-
ne površine v občini za nad 100
ha. Število zaposlenih pa smo
zmanjšali za 43 ljudi, čeprav je
bilo na novo sklenjeno delovno
razmerje približno s 70 absol-
venti srednjih, višjih, visokih šol
in delavcev.
V zadrugi imamo stalno zapo-
slenih 710 ljudi, in sicer 552 mo-
ških in 158 žensk.
Ob sezonskem delu najamemo
tudi precej sezonskih delavcev
Kolektiv si prizadeva urediti
sistem izobraževanja. Imamo
svoj izobraževalni center in v
deževnih dneh organiziramo
razna strokovna predavanja. V
program rednega izobraževanja
spada tudi občasno izobraževa-
nje. Ta predavanja smo organi-
zirali v okviru društva kmetij-
skih tehnikov in inženirjev
Uspešno smo tudi opravili se-
minar za zadružnike o uporabi
in važnosti umetnih gnojil v so-
dobnem kmetijstvu. Zadruga
štipendira rednih 51 štipendistov
in 24 izrednih na VAS in VEKS
v Mariboru. Za rtipendije je la-
ni kolektiv namenil nad 7 mi-
lijonov dinarjev, za tečaje, pre-
davanja, šolnine pa skoraj 2 mi-
lijona dinarjev. Letos bodo stro-
ški izobražpvania v zadrugi zna-
■šali nad 15 milijonov dinai-jev.
Glede izobraževanja in štipen-
diranja kadra ter pridobivanja
novih strokovnjakov v proiz-
vodnjo je zadruga v zadnjih le-
tih znatno napredovala. Na
Kmetijski šoli v Svečini in na
Turnišču imamo 26 štipendistov.
Franc Kosi
PODJETJE
„Agrotransporl"
PTUJ
Priporočamo se kmetijskim organizacijam s stroj-
nimi uslugami in podjetjem z gradbenimi uslugami
in s prevozi ter želimo obenem vsem delovnim lju-
dem po domovini prijetno praznovanje mednarod-
nega praznika dela 1. maja in 20-letnice osvoboditve
Marjan Kovačič
(Nadaljevanje s 4 strani)
izobraževanju, rekreaciji m o
drugem.
Glede skrajšanja delovnega
časa pripravljamo temeljito
analizo gospodarjenja v podje-
tju Ko bodo zbrani vsi podat-
ki. bomo razpravljali o skraj-
šanju delovnega časa. Skrajša-
nje delovnega časa je ustavna
pravica, ki jo je moč uveljaviti
le če povečamo produktivnost
vsaj za 12 odstotkov Večja pro-
duktivnost pa je tesno povezana
z ureditvijo in opremljenostjo
trgovin
Tudi na področju izobraževa-
ija smo precej naredili. Za ko-
ektiv smo pripravili s pomočjo
Delavske univerze vrsto zani-
nivih strokovnih in ostalih pre-
iavanj Nekateri zaposleni so
jspešno končali večerno poli-
tično šolo. nekaj pa jih je obi-
skovalo razne seminarje in te-
čaje.
Kot vsako leto, tako bo tudi
etos kolektiv »Zarje« lepo in i
slavnostno proslavil prvi maj. i
\1I-:ST.\A
Lekarna
T [] J
\ sem (lrl()\iiiiii Ijnricin lui našem posloN nem
ohniočjn želimo prijetno praznovanje 1. niajn
in 20-lefnicr os\oboditve.
Stran 6
»TEDNIK« — petek, >0. aprila 19b!>
Stran 6
Projektivni biro
Ptuj
Gospodarskim organizacijam,
zavodom, ustanovam in zasebnikom priporočamo
projekte,
ki jih izdelujemo za visoke in nizke gradnje.
Obenem pošiljamo delovnim ljudem
v domovini iskrene čestitke za mednarodni praznik dela
— 1. maj in za 20-letnico osvoboditve.
SLIKARSKO, PLESKARSKO
IN ANTIKOROZIJSKO PODJETJE
,P lesk ar''
PTUJ, ULICA HEROJA LACKA 5
VSEM CENJENIM STRANKAM SE PRIPOROČAMO
Z GARANTIRANIM
KVALITETNIM DELOM NASEGA
KOLEKTIVA, OBENEM PA ŽELIMO
VSEM DELOVNIM LJUDEM PRIJETNO
PRAZNOVANJE
MEDNARODNEGA PRAZNIKA DELA — 1. MAJA IN
20-LETNICE OSVOBODITVE.
TRGOVSKO	w ip ^ 44
PODJETJE ^^ MJI mJ ij
PTUJ
Priporočamo se podjetjem in zasebnikom z gradbenim
materialom, s kurivom, z mizarskimi izdelki vseh vrst
za stavbe in za stanovanja.
Ob mednarodnem prazniku dela — 1. maju in ob 20-
letnici osvoboditve želimo delovnim ljudem na na-
šem poslovnem območju in drugod prijetno praznovanje.
Priporočamo ribiški
pribor
naše izdelave in izdelke
iz vrbe in rogoze,
ki jih cenijo povsod.
Ob mednarodnem prazniku dela — 1. maju in ob
20-letnici osvoboditve
vsem delovnim ljudem naše iskrene čestitke.
Komunalna
banka
Ptuj
Prijetno praznovanje
mednarodnega praznika dela — 1. maja
in 20-letnice osvoboditve
želimo vsem delovnim ljudem v domovini.
zlasti pa našim komitentom
Trgovsko podjetje
„Perutnina^^
PTUJ
Vsem delovnim ljudem v domovini
želimo prijetno praznovanje mednarodnega
praznika dela — L maja in 20-letnice
osvoboditve ih jim želimo tudi v bodoče
mnogo vsestranskih Uspehov.
Koncertni večer glasbenih šol Varaždina in Ptuja
ob t^tfnu medobCinskeaa sodelovanja
Na koncertnem večeru, ki sta
ga priredili v torek, 27. aprila
1965, ob 19. uri v dvorani ptuj-
ske glasbene šole varaždinska
srednja in ptujska nižja glasbe-
na šola s svojimi izbranimi go-
jenci, smo slišali pester pro-
gram iz študijskega repertoar-
ja obeh zavodov. Večer je bil
posebno zanimiv, ker so se nam
prvič predstavili mladi koncer-
tanti iz Varaždina, pa tudi zato,
ker je bilo to prvo srečanje
dveh sosednih glasbenih šol na
koncertnem odru.
Lahko zapišem, da so se ptuj-
ski mladi učenci krepko posta-
vili ob bok zrelejših gojencev
varaždinske srednje glasbene
šole. Spored je bil precej bo-
gat, obsegal ie 11 solističnih in-
strumentalnih, 2 pevski solistič-
ni in 4 ansambelske instrumen-
talne točke. V instrumentalnem
solističnem delu koncerta so bi-
li zastopani violina, čelo, kla-
vir, rog in trobenta, v ansam-
belskem instrumentalnem pro-
gramu pa violinski duet s^ kla-
virjem, trio za oboo, klavir in
basso continuo (čelo), pihalni
septet ter septet za violino, vio-
lo, čelo, kontrabas, klarinet,
rog in tagot. V pevskem delu
sta nastopila dva pevca, mezzo-
sopranistka in baritonist iz zna-
ne varaždinske pevske šole. V
celoti je večer pokazal kvali-
tetno stopnjo igre in petja, kar
so potrjevali tudi ne preveč šte-
vilni poslušalci z vnetim aplav-
zom. Glede izbire programa sem
mnenja, da bi se na takem ve-
čeru, ki ima cilj zbliževanja
glasbene mladine dveh sosed-
nih republik, predstavili izva-
jalci tudi z domačim hrvatskim
m slovenskim programom.
Skupni nastop dveh šol in po-
sredovanje domačih glasbenih
umetnin je prav gotovo naj-
uspešnejše sredstvo za še več-
je medsebojno zbliževanje in
spoznavanje. S tem večerom je
bil ustvarjen prvi stik in še ni
toliko motilo, če je program
razen dveh točk obsegal zgolj
tuje komponiste.
Ravnateljica ptujske glasbene
šole Ela šrol je ob začetku
koncerta v kratkih besedah po-
zdravila varaždinske goste, go-
jence in člane profesorskega
zbora, prof. Vladimir Ščedrov
iz Varaždina pa se je zahvalil
za gostoljubnost ptujske šole
in poudaril velik pomen brat-
skih srečanj na kulturnem po-
lju.
Ob koncu se je v imenu ob-
činskega odbora IV. tedna med-
občinskega sodelovanja zahva-
lil predsednik DPD Svoboda
Ptuj Franc Hribernjk obema
šolama za uspel koncertni večer
in jima podaril spominski sliki,
fotografski posnetek mesta Ptu-
ja.	Drago Hasl
Knjižne novosti v ptuiski studijski knjižnici
v mesecu aprilu je študijska
knjižnica nabavila 53 novih in
novejših knjig. Knjižni prira-
stek obsega mladinsko literatu-
ro, leposlovje za odrasle, tisk
s tematiko NOB in poučno lite-
raturo. Ker sta beletristika za
mladino in odrasle in partizan-
ski tisk tudi na policah ljudske
in mladinske knjižnice, želimo
opozoriti tokrat predvsem na
novejšo poučno literaturo v
študijski knjižnici.
1. Josip Vidmar: Misli. V Lj.
1964.
Knjižica, ki je po zunanjem
obsegu sicer skromna, prinaša
drobne, a zato nič manj tehtne
citate našega najpomembnejše-
ga literarnega kritika Josipa
Vidmarja. Knjižica je zajeta iz
njegovega celotnega ustvarja-
nja. To je v bistvu pregled vseh
najpomembnejših misli, ki jih
je v svojem dolgoletnem lite-
rarnem delu izrekel o umetno-
sti, kritiki, narodnosti, morali,
o najrazličnejših domačih in
tujih pisateljih.
2. Vladimir Kralj: Dramatur-
ški vademecum. V Lj. 1964.
Avtor obravnava kot gledali-
ški kritik in profesor dramatur-
gije na Akademiji za Igralsko
umetnost v Ljubljani sistem
gledališke dramaturgije. Knji-
žica bo koristila dijakom in tu-
di nekaterim drugim vnetim
gledališkim obiskovalcem, ker
Jim bo osvežila pojme, kakor
so dramsko dejanje, motivika,
karakter, govor, tehnika drame
in podobno.
3. Miroslav Pahor — Tatjana
Poberaj: Stare piranske soline.
VLj.
Delo vsebuje raziskave etno-
grafskih raziskav starih piran-
skih solin. Opisuje historiat so-
lin, tehniko pridobivanja soli,
življenje in materialno kulturo
solinarjev. Originalnemu tek-
stu sta priključena izvlečka v
nemščini in talijanščini, bogat
slikovni material ter seznam
najvažnejših besed v lokalnem
dialektu.
Koncert glasbene sekcije
DPD ^Svoboda" Ptuj v Cirkulanah
Koncert je bil organiziran s
pomočjo prosvetnega društva
Cirkulane v počastitev 20-let^
niče osvoboditve v okviru ted-
na bratstva in prijateljstva ob-
čin Cakovec. Ormož, Ptuj in
Varaždin za v nedeljo, 25. apri-
la, ob 15. uri v dvorani osnovne
šole Cirkulane.
Nastopili so: tamburaški or-
kester, ki šteje 15 članov, jazz
ansambel, ki šteje sedem čla-
nov, ter člana dramske sekcije
DPD Svoboda Ptuj Lojze Ma-
tjažič in Simon Rus.
Program koncerta:
1.	Jazz ansambel: Celjska
polka, Avsenikov valček ter
narodna »Kaj mi nuca planin-
ca«.
2.	Tamburaški orkester: Simu-
nacil koračnica »Savica«, Dra-
gutin Hruza: valček »Savski va-
lovi«, Mllutin Farkaš: mazurka
»Sretan Imendan« ter Adolf
Grobning: koračnica »Bratje, le
k soneu, svobodi«.
3.	J&žz ansambel: valček »Pri
n?-3 doma« in polka »Šmentana
reč«.
4.	Tamburaški orkester: Adolf
Grobning: koračnica »Pridi, Go-
renje«, Šimunaci: Venček slo-
venskih narodnih pesmi in Ml-
lutin Farkaš: »Vesela plesal-
ka«.
5.	Šaljiv nastop: Lukarski
Franča in Tina.
6.	Jazž ansambel: polka »So
očka mi djall«, ^'alček »Dekli-
ca«, polka na narodno pesmico
»Moj očka ima konjička dva«.
Jazz ansambel, ki ga vodi M.
Vaupotič, je pokazal prav lep
uspeh in ga je občinstvo nav-
dušeno sprejelo.
Tamburaški orkester, ki ga
tvorijo večinoma starejši usluž-
benci raznih podjetij, le nekaj
mlajših je med njimi, se je po-
sebno odlikoval s svojim prvim
nastopom po večletnem prestan-
ku delovanja, nakar se je v tem
letu ponovno formiral in je
oživel. Požrtvovalnost članstva
pod agilnim in spretnim vod-
stvom . dirigenta Franja Petka
je jamstvo še za vse lepše na-
daljnje uspehe. Da je bil do-
sežen uspeh tudi na tem kon-
certu, so poslušalci potrdili z
navdušenim in dolgotrajnim
ploskanjem. Članstvo tambura-.
škega orkestra in njihov diri-
gent Franjo Petek zaslužijo vso
Dohvalo, ker ob svoji prezapos-
lenosti še najdejo čas za kul-
turno-glasbeno udejstvovanje.
Kako bi bilo lepo, če bi se v
to dejavnost bolj vključevala
tudi mladina. Tu bi našla naj-
lepše razvedrilo, obenem pa je
glasba najboljše vzgojno sred-
stvo, ki človeka oplemenltuje.
Ob koncertu sta člana dram-
ske sekcije DPD Svoboda Ptuj
Lojze Matjašič in Simon Rus
prispevala za razvedrilo šaljivi
nastop pod imenom »Lukafski
Franča in Tina«, ki sta ga s
svojim duhovitim humorjem od-
lično podala, kar je povzročilo
mnogo smeha in prisrčnega odo-
bravanja.
Celoten program prireditve je
bil skrbno pripravljen in dobro
naštudiran. Na žalost obisk ni
bil tolikšen, kakor ga je bilo pri-
čakovati. Kaj je temu vzrok?
Vreme, ki se je malo pred za-
četkom koncerta spremenilo v
kratkotrajno nevihto z nalivom,
ali pa preslaba obveščenost?
UpamOs da bo glasbena sek-
cija DPD Svoboda Ptuj ob dru-
gem snidenju v Cirkulanah
imela v tem pogledu več sreče
Franjo LuževiČ
Pionirji po poteh kurirjev TV postaj
Letos, ob 20. obletnici osvobo-
litve bo v ptujski občini velik
)ohod pionirjev in borcev po
3oteh T V kurirjev. Sodelovali
)odo vsi pionirski odredi v ob-
lini. 10. maja bodo že v zgod-
ijih jutranjih urah pohiteli na
30t. Prvo pošto bodo prejeli od
^Tgofskih pionirjev pri Mejah.
Vled potjo se bodo ustavili pri
»poiiienikih, v nekdanjih parti-
sanskih javkah, pri borcih iti
aktivistih pa bodo pridobivali
pod.Ttke. Pohod je razdeljen na
9 glavnjh patrol, ki bodo pri-
spele v Ptuj 10. maja ob 15. uri,
kjer bo miting. Pionirska parti-
zanska pošta bo vsebovala vse
važne dogodke med narodno-
osvobodilno borbo v ptujski
občini. Ob spominih bodo mladi
spoznali težko pot partizanov,
borcev — aktivistov, s'poznali
bodo svoj kraj in njegovo zgo-
dovino» ki bo še dolgo ostala
zapisana v njegovih srcih.
BORCI in AKliVISTl se že
»edaj pripravljajo, da bi ta dan
pionirji z njimi kar najbolj pre-
živeli. Na nekaterih šolah so
borci pripovedovali svoja doži-
vetja iz partizanskega življenja,
Pionirje pa letos še predvsem
zanima, kako in kje so borci
dočakali svobodo. Spomine in
doživetja Zapisujejo pionirji v
[>dredno kroniko, ki bo ostala
na šoli v spomin kasnejšim
učencem. Na večjih šolah bodo
izdali tudi odredna glasila, po-
svečena 20-letnici osvoboditve
in delovnim uspehom pionirskih
odredov.
Želimo, da bi letošnje majske
proslave pionirji v krogu bor-
cev in vseh občanov najlepše
preživljali.
Mladina
v Stopercah
Mala je vas Stoperce ob vznož-
ju Dohačke gore. Prebivalci ima-
jo težke pogoje za življenje in
prav zaradi tega odhajajo mladi
ljudje Iz vasi in si drugje ustvar-
jajo lepše in boljše pogoje za živ-
ljenje.
Mladinska organizacija v Sto-
percah štejfe zato le S8 Članov,
Letni delovni ttačrt, ki ga je
sprejela na konferenci, polagomai
izvršuje. Tako je pred kratkimj
uprizorila igro »Vozel« V krajul
je mnogo navdušenja ta igre,
kljub temu, da starejši žaradi obi-
lice dela ne najdejo časa za kul-
turno udejstvovanje. Njihovo na-
logo je prevzela mladina.
Vendar ima tudi mladina teža-
ve pri svojem delu. Precej se jih
je pokazalo že pri tej igri Kljub
vsem težavam pa je bila igra le-
tos 11. aprila prvič uprizorjena.
Ljudje so večkrat vpraševfili. kaj
bo s prireditvijo, ker so pogre.iall
kulturnega razvedrila Tem bolj
zadovoljni so bili ko jim je bila
Igra v.?eč.
Režiral jo je Stane Gumzej, on
je igral tudi eno izmed vlog So-
delovali pa -so Feliks Taciger,
Viktor Adam. Greta Kamenček.
Štefka Kodrič in Marija Gorjup.
Z itfm «0 tudi Se ffostovall in pov-
sod ie bilo občinstvo navdušeno.
Kljub težavam je dosegla mla-
dina torej uspeh.
JK
Pionirska tribuna
Očka pripoveduje
V dolgih zimskih večerih, ko se
je mamica učila, mi je očka pri-
povedoval zgodbe 12 časa okupa-
cije.
Doma je s Krškega polja, odko-
der so vse zavedne Slovence iz-
selili v koncentracijska taborišča
Nekega dne popoldne se je rat-
vedelo, da so v Brežicah in okoli-
ci že začeli z izseljevanjem \
Nemčijo. Ob tej pretresljivi novi-
ci je vse vaščane zajela panike
in žalost. Dva dni po tej novic
se je pripeljalo v vas veliko ka-
mionov z gestapovci Gestapovc!
so se razkropili po hišah in uka-
zali, da morajo biti vsi v dvet
urah pripravljeni za odhod. S se-
boj so lahko vzeli le, kolikor 8c
lahko spravili v kovčke. Nagnali
so jih na kamione kot živino. Od-
peljali so jih v Rajhenburg. Kc
so jih zbrali za en transport, sc
jih odpeljali v Nemčijo v tabori-
šča. Po enem tednu so prispeli v
taborišče v Lamperswaldu. Že
prvi večer so jih postregli le t
Črno grenko kavo. Za kosilo je
bila največkrat krompirjeva juha,
zvečer pa zopet črna kava ali re-
pa. Ta hrana se je ponavljala dan
za dnem. Kruha skoraj niso vi-
del!. Ob tej hrani so morali
odrasli težko delati Cele dneve
Tako je bilo v»a dolga štiri leta.
dokler iih nt osvobodila rdeča ar-
mada. Vsi so bili veseli svobode.
Zopet so se zbirali v transporte
in se vračali nazaj na svoje opu-
sto.^ene domove. Med potjo se j«
v transportu pojavil tifus Za po-
sledicami tifusa ie očku med pOtjo
umrl brat Lojze Pokopal! so ga
v gramozni jami blizu Budifnpe-
Tudi očka ]6 obolel za tifusom.
Potovanja od Budimpešte do Su"
botice se več ne spominja. Imel
je veliko vročino. V Subotici ga
je mama pustila v partizanski
bolnišnici. Po dveh mesecih Je
okreval in se vrnil ria svoj d^.
Ko je prišel domov. Je zvMel, da
mu je tudi brat Albirt umrl za ti-
fusom.
Tako ml Je pripovedoval očka.
Bil je mnogokrat lačen in mno-
gokrat tepe« od nemških »lagerfl-
rerjev« in včasih tudi od naših
slovenskih tolmačev — izdajalcev.
LIDIJA KLAJNŠEK,
Kidričevo
VLAK
Na postajo prisopiha,
vsak dan čml vlak.
S kolesi ropoče in melje,
potnike daleč odpelje.
NADA KARO, 5. c
Kidričevo
Ježek se boji zhne
Mali botet ježek
išče divje hruške.
Jesen že prihaja, dežek,
že zrele njegove so debeluške.
Kar nabral je, nosi V dračje,
tja v truplo trhle brezfe.
Zimsko, hladnd je ozračje
in zdaj v mehko listje leze.
Kje si. boter ježek?
Šivaš zimsko suknjo?
Ležeš v toplo luknjo?
Zima bo in mrzel snežek!
Šonja MojslloviČ,
s. d razred
Republiška kurirčkova
pošta prispela v Ptuj
26. aprila 1955 so pionirji iz
Gorišnice prevzeli torbico K LI-
RI HCKOVE POSTh: od pionir-
jev ormoške občiiu^. Pionirji
so pošto nosili po stranskih
partizanskih stezah v sprem-
stvu borcev in aktivistov prrk
Markove. Spuhlje v Ptuj. Pio-
nirji šole > r. Znidariča« so
sprejeli kurirčkovo torbico v
varstvo do 4. maja. No vseh
javkah so bili mitingi, na ka-
tetih so govorili borci, pionirji
pa recitirali in poli partizanske
pesmi
4 maja 19(15 bodo pionirji
■)nnesli torbico pn^k Hrt-ira,
(idričevega. Lovrenca, Ptujske
gore in Majšperka v vSroce T>ri
Makolah kjer bodo kurirčko-
vo pošto sprejeli pionirji iz
Slovenske Bistrice.
Pionirji vseh odredov so sve-
čano »prejemali pošto, v dnev-
nik vpisovali vse zanimive do-
godke med potjo, v torbico pa
so pionirji še dodali pismo —
čestitko Titu ob 20-letnici osvo-
boditve in spise, ki so jih pi-
sali o pripovedovanju borcev
v narodnem osvoh^vdilnem boju-
To je bilo spet novo in lepo
doživetje za pimiirje ptujski'
občine, ki so imeli letos repu-
bliško Kurirčkovo pošto in tako
izrazili svoje najboljše želje to-
varišu Titu.
stran 7
»T E D M K« — petek, 30. aprila 196^
_Stran 7
T U r n i š č e
v Tedniku bomo objav-
ilo
pisne in tumstične članke,
ki jih sestavljajo dijaki
ptujske gimnazije pn zgo-
dovinskem krožku, ki je
pviksebno delaven na naši
aiiT^iiiaziji. V prejSnji Šte-
vilki je bil objavljen «e-
s'«vek o vasi Spuhlja, v
tej Številki p« objavljamo
članek, ki opisuje Turni-
ičp. Članki odkrivajo pre-
teklost naSih vasi in opi-
sujejo tudi njihovo s^eda-
njo podobo.
UredntiStvD
TurniSče leži ob Zagrebški Ce-
sti dobra dva kilometra od Ptuja.
Cesta, ki se kakicn kilometer ta
gradom cepi, pelje naprej v Ha-
loze in dalje na Hrvatsko. Ena
jznned stranskih cest vodi v večji
Icraj Sela, druga pa na Hajdino.
II Turnišča je Ipp razgled na Po-
horje, na del Haloz ter na ptujski
grad. Turnišče nI veliko Zname-
nit je grad. ki ie dobil sedanjo
obliko v letih 1876-1878
Grad in posestvo Turnišče ima-
ta lanimivo zgodovino, ki se za-
ienja v letu 1642. Takrat je na
nepomembnem posestvu zgradil
grof Wilhelm Herberstein grad.
Kmalu je to posestvo z gradom
prevzel Johan Maximilian Herber«-
stein, ki je bil brat takratnega
deželnega glavarja. Leta 1650 je
vse prešlo v roke grofa Vetterja,
ki je od posestva ločil Sv. Vid in
ga leta 1658 prodal graškim mino-
ritom. Po smrti grofa Vetterja je
posestvo upravljala vdova Kata-
rina von Vetter roj. Sauer, ki pa
je kmalu, že leta 1676 grad s po-
sestvom prodala grofici Suzani
Elizabeth Thurn. Takrat so imele
Turnišče desetino v več večjih
vaseh. Grofica Suzana Thurn je
pa še kupila od grofa Leslia pod-
ložnike v Zgornji in Spodnji
Hajdini za 2859 goldinarjev 1682
leta je Turnišče prešlo v roke Fe-
licite Saurau, ki ga je prav kma-
, lu prodala naprej. Med naslednji-
mi novimi lastniki je bil tudi grof
Thurn-Valessasina, kf je grad re-
noviral in uredil okolico. Leta
1729 je bilo posestvo prodano na
dražbi, zaradi 12.000 goldinarjev
neplačanih davkov> Za 84.500 gol-
dinarjev ga je kupil grof Fleish-
man. Ta je odkupil še del pose-
»tva od minoritov pri Sv Vidu.
Tako so Imeli sredi 18. stoletja
Ustniki Turnišča obširno posest
m Dravskem poliu od Lovrenca
4o Vidma in v Halozah na obeh
lUaneh doline tlogoznice do Že-
tsl In Ptujske gore. Pod1o7nike
so imeli v triindvajsetih vaseh, v
glft^&m na polju. Vlnogfadnlgki
posestniki (Rorniki) pa sn bili raz-
kropllenl po vinorodnih vrhovih
zgornjih Haloz, od Maiskega vrha
prek Rodnega in Zaklškega vrha
do okolice zmetal. Urbar nnsestl
iTurni.šče našteva vinogradnike na
trinajstih vrhovih Haloz. Teh gor-
nikov le bilo 20R. dajali pa so let-
no nad tisoč goldinarjev na račUn
nekdanjih dajatev v naravi.
1?5S leta le imel tutnlškl zem-
llifiki gosnnd 370 podl^-žni^ov v
i&demlndvaisetih vaseh Ti so
morali dalati letno desetino Irt
Opravljati tlako. Za daiatve le bil
določen denar fv goldinarllhV da-
jatve v naravi fr?„ oves, kromplf,
jajca, lan, piščanci in ošeni^ni
zdrob), ooravljati so morali tudi
letno tlako in sicer: ročno, vozno
ter lovsko. Na leto so podložniki
t vaJi 1 310 goldinarjev letnega
davka, v naravi lo dajali na leto
159 korcev rži (korec — S2 1),
239 korcev ovsa, 242 kapunov,
1777 jajc, 120 povesem lanu, 49 pi-
ščancev aa grajsko kuhinjo in
67 meric pšeničnega zdrOba. Letno
so opravili 17.937 dni ročne tlake,
za udeležbo pri lovu pa 198 dni.
Zaradi slabega gospodarjenja je
Turnišče pripadalo od leta 1769
do leta 17R7 cerkvi. Od nje ga Je
1826. leta kupil grof Schttnfeld. V
tistem času je bil grad ponovno
renoviran; dobil je obliko H. V
njem Je bilo mnogo lepih soban,
2 mnogimi dragocenimi slikami
starih in mlajših mojstrov. Tudi
lastnik gradu, grof Schonfeld se
je ukvarjal s slikanjem, zato je
umetni.ške slike zelo cenil in jih
zbiral. Bil je dober gospodar, za-
to je bilo posestvo v njegovi la-
sti polnih 23 let do leta IS.-il, ko
ga je kupil za 200.000 forlntov ba-
ron Walterchlrchen. Novi gos^po-
dar je posejal polja t novimi
vrstami posevkov gojil pa je tudi
sviloprejke. 1864. leta je grad s
posestvom prodal nekemu belgij-
skemu Industrijalcu, ki ga je
kmalu prodal naprej Večkrat je
grad s posestvom prehajal iz rok
v roke. kajti nekateri gospodarji
so blll zapravljivci In so mnogo-
krat prišli takorekoč na beraSkO
palico. Znano je, da se je 1872. le-
ta mudil v gradu cesar Franc Jo-
žef 11. s svojimi vojaki na orožnih
vajah.
Leta 1878. je Turnišče kupil
Leon von L6wen3tein, ki je bil iz
Varšave. Takrat je posestvo obse-
galo celotno Ptujsko polje od
Ptujske gore do Starš, Sestavlja-
la so ga velika rodovitna polja,
pa.šniki, travniki, gozdovi in vino-
gradi v Halozah. Zraven goveda
so gojili tudi ovce, ki so jih ime-
li okrog 800 V bližini gradu je bil
mlin, v ribniku so gojili ribe. Ne-
koliko nad današnjimi Selami je
bila donosna opekarna.
1885. leta je postal gospodar
Turnišča znani Rudolf Warren
Lipitt, ki je bil ameriškega rodu.
Bil je velik prijatelj konj, pred-
vsem Soortnih Z njimi je tekmo-
val na vseh mednarodnih dirkah
od Pariza, Dunaja, Londona in
drugih večjih mast. Po njegovi
»mrti 1938. leta je posestvo prev-
zel sin Rafael. Graičakovemu sinu
niso konji mnogo pomenili, zato
Jih Je prodal. Takoj pO I svetov-
ni vojni so po zakonu o agrarni
reformi mnogo Llpittove zemlje
razdelili med ljudstvo, največ Se
prostovoljcem I. svetovne vojne
in koroškim borcem (Maistrovi
borci). S tem so tudi mali ljudje
prišli do svoje zemlje. Zgradili so
bI hiše, na grofovskih poljih so
nastajala nova naselja. Grad je bil
lepo urejen, prav tako tudi park,
ki Se danes slftvl po najrazličnej-
ših vrstah dreves. V posesti rod-
bine Llpltt Je bil grad vse do
konca II. svetovne vojne, ko Je
postal državna lastnina.
V njem je zdaj nižja kmetijska
šola, ki jo obiskuje mnogo učen-
cev. Velike grofofske sobane so
preurejene v razrede, v nekaterih
stanujejo ljudje. O nekdanjem
Življenju priča še samo velika
predsoba z lestenci In mnogimi
trofejami, slikami konj, oprem-
ljena z mizo in dvema usnjenima
naslanjačema. V gradu se v Času
pouka oglaša zvonec, poln je ■»me-
ha učencev. V času počitnic je
sam, čeprav mogočen med dreve-
si parka. V sebi krije nekdanje
razburljivo grofovsko življenje,
ko je bil priča mnogim bogatim
zabavam, lovskim posvetovanjem
In drugemu.
Posestvo je last Kmetijskega
kombinata Iz Ptuja. Obširna po-
lja so zasejana z najrazličnejšimi
kulturnimi rastlinami. Pred leti
so gojili tudi krave, ki so jih na-
to prodali. Na mestu, kjer so stali
hlevi, stoji sedaj nova tovarna
močnih krmil. Posekali so tudi
del gozdov in tam grade veliko
farmo bekonov, ki bi naj prinaša-
la kombinatu veliko dobička.
Ponos Turnišča so bili skoraj
80 let čistokrvni dirkalni konji, ki
so jih decembra lani na tako
smešen način prodali v Pančevo.
Da niso donosni, so dejali, da so
v Izgubo kombinatu po njihovem
je bila kobilarna nerentabilna.
mjuiiarna je oiia usianovijcna
leta 1948 na pobudo zveznega mi-
nistrstva ra kmetijstvo v Beogra-
du. Prve Žrebce In kobile so do-
bili Iz Srbije. Potem se Je začelo
dolgo In naporno delo z mnogimi
selekcijami, preden so se pokaza-
li prvi uspehi Vzredili so odlKhie
kasače. Z njimi so prirejali dirke
In tekmovali tudi na tujih hipo-
dromih. Glas o turnifikih konjih
je segel čez državne meje, priSli
so ljubitelji konj Iz Italije, Av-
strije In Nemčije. Osem Izmed
turniških kasačev dosega vidne
uspehe po tujih hipodromih, kjer
pobirajo visoke denarne nagrade.
Tretjega decenribra lani so se hle-
vi Izpraznili, ponos TumlSČa —
kasače so odpeljali. Sedaj le Tur-
nlSče brez svoje privlačne točke,
ostalo Je osamljeno, konjev ni
več. Vsi tleti vranci in rjavel so
v Pančevu v novi oskrbi,
i Ostal je še grad In park. v ka-
terem stoji. Vendar je park za-
puščen, vsa lepa, raznolika dreve-
sa niso dovolj, potrebni so ljudje,
ki bi se bolj zanimali zanj In z6
zapuščeni ribnik. Turnišče Iz dne-
va v dan Izgublja sloves, postaja
navadno, nepomembno naselje, ki
ga temoo časa nosi s seboj. Veča
se, vedno več hiš se gradi. Prebi-
valci se ne ukvarjajo s kmetij-
stvom, večinoma so za-poslenl v
Ptuju. Mariboru In v Kidričevem.
Toda, zakaj vse to? Zakaj nihče
ne oo-mlsH na to. da bi se nekako
dalo urediti, da bi lahko Turni-
šče ostalo privlačnejše Pogoji so.
Tukaj le grad. park. ribnik, hlevi
za konle še stoje, tudi hioodrorn
ie Še, Potrebni so .samo ljudje ki
bi nekaj storili zanje, iim oovrnl-
II sloves In jih olepšali.
LITERATURA
Pri sestavi naloge »Turnišče«
sem se posluževala naslednje
literature: Zbornik gradov
Spodnje Štajerske iz leta 1885.
ter Urbar gospostva Turnišče.
Oboje sem dobila na razpolago
v mestnem arhivu v Ptuju. Na-
logo sem napisala tudi na pod-
lagi pripovedovanja.
Darinka Sajovic
SINDIKALNA IN MLADIN
SKA ORGANIZACIJA ZA
1.MAJ
Sindikalna podružnica in mla-
dinska organizacija Strojnih
delavnic Ptuj pripravljata pro-
gram za proslavo 1. maja v pod-
itlju.
Kot vsako leto se bo tudi le-
tos zbral celotni kolektiv v pro-
, Itvodnem oddelku, kjer bo cen-
tralna proslava t nagovorom in
Itifajšim kulturnim programom
Tudi letos bosta sodelovali v
Programu osnovni šoli »Toneta
2.nidariča« iz Ptuja in 1?. Gruš-
l^&vja, ki sta v patronatu tega
podjetja.
Gruškovju je pripravilo pod-
jetje zbirko knjig »Borca« za
šolsko kiiiižniuo, ki šteje še raz-
nieroma malo knjig
3 MILIJONE DIN
lETNO ZA ŠTIPENDIJE
v letošnjem letu so omogočile
®frojne delavnice Ptuj s štipen-
dijami v višini nad .3 milijone
^'narjev šolanje 22 članom ko-
lektiva in rednim dijakom.
Največ se ;ih šola na srednje
^®hni6ni in na ekonomski srednji
^li. Dosle,! je šlo skozi te šole
'^Po število članov kolektiva in
j^^dnih dijakov, ki jih je po šo-
lanju sprejelo v službo in raz-
^''stUo na odgovorna delovna
»»^esta.
Tudi v bodoče bo določalo
pdjetje za šolanje kadrov, sode-
in rednih dijakov pri-
^^a sredstva, ker je imelo do-
srečo, da je štipendiralo sa-
resne dijake, ki so se zave-
važniosti štipendij in priča-
Cj^Tij kolektiva, da bodo po
j^^anem študiju n.iihovi stro-
sodelavci in dobri tova-
KUPUJEJO STANOVANJA
IN KREDITIRAJO
GRADITEV STANOVANJ
Med težke probleme šteje ko-
lektiv Strojnih delavnic v Ptuju
problem stanovanj za zaposlene,
ki nimajo primernih stanovanj.
V letu 1962 je nabavilo podjet-
je dve družinski stanovanji in
eno samsko stanovanje, v lan-
skem letu še eno družinsko sta-
novanje. v letošnjem letu pa je
odobril delavski svet sredžtv^i za
nabavo treh družinskih in ene-
ga samskega stanovanja v Tru-
barjevem naselju.
Več članov kolektiva gradi
enodružinska stanovanja Neka-
terim je pomaimlo podjetje z
1 miH,1nnotYi dinarjev posojila
Vsa prodnja skrb za stanova-
nja članov kolektiva kaže dobro
voljo, pomagati najboli potreb-
nim kljub temu pa jih še mno-
go ostaja, ki čakajo na večle
možnosti z« nfibavo novih sta-
novanj in na dodelitev kreditov
graditeljem lastnih stanovanj.
Skupno je v podjetju vsaj 15
do 20 7atx>s1(^nih, ki so še v sta-
novanjski stiski.	V. Z.
Te^ovodnica pri šoli
Franca Osoinika čaka
fiola »Franca Osojnika« v Tru-
barjevem naselju je še v trenut-
ni stiski glede telovadnice, ki m
bila zgrajena Istočasno s šolskim
poslopjem Sedaj so že gotovi
temelji in nekaj stebrov.
Tem delom bodo sledila Se
ostala potrebna dela za železo-
betonsko nosilno konstrukcijo.
Pripravljena je v celoti vsa ar-
matura, rapid strop In strešni
stol. Tudi ta dela so odvisna od
sredstev v ta namen. Investitor
je Občinska skupščina Ptuj. ki si
prizadeva, da bi premagala teža-
ve za kompletiranje te šole z vse-
mi potrebnimi prostori in z in-
ventarjem Ce se bodo dela na-
dalievala že letos aprila, bo telo-
i/adniea gotnva do začetka šol-
skega leta 1965/66.
Aeroklub Ptuj uresničuje načrte
Letalska šola Aero-kluba Ptuj
nemoteno deluje in usposablja
mladi kader, ki bo ob koncu se-
minarja dokazal svoje sposobno-
sti na končnih izpitih. Druga sku-
pina pa se nadalje izpopolnjuje
in pripravlja za izpite, ki jih bo-
do delali pred komisijo za civilno
letalstvo. Ostali se marljivo pri-
pravljajo in izpopolnjujejo. 25. t.
m., med 11. in 12. uro, je dosegel
Stanko Vrbančič z jadralnim le-
talom WE1HE višino 3400 m, kar
je eden izmed pogojev za prido-
bitev zlate -C-« značke. Manjka
mu svobodni polet v razdalji 300
kilometrov in bo po vsej verjet-
nosti v letošnjem letu Vrbančič
poleg Korparja prejel zlato
značko Zanjo se še potegujejo:
Koderman, Cestnik in MegliČ.
Nf letališču v Moškanjcih bo
republiško prvenstvo v jadral-
nem letenju, in sicer od 5 do 13.
iunija. Za republiški naslov bodo
;ekmovali člani vseh klubov iz
naše republike. Aero-klub Ptuj
bo po vsej verjetnosti zastopal
sekretar kluba Metod Cestnik.
Kolikor bo Uspelo dobiti še
kakšno jadralno letalo, se bo pri-
I ključil še Koderman. To je tudi
tekmovanje za sestavo republi-
ške reprezentance, ki bo tekmo-
vala na državnem prvenstvu v
Vršcu.
Državnega prvenstva se bo po
vsej verjetnosti udeležil najbolj-
ši športnik v letu 1964 tov. Kor-
par, ki se sedaj pripravlja na
svetovno prvenstvo. Članom, po-
sebno pa tekmovalcem želimo, da
se jim uresniči želja in da bi tako
realizirali načrte.
Pionirji so igrali
neodločeno
Kot pri članih je gostovala tudi
»ri pionirjih pionirska enajstori-
a Kovinarja iz Maribora. Tekma
e bila od časa do časa zelo zani-
liva. Končala se je z neodloče-
im rezultatom 1:1, polčas se je
ončal v korist gostov 1:0. Sodila
e trojka ptujskih sodnikov. Pe-
rovič je bil glavni, Kekec In
vančevič sta bila stranska sodni-
Na gradbišču SDI
Sh-nn 8
»TLD^ ! K« — petek npni„
>TraTi ^
Občinsko prvenstvo za
ženske v vajah na orodju
v sredo, 21. t. m., je Občinska
zveza za telesno kulturo Ptuj or-
ganizirala občinsko prvenstvo v
vajah na orodju za ženske. Udele-
žilo se ga je sedemnajst tekmo-
valk, ki so se potegovale za na-
slov občinske prvakinje v tej
disciplini. Na tem tekmovanju so
prvič sodelovale mladinke TVD
»Partizan« Kidričevo z vrsto in
tako dokazale, da se tudi v tem
društvu marljivo pripravljajo.
Pričakovati je, da bo ta športna
panoga pridobila v svoje vrste
mnogo več pristašev.
REZULTATI — MLADINKE,
3. razred:
1.	TVD -Partizan« Kidričevo
191,1 točke,
2.	TVD -Partizan« Ptuj 171,5
točke.
POSAMEZNO:
1. Novak Ivanka, TVD »Parti-
zan« Kidričevo, 42,5 točke; 2.
Vrbnjak Dragica, TVD »Parti-
zan« Kidričevo, 41,5 točke; 3. Cu-
liberk Danica, TVD »Partizan«
Kidričevo, 39,6 točke; 4. Sirec
Tatjana, TVD »Partizan« Ptuj,
39, 4 točke; 5. Šprah Vladka, TVD
»Partizan« Ptuj, 39,2 točke; 6. An-
tonič Milenka, TVD »Partizan«
Kidričevo, 35,3 točke.
Vseh šest tekmovalk si je pri-
dobilo pravico nastopa na re-
publiškem tekmovanju GZ.
Ekipa mladink drugega razre-
da TVD »Partizan« Ptuj se je
resno pripravljala vso sezono in
tako se ni bilo bati, da ne bi zbra-
le zadovoljivega števila točk za
pridobitev pravice nastopiti na
republiškem tekmovanju.
REZULTATI — MLADINKE,
2. razred:
1. TVD »Partizan« Ptuj, 201,1
točke.
POSAMEZNO:
1. Vrtič Anica 45,7, 2. Vera Ber-
lič 40,3, 3. Mesarič Ida, 39,8.
Dobro sta se uvrstili še Horvat
Alenka in Gunžer Majda. Vse
tekmovalke so pokazale viden
napredek, to je potrdila nekdanja
olimpijska tekmovalka Pavlič
Ančka, sedaj trener žensk v Ma-
riboru, ki je prisostvovala in
skupno s tov. Goršetom ocenje-
vala na tem tekmovanju.
Posebno je pohvalila Vrtič
Anico, ki ji je prisodila mesto v
republiški vrsti. Potrebno bi bilo
le povečanje vadbe, kar pa v
Ptuju skoraj ni mogoče, kajti
TVD »Partizan« Ptuj nima mož-
nosti, da bi načrtno vzgajal pio-
nirske oddelke.
STRELSTVO
v nedeljo, 25. aprila 1965, je bi-
lo v Ptuju tradicionalno strelsiio
telcmovanje z zračno puško za po-
kal 1. maja, ki ga prireja vsako
leto obdiiaski sdrelsiki odbor za
strelske družine iz občine v po-
častitev delavskega praznika 1.
maja.
Na strelišču na stadionu SD
Drava se je zbralo nad sto strel-
cev in ljubiteljev strelskega špor-
ta, ki jih je ob otvoritvi pozdra-
vil v imenu občinskega strelskega
odbora Lojze Koželj. Ob tej pri-
ložnosti so bila razdeljena pri-
znanja 23 članom funkcionarjem,
ki so doslej največ prispevali za
razvoj strelskega športa v občinL
Sledilo je tekmovanje, na kate-
rem se je pomerilo 15 petčlanskih
ekip iz 10 strelskih družin, ki so
se takole uvrsitlle:
1. Kidričevo i 785 krogov, 2.
Turniiče II 744, 3. Turnišče I 739,
4. TAP 738, 5. Železničar I 734, 6.
Turnišče 111 730, 7. Kidričevo II
728, 8. Spuhlja 707, 9. gradb. Dra-
va 689, 10. Petovia 683, 11. Goriš-
nica 678, 12. Elektrokovinar 667,
13. Cirkulane 649, 14. ObLO I 575
in 15. ObLO II 539 krogov.
Med posamezniki so bili naj-
uspešnejši: Franc Novak (168);
Ludvik Pšajd (168), oba Kidriče-
vo; Jože Zupanič (167), Elektroko-
vinar, itd. Prvouvrščena družina
je prejela prehodni pokal. Ista
družina ga je osvojila tudi v letu
1961. Nato ga je dve leti zapored
imelo SD Turnišče, v preteklem
letu pa SD Železničar.
L. K.
Vrtič in Berlič v slovenski reprezentanci
V Ljubljani je bilo 25. t. m. re-
publiško prvenstvo v vajah na
orodju za ženske. Udeležile so se
ga mladinke TVD »Partizana«
Ptuj in Kidričevo. Za ptujski
»Partizan« je nastopila vrsta dru-
gega razreda in posameznice
tretjega razreda, za Kidričevo pa
vrsta tretjega razreda. V vrsti
TVD »Partizan« Kidričevo so
nastopale: Novak, Vrbnjak, Culi-
brk, Sirec, Sprah in Antonič. Mla-
dinke TVD »Partizan« Ptuj so bi-
le po prvem orodju na tihem
proglašene za favoritke, vendar
se je vrsta od orodja do orodja
slabšala. Za vse tekmovalke, po-
sebno pa za trenerja te vrste, je
to tekmovanje pomenilo enega
najvažnejših tovrstnih tekmo-
vanj, kajti cilj in pravo vzdušje
se je uresničilo po razglasitvi, ki
je bila v zaključnem delu tekmo-
vanja.
Med tekmovanjem ni bilo pri-
čakovati, da bo ob razglasitvi
med prvo šestorico, ki potuje
7. maja 1965 v Slavonski Brod,
uvrščena katera Ptujčanka, kajti
Vrtičevi na tem tekmovanju ni
bila naklonjena športna sreča,
saj je imela dva spodrsljaja, ki
sta jo stala dve točki. Brez dvoma
bi ob večji zbranosti vsega tega
ne bilo. Torej, tudi uspehi so
važni, saj z njimi opravičujemo
podporo, ki jo družba prispeva.
Ob zmagi bi ne bilo pripomb in
ugibanj ter iskanj vzrokov. Ni
dovolj, da samo tekmujemo, va-
žna je tudi zavest in odgovornost.
Vrsta v celoti je z uvrstitvijo
na četrto mesto presenetila in s
tem povsem opravičila. V vrsti
so tekmovale: Horvat Alenka,
Gunžer Majda, Trpine Alenka,
Mesarič Ida, Berlič Vera in Vrtič
Anica.
Veliko presenečenje je priprav-
ljala Berličeva, ki je to pot tekmo-
valno, zbrano, prav gotovo
se je zavedala velike odgo-
vornosti. Uspeh Berličeve pa je
toliko bolj pomemben, ker ni
nihče pričakoval, da bo že letos
nastopila v republiški vrsti, ki bo
zastopala Slovenijo na državnem
prvenstvu. Zabeležen je ponovni
uspeh, to pot pri mladinkah, ki
jim je uspelo uvrstiti se izmed
šestdesetih tekmovalk med prvih
šest, ki zastopajo našo republiko
na bližnjem tekmovanju v Sla-
vonskem Brodu. Vso srečo v
prvem nastopu ANICI VRTiC in
VERI BERLIC v slovenski repre-
zentanci!
Ormož - Rudar (Velenje)
30:17
Prejšnjo nedelljo so rokome-
taši Ormoža povečali svoj iz-
kupiček za nadaljnji dve točki
v prvenstveni tekmi z »Rudar-
jem« iz Velenja. Tekma na po-
gled ni bila preveč lepa, ker so
gostje prepočasi igrali. Šele v
drugem polčasu so se nekoliko
razživeli, kar je dalo možnost
igralcem Ormoža, da so v hitrih
protinaijadih polnili mrežo go-
stov. Največ zadetkov za Ormož
so dosegli Safarič 11, Frangež
(II) 5, Ivan Zadravec 4, Rihtarič
3, Frangež (I) 3, Gregi iu Pucko
pa vsak po dva gola.
Naslednjo prvenstveno tekmo
bo Ormož odigral v Storah
9. maja 1965.
Velika Nedelja - RK Mla-
dinec iz Murskih črncev
20:19
Prejšnjo nedeljo dopoldne je
bila odigrana na velikonedelj-
skem igrišču rokometna tekma
med TVD »Partizan« Velika Ne-
delja in rokometnim klubom
»Mladinec«.
Bil je vtis, da so domači igral-
ci podcenjevali goste, kar so
nasprotniki izkoristili s tem, da
so vodili skoraj v celem prvem
polčasu. Tekmovalci obeh ekip
so bili precej nervozni. Doma-
čim tekmovalcem je uspelo tek-
; mo odločiti v svojo korist z mi,
nimalnim uspehom. Do konca
prvenstva čakata domačo ekipo
dvfc odločilni tekmi. Zato bodo
morali velikonedeljski rokome-
taši v bodoče pokazati večja
borbenost, da bodo dosegli za-
želen cilj — prvo mesto in s
tem uvrstitev v štajersko ligo.
Rokometni turnir
pri Veliki Nedelji
TVD »Partizan« Velika Ne-
delja bo priredil jutri četrti tra-
licionalni rokometni turnir. Tur,
nir bo pod pokroviteljstA-^ora
Občinskega odbora SZDL Or-
mož. Sodelovale bodo štiri eki-
pe: »Drava« Ptuj, »Kovinar«
Maribor, »Partizan« Ormož in
domača ekipa rokometašev.
Turnir je v počastitev prosla-
ve 1. maja in 20. obletnice osvo-
boditve.
Velikonedeljski rokometaši va-
bijo na turnir vse ljubitelje ro-
k(>meta. V slučaju slabega vre-
mena turnirja ne bo.
Kovinar (Štore) - Drava
(Ptuj)
Na igrišču RK »Drava« je bila
v nedeljo, 25. t. m., prvenstvena
rokometna tekma med Kovinar-
jem iz Stor ter domačini RK
»Drava«. Domačini so bili v pre-
moči in ni bilo vprašanja, kdo bo
zmagal. Končno so le našli reši-
tev za kolektivnejšo igro, ki jim
bo doprinašala mnogo več izku-
pičkov.
Partizan (Celje) - Drava
(Ptuj) 4:9 (1:4)
Ptuj, 23. t. m. Tu je bila prija-
teljska rokometna tekma med
žensko ekipo Partizana Celje in
domačo Dravo. Mlade Celjanke
se nikakor niso znašle v dokaj
hitri igri domačink, ki so prevla-
dovale ves potek igre. Domačinke
so prehitevale s hitrimi napadi,
ki so bili po večini uspešni. V
drugem delu igre je uspelo eni in
drugi ekipi zabeležiti več zadet-
kov.
Nepričakovani točki
v nedeljo, 25. t. m., je gostova-
la v Ptuju enajstorica NK Kovi-
narja iz Maribora in se je srečala
z domačo enajstorico NK »Dra-
va«. Med igro je bilo na eni in dru-
gi strani več razburljivih trenut-
kov, ki so se po večini uspešno
končali. Obramba domačinov je
bila tokrat uspešna. Domača
enajstorica je dokazala, da se da
le s kolektivno igro premagati
tudi močnejšo enajstorico
Najuspešnejši je bil Ljubeč, ki
mu je uspelo s pomočjo soigral-
cev priboriti obe točki z edinim
zadetkom. Rezultat prvega dela
je bil neodločen, tekma se je
končala z rezultatom 0:1 v korist
domačinov.	I
Rogoznica - Leskovec
7:2 (3:1)
Rogoznica potrjuje svojo uvr-
stitev na lestvici v ObNL in sc
načrtno pripravlja na start za
bližnje tekmovanje. Tekma je
bila zanimiva in za Rogoznico
I zelo pomembna. A. Gorše
Vrnitev iz Slavonskega
Broda ^
v močni konkurenci so ptujski
telovadci na državnem prvenstvu
v vajah na orodju v Slavonskem
Brodu opravičili pričakovanje le
delno. Ob večji pazljivosti bi se
marsikaj spremenilo, kar bi šlo v
prid končni uvrstitvi. Na tekmo-
vanju so že v začetku imeli nekaj
večjih spodrsljajev, kar jim je
odvzelo plasman, ki si ga zasluži-
jo po svojih sposobnostih. To jim
je odvzelo tekmovalni polet in
vse pričakovanje za dobro uvr-
stitev. Najuspešnejši je bil tudi
tokrat Oto Mesarič, ki se je
uvrstil na nesrečno trinajsto me-
sto, sledil mu je Adolf Vidovič na
enaindvajsetem mestu ter Janez
Mršek pri mladincih na štiriin-
dvajsetem mestu. Glede na to, da
je tekmovalo precejšnje število
tekmovalcev in še ti samo izbra-
ni, je za njih in za Ptuj velik
uspeh.
ROJSTVA, poroke in smrti NA območju matičnega
urada ptua
Marija Slekovec, Slaptinci 25,
Gornja Radgona — Branka; Ma-
rija Feguš, Podlehnik 44 — Ma-
ksa; Ivana Sel, Jurovci 21 — Sta-
nislava; Angela Belca, Pleterje
53 — deklico; Ida Cagran, 2a-
menci 6 — Franca; Ana Majcen,
Borovci 27 — Branka; Viktorija
Dobnik, Prepolje 23, Tezno —
Ivana; Ana Novak, Grlinci 2 —
Antonijo; Marija Haladeja, Lan-
cova vas 36 — Vekoslava; Marija
Pišek, Naselje bratov Reš 43 —
dečka; Marija Doki, Korena 25,
Lenart v Slovenskih goricah —
deklico; Marjeta Bela, Mejna ce-
sta 7 — deklico; Erika Janžeko-
vič, Bukovci 56 — Franka; Dra-
gica Rakovec, Središče 244 — Mi-
rana; Terezija Knchtl, Razkrižje
27, Ljutomer — Darinko; Nada
Puconja, Ljutomer. Rajh Nade —
deklico: Alojzija Novak, Pr.šetin-
ci 9 — Marijo; Marija Majcen,
Muretinci 64 — Franca; Pulko
Ana. Kidričevo 14 — dečka: Ma-
rija Majcenovič. Cirkulane 2 —
Danico; Marija Smolinger. Lo-j
\ renc na Dr. Polju 48 — deklico:
Margareta Plešivčnik. Ormoška
28 — dečka; Marija Topolovec,.
Velika Varnica 15 — Antona: Ju- [
slina Dvoršak. Savin.sko 38 — La- '
dislavo; Marija Ceh, Krčevina 27 i
—	Suzano; Marta Jesenik, Stara
cesta 14, Ljutomer — Marjana;
Frančiška Kolnik, Kukava 67 —-
deklico; Katarina Malinger, Lan-
cova vas 69 — dečka; Rozalija
Novak, Godeninci 6 — deklico;
Hedvika Pulko, Lovrenc na Dr.
polju 21 — dečka; Ivana Golob,
Zacherlova 7 — Roberta; Justina
Mlakar, Popovci 8 — Milico;
Ljudmila Babosek, Mariborska 33
—	Vladimire.
Viktor Skok, Orešje 23, in Jo-
žefa Kosi, Ormoška 10; Jožef
Vauda. Dravska 5, Maribor, in
Ana Zoreč, Zg. Hajdina 83; Franc
Muzek. Zadružni trg 1, in Tere-
zija Kolarič, Zadružni trg 1;!
Frančiška Mikša, Hlaponci 17, in
Marjeta Valenko. Dornava 86;
Karel Zamuda. Kicar 118. in Mar-
ta Lazar, Kicar 118: Franc Roz-
man. Popovci 8. in Terezija Pe-
tek. Mestni vrh 77.	i
Ivana Vidovič. Sp. Hajdina 125,
roj. 1886, umrla 23. 4. 1965.	|