Poštnina plačann v gotovini. Maribor, ponedeljek 27. decembra 1937 Štev. 295. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman ▼ upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Postni ček. rac. st. 11.409 99 JUTRA 99 Smili utrinki Nekaj svellih utrinkov jc posijalo v božično razpoloženje, ki ga ni mogel motili vojni vrvež v Španiji, kjer se je preko praznikov miru nadaljevala silno krvava borba za Turticl, nili vojna vihra na Daljnem vzhodu, kjer so Japonci zasedli Ilang-čau, nili krvavi spopadi v Pele »lini, kjer jc v besnem spopadu v galilejskem gričevju, nedaleč ou zgodovinskega pozorišča betlehemske mirovne blagovesti, padlo 45 arabskih vstašev, razen tega nekaj Angležev, ki so obkolili vse ozemlje okoli Nazareta in Tiberije. Iiolj kakor ti krvavi dogodki so vplivale na razpoloženje ljudi po vsem svetu miroljubne poslanice vladarjev in državnih voditeljev. Britanski vladar kraSj Jurij VI. jc preko radija dejal: ..Mi vsi smo obljubili, da borno dostojni zaupanja britanskih državljanov in le obljube se bomo vedno držali. Motreč leto, katerega koncu 'se bližamo. vidimo, kako se v posameznih delih sveta pojavljajo sence strahu in groze, toda navzlic vsemu temu se posvečajmo nalogam dobre volje iii ohranitve mirti, kar nam prinaša božič, ki ga doživljamo v želji, da ti mračni občutki zapustc naše duše in da bo končno vsakomur. od nas dana možnost, da se pridruži prizadevanjem za boljšo atmosfero, smatrajoč božično blagovest kol večno pobudo v našem vsakdanjem življenju.*1 Pri'i katerem so bile navzoči izbrani pelošolci in petošolke it> vse države, ki so kraljevi gostje, razen lega pa tudi otroci beograjskih osnovnih šol. Silno ginljiv je bil prizor, ko so se otroci po sokolski akademiji in po končanem sporedu materine proslave podali v rdeči salon, kjer je kralj Peter II. skupno z .Obemd kraljevičema in kneževičema obdaroval revno de-co s svojimi slikami, sadjem in slaščicami. Tako je imela naša mladina, ki je v sn-vrstništvu t haSim ljubljenim kraljem, priliko, da svojega mladega kralja sovrstnika še bolj vzljubi, naš mladi kralj in vladar pa možnosl, da še bolj poglobi svoje mladoslne stike z življenjem, nad katerim mu je dano vladati in vodili V nobeili pre-,stolnici se ni božična blagovest tako pri-, srčno, ljubko in nežno proslavila, kakor ravno v Beogradu. Roosevelt ho moral postopati energičnd/e... TOKIO, 27. decembra. Tukajšnji ameriški poslanik je izročil japonski vlatf' noto ameriške vlade, ki predstavlja dejansko likvidacijo jangeejskega incidenta. V noti se jemlje na znanje zatrdilo japonske vlade, da se takšni dogodki ne bodo več ponovili. Z zadoščenjem se je sprejela japonska ponudba za odškodnino, pač pa bodo Združene države ameriške svoj položaj v Kitajski še okrepile. Ob koncu note se izraža želja, da bodo japonski ukrepi učinkovit!. VVASIUNGTON, 27. dec. V tukajšnjih krOgih se čujejo komentarji v zvezi z dokončnim odgovorom ameriške vlade japonski vladi. V teh krogih povdarja* jo, da je šel prezident Roosevelt do skrajnih meja spravljivosti in popustljivosti, da se bo pa moral poslužlti energičnih ukrepov, če bi se takšni dogodki ponovili. Ti komentarji se smatrajo kot grožnja Japonski, če bi svojih zatrdil ne skušala uveljaviti. MmMtef? kfmmklk §4mso$e# md Uim- Sodoiui Mmiia BEOGRAD, 27. decembra. Semkaj je prispela lelonska delegacija v svrho pogajanj za ureditev trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Lelonijo. Podpisal se je protokol, v smislu katerega se. uveljavi izmenjava blaga na podlagi ravnovesja izvoza ler uvoza, dočim bi se plačite vršila v devi- zah, če bi se ravnovesje občutno motilo. Letonska vlada se je obvezala, da bo izvažala iz Jugoslavije tobak, hrastov les, konopljo in da bo dovolila, v tem oziru obsežne uvozne kontingente. Lelonija pa bo nam dobavljala predvsem razna semena, gumijske čevlje, radijske aparate itd. ftopeefa -pmmke, umoMma agoteto PARIZ, 27. decembra. V norišnici v Mon-tredonu |e izbruhnil silovit požar, ki jc zavzel silno nevarne dimenzije. Pod ruševinami so našli sedem mrtvecev. Nekaterim obče nevarnim blaznežem se je posrečilo, da so v splošni zmedi pobegli. Popolnoma pogorela blaznica jc med največjimi v Franciji. V njej je bilo nastanjenih okoli 3000 blaznih, ki so bili za prvo silo nastanjeni v bližnjih privatnih stavbah. f®pm$ka U msimtktshs, izkevovda TOKIO, 27. decembra. Tukajšnja vlada se je radi kitajske vojne zadolžila z-a na-* daljnih 200 milijonov jenov in je bilo te dni izdanih za 150 milijonov drž. vrednostnih papirjev in za 50 milijonov vrednostnih papirjev japonske Narodne banke.' ŠANGHAJ, 27. decembra. Japonske vojaške oblasti so razglasile blokado Cing-taua. edinega kitajskega pristanišča, ki je bil doslej izvzet iz japonske blokade. Ta uknep se smatra kot odgovor japonske vlade za požig japonskih tkalnic v Cing tauu. ilolask&fa £&ke$a teto&a PRAGA, 27. decembra. Letalo, ki vozi iod Bergreichensteina. Pod letalom sia ob-■na progi Bukarešta - Praga - Pariz je za- ležala mrtva člana posadke in znani pra-šlo v snežnem metežu in je treščilo južno Iški odvetnik dr. Karol Flanderka. UmMi ftmdk se je HAMBURG, 27. decembra. Na progi inflc odnesel le lažje poškodbe, se je nem-Hamburg Kuxhafen je trčil nemški parnik Mki parnik potopil. Posadka se je rešila, v angleški parnik. Dočim je angleški par-1 b PMestm ktvava imieevm^e daljujejo. Policija je zasedla več hiš v Severni Palestini, Proti avtobusu Jeruzalem - Telaviva je padlo več st rolo v. JERUZALEM. 27. decembra. Britanska vojaška oblast je odredila pojačenje obmejne kontrole v svrho preprečenja bega arabskih vstašev. Borbe v Galileji se na- lastniki aretirali ravnatelja britanske misijonske štole PEJP1NG, 27. decembra. Japonski častniki iu vojaki so vdrli v tukajšnjo brl-liinsko misijonsko šolo ter izvršili hišno preiskavo, ob kateri priliki so odnesli lazite sptee in privatno korespondenco zavodovega ravnatelja. Ravnatelj je bil aretirati in ni znano, česa ga dolžijo. Japonci so izvršili aretacijo navzlic energičnemu posredovanju britanskega generalnega konzula. Na Švedskem je bilo 1. decembra t. 1. podpisanih več novih kolektivnih pogodb za različne stroke. Značilno je, da so se pogajanja vodila, ne da bi bila odpovedana stara kolektivna pogodba. To srna-tiajo za dober začetek, ker obe strani uvidevata, da je potrobilo brez večjih komplikacij revidirati in ustvariti kolektivne pogodbe ter zvišati plače delavcem. Brezposelnost v Bolgariji. Po zadnjem poročilu borze dela se je zvišalo število brezposelnih v Bol ga rij j v minulem ma-secu za 1100 oseb in znaša Število brezposelnih 18.300 oseb ,od katerih 1 odpade na Sofijo 7300 oseb. NajvCčja brezposelnost se opaža v tobačuih središčih, kar ie posledica sezonske omejitve delž. Od tega števila brezposelnih odpade 3500 na nekvalificirane delavce, 2600 na inteligeu co, 2600 na tobačno delavstvo in 1200 na tekstilno delavstvo. V najkrajšem času Pa c^0 ^evi!o brezposelnih zvišalo še za 3000 delavcev, in sicer s sezonskimi delavci. V teh številkah so upoštevani le regtstirani brezposelni. Celotno število brezposelnih pa ni registriramo. Modernizacija naših bolnišnic. Naše ministrstvo za socialno politiko fn narodno zdravje je v zadnji dobi živahno ttt. delu, da se v državi čim preje odpo-more pomanjkljivim higijenskim okoliščinam v naših bolnišnicah. Razen tega se izdeluje v ministrstvu poseben splošen načrt o gradnji novih bolnišnic v državi. Socialni minister sl prizadeva, da doseže pri ministrstvu financ potrebne kredite s katerimi bi se omogočila gradnja novih bolnišnic. Ore za enoten načrt, po katerem bi se dosedanje že obstofeče bolnišnice izboljšale,, nove pa gradile iu to po enotnem načrtu. Nove bolnišnice naj bi bile bolnišnice Enotnega jugostov. tipa, ki bi našim razmeram povsem odgovarjale Končni cilj te za našo državo prepotrebne izvedbe je, da se v naši država orni preje uvede čim popolnejša zdravniška m bolniška nega. Socialni minister je razen tega tudi odredil, da se zgrade tudi pri okrožnih itradih za zavarovanje delavcev bolnišnice, ki bi sluzile samo zdravljenju njegovih zavarovancev. V Avstriji je 246.000 brezposelnih) to g« ---000 več napram zadnjemu sta- Velika anket« o delavskih vprašanjih je sklicana za dne 18. in 19. januarja prihodnjega leta v Sarajevu. Anketa je sklicana na osnovi dosedanjih zaključkov zagrebške konference, ki se je vršila dne 8. novembra t. 1. Na tej anketi bodo razpravljali prvenstveno o delovnem času pomožnega osebja v trgovskih ih obrtnih posbvmcah. Skličana jc po naročilu ministrstva socialne politike in narodnega zdravja in Sicer radi tega, da se merodajni cimtelji porazgovore o izpremembi odnosno dopolnitvi dosedanje uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih poslovalnic. Na dnevnem redu je tudi specialna zaščita žen dece, izboljšanje dosedanje službe inšpekcij dela, fiksiranje pC.ia industrijskih podjetij po zakonu o zaščiti dela v vezi s kolektivnimi pogodbami itd. Tej anketi bodo prisostvovali predstavniki ministrstva soč. polnite, ministrstva vojske in mornarice, ministrstva trgovtne in industrije', kakor tudi predstavniki vseh delodajalskih in de-lojeinalskih zbornic ter osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Anketa se bo Vršila v sarajevski mestni posvetovalnici. Okna v si/it V deželi avtarkije in surogatov U Ittotiestou ieue Spanjolka : Po padcu španske monarhije je zadihala tudi španska žena znatno svobodnejše življenje nego ga je imela dotlej. Odprta ji je bila pot v'javno življenje in udejstvovanje. Republikanska oblika države je prinesla Španjelkam vse pravice n možnost enakopravnega sodelovanja v človeški družbi. Španska žena je postala s tem dnem - svobodna in enakopravna državljanka, kateri se je odprlo široko polje svobodnega in neoviranega razmaha. Položaj španske žene pod monarhistično vlado je bil vse prej kakor zavidljiv. V tedanji dobi nobena španska žena ni uživala nikakšnega ugleda ali spoštovanja. Kmetice so bile neuke, v pre-i težni večini slučaj analfafcetke. Delavke i niso uživale prav nobene zaščite. Iz siromašnih slojev so se rekrutirale kvečjemu služkinje. Z njimi so postopali brezobzirno in brezsrčno. Ni bilo dovolj, da so bile slabo plačane, temveč je med njimi cvetela tudi prostitucija. Kdor bi mislil, da je bil položaj poročene žene boljši, ta sc je pošteno zmotil. Žena je bila sužnja, ki ni imela pravice niti do svojih otrok. Smrt je kosila med otroci, ki so bili odtujeni materini skrbi in negi ter je umrljivost dosegla ponekod celo j 75%. Pa tudi v srednjih slojih ni bilo I nič bolje. j Takšno je bilo torej stanje španske ’ žene pod monarhistično vladavino onkraj PiT&nejčv. Ženo, ki bi se javno udejstvovala, so smatrali za nečtstnico. Pri takih predsodkih je bil naravno vsak napredek, vsaka emancipacija žene nemogoča. V vrstah španskega ženstva se je od leta do leta vidneje porajal odpor, ki je dobival že nekaj let pred padcem monarhije konkretnejše oblike. Najjačji impulz za pokret je dala Marija N e 1-ke n, pionirka sedanje španske ženske emancipacije. Od leta 1931 dalje se je začel ženski pokret vidno širiti. Špa-njolka se je po hudih borbah dvignila iz teme in postala važen činiteij v javnem življenju. Danes najdemo špansko ženo povsod in moramo priznati, da častno izpolnjuje svoje žensko poslanstvo. Obžalovati je pa, da je njeno sodelovanje v človeški družbi še tako mlado in da ravno radi tega še nima tiste moči, ki bi ga sicer lahko imelo. Z mlado špansko republiko, ki so si jo Španci sami zgradili po volji širokih mas, je zavladalo v Španiji novo Življenje, ki je prineslo navdušenje žene za vse pojave v življenju. Sodobna Španjolka izpolnjuje prav vsa mesta od najnižjega do najvišjega in ji je zagotovljena ohranitev njenega ženskega dostojanstva. Ta spontani razvoj ženskih vrednot je pripomogel v znatni meri pri vsesplošnem napredku. Danes se posveča n. pr. velika pažnja ženski mladeži. Ob ustanovitvi republike se je pokazalo, da se posamezni stanovi v Španiji med seboj niti dobro ne poznajo, ker drug za drugega ne vedo. Globok prepad je zijal dotlej zlasti med meščani im kmeti. Danes se v Španiji posveča izobrazbi obeh teh stanov velika pozornost. Da bi postali stiki med mestno in podeželsko rnla dirto čini tesnejši, se vzgajajo deklice v skupnih zavodih. Takšen zavod je na pr. V Nemčiji vlada avtarkija, ki se skuša uveljaviti v vseh panogah narodnega gospodarstva. Znano je, da skuša Nemčija zlasti v zadnjih letih na vse mogoče in nemogoče načine dvigniti svoje gospodarstvo do tolike višine, da bi lahko krila vse svoje potrebe iz lastnih. 'pridelkov ter izdelkov. Kljub vsem dosedanjim poskusom je morala uvoziti lani nad 850.000 ton pšenice in enako količino rži. Gnojenje z umetnimi gnojili se ni tako obneslo, kakor so pričakovali. Dolgoletno gnojenje z umetnimi gnojili je pokazalo samo trenuten uspeh, ker postane zemlja trudna in prenasičena ter ne rodi tega, kar bi sicer rodila z naravnimi gnojili. Radi tega skuša nemška vlada doseči čim popolnejšo samopreskrbo z raznimi organizacijskimi ukrepi. Vsemogoče mešanice moke. Nemški mlinarji so dobili nalog, da morajo mleti zlasti pšenico prav na drobno, tako da tudi otrobi ne gredo v izgubo. Pšenici morajo dodajati poleg tega še 1% koruze, rženi moki pa 6% krompirja. — Kmetje morajo krmiti živino večji del samo s koruzo. Drakonično izvajanje teh predpisov gre tako daleč, da se zbirajo celo odvrženi koščki kruha, ki »predstavljajo« za vso Nemčijo ogromno množino. Čista pšenična moka izginja iz nemških tržišč. Milo iz premoga . .. Nemčija je spravila 'v promet skoroda neopaženo večje količine mila iz premoga. Pravijo, da so tam izdelali doslej letno 20.000 ton takšnega mila. V gradnji pa so še nove tovarne, tako da bodo dvignili že v nekaj letih skupno letno kapaciteto 60.000 ton. Za dosedanjo izdelavo tovrstnega mila je rabila Nemčija letno 1 milijon ton uvoženega loja v skupni vrednosti 300—350.000 milijonov mark. Po dolgoletnih poizkusih se je Nemcem vendarle posrečilo rešiti problem izdelovanja mila iz premoga. Sedaj so se pa vrgli na problem čim cenejše preskrbe loja. Iz morskih kitov loj. V rajhu so organizirali velik lov na kite v Severnem morju, kamor so odposlali okrog 50 ladij. Nalovljene kite bodo uporabljali prvenstveno za izdelavo loja. za nadaljnje življenje. Mlade kmetice uvajajo svoje mestne prijateljice v razna kmečka dela, medtem ko jim mlade študentke predavajo « razmili drugih vprašanjih. Na ta način se zbližujeta obe skupini mladeži iz mesta in podeželja, ;z katere vstaja nov španski ženski rod. Ne pozabi naročnine! fUtUutM Cvetek m petin Prisrčna iskrenost, poetična romantičnost, človekoljubna toplota, ki odlikujejb vsa dela Ch. Dickensa, tega velikega Angleža in socialnega romantika, prepajajo tudi njegovega po L. Francmasilu za oder prirejenega »Cvrčka za pečjo«, prijetno, vedro bižično pravljico, ki jo je odrski prireditelj zajel v tri dejanja. Iz preproste enostavnosti, malih drobtin rastejo močni učinki, ki povzdigujejo odrsko prednost te trodejanske komedije, v kateri tudi zmaguje siromašna dobrotljivost, zatirana in trpeča Galebova družina. To pravljično dogajanje, ki se vrši v bližini Londona 1. 1800, se dopolnjuje na sveti večer in prvi božični praznik, tako da je ta »Cvrček za pečjo« silno primeren komad za božične praznike, kakor je tudi Dickensova »Božična pesem v prozi«, tipična božična pravljica o strahovih, ki skopuha tako zo-negavijo, da deli siromakom božična darila. ki ga tam znatno primanjkuje. Ribji algum>, so bili o proslavi polni hvale. Po končanem sporedu so bili vsi učenci obdarovani. Naj še omenimo, da je bil oder zgrajen na pobudo agilnega šolskega upravitelja V. B e žan a, ki je vztrajno delal in prosil za podpore. Največji delež je seveda dala naša obmejna zaščitnica CMD. Preko otrok se bodo z novega odra razlivali naš jezik, naša govorica in naša lepa pesem. idtauslua 30.000 ljudi je umrlo vsled srčnih bolezni in revmatizma v ČSR. Radi tega je sedaj čehoslovaška vlada dala na razpolago pol milijona Kč, da se v raznih delih države osnujejo zdravniške oosve-tovalnice za te vrste bolnikov. vič je ustvaril na našem odru nov lik, ki ga lahko občuduje in priznava še tako razvajena publika. Vsa v svojem elementu dobrotljive prijateljice, zveste in vzorne žene je bila naša prva igralka Elvira K r a 1 j e v a v vlogi dobrosrčne Dotke. J. K o-vičev kočijaž. John se je odlikoval po naturno podani dobrodušnosti, ki se razmaje do razposajeno razigrane veselosti proti koncu tretjega dejanja. Danilo Gori n š e k je po daljšem presledku zopet po stal deležen dobre konjunkture. Kot Tačk leton je v izraznih sredstvih in možnostih ubral pravo mero in ni zdrknil na ploskev pretirane togosti, k čemur ta podoba sicer zelo miče. R. Na krstov Edvard: Tajinstven v mumijski našemljenosti, raz življen kot simpatičen mladec in snubec. D. S a v i n o v a je z nežno Mčnost jo, milino in zamamljeno notranjo in resnično zunanjo, fizično slepoto zbujala dojem so-čustvpvanja, pomilovanja. E. Starčeva je kot Mistres Fiedling, v kolikor ic pac ta skromna vloga 'Odmerjena, dobro opra vila svojo nalogo, mladostno profinjena. May Fiedlingova Branke Rasberger-je v e lepo in učinkovito zaključuje zbor teh dobrih ljudi Dickensovega kova. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno in ni skoparilo s priznanjem._____-ec. Spomnite se CMD! v neposredni bližini Valencije. Tam prejemajo mladenke enoten in skupen teoretičen in praktičen pouk, ki jih usposob-.ia Jože Kovič je vtisnil tej uprizoritvi pečat neke tople domačnosti, iskrene človečnosti, ki ima v Galebu, njegovi slepi hčerki Berti, njegovem sinu Edvardu, ko- takoj »Naš Val« pri upravi v Ljubljani. Knafljeva 5. Mesečno stane samo Din 12- fHmdmke ia MuMke Jtmiu Program mariborskih iadral-cev: Hangar, /opa na Pohoriu, novi iadralni letali Na božični praznik so zborovali naši ■požrtvovalni jadralci v lovski sobi hotela Orel. Letošnji članski svet (občni zbor) je ctvoril in vodil . požrtvovalni vodja skupine g. Roman V a 1 e s. Uvodoma je pozdravil navzočega častnega pred .sednika oblastnega ravnatelja g. dr. J. 1 o m i n š k a, zastopnika oblastnega od-..bora g. Košaka Edgarja in druge na-vzače. Po predsedniškem poročilu g.Valesaso pedali poročila ostali društveni funkcionarji in sicer; tajniško Klara Švar c, blagajniško Conceta Orioni, tehnični referent Rojko Franc, gospodar Munda Drago ter. knjižničar Milko Škofič. Iz teli poročil posnemamo, da je bila Jadralna sekcija v pretečenem poslovnem letu neumorno na delu in nam je to potrdilo zlasti izčrpno- poročilo požrtvovalnega tehničnega referenta Rojka, ki je žrtvoval mnogo ■ prostega časa v prospeh in razvoj jadralnega letalstva. Sekcija je v preteklem letu pomnožila svoj leteči park za 2 aparata, tako da predstavlja današnja vrednost inventarja 74.000 Din. Sekcija šteje danes 98 članov in izkazuje bla gajniška knjiga Din 36.895 dohodkov in 31.485 Din stroškov. Program za prihodnje leto je zelo bogat. Gradba novega hangarja in gradnja lastne tope na Po-horiu, nabava dveh novih visoko zmožnih letal, kakor tudi dva tečaja v Blokah in na Pohorju bodo nedvomno blagodejno vplivali na čim uspešnejši razmah letalske ideje. Po soglasno sprejeti razrešnici, ki jo je predlagal g. Tomo Kralj, so se vršile volitve pri katerih je bil izvoljen sledeči novi odbor: vodja Roman Vales, tajnik I. dr. Martin Horvat, tajnik 11. Miha Novak, blagajnik Conceta Orioni, tehnični referent inž. Milivoj Humek, šef leteče službe Milivoj Škofič, vodja delavnice Drago Munda, knjižničar Majcen Žarko. Odbornika svetovalca: Papov Jože in Rojko Franc. Nadzorni odbor: predsednik Tomo Kralj, člani nadzornega odbora inž. Šofič Marjan, inž. Cejan Dušan in prof. Kos Franc. Ob zaključku letošnjega občnega zbora naših jadralcev je pozdravil zborujoče z vzpodbudnimi besedami ravn. dr. T o-m i n š e k. V imenu predsednika oblastnega odbora g. ravn. K rejci j a je izročil pozdrave oblastnega odbora gosp. Košak. Zagrabite užiteky ki Vas išče jdtnoonjji IM Izza prejšnjega stoletja, ko so iznašli mlečno čokolado, še ni nobena čokoladna novost vzbudila tolikega zanimanja kot nova čokolada ..Strato". Radi svoje notranje strukture (male luknjice) je la čokoladni izdelek rahlo krhek in je nenavadno povečana površina hitro topljiva v ustili Vse to povzroča večji in trajnejši užitek. Čokolado „Strato“ dobite v vsaki boljši trgovini. A\l RI/VA. fehatjica Razstava, se em in ocenitev mariborskih kanarčkov Po lepo uspelem lanskoletnem božičnem sejmu kanarčkov vrvičkov so nas za letošnji božič presenetili gojitelji kanarčkov s svojo II. razstavo, ki je zbudila v naši javnosti vsesplošno pozornost in priznanje. Letos smo imeli za božične praznike dvoje tovrstnih razstav. Društvo rejcev malih živali je priredilo razstavo v. prostorih bivši Mariborske tiskarne,Združeni gojitelji malih živali pa v Ujiicnu. Obe razstavi sta bili o tvor jeni v petek 34. t. m. Razstava Društva rejcev malih živali je po toplih pozdravnih besedah agilnega društvenega predsednika Konrada U r-šiča otvoril društveni pokrovitelj nar. poslanec Dr. J a n č i č. Razstavo Društva združenih gojiteljev tnalih živali pa je otvoril neumorno požrtvovalni predsed. g. K ©nič Franc, ki ima letos razstavljene -tudi svoje kanarčke, ki so na letošnji zagrebški razstavi odnesli jugoslov. šatn-pionat. . Na obeli letošnjih razstavah so razstav Ijeni krasni eksemplarji kanarčkov vrvičkov in je obisk razstav prav zadovoljiv. Priznati moramo, da prednjači Maribor tudi v tej narodno gospodarski stroki pred ostalimi jugoslov. mesti v naši državi. Na vsaki izmed omenjenih razstav je razstavljenih po okrog 120 kanarčkov, torej skupno 250 izbranih pevcev kanarčkov. Iz Ljubljane je prispel k razstavi ocenjevalec kanarčkov, edini jugoslov. specialist g. Jože Kelnarič, ki je po več- dnevnih preizkusih ocenil (prvič v Mariboru!) izbrane najboljše pevce. Pri Društvu Rejec malih živali je izšel iz ocene kot zmagovalec Obrojnik Ivan, medtem ko je v skupini A odnesel I. in II. nagrado Feuš Friderik. V skupini B je ocena sledeča: I. nagrada Uršič Konrad, 11. iji IV. N o vsa k Franc. HI. Gorjup Joško iti V. Miakar Jakob. Pri Društvu gojiteljev mal'h živali pa je ocena izpadla sledeče: zmagovalec Kenič Franc, v skupini A I. nagrada Emer šič. Kenič. II. nagrada Kenič. Sonnen-wald in Hadner. V skupini B I. nagrada Rakovec Ladislav, II. nagrado Hadner Vinko in Gorjup Joško kot gost druge kolekcije. Razstavna prostora sta bila izpolnjena z izložbami tovrstne literature ter ptičje hrane mariborskih tvrdk, medtem ko so v unionskih prostorih razstavljene tudi ptičje kletke. Prava senzacija za Maribor je letošnje ocenjevanje kanarčkov vrvičkov, ki se delijo v 3 skupine (A lastna vzgoja, B ■lastna vzgoja starejši rod, C importirani ptiči). Prva letošnja ocena je za naš obmejni Maribor velikega pomena, ker se po oceni odberejo najboljši ptiči pevci za prihodnji rod. Ocena je obenem tudi spod buda za čim večje gojenje kanarčkov vrvičkov. Aranžerjem in razstavljalcem letošnjih razstav vsa čast in priznanje. Povpraševanje po kanarčkih je bilo letos znatno večje nego prejšnja leta. Dunajska vremenska napoved za jutri 28. decembra pravi; Pretežno oblačno, rahlo popuščanje mraza in rahlo naraščanje temperature. V teku dne sneg. Avtobusni kolodvor bodo zgradili v zvezi z, regulacijo Glavnega trga na novem delu trga. Nad podolgovatim otokom za pristajanje- avtobusov bodo zgradili stekleno st-reho, ob koncu otoka na severno stran pa bodo postavili nov paviljon s pisarniškimi in dejavničnimi prostori. . Odprta noč in dan so groba vrata. V Slovenski ulici 40 je preminila v častitljivi starosti 80 let zasebnica Marija Kamen-ski, na Pobrežju Stanko Vrazova ulica 31 pa je izdihnila v starosti 64 let zasebnica Mali Marija. V splošni bolnišnici je umrla 50 letna zasebnica Josipina R-ncinger. — Preostalim žalujočim naše iskreno sočutje! Kraljevska igra ... V prostorih mariborske podružnice UJN?B se je vršil šahovski dvomatch med SK Železničarjem in šahovsko sekcijo U.1NŽB. ki se je končal z zm?go SX Železničarja v razmerju 5 in pol: 4 in pol. Posamezni rezultati so bili Humar 0:1, Mohorčič (Ž):Raisberger (U) remis, Knechtl (Ž) :Marvin (U) 1:0, Fferl (Ž):Rupar (U) 1:0. Kovač (ŽhHribar (U) 1:0, Podsajt (Ž):Šket (U) 0:1, Maclier (Ž) : Pese (U) 0:1, Žnidarič (Ž):Audič (U) 0:1. Silvestrov večer Sokola Matica bo v Narodnem domu. Za prisrčno zabavo bo skrbela cela vrsta veselih točk. Predprodaja vstopnic v Bureševi trgovini. Državna tkalnica perzijskih in bosanskih preprog Sarajevo priredi od 5. do 20. januarja veliko razstavo v hotelu »Za-morc«, kjer se sprejemajo tudi naročila po znižanih cenah, ki stopijo z novim leto v veljavo. Silvestrov supe z dvojnim sporedom v Veliki kavarni. Silvestrovanje Sokola Maribor I. sc pri pravlja za veselo slovo od leta 1937. Program je pester, postrežba bo izborna. Veselo pa bo tako ko še nikdar! Za naše starejše je pripravljena Dušanova harmonika. Pravijo, da bo revija vse uprave takšna, da pride vsakdo na svoj račun. Godba prvovrstna. Začetek ob 'A21. uri. Odsek za prestop v leto 1938. Zdravo! Silvestrovo In Novo leto v GRAZU! Na splošno željo prireja PUTN1K izlet z modernim kurjenim avtokarom: odhod iz Maribora 31. XII. ob 15. uri, povratek: odhod iz Graza 1. I. 1938. ob 23.00 uri. Vožnja in vizum le Din 110.—. Za^i k tirajte si mesta, prijavite se tak;, pri Put-niku Maribor - Celje - Ptuj. Prazniki s« za nami... In z njimi nemajhni stroški. Maribor je tudi letos slovesno in v smislu tradicij praznoval bo žične praznike. Ze v petek popoldne je zajelo naše mesto praznično razpoloženje. V trgovinah veselo vrvenje in kupovanje. Zvečer so bile kavarne in gostilne pretežno zaprle. V rodbinski zbranosti in prisrčnosti je Maribor obhajal božične praznike. Na prvi praznik zvečer so bile vse kavarne nabito polne, prav tako tudi drugi javni lokali, kinogledališea, gledališče itd. Neštete božičnice so obradovale za praznike siromake in reveže. Tudi gluhonemi so imeli svojo božičnico. V noči na Stefanovo se je. lepo vreme prvega praznika sprevrglo in nam naklonilo obilo idealnega pršiča. Smukanja je doživela svoje veliko veselje. Gori na Pohorju so bila vsa prenočišča razprodana. Skupina zavednih planincev je obhajala sobotni večer pri Mariborski koči. Prazniki so mimo. Danes je Maribor zopel ves v resnobnosti dela 111 življenja. Abrahamovo. Te dni se je pri Sv. Bol-fenku na Pohorju srečal z Abrahamom g. Ludovik Setina. Slavljencu naše prisrčne čestitke! »Putnlkovo« vremensko poročilo z dne 27. t. m. ob 7. uri zjutraj pravi: Pohorski don:. Mariborska koča, Sv. Trije Krat}!; — 5. zelo oblačno, mirno, 20 cm pršiča na 40 cm podlagi, sankališče ugodno, avtobusna cesta prevozna. Seniorjev do m, Ko-nasledmji: Babič (ŽhMišura (U) 1:0, Re-' ča pod Kopo: — 7, zelo oblačno, sever goršek (2):iKuster (U) 1:0. Ferenčak (Ž): piha, droben sneg naletava. 60 cm nove- zremana krojaška delavnica v sre* dn$u Maribora Maribor je za senzacijo bogatejši. Da- K'no Union. Božični spored »Alarm v Pekingu«, prvovrstni pustolovni in sen-zacijski velefilm, poln tempa z Gustav Frohlichom. HaeadM fkda&ice Ponedeljek. 27. decembra: Zaprto. Torek, 28. decembra ob 20. uri: Pela Li-pinskaja (večer vedre umetnosti). Sreda, 29. decembra: Zaprto. Četrtek, ,30. decembra, ob 20. uri: »Cviček za pečjo«. Za igralski fond. Petek, 31. decembra, ob 21. uri: »Rdeči nageljni«. Silvestrska predstava. V mariborskem gledališču priredi jutri, v torek 28. svoj večer vedre umetnosti slavna ruska diseusa Dela Lipiskaja. V četrtek, je ponovitev prisrčne božične pravljice »Cvrček za pečjo«. V petek ob 21. uri (9. uri) tradicionalna silvesterska predstava z nagradami. Vprizori se prvič v tej sezoni uspela Rasbergerjeva opereta »Rdeči nageljni«. nes ponoči so namreč doslej še neznani in neizsledeni storilci izvršili drzen vlom v središču mesta, in sicer v Tattenbacho- vi ulici št. 7 ter je padlo vlomilcem v roke blaga v vrednosti preko 10.000 linar-jev. Oškodovanec je krojaški mojster Srečko Satler, ki je davi ob 7. uri opazil, da je njegova krojaška delavnica, ki se nahaja v dr. Kristanovi hiši v Tattenba-chovi ulici 7, odprta. Stopil je v delavnico, rato v prodajalno, kjer je takoj opazi!, da so bili v prostorih nezaželjeni jOStjc, ki so pretaknili vse predale in omare. Pri površnem pregledu zaloge blaga je ugotovil, da mu manjkajo razni vzorci ianu-fskturnega blaga in je o zadevi akoj obvestil predstojništvo tukajšnje mestne policije, ki je poslala tjakaj komisijo. Ugotovilo se je, da so se storilci utiho- tapili v notranjost krojaškega ateljeja s pomočjo ponarejenih ključev, in sicer iz dvoriščne strani ter se nato podali skozi delavnico v prodajalno, kjer ima g. Srečko Satler shranjenega manufakturnega blaga v skupni vrednosti za okoli 50.000 Din. Storilci so preje najbrže stikali za denarjem, ko ga pa niso našli, so sl izbrali večinoma najboljše kose raznega blaga ter neopaženo izginili. Krojaški mojster gospod Satler je v teku dopoldanskih ur napravil inventuro ter ugotovil, da mu manjka raznega blaga v vrednosti preko 10.000 dinarjev. Točna škoda trenutno še ni ugotovljena, lahko pa je tudi večja od 10.000 dinarjev. Na kraj vloma se je pedal tudi policijski daktiloskop g. Grobin, ki je izvršil posnetje nekaterih prstnih odtisov. Policija vrši intenzivne poizvedbe, da ta drzni vlom čimpreje pojasni ga pršiča na podlagi 70 cm. Ribnica na P.: — 8,sever piha, prši, 10 cm novega pršiča na podlagi ,30 cm. Peca: — 3, zelo oblačno, mirno prši, 10 cm pršiča na podlagi 150 cm, smuka ugodna. Rimski vrelec; 5, droben sneg naletava, mirno, 55 cm pršiča. Uršlja gora: — 7. visoka megla, prši. 48 cm pršiča. Na Prevaljah je zgorela tovarna lepenke. Za praznike je zgorela do tal tvornic3 lepenke na Prevaljah, ki je last grofa Douglas Thurna. Pri gašenju sta pa dl r dve človeški žrtvi. Škoda sc ceni na 2 milijona dinarjev. Vsi stroji so uničeni. 40 delavcev je izgubilo zaslužek. Nočno lekarniško službo imata ta teden Mina?ikova in Remsova lekarna. Prva letošnja žrtev »bele opojnosti«. N . božični dan se je odpravil k Mariborski koči na svojih smučih 17 letni Friderik Oberleit iz Radvanja. Ko se je vračal proti domu, so se mu zataknile smuči ob vejevje in je Oberleit tako nesrečno zdrsnil po snegu, da si je pri tem zlomil desno nogo v gležnju. Tovariš so ga morali prepeljati na saneh do vozne ceste na Reko, odkoder ga je neki privatni avto zapeljal v tuk. splošno bolnišnico kjer se sedaj zdravi. S strto levo nogo so mariborski reševalci prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico strugarja Aleksandra Marčinka. sta* nujočega v Fochovi ulici 36. V Magdalen-ski ulici se mu je namreč spodrsnilo in je obležal, dokler niso pasantje poklicali reševalcev. Denarnica s 350 dinarji gotovine je bila ukradena posestniku Rudolfu H. iz Spod. Dobrave. Henrik je tatvino prijavil policiji, ki sedaj poizveduje za storilcem. Zadnje tetefoMcue vesti 500 ITALIJANSKIH KONFINIRANCEV V SVOBODO. RIM, 27, decembra. Vlada je za božične praznike izpustila 500 konfin'rancev. STAVKOVNI VAL V FRANCIJI. PARIZ, 27. decembra. Stavkovno gibanje v Franciji zajema vse širše kroge. Navzlic intervenciji predsednika vlade Chau tempsa so ostali brezuspešni vs* poskusi poravnave spora med delojemalci In delodajalci. Tudi pri transportnih delavcih se ni mogel doseči sporazum, prav tako tudi ne pri živilskih delavcih. h m sveta Premagana smrt POMEMBNI EKSPERIMENTI DR. DAMJANA SOTIRIJADESA O DELU SRCA PO SMRTI. — PRIZNANJA FRANCOSKIH TER ITALIJANSKIH UČENJAKOV. Eksperimente profesorja Sotiriadesa so Vsi se spomiujatnb, kako je nedavno znamenitemu ruskemu učenjaku profesorju Pavlovu uspelo vrniti življenje mrtvi živali. Njegovo delo je epohalnega pomena na področju delovanja žlez z notranjo sekrecijo. Eksperimenti na psih, ki jim je odrezal glavo in nato spojil glavne arterije telesa s cevmi z glavo, so demonstrirali prehod telesnih sokov in njihov pomen za življenje. Na umeten način oživljena, do pred nekaj deset minut se mrtva žival, ie opravljala še nekaj ur popolnoma pravilno vse življenjske funkcije. — Po smrti profesorja Pavlova, nadaljujejo z delom v tej smeri v mnogih institutih eksperimentalne fiziologije. Rusi so v tem pogledu zelo napredovali in v zdravniških krogih je znana »šola Pavlova« po smeri in metodi teh del. — Eksperimenti profesorja Pavlova, sintetski obdelani, so s. pojavili tudi v srbsko-, hrvatskem prevodu. V atenskih medicinskih krogih so zadnje dni izzvali ogromen interes poskusi profesorja dr. Damjana Sotiriadesa na področju oživljanja srca po Smrti. To delo je razložil francoskim iti italijanskim Krogom in dobil zasluženo priznanje. Ti senzacionalni' eksperimenti profesorja dr; Sotiradesa v smeri oživljanja delovanja srca obstoje v tem, da se vbrizgava ki-.sik in ozbn v kardium in v perikardium. Kardium je srce, perikardium pa je srčna mošnja, ki se sestoji iz mišičastega tkiva. Po izjavi profesorja Sotiriadesa so potekli eksperimenti na sledeč način: Po usmrtitvi živali in ugotovitvi smrti s strani znanstvene komisije, so pričeli vbrizgavati ozon in kisik v obliki injekcij. Po nekaj minutah je pričelo srce, ki je že prenehalo delovati, ponovno funkcionirati. Ako bi se injekcije' ozona in kisika sukcesivno ponavljale, bi lahko podaljšali življenje za več ur. izvajali na pariški psiholoŠko-medicinski fakulteti s strani profesorja B i n e t a, prav tako tudi v patološkem laboratoriju v Parizu V Rimu je iste eksperimente izvajal v institutu ljudske psihologije profesor B a g 1 i o n i. S tetri je znanstveni značaj del profesorja Sotiriadesa nepo-bitno dokazan. Po izjavi profesorjev gg. Lapicpuea, Portiera in Atidrea Mayerja je delo grškega učenjaka tako pomembno za znanost, da zasluži posebno pozornost Francoske Akademije. Uspeh grškega učenjaka prof. Sotiriadesa, ki je tako odjeknil v tujih svetovnih učenjaških krogih, kaže visoko stopnjo medicinske vede v Grčiji. Posebno v Atenah je zbudil ta eksperiment splošno pozornost in grški časopisi so se že par-krat obširno bavili z osebnostjo in delom tega profesorja ter povdarjali njegovo udano delo v medicinski vedi. ims& vesU Za novega bana vrbaske banovine je bil imenovan narodni poslanec dr. Todor Lazarevič. Spremembe pri Narodni banki. Razrešen jo svojih dolžnosti prvi podguverner Narodne banke dr. Jovan Lovševič. Na njegovo mesto je bil imenovan dr. Ivo Belin, doslej drugi podguverner, za. drugega pedguvernerja pa je bil imenovan Milorad Zebič, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo v p. ter glavni tajnik beograjske borze. V’.- Obrtniška zbornica v Skoplju razpuščena, Minister za trgovino in industrijo je razpustil obrtniško zbornico y Skoplju, ki je bila izvoljena meseca februarja t. 1. Za komisarja je bil postavljen tajnik banske uprave Branislav Lazič. SfiMtm fifajije ] Nogometne tekme preko praufpJkov Sušak: Bask (Beograd) :Orient 5:0 (2:0) Bask-.reprezentanca Sušak 4:0 (.3:0). Zemun: Jugoslavija:Sparta 6:t. Atene: Rapid (Durtaj) reprezentanca Atene 3:2. Budimpešta: U.ipest:Venus (Bukarešta) I. Dunaj: VVackenGrazer Sportklub 8:1, Aleksandria; EC AleksaudriaiVienaa 3:0. Gibraltar: Kispest:SC Europa 3:2. Alžlr: FC GaliiaiFAC (Dunaj) 4:1. Tekme za zimski pokal ligašev se bodo pričele v nedeljo dne 2. januarja 1938. m je razpored naslednji: BSKtBask, Jugoslavija : J e din stvo, Gr adjans k i: Con c or di a in Hašk:Ljubliana. V Mariboru se bodo v nedeljo 2. januarja pričele tekme za pokal predsednika mariborskega OOLNP g. C. Maverja. pjrfftoHske tumte III * "«MI Vlomna tatvina v žago. Tik p ned prazniki je bilo vlomljeno v kurilnico parne žage Zupančiča Franca v Poljčanah. Ukra den je bil novi, 10 m dolgi gonilni jermen v vrednosti 800 Din. Toda tuk. orožnikoma podnaredniku Raševiču in kapi. Drenu se je posrečilo, da sta tatu že naslednji dan izsledila. Osumljen je bil vloma 51 letni Kopp Ivan, bivši poslovodja Zupančičeve žage. Ko sta ga našla v Podsusedu. je slednjič spričo dokazov vse priznal. PMedu Kaf naš kmet »Slov. beseda« št. 46 izvaja: »Skrb za kmetovo jed. DiČni skrbnik naroda »Slovenec« vedno ugotavlja, kako sijajno se danes pod vlade njegovih lastnikov S°' di slovenskemu in ostalemu jugoslovanskemu zedinjenemu kmetu pod kapuco vesoljne JRZ. Prvega decembra ie objavil iz uradnega be-l-gfajskega vira naslednjo velevažno brzojavko: »Kaj nas kmet je? Belgrad. 30, nov. AA. Ob koncu poslovnega leta je PRIZAD sklenil nameniti na dan rednega občnega zbora delničarjev iz dobička svojega poslovanja 240,000 Din za raziskovanje prehrane našega kmečkega prebivalstva.« Mnenja' smo, naj bi se najprej ugotovilo, če naš kmet sploh še kaj ie in če bo v naj-blfžji bodočnost sploh še imel kaj dati v usta. Naj bodo gospodje pri PRIZAD-u brez skrbi glede tega, kaj naš kmet je in naj se /nikar ne boje, da bi si naš kmet utegnil pokvariti želodec s tako prehrano, kakršno si lahko privoščijo vsak hip gospodje delničarji omenjene institucije. Mar bi bili gospodje rajši tega pičlega četrt milijona dinarjev, povečanega za dve ničli, naklonili za nabavo suhega kruha za stradajoče kmečko prebivalstvo, Potem bi vedeli, kaj naš kmet je! Saj bi imeli vzeti z lepega kupčka: PRIZAD je izkazal letos nad 100 milijonov dinarjev čistega dobička. Usmiljenje A: »Ali se ženiš iz ljubezni?« B: »To ravno ne; smili se mi namreč 4pklc, da bi kljub tolikemu premoženju ostala samica!« Razno IŠČEM MIZARSKEGA MOJSTRA ali pomočnika z nekaj gotovine. Naslov pove uprava. 7703 CVETAČA (KARFIOL) Gospodarske Sloge dnevno poceni na stojnici. Strossma-Šerjeva ulica. 7572 SANKE dobite najcenejše pri tvrdki Justin Gustinčič. Tattenba- chova 14 7709 Kupim JABOLKA kanadke 500 kg kupim. Ponudbe na upravo pod »Kanadke«. 7710 Stanovanje Sprejmem NA STANOVANJE Stritarjeva ul. 37. 7/07 DVE ENOSOBNI STANOVANJI takoj oddam. Krčevina, Pra-protnikova 18. 770S spomnit¥ se cmdT Vredno, po vendar ceneno darilo za vso rodbino ie oktoden - S U P ER - SPREJEMNIK edinstven v ceni, kvaliteti in eleganci, mesečno samo Din 225 7 uglašenih krogov jem brez motenj — - velika občutljivost — naravna reprodukcija — spre-tri valovne dolžine — malenkostna uporaba toka — okras in veselje za vsako hišo RADIO Glavno zastopstvo a E» PETELINI, dipl* opt*k, Maribor, Grajski trg 7 Zena Njemu sc ni ljubilo iskati; raje je čakali, da so mu sočutne zenske prinesle butarico drv od svojih. Ona pa je srotje vlačila izpod snega, da so ji kar roke rdele od mraza, lomila ga na kratke kose, ne da bi poiskala sekiro. In prav zala je bila videti, smehljajočega se lica, avitega z rdečim robcem, z golimi rokami. » »Naj bo, kakor hoče,« ponavlja povsem pomirjen, »da bi le rada imela otroke — in da bi delala ...« »Ej!« se mu hasmeji bodoči svak. »Radi tega vara pač ni treba biti v skrbeh! Pri nas hvala Bogu, dela ne manjka, toda Ivi ga ni nikdar dovolj. Živino opravlja ama. — mi moški smo za nič, kakor nravi. Kuhinje.' ki jo je prevzela po pomni materi, še ni zapustila. To zimo je ■apredovala za štirideset klopčičev pre- je, a v gorovje gre z nami po vsej sili po drva. jaz se tega celo sramujem, toda kaj, ko je pa tako čudna! Pa se šc pritožuje, da ji je prj nas skoro dolg čas.« Vdo.včevo lice se ie skoro popolnoma zjasnilo. Ustvarjena je, kakor nalašč Zanj: Delo mu, odkar je živ, še hi nikdar posebno dišalo. Pijanec sicer ni, ker premoženja ne zapravlja, toda Za delom se tudi ne peha. Priženil se je k pokojni ženi v to kooo: imela sta Judi nekoliko polja, polagoma sta ga odprodala. Zahajala sta na delo in prihajala domov le ob žetvi. Pozneje sta sc preselila na Dunaj, kajti polja jČ bilo čim dalje manj, otrok pa čim daljo več. Delo pa je tudi prinašalo toliko, da so sproti živeli. Pokojnica, ki je bila nekoliko podobna možu, je bila dobra mati; za otroke Je skrbela kakor se spodobi in tudi on ji je kolikor toliko pomagal, Huje' je bilo takrat, ko se je vlcgla. Ni si znal več pomagati; sam nase navezan je izgubljal tudi dobro voljo, ki je je tudi sicer že imel premalo. Bolnico je poslal z otroci domov, sam pa Se je hranil kakor je mogel. Dobri ljudje so sc potrudili, da drobnica i>i pomrla od gladu. Da, rojaki so še njemu, zapuščenemu pomagali. Preživljali bi se, ko bi le ostali pri življenju, vsaj dotlej, da bi otroci nekoliko odrasti!... Dospela pa je brzojavka; ni mu preostuto drugega, kakor vrniti se domov, Ženo je našel že mrtvo — izkašljala si je pljuča. Kljub temu. da so usmiljene žene skrbele za sirote po pogrebu, je prišla nanj velika skrb Bil je sicer brezskrben, verjel je, da sc zgodi kar mu je usojeno, vendar mu je delala nemalo preglavico misel, kje najti bogaboječo dušo, ki bi hotela prevzeti jarem na svoj vrat, pod katerim je pokojnica'omagala. Radi tega se je smejal v duhu svakovim besedam. EvO, Bog mu jo je zbudil —- pa še boljšo. Ker je Iva tako delavna, pa bo v božjem imenu zopet tako, kakor je bilo ... In vesel je odpeljal svaka v krčmo, da ga pogosti. Navadno sicer pripravijo gostijo v ženinovi hiši, toda Iva sama ju ja zapodila iz hiše. Ko se je zvedelo, da se namerava zapuščeni vdovec ženiti, se je vnema žensk mahoma ohladila. Otroci so že tri dni sedeli na peči, nepočesani, neumiti... Iva razjarjena radi nesočut-nih ljudi, je potegnila otroke doli in začela izvrševati materino vlogo. Prestrašeni otroci so šli pod glavnik kakor pod nož, najmanjše pa je tako vreščalo, da je morala priti soseda, da ga pomiri. Ko pa se je vdovec proti večeru vrnil razgret iz krčme, so sedeli otroci snažni in Počesani, veselega lica. »Tako, da se naučite, vi spački!« ic rc" kla Iva in si otrla znoj s čela. (Dalje.) Daruite za azilni sklad PTU Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.