Poštnina plačana pri nstitut za delo pn Pravni fakulteti Univerze v Ljublian rustvo za delovno pravo in socialno varnost in v*FKTZiwr>mii vsodelovaniu z Institutom za Dnmenalno Dravo dh Pravni fakulteti v uubliani ntrom za delovno pravo in Inštitutom za delovna razmerja in socialno varnost 'abijo na kongr [2W^2EHE,iihik"ij^11' PONEDELJEK, 21. maj geteh mag. Katarina Kresa] Šoltes (organizacijski odbor), dr. Zdenka Čebasek - Travnik (varuhinja TOREK. 22. maj KNJIŽNI KLUB: Razprava ob knjižnih novostih: prof. dr. Mitja Novak človekovih pravic), Marjeta Cotman (ministrica za delo, družino in socialne zadeve), prof. dr. Jacques Brouillet (predsednik Institut Europeen des Jurites en Droit Social) Pravna ureditev in sodna praksa prepovedi diskriminacije na področju dela in socialne varnosti, vod/prof. dr. Polonca Kontar • prof. dr. Polonca Končan Mednarodna ureditev s poudarkom na Evropski socialni listini • doc. dr. Barbara Kresal: Prepoved diskriminacije na področju dela v luči prakse Sodišča ES • doc. dr. Grega Strban: Nekateri primeri neutemeljenega razlikovanja (diskriminacije) v pravu socialne varnosti ES in pri nas • mag. Darja Šenčur Peček Prepoved diskriminacije z vidika vprašanja opredelitve delovnega razmerja • prof. dr. Zvone Vodovnifc Pravno urejanje kolektivnih delovnih razmerij v javnem in zasebnem sektorju ter vprašanje enakopravnosti zaposlenih Posebno varstvo nekaterih kategorij delavcev in prepoved diskriminacije, vodijo mag. Katarina Kresal Šoltes, doc. dr. Etelka Korpič Horvat in Miran Kalčič I. SPOL, STARŠEVSTVO: mag. Katarina Kresal Šoltes, Irena Bečan, Boštjan Kavsek, dr. Daniela Brečko, mag. Darja Šenčur Peček, doc. dr. Barbara Kresal II. INVALIDNOST: Miran Kalčič, mag. Borut Brezovar, Boris Gačnlk, prlm.prof.dr. Marjan Bilban, Miran Blaha III. STAROST: doc. dr. Etelka Korpič Horvat, mag. Nataša Belopavlovlč, prof. dr. Mitja Novak, Marijan Papež, Tanja Urdih Lazar FVrTTTrT^ Kje so vzroki za diskriminacijo na trgu dela (ekonomski, politični, kulturni, družbeni)? prof. dr. Alenka Šelih, prof. dr. Jože Mencinger, mag Cveto Urš% mag Tanja Saiecf, mag. Samo Hribar Mlllč,Branlmlr Štrukelj, Hilda Tovsakln Vida Petrovčlč skupna večerja in koncert Nuške Drašček & Blaža Jurjeviča Varstvo osebnih podatkov s področja zdravstva in pristojnosti delodajalca, vodi doc. dr. Grega Strban Uvodničarja: • Nataša PircMusar: Splošna ureditev varstva osebnih podatkov in dolžnosti delodajalca ter pristojnosti informacijske pooblašcenke • mag. Luka Tičar. Varstvo osebnih podatkov in zasebnosti v delovni zakonodaji Sledi razprava z vabljenimi diskutanti: • mag. Irena Žagar. Položaj in pristojnosti delodajalca kot stranke v postopku ugotavljanja delavčeve nezmožnosti za delo • mag. VeraAljančIčFalež: Izvajanje pristojnosti delodajalca v praksi in nekatera odprta vprašanja • Tatjana Petriček: Pravno razmerje med pooblaščenim zdravnikom medicine dela in delodajalcem • Metka Teržan, dr. med.: Izvajanje medicine dela v praksi • Rosana LemufrStrfe: Izvajanje nadzora bolniške odsotnosti I«1 .''.'.¦. 1'. lW Delovnopravni instituti v luči sodne prakse, vodi Marta Klampfer • mag. /van Robnik: Pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi • Marta Klampfer. Odpoved s ponudbo nove pogodbe po 90. členu ZDR • Biserka Kogej Dmitrovič: Odškodnina pri sodni razvezi po 118. členu ZDR • doc. dr. Aleksej Cvetko: Položaj »vodilnih delavcev« po Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani; Poljanski nasip 2, Ljubljana; telefon: 01/42 03164; fax: 01/42 03165; wwwjdr.info;www.instrtut-delosi ^ ^| j*j*Jjjj Planet GVd.o.o.; ^fc/rSl Einspielerjeva ulica 6, Ljubljana; telefon: 01/30 94 446; fax: 01/30 94 445; www.planetgv&l CTD zapo.slUve&karlem, '-" 11 HRM Dnevnik IDPF 0407/003 13 19 27 V središču Andrej Vizjak Aktivnosti ministrstva so usmerjene v sodelovanje Slovenije pri oblikovanju tehničnih predpisov v EU in v njihov prenos v našo zakonodajo Activities of the ministry are directed towards cooperation of Slovenia in formation of technical regulations in EU and their transfer to the Slovenian legislature Tema meseca Milan Srna Nova direktiva EU 2006/42-Varnost strojev The (new) Machinery Directive 2006/42 - safety of machinery Ivan Božič Dvigala za gasilce A frefghters lift Niko Tršan, Ivan Božič IR termokamere-fzikalne osnove Infrared cameras Razvoj in znanost Milan Srna Postopek ocenjevanja tveganja za stroje Risk assessment. Why is a risk assessment necessary? 6 The (new) Machinery Directive 35 2006/42 - safety of machinery The (new) revised Machinery Directive 2006/42/ EC was published on 9th June 2006. It came into force 20 days later on 29th June 2006. The Member States have until 29th June 2008 to adopt and publish the national laws and regulations transposing the provisions of the new Directive into 38 national law. The provisions of the new Directive become applicable on 29th December 2009. Until that date, the provisions of the current Machinery Directive 98/37/EC continue to apply. 3 A frefghters lift A frefghters lift, unlike a normal lift, shall be designed to operate so long as is practicable when there is a fre in parts of the building. The lift may be used as a passenger lift when there is not a fre. The number of such lifts and their location within the building, the building construction, fre protection to lift wells, staircases, protected lobbies and lift machine rooms, smoke detection, alarm systems, fre extinguishing installation, etc. are subject to National Building Regulations. 9 Infrared cameras Especially in the industrial environment, almost everything gets hotter or cooler before it fails, making infrared cameras extremely valuable diagnostic tools with many diverse applications. And as industry strives to improve manufacturing effciencies, manage energy, improve product quality, and enhance worker safety, new applications for infrared cameras continually emerge. 40 Vsebina Aktualno Maruša Erbežnik Kvotni sistem in njegovi učinki na zaposlovanje invalidov Quota system and its effect on the employment of disabled persons Boris Gačnik Delo Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, II. Activities of the Commission for determination of causes for work contract cancellation Zanimivosti Miran Pavlič, Leon Vedenik Prvo srečanje slovenskih magistrov varnosti First meeting of slovenian masters of science in the feld of safety Bronasti pokrovitelji revije Delo in varnost Gradimo prihodnost Poslovna skupina Sava Delo in varnost 52/2007/2 3 6 UDK 616. 628.5 331.4 614.8 ISSN 0011-7943 DELo in VARNoST Izdajatelj in založnik: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Direktor: Miran Kalčič, univ. dipl. pravnik Chengdujska cesta 25, 1000 Ljubljana Telefon: (0) 585 5 00 Faks: (0) 585 5 0 Ident. št: SI21282692 Matična številka: 5055580 Spletna stran: www.zvd.si Glavni in odgovorni urednik: mag. Milan Srna, univ. dipl. inž. e-mail: milan.srna@zvd.si Namestnica glavnega in odgovornega urednika: Vladimira Lebar, dipl. var. inž. Urednik znanstvene priloge: prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. Lektorica: Tatjana Šrol Oblikovanje in fotografja: Saša Žebovec, univ. dipl. inž. Člani uredništva: asist. Metka Teržan, dr. med. dr. Gregor omahen, univ. dipl. inž. dr. Maja Metelko, univ. dipl. inž. Izhaja dvomesečno Naklada: 850 izvodov Cena posamične številke: 13.77 €/3.300 SIT z vključenim DDV. Odpovedni rokje tri (3) mesece s priporočenim pismom. Vsako spremembo naslova sporočajte uredništvu pravočasno. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo s soglasjem izdajatelja. Povzetki člankov so vključeni v podatkovni zbirki COBISS in ICONDA. Revija DELO IN VARNOST je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 622. Trženje: Vladimira Lebar, dipl. var. inž. Tel.: (01) 585 51 69 Tisk: TIPoGRAFIJA, d.o.o. Ljubljana, Celovška 25 Fotografja na naslovnici: Andraž Tancek UVoDNIK V letošnji drugi številki revije Delo in varnost je tema meseca povezana z novo direktivo o varnosti strojev. Lani je bila objavljena nova direktiva o strojih 2006/42/ES. To je že šesta sprememba oziroma dopolnitev predpisov v zadnjih letih na področju strojev. O tem, kako Slovenija sodeluje pri oblikovanju tehničnih predpisov v EU in jih prenaša v slovensko zakonodajo ter drugih aktivnostih Ministrstva za gospodarstvo smo se pogovarjali v današnjem intervjuju z ministrom za gospodarstvo, mag. Andrejem Vizjakom. Med drugim je še povedal, da delo pri harmonizaciji zakonodaje temelji na intenzivnem dialogu med zakonodajalci, izvajalci in uporabniki zakonodaje, z enim samim ciljem: obvarovati državljane pred ( v tem primeru) nevarnimi proizvodi. Velika večina proizvajalcev in uvoznikov dobro pozna zahteve nove zakonodaje o strojih, problematični pa so manjši proizvajalci in uvozniki, ki uvažajo stroje iz dežel zunaj EU.Ti uvažajo cenene in dostikrat s predpisi neskladne stroje. Nova direktiva sicer ne uvaja radikalnih sprememb. Njen namen je predvsem združiti dosežke trenutno veljavne direktive v smislu prostega pretoka blaga (strojev) in varnosti strojev ter izboljšati njeno izvršljivost. Tu naj omenimo posebne ukrepe za potencialno nevarne stroje. Kadar namreč Komisija meni, da harmoni-zirani standard ne ustreza v celoti bistvenim zdravstvenim in varnostnim zahtevam, lahko Komisija sprejme ukrepe, s katerimi od držav članic zahteva, da prepovejo ali omejijo dajanje na trg strojev s tehničnimi lastnostmi, ki zaradi pomanjkljivosti standarda pomenijo tveganje, ali da za takšne stroje veljajo posebni pogoji. S temo meseca je povezan tudi prispevek o dvigalih za gasilce. Tako predstavljamo standard SIST EN 81 -72 - Varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov), posebne aplikacije za osebna in osebno-tovorna dvigala, 72.del: Dvigala za gasilce. Med drugim vsebuje defnicijo dvigala za gasilce: Dvigalo za gasilce, ki je v normalnih razmerah namenjeno prevozu oseb, ima vgrajene dodatno zaščito, krmiljenje in signalne naprave, da ga lahko neposredno med gašenjem požara uporabljajo tudi gasilci. Dvigalo za gasilce mora biti, za razliko od običajnega, načrtovano in opremljeno tako, da ga je mogoče uporabljati ustrezno dolgo tudi med požarom v delu stavbe. V normalnih razmerah ga lahko uporabljamo kot osebno dvigalo. Naslednji prispevek je na nek način tudi povezan s temo meseca, saj predstavlja zanimivo področje - termokamere, ki jih pogosto imenujemo tudi infrardeče ali toplotne kamere. Zaradi dejstva, da se zlasti v industrijskem okolju stvari pogosto čezmerno segrevajo ali ohlajajo preden se pokvarijo, so termokamere učinkovito diagnostično orodje z možnostjo zelo široke in raznolike uporabe. Postajajo nepogrešljive pri prizadevanjih za večjo proizvodnjo in energetsko učinkovitost, višjo kakovost in večjo varnost delavcev. IR termografja je s pojavom ter-mokamer postala natančna, učinkovita in hitra merilno-testna tehnika. V rubriki Razvoj in znanost je tokrat poudarek na ocenjevanju tveganja za stroje. Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da ustrezajo svojemu namenu injih je mogoče upravljati, nastavljati in vzdrževati, ne da bi izpostavljali osebe tveganju. Zato morajo izdelovalci strojev v tehnični dokumentaciji oceniti tveganja in sprejeti ukrepe, s katerimi se odpravijo vsa tveganja v vsej predvidljivi življenjski dobi strojev, vključno s fazami prevoza, sestavljanja, razstavljanja, onesposobitve in razreza. Kvotni sistem je v Sloveniji novost pri zaposlovanju invalidov in je določen z zakonom o rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Določa obveznost delodajalcev, ki imajo najmanj 20 zaposlenih, da zaposlijo tudi določen odstotek invalidov. Prve analize izvajanja kvotnega sistema kažejo pozitivne učinke. 2 mag. Milan Srna, univ. dipl. inž. glavni in odgovorni urednik, E: milan.srna@zvd.si Delo in varnost 52/2007/2 V središču Pogovor z ministrom za gospodarstvo mag. Andrejem Vizjakom AKTIVNoSTI MINISTRSTVA So USMERJENE V SoDELoVANJE SLoVENIJE PRI oBLIKoVANJU TEHNIČNIH PREDPISoV V EU IN V NJIHoV PRENoS V NAŠo ZAKoNoDAJo o sodelovanju Slovenije pri oblikovanju tehničnih predpisov v EU in njihovem prenosu v našo zakonodajo smo povprašali ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka. Z ministrom, ki revijo Delo in varnost pozna in jo ceni, smo se pogovarjali tudi o tem, kako se ministrstvo odziva na številne spremembe direktiv, še posebej, ker bo naša država naslednje leto predsedovala EU in jo čakajo tudi na tem področju številne naloge. Lani je bila objavljena nova Direktiva o strojih (direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah direktive 95/16/ ES). To je že šesta sprememba oziroma dopolnitev predpisov v zadnjih letih na področju strojev, kar pomeni, da se sistem stalno dopolnjuje oziroma gradi. Kako Ministrstvo za gospodarstvo sledi številnim spremembam oziroma s katerimi težavami se pri tem srečuje? Strinjam se, da je to sistem, ki se gradi, obenem pa menim, da ne smemo začeti pri koncu, ampakje treba postopno dvigati raven predpisanih zahtev. Ministrstvo za gospodarstvo se je vključilo v izdelavo svojih pravnih aktov, ki temeljijo na evropskih direktivah, točneje na direktivah tako imenovanega Novega pristopa (gre za tehnično zakonodajo) v letih 1999/2000. Leta 2000 je bila v Uradnem listu RS, št. 52 objavljena Odredba o varnosti strojev, ki je v slovenski pravni red prenesla direktivo o strojih 98/37/EC. Ta je bila že peta sprememba osnovne direktive o strojih, vendar se je ministrstvo vključilo šele tu – prej ni bilo potrebe, ker je bila EU še preveč oddaljena. Zato s številnimi prejšnjimi spremembami direktive nismo imeli težav. Pri pripravi Odredbe o varnosti strojev, ki je bila med prvimi akti, ki so temeljili na flozofji Novega pristopa, smo imeli veliko težav, tako kadrovskih (pomanjkanje ljudi) kot strokovnih, saj Delo in varnost 52/2007/2 je šlo za popolnoma nove in neznane zadeve. Reševali smo jih tako, da smo vključili zunanje strokovnjake, ki so veliko pripomogli k temu, da so kadri, ki danes skrbijo za predpise, pri svojem delu strokovni in samostojni. Pozitiven prispevek zunanjih strokovnjakov se je pokazal tudi kasneje pri pripravi Pravilnika o varnosti strojev, kije bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 25/06 in velja še danes. Takrat je imelo ministrstvo že precej več izkušenj in zato tudi manj težavz oblikovanjem predpisa. Seveda pa je sodelovanje strokovnjakov tudi pri oblikovanju dopolnitev pravilnikov še vedno pomembno in ne nazadnje tudi v korist strokovni javnosti sami. Kot je bilo že omenjeno, je bila maja lani objavljena nova direktiva o strojih (2006/42/EC). Ta določa, da mora vsaka država članica EU izdati svoje ustrezne predpise do konca junija 2008. Določbe direktive pa stopijo v veljavo konec decembra 2009. Na ministrstvu smo že pripravili osnutek novega pravilnika o strojih, ki temelji na direktivi, in spremembo Pravilnika o varnosti dvigal, saj omenjena direktiva dopolnjuje tudi Direktivo o dvigalih (95/16/EC). Ker so odgovorni za področje strojev na Ministrstvu za gospodarstvo aktivno sodelovali pri oblikovanju nove direktive o strojih že na ravni Komisije in Sveta EU, posebnih težav pri prenosu direktive v slovenski pravni red ne pričakujemo. V skladu z ustaljeno prakso bo pri nastajanju končnega besedila novega pravilnika o strojih sodelovala tudi zainteresirana strokovna javnost, ki je zbrana v delovni skupini za stroje na našem ministrstvu. Ministrstvo za gospodarstvo je imelo v prejšnjem mandatu kar precej težav, ko se je odzivalo na prve direktive s tega področja in začelo vzpostavljati sistem. Težave smo imeli zaradi pomanjkljivega znanja in pomanjkanja človeških virov. Menim, da smo prve porodne krče že prebrodili. Zdaj se intenzivno pripravljamo na prenos direktiv v naš pravni red in prepričan sem, da ne bomo imeli večjih problemov in ne bomo zamujali. Opozoril pa bi, da mora biti vsakršna dodatna regulativa, vsakršno dodatno predpisovanje, pravilno odmerjeno. Prizadevamo si za čim večjo varnost strojev, hkrati pa želimo čim večjo funkcionalnost. Ne samo strojev, ampak tudi regulative. To sta pravzaprav ti dve smeri, ki nista le slovenska posebnost, ampak ju opazimo tudi v Evropski uniji: na eni strani »back regulation«, na drugi pa ukrepi oziroma prizadevanja za čim večjo varnost in zdravje pri delu. Zadeve so zelo kompleksne in zato tudi rešitve niso enostavne. Ko bomo predpise prenašali v slovenski pravni red, je treba upoštevati stranske učinke, ki jih imajo. S tem ne mislim, da mora biti zakonodaja podrejena varnosti, pač pa da je na to treba misliti že pri snovanju predpisa. Toda to je le ena razsežnost, na katero se mi zdi smiselno opozoriti. Zavedati se namreč moramo, da je marsikateri evropski, ne samo slovenski proizvod podvržen globalni konkurenci. Tudi pri obremenitvi delodajalcev s stroški ne smemo pretiravati. Še enkrat poudarjam, ne na račun varnosti, pač pa naj bodo ukrepi odmerjeni optimalno. 3 V središču Pravzaprav gre za nasprotne interese. Na eni strani je zahteva za prost pretok blaga oziroma strojev, na drugi pa prizadevanja, da se ne zniža raven varnosti strojev. Res je. Zadeva ni enostranska, ampak ima več razsežnosti, ki so dostikrat tudi popolnoma nasprotne. Takrat je treba v resni diskusiji najti najboljše rešitve. Države članice EU so odgovorne, da zagotovijo učinkovito izvajanje direktiv prostega pretoka, hkrati pa morajo poskrbeti, da se čim bolj dvigne raven varnosti strojev. Nova direktiva za stroje sicer ne prinaša radikalnih sprememb veljavne direktive 98/37/ES, vendar pa je njen namen izboljšati delovanje prostega pretoka in hkrati zagotoviti varnost strojev. Kako to doseči? Prost pretok blaga na notranjem trgu EU je še vedno najpomembnejši steber delovanja EU. Krepitev prostega pretoka blaga in s tem notranjega trga EU pa ostaja osrednji element prenovljene Lizbonske strategije. Revizija Novega pristopa je kot pomembne elemente krepitve prostega pretoka blaga prepoznala predvsem področja akreditacije, ugotavljanja skladnosti, CE označevanje in seveda nadzora na trgu. Vsi skupaj tvorijo instrumente za izboljšanje delovanja notranjega trga EU na področju prostega pretoka blaga in skladno s temeljno flozofjo novega in globalnega pristopa zagotavljajo tudi varnost proizvodov, vtem primeru strojev. Harmoni-zacija naštetih elementov na ravni EU in ustrezna implementacija na nacionalni ravni je cilj, ki ga bo v prihodnjem obdobju skušala doseči EU. Za Slovenijo so ti cilji zelo pomembni še iz enega razloga - predsedovanja Evropski uniji v naslednjem letu. Morda bi posebej izpostavil nadzor nad varnostjo strojev, kjer imajo ključno vlogo pristojni inšpektorati: Tržni inšpektorat (TIRS) za stroje, ki se prodajajo v trgovinah, Inšpektorat RS za delo za stroje, ki pridejo od proizvajalcev naravnost na delovno mesto, in Rudarska inšpekcija za stroje, ki se uporabljajo pri rudarskih delih. Pristojni inšpektorati, zlasti TIRS, so v preteklih letih pri nadzoru strojev opravili veliko, rečemo lahko pionirsko delo, ker je bilo treba priučiti tako domače proizvajalce kot uvoznike na novo razmišlja- 4 nje in nove zahteve. Iz vsakoletnih poročil inšpektoratov, ki jih naše ministrstvo skrbno spremlja, izhaja, da se varnost strojev na trgu izboljšuje, še največtežav povzročajo nepopolna dokumentacija in CE oznake, kar oboje spremlja stroje. Nadzor trga je pomembno sredstvo, s katerim se zagotavlja pravilna in enotna uporaba direktiv. Kako vzpostaviti primeren pravni okvir, da se bo nadzor trga izvajal skladno? Nadzor nad izvajanjem zakonodaje je tisti instrument, s katerim lahko zakonodaja doseže svoj namen. Konsistenten in učinkovit nadzor na trgu predstavlja velik problem ne samo pri nas, ampak tudi na celotnem notranjem trgu EU. Kot že rečeno, je Evropska komisija ta problem označila kot enega ključnih za izboljšanje prostega pretoka blaga. Organi, ki izvajajo nadzor na trgu, se nenehno srečujejo s hitrim tehničnim napredkom, z novimi proizvodi, s povečanjem uvoza iz tretjih držav in z internacionalizacijo gospodarstva kot celote. Notranji trg EU je že desetletja organiziran tako, da se proizvodi prosto gibljejo znotraj meja EU (kjerje na področju tehničnih proizvodov »potni list« oznaka CE), nadzor nad proizvodi pa je še vedno v pristojnosti posameznih držav članic EU. Čezmejno sodelovanje med posameznimi nacionalnimi inšpektorati je zato izredno pomembno. Uspešen primertakega sodelovanja je RAPEX, ki ima pravno podlago v Zakonu o splošni varnosti proizvodov (direktiva 2001/95/EU o splošni varnosti proizvodov). To je sistem medsebojnega obveščanja držav članic (pristojnih in- špektoratov) o nevarnih proizvodih na trgu, v katerega je aktivno in uspešno vključena tudi naša država. Enotni pravni okvir za boljši in usklajen nadzor na trgu pa bomo dobili z novo evropsko uredbo o zahtevah za akredi-tacijo in nadzor na trgu, ki se nanaša na trženje proizvodov. Predlog uredbe je Komisija EU že posredovala Svetu EU, kjer naj bi ga obravnavali prav marca. Področje strojev je pomemben del strojne industrije in eden od stebrov industrije v EU. Družbene stroške zaradi velikega števila nezgod, ki jih neposredno povzroči uporaba strojev, je mogoče znižati že s samo varno zasnovo in izdelavo stroja. Kako bodo vzpostavljeni mehanizmi za motivacijo proizvajalcev strojev, da bodo ta načela tudi upoštevali? Motivacijo proizvajalcev strojev je mogoče doseči predvsem z izboljšanim preventivnim delom pristojnih inšpektoratov. Velika večina proizvajalcev in uvoznikov pozna zakonske zahteve, nova direktiva o strojih pa ne prinaša radikalnih sprememb, niti zasuka flozofje pristopa. Večje akcije javnega pojasnjevanja nove zakonodaje je v preteklosti izvajala Gospodarska zbornica Slovenije pa tudi Slovenski institut za kakovost (SIQ), do pred kratkim edini priglašeni organ za področje strojev. Na tem področju (dvižne naprave) deluje tudi ZVD Zavod za varstvo pri delu, kije vseskozi prirejal izobraževalne seminarje s področja varnosti strojev. Omeniti je treba še, da je vse več potrebnih informacij dosegljivih tudi na spletnih straneh našega ministrstva. Delo in varnost 52/2007/2 Ministrstvo za gospodarstvo je po sklepu vlade RS koordinator zadev s področja notranjega trga EU. Na sestankih Posvetovalnega odbora za notranji trg (Internal Market Advisory Committee) obravnavajo horizontalne zadeve notranjega trga, kot je npr. pravočasen in pravilen prenos direktiv s področja notranjega trga v nacionalni pravni red. Ali nam sodelovanje v odboru pomaga pri harmoni-zaciji zakonodaje? Komisija EU mora kot pripravljalka zakonodaje skrbeti tudi za ustrezen prenos le-te v nacionalni pravni red in seveda za ustrezno uveljavitev. Za to ima več instrumentov. Eden takih je Posvetovalni odbor za notranji trg (IMAC), ki se sestaja na ravni generalnih direktorjev (IMAC-Directors General) in na ravni namestnikov (IMAC-Deputies), pristojnih za notranji trg. Sodelovanje v odboru je za Slovenijo izrednega pomena, saj smo tako seznanjeni z vsemi problemi in s pastmi, ki se pojavijo pri prenosu in uveljavitvi zakonodaje in katerih tudi zakonodajalec sam ni mogel predvideti. Na splošno lahko rečemo, da delo pri har-monizaciji zakonodaje temelji na intenzivnem dialogu med zakonodajalci, izvajalci in uporabniki zakonodaje, z enim samim ciljem: obvarovati državljane pred (vtem primeru) nevarnimi proizvodi. Poleg Posvetovalnega odbora za notranji trg ima Komisija EU tudi druge odbore, kjer obravnavajo zadeve, ki so pomembne za implementacijo harmo-nizirane tehnične zakonodaje. To so odbori v okviru posameznih direktiv (na našem ministrstvu imamo na tej ravni t.i. zrcalne odbore v okviru posameznih predpisov za prenos direktiv EU v slovenski pravni red). Ministrstvo za gospodarstvo kot koordinator zadev s področja notranjega trga prenaša usmeritve, ki so rezultat obravnav na prej omenjenih odborih EU, na nacionalno raven. Prenaša jih prek nacionalnega odbora za notranji trg ter nacionalnega odbora za nehar-monizirano področje in notifkacije, kjer se obravnavajo horizontalne vsebine, in prek zrcalnih odborov za posamezne tehnične predpise. Direktive EU imajo tudi različna prehodna obdobja za prenos v nacionalno zakonodajo. Pri tem sta pomembni vprašanji, ali lahko ta prenos izvedemo v predpisanem časovnem Delo in varnost 52/2007/2 obdobju in kakšni stroški so s tem povezani. Kako rešujete ta vprašanja? Prenos direktiv EU v predpisanem časovnem obdobju je sicer pomemben element pri načrtovanju priprave zakonodaje. Vendar pa odkar smo člani EU, problem ni tako pereč, saj spremljamo nastajanje zakonodaje že na evropski ravni in vemo, kakšni časovni okviri nas čakajo. Posebnih stroškov naše ministrstvo nima, imajo pa jih lahko proizvajalci, ki morajo svoje proizvode prilagoditi novim zahtevam. Zato se na Ministrstvu za gospodarstvo še pose-bejtrudimo, davdelovne skupine pritegnemo tudi zainteresirane proizvajalce (kjerjih imamo), da od samega začetka sodelujejo pri pripravi zakonodaje. Sodelovanje jim namreč omogoča, da pridobijo dodaten čas (poleg prehodnega obdobja, ki ga določa predpis) za prilagoditev novim pogojem dajanja proizvodov na trg. To je tudi razlog, zakaj bi morali biti proizvajalci zainteresirani za sodelovanje pri pripravi predpisov. Kako pa je z uvozom starih strojev glede na uredbo Sveta 339/93 o preverjanju skladnosti s pravili o varnosti proizvodov za izdelke, uvožene iz tretjih držav? Velika večina proizvajalcev in uvoznikov dobro pozna zahteve nove zakonodaje o strojih, včasih pa so problematični manjši proizvajalci in uvozniki, ki uvažajo stroje iz dežel zunaj EU. Opozoril bi predvsem na novejši pojav povečanega uvoza cenenih in dostikrat s predpisi neskladnih strojev iz držav zunaj EU. Rad bi poudaril, da smo se na našem ministrstvu zavzeli, da pomagamo zlasti malim in srednje velikim podjetjem pri nabavi novih, tehnološko dovršenih strojev tudi z nepovratnimi sredstvi. Zato smo občutno povečali obseg sredstev. Za primerjavo naj povem, da je bilo v letu 2004 prek Slovenskega podjetniškega sklada namenjenih zgolj 180 mio SIT subvencij, naslednje leto 3,2 milijarde SIT, leta 2006 pa že več kot 5 milijard SIT nepovratnih sredstev za nove razvojne projekte zlasti obrtnikov ter malih in srednje velikih podjetij. S tem bi radi dosegli, da bi bilo razmišljanje ljudi, ki so jim ta sredstva namenjena in so nenazadnje tudi kupci starih strojev, bolj ambiciozno oziroma razvojno naravnano. Ste dober poznavalec področja varnosti in zdravja pri delu, saj ste bili tudi sami inšpektor za V središču l delo. Zanima me, kako povezati področji, ko gre na eni strani za varnost proizvodov, na drugi pa za varnost delovnega okolja? Slovenija je v času, ko sem služboval kot inšpektor za delo, prešla tranzicij-ske čase, kar se je odražalo tudi pri delovanju inšpektorjev. Naše gospodarstvo, delodajalci, je doživljalo težke čase takoj po osamosvojitvi. Veliko ljudi je takrat stopilo na pot podjetništva. Pri tem so se srečevali z ogromnim številom predpisov, ki so jih morali upoštevati. To področje je še vedno prenasičeno. Ker zakonodaje niso poznali, je bilo veliko kršitev in posledično stroškov. Ocenjujem, da se z razvojem podjetništva in tržnega gospodarstva to obdobje počasi končuje. Prehodnih problemov je zdaj vse manj in tudi obseg kršitev je po moji oceni nižji. Tudi tistih nekaj hitropoteznih podjetnikov se je že izpelo. Ocenjujem, da se je slovensko gospodarstvo precej prestrukturiralo. Da so si tudi mali in srednje veliki podjetniki opomogli in se zadeve umirjajo. Sam sem bil inšpektor prav v tistih prehodnih časih, od 1994 do 2000. Takrat se je pripravljal nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je na novo opredelil odgovornosti delodajalca, ki se temeljito razlikujejo od tistih iz časov samoupravljanja. Osebno zagovarjam tak nadzor nad izvajanjem predpisov, kije bolj usmerjen v preventivo in v opozarjanje. Da inšpektor ni samo nekdo, ki kaznuje, am-pakje predvsem tisti, ki svetuje in lahko pomaga delodajalcem. Vedeti moramo namreč, da si veliko delodajalcev ne more privoščiti zunanje strokovne podpore. Naroči, kar mora in kar od njega zahtevajo. Zato je dobrodošla novost funkcija države, ki prek inšpekcijskih služb opozarja in ne le sankcionira. Inšpektorji bodo imeli odgovornost, da bodo izvajali neke vrste preventivo. Po drugi strani vsaka regulativa pomeni dodaten strošek za delodajalce. Varnost in zdravje pri delu, izenačevanje velikih in malih delodajalcev, težaven položaj malih delodajalcev - tega se moramo pri normiranju nenehno zavedati. Tako kot sva prej govorila pri strojih, velja tudi za druge ukrepe, da bi dosegli »costs beneft« učinek. Še enkrat poudarjam, ukrepi naj bodo premišljeni in natančno odmerjeni, saj bodo le taki dosegli cilj, hkrati pa ne bodo povzročili pretiranih stroškov. Foto in besedilo: mag. Milan Srna 5 Tema meseca NoVA DIREKTIVA EU ŠT. 2006/42 VARNoST STRoJEV mag. Milan Srna* univ. dipl. inž. str. IZVLEČEK Nova oziroma izboljšana direktiva št. 2006/42/ES varnost strojev je bila objavljena 9. junija 2006. Veljati je začela dvajset dni kasneje. Države članice morajo uskladiti svoje zakone in predpise s to direktivo in jih objaviti do vključno 29. junija 2008. Tako usklajene predpise začnejo uporabljati od 29. decembra 2009 dalje. Do takrat se uporabljajo določbe trenutno veljavne direktive 98/37. Direktiva št. 2006/42/ES ne uvaja radikalnih sprememb v primerjavi s trenutno veljavno strojno direktivo EU št. 98/37. Njen namen je predvsem združiti dosežke direktive EU št. 98/37 v smislu prostega pretoka blaga (strojev) in varnosti strojev ter izboljšati njeno izvršljivost. ABSTRACT The (new) revised Machinery Directive 2006/42/EC was published on 9th June 2006. It came into force 20 days later on 29th June 2006. The Member States have until 29th June 2008 to adopt and publish the national laws and regulations transposing the provisions of the new Directive into national law. The provisions of the new Directive become applicable on 29th December 2009. Until that date, the provisions of the current Machinery Directive 98/37/EC continue to apply. Directive 2006/42/EC does not introduce any radical changes compared with the current Machinery Directive 98/37/EC but aims to consolidates the achievements of the Machinery Directive in terms of free circulation and safety of machinery while improving its application. UVOD V zelo kratkem času je na področju direktiv, ki se nanašajo na varnost strojev, prišlo do spremembe. Tako direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah direktive 95/16/ES spreminja direktivo 98/37/ES z dne 22. junija 1998. KATERE SO NAjPOMEMbNEjšE SPREMEMbE gLEDE NA TRENUTNO VELjAVNO DIREKTIVO 98/37/EC ? 1. Področje uporabe Ta direktiva se za razliko od direktive EU št. 98/37, ki se uporablja za stroje in varnostne komponente ter zanje predpisuje bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, kakor so opredeljene v prilogi I, uporablja za stroje, zamenljivo opremo, varnostne komponente, dvižne pripomočke, verige, vrvi in oprtni-ce, odstranljive naprave za mehanski prenos in delno dokončane stroje. Področje uporabe direktive je razširjeno. Izključitev strelnega orožja se ne sme uporabljati za prenosne pritrjeval-ne in druge udarne stroje, zasnovane izključno za industrijske ali tehnične namene Treba je zagotoviti prehodne ureditve, ki bodo državam članicam omogočile odobritev dajanja na trg in v * Predstojnik CSNV, ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Ljubljana obratovanje strojev, izdelanih v skladu z nacionalnimi določbami, veljavnimi ob sprejetju te direktive, vključno s tistimi o izvajanju konvencije z dne 1. julija 1969 o vzajemnem priznavanju žigov o preizkušanju orožja malega kalibra. Takšne prehodne ureditve bodo tudi omogočile evropskim organizacijam za standardizacijo, da bodo zasnovale standarde za zagotavljanje stopnje varnosti na podlagi stanja tehnike. 2. Posebne direktive Kadar nevarnosti za stroje iz priloge I v celoti ali delno podrobneje obravnavajo druge direktive EU, se ta direktiva ne uporablja ali se za te stroje glede takšnih nevarnosti preneha uporabljati z dnem, ko se začnejo izvajati te druge direktive. 3. Tržni nadzor Države članice morajo sprejeti vse ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da se stroji lahko dajo na trg in/ali v obratovanje le, če so v skladu z ustreznimi določbami direktive in ne ogrožajo zdravja in varnosti, domačih živali ali lastnine, kadar so pravilno nameščeni in vzdrževani ter se uporabljajo v predvideni namen ali v razmerah, ki jih je mogoče razumno predvideti. Prav tako sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se delno dokončani stroji lahko dajejo na trg le, če izpolnjujejo ustrezne določbe te direktive, ustano- 6 vijo ali imenujejo pristojne organe za nadzor skladnosti strojev in delno dokončanih strojev. Države tudi opredelijo naloge, organizacijo in pooblastila pristojnih organov ter o tem in o vseh poznejših spremembah uradno obvestijo Komisijo in druge države članice. 4. Dajanje na trg in v obratovanje Pred dajanjem strojev na trg in/ali v obratovanje proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik zagotovi, da stroji izpolnjujejo ustrezne bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, določene v prilogi I, tehnično dokumentacijo iz dela A priloge VII, potrebne informacije, kakor so na primer navodila. Proizvajalec opravi ustrezne postopke za ugotavljanje skladnosti, sestavi ES-izjavo o skladnosti v skladu z oddelkom A, dela 1, priloge II, in zagotovi, da ta izjava spremlja stroj, ter pritrdi oznako CE. Pred dajanjem delno dokončanih strojev na trg proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik zagotovi, da je bil končan postopek iz 13. člena direktive1. Kadar veljajo za stroje tudi druge 1 Postopek za delno dokončane stroje; • preden jih da na trg, mora proizvajalec delno dokončanih strojev ali njegov pooblaščeni zastopnik zagotoviti, da: (a) je pripravljena ustrezna tehnična dokumentacija, opisana v delu B priloge VII; (b) so pripravljena navodila za montažo, opisana v prilogi VI; (c) je sestavljena izjava za vgradnjo, opisana v oddelku B dela 1 priloge II. • Navodila za montažo in izjava o vgradnji spremljata delno dokončane stroje do njihove vgra- Delo in varnost 52/2007/2 Tema meseca direktive, ki se nanašajo na druge vidike in predpisujejo pritrditev oznake CE, oznaka pomeni, daje stroj skladen tudi z določbami teh drugih direktiv. Kadar pa ena ali več direktiv dovoljuje proizvajalcu ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku izbiro sistema, ki ga bo uporabljal v prehodnem obdobju, oznaka CE označuje le skladnost z določbami tistih direktiv2, ki jih je uporabil proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik 5. Prosti pretok Države članice na svojem ozemlju ne prepovedujejo, omejujejo ali ovirajo dajanja na trg in/ali v obratovanje strojev, ki so skladni s to direktivo, prav tako tudi ne prepovedujejo, omejujejo ali ovirajo dajanja na trg delno dokončanih strojev, kadar proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik poda izjavo za vgradnjo iz oddelka B, dela 1, priloge II, v kateri navede, da so namenjeni vgradnji v stroje ali sestavitvi z drugimi delno dokončanimi stroji, ki tako tvorijo stroje. Države članice tudi ne preprečujejo razstavljanja strojev ali delno dokončanih strojev, ki niso skladni sto direktivo, na sejmih, razstavah, predstavitvah itd., če vidni znak jasno označuje, da niso skladni in da dokler niso, ne bodo dani na voljo. Poleg tega se med razstavljanjem takšnih neskladnih ali delno dokončanih strojev uporabijo ustrezni varnostni ukrepi za zagotovitev varnosti oseb. 6. Domneva o skladnosti in harmonizirani standardi Države članice obravnavajo stroje, ki nosijo oznako CE in jih spremlja ES-izjava o skladnosti, kot skladne z določbami te direktive. Za stroje, ki so bili izdelani v skladu s harmoniziranim standardom, sklic na katerega je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjujejo bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, ki jih vsebuje tak harmonizirani standard. Komisija EU objavlja sklice na harmoni-zirane standarde v Uradnem listu EU. 7. Posebni ukrepi Komisija EU lahko v skladu s postopkom iz člena 22(3)3 sprejme vse ustrezne ukrepe za izvajanje določb, v zvezi dnje v dokončane stroje, nato pa postaneta sestavni del tehnične dokumentacije teh strojev. 2 Podrobnosti o uporabljenih direktivah, kakor so objavljene v Uradnem listu Evropske unije, se navedejo v ES-izjavi o skladnosti. 3 Kadar se sklicuje na ta odstavek, se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb 8. člena Sklepa. Delo in varnost 52/2007/2 s posodabljanjem okvirnega seznama varnostnih komponent v prilogi V in omejevanje dajanja na trg strojev4. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 22 (2)5 sprejme vse ustrezne ukrepe, povezane z izvajanjem in praktično uporabo te direktive, vključno z ukrepi, ki so potrebni za zagotavljanje sodelovanja držav članic med seboj in s Komisijo, kakor je določeno v členu 19(1 )6. • Posebni ukrepi za potencialno nevarne stroje Kadar Komisija meni, da harmonizirani standard ne ustreza v celoti bistvenim 4 Posebni ukrepi za potencialno nevarne stroje Kadar Komisija skladno s postopkom iz 10. člena meni, da harmonizirani standard ne ustreza v celoti bistvenim zdravstvenim in varnostnim zahtevam, kijih pokriva in so navedene v prilogi I, lahko Komisija v skladu s tretjim odstavkom tega člena sprejeme ukrepe, s katerimi od se držav članic zahteva, da prepovejo ali omejijo dajanje na trg strojev s tehničnimi lastnostmi, ki zaradi pomanjkljivosti standarda pomenijo tveganje, ali da za takšne stroje veljajo posebni pogoji. Kadar Komisija v skladu s postopkom iz 11. člena meni, daje ukrep, ki gaje sprejela država članica, upravičen, lahko Komisija v skladu s tretjim odstavkom tega člena sprejme ukrepe, s katerimi se od držav članic zahteva, da prepovejo ali omejijo dajanje na trg strojev, ki zaradi tehničnih lastnosti pomenijo enako tveganje, ali da za takšne stroje veljajo posebni pogoji. Vsaka država članica lahko zahteva, da Komisija preuči potrebo po sprejetju ukrepov iz prvega odstavka. V primerih iz prvega odstavka se Komisija posvetuje z državami članicami in drugimi zainteresiranimi strankami, pri čemer navede ukrepe, ki jih namerava sprejeti, z namenom da na ravni Skupnosti zagotovi visoko raven varovanja zdravja in varnosti oseb. Ob upoštevanju izida teh posvetovanj Komisija sprejme potrebne ukrepe v skladu s postopkom iz člena 22(3). 5 Kadar se sklicuje na ta odstavek, se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. 6 Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo sodelovanje pristojnih organov iz člena 4(3) med seboj in s Komisijo ter medsebojni prenos informacij, potrebnih za enotno uporabo te direktive. zdravstvenim in varnostnim zahtevam, lahko Komisija sprejme ukrepe, s katerimi od držav članic zahteva, da prepovejo ali omejijo dajanje na trg strojev s tehničnimi lastnostmi, ki zaradi pomanjkljivosti standarda pomenijo tveganje, ali da za takšne stroje veljajo posebni pogoji. Kadar Komisija meni, da je ukrep, ki ga je sprejela država članica, upravičen, lahko Komisija sprejme ukrepe, s katerimi se od držav članic zahteva, da prepovejo ali omejijo dajanje na trg strojev, ki zaradi tehničnih lastnosti pomenijo enako tveganje, ali da za takšne stroje veljajo posebni pogoji. Vsaka država članica lahko zahteva, da Komisija preuči potrebo po sprejetju ukrepov. Komisija se posvetuje z državami članicami in drugimi zainteresiranimi strankami, pri čemer navede ukrepe, kijih namerava sprejeti, da na ravni EU zagotovi visoko raven varovanja zdravja in varnosti oseb. Ob upoštevanju izida teh posvetovanj Komisija sprejme potrebne ukrepe. • Postopek za izpodbijanje harmoniziranega standarda Kadardržava članica ali Komisija meni, da harmonizirani standard ne ustreza v celoti bistvenim zdravstvenim in varnostnim zahtevam, kijih pokriva in so navedene v prilogi I, Komisija ali država članica predloži zadevo odboru, ustanovljenem z direktivo 98/34/ES in navede razloge. Odbor nemudoma izrazi svoje mnenje. Ob upoštevanju mnenja odbora se Komisija odloči, da objavi, ne objavi, objavi s pridržkom, ohrani, ohrani s pridržkom ali umakne sklice 7 Tema meseca na zadevni harmonizirani standard v Uradnem listu Evropske unije. 8. Zaščitna klavzula Kadar država članica ugotovi, da lahko stroj, ki ga ureja ta direktiva, z oznako CE in s spremljajočo ES-izjavo o skladnosti, ter ki se uporablja skladno s predvidenim namenom ali v razmerah, ki jih je mogoče razumno predvideti, ogroža zdravje in varnost oseb in domačih živali ali lastnine, sprejme vse ustrezne ukrepe za umik takšnega stroja strga, njegovo prepoved dajanja na trg in/ali v obratovanje ali omejitev njegovega prostega pretoka. Država članica o vsakem takem ukrepu takoj obvesti Komisijo in druge države članice, pri čemer navede vzroke za svojo odločitev in zlasti, ali je razlog neskladnosti: (a) neizpolnjevanje bistvenih zahtev, (b) nepravilna uporaba harmoniziranih standardov, (c) pomanjkljivosti v samih harmoniziranih standardih. Komisija se nemudoma začne posvetovati z zadevnimi strankami in po tem posvetovanju presodi, ali so ukrepi, ki jih je sprejela država članica, upravičeni, in sporoči svojo odločitev državi članici, ki je prevzela pobudo, drugim državam članicam in proizvajalcu ali njegovem pooblaščenem zastopniku. Kadar ukrepi temeljijo na pomanjkljivostih v harmoniziranih standardih in če država članica, kije ukrepe uvedla, vztraja pri svojem stališču, Komisija ali država članica začne postopek iz člena 107 Kadar stroji niso skladni in nosijo oznako CE, pristojna država članica primerno ukrepa proti tistemu, kije oznako pritrdil, in o tem obvesti Komisijo. Ta obvesti druge države članice. Zagotoviti mora, da so države članice obveščene o poteku in izidu postopka. 9. Postopki za ugotavljanje skladnosti strojev Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik za potrditev skladnosti strojev z določbami te direktive, uporabi enega izmed postopkov za ugotavljanje skladnosti: 7 Postopek za izpodbijanje harmoniziranega standarda. Kadar država članica ali Komisija meni, da harmonizirani standard ne ustreza v celoti bistvenim zdravstvenim in varnostnim zahtevam, kijih pokriva in so navedenev prilogi I, Komisija ali država članica predloži zadevo odboru, ustanovljenem z direktivo 98/34/ES in navede razloge. Odbor nemudoma izrazi svoje mnenje. Ob upoštevanju mnenja odbora se Komisija odloči, da objavi, ne objavi, objavi s pridržkom, ohrani, ohrani s pridržkom ali umakne sklice na zadevni harmonizirani standard v Uradnem listu Evropske unije. 8 • kadar stroji niso navedeni v prilogi IV, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik uporabi postopek za ugotavljanje skladnosti z notranjim preverjanjem proizvodnje strojev iz priloge VIII; • kadar so stroji navedeni v prilogi IV in izdelani skladno s harmonizi-ranimi standardi in če ti standardi pokrivajo vse ustrezne bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik uporabi postopek za ugotavljanje skladnosti z notranjim preverjanjem proizvodnje strojev iz priloge VIII, postopek za ES-pre-gled tipa iz priloge IX in notranje preverjanje proizvodnje strojev, ali pa postopek popolnega zagotavljanja kakovosti iz priloge X. • kadar so stroji navedeni v prilogi IV in niso izdelani skladno s harmonizi-ranimi standardi, ali so le delno skladni z njimi, ali le-ti ne pokrivajo vseh bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev, proizvajalec ali, če za zadevne stroje ni harmoniziranih standardov, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik uporabita postopek za ES-pregled tipa iz priloge IX z notranjim preverjanjem proizvodnje strojev iz točke 3 priloge VIII, ali pa postopek popolnega zagotavljanja kakovosti iz priloge X. 10. Postopek za delno dokončane stroje Proizvajalec delno dokončanih strojev ali njegov pooblaščeni zastopnik, preden da te stroje na trg, zagotovi, da je pripravljena ustrezna tehnična dokumentacija, navodila za montažo, izjava za vgradnjo. Navodila za montažo in izjava o vgradnji spremljata delno dokončane stroje do njihove vgradnje v dokončane, nato pa postaneta sestavni del tehnične dokumentacije teh strojev. 11. Priglašeni organi Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so jih imenovale za ugotavljanje skladnosti za dajanje na trg skupaj s posebnimi postopki za ugotavljanje skladnosti in tipi strojev, za katere so bili ti organi imenovani, ter identifkacijskimi številkami, ki jim jih je predhodno dodelila Komisija. Države članice zagotovijo reden nadzor nad priglašenimi organi, da preverijo, ali vedno upoštevajo merila iz priloge XI. Priglašeni organ na zah- tevo preskrbi vse ustrezne informacije, vključno s proračunskimi dokumenti, s katerimi omogoči državam članicam zagotavljanje izpolnjevanja zahtev. Komisija informativno objavi seznam priglašenih organov in njihovih identifkacijskih številk ter nalog, za katere so bili priglašeni, v Uradnem listu Evropske unije. Komisija zagotovi redno posodabljanje tega seznama. Če priglašeni organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več ustreznih zahtev iz te direktive ali da certifkat o ES-pregledu tipa ali odobritev sistema za zagotavljanje kakovosti ne bi smela biti izdana, ob upoštevanju načela sorazmernosti začasno razveljavi ali umakne izdani certifkat ali odobritev ali omeji njegovo veljavnost. Pri tem podrobno navede vzroke, razen če je izpolnjevanje takšnih zahtevzago-tovljeno z izvajanjem primernih popravljalnih ukrepov proizvajalca. Pri začasni razveljavitvi ali umiku certifkata ali odobritve ali kakršni koli omejitvi njune veljavnosti ali pa kadar se izkaže, da je potrebno posredovanje pristojnega organa, priglašeni organ o tem obvesti pristojni organ. Komisija zagotovi organizacijo izmenjave izkušenj med organi, odgovornimi za imenovanje, priglasitve in nadzor priglašenih organov v državah članicah in priglašenimi organi, z namenom usklajevanja enotne uporabe direktive. Država članica, ki je priglasila organ, to priglasitev nemudoma umakne, če ugotovi: (a) da organ ne izpolnjuje več meril iz priloge XI; ali (b) da organ resno ne izpolnjuje svojih obveznosti, in o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. 12. Neskladnost oznake Države članice obravnavajo kot neskladne naslednje oznake: (a) pritrjevanje oznake CE iz te direktive na proizvode, ki jih ne ureja ta direktiva; (b) če ni oznake CE in/ali če ni ES-izja-ve o skladnosti pri strojih; (c) pritrjevanje na stroje oznake, ki ni oznaka CE in je prepovedana. Kadar država članica ugotovi, da oznaka ni skladna s to direktivo, mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik uskladiti proizvode in odpraviti kršitev pod pogoji, ki jih je določila. Delo in varnost 52/2007/2 Tema meseca Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo sodelovanje pristojnih organov in Komisijo ter medsebojni prenos informacij. Komisija zagotovi organizacijo izmenjave izkušenj med pristojnimi organi, zadolženimi za tržni nadzor. 14. Pravna sredstva Države članice morajo določiti pravila o kaznih za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in 13. Sodelovanje med državami Sicer pa se ta direktiva ne uporablja ocene tveganja zaradi določitve članicami za: zdravstvenih in varnostnih zahtev – dvižne naprave, katerih hitrost ne za stroje; stroji morajo biti nato načr- presega 0,15 m/s, tovani in izdelani ob upoštevanju rezul- – gradbiščna dvigala, tatov ocene tveganja. S ponavljajočim – žičnice, vključno z vzpenjačami, postopkom ocenjevanja tveganja in – dvigala, ki so posebej načrtovana zmanjšanja tveganja proizvajalec ali in izdelana v vojaške ali policijske njegov pooblaščeni zastopnik: namene, – določi omejitve strojev, vključno s – dvižne naprave, iz katerih je mogo- predvideno uporabo in njihovo ra- če opravljati delo, zumno predvidljivo napačno upo- – rudarske dvižne naprave, rabo, Vsak ukrep, sprejet na podlagi te di- – dvižne naprave, namenjene dvi- – ugotovi nevarnosti, kijih lahko pov-rektive, ki omejuje dajanje kakršnih ganju izvajalcev med umetniškimi zročijo stroji, in z njimi povezane koli strojev, ki jih ureja ta direktiva, na predstavami, nevarne situacije, trg in/ali v obratovanje, se natančno – dvižne naprave, vgrajene v prevo- – oceni tveganje, pri čemer upošte-utemelji. O takem ukrepu se čim prej zna sredstva, va, kako hude bi bile morebitne uradno obvesti zadevno stranko. Hkra- – dvižne naprave, povezane s stroji poškodbe ali okvare zdravja in koli- ti se jo obvesti o pravnih sredstvih, ki in namenjene izključno dostopu do kšna je njihova verjetnost, jih ima po veljavni zakonodaji zadevne delovnega mesta, vključno z vzdr- – ovrednoti tveganje, da bi ugotovil, države članice in o rokih, ki veljajo za ževalnimi in nadzornimi točkami na ali je treba zmanjšati tveganje skla- ta pravna sredstva. strojih, dno s cilji te direktive, – zobate železnice, – odpravi nevarnosti ali zmanjša tve- 15. Kazni – tekoče stopnice in mehanske ste- ganje, povezano s temi nevarnost- ze; mi, z uporabo varovalnih ukrepov. V prilogi I je točka 1.2 spremenjena takole: »Nosilec vsakega dvigala Ergonomija mora biti kabina. Ta kabina mora biti sprejeti vse potrebne ukrepe za zago- načrtovana in izdelana tak da njena V predvidenih razmerah uporabe mo- tovitev njihovega izvajanja. Predpisane tornost in trdnost ustrezata naj- rajo biti neudobje, utrujenost ter fzična kazni morajo biti učinkovite, sorazmer- večjemu številu oseb in nazivnemu in psihološka obremenitev upravljavca ne in odvračilne. bremenu dvigala, ki ga določi monter kar najbolj zmanjšani z upoštevanjem Države članice uradno obvestijo Komi- Kadar je dvigalo namenjeno prevozu ergonomskih načel kakor so: sijoEU o teh pravilih do 29. junija 2008 oseb in kadar to dopuščajo njegove – upoštevanje razlik med upravljavci in jo nemudoma uradno obvestijo o mere, mora biti kabina načrtovana in glede telesnih mer, moči in vzdržlji- vseh poznejših spremembah, ki vpliva- izdelana tako, da njene konstrukcijske vosti, j nj . značilnosti ne ovirajo ali preprečujejo dostopa in uporabe invalidnim osebam 16. Spremembe direktive telesa, in da dopuščajo ustrezne prilagoditve, 95/16/ES (dvigala) – izogibanje delovnemu tempu, ki ga namenjene olajšanju uporabe dvigala Direktiva 95/16/ES se spremeni tako, takim osebam.«. da “dvigalo” pomeni dvižno napravo, ki Odstopanje deluje med določenimi nivoji, ima no- Države članice lahko do 29. junija 2011 silec, ki se premika vzdolž vodil, ki so dovolijo dajanje na trg in v obratovanje toga in nagnjena pod kotom, večjim od prenosne pritrjevalne in druge udar- 15 stopinj glede na vodoravnico in je ne stroje, ki so skladni z nacionalnimi namenjena za prevoz: predpisi, veljavnimi ob sprejetju te di- – oseb, rektive. – oseb in blaga, Upravljalno mesto mora biti načrtova- – samo blaga, če je nosilec dostopen, 17. bistvene varnostne in no in izdelano tako, da se preprečijo to pomeni, da lahko oseba brez te- zdravstvene zahteve vsa tveganja zaradi izpušnih plinov in/ žav vstopi vanj, in je opremljen s Ocenjevanje tveganja f pomanjkanja kisika. krmilnimi napravami, nameščenimi Če so stroji predvideni za uporabo v znotraj nosilca ali v dosegu osebe, Bistvene varnostne in zdravstvene nevarnem okolju, ki pomeni tveganje ki je v njem. zahteve, povezane z načrtovanjem za zdravje in varnost upravljavca ali če Dvižne naprave, ki se premikajo vzdolž in izdelavo strojev, niso bistveno ustvarjajo nevarno okolje sami stroji, nespremenljive poti, čeprav se ne pre- spremenjene, vendar pa so povsem morajo biti zagotovljena ustrezna sred- mikajo vzdolž togih vodil, se štejejo za drugače zasnovane. Med bistvenimi stva za zagotavljanje dobrih delovnih dvigala, ki sodijo na področje uporabe spremembami so zahteve, ki se na- razmer in zaščite upravljavca pred te direktive. našajo na ocenjevanje tveganja. Te vsemi predvidljivimi nevarnostmi. “Nosilec” pomeni del dvigala, ki pri dvi- so bolj natančno določene. Tako mora Kadar je to primerno, mora biti upra- ganju ali spuščanju nosi osebe in/ali proizvajalec strojev ali njegov poobla- vljalno mesto opremljeno z ustrezno blago. ščeni zastopnik zagotoviti izvedbo kabino, načrtovano, izdelano in/ali Delo in varnost 52/2007/2 9 – zagotavljanje zadostnega prostora za gibanje delov upravljavčevega narekuje stroj, – izogibanje nadzoru, ki zahteva dolgotrajno zbranost, – prilagajanje vmesnika med človekom in strojem predvidljivim lastnostim upravljavcev. Upravljalna mesta ¦Tema meseca¦ opremljeno tako, da ustreza zgornjim zahtevam. Izhod mora omogočati hiter umik. Poleg tega mora biti, kadar je to primerno, zagotovljen zasilni izhod v smeri, ki se razlikuje od običajnega izhoda. Sedenje Kadar je to ustrezno in to dopuščajo delovne razmere, morajo biti delovna mesta, ki so sestavni del stroja, načrtovana tako, da omogočajo namestitev sedežev. Če je predvideno, da upravljavec med delovanjem sedi in je upravljalno mesto sestavni del stroja, mora biti sedež dobavljen s strojem. Sedež mora upravljavcu omogočati ohranjanje stabilnega položaja. Poleg tega morata biti sedež in njegova oddaljenost od krmilnih naprav prilagodljiva upravljavcu. Če so stroji izpostavljeni tresljajem, mora biti sedež načrtovan in izdelan tako, da blaži tresljaje, ki se prenašajo na upravljavca, na najnižjo razumno dosegljivo raven. Nosilci sedeža morajo prenesti vse obremenitve, ki so jim lahko izpostavljeni. Kadar pod nogami upravljavca ni tal, morajo biti zagotovljeni podnožniki, prekriti z materialom, odpornim proti drsenju. Varnost in zanesljivost krmilnih sistemov Krmilni sistemi morajo biti načrtovani in izdelani tako, da preprečujejo nastanek nevarnih situacij. Predvsem morajo biti načrtovani in izdelani tako, da: – vzdržijo predvidene delovne obremenitve in zunanje vplive, – napake v strojni ali programski opremi krmilnega sistema ne povzročajo nevarnih situacij, – napake v logiki krmilnega sistema ne povzročajo nevarnih situacij, – razumno predvidljive človeške napake med obratovanjem ne povzročajo nevarnih situacij. Posebno pozornost je treba nameniti naslednjim točkam: – stroji se ne smejo nepričakovano zagnati, – parametri strojev se ne smejo nenadzorovano spreminjati, kadar lahko takšne spremembe povzročijo nevarne situacije, – ustavitev strojev ne sme biti preprečena, potem ko je bil dan ukaz za ustavitev, – gibljivi deli strojev ali deli, vpeti v stroj, ne smejo odpasti ali odleteti, 0 – samodejna ali ročna ustavitev kakršnih koli gibljivih delov mora biti neovirana, – varovalne naprave morajo ostati popolnoma učinkovite ali sprožiti ukaz za ustavitev, – deli krmilnega sistema, ki so povezani z varnostjo, se morajo skladno ujemati s celotnim sestavom strojev in/ali delno dokončanih strojev. Pri brezžičnem krmiljenju se mora sprožiti samodejna ustavitev, kadar ni sprejema pravilnih krmilnih signalov, vključno z izgubo povezave. Krmilne naprave Sestavljanje strojev; Stroji ali strojni deli, ki so načrtovani za skupno obratovanje, morajo biti načrtovani in izdelani tako, da lahko krmilne naprave za ustavitev, vključno z napravami za ustavitev v sili, poleg samih strojev ustavijo tudi vso povezano opremo, če je lahko njeno nadaljnje obratovanje nevarno. Navodila Vse stroje morajo spremljati navodila v uradnem(-ih) jeziku(-ih) EU tiste države članice, v kateri so stroji dani na trg in/ali v obratovanje. Navodila, ki spremljajo stroje, morajo biti bodisi “izvirna navodila” ali “prevod izvirnih navodil”, pri čemer morajo biti prevodu priložen izvirna navodila. Izjemoma so lahko navodila za vzdrževanje, namenjena specializiranemu osebju, ki gaje pooblastil proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, dobavljena samo v enem jeziku EU, ki ga specializirano osebje razume. Osnutek navodil mora biti izdelan skladno z določenimi načeli, naštetimi v nadaljevanju. Splošna načela za izdelavo osnutka navodil (a) Osnutek navodil mora biti izdelan v enem ali več uradnih jezikih EU. Besedilo “izvirna navodila” se navede na jezikovni(-h) različici(-ah), ki jo(jih) je potrdil proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik. (b) Kadar v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države, v kateri se bo stroj uporabljal, ne obstajajo “izvirna navodila”, mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik ali oseba, ki uvaja stroje na zadevno jezikovno območje, zagotoviti prevod v ta/te jezik(-e). Prevodi morajo biti označeni z napisom “prevod izvirnih navodil”. (c) Vsebina navodil mora poleg predvidene uporabe stroja upoštevati tudi vsako njegovo razumno predvidljivo napačno uporabo. (d) Pri strojih, ki so predvideni za uporabo s strani nestrokovnih upravljavcev, mora biti pri izrazoslovju in zasnovi navodil upoštevana raven splošne izobrazbe in bistroumnosti, ki ju je mogoče razumno pričakovati od takšnih izvajalcev. 18. Navodila za sestavljanje delno dokončanih strojev (PRILOgA VI) Navodila za sestavljanje delno dokončanih strojev morajo vsebovati opis pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za pravilno vgradnjo v dokončane stroje, tako da nista ogrožena varnost in zdravje. Navodila za sestavljanje morajo biti napisana v uradnem jeziku Skupnosti, kije sprejemljiv za proizvajalca strojev, v katere bo delno dokončani stroj vgrajen, ali za njegovega pooblaščenega zastopnika. 19. Tehnična dokumentacija za stroje (PRILOgA VII) Ta del opisuje postopek za sestavljanje tehnične dokumentacije. Tehnična dokumentacija mora izkazovati, da je stroj skladen z zahtevami te direktive. Vsebovati mora načrtovanje, izdelavo in obratovanje stroja, če je potrebno za to oceno. Tehnična dokumentacija mora biti sestavljena v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti, z izjemo navodil za stroje, za katere se uporabljajo posebne določbe priloge I, oddelek 1.7.4.1. 1. Tehnična dokumentacija obsega naslednje: (a) konstrukcijsko dokumentacijo, ki vsebuje: – splošen opis stroja, – sestavno risbo stroja in risbe krmilnih tokokrogov ter primerne opise in razlage, potrebne za razumevanje delovanja stroja, – podrobne risbe s priloženimi vsemi izračuni, rezultati preskusov, potrdili itd., potrebnimi za preverjanje skladnosti stroja z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami, – dokumentacijo o oceni tveganja, ki izkazuje uporabljeni postopek, vključno: (i) s seznamom bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev, ki se uporabljajo za zadevni stroj; Delo in varnost 52/2007/2 Tema meseca (ii) z opisom varovalnih ukrepov, izve- stvenimi varnostnimi in zdravstve- Ustreznatehnična dokumentacija mora denih za odpravo ugotovljenih ne- nimi zahtevami. biti na voljo vsaj deset let po datumu varnosti ali zmanjšanje tveganja in, B. Ustrezna tehnična dokumentacija proizvodnje delno dokončanega stroja kadar je ustrezno, navedb preosta- za delno dokončane stroje ali zadnjega proizvedenega primerka lih tveganj, povezanih s strojem, Ta del opisuje postopek za sestavlja- pri serijski proizvodnji in na zahtevo – z navedbo uporabljenih standardov nje ustrezne tehnične dokumentacije. predložena pristojnim organom držav in drugih tehničnih specifkacij z Dokumentacija mora izkazati, katere članic. Dokumentacije ni treba hraniti navedbo bistvenih zdravstvenih in zahteve direktive so uporabljene in iz- na ozemlju Skupnosti niti ni nujno, da varnostnih zahtev, ki jih pokrivajo ti polnjene. Zajemati mora načrtovanje, je trajno na voljo v materialni obliki. standardi, izdelavo in obratovanje delno dokon- Oseba, določena v izjavi za vgradnjo, – vsa tehnična poročila, v katerih so čanega stroja, če je potrebno za ugo- jo mora biti sposobna sestaviti in pre- navedeni izidi preskusov, ki jih je tavljanje skladnosti z uporabljenimi bi- dložiti ustreznemu organu. opravil proizvajalec ali organ, iz- stvenimi varnostnimi in zdravstvenimi Če se ustrezna tehnična dokumenta- bran s strani proizvajalca ali njego- zahtevami. Dokumentacija mora biti cija na obrazloženo zahtevo pristojnih vega pooblaščenega zastopnika, sestavljena v enem ali več uradnih je- nacionalnih organov ne predloži, je to – izvod navodil za stroj, zikih Skupnosti. lahko zadostna podlaga za dvom o – kadar je ustrezno, izjavo o vgradnji Obsegati mora: skladnosti delno dokončanega stroja za vgrajene delno dokončane stro- (a) konstrukcijsko dokumentacijo, ki z uporabljenimi in preskušenimi bije in ustrezna navodila za sesta- vsebuje: stvenimi varnostnimi in zdravstvenimi vljanje takih strojev, – sestavno risbo delno dokončanega zahtevami. – kadar je ustrezno, izvode ES-izjav stroja in risbe krmilnih tokokrogov, o skladnosti strojev ali drugih proi- – podrobne risbe s priloženimi izra- 20. Ugotavljanje skladnosti zvodov, vgrajenih vanj, čuni, rezultati preskusov, potrdili z notranjim preverjanjem – izvod ES-izjave o skladnosti; itd., potrebnimi za preverjanje skla- kakovosti izdelave strojev (b) pri serijski proizvodnji interne ukre- dnosti delno dokončanega stroja z (PRILOgA VIII) pe, ki se bodo izvajali za zagota- uporabljenimi bistvenimi varnostni-vljanje, da bodo stroji ostali skladni mi in zdravstvenimi zahtevami, z določbami te direktive. – dokumentacijo o oceni tveganja, ki Proizvajalec mora izvajati potrebne izkazuje uporabljeni postopek, in raziskave in preskuse komponent, obsega: opreme ali dokončanih strojev, s ka- (i) seznam bistvenih varnostnih in terimi ugotavlja, ali njihova zasnova in zdravstvenih zahtev, ki so bile upo- izdelava zagotavljata varno montažo rabljene in izpolnjene; in dajanje v uporabo. Ustrezna poro- (ii) opis varovalnih ukrepov, izvedenih čila in rezultati so vključeni v tehnično za odpravo ugotovljenih nevarnosti dokumentacijo. ali zmanjšanje tveganja in, kadar je 2. Tehnična dokumentacija iz prve ustrezno, navedb preostalih tveganj; točke mora biti na voljo pristojnim (iii) uporabljene standarde in druge organom držav članic vsaj deset tehnične specifkacije z navedbo Proizvajalec mora pri načrtovanju, pro-let po datumu proizvodnje stroja ali bistvenih varnostnih in zdravstve- izvodnji, končni kontroli in preskušanju zadnjega proizvedenega primerka nih zahtev, ki jih pokrivajo ti stan- izvajati odobren sistem kakovosti. Tako pri serijski proizvodnji. dardi; proizvajalec ali njegov pooblaščeni za- Tehnične dokumentacije ni treba hra- (iv)vsa tehnična poročila z izidi pre- stopnik vloži vlogo za presojo svojega niti na ozemlju Skupnosti, niti ni nujno, skusov, kijih je opravil proizvajalec sistema kakovosti poljubno izbranemu da je trajno na voljo v materialni obliki. ali organ, izbran s strani proizvajal- priglašenemu organu. Vendar pa jo mora oseba, določena v ca ali njegovega pooblaščenega Vloga vsebuje: ES-izjavi o skladnosti, biti sposobna zastopnika; – naziv in naslov proizvajalca in, ka- sestaviti in dati na voljo v časovnem (v) izvod navodil za sestavljanje delno darje potrebno, njegovega poobla- obdobju, sorazmernem z njeno zah- dokončanega stroja; ščenega zastopnika, tevnostjo. (b) pri serijski proizvodnji interne ukre- – kraje načrtovanja, proizvodnje, Ni treba, da tehnična dokumentaci- pe, ki se bodo izvajali za zagoto- kontrole, preskušanja in skladišče- ja vsebuje podrobne načrte ali druge vitev, da bo delno dokončani stroj nja strojev, natančne informacije, ki zadevajo ostal skladen z uporabljenimi bi- – tehnično dokumentacijo, opisano v podsklope, uporabljene pri proizvodnji stvenimi varnostnimi in zdravstve- delu A priloge VII, za po en prime- stroja, razen če je njihovo poznavanje nimi zahtevami. rek iz vsake vrste strojev iz priloge bistvenega pomena za ugotavljanje Proizvajalec mora izvajati potrebne IV, ki ga namerava proizvajati, skladnosti z bistvenimi varnostnimi in raziskave in preskuse komponent, – dokumentacijo o sistemu kakovo- zdravstvenimi zahtevami. opreme ali delno dokončanih strojev, s sti, 3. Če se tehnična dokumentacija na katerimi ugotavlja, ali po svoji zasnovi – pisno izjavo, da vloga ni bila odda-obrazloženo zahtevo pristojnih na- in izdelavi zagotavljajo varno sesta- na drugemu priglašenemu organu. cionalnih organov ne predloži, je to vljanje in uporabo. Ustrezna poročila Sistem kakovosti mora zagotavljati lahko zadostna podlaga za dvom o in rezultati se vključijo v tehnično do- skladnost strojev z določbami te direk-skladnosti zadevnega stroja z bi- kumentacijo. tive. Vsi elementi, zahteve in določbe, Delo in varnost 52/2007/2  Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik sestavi tehnično dokumentacijo iz dela A priloge VII za vsak reprezentativni tip zadevne serije. Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe, da se v proizvodnem procesu zagotovi skladnost proizvedenih strojev s tehnično dokumentacijo iz dela A priloge VII in z zahtevami te direktive. 21. Popolno zagotavljanje kakovosti (PRILOgA X) Tema meseca ki jih je sprejel proizvajalec, morajo biti sistematično in urejeno dokumentirani v obliki ukrepov, postopkov in pisnih navodil. Dokumentacija o sistemu kakovosti mora dopuščati enotno tolmačenje postopkovnih ukrepov in ukrepov zagotavljanja kakovosti, na primer programov kakovosti, načrtov, priročnikov in zapisnikov. Vsebovati mora zlasti ustrezen opis: – ciljev kakovosti, organizacijske strukture ter odgovornosti in pooblastil vodstva v zvezi z načrtovanjem in kakovostjo strojev, – tehničnih zahtev za načrtovanje, vključno s standardi, ki se bodo uporabljali in, kadar se standardi ne uporabljajo v celoti, sredstva, ki se bodo uporabljala za zagotavljanje izpolnjevanja bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev te direktive, – pregleda načrtovanja in tehnik potrjevanja načrtovanja, postopkov in sistematičnih dejanj, ki se bodo uporabljali pri načrtovanju strojev, za katere velja ta direktiva, – ustreznih proizvodnih tehnik, kontrole kakovosti in tehnik zagotavljanja kakovosti, postopkov in sistematičnih dejanj, ki se bodo uporabljali, – pregledov in preskusov, ki se bodo izvajali pred proizvodnjo, med njo in po njej ter pogostost njihovega izvajanja, – zapisov o kakovosti, kot so poročila o pregledu in podatki o preskušanju, podatki o kalibriranju in poročila o usposobljenosti udeleženega osebja, – sredstev za spremljanje doseganja zahtevanega načrtovanja in kakovosti strojev ter učinkovitega delovanja sistema kakovosti. Priglašeni organ presoja sistem kakovosti, da ugotovi, ali izpolnjuje elemente sistema kakovosti, ki so skladni z ustreznim harmoniziranim standardom. Vsaj en član ekipe presojevalcev mora imeti izkušnje pri presoji tehnologije strojev. Postopek presoje vključuje pregled, ki se opravi v prostorih proizvajalca. Med presojo skupina revizorjev izvede pregled tehnične dokumentacije iz tretje alinee drugega odstavka točke 2.1, da zagotovi njihovo skladnost z ustreznimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami. Proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika se obvesti o sklepu. Obvestilo vsebuje ugotovitve pregleda in utemeljitev sklepa presoje. Na voljo mora biti pritožbeni postopek. Proizvajalec izpolni obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti in zagotovi, da ta sistem ostane primeren in učinkovit. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik obvesti priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o vseh načrtovanih spremembah sistema. O svoji odločitvi obvesti proizvajalca. Obvestilo vsebuje ugotovitve pregleda in utemeljitev sklepa presoje. Nadzor v pristojnosti priglašenega organa Proizvajalec omogoči priglašenemu organu dostop do krajev načrtovanja, proizvodnje, pregleda, preskušanja in skladiščenja, in mu preskrbi vse potrebne informacije, kot so: – dokumentacija, ki zadeva sistem kakovosti, – zapisi o kakovosti, ki so bili pripravljeni v delu sistema kakovosti, za-devajočem načrtovanje, kot so rezultati analiz, izračunov, preskusov itd., – zapisov o kakovosti, ki so bili pripravljeni v delu sistema kakovosti, ki zadeva proizvodnjo, kot so poročila o pregledu in podatki o preskušanju, podatki o kalibriranju, poročila o usposobljenosti udeleženega osebja itd. Priglašeni organ izvaja redne preglede, da se prepriča, ali proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti; proizvajalcu zagotovi poročilo o pregledu. Pogostost rednih pregledov je takšna, daje popolna ponovna presoja opravljena na vsake tri leta. Poleg tega lahko priglašeni organ nenapovedano obišče proizvajalca. Potreba po teh dodatnih obiskih in njihovi pogostosti se določi na podlagi sistema za spremljanje obiskov, s katerim upravlja priglašeni organ. Pri sistemu za spremljanje obiskov se upoštevajo zlasti naslednji dejavniki: – rezultati predhodnih nadzornih obiskov, – potreba po spremljanju popravnih ukrepov, – kadar je ustrezno, posebni pogoji, povezani z odobritvijo sistema, – pomembne spremembe organizacije proizvodnega procesa, ukrepov ali tehnik. Ob takšnih obiskih lahko priglašeni organ, če je treba, izvede ali da izvesti preskuse, s katerimi preverja pravilno delovanje sistema kakovosti. Priglašeni organ preskrbi proizvajalcu poročilo o obisku in, če je bil opravljen preskus, poročilo o preskusu. 2 Delo in varnost 52/2007/2 Tema meseca DVIGALA ZA GASILcE mag. Ivan Božič* univ. dipl. inž. el. IZVLEČEK Dvigalo za gasilce mora biti, za razliko od običajnega dvigala, načrtovano in opremljeno tako, da ga je mogoče uporabljati ustrezno dolgo tudi med požarom v delu stavbe. V normalnih razmerah ga lahko uporabljamo kot osebno dvigalo. Število takšnih dvigal, njihova lokacija v stavbah, konstrukcija stavb, protipožarna zaščita jaškov in strojnic dvigal, stopnišč, požarnih sektorjev, naprave za odkrivanje dima in javljanje ter gašenje požara… so predmet nacionalnih predpisov. Ključne besede: dvigalo (lift), dvigalo za gasilce, standard EN 81-72, požarni sektor, evakuacija ABSTRACT A firefighters lift, unlike a normal lift, shall be designed to operate so long as is practicable when there is a fire in parts of the building. The lift may be used as a passenger lift when there is not a fire. The number of such lifts and their location within the building, the building construction, fire protection to lift wells, staircases, protected lobbies and lift machine rooms, smoke detection, alarm systems, fire extinguishing installation, etc. are subject to National Building Regulations. Osnovni koncept gašenja požara v visokih stavbah in v objektih, kjer gasilcem ni omogočen dostop do žarišča požara z vozili in lestvami ter drugo opremo z zunanje strani objektov, predvideva ustrezno število dvigal za gasilce. To pa iz razloga, da se omogoči čim hitrejši prihod do mesta požara in evakuira težje gibljive osebe ob spremstvu gasilcev. Dvigalo za gasilce je treba umestiti na najprimernejše mesto, biti mora zanesljivo in izvedeno tako, daje med požarom uporabno čim dlje. V pripravi je nov standard za dvigala, namenjena za evakuacijo oseb brez spremstva gasilcev. Tovrstna dvigala bodo morala izpolnjevati vse zahteve za dvigala za gasilce in še nekatere dodatne. Pomembna bo tudi ustrezna organizacija in usposobljenost osebja, ki bo zadolženo za evakuacijo. običajna dvigala niso primerna za uporabo ob požaru, ker nimajo vgrajene ustrezne in dodatne varnostne opreme in drugih ukrepov, ki bi ustrezno omejili tveganja, ki se pojavijo med požarom. V EU je bil leta 2004 sprejet poseben standard za dvigala za gasilce, ki je objavljen tudi v Sloveniji: SIST EN 81-72 Varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov) - Posebne aplikacije za osebna in osebno-tovorna dvigala - 72. del: Dvigala za gasilce. Čeprav standardi na splošno niso obvezni, postavljajo merilo za trenutno * Mag. Ivan Božič je na ZVD d.d. predstojnik Centra za tehnično varnost. Sodeluje pri izvajanju kontrol, meritev in usposabljanja na področju dvigal, strojev, električnih inštalacij in neionizira-jočih sevanj. (ivan.bozic@zvd.si) Delo in varnost 52/2007/2 stanje tehnike, kar je po določilih direktiv minimum, ki ga je treba pri gradnji dvigal nujno upoštevati. Monterji dvigal lahko ponudijo tudi alternativne rešitve, vendar morajo zagotavljati vsaj takšno stopnjo varnosti, kakršna izhaja iz standardiziranih rešitev. Standard v svojem normativnem delu natančno predpisuje zahteve za dvigalo kot napravo in njegovo napajanje. Gradnja stavb, detekcija dima in požara, alarmni sistemi, gasilne naprave in drugi ukrepi varstva pred požarom so predmet nacionalnih predpisov. Načrtovanje ustreznih sten jaška, strojnice in sektorjev na vhodih v dvigalo, stopnic za evakuacijo… je ravno tako del načrtovanja dvigala za gasilce in prav tako vpliva na varnost in uporabnost dvigala ob požaru. V državi stanje na tem področju trenutno ni najbolj zgledno urejeno, kar potrjuje pregled na koncu prispevka. V podzakonskih predpisih je celo nekaj grobih napak, ki vnašajo precej zmede na področje načrtovanja in vgradnje dvigal za gasilce. V nekaterih novih objektih imamo nekaj t.i. »požarnih dvigal«, ki pa jih glede na neustrezno opremo med požarom ne bi smeli uporabiti. 2. SIST EN 81- 72 2.1 Koncept gašenja požara v višjih nadstropjih V informativnih prilogah standarda so predstavljene nekatere rešitve, ki naj bi jih članice EU uveljavile v svojih nacionalnih predpisih s področja gradnje objektov in varstva pred požarom. Pri- kazani so nekateri primeri umestitev dvigala za gasilce v stavbo (sliki 1, 2). Pomembni so zlasti načrtovanje primernega položaja dvigala in ustreznih požarno - varnostnih območij, celic oziroma požarnih sektorjev. Slika 1. Primera umestitve dvigala za gasilce v tlorisu stavbe Gasilci po prihodu v stavbo prevzamejo nadzor nad dvigalom, ki je posebej prirejeno za uporabo tudi med požarom v stavbi. Uporabijo ga za transport opreme nadstropje nižje od nivoja po- 3 Tema meseca Slika 2. Primer ureditve požarnih sektorjev v stavbi splošne zahteve, ki izhajajo iz evropske direktive 95/16/EC in navedenih standardov, dvigalo že izpolnjuje. Defnicija dvigala za gasilce »Dvigalo za gasilce, ki je v normalnih razmerah namenjeno prevozu oseb, ima vgrajene dodatno zaščito, krmiljenje in signalne naprave, da ga lahko neposredno med gašenjem požara uporabljajo tudi gasilci.« Predpostavke Pri pisanju standarda so bile privzete naslednje predpostavke: • požarni sektorji na dostopih do dvigala in jašek dvigala so zgrajeni tako, daje kar najbolj preprečen vdor dima v te prostore, • projektne rešitve stavbe omejujejo vdor vode v jašek dvigala, • dvigalo za gasilce ni del evakuacij-skih poti v zgradbi, kot so npr. stopnice, • dvigalo je nameščeno v posebne požarne sektorje in celice stavbe. Standard pokriva le zahteve za dvigalo kot napravo, ne predpisuje pa požarnih lastnosti za konstrukcijske in druge mejne elemente stavbe (stene, vrata, lopute…), žara. S tem se izognejo nevarnosti, da bi bili neposredno izpostavljeni ognju (slika 3). Zajem vode je po možnosti na nivoju požara, da ni oviran prehod po stopnicah. Zaradi mogočih velikih količin vode mora biti dvigalo načrtovano tudi za obratovanje v razmerah, če bi voda vdrla vjašek dvigala. Gašenje požara je lahko neuspešno. Mogoče je, da pride zaradi širjenja požara kljub varnostnim ukrepom do škodljivega vpliva na dvigalo in do ujetja gasilcev in drugih oseb v dvigalu. Verjetno je tudi, da ne bo mogoče uporabiti običajnih sredstev in postopkov za reševanje oseb iz dvigala. Nujno je, da je dvigalo opremljeno s posebnimi sredstvi za dostop do oseb in za samo-reševanje tistih, ki so ujeti v kabini. 2.2 Normativni (obvezni) del standarda SIST EN 81-72 obseg standarda Standard navaja dodatne ali spremenjene zahteve k zahtevam, ki jih vsebujejo osnovni harmonizirani standardi EN 81-1, 2 za električna vrvna in hidravlična dvigala. Pri tem predvideva, da Slika 3. Postopek gašenja požara v višjih nadstropjih 14 Delo in varnost 52/2007/2 Tema meseca • monter in naročnik sta se dogovorila o: o nameravani uporabi dvigala, o okolju, v katero bo vgrajeno, o drugih vidikih vgradnje in zlasti načinih reševanja ljudi iz dviga- la. Zahteve za okolje (stavbo) Dvigalo naj bo nameščeno na najugodnejši lokaciji glede požarno-varno-stnih zahtev. Pred jaškovnimi vrati naj bodo na vseh nivojih ustrezni požarni sektorji oziroma celice. Pri velikosti in obliki sektorja/celice je treba upoštevati zahteve za transport nosil. Če je dvigalo za gasilce v skupnem jašku in strojnici z drugimi dvigali, potem morajo skupne stene, jaškovna vrata in dovod (če je skupen) izpolnjevati zahteve, ki veljajo za gasilsko dvigalo. Dvigalo mora biti načrtovano, da deluje v razmerah: • 65°C v požarnih sektorjih/celicah pred jaškovnimi vrati, • če so deli krmilja locirani v stikalnih omarah zunaj strojnice, morajo biti nameščeni na požarno varnih mestih, • druge komponente dvigala, ki niso nameščene v celice pred jaškovnimi vrati, morajo delovati v temperaturnem območju od 0 do 40°C, • elektronske komponente in indikatorji pred jaškovnimi vrati morajo delovati pri temperaturi okolice med 0°C in 65°C vsaj 2 uri, • dvigalo mora nemoteno delovati vsaj 2 uri, tudi če sta jašek in strojnica zadimljena. Pri prehodnih kabinah morajo vrata, ki niso namenjena za dostop gasilcev, onemogočiti, da bi bili izpostavljeni temperaturam nad 65°C. Vir pomožnega napajanja mora biti nameščen v požarno varovanih sektorjih. osnovne zahteve za dvigalo za gasilce (točka standarda 5.2) Dvigalo mora biti skladno z osnovnimi standardi EN 81-1,2. Poleg tega mora izpolnjevati dodatne zahteve glede varnostnih naprav, krmilja in signalizacije. Ob požaru mora biti pod neposrednim nadzorom gasilcev. Oskrbovati mora vse nivoje stavbe. Kabina dvigala ne sme biti ožja od 1,1 m, minimalna globina je 1,4 m – mere veljajo za standardno dvigalo nosilnosti 630 kg. Vhod v kabino je najmanj 0,8 m. Kjer načrtujemo tudi evakuacijo oseb na posteljah ali ko gre za kabino z dvema vhodoma, so minimalne mere: Delo in varnost 52/2007/2 1,1 m širine in 2,1 m globine ter minimalna nosilnost 1000 kg. Dvigalo mora doseči najoddaljenejšo postajo v času 60 s po tistem, ko se zaprejo vrata. Zaščita električnih naprav proti vodi (5.3) Električni deli in naprave vjašku ter na kabini, ki so oddaljeni do enega metra od stene z jaškovnimi vrati, morajo biti zaščiteni pred kapljevinami in pršečo vodo (IPX3) – slika 4. Električne naprave, ki so locirane na razdalji do enega metra od tal jame jaška, morajo imeti zaščito IP67 (popolna zaščita proti prahu in proti kratkotrajnemu potopu). Najnižja luč v jašku in vtičnica sta nameščeni 0,5 m nad najvišjim dovoljenim nivojem vode v jami jaška (odstopanje od EN 81-1,2). Naprave zunaj strojnice ali vjašku morajo biti zaščitene proti napakam, ki bi jih lahko povzročila voda. V jami jaška je treba namestiti sredstva, ki preprečujejo dvig nivoja vode nad nivo popolnoma stisnjenih blažilnikov oziroma do občutljivih delov dvigala. Reševanje iz dvigala (5.4) Na voljo morajo biti sredstva za reševanje od zunaj in za samoreševanje iz kabine dvigala (loputa, lestev, vrvne lestve, stopnice…) – slike 5, 6, 7. Odprtina na stropu kabine mora biti dovolj velika za prehod opremljenega gasilca. Na dvigalih z nosilnostjo 630 kg so minimalne mere lopute 0,4 m x 0,5 m, na večjih kabinah pa 0,5 m x 0,7 m. Loputa naj se odpira iz notranjosti, če je le mogoče, brez orodja, kar mora biti ustrezno označeno. Na kabini ali po steni jaška je treba namestiti lestev za dostop do najbližjih jaškovnih vrat. Če je lestev nameščena na kabini, v normalnih razmerah ne sme biti nevarnosti trčenja – transportni položaj se nadzoruje z varnostnim stikalom. Na mestih za odklepanje morajo biti na notranji strani jaškovnih vrat nameščene nazorne oznake. Jaškovna in kabinska vrata (5.6) Dvigalo mora biti opremljeno z avtomatskimi horizontalno smičnimi vrati. Slika 4. Zahteve glede zaščite proti vodi v jašku 5 Tema meseca Potek reševanja od zunaj: • gasilec odpre jaškovna vrata in stopi na streho kabine • odpre loputo in lestev, ki je shranjena na kabini (položaj »a«), postavi v kabino (položaj »b«) • ujete osebe se povzpnejo iz kabine • gasilec in osebe izstopijo skozi jaškovna vrata in po potrebi uporabijo lestev v položaju »c« Slika 5. Postopek reševanja od zunaj Potek samoreševanja iz kabine: • ujeti gasilec v kabini odpre omaro s shranjeno lestvijo (položaj »a«) • odpre loputo • lestev postavi v položaj »b« in se povzpne na streho kabine • ujete osebe se povzpnejo iz kabine • izstopijo skozi jaškovna vrata in po potrebi uporabijo lestev v položaju »c« Slika 6. Postopek samoreševanja iz kabine dvigala 16 Slika 7. Primeri praktičnih izvedb lestev za reševanje iz dvigala Pogon dvigala in pripadajoča oprema (5.7) Za strojnico oziroma prostor, kjer so nameščeni pogon in pripadajoča oprema ter povezave, veljajo enake požar-no-varnostne zahteve kot za jašek. Krmiljenje dvigala (5.8) Omarica s stikalom za vklop funkcije za gasilce naj bo nameščena na mestu oziroma nivoju stavbe (običajno je to pritličje), kije načrtovano za dostop gasilcev – na izhodiščni postaji. Oddaljena naj bo 2 m od vrat dvigala na višini 1,8 do 2,1 m. Pokrov omarice mora biti označen s predpisanim pik- Delo in varnost 52/2007/2 Tema meseca Slika 8. Namestitev in označitev omarice s stikalom za gasilce togramom (slika 8). Odpirati se mora s trikot ključem, ki se sicer uporablja za prisilno odpiranje jaškovnih vrat dvigala. Dodatni zunanji signal se lahko opcijsko uporabi za avtomatično vračanje kabine na nivo, kjer gasilci pri posredovanju izstopajo iz dvigala. Ko dvigalo izvede nujne operacije, čaka na tem nivoju z odprtimi vrati. Z vklopom funkcije za gasilce morajo ostati vse električne in mehanske varnostne komponente vključene! Ravno tako preklop ne sme prekr-militi komand za servisno vožnjo ali kake nujne električne operacije, ki se izvaja. Ko je vključena funkcija za gasilce, ljenje izvaja izključno iz kabine. e) kabina pristane v postaji, kije načrtovana za dostop gasilcev (izhodiščna postaja) in čaka z odprtimi vrati, f) poseben sistem za komunikacijo postane operativen, g) če je dvigalo na servisni vožnji, se vse do njenega izklopa oddaja posebni zvočni signal, h) če je dvigalo na vožnji v smeri od izhodiščne postaje, se ustavi na prvi postaji, brez odpiranja vrat obrne smer in zapelje v izhodiščno postajo, i) luči jaška in strojnice se prižgejo. 2. faza Ko se kabina parkira v izhodiščni postaji z odprtimi vrati, se nadaljnje krmi- na delovanje dvigala ne smejo vplivati motnje, ki lahko nastanejo na zunanjih komandno-krmilnih napravah pri dostopih do dvigala oziroma na postajah in na drugih delih krmilja zunaj jaška. Električna napaka na dvigalih, ki so navadno v skupini z dvigalom za gasilce, ne sme vplivati na delovanje slednjega. Z vklopom bistabilnega stikala za gasilce – preklop iz »0« v »1« - se izvedejo operacije, ki jih razdelimo v dve fazi: 1. faza(iniciranaje lahko ročno ali avtomatično) a) vsi klici in ukazi na dostopih in v kabini se brišejo in postanejo neaktivni, b) v kabini ostaneta aktivni tipki za odpiranje vrat in alarm, c) naprave za ovire na vratih (fotoceli-ce, svetlobne zavese…), na katere lahko vplivata dim in vročina, postanejo neaktivne – njihovo stanje se ne upošteva, d) dvigalo za gasilce deluje neodvisno od drugih dvigal v skupini, Delo in varnost 52/2007/2 a) če je faza 1 sprožena in izvedena le z zunanjim signalom, ostane dvigalo neoperativno, dokler stikalo za gasilce ni v ustreznem položaju - na »1«, b) dovoljeno je sprejeti samo en ukaz hkrati (nastopi klicni sistem), c) ko se dvigalo premika, je dovoljeno prekrmiljenje le iz kabine, d) dvigalo se ustavi na izbrani postaji in čaka z zaprtimi vrati, e) ko dvigalo stoji v postaji, je mogoče krmiliti vrata le s stalnim pritiskom na gumb za odpiranje vrat. Če ga spustimo, preden so vrata popolnoma odprta, se avtomatično zaprejo. Če se popolnoma odprejo, ostanejo odprta, dokler ni registriran nov ukaz na ukazni plošči v kabini, f) za krmilje in naprave v kabini, odpiranje vrat in naprave za ovire veljajo zahteve kot v prvi fazi, g) dvigalo se vrne v izhodiščno postajo tudi s preklopom stikala za gasilce iz položaja »1« v »0« za največ 5 s, s čimer se ponovno sproži 1. faza. To ne velja za pri- mere, ko je v kabini nameščeno dodatno stikalo, h) če je v kabini nameščeno dodatno stikalo za gasilce, mora biti označeno s piktogramom in s položajema »1« in »0«. Ključ se lahko izvleče le v položaju »0«. Funkcija stikala: • če je stikalo na izhodiščni postaji vključeno, mora biti stikalo v kabini na »1«, daje mogoča inicializa-cija 1. faze na način, opisan vtoči g, • če je stikalo na izhodiščni postaji vključeno in je stikalo v kabini na »0«, dvigalo pa ni v izhodiščni postaji, nadaljnji pomiki kabine niso mogoči – dvigalo ostane v postaji z odprtimi vrati; i) registrirani ukaz mora biti signaliziran na komandnem panelu v kabini, j) položaj kabine mora biti viden v kabini in v izhodiščni postaji – ves čas, ko je na voljo normalno ali pomožno napajanje, k) dvigalo ostane v postaji do naslednjega ukaza, l) komunikacijski sistemje operativen med celo 2. fazo, m) ko se stikalo za gasilce vrne v položaj »0«, se dvigalo lahko vrne v normalno stanje in uporabo le, če je v izhodiščni postaji. Če ima kabina več vhodov in se samo ena stran uporablja ob požaru: • je treba vgraditi in ustrezno označiti posebno krmilno - ukazno ploščo (panel) samo za gasilce, ki se vključi v 2. fazi, • v 1. fazi sta na plošči za normalno uporabo aktivni le tipki za alarm in odpiranje vrat, • vrata na vhodih, pred katerimi ni požarnih sektorjev, morajo biti zaprta, dokler dvigalo ni vrnjeno v normalno uporabo. Napajanje dvigala za gasilce (5.9, 5.10) Na voljo mora biti primarno in sekundarno – rezervno oz. pomožno napajanje (slika 9). Za napajanje je zahtevan enak nivo požarne zaščite kotza jašek. Zmogljivost sekundarnega napajanja mora omogočati polno zmogljivost dvigala. Pri zamenjavi napajanja ne sme biti zahteve za korekcijsko oziroma šolsko vožnjo. Če dvigalo potrebuje pomik za ugotovitev položaja, se sme premakniti največ dve postaji in to v smeri izhodiščne postaje. 7 Tema meseca Slika 9. Izvedba napajanja dvigala za gasilce Tipkala in displeji v kabini in na postajah (5.11) Zaradi dima, vročine ali vlage ne sme priti do motenj, ki bi ovirale krmiljenje dvigala prek krmilnih naprav v kabini in na postajah. Zaščita tipkal in displejev ter komandnega mesta za gasilce v izhodiščni postaji ne sme biti nižja od IPX3. Tipka za izhodiščno postajo na tipkalu v kabini mora biti označena s predpisanim piktogramom. Komunikacijski sistem za gasilce (5.12) Dvigalo za gasilce mora biti opremljeno s posebnimi komunikacijskimi sredstvi za interaktivno dvosmerno govorno komunikacijo, ki mora biti aktivna v 1. in 2. fazi obratovanja in mora povezovati kabino dvigala in: • izhodiščno postajo, • strojnico (pri brezstrojničnem dvigalu pa mesto z omaro s sredstvi za reševanje). V kabini in v izhodiščni postaji je dovoljena le vgrajena izvedba – ni dovoljena namestitev ročnih slušalk. Povezava mora potekati po jašku dvigala. odpornost proti vandalizmu (5.13) Na izpostavljenih lokacijah je potrebna ustrezna zaščita proti vandalizmu – skladnoz EN 81-71. 3. PREDPISI, KI SE NAVEZUjEjO NA DVIgALA ZA gASILCE V SLOVENIjI Osnovni predpisi na področju varstva pred požarom so: • zakon o graditvi objektov, • zakon o varstvu pred požarom, • pravilnik o požarni varnosti v stavbah. Kdaj, kje in koliko dvigal za gasilce je treba vgraditi v objekt, je oziroma naj bi bilo natančneje opredeljeno v tehnični smernici TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah, ki je izdana na podlagi navedenih predpisov. Smernica ima poglavja: • Širjenje požara na sosednje objekte, • Nosilnost konstrukcije ter širjenje požara po stavbah, • Evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, • Naprave za gašenje in dostop gasilcev. V smernici je za »požarno dvigalo« (izraz je neustrezen in drugačen kot v standardu SIST EN 81.72, je pa že v sami smernici, v točki 3.6, uporabljen tudi izraz »gasilsko dvigalo«) v točki 3.2 navedena defnicija: »Požarno dvigalo je dvigalo v požarno varnem jašku, v stavbi ali na fasadi stavbe, z mehanizmom, napajanjem in krmiljenjem, ki ga lahko ob požaru upravljajo samo gasilci.« Nadalje je v točki 3.3.3.9 navedeno (glej odlomek spodaj), kje je vgradnja takšnega dvigala obvezna: 3.3.3.9 Požarno dvigalo (1) Požamo dvigalo se uporablja kot del poti za gašenje in reševanje znotraj stavbe (glej točko 3.1) (2) Požamo dvigalo je obvezno v ne-stanovanjskih visokih stavbah. 8 (3) Požarno dvigalo je obvezno tudi, če so v višjih ali nižjih etažah od nivoja terena načrtovani prostori za funkcionalno ovirane osebe in ni na drug način poskrbljeno za njihovo evakuacijo v primeru požara. Za stavbe do P+3 zadostuje možnost umika funkcionalno ovirane osebe na balkon, teraso ali mostovž, ki so dosegljivi z gasilsko Iestvijo. (4) Požarno dvigalo mora biti narejeno v skladu s Pravilnikom o varnosti dvigal, in standardi SIST EN 81-1, SIST EN 81-1 A2, SIST EN 81-1 AC, SIST EN 81-28, SIST EN 81-2, SIST EN 81-2 A2, SIST EN 81-2 AC in SIST EN 81-3. V citirani točki so podane tudi zahteve za dvigalo, vendar je pri tem narejena groba napaka. Naveden je le sklic na osnovna standarda EN 81-1 in 2 z dodatki in nerazumljivo tudi na standard EN 81-3 za mala tovorna dvigala. Ti standardi ne podajajo zahtev za dvigala, ki jih smejo gasilci uporabljati ob požaru, kar tudi izrecno navajajo. Nujna je čimprejšnja novela smernice, s katero je treba uskladiti terminologijo in zahtevati skladnost dvigal za gasilce s standardom EN 81-72. Natančneje je treba opredeliti tudi druge požarnovarnostne zahteve za okolje, v katerega se ta dvigala lahko vgradijo. Gre za zahteve za jaške, strojnice, požarne sektorje pred vhodi v dvigala... Dobro bi bilo tudi natančneje defnirati stavbe in okoliščine, v katerih je dvigalo za gasilce obvezno. Pri tem je treba razmišljati tudi o ekonomskih posledicah predpisanih zahtev. Dvigala za gasilce so dosti dražja kot običajna. Velik strošek pa je tudi ureditev okolja, v katerega jih je treba umestiti. Skupni stroški lahko nekajkrat presegajo stroške vgradnje običajnih dvigal. LITERATURA SIST EN 81-72: 2004 Varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov) - Posebne aplikacije za osebna in osebno-tovorna dvigala - 72. del: Dvigala za gasilce. Pravilnik o varnosti dvigal (Uradni list RS, št. 97/03) Tehnična smernica TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah Delo in varnost 52/2007/2 Tema meseca IR TERMoKAMERE - FIZIKALNE oSNoVE Niko Tršan* mag. Ivan Božič, univ. dipl. inž. el.** IZVLEČEK Toplotno oziroma infrardeče sevanje ni vidno, ker je njegova valovna dolžina prevelika za senzorje v naših očeh. Predstavlja del elektromagnetnega spektra, ki ga čutimo kot toploto. Za razliko od vidnega spektra, vsa telesa nad absolutno ničlo sevajo infrardečo elektromagnetno energijo. Višja kot je temperatura predmeta, večje je njegovo infrardeče sevanje. Infrardeča kamera detektira in pretvori nevidne valove v vidne slike in nam omogoči videti tisto, kar sicer naše oko ne zazna. Zaradi dejstva, da se zlasti v industrijskem okolju stvari pogosto čezmerno segrevajo ali ohlajajo preden se pokvarijo, so termo-kamere učinkovito diagnostično orodje z možnostjo zelo široke in raznolike uporabe. Termokamere postajajo nepogrešljive pri prizadevanjih za večjo proizvodnjo in energetsko učinkovitost, višjo kakovost, večjo varnost delavcev… Ključne besede: termokamera, IR termogafija, termogram, infrardeče sevanje, emitivnost ABSTRACT Thermal, or infrared radiation is not visible because its wavelength is too long for the sensors in our eyes to detect. It is the part of the electromagnetic spectrum that we perceive as heat. Unlike visible light, in the infrared spectrum, everything with a temperature above absolute zero emits infrared electromagnetic energy. The higher the temperature of the object, the greater the infrared radiation emitted. The Infrared camera detect and convert these invisible wavelengths into visible light images. and allows us to see what our eyes cannot. Especially in the industrial environment, almost everything gets hotter or cooler before it fails, making infrared cameras extremely valuable diagnostic tools with many diverse applications. And as industry strives to improve manufacturing efficiencies, manage energy, improve product quality, and enhance worker safety, new applications for infrared cameras continually emerge. 1. Uvod Termokamere, ki jih pogosto imenujemo tudi infrardeče ali pa toplotne kamere, so človekovo sposobnost zaznavanja svetlobe razširile iz vidnega v srednji in dolgovalovni infrardeči del spektra. Po delovanju in zgradbi so enake običajnim TV video kameram, imajo optiko, detektor IR sevanja, elektroniko za obdelavo signalov in zaslon za prikaz toplotne slike. Format slike običajno ustreza različnim TV standardom, od tod tudi ime »termovizija«, ki pa se vse manj uporablja. Ime je zaščitila švedska frma AGA, ki je leta 1965 izdelala prvo termokamero za nevojaške uporabnike. Američani te naprave že od začetkov razvoja, ki se je pri njih začel v petdesetih letih, imenujejo FLIR, »Forward Looking Infra-Red«, medtem ko Evropejci pogosteje uporabljajo ime »Thermal Imager« ali »IR Camera«. Uporabnost termokamer je omejena na območje »atmosferskih oken«, to je na tisti del spektra IR sevanja, ki ga ozračje prepušča v zadovoljivi meri. Najpomembnejši sta okni v območju valovnih dolžin med 3 in 5 ter med 8 in 14 mikrometri. Za termokamere je ugodna okoliščina, da telesa z normalnimi zemeljskimi temperaturami, to je približno 300 K, sevajo največ energije * Ljubljana, trsan.niko@siol.net ** ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., ivan.bozic@zvd.si Delo in varnost 52/2007/2 prav v območju valovnih dolžin med 8 in 14 mikrometri. Na kratko lahko rečemo, da termokamere združujejo tehnologije, ki v stvarnem času pretvarjajo toplotno sliko v vidno. Medtem ko je vidna slika predvsem rezultat razlik v refektivnosti površin teles in je za njen nastanek nujno potrebna osvetlitev, bodisi z naravno ali umetno svetlobo, je toplotna slika rezultat lastnega sevanja, ki ga določata temperatura ter emitivnost površine sevalca. Prav v tem pa tiči razlog za izredno razširjeno uporabo termokamer na vseh področjih človekovega delovanja. 2. Kratka zgodovina Prvi resnejši koraki so bili storjeni v letu 1940, ko so začeli iskati tehnične rešitve v dveh smereh. Prva je bila razvoj multielementnega diskretnega IR detektorja in optomehanskega analizatorja slike skenerja, druga pa je šla v razvoj IR vidikonske elektronke. Oba koncepta sta se zgledovala po televiziji, odtod tudi ime termovizija.Ta razdelitev na sisteme z optomehanskim in elektronskim skeniranjem velja še danes, treba pa je dodati, da so vsi operativni visoko kvalitetni vojaški sistemi še vedno optomehanski, se pa vlagajo velikanska sredstva v raziskave in razvoj matričnih IR detektorjev z elektronskim skeniranjem. Leta 1956 so Američani izdelali prvo termokamero, ki je delovala v območju valovnih dolžin med 8 in 14 mikrometri. Uporabljalo jo je letalstvo za snemanje tal. Leta 1960 je frma Perkin Elmer razvila prvo kopensko termokamero, imenovano »Prism Scanner«. Tehnične zmogljivosti, merjeno z današnjimi merili, so bile zelo skromne: – vidno polje: 5 ° (okroglo) – prostorska ločljivost: 1 miliradian – temperaturna ločljivost: 1°C – slikovna frekvenca: 5 sl./sec. – zaslon: katodna elektronka z dolgo perzistenč-nim fosforjem To je bil začetek intenzivnega in uspešnega razvoja dolge vrste termokamer za različne aplikacije. V letih od 1960 do 1974 so v Ameriki razvili okrog 60 različnih prototipov in proizvedli nekaj sto termokamer za vse rodove vojske. V razvoju, proizvodnji ter uvajanju termokamer v industrijske namene je bila prva, in mnogo let tudi edina, švedska frma AGA, kije tudi zaščitila ime »termovizija« (thermovision). Njihova prva industrijska termokamera je zagledala luč sveta le nekaj let po Perkin Elmer-jevi, kvaliteta slike pa je bila primerljiva z ameriško. 9 Tema meseca 3. Področja uporabe ¦ nedestruktivno testiranje raznih lesa z višjo temperaturo sevajo z večjo termokamer mehanizmov in izdelkov kot so osi, intenziteto in krajšo valovno dolžino ulitki, odkovki, zvari, kot telesa z nižjo. Moč sevanja je so- ¦ pregledovanje tiskanih vezij, razmerna s četrto potenco absolutne ¦ merjenje in analiza mehanskih na- temperature. Ta naravni zakon je v za-petosti, ki so posledica dinamičnih dnji tretjini 19. stoletja odkril slovenski obremenitev (vibracije), fzik Jožef Štefan. ¦ odkrivanje začetnih požarov v rud- Poleg temperature je tudi emitivnost nikih, (e) površine zelo pomemben podatek, ¦ zgodnje odkrivanje motenj in bo- njena vrednost se giblje med 0 in 1. lezni vegetacije, Idealno črno telo, ki ga v naravi sicer ¦ odkrivanje in merjenje stopnje ni, ima emitivnost 1. Koncept črnega Termokamere so prvi pričeli uporabljati vojaki. Razlog je izredno preprost. Termokamera vidi namreč zelo dobro tudi v pogojih za oko zmanjšane vidljivosti, kot so noč, dim, prah in ne pregosta megla. Današnje armade, predvsem bogatih zahodnih držav, so dobro opremljene z mnogimi tipi termokamer. Iz istih razlogov jo vse bolj uporabljajo tudi policisti....... določenega tipa onesnaženja oko- telesa je zelo pomemben v termogra- V civilno sfero so se termokamere po- lice, fji. Idealen absorber je tudi idealen časi pričele prebijati okrog leta 1965, " odkrivanje plitvo zakopanih in zazi- sevalec Ta naravni zakon je znan kot ko so Švedi razvili prvo industrijsko Kirchoffov zakon: ¦ iskanje preživelih v elementarnih termokamero. Dandanes skoraj ni po- ctCk = FCk nesrečah in v dimu gorečih stavb. ( ) ( ) 1) dročja človekovega d u lovanja, kjer se V zadnjih desetih letih se je uporaba «……… abso=o ________________ termokamer v termografji zelo pove- fc……… emitivnost sebej pa to velja za termografjo. Termografja je, kratko povedano, tehnika prikazovanja (vizualizacije) porazdelitve temperature na merjencu. To lahko opravimo z uporabo različnih pripomočkov in naprav. Najcenejše, a najbolj mukotrpno in dolgotrajno, je počasno merjenje temperature v izbranih točkah s cenenim kontaktnim čala. Najbolj množično jih uporabljajo ^…….. valovna dolžina v Ameriki in Evropski skupnosti. Idealno črno telo absorbira vso nanj S termokamero hitro, enostavno in za- vpadlo energijo, nič je ne odbije in nič nesljivo najdemo šibka mesta v siste- je ne prepušča, zato je za oko nevi-mu za prenos energije. Američani so dno, torej črno. Druga skrajnost je izkustveno ugotovili, da v 345 kV pre- belo telo. Nič ne seva, vso nanj vpadlo nosnem sistemu s termokamero naj- energijo odbija, njegova emitivnost brannnnnnnnnn s cenennnnnnnnnnnnnnnnnnnn o šibka mesta, ki so potencialno ne- pa je 0. Resnična telesa, imenujemo ali nekontaktnim točkovnim termome- varna, v nekaj tednih, medtem ko bi jih j i h siva in barvna, so seveda nekje trom ter grafčni prikaz rezultatov. Da- z drugimi metodami lahko iskali leta. vmes. nes uporabljajo termokamere skoraj Vroče točke, kijih s termokamero hitro Zvezo med absorptivnostjo (a), pre- povsod, kjer se med nekim procesom in enostavno ter nekontaktno lociramo pustnostjo (t) in refektivnostjo (p), ki ustvarja ali prenaša toplota saj se s in izmerimo temperaturo, so praviloma je posledica zakona o ohranitvi ener- tem spreminja tudi temperatura in nje- posledica slabega delovanja ali že po- gije: na porazdelitev. škodovanega materiala. Temperaturna 1 2) Za ilustracijo navajamo nekaj primerov razlika 5 "C vtrifaznem sistemu že lah- K uporabe: ko pomeni resnejšo napako, medtem lahko za neprozorno telo (x = 0), ob ¦ pregledovanje in nadzorovanje te- ko vtiskanem vezju mikrokomponenta, upoštevanju Kirchoffovegazakona,za-rena pri zmanjšani vidljivosti (noč, ki ima le za 1 °C višjo temperaturo od pišemo: prah, dim, meglice), drugih, že spada med nezanesljive. S p = 1 _ e 3) daljinsko merjenje temperature, kontaktnim merjenjem v tem primeru ¦ merjenje toplotnih izgub stavb, is- razmere tako zmotimo, da je rezultat kanje toplotnih mostov in vlažnih meritve popolnoma napačen. mest, ugotavljanje kvalitete izolaci- Termokamera v plavžu prihrani do 5 % "¦ ..,_ ¦ jskih materialov itd koksa, kar pomeni, da se, ob današnjih ¦¦ proizvodnja in distribucijaelektrične cenovnih razmerjih, investicija vanjo h.....Planckova konstanta = energije; pregledi in nadzorovanje izplača v šestih mesecih. .......6,626-10H4Js generatorjev, napetostnih regula- Lociranje napake v talnem ogrevanju, torjev, relejev, transformatorjev, počene cevi na primer, je s termoka-stikališč, toplotnih izmenjevalcev, mero opravljeno v nekaj minutah in na hladilnih stolpov, visoko- in niz- nekaj cm natančno. Pomaga pa nam konapetostnih linij, kablov, itd., tudi pri iskanju izgubljenih napeljav ali proizvodnja in končna kontrola predmetov (tudi mikrofonov), prekritih kvalitete vseh vrst gospodinjskih z ometom. ¦ Sevanje črnega telesa popisuje Planckova enačba: ' -i, .-. ¦ - 4) aparatov (hladilniki, štedilniki, tele- k.....Boltzmannova konstanta = .......1.381-10~23JK~1 c.....hitrost svetlobe v vakuumu = .......2.997-108ms_1 T.... absolutna temperatura X.....valovna dolžina BB.. črno telo (Black Body) vizorji, itd.), 4. Fizikalne osnove Sevanje realnega telesa pa je podano ¦ proizvodnja vželezarnah, v plavžih, 4.1. Sevanje teles z enačbo: vroče valjanje, itd., ¦ proizvodnjagumarskihizdelkov, ce- Vsa materialna telesa v vesolju, ki ima-menta, stekla, itd., jo temperaturo nad absolutno ničlo, ¦ vzdrževanje energetske opreme, sevajo elektromagnetno valovanje, ¦ nadzorovanje ležajev(pregrevanje, čigar intenziteta in valovna dolžina sta Enačbo 5) lahko štejemo za defnicijo disipacija toplote, mazanje, itd.), odvisni od absolutne temperature. Te- emitivnosti. Mx,RB=e(X) Mx,bb 5) e(X,T) ....emitivnost RB........realno telo 20 Delo in varnost 52/2007/2 Tema meseca Celotno sevano moč dobimo z integracijo enačbe 4) preko vseh valovnih dolžin, to pa je znani Štefanov zakon: 6) Logaritmični diferencial enačbe 6) ilustrira dejstvo, daje toplotna slika rezultat lastnega sevanja, ki je odvisno od temperature in emitivnosti, za razliko od vidne slike, ki je rezultat le razlik v refektivnosti. ¦ I _ 7) Kdor se rad igra s številkami, lahko hitro ugotovi, da zmanjšanje emitivnosti od 1,00 na 0,99 pri temperaturi 300 K pomeni enako zmanjšanje sevane moči kot znižanje temperature za 0,75 K (ob tem, da je temperatura okolice 0 Kin da torej na naš sevalec ne pade nobeno sevanje iz okolice). Najboljše današnje termokamere, ki imajo ekvivalentno šumno temperaturo nekaj stotink stopinje, lahko ustvarijo zelo kvalitetno termično sliko IR scene že pri temperaturnih razlikah reda 2 stopinji. Na sliki 1 je Planckova funkcija, porazdelitev gostote sevanega toka črnega telesa. Telesa s temperaturo okrog 300 K sevajo največ pri valovni dolžini 10 mikrometrov, medtem ko v pasu 8 do 13 mikrometrov sevajo približno 150 Wm -2. 4.2. Emitivnost in temperatura S termokamero ne le opazujemo okolico v drugi valovni dolžini kot z golim očesom, kar predvsem zanima vojake in policiste, temveč lahko izmerimo sevano moč, prikažemo porazdelitev temperature po površini ter po enačbi 6) določimo temperaturo, kar sta glavni nalogi termografje. Emitivnost površine, ki jo opazujemo in ji s termokame- ro merimo temperaturo brez dotika, je torej zelo pomemben podatek, ki ga moramo poznati, če hočemo izmeriti pravo termodinamsko temperaturo. Emitivnosti je več vrst oziroma variant: spektralna, totalna, utežena, usmerjena in hemisferna. Spektralna, utežena in totalna emitivnost popisujejo spektralno porazdelitev sevanja, medtem ko usmerjena in hemisferna popisujeta geometrijsko porazdelitev sevanja. Hemisferna emitivnost je razmerje sevanih energijskih tokov v celoten polprostor, medtem ko je usmerjena emitivnost razmerje sevanja v dani prostorski kot (razmerje intenzitet sevanja). V industrijski praksi se uporabljata največ hemisferna in usmerjena emitivnost, ki ju zaradi enostavnosti večina imenuje kar »efektivna« emitivnost. V primerih, ko je emitivnost zelo usmerjena, torej ko je sevanje telesa zelo odvisno od smeri opazovanja, moramo to dejstvo upoštevati pri meritvah in interpretaciji rezultatov. V praksi pa se takim primerom, če se le da, izognemo, tako da merimo temperaturo s čimbolj pravokotno na površino usmerjeno termokamero in tudi emitivnost, ki jo ob tem upoštevamo, imenujemo »pravokotna«. Natančno določanje emitivnosti je zamudno delo in zahteva drago opremo. Zato je najbolje, da pri delu s termokamero uporabljamo podatke o emitivnosti iz literature. Če potrebnega podatka o emitivnosti merjenčeve površine ni mogoče najti, pa sta na voljo enostavna, a dovolj natančna, postopka za njeno določitev, in to s pomočjo termokamere. Enačba 3) izraža povezavo med re-fektivnostjo in emitivnostjo neprozor-nih snovi. Črno telo ima refektivnost nič. Sivo telo, na primer z emitivnostjo 0,70, pa ima refektivnost 0,30, torej 30 % nanj padlega valovanja odbija. Pri merjenju temperature teles z emitivnostjo, manjšo od 1, moramo paziti, da se v njih ne zrcali kakšno telo z višjo (nižjo) temperaturo, kot jo ima merjenec. Vtem primeru prek zrcaljenja merimo višjo (nižjo) temperaturo. Termokamera namreč ne ve, katero je lastno sevanje telesa in katero je sevanje okolice, ki se odbija od njega, saj izmeri od telesa prihajajoč energijski tok Mm, kije: Mm= ?M(Tt) +(1-?)M(Tb) 8) ?M(Tt)..........energijski tok, ki ga seva tarča z emitivnostjo ?, (1-?)M(Tb).... energijski tok okolice, ki se odbija od tarče. Vse termokamere imajo korekcijski program, ki upošteva od merjenca zrcaljeno sevanje in tako prikaže njegovo pravilno termodinamsko temperaturo. V primeru, da se IR sevanje na poti od merjenca do kamere zelo absorbira v ozračju ali dodatni optiki na kameri, moramo upoštevati tudi te izgube, sicer dobimo prenizko vrednost temperature. Večina termokamer upošteva v korekcijskem programu tudi te vplive. Pogosto se pojavi vprašanje, kako natančno lahko določimo emitivnost in kako to vpliva na natančnost meritve temperature. Na sliki 2 je termogram vzorcev s premazi, ki imajo različno emitivnost za pas 7,7 do 13 mikrometrov. Vzorci so bili nameščeni na leseni plošči z emitivnostjo 0,92 in temperaturo 24,3 °C. V ravnotežnem stanju imajo tudi vzorci enako temperaturo kot podlaga. Termogram pa jasno kaže, da termokamera vidi vzorce različno tople. Natančnost meritev emitivnosti s termokamero je odvisna od temperaturne razlike med merjenim vzorcem in okolico, od vrednosti emitivnosti vzorca in od šumne temperature termokamere. Natančnost je večja oziroma napaka je manjša pri večji temperaturni razliki, Slika 1. Sevanje črnega telesa Delo in varnost 52/2007/2 Slika 2. Termogram vzorcev z različnimi emitivnostmi 2 Tema meseca pri večjih emitivnostih in manjši šumni temperaturi termokamere in je reda 5 do 10 %. Za orientacijo podatek: 10-odstotna napaka pri meritvi emitivno-sti, ki je enaka ali večja od 0,5, pridela absolutno napako pri meritvi temperature do 500°C reda 3,0 °C. Proizvajalci vsako termokamero kali-brirajo z referenčnim temperaturnim izvorom, ki ima emitivnost vsaj 0,97. Tipično je kalibracija, in s tem tudi točnost kamere, natančna v okviru 2 %, kar zadostuje 90 % uporabnikom. V tabeli 1 so podatki o emitivnosti za nekaj najpogosteje merjenih materialov. Čeprav je temperatura jasno defnirana in je njen koncept dobro znan, je vpeljanih kar nekaj »efektivnih radio-metričnih« temperatur. V splošnem so to temperature, ki bi jih določeno telo imelo, če bi bilo črno in bi sevalo ekvivalentno količino radiometrično defniranega sevanja. Te temperature so: sevalna (radiacijska), svetilna, porazdelitvena (distribucijska) in barvna temperatura. Defnicije so povezane tudi s pojmi črno, sivo in barvno telo. Sevalna temperatura je tista, ki bi jo sevajoče telo imelo, če bi kot črno Tabela 1. Usmerjena pravokotna (efektivna) emitivnost nekaterih materialov MATERIAL TEMPERATURA (°c) EMITIVNoST Aluminij: Polirana pločevina Oksidiran Vakuumsko naparjen 100 100 20 0,05 0.55 – 0,65 – 0,80 0,04 Medenina: Polirana Peskana Oksidirana 100 20 100 0,03 0,20 0,61 Baker: Poliran Močno oksidiran 100 20 0,05 0,78 Zlato: Polirano 100 0,02 Železo: Lito, polirano Lito, oksidirano Pločevina, zelo oksidirano 40 100 20 0,21 0,64 0,69 Magnezij: Poliran 20 0,07 Nerjavno jeklo: Kovano Oksidirano na 800 °C 20 60 0,16 0,85 Jeklo: Polirano Oksidirano 100 200 0,07 0,79 Olje, mazalno Plast na niklju: Nikelj sam Film 0,025; 0,050; 0,125mm Debela plast 20 20 20 0,05 0,27; 0,46; 0,72 0,82 Opeka: Navadna, rdeča(glinasta) 20 0,93 Ogljik: Saje, sveča Graft, popiljena površina 20 20 0,95 0,98 Beton 20 0,92 Steklo: Polirana plošča 20 0,94 Lak: Bel Črn, mat 100 100 0,92 0,97 Barve, oljne, povprečje za 16 barv 100 0,94 Papir, bel pisemski 20 0,93 Omet, grobi 20 0,91 Pesek 20 0,90 Koža, človeška 32 0,98 Prst: suha vlažna 20 20 0,92 0,95 Voda destilirana 20 0,96 Les, skobljan 20 0,92 22 telo sevalo enak energijski tok. Če je M totalni sevani energijski tok črnega telesa, potem je sevalna temperatura Ts enaka termodinamski T, povezani pa sta s Stefan-Boltzmannovo enačbo za sevanje črnega telesa: 9) 10) T..........termodinamska temperatura Svetilna temperatura je defnirana kot temperatura črnega telesa, ki seva enak energijski tok, pri izbrani valovni dolžini, kot realno telo. Nekateri jo imenujejo tudi monokromatska, enobarvna. Porazdelitvena temperatura je defnirana kot temperatura črnega telesa, čigar spektralna porazdelitev sevanja se najbolje ujema s spektralno porazdelitvijo sevanja realnega telesa. Barvna temperatura je defnirana kot temperatura črnega telesa, ki ima iste koordinate na barvnem diagramu kot realno telo. V termografji se barvna temperatura ne uporablja. Sonce ni idealno črno telo. Meritve so pokazale, da je njegova svetilna temperatura 4500 K za dolgovalovni del IR spektra, medtem ko je za vidni del 6000 K. Povprečna (efektivna) sevalna temperatura Soncaje 5500 K, medtem ko je povprečna termodinamska temperatura njegove fotosfere 5900 K. 4.3. Vplivi ozračja Ozračje kot medij med opazovanim objektom in sredstvom za opazovanje, s svojimi lastnostmi zelo vpliva na sliko, zato ga je treba poznati, meriti in preračunati njegove vplive. IR sevanje se pri prehodu skozi ozračje oslabi s procesom absorpcije ter sipanja na molekulah, aerosolih, dimu, prahu, dežju in snegu. Poznavanje mehanizmov, predvsem pa stopnje slabljenja sevanja, je zelo pomembno s stališča uporabe termokamer v vojaške in policijske namene. Od tega je namreč odvisna razdalja odkrivanja in prepoznavanja objektov, kar je nedvomno najpomembnejši podatek. V splošnem velja, da je slabljenje manjše, čim manjši so delci in čim daljša je valovna dolžina. To je zelo pomembno dejstvo, kajti pomeni, da je slabljenje IR svetlobe z valovnimi dolžinami med 8 do 14 mikrometri bistveno manjše Delo in varnost 52/2007/2 Tema meseca Tabela 2. PLIN RAZMERJE [%] DELcI [na milijon] Dušik, N2 78,1 - Kisik, O2 20,9 - Ozon, O3 - Od 0 do 0,3 v troposferi Argon, Ar 0,9 - Ogljikov dioksid, CO2 0,035 350 Neon, Ne 0,0018 18 Helij, He 0,0005 5 Vodik, H 0,5 kot slabljenje vidne svetlobe, pri ena- tako v največji meri omejujejo prepu- kih fzikalnih pogojih v ozračju seveda. stnost ozračja na atmosferski »okni« 3 S termo kamero tako torej vidimo sko- do 5 in 7,5 do 14 mikrometrov. zi prah, dim, skozi tanjše in redkejše Slabljenje sevanja na poti skozi ozračje oblake, skozi meglice (mrč) veliko bolje se na termični sliki odraža kot zmanj- kot s prostim očesom. šanje kontrasta in naraščanje šuma. Ozračje sestavljajo različni plini in su- To je še posebej opazno pri termoka- spendirani delci. V tabeli 2 so našteti merah, ko se v primeru močnega sla- najpomembnejši in njihova medseboj- bljenja razmerje signal/šum zmanjša in na prostorninska razmerja v suhem slika postane snežena. Do tega pride v ozračju. dežju, gostejši megli in sneženju. Ter- Poleg omenjenih plinov je v ozračju mokamera učinkovito premaguje noč, tudi vodna para, s spremenljivo kon- manj pa slabo vreme. centracijo med 0 in 2 % ter vrsta dru- Video in termično sliko poslabša tudi gih, na primer CO, HN03, NI-13, H2S, turbulenca v ozračju. Njena značilnost S02, NO, itd. je spreminjanje gostote, s tem pa se Delci v ozračju so zelo različne sestave, spreminja tudi lomni količnik zraka, kar oblike in velikosti, zato jih je veliko težje ima za posledico zmanjšanje kvalitete matematično-fzikalno opisati kot mole- slike. Termokamera je precej manj ob- kule. Delijo se v dve veliki skupini: čutljiva na turbulenco, medtem ko je to – aerosoli, tudi ena od praktičnih omejitev za po- – hidrometi. večavo pri videokamerah, kajti pri večji Aerosoli so zelo majhni, premere imajo povečavi se efekti turbulence bolje vi- manjše od mikrometra in so zato su- dijo in so zato bolj moteči. spendirani (razpršeni, viseči, lebdeči ) Poznavanje mehanizmov, predvsem v ozračju. Največjo koncentracijo imajo pa stopnje slabljenja sevanja, je po- blizu zemeljske površine in zelo slabijo membno s stališča učinkovite uporabe vidno svetlobo, zato se njihova priso- vseh optoelektronskih naprav, ne le tnost opazi kot mrč ali kot spremenje- termokamer. Iz meteoroloških podat- na barva ozračja nad horizontom, ki je kov morajo uporabniki znati določiti belkasta oziroma manj modra. zmogljivost ter s tem uporabnost ter- Hidrometi so sestavljeni predvsem iz mokamer, videokamer ter druge opto- vodnih delcev večjih dimenzij. Primeri elektronske opreme. so različni oblaki, meglice, dež, toča, Za uporabnike, ki uporabljajo termoka- sneg, vodni (morski) pršec, itd. mere v dobrih vremenskih razmerah na V tabeli 2 so podatki za nekaj tipov naj- krajših razdaljah, reda 10 m, ozračje ni pogostejših delcev v ozračju. moteč dejavnik. Če pa so razdalje večje Največji del termičnega sevanja med 2 in je relativna vlažnost visoka, je treba v in 20 mikrometri se absorbira na vodni korekcijski program vnesti ustrezne pa- pari, ogljikovem dioksidu in ozonu, ki rametre, običajno soto razdalja, tempe- Tabela 3. TIP RADIJ ( µm ) KoNcENTRAcIJA (cm-3) Molekule zraka 10-4 1019 Aerosoli 10- do 1 10 do 103 Megla 1 do 10 10 do 100 Oblak 1 do 10 10 do 300 Deževne kapljice 102 do 104 102do 10-5 ratura zraka in relativna vlažnost. Iz teh podatkov korekcijski program izračuna prepustnost ozračja in jo upošteva pri izračunu temperature. Na grafh na naslednji strani je prikazana prepustnost ozračja kot funkcija valovne dolžine za razdalje 1 m, 3 m, 10 m, 30 m, 100 m in 300 m. 5. Opis termokamer 5.1. Sestava termokamere Glavni sestavni moduli tipične termokamere so: – optika, – detektor, – elektronika, – prikazovalnik slike. Večina optoelektronskih naprav sprejema ali oddaja EM sevanje v obsegu valovnih dolžin od približno 0,2 do 20 mikrometrov, to je od ultravijolične, prek vidne do daljne infrardeče svetlobe. Najpomembnejše značilnosti tega dela spektra so, da ga ozračje večji del prepušča, da je naše oko občutljivo za svetlobo z valovnimi dolžinami od 0,4 do 0,7 mikrometra, in da telesa v območju zemeljskih temperatur največji del energije sevajo v pasu valovnih dolžin med 3 in 14 mikrometri, kar izkoriščajo termokamere. Na sliki 3 je sodobna termokamera z nehlajenim matričnim bolometrskim IR detektorjem, ki ima 320x240 detektorskih elementov. Delo in varnost 52/2007/2 Slika 3. Presek skozi sodobno termokamero z nehlajenim detektorjem IR sevanja Detektor je srce termovizijske kamere, saj IR sevanje iz scene, ki ga nanj usmerja optika, pretvarja v električne signale. Njemu je podrejena celotna zasnova naprave, z njim je določena kvaliteta slike, občutljivost in, ne nazadnje, cena. Detektorje zaenkrat še najdražji element termokamere. Detektorji se delijo v dve veliki skupini: v fotonske in termične. Fotonski so približno tisočkrat hitrejši in občutljivejši. 23 Tema meseca 100-90-80-SS 70-.2 60 J 60-S 40-E 1- 30-20-10 Atmospheric transmission X ' ^ •\ / -----1 m v (I / \ i \ / ] u 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Wavelength pm Atmospheric transmission 90 80 !S 70 o 60 i so S 40 E H 30 20 10 X f \\ / ------3m ' \ / \ / 1 / \ t 1 \ H \ M \ f V t 1 2 3 4 i 7 8 Wavelength pm > 10 11 12 13 Atmospheric transmission 90 80 S8 70 O 60 | 50 » 40 E 1= 30 20 10 x ./ A t r-~ ^ ^ i / / \ / \ / \ / \ f \ : \ v I V 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Wavelength pm Atmospheric transmission 90 80 !S 70 .2 60 f 50 I <° E 30 20 10 f\ / /\ / IT / I I \ \ . \ 2 3 4 5 6 7 8 Wavelength \im 3 10 11 12 13 Atmospheric transmission Atmospheric transmission 90 80 SS 70 o 60 f so-S 40 F 30 20 10 X r \ ------100 m ------300 m x / A X *\A t rf —^ ¦—- -v X '\ J x f V V / / t / / / ssi n a 3 C 1 < , E " 1 i [ rran 3 C / \ i / / \ / u \ A. / s/ \ / ! 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Wavelength pm 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Wavelength pm Tisti, ki delujejo v pasu 8 do 13 mikrometrov, se morajo hladiti na temperaturo 80 K, karjih precej podraži, hkrati pa zmanjša njihovo zanesljivost in skrajša življenjsko dobo. Dandanes se fotonski detektorji še vedno množično uporabljajo v vojaških termokamerah, medtem ko civilisti prisegajo na nehla-jene termične detektorje. Fotonski IR detektorji, tako fotoprevo-dni kot fotovoltaični, izkoriščajo foto-efekt, medtem ko termični izkoriščajo spremembe različnih lastnosti materialov, ki so funkcija temperature. Med najbolj razširjenimi in obetavnimi so bolometrični, feroelektrični in piroe-lektrični detektorji. Trenutno so v prednosti nehlajeni bolometrični detektorji, kajti njihova izdelava je najcenejša, ker sloni na monolitnem procesu, ki je Slika 4. Shema nehlajenega matričnega mikrobolometričnega IR detektorja 24 Delo in varnost 52/2007/2 Tema meseca Slika 5. Video in SEM sliki mikrobolometričnega detektorja na substratu CMOS integriranega vezja kompatibilen s standardnim silicijevim procesom na 8-inčnih in večjih Si rezinah. Poleg tega imajo velik dinamični obseg, linearni odziv, ne potrebujejo čoperja tako kot feroelektrični in piro-električni detektorji, imajo zelo majhen presluh med posameznimi elementi in široko spektralno odzivnost. Na sliki 4 je prerez mikrobolometrič-nega detektorja. Vsak posamezen element sestoji iz silicijevega nitrida v obliki mikromostu, ki stoji nad CMOS silicijevim substratom in je podprt z dvema nožicama tudi iz silicijevega nitrida. Na mikromost je naparjena tanka plast bolometrskega materiala. Običajno je to vanadijev oksid (VOx), ki je trenutno najboljši material s temperaturnim koefcientom upornosti približno 2 %/K pri sobni temperaturi. Vsak detektor je povezan preko dveh poti s spodnjo celico na substratu, kjer je že vsa potrebna elektronika za čitanje in predobdelavo signalov. Slika 6. Modul bolometričnega nehlajenega matričnega IR detektorja s 320x240 elementi Slika 7. Modul hlajenega PtSi matričnega IR detektorja s 320x240 elementi Delo in varnost 52/2007/2 Odzivni čas termičnih detektorjev je reda milisekunde, tako da so zelo primerni za ustvarjanje slik v stvarnem času po televizijskih normah. Optika ima tudi pri termokamerah nalogo, da ustvari čim boljšo sliko scene. Konstruirana in izdelana je po enakih principih kot optika za vidno svetlobo, a od nje se razlikuje z nekaj posebnostmi, ki zelo grenijo življenje izdelovalcem. Materiali, iz katerih se izdeluje, pa so pravi posebneži, tako po lastnostih, kot ceni. Njihova najpomembnejša lastnost je, da čim bolje prepuščajo IR sevanje. Med številno množico je najbolj znan in uporaben germanij. Uporablja se skoraj v vseh napravah, ki sprejemajo IR sevanje v pasu od 8 do 14 mikrometrov. V spektru od 3 do 5 mikrometrov je najbolj uporabljan material silicij, pogosto pa srečamo tudi safr, seveda za manjše optične elemente. Elektronika obdeluje električne signale detektorja z algoritmi, dobro znanimi in preskušenimi v televizijski in računalniški tehniki. Termična slika je prikazana na zaslonu, ki je pri sodobnih termokamerah najpogosteje tipa LCD. V termokamerah je običajno vgrajen tudi program za kvantitativno analizo toplotne slike (termograma), tako da lahko takoj na mestu samem odčitamo temperaturo v poljubni točki na površini merjenca. 6. Tehnične karakteristike in izbira termokamere Tradicionalno so merilni IR instrumenti razporejeni v tri skupine: ¦ točkovni IR termometri, temperaturo merijo le v eni točki, ¦ IR proflometri, merijo temperaturo na liniji, ¦ IR kamere, prikažejo in merijo temperaturo na 2D sliki. IR kamere so pravi termografski instrumenti, ki prikažejo porazdelitev sevane energije na površini merjenca. Ta po- o o o o o o razdelitev, kije običajno predstavljena včrno-beli ali barvni paleti, se imenuje termogram. Sodobne termokamere tretje generacije, ki imajo matrične IR detektorje, tako fotonske kot termične, lahko razvrstimo v nekaj skupin, ki se razlikujejo predvsem v lastnostih vgrajenega IR detektorja, toda s tem jim je že določeno tudi področje optimalne uporabe in uporabnosti. ¦ Termokamere z matričnim in ne-hlajenim IR detektorjem za dolgovalovno (LW) območje 7 do 14 mikrometrov. Detektorji so tu iz družine bolometrov (VOX in silicij) ali pa feroelektrikov Zelo so primerne za večnamensko uporabo na širšem področju, na primer v: napovednem vzdrževanju, pregledih stavb, streh in infrastruktur, nadzorovanju procesov, neporušni kontroli materialov, medicinskih in bioloških študijah, varovanju in nadzoru terena, nočnih aktivnostih, zaščiti in reševanju, gašenju požarov. ¦ Termokamere s hlajenim detektorjem za srednjevalovno (MW) območje 3,5 do 5 mikrometrov. Tipični detektorski materiali so tu PtSi, InSb in HgCdTe. Primernejše so za meritve procesov, kjer so obratovalne temperature visoke, nad 500°C in za uporabo v razmerah, ko sonce ne osvetljuje merjenca. ¦ Visoko občutljive termokamere za posebno zahtevne aplikacije, kjer je pomembna hitrost meritve in velika temperaturna občutljivost. Vanje je običajno vgrajen hlajen fo-tonski (QWIP) IR detektor iz GaAs. Termokamera mora biti s svojimi tehničnimi lastnostmi prilagojena zahtevam, ki jih določa uporaba, tako da lahko z njo izmerimo vse tisto, kar zahteva termografski projekt. Pri izbiri se seveda naslanjamo na tehnične karakteristike proizvajalca, saj iz njih ocenimo, ali bo termokamera izpolnila naša pričakovanja in bomo dobili zanesljive ter uporabne rezultate meritev. 7. Primeri termogramov Na slikah 11 do 15 je nekaj splošnih termičnih posnetkov, od rezervoarja tekočega plina, prek latentnega požara, do krajinskega termograma z luno v ozadju. 25 Tema meseca Slika 12. Termični posnetek rezervoarja plina Slika 13. Lociranje latentnega požara v tovarni izolacijskega materiala Sliki 14 in 15. Termograma plastične palice pri nategu in šentviške cerkve z luno v ozadju Termokamere so v gradbeništvu pričeli uporabljati skoraj takoj, in sicer pri energetskih pregledih stavb. Termični 26 posnetek pokaže variacijo temperature po zunanjem plašču in toplejši deli oddajajo več toplote, kar največkrat pomeni, da je tam toplotna izolacija slabša. Vzrokov za slabšo izolacijo je več, od tega, da jo graditelj sploh ni vgradil, do okvare ali prisotnosti močnejše vlage. Seveda pa je tovrstna zanesljiva analiza izgubljanja energije mogoča le v zimskem času. Rezultati meritev, in iz njih določenih izgub, s sodobnimi termokamerami, so zanesljivi že ob 10-stopinjski razliki med temperaturo znotraj in zunaj objekta. V gradbeništvo lahko uvrstimo tudi mestni toplovodni sistem. S termokamero lahko že med samo gradnjo iščemo razne anomalije v delovnih procesih, kjer se sprošča toplota, kot na primer asfaltiranje, čeprav to običajno ni primarni namen uporabe termokamere. Do veljave in koristnosti pa pride ter-mokamera pri iskanju mest, kjer sistem pušča toplo vodo. Ti pregledi se morajo izvajati ponoči, v suhem vremenu, tako da termokamera pokaže povišano temperaturo površine na mestih puščanja. Ko se tako mesto odkrije, se ga običajno preveri še z občutljivim geofonskim mikrofonom. Praksa je pokazala, da se tako lahko odkrijejo napake tudi do globine 3 m. Slika 16. Termogram stanovanjskega bloka Na sliki 16jetermogram stanovanjskega bloka, ki je bil očitno zgrajen v šestdesetih letih, pred prvo naftno krizo. Plašč bloka je v celoti precej toplejši od zraka, lepo pa se vidijo toplotni mostovi nosilnih betonskih plošč. Slika 17. Termogram, posnet v luki Koper Na termogramu s slike 17 se vidi, da je ladja natovorjena do slabe četrtine, kar se s termokamero dobro vidi. Tako odkrivajo tudi morske tihotapce. Termogram s slike 18 pa je tipičen za slabe električne spoje, kar je pogosto vzrok za požare. Slika 18. Termogram električnih kontaktov Slika 19. Termogram nog Termogram na sliki 19 dokazuje, daje termokamera uporabna tudi v medicini. 8. Sklep IR termografja je s pojavom termoka-mer postala natančna, učinkovita in hitra merilno-testna tehnika. V številnih industrijah, od proizvodnje letal, avtomobilske industrije, elektronike, gospodinjskih aparatov, naftnih derivatov, itd. so že vpeljali termokamere kot obvezno testno-merilno opremo, bodisi na proizvodnih linijah, v končni kontroli kvalitete ali pa v raziskovalno razvojnih oddelkih. V Sloveniji termokamere niso neznane, saj so v Iskri že leta 1984 razvili civilno termokamero, imenovano Top-Scan 808 in jo celo prodali v nekaj držav. Neka tržna analiza je ugotovila, da bi Slovenija v takratnih razmerah gospodarjenja potrebovala vsaj 50 ter-mokamer. Po osamosvojitvi pa so se razmere očitno spremenile in takrat so le zelo redki, na primer Gorenje, ugotovili, da se vlaganje v novo, visokoteh-nološko, a žal še vedno dokaj drago, opremo hitro obrestuje in ne predstavlja le nepotrebnega stroška. Pričakujemo lahko, da bodo slovenska podjetja kmalu spoznala, da jim v pogojih gospodarjenja v združeni Evropi uporaba IRtermografje lahko pomaga v bitkah za večjo konkurenčnost na trgu. Delo in varnost 52/2007/2 Razvoj in znanost ZNANSTVENA PRILoGA SCIENCE SUPPLEMENT Urednik/Editor prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. VSEBINA – TS – C ONTENTS Milan Srna, mag., univ. dipl. inž. str., predstojnik CSNV, ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Ljubljana ocENJEVANJE TVEGANJA; ZAKAJ JE TREBA ocENJEVATI TVEGANJA? Eden od razlogov je jasen - v EU je to zakonska zahteva. Večina direktiv in predpisov o varnosti strojev določa, da mora biti ocenjevanje tveganja izvedeno. Tudi večina evropskih harmoniziranih standardov tipa A & B se sklicuje na to in na vsebino standarda EN 1050 » načela za ocenjevanje tveganja«. Tisti, ki se ukvarjajo z varnostjo strojev, se zavedajo, da je ocenjevanje tveganja sestavni del varnostne strategije. Ne sme biti breme, temveč koristen pripomoček, s katerim so zagotovljene nujno potrebne informacije, izdelovalcu in uporabniku pa je zagotovljeno, da sprejmeta nujno potrebne odločitve za doseganje varnosti. RISK ASSESSmEnT, Why IS A RISK ASSESSmEnT nEcESSARy? One reason is obvious - in the EC it is a legal requirement. Most of the directives and regulations regarding machinery safety state that a formal risk assessment should be carried out. Most of the harmonized European A & B type standards refer to it and the subject itself has a standard — EN 1050 »Principles for Risk Assessment«. People concerned with the safety of machinery realize that risk assessment is an integral part of a safety strategy. Risk assessment is not a burden. It is a helpful process which provides vital information and allows the user or designer to make logical decisions about ways to achieve safety. Delo in varnost 52/2007/2 27 Razvoj in znanost PoSToPEK ocENJEVANJA TVEGANJA ZA STRoJE mag. Milan Srna, univ. dipl. inž. str. UVOD Ocenjevanje tveganja je zaporedje logičnih korakov, ki na sistematičen način omogočajo preiskavo nevarnosti, povezanih s stroji. Oceni tveganja sledi zmanjševanje tveganja po določbah standarda SIST EN ISO 12100. Ponavljanje postopka vodi do ponavljajočega postopka izločanja nevarnosti in uvedbe varnostnih ukrepov. 1. Obveznosti proizvajalca stroja ali njegovega pooblaščenega zastopnika Proizvajalec strojev ali njegov pooblaščeni zastopnik mora zagotoviti izvedbo ocene tveganja, da bi določil: • zdravstvene in varnostne zahteve, ki veljajo za stroje, • stroji morajo biti nato načrtovani in izdelani ob upoštevanju rezultatov ocene tveganja, • s ponavljajočim postopkom ocenjevanja tveganja in že omenjenega zmanjšanja tveganja proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik: > določi omejitve strojev, vključno s predvideno uporabo in njihovo razumno predvidljivo napačno uporabo, > ugotovi nevarnosti, kijih lahko povzročijo stroji, in z njimi povezane nevarne situacije, > oceni tveganje, pri čemer upošteva, kako hude bi bile morebitne poškodbe ali okvare zdravja in kolikšna je njihova verjetnost, > ovrednoti tveganje, da bi ugotovil, ali je treba zmanjšati tveganje, > odpravi nevarnosti ali zmanjša tveganje z uporabo varnostnih ukrepov. 1.1. načela vključevanja varnosti Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, da ustrezajo svojemu namenu in jih je mogoče upravljati, nastavljati in vzdrževati, ne da bi izpostavljali osebe tveganju, kadar se te dejavnosti izvajajo v predvidenih razmerah, vendar tudi 28 ob upoštevanju vsake njihove razumno predvidljive napačne uporabe. Cilj sprejetih ukrepov mora biti, da se odpravijo vsa tveganja v vsej predvidljivi življenjski dobi strojev, vključno s fazami prevoza, sestavljanja, razstavljanja, onesposobitve in razreza. Ko izbira najprimernejše načine, mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v navedenem zaporedju uporabljati naslednja načela: o odpraviti ali čim bolj zmanjšati tveganja (varno načrtovanje in izdelava strojev), o sprejeti potrebne varnostne ukrepe v zvezi s tveganji, ki jih ni mogoče odpraviti, o obveščati uporabnike o preostalih tveganjih, ker so sprejeti varovalni ukrepi pomanjkljivi, o navesti zahteve po posebnem usposabljanju in opredeliti potrebe po zagotavljanju osebne varovalne opreme. Pri načrtovanju in izdelavi strojev ter pri izdelavi osnutkov navodil mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik poleg predvidene uporabe stroja predvideti tudi vsako njegovo razumno predvidljivo napačno uporabo. Stroji morajo biti načrtovani in izdelani tako, daje preprečena nenormalna uporaba, če bi taka uporaba povzročila tveganje. Kadar je primerno, morajo navodila opozoriti uporabnika na nedopustne načine uporabe strojev, ki pa so se izkazali kot možni na podlagi izkušenj. Stroji morajo biti načrtovani in izdelani ob upoštevanju omejitev, ki jih predlaga upravljavec zaradi potrebne ali predvidljive uporabe osebne varovalne opreme. Stroji morajo biti dobavljeni z vso posebno opremo in dodatki, ki so bistveni za njihovo varno nastavljanje, vzdrževanje in uporabo. 2. Ocenjevanje tveganja obsega: • analizo tveganja in • vrednotenje tveganja. Analiza tveganja daje potrebne informacije za vrednotenje tveganja, ki omogoča tudi presojo o varnosti strojev1 in obsega: 1 Po standardu SIST EN ISO 12100 1 sposobnost stroja, da lahko opravlja svoje funkcije in da se lahko prevaža, inštalira, nastavi, vzdržuje, demontira in odstrani (po končani uporabi) pod pogojem, da se uporablja namensko, kot je dolo- Delo in varnost 52/2007/2 Razvoj in znanost • določitev omejitev za stroje, • identifkacijo nevarnosti, • ocenjevanje tveganja. Ocena tveganja se opredeli na presoji, ki temelji na kvalitativnih metodah. Le-te so, kadar je mogoče, dopolnjene tudi s kvantitativnimi. Kvantitativne metode so primerne predvsem, kadar sta resnost in obseg škode visoka. Pomembne so za oceno in za ugotovitev alternativnih možnih varnostnih ukrepovterza to, da ugotovimo, katera daje boljšo varnost. 2.1. Potrebne informacije za ocenjevanje tveganja Informacije za ocenjevanje tveganja terza kakršnekoli analize morajo vsebovati: • omejitve za stroje, • zahteve za faze v času trajanja stroja, • načrte in druge oblike oz. načine ugotovitev narave stroja, • podatke o vrsti in preskrbi z energetskim medijem, • podatke o preteklih dogodkih, nezgodah in nesrečah, • podatke o poklicnih boleznih oz. okvarah zdravja. Informacije je treba stalno posodabljati skladno z razvojem. Primerjave med podobnimi nevarnimi stanji različnih tipov strojev so mogoče, če so na voljo ustrezne informacije o nevarnostih in o okoliščinah ob nesrečah v teh stanjih. Če ni podatkov o nesrečah (nezgodah) v preteklosti, ali je znanih le malo ali so manj resne, to ne sme biti osnova za odločitev oz. domnevo o majhnem tveganju. Za kvantitativne analize lahko uporabimo podatke iz različnih virov (statistika, evidence, poročila laboratorijev, itd.), če so primerni za uporabo, vendar mora biti v dokumentaciji to posebej opredeljeno. 2.2 Določitev omejitev za stroje V oceni tveganja mora biti upoštevano: • faze trajanja stroja2, • omejitev za stroje, vključno z na-membnostno uporabo3, čeno v priročniku (navodilih) za uporabo, ne da bi povzročil poškodbe ali zdravstvene okvare. 2 »življenjska doba »stroja projektiranje, konstruiranje, izdelava, transport in montaža (sestavljanje, inštalacija), uporaba, nastavitev , usposabljanje, čiščenje, vzdrževanje, odstranitev, demontaža in varno odlaganje; 3 uporaba stroja, ki ustreza navodilu proizvajalca, ali ki je običajno prepoznana glede na obliko, konstrukcijo in funkcijo. Namembnostno določena uporaba pomeni usklajenost s tehničnimi navodili, in sicer: Delo in varnost 52/2007/2 Slika 1. Kontrolni list, identifikacija nevarnosti - primer • vse načine predvidljive uporabe stroja (v industriji, hobi programih, …), ki ga lahko upravljajo osebe, opredeljene po spolu, starosti, itd., • predpostavljeno raven usposobljenosti, izkušenj ali zmožnosti predvidenih uporabnikov (delavec na stroju, vzdrževalci, začetniki, itd.), • izpostavljenost drugih oseb. 2.3. Identifkacija nevarnosti Ugotoviti (odkriti) je treba vse nevarnosti, nevarna stanja in nevarne dogodke, povezane s strojem. V pomoč pri tem so nam različne metode. Sicer pa so nevarnosti opredeljene v standardu SIST EN ISO 12100-1. To so predvsem: • mehanske nevarnosti: nepravilno ali pomanjkljivo varovanje vrtljivih oziroma gibljivih delov, ki so vključeni v delovni proces drobljenja, obrezovanja, zbadanja, udarjanja oziroma vleke, prosto gibanje delov ali materiala (padanje, kotaljenje, drsenje, prevračanje, razletava-nje, nihanje, razsutje...), ki ogroža delavce, premiki delov delovne opreme, premikanje vozil, nevarnosti poklopa, zaklopa, zagrabitve nevarne površine (ostri robovi, koti, konice, hrapave površine, štrleči deli...), • nevarnosti električnega toka: neposredni dotik, nezavarovani • predvidljivo nepravilno obnašanje zaradi običajne nemarnosti, ne zaradi namerne nepravilne uporabe stroja, • refeksno obnašanje, če stroj slabo deluje, ob nesreči, odpovedi itd. med uporabo stroja. deli pod napetostjo (neizolirani prosti vodi, tokovni odjemniki…), neposredni dotik, zavarovani deli pod napetostjo, kompenzacijske naprave, električne omarice, električne napeljave…), posredni dotik (oprema, vezana na električno energijo, npr. stroji, oprema, naprave, prenosno orodje…), statična elektrika, udar strele, obločni plamen… • nevarne snovi: nevarne snovi, ki jih stroj obdeluje, uporablja, oddaja, lahko povzročijo nevarnosti zaradi vdihavanja zdravju nevarnih snovi oziroma njihov vdor v telo skozi kožo, uporaba vnetljivih in eksplozivnih snovi, pomanjkanje kisika (zadušitev),… • fzikalni dejavniki: izpostavljanje hrupu, ultrazvoku, mehanskim vibracijam, ionizirajočim in neionizira-jočim sevanjem, laserskim žarkom, snovem z visoko in nizko temperaturo, prisotnost snovi pod tlakom (stisnjen zrak, para, tekočine), • ergonomski dejavniki: prilagoditev delovnega mesta pri stroju delavcu... 3. Ocenjevanje tveganja po SIST EN 1050 Za ocenitev tveganja lahko uporabljamo različne metode, kot so: – predhodna analiza nevarnosti (Preliminary Hazard Analysis PHA), – metoda MOSAR (metoda, organizirana za sistemsko analizo tveganj, Method Organised for a Systemic Analysis of Risks), 29 Razvoj in znanost – analiza drevesa napak (FTA Fault Tree Analysis), – tehnika DELPHI, – analiza napak in posledic FMEA (Failure Mode an Effect Analysis). 3.1. Kombinacija elementov tveganja Tveganje, ki je povezano s posebnim stanjem ali tehničnim postopkom, je odvisno od naslednjih elementov: 3.4. Resnost (stopnja možnih posledic) Resnost je mogoče oceniti z upoštevanjem: a) koga ali kaj varujemo: 1) osebe, 2) lastnino, 3) okolje; b) resnosti poškodb ali poslabšanega zdravja: 1) majhna (navadno jo je mogoče popraviti), 2) resna (navadno je ni mogoče popraviti), 3) smrt; c) velikosti, števila (za vsak stroj): 1) ena oseba, 2) več oseb. 3.5. Verjetnost nastanka poškodbe Verjetnost nastanka škode je funkcija V= f (p,v) Pogostnost in trajanje izpostavljenosti: – potreba po dostopu v nevarno območje (na primer normalno upravljanje, vzdrževanje ali popravilo), – narava dostopa (na primer ročno podajanje materialov), – čas zadrževanja v nevarnem območju, – število oseb, za katere je dostop potreben, – pogostnost dostopa. Verjetnost, da se nevaren dogodek zgodi: – zanesljivost in drugi statistični podatki, – nezgode v preteklosti, – poklicne bolezni in okvare zdravja v preteklosti, – primerjava tveganja.4 4 Primerjava tveganja Ali se lahko tveganje, povezano s strojem, ali kateri od delov vrednotenja tveganja primerja s tveganjem pri podobnih strojih: - podobni stroji so varni, - namembnostna uporaba strojev in način izdelave obeh strojev sta primerljiva, - nevarnosti in elementi tveganja so primerljivi, - tehnične specifkacije so primerljive, ELEMENTI TVEGANJA TVEGANJE je funkcija RESNOSTI in VERJETNOSTI NASTANKA POŠKODBE R (tveganje) = R (posledica/škoda) x V (pogostost/verjetnost) Možnosti za izognitev ali omejitev poškodbe a) kdo upravlja s strojem: 1) usposobljene osebe, 2) neusposobljene osebe, 3) nihče; b) hitrost nastanka nevarnega dogodka: 1) nenadoma, 2) hitro, 3) počasi; c) kakršnokoli zavedanje tveganja: 1) na podlagi splošne informacije, 2) na podlagi neposrednega opazovanja, 3) na podlagi opozorilnih znakov in opozorilnih naprav; d) človeška sposobnost za izogibanje ali omejevanje škode (na primer refeks, spretnost, možnost umika): 1) mogoče, 2) mogoče pod nekaterimi pogoji, 3) nemogoče; e) na podlagi izkušenj in znanja: 1) o stroju, 2) o podobnih strojih, 3) brez izkušenj. 3.6. Vidiki, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju elementov tveganja Izpostavljene osebe Ocenjevanje tveganja upošteva vse osebe, ki so izpostavljene nevarnosti, pomeni upravljavce in druge osebe, za katereje mogoče predvidevati, da bijih stroji lahko ogrožali. - pogoji za uporabo so primerljivi. Uporaba metode primerjanja ne odpravlja potrebe po ocenjevanju tveganja za posebne pogoje uporabe, kakor je opisano v tem standardu (na primer, kadar se motorna žaga za rezanje mesa primerja z motorno žago za rezanje lesa, se oceni tveganje, povezano z različnimi materiali). 30 Vrsta, pogostnost in trajanje izpostavljenosti Ocenjevanje izpostavljenosti obravnavani nevarnosti (vključno z dolgoročno posledico za zdravje) zahteva analizo, ki upošteva tudi vse načine upravljanja stroja in metode dela. Posebno to velja za potrebe dostopa med postavljanjem, učenjem, spreminjanjem ali popravljanjem poteka, čiščenjem, iskanjem napak in vzdrževanjem. Ocenjevanje tveganja upošteva stanja, ko je treba nujno izključiti varovalne sisteme (na primer med vzdrževanjem). Razmerje med izpostavljenostjo in učinki Upoštevati je treba razmerje med izpostavljenostjo nevarnosti in njenimi učinki. Prav tako učinke akumulirane izpostavljenosti in sinergične. Kadar učinke upoštevamo, ocenjevanje tveganja, če je mogoče, temelji na primerno priznanih podatkih. Človeški dejavniki Človeški dejavniki lahko vplivajo na tveganje in jih je treba upoštevati pri ocenjevanju tveganja. To so na primer: – medsebojni vpliv oseb in strojev, – medsebojni vpliv med osebami, – psihološke vidike, – ergonomske učinke, – zmožnost oseb, da se zavedajo tveganja v danem stanju glede na njihovo usposobljenost, izkušnje in zmožnost. Ocenjevanje zmožnosti izpostavljenih oseb upošteva naslednje vidike: – uporabo ergonomskih načel pri načrtovanju strojev, – naravno ali pridobljeno zmožnost za opravljanje zahtevanih nalog, – zavedanje tveganja, Delo in varnost 52/2007/2 Razvoj in znanost ELEMENTI TVEGANJA TVEGANJE JE FUNKCIJA RESNOSTI IN VERJETNOSTI T= f (R,V) RESNOST Možne poškodbe, ki lahko nastanejo zaradi obravnavane nevarnosti VERJETNOST NASTANKA POŠKODBE (škode) je odvisna od ~CL Pogostosti in trajanja izpostavljenosti oseb nevarnostim -JD- Verjetnosti nastanka nevarnega dogodka ¦JZL- Tehničnih in drugih možnosti izognitve poškodbi ali njeni omejitvi - stopn o zau anja, da bodo zahtevane naloge izvedene brez namernih ali nenamernih nepravilnosti, – skušnjave k odklonom od predpisanih in nujnih varnih delovnih postopkov. Zanesljivost varnostnih funkcij Ocenjevanje tveganja naj upošteva zanesljivost komponent in sistemov. Treba je – ugotoviti okoliščine, ki lahko povzročijo škodo (na primer odpoved komponente, izpad energije, električne motnje), – kadarje primerno, jetreba uporabiti kvantitativne metode za primerjavo alternativnih varnostnih ukrepov, – dati informacije, ki bodo omogočile izbiro primernih varnostnih ukrepov, komponent in naprav. Komponente in sistemi, za katere je ugotovljeno, da zagotavljajo varnostno kritične funkcije, zahtevajo posebno pozornost. Kadar varnostne funkcije zagotavlja več kot ena varnostna naprava, mora biti izbira teh naprav dosledna glede na presojo njihove zanesljivosti in učinkovitosti. Kadar varnostni ukrepi vključujejo organizacijo dela, pravilno obnašanje, pozornost, uporabo osebne varovalne opreme, spretnost ali usposobljenost, takrat pri ocenjevanju tveganja upoštevamo relativno nizko zanesljivost takšnih ukrepov v primerjavi z dokazano zanesljivostjo tehničnih varnostnih ukrepov. možnost preprečitve ali zaobidenja varnostnih ukrepov Ocenjevanje tveganja upošteva možnost, da se varnostni ukrepi preprečijo ali zaobidejo. Delo in varnost 52/2007/2 Upošteva vse tisto, kar spodbuja preprečevanje ali zaobidenje varnostnih ukrepov, na primer: – varnostni ukrep upočasnjuje proizvodnjo ali pa ovira katerokoli drugo dejavnost oziroma želje uporabnika, – varnostni ukrep, ki se težko uporablja, – poleg upravljavca so vključene še druge osebe, – uporabnik ne priznava ali ne sprejema varnostnega ukrepa kot primernega za to funkcijo. Možnost preprečitve varnostnega ukrepa je odvisna od vrste varnostnega ukrepa (na primer nastavljivo varovalo, programirana naprava, občutljiva na približanje) in tudi od podrobnosti njegovega načrtovanja. Uporaba programiranih elektronskih sistemov prinaša dodatno možnost za preprečitev ali zaobidenje, če dostop do z varnostjo povezane računalniške programske opreme ni primerno načrtovan in nadzorovan. Ocenjevanje tveganja ugotovi, kje z varnostjo povezane funkcije niso ločene od drugih funkcij stroja in določi razpon dostopa. To je posebno pomembno, kadarje za diagnosticiranje ali popravljanje procesa potreben dostop na daljavo. Zmožnost vzdrževanja varnostnih ukrepov V okviru ocenjevanja tveganja je treba preveriti, ali je varnostne ukrepe mogoče vzdrževati na ravni, ki je nujna za zahtevano raven varnosti5. 5 Če varnostnih ukrepov ni mogoče zlahka vzdrževali v pravilnem delovnem redu, to lahko spodbuja preprečitev ali zaobidenje varnostnih ukrepov, da bi se omogočila nadaljnja uporaba strojev. Vrednotenje tveganja Po ocenjevanju tveganje še ovrednotimo, da določimo, ali ga je treba zmanjšati oziroma ali je varnost že zagotovljena. Če gaje treba zmanjšati, izberemo in uporabimo primerne varnostne ukrepe ter ponovimo ves postopek. Med tem ponavljajočim postopkom je za načrtovalca pomembno, da preveri, ali ob uporabi novih varnostnih ukrepov niso nastopile dodatne nevarnosti. Če se le-te pojavijo, jih dodamo na seznam ugotovljenih nevarnosti. Zaupanje, da je stroj varen, temelji na doseganju ciljev za zmanjševanje tveganja in ugodnih primerjavah tveganja. Doseganje ciljev zmanjševanja tveganja Zmanjševanje tveganja se lahko zaključi, ko so izpolnjeni naslednji pogoji: – nevarnost smo odpravili oziroma tveganje smo zmanjšali: a) z načrtovanjem oziroma z nadomestitvijo z manj nevarnimi materiali in snovmi, b) z varnostnim ukrepom; – izbran varnostni ukrep je tisti, ki po izkušnjah zagotavlja varno stanje ob namembnostni uporabi; – vrsta izbrane zaščite je primerna za uporabo glede na: a) verjetnost preprečitve oziroma zaobidenja, b) resnost škode, c) oviro za opravljanje zahtevane naloge; – informacija o namembnostno določeni uporabi je dovolj jasna; – postopki upravljanja pri uporabi stroja upoštevajo zmožnost osebja, ki uporablja stroj, oziroma drugih oseb, ki so lahko izpostavljene nevarnostim, povezanimi s stroji; – priporočena varnostna navodila za uporabo strojev ter s tem povezane zahteve za usposabljanje so primerno opisani; – uporabnik je ustrezno poučen o neznatnem (ničnem) preostalem tveganju v različnih fazah v času trajanja stroja; – kadar je priporočena osebna varovalna oprema, je potreba po taki opremi in po zahtevah usposabljanja v zvezi z njo ustrezno opisana; – dodatna opozorila zadoščajo. Dokumentacija V skladu s standardom SIST EN 1050 dokumentacija o ocenjevanju tveganja prikaže izveden postopek in dosežene 3 Razvoj in znanost rezultate. Kadar je pomembno, dokumentacija vsebuje še: a) stroje, za katere je bila opravljena ocena (na primer specifkacije, omejitve, namembnostno določena uporaba); – vse pomembne upoštevane predpostavke (na primer tovori, moči, varnostni faktorji); b) ugotovljene nevarnosti: – ugotovljena nevarna stanja, – nevarni dogodki, ki so se pri oceni upoštevali; c) informacije, na katerih je temeljila ocena tveganja: – uporabljeni podatki in viri (na primer nesreče v preteklosti, izkušnje, dobljene z zmanjševanjem tveganja pri podobnih strojih); – negotovost v zvezi z uporabljenimi podatki in njen vpliv na ocene tveganja; d) cilji, ki naj bi jih dosegli z varnostnimi ukrepi; e) izvedeni varnostni ukrepi za odstranitev ugotovljenih nevarnosti oziroma za zmanjšanje tveganja (na primer iz standardov ali drugih specifkacij); f) preostalo tveganje, g) rezultat končnega vrednotenja tveganja. Tabela vrednotenja po SIST EN 1050 vrednost dO 24 25 do 42 tveganje nepomembno znatno OCENJEVANJA TVEGANJA- IZRAČUN r(tveganje) =R (posledica/škoda) x V (pogostost/verjetnost) Ocena resnosti (R) T = R5 x (V2 + V5 + V8 ) T=10x (2 + 5 + 3) =100 Resnost poškodbe ali zdravstvene okvare VREDNOST R1 ni posledic 1 R2 majhne poškodbe posledice 2-3 R3 srednje težke poškodbe (brez trajnih posledic) 4-6 R4 težke poškodbe (možne trajne posledice) 7-8 R5 smrtne poškodbe 9-10 CCEkJdMhJATVE&MfcM - CTUhCiih OPOMBA če je ogrožena več kot ena oseba, je potrebno uporabiti višje vrednosti 1 VI ¦d J MMMlrf 1 L __l 1 rt M l * ¦ •* YHuA^p< j:.l VI i w ** 1 Y-« 4. Ocenjevanje tveganja po SIST EN 954-1 V standardu SIST EN 954-1 Varnost strojev- Deli krmilnih sistemov v zvezi z varnostjo -1. del: Splošna načela za načrtovanje6 6 Safety of machinery - Safety-related parts of control systems - Part 1: General principles for design 32 Delo in varnost 52/2007/2 Razvoj in znanost izhodiščna točka resnost poškodbe – neznatna (običajno popravljiva) poškodba – resna (običajno nepopravljiva) poškodba pogostost in čas izpostavljenosti nevarnosti – poredko do dokaj pogosto, čas izpostavljenosti je kratek, – pogosto do trajno, čas izpostavljenosti je dolg; možnosti za preprečitev nevarnosti – možno v posebnih pogojih, 2 – komaj možno; Izbira kategorij B 1 do 4 Kategorije za dele krmilnih sistemov, povezane z varnostjo • prednostne kategorije za referenčne točke, • možne kategorije, ki zahtevajo dodatne ukrepe, O ukrepi, ki so morebiti predimenzionirani za sprejemljivo tveganje. Povzetek zahtev za kategorije Kategorija7 Povzetek zahtev Sistemsko razmerje8 Načela za dosego varnosti B Z varnostjo povezani deli krmilnih sistemov in/ali njihove zaščitne naprave in tudi njihove komponente morajo biti načrtovane, izvedene, izbrane, sestavljene in kombinirane skladno z ustreznimi standardi, tako da lahko zdržijo pričakovane vplive. Nastanek napake lahko vodi do izgube varnostne funkcije. Opredeljeno pretežno z izbiro komponent 1 prva Zahteve v B morajo biti izpolnjene. Uporabljene morajo biti uveljavljene komponente in varnostna načela Nastanek napake lahko vodi do izgube varnostne funkcije, vendar je verjetnost nastanka manjša kot v kategoriji B 2 druga Zahteve v B in uporaba uveljavljenih varnostnih načel morajo biti izpolnjene. Varnostna funkcija mora biti preverjena v primernih intervalih s krmilnim sistemom stroja. nastanek napake lahko vodi k izgubi varnostne funkcije med preverjanji. izguba varnostne funkcije je zaznana s preverjanjem. Opredeljeno pretežno s strukturo 3 tretja Zahteve v B in uporaba uveljavljenih varnostnih načel morajo biti izpolnjene. Z varnostjo povezani deli morajo biti načrtovani tako, da: posamična napaka v kateremkoli od teh delov ne vodi k izgubi varnostne funkcije in kadarkoli je primerno izvedljivo, je posamična napaka zaznana. kako nastane posamezna napaka, varnostna funkcija deluje. zaznane so nekatere, vendar ne vse napake. akumulacija, kopičenje neznanih napak lahko vodi do izgube varnostne funkcije. 4 četrta Zahteve v B in uporaba uveljavljenih varnostnih načel morajo biti izpolnjene. Z varnostjo povezani deli morajo biti načrtovani tako, da: posamična napaka v kateremkoli od teh delov ne vodi v izgubo varnostne funkcije in posamezna napaka je zaznana pri ali pred naslednjo zahtevo za varnostno funkcijo. Če to ni mogoče, kopičenje napak ne sme voditi v izgubo varnostne funkcije. ko nastanejo napake, ostane varnostna funkcija vedno delujoča napake so pravočasno zaznane za preprečitev izgube varnostne funkcije. Opredeljeno pretežno s strukturo Kategorije Splošno Deli krmilnega sistema, povezani z varnostjo, morajo biti v skladu z zahtevami ene ali več kategorij. Kategorije niso namenjene za uporabo v kakršnemkoli zaporedju ali v kakršnikoli hierarhiji glede varnostnih zahtev. Navajajo zahtevan odnos z varnostjo povezanih delov krmilnega sistema glede na njihovo odpornost proti napakam. Kategorija B je osnovna kategorija. Nastanek napake lahko vodi k izgubi 7 Kategorije niso določene zato, da bi se uporabljale v kakršnemkoli določenem zaporedju ali v kakršnikoli dani hierarhiji glede na varnostne zahteve. 8 Ocena tveganja bo pokazala, ali je zaradi napake sprejemljiva popolna ali delna izguba varnostne(ih) funkcij(e) Delo in varnost 52/2007/2 varnostne funkcije. V prvi kategoriji dosežemo izboljšano odpornost proti napakam pretežno z izbiro in uporabo komponent. V drugi, tretji in četrti so izboljšane lastnosti z vidika izbrane varnostne funkcije, dosežene pretežno z izboljšanjem strukture z varnostjo povezanega dela krmilnega sistema. V drugi kategoriji je predvideno, da z rednimi periodičnimi pregledi preverjamo, ali so določene varnostne funkcije izvedene. V tretji in četrti kategoriji je to predvideno z zagotovitvijo, da posamezna napaka ne bo pripeljala do izgube varnostne funkcije. V četrti kategoriji in kadar je primerno izvedljivo v tretji, bode take napake zaznane. V četrti kategoriji bo odpornost na kopičenje napak določena. Direktna primerjava med kategorijami glede odpornosti proti napakam je mogoča le, če je vsakič en parameter spremenjen. Višje oštevilčene kategorije si lahko razlagamo le kot doseganje večje odpornosti proti napakam v primerljivih pogojih, npr. pri uporabi podobne tehnologije, komponent s primerljivo zanesljivostjo, podobnih pogojih vzdrževanja in primerljivih uporabah. Kategorija b Deli krmilnega sistema, povezani z varnostjo, morajo biti vsaj tako načrtovani, izdelani, izbrani, sestavljeni in kombinirani, da lahko v skladu z ustreznimi standardi ob uporabi osnovnih 33 Razvoj in znanost 1. Priročnik Varnost strojev, Direktivi EU 98/37 stroji; 73/23 električna varnostnih načel za določeno uporabo – dovoliti obratovanje, če niso bile nastanek nadaljnjih napak. V tem pri- vzdržijo: zaznane napake, ali meru kopičenje napak ne sme voditi v – pričakovane obratovalne obreme- – generirati izhodni signal za uvedbo izgubo varnostne funkcije. Pregled na- nitve, npr. zanesljivost, z vidika iz- primernega krmilnega dejanja, če pak se lahko prekine, če je verjetnost klopnih možnosti in pogostnosti, je zaznana napaka. Če je le mo- nastanka naslednjih napak ocenjena – vpliv snovi, uporabljenih v delov- goče, mora izhod vzpostaviti varno kot dovolj nizka. V tem primeru je šte- nem procesu, npr. detergentov v stanje. Če ni (npr. zvarjenje kontak- vilo napak v kombinaciji, ki jih je treba pralnem stroju, tov končnega stikala), mora izhod upoštevati, odvisno od tehnologije, – druge ustrezne zunanje vplive, npr. opozoriti na nevarnost. strukture in uporabe, vendar mora za- mehanske vibracije, zunanja po- Samo preverjanje ne sme privesti do dostiti kriterijem zaznavanja. lja, izpade ali motnje v napajanju z nevarnega stanja. Preverjalna naprava energijo. je lahko vključena v del(e), povezan(e) Viri: z varnostjo, ki zagotavlja(jo) varnostno Prva kategorija funkcijo, ali ločena od njih. Po zaznavanju napake moramo za- ------ -----..... Izpolnjene morajo biti zahteve katego- držati varno stanje, dokler napake ne oprema, Milan Srna, Stilgraf 2003 rije B in te točke. odstranimo 2. Pravilnik o varnosti strojev (Uradni Z varnostjo povezani deli krmilnega list rs, št. 25/06) sistema prve kategorije morajo biti Tretja kategorija 3. Pravilnik o električni opremi, ki je načrtovani in izdelani z uporabo uve- namenjena za uporabo znotraj do- ljavljenih komponent in uveljavljenih Izpolnjene morajo biti zahteve katego- ločenih napetostnih mej (Uradni varnostnih načel. rije B, uporabljena uveljavljena varno- list rs, št. 27/04) Uveljavljena komponenta za uporabo, stna načela in zahteve te točke. 4 Varnost strojev in naprav na evrop- povezanoz varnostjo, je tista, kije bila: Z varnostjo povezani deli krmilnih sis- skih izkušnjah Milan Srna Stilgraf – široko uporabljana v preteklosti, temov tretje kategorije morajo biti na- 1996 z uspešnimi rezultati v podobnih črtovani tako, da posamična napaka v 5 Sichere Maschinen in Europa Teil aplikacijah ali kateremkoli od delov ne vodi k izgubi 1, Rolf Reudenbach, Verlag Tech- – ki je bila narejena in preverjena z varnostne funkcije. Napake s skupnim nik& Information 2001 upoštevanjem načel, ki izkazujejo vzrokom je treba upoštevati, če je 6 Sichere Maschinen in Europa Teil primernost in zanesljivost za apli- verjetnost nastanka takih napak po- 2 Rolf Reudenbach Verlag Tech- kacije, povezane z varnostjo. Pri membna. Kadarkoli je izvedljivo, mora nik& Information 2001 nekaterih uveljavljenih komponen- biti posamezna napaka zaznana pri 7 Sichere Maschinen in Europa Teil tah so lahko nekatere napake tudi naslednji zahtevi za varnostno funkcijo 3 Rolf Reudenbach Verlag Tech- izključene, ker je znano, da je nji- ali pred njo. nik & Information 2003 hov delež zelo nizek. Odločitev, da 8 Vodnik za dobavitelje nizkonape- sprejmemo določeno komponento Četrta kategorija tostne električne opreme Ministr kot uveljavljeno, je lahko odvisen Izpolnjene morajo biti zahteve katego- stvo za gospodarstvo 2000 p rije B, uporabljena uveljavljena varno- 9. Guide to the Implementation of Di- stna načela in zahteve te točke. rectives Based on New Approach Druga kategorija Z varnostjo povezani deli krmilnega and Global Approach, European Izpolnjene morajo biti zahteve katego- sistema četrte kategorije morajo biti Commission, 1999 rije B, uporabljena uveljavljena varno- načrtovani tako, da: 10. EN 292-1 ISO 12100-1 Safety of stna načela in zahteve te točke. – posamezna napaka v kateremkoli machinery – Basic concepts, ge- Z varnostjo povezani deli krmilnega od teh z varnostjo povezanih delov neral sistema druge kategorije morajo biti ne vodi k izgubi varnostne funkcije 11. EN 292-2 ISO 12100-2 Principles načrtovani tako, da so njihove funkci- in for design je v primernih intervalih preverjene s – je zaznana posamezna napaka pri 12. EN 1050 ISO 14121 Safety of ma- krmilnim sistemom stroja. Varnostne ali pred naslednjo zahtevo za var- chinery – Principles for risk asses- funkcije moramo preveriti: nostno funkcijo, npr. takoj pri vklo- sment – pri zagonu stroja in pred nastopom pu, na koncu obratovalnega cikla 13. EN 61496-1 IEC 61496-1 Safety nekega nevarnega stanja in stroja. Če to zaznavanje ni mogo- of machinery – Electro-sensitive – periodično med obratovanjem, če če, kopičenje napak ne sme voditi protective equipment – Part 1: Ge- ocena tveganja in način obratova- do izgube varnostne funkcije. neral requirements and tests nja kažejo, daje to potrebno. Če zaznava nekaterih napak ni mogo- 14. EN 954-1 ISO 13849-1 Safety- Uvedba preverjanja je lahko avto- ča vsaj pri naslednjem preverjanju po related parts of control systems matična ali ročna. Vsako preverjanje nastanku napake zaradi tehnologije ali -Part 1: General principles for de- varnostne(ih) funkcij(e) mora: tehnike tokokroga, je treba predvideti sign 34 Delo in varnost 52/2007/2 Aktualno KVoTNI SISTEM IN NJEGoVI UČINKI NA ZAPoSLoVANJE INVALIDoV Maruša Erbežnik, univ. dipl. ekon.* IZVLEČEK Po prvih analizah izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov so se delodajalci pozitivno odzvali in povečini sprejemajo sistem kot primeren način za reševanje problematike zaposlovanja invalidov. Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov nagrajuje delodajalce, ki presegajo predpisano kvoto zaposlenih invalidov, in jih razbremeni plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pripravlja javne razpise za sofinanciranje delodajalcev, ki so zaposlili brezposelnega invalida. ABSTRACT According to the first analyses of its functioning, the employers found the quota system for employment of disabled persons a suitable way to employ the invalids. Slovenian Fund for stimulation of employment of disabled persons awards the employers exceeding the given quota of employed invalids, and finances their contributions for the pensioning and invalids insurance. They also prepare public tenders for co-financing the enterprises employing an unemployed disabled person. Kvotni sistem je v Sloveniji novost pri zaposlovanju invalidov in je določen z zakonom o rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju ZZRZI). V veljavi je od januarja 2006 in določa obveznost delodajalcev, ki imajo najmanj 20 zaposlenih, da zaposlujejo tudi določen odstotek invalidov. Odstotek obveznega deleža zaposlenih invalidov določa uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov in se giblje od 2 do 6 % glede na vrsto glavne dejavnosti, za katero je podjetje registrirano. Prve analize izvajanja kvotnega sistema kažejo na pozitivne učinke pri zaposlovanju invalidov. Po odzivih delodajalcev lahko sklepamo, da v večini sprejemajo kvotni sistem kot primeren način za reševanje problematike zaposlovanja invalidov in s tem za omogočanje boljših možnosti invalidov pri iskanju zaposlitve. Po podatkih ZZZS je bilo na zadnji dan januarja 2006 zaposlenih 31.205 invalidov, konec decembra istega leta pa seje število zaposlenih invalidov povečalo na 32.682, kar kaže graf 1. Konec decembra je bilo tako zaposlenih 1.477 invalidov več kot januarja istega leta. Povečal se je tudi delež zaposlenih invalidovvskupnemštevilu vseh zaposlenih v državi, in sicer se je iz januarskega deleža 3,91 do konca decembra 2006 povečal na 3,99. Prijava delavcev v zdravstveno zavarovanje Sklad pridobiva podatke o delodajalcih in pri njih zaposlenih delavcih od zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je * Direktorica Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, Ljubljana Delo in varnost 52/2007/2 Graf 1. osnova za obračun kvote pri posameznem delodajalcu. Pomembno je, da delodajalci pri njih zaposlene invalide pravilno prijavijo v zdravstveno zavarovanje v sladu z Navodilom o prijavi invalida v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. V Sloveniji je mesečno v povprečju 105.000 delodajalcev, ki zaposlujejo najmanj eno osebo. Število vseh zaposlenih oseb pri teh delodajalcih je v povprečju 811.400 mesečno. Iz te baze podatkov, ki jih Sklad mesečno pridobiva od zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Sklad izloči • tiste delodajalce, ki so zavezanci za kvoto in • tiste delodajalce, ki niso zavezanci za kvoto, vendar zaposlujejo invalide. načini izpolnjevanja kvote pri zavezancih Mesečno je v povprečju 4.870 delodajalcev, ki so v skladu z ZZRZI dolžni zaposlovati invalide. Zavezanci lahko izpolnjujejo kvoto na tri načine: • da zaposlujejo predpisano število invalidov, • da vplačujejo v Sklad prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, • da sklenejo pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom. Tabela 1 kaže, da je v Sloveniji leta 2006 skoraj 30 % zavezancev dosegalo predpisano kvoto pri zaposlovanju invalidov, dobra četrtina je predpisano kvoto presegala, 44 % pa je v Sklad plačevalo prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. 35 Aktualno ŠTEVILo ZAPoSLENIH INVALIDoV Število delodajalcev Število vseh zaposlenih Število zaposlenih invalidov Delež Januar 103.787 799.089 31.205 3,91 Februar 103.988 801.184 31.674 3,95 Marec 104.286 803.762 32.087 3,99 April 104.594 806.797 32.121 3,98 Maj 104.852 810.369 32.379 4,00 Junij 105.047 813.483 32.734 4,02 Julij 105.203 811.974 32.703 4,03 Avgust 105.327 811.989 32.652 4,02 September 105.746 816.210 32.723 4,01 oktober 106.156 820.265 32.731 3,99 November 106.381 823.020 32.851 3,99 December 106.447 819.519 32.682 3,99 Preglednica 1. Tabela 1. Doseganje kvote pri zavezancih Dosegajo kvoto* Ne dosegajo kvote -plačniki Presegajo kvoto -vzpodbude Skupaj Januar 1.010 2.519 1.241 4.770 Februar 1.125 2.378 1.272 4.775 Marec 1.162 2.324 1.297 4.783 April 1.182 2.309 1.289 4.780 Maj 1.250 2.315 1.286 4.851 Junij 1.329 2.237 1.315 4.881 Julij 1.385 2.178 1.345 4.908 Avgust 1.424 2.158 1.332 4.914 September 1.426 2.190 1.319 4.935 oktober 1.446 2.200 1.319 4.965 November 1.451 2.204 1.334 4.989 December 1.440 2.168 1.325 4.933 *pri zavezancih, ki izpolnjujejo kvoto, so upoštevani tudi tisti, ki so na Sklad v letu 2006 oddali najavo o nadomestni izpolnitvi kvote. Te pogodbe Sklad pretvori v »virtualne invalide«, konec obdobja nadomestne izpolnitve kvote naredi obračun na podlagi zaključnega poročila zavezanca in invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra o dejanski realizaciji pogodbe. V letu 2006 je na Sklad prišlo 816 pogodb o nadomestni izpolnitvi kvote. Delodajalci, ki niso zavezanci za kvoto Delodajalci, ki zaposlujejo manj kot 20 zaposlenih, niso zavezanci za kvoto, lahko pa v skladu z ZZRZI uveljavljajo pravice za preseganje kvote in druge vzpodbude pri zaposlovanju invalidov. Tabela 2 kaže rast podjetij v letu 2006, ki zaposlujejo invalide, čeprav jim to 36 ne bi bilo treba. Sklepamo lahko, da so vzpodbude za manjša podjetja zelo zanimive, saj se je število podjetij od januarja do decembra lani skoraj podvojilo (indeks dec/jan 186). V letu 2006 je bilo mesečno v povprečju 4.874 delodajalcev, ki zaposlujejo najmanj 20 zaposlenih in so torej zavezanci za izpolnjevanje kvote. Invalide zaposlujejo tudi delodajalci, ki niso zave- zanci za kvoto, in sicer povprečno 833 mesečno. Iz obeh tabel je razvidno, da je v državi v povprečju 5.700 delodajalcev mesečno, ki zaposlujejo invalide. Iz preglednice 2je razvidno, da se število delodajalcev, ki vplačujejo v Sklad, zmanjšuje, kar pomeni, da so se po uvedbi kvotnega sistema odločili za zaposlitev invalidov ali za nadomestno izpolnjevanje kvote. Tudi število delodajalcev, ki presegajo predpisano kvoto, postopno narašča. Vzpodbude pri zaposlovanju invalidov nad kvoto Delodajalci, ki presegajo predpisano kvoto zaposlenih invalidov, lahko na Skladu uveljavljajo nagrado za preseganje kvote in oprostitev plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V obdobju januar-de-cember2006 smo izdali • 2.300 odločb za nagrado za preseganje kvote za 1300 delodajalcev. Če delodajalec po preteku šestih mesecev še vedno presega predpisano kvoto, lahkoto pravico ponovno uveljavlja na Skladu. Na Skladu ugotavljamo, da lani ni uveljavljalo pravice do nagrade za preseganje kvote približno 1.300 delodajalcev. Po kratki telefonski anketi smo ugotovili, da delodajalci ne poznajo zakonskih možnosti ali pa niso prejeli ustreznih navodil pristojnih institucij (ministrstva, zavodi…..), • 1.272 odločb za oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (odločba velja za ves čas, ko delodajalec presega predpisano kvoto); tudi te vzpodbude ne uveljavljajo vsi delodajalci, ki presegajo kvoto. Sofnanciranje delodajalcev za zaposlitev brezposelnih invalidov Sklad je lani objavil dva javna razpisa za sofnanciranje delodajalcev, ki so zaposlili brezposelnega invalida. Na ta način je skupaj z ZPIZ, ki mu je za ta namen nakazal namenska sredstva, sofnanciral skoraj 490 novih zaposlitev brezposelnih invalidov. novosti, ki jih pripravlja Sklad v letošnjem letu Javni razpis za sofnanciranje zaposlovanja invalidov V aprilu bomo objavili nov javni razpis za sofnanciranje delodajalcev in sa- Delo in varnost 52/2007/2 Aktualno Tabela 2. DELoDAJALcI, KI NISo ZAVEZANcI IN ZAPoSLUJEJo INVALIDE Število delodajalcev Število invalidov nad kvoto Januar 564 734 Februar 647 839 Marec 701 901 April 732 941 Maj 778 988 Junij 838 1.054 Julij 860 1.072 Avgust 888 1.097 September 923 1.143 oktober 977 1.193 November 1.041 1.264 December 1.052 1.312 Preglednica 2. mozaposlenih invalidov, ki bodo v času od 1.1. do 30.9.2007 zaposlili brezposelnega invalida. Razpisana sredstva bodo zadostovala za sofnanciranje zaposlitev za najmanj 600 invalidov. Oglasna deska Na Sklad se obračajo tako brezposelni invalidi, ki želijo pomoč pri iskanju zaposlitve, kot delodajalci, ki bi radi zaposlili invalida. Z namenom da bi iskalci zaposlitve in delodajalci kar najhitreje vzpostavili kontakt, smo se na Skladu odlo- čili, da bomo ob prenovi spletnih strani aprila objavili tudi Oglasno desko. Registrirani uporabniki oglasne deske bodo s pomočjo Skladovega operaterja vzpostavili medsebojni kontakt in tako po najhitrejši poti prišli do kakovostne informacije o možnosti zaposlitve. Javni natečaj za dobro poslovno prakso Sklad je pozakonu ozaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov dol- žan letno objaviti javni natečaj za dobro poslovno prakso pri zaposlovanju invalidov. Namen natečaja je vzpodbujati takšno poslovno prakso delodajalcev, ki povečuje delovno usposobljenost invalidov, njihovo zaposljivost, ohranjanje zaposlitve, napredovanje, prekvalifkacijo ter vključenost v delovno in socialno okolje. Prijavitelji so lahko pravne ali fzične osebe, ki ocenjujejo, da gre pri njihovem delu ali pri delu druge organizacije za dobro poslovno prakso pri zaposlovanju invalidov. Delodajalec se torej lahko prijavi sam ali ga prijavi nekdo drug. Kriterije za dobro poslovno prakso pripravlja odbor, ki ga je imenoval minister, pristojen za invalidsko varstvo. Odbor sestavljajo zdravnik specialist medicine dela, strokovnjak za kadrovski menedžment, strokovnjak za sisteme kakovosti v poslovanju, strokovnjak za varnost in zdravje pri delu, predstavnik invalidov, predstavnik MDDSZ ter predstavnik Sklada. Odbor bo med prijavljenimi delodajalci izbral tri z najboljšo poslovno prakso na področju zaposlovanja invalidov, denarne nagrade pa jim bo podelil pristojni minister. Razpis bo objavljen v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Sklada, predvidoma v drugi polovici letošnjega leta. javni razpis za eksperimentalne oblike Predmet razpisa je sofnanciranje eksperimentalnih in razvojnih programov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Razpis je namenjen delodajalcem, strokovnim institucijam ter strokovnim delavcem ter drugim fzičnim in pravnim osebam za izvajanje eksperimentalnih in razvojnih programov. Razpis bo objavljen v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Sklada v prvi polovici letošnjega leta. Spletne strani Sklada Vabimo bralce, da si na spletni strani Sklada www.svzi.gov.si preberejo navodila o postopkih uveljavljanja vzpodbud pri zaposlovanju invalidov in sledijo drugim novostim. Delo in varnost 52/2007/2 37 Aktualno DELo KoMISIJE ZA UGoToVITEV PoDLAGE ZA oDPoVED PoGoDBE o ZAPoSLITVI - II. Boris Gačnik, univ. dipl. pravnik STRUKTURA POZITIVNO REŠENIH ZADEV GLEDE NA SPOL IN STATUS INVALIDNOSTI Invalidi, ki nimajo statusa delovnega invalida Delovni invalidi II. kategorije po ZPIZ Delovni invalidi III. kategorije po ZPIZ Delovni invalidi II. kategorije po ZPIZ-1 Delovni invalidi III. kategorije po ZPIZ-1 SKUPAJ Ženske 11 61 106 0 94 272 Moški 4 41 152 2 128 327 SKUPAJ 5 102 258 2 222 599 Za dodatno ponazoritev mojega prispevka, objavljenega v prvi letošnji številki revije DELO IN VARNOST, sov priloženih tabelah še podrobnejši statistični podatki o delu Komisije za odpoved pogodbe o zaposlitvi v lanskem letu ter najnovejši podatki za prve tri mesece letošnjega leta. Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je od 1.1. do 31.12.2006 prejela 1133 predlogov za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki so jih v 1132 kategorije po ZPIZ in v 498 primerih II. kategorije po ZPIZ-1, 128 delovnih primerih vložili delodajalci, v enem pa za delovne invalide III. kategorije po invalidov III. kategorije po ZPIZ-1 in delavec – delovni invalid. ZPIZ. Med vloženimi predlogi za ugo- štirje invalidi, ki nimajo statusa delov- Iz evidence o vloženih predlogih je tovitev podlage za odpoved pogodbe o nega invalida), povprečna starost in- razvidno, da so delodajalci vložili v 42 zaposlitvi delovnim invalidom po ZPIZ- validov, za katere je komisija ugotovila primerih predlog za ugotovitev podla- 1 pa gre v osmih primerih za delovne podlago za odpoved pogodbe o zapo- ge za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalide II. kategorije po ZPIZ-1 inv413 slitvi, je bila 47,51 let. invalidom, ki nimajo statusa delovne- primerih za delovne invalide III. kate- Iz zbranih podatkov o pozitivno rešenih ga invalida, in daje bil v 1091 primerih gorije po ZPIZ-1. zadevah po območjih, glede na sedež vložen predlog za ugotovitev podlage Iz evidence 599 pozitivno rešenih pri- delodajalcev, je Komisija podala največ za odpoved pogodbe o zaposlitvi de- merov je razvidno, da je Komisija po- mnenj o ugotovitvi podlage za odpoved lovnim invalidom, od tega v 670 pri- dala mnenje o ugotovitvi podlage za pogodbe o zaposlitvi delodajalcem z merih za delovne invalide po zakonu odpoved pogodbe o zaposlitvi v 272 območja Ljubljane, in sicer 193, sledijo o pokojninskem in invalidskem zavaro- primerih za ženske (61 delovnih inva- Maribor 118, Velenje 60, Murska Sobo- vanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, lidk II. kategorije poZPIZ, 106 delovnih ta 51, Celje35, Sevnica 35, Novo mesto 7/96 in 54/98, v nadaljevanju: ZPIZ) in invalidk III. kategorije po ZPIZ, 94 de- 34, Ptuj 21, Kranj 18, Koper 17, Nova v 421 primerih za delovne invalide po lovnih invalidk III. kategorije po ZPIZ-1 Gorica 10 in Trbovlje 7 ZPIZ-1. in 11 invalidk, ki nimajo statusa delov- Na Komisiji za ugotovitev podlage za Med vloženimi predlogi za ugotovitev nega invalida) in v 327 primerih za mo- odpoved pogodbe o zaposlitvi je bilo podlage za odpoved pogodbe o zapo- ške (41 delovnih invalidov II. kategorije na dan 1.1.2007 310 nerešenih zadev slitvi delovnim invalidom po ZPIZ gre poZPIZ, 152 delovnih invalidov III. ka- iz leta 2006, od 1.1. do 20.3.2007 pa je v 172 primerih za delovne invalide II. tegorije po ZPIZ, dva delovna invalida Komisija prejela še 269 novih predlogov (skupaj 579 zadev). STRUKTURA VLOŽENIH PREDLOGOV GLEDE NA STATUS INVALIDA Komisija je do 20 marca letos končala postopek za 244 zadev. Podala je 231 mnenj o podlagi za odpoved pogodbe o zaposlitvi (190 pozitivnih, 41 negativnih), v 13 primerih pa je bil postopek ustavljen. Na Komisiji je na dan 20. marca letos skupaj s 85 nerešenimi zadevami iz lanskega leta 335 zadev, od tega je na Zavodu RS za zaposlovanje trenutno 272 spisov z zaprosilom za ugotovitve s predlogom ZRSZ, iz ZRSZje vrnjenih 37 spisov z ugotovitvami in predlogi, od tega pa se tri zadeve po sklepu Komisije dopolnjujejo. Za 26 primerov Delo in varnost 52/2007/2 38 se zadeve še evidentirajo, statistič- POZITIVNO REŠENE ZADEVE PO OBMOČJIH-GLEDE NA SEDEŽ DELODAJALCA no obdelujejo, pregledati in popisati je treba predloženo dokumentacijo in spise pripravljajo za posredovanje ZRSZ. Od začetka dela Komisije v letu 2006 (prva seja, na katerije komisija obravnavala zadeve, je bila 14.3.2006) do 20.marca letos je bilo na Komisiji podanih 990 mnenj (789 pozitivnih, 201 negativnih), v 77 primerih pa je bil postopek ustavljen, tako da je od 1402 predlogov (vloženih v obdobju od 1.1.2006 do 20.3.2007) rešenih 1067. PoPRAVEK V prvi letošnji številki revije Delo in varnost je prišlo na strani 8 do napake v naslovu članka avtorja mag. Mladena Markote, dr. med., inšpektorja – višjega svetnika. Pravilen naslov članka je: Prijavljanje nezgod pri delu na Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Za napako se avtorju opravičujemo. Uredništvo Delo in varnost 52/2007/2 39 Zanimivosti PRVo SREČANJE SLoVENSKIH MAGISTRoV VARNoSTI mag. Miran Pavlič, dipl. var. inž. mag. Leon Vedenik, dipl. var. inž. Konec marca smo se v simpatični se-vernoprimorski vasici Idrija pri Bači zbrali prvi slovenski magistri varnosti, ki smo do zdaj uspešno zaključili podiplomski magistrski študij varnosti na Hrvaškem. Srečanja se je udeležilo deset (od skupno petnajstih kolegov, ki smo s tem pridobili 2. stopnjo izobrazbe po zakonom o visokem šolstvu) magistrov varnosti. V prijetnem druženju, ob dobri hrani, pijači in kaminu, smo začeli obujali spomine na sam podiplomski študij varnosti, razglabljali in debatirali o stanju stroke varnosti, izmenjavali delovne in življenjske izkušnje, predvsem pa postavljali nove cilje, strategije in naloge, ki so še pred nami. Toda vrnimo se na začetek... na odločitev za študij varnosti… Vzgoja in izobraževanje je v Sloveniji sorazmerno razvit sistem, na vrhu katerega so univerze z bodočimi novimi magistrskimi in doktorskimi študiji na posameznih strokovnih in znanstvenih področjih. Žal podiplomskega magistrskega in doktorskega študija varnosti, navkljub dolgoletni tradiciji dodiplom-skega izobraževanja in kljub potrebam gospodarstva ter civilne družbe še ni. Čeprav naša matična fakulteta to obljublja in se trudi izpeljati… Ravno zaradi nejasnosti nadaljevanja študija, predvsem pa zaradi novih izzivov po znanju na celostnem področju varnosti, se nas je nekaj somišljenikov pred šestimi leti odločilo, da svoje znanje razširimo in poglobimo na podiplomskem študiju. Možnosti sta bili podiplomski magistrski študij v Zagrebu na Hrvaškem (Visoka škola za sigurnost, s pravom javnosti) in v Nišu v Srbiji (Fakulteta za zaštitu na radu). Zbirali smo informacije o pogojih, predmetniku, predavateljih, ceni, pretresali razloge za in proti. Na koncu smo se zaradi logistike odločili za Zagreb. Kre-dibilnost študija in dodatno »varnost« 40 Slika 1. Zgodovinski trenutki so bili tudi dokumentirani…. pri naši odločitvi nam je zagotovil in bil v oporo prof. dr. Vladimir Drusany, ki je bil na zagrebškem podiplomskem študiju nosilec predmeta Kakovost in varnost. Ledje bil prebit, zgodil seje prvi vpis in temu so sledili drugi. V prvi generaciji nas je študiralo štirinajst Slovencev. Naše odločitve za študij nismo obešali na veliki zvon, saj smo se navkljub dobro premišljeni odločitvi podali v neznano. Naše odločitve tudi na matični fakulteti niso sprejeli s posebnim navdušenjem. Nasprotno pa so nas na Hrvaškem dobro sprejeli, kar je spodbudilo še nekaj slovenskih kolegov v naslednjih letih (2002 in 2003), da so naredili korak naprej ter se vpisali. Težkoje primerjati dodiplomski in podiplomski program, saj sta neprimerljiva. Pa vendar, ko danes gledamo na dodiplomski slovenski in podiplomski hrvaški izobraževalni sistem s področja varnosti, lahko rečemo, da je naš dodiplomski bolj tehničen, hrvaški podi- plomski širši, družbosloven, globalen. Dobra kombinacija, ki bi jo vsekakor veljalo posnemati pri tudi pri nas (določene vsebine posameznih predmetov sicer že izvaja Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, vendar je njen program še vedno vsebinsko nekoliko drugače naravnan glede na naše potrebe po defniranju in vzpostavitvi celostne stroke znanosti o varnosti). Skromno, a samozavestno smo ugotovili, da magistri varnosti ta hip predstavljamo vrh stroke – znanosti varnosti (pri delu) v državi ter daje do doktorjev varnosti še dolga pot. Za razvoj stroke je potrebna raziskovalna dejavnost in tudi kritična masa doktorjev varnosti, zato podpiramo in spodbujamo pripravljenost še drugih kolegov po nadaljevanju študija. Sprejeli smo sklep, da se bomo dobivali dvakrat letno. Na srečanjih bomo obravnavali problematiko varnosti, oblikovali pobude, predloge in jih posredovali širši družbeni skupnosti. Delo in varnost 52/2007/2 Programi za evidence s področja VZD in ocene tveganj Demo verzijo programov lahko preizkusite na spletnem naslovu www.ebs.si. 1. Program za vodenje evidenc varnosti in zdravja pri delu - EVZD 39 Program evidence zajema obširno bazo podatkov vodenja evidenc (39. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu, Uradni list RS, št. 56/99, 64/01) varnosti in zdravja pri delu za več firm. V programu zajemamo podatke o delovnem okolju za različne fizikalne, biološke, kemične in druge škodljivosti, delovni in osebni varovani opremi, posebnih zdravstvenih zahtevah ter nevarnih snoveh po delovnih mestih, kijih mora podjetje redno pregledovati na posameznih področjih, kjer so prisotna. Po delavcih pa spremljamo evidenco o usposabljanjih iz varnosti in zdravja pri delu, preventivnih zdravstvenih pregledih, katere morajo imeti delavci opravljene, da lahko nemoteno opravljajo dolžnosti na svojem delovnem mestu, obvezen začetek dela in poškodbe pri delu. Evidence varnosti in zdravja pri delu omogočajo tudi plan in analizo posameznih ali celotnih podatkov za določeno obdobje. Nekatere evidence lahko vodimo tudi v drugih programih, kjer je običajno več podatkov, sama evidenca pa podrobnejša. Vedno pa izhajamo iz istih podatkov. Cena: 425,64€ (102.000,00 SIT) z vključenim DDV 2. Program za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije - IOT & RIOT Program je namenjen za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije. Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja. Izjava o varnosti temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Cena: 450,68 € (108.000,00 SIT) z vključenim DDV 1 + 2 PROGRAM - 600,90 € (144.000,00 SIT) z vključenim DDV 3. Program Šifrant za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije - ŠIFRANT IOT & RIOT Program Šifranti VZD je namenjen za vnos nastavitev ocene tveganja in kriterijev nevarnosti tveganja. Pred izvedbo obdelave za posamezno delovno mesto v programu Ocena tveganja, izdelamo najprej v tem programu (Šifranti VZD) kriterije ocenjevanja, ukrepe kako se izogniti ali zmanjšati možnost pojava. Na podlagi teh kriterijev se ocenjujejo oz. izdelajo ocene. Ocenjevanje mora biti vedno po enakih oziroma podobnih zahtevah. Cena: 550,83 € (132.000,00 SIT) z vključenim DDV 1+2 + 3 PROGRAM = 1001,50 € (240.000,00 SIT) z vključenim DDV . Nove publikacije Praktične smernice za preiskave delovnega okolja – PRAH Praktične smernice za varno premeščanje bremen Priročnik za varno vzdrževanje ADR 2007 Priročnik za strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu Priročnik za varno delo z viličarji ¦^^ . l_ -. ^h^H ^iyn i'i ¦• ' iTilBrar1 - ¦ SttSSI ^ 1 VJ ^^^H^^^PV ^^^^^^H B4* ™* iu -•----- Priročnik za izvajanje pregledov in preizkusov delovne opreme s kontrolnimi in merilnimi listi Zahteve za razsvetljavo pri delu in standard 12464 EVZD39 Program za vodenje evidenc varnosti in zdravja pri delu IOT & RIOT Program za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije ŠIFRANT IOT & RIOT Program Šifranti VZD za vnos nastavitev ocene tveganja in kriterijev nevarnosti tveganja Več informacij: Barbara Vogrič, T 01/585 51 00, F 01/585 51 01, E barbara.vogric@zvd.si