Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejem«« veljA: Za celo leto predplaSan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji |)rejeman Teljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., en meseo 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 30 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Kaznauila (inserati) se sprejemajo in velja tristopnapetit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izliaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. Sir,
v Ljutljani, v soboto 20. septembra 1884.
Letnik XJ[I.
Deželni zbor kranjski.
(m. seja, 19. se p t. 1884.) •
(Konec.)
Gesp. Klun dalje obširneje poroča o izdaji slovenskih šolskih knjig. Povdarja potrebo, da naj se tudi grški jesik podučuje slovensko na naših gimnazijah in omenja vspehov, ki jih ima slovenski poduk v latinskem jezika. Število slovenskih učencev je čedalje veče, in ima letos naša gimnazija okoli 800 dijakov, v prvi šoli njih 190, in med njimi samo 35 v nemškem razredu. Pokazala se bo toraj nujna potreba skoraj napraviti v Ljubljani drugo gimnazijo, ker je preobilno število učencev na eni gimnaziji nadzorstvu in napredku na kvar. Dalje omenja, da je pošla Že-pičeva knjiga „Latinsko-slovenske vaje" izdana od deželnega odbora in bo treba skrbeti za novo izdajo te ali pa druge njej primerne knjige. Konečno stavi sledeče predloge:
1.	Deželnemu odboru se naroča, naj po vsi svoji moči pri višji šolski oblasti dela na to, da bi se na naših gimnazijah po slovenskih paralelkah tudi grški jezik podučeval v slovenskem jeziku.
2.	Za izdajo grške gramatike in grško-slovenskih pa latinsko-slovenskih vaj se deželnemu odboru dovoljuje kredit 1000 gold., ako bi se pokazala potreba in bi ne bilo mogoče dobiti založnika, ki bi hotel na svoje lastne stroške prevzeti izdajo omenjenih knjig.
3.	Izplačitev knjigotržcu Kleinmayerju in Bam-bergu lani dovoljene podpore 500 gold. se vzame na znanje.
Dežman ugovarja, da drugi predlog zadeva denarno stran, in predlaga, naj jo zarad tega še pretresa finančni odsek. Toda pri glasovanju ta predlog pade in se sprejmo nasveti g. poročevalca Kluna.
Gosp. Eobič zatem poroča o §§ 10 in 11 letnega poročila, ki se vzameta na znanje. Glede okrajnih blagajnie se sklene deželnemu odboru naročati, da naj pri visoki vladi zadobi dovoljenje za obstanek okrajnih blagajnie za^l. 1885.
Alojziji Dernovšek se odpišejo blaznični stroški 623 gold. 28 kr. za Štefana Dernovška. Prošnja Alojzije Malenšek, učiteljske vdove, za miloščino se pa odbije; ravno tako prošnja rudarskih akademikov v Ljubnem za podporo, in prošnja dr. Gestrina za Marijo Tekavčič, na ktero naj se deželni odbor še le ozira, ako z ubožnim listom spriča svojo potrebo in uboštvo. Podpornemu društvu dijakov v Novem mestu se dovoli 200 gold., društvu za oskrbovanje bolnih dijakov na Dunajski univerzi pa 50 gold. poleg šta-tutaričnega doneska.
Gosp. Šuklje poroča o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za 1. 1883, ki je imel vseh dohodkov 221.929 gold. 66 kr., stroškov pa 219.558 gold. 99 kr., toraj ostanka 2370 gold. 67 kr. Skupnega premoženja je 112.158 gold. 72 kr., v primeri s prejšnjim letom 8567 gold. 59V2 kr. manj.
Poslanec Kersnik je pri tej priliki k točki „A. Pravi dohodki" omenil, kako krivično so se v zadnjem letu iztrjevale one izza leta 1873—1875 zaostale šolnine, ktere se po davkarskih uradih niso repartirale na direktni davek šolskih občin, ki niso kongruentne s katastralnimi občinami, nego kar na direktni davek onih katastralnih občin, po kterih so se dotične šole imenovale. Govornik želi pojasnila, kdo je izumil to drastično sredstvo pobirati zaostaline, ktero je vsekako — če tudi koristno in vspešno, — vendar-le krivično. Nemogoče je, da bi se posamezni davkoplačevalec, kteri vendar ne pogleda vselej, kako se mu je zaračunal vplačani znesek — pritoževal — toraj je treba, da oblasti gledajo, da se ne ukrene kaj krivičnega.
Poslanec dr. Vošnjak zagovarja staUšče deželnega odbora, ter pravi, da je odbor izdal ukaz, pobirati zaostaline samo od šolskih občin. Odgovornosti za to, kako se je ukaz izpeljal, on nima. Vendar pa se mu ne zdi umestno, da bi se taka plačila sedaj povračevala, ker se plačniki o pravem času pritožili niso.
Poročevalec Šuklje omenja, da kakor je on tolmačil Kersnikov govor, isti ni zahteval povračila,
nego samo razjasnila, ter nameraval doseči, da se v prihodnjič krivično repartiranje takih zaostankov opusti. In zato mora tudi on kot poročevalec glasovati.
Na to se prejme predlog finančnega odseka, ter odobri računski sklep normalnega šolskega zaklada.
Dr. P oklu k ar zatem poroča o računskem sklepu ustanovnih zakladov za 1. 1883. Skupnih dohodkov je imel:
1. Dijaški 36.584 gold., 2. dekliški vstanovni zaklad 4412 gold. 37 kr., 3. Savravov vstanovni zaklad 476 gold. 10 kr., 4. Glavarjev zaklad 22.304 gold. 58 kr., 5. sirotinski vstanovni zaklad 30.081 gold. 1 kr., 6. učiteljski vstanovni zaklad 2374 gld. 63 kr., 7. ilirski vstanovni zaklad 1301 gld. 257^ kr., 8. cesarice Elizabete invalidni zaklad 1473 gold. 67ij kr., 9. Postojnsko-jamski invalidni zaklad 57 gold. 70 kr., 10. Trevizinijeva vstanova 100 gold. 6772 kr., 11. Metelkova invalidna vstanova 57 gld.
8	kr., 12. invalidni zaklad Ljubljanskih gospa št. L 109 gold. 5 kr., 13. invalidni zaklad Ljubljanskih gospd, št. IL 752 gold. 57 kr., 14. muzejni zaklad 52.118 gold. 5772 kr., 15. Kalistrovi vstanovni zakladi 43.144 gold. 13 kr., 16. Holdheimova vstanova za gluhoneme 2319 gold. 46 kr., 17. Wolfova vstanova za gluhoneme 6358 gold. 27 kr., 18. Dr. Lovro Tomana vstanova 336 gld. 20 kr., 19. Hans Engels-hauserjeva vstanova 1202 gold. 39 kr., 20. Flodni-gova vstanovni zaklad za slepe 6506 gold. 7172 kr. Eačuni se potrdijo, ravno tako računski sklep deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu, ki je imela dohodkov 7420 gold. 39 kr., stroškov pa 8874 gold.
9	kr.; ker se je pa pomnožila zaloga vina za 1711 gold. 79 kr., je dežela prav za prav za vso šolo z vstanovami in učiteljskim kur zora vred plačala le 180 gold. 70 kr.
Poročilo deželnega odbora o § 7 št. 5 do 14 letnega poročila glede prisilne delavnice se vzame na znanje, potem pa se potrdi predlog finančnega odseka zarad povekšanja nekterih plač v prisilni delavnici in sicer mežnarja od 19 na 36 gld. na leto,.
3.
LISTEK.
Mladega Gašpaija življenje in trpljenje.
Prosto poslovenil 1. S. Gombarov.
(Dalje.)
Nekega dne, ko je spet gobe iskal, zagleda na drevesu kunico. „To moram imeti", si misli, pleza na drevo in ga strese, in kunica pade tako srečno ali nesrečno, da se vdari z glavo ob kamen ter mrtva obleži. Tega je bil Gašpar silno vesel, ter gre ž njo naravnost h krznarju, ki mu za-njo da osemnajst krajcarjev. Čez nekoliko časa pa presodi, da ga je krznar vkanil in mu premalo denarja dal, gre toraj spet h krznarju, da bi iztirjal, kar mu gre. Tii pa je slabo naletel, kajti kunica se je od omed-levice zdramila in skoz zaprto okno ušla, ker drugod ni mogla. Ko Gašpar pride, bil je še krznar silno jezen zarad kunice in Gašpar, se ve, da ni dobil nič denarja, ampak kmalo bi bil dobil za poboljšek nekaj batin; zato pa poznej ni več lovil kunic.
Poleti je šel enkrat mimo češnje, na kteri so bile kaj lepo zrele češnje. Spleza na češnjo in jih zoblje. Ravno ko si misli: „Gašpar, zdaj pa imaš zadosti", prileti nad-iij gospodinja in se krega in
dere, kakor sam hudi duh. Že iz tega lahko vganeš, da je bila stara baba, kterih od nekdaj Gašpar ni mogel trpeti. Komaj Gašpar to razdraženo živalco zagleda in zasliši, zgubi samega strahu ravnotežje ter pade z vrhunca drevesa, dobro da ga je med padanjem vejevje nekaj zadrževalo, da ni prehudo na tla pal. Starka pa se je tega menda še bolj vstrašila, kakor Gašpar; kajti ko vstane, vidi, da je ona pozabivši vso jezo klečala in molila, naj Bog tega malopridneža nesreče obvarje. Tiho sta drug druzega pogledala ter šla vsak po svojem potu. Gašparja in njegovo posnemalce za to delo sicer ne moremo hvaliti, ker je zoper neko sedmo postavo; a ženica je imela boljše srce, kakor jezik.
Ker je v Konjicah bil pravi odlikovani izgledni učitelj, hotli so Konjičani imeti tudi izgledno šolo. Postavili so toraj 1817. leta lepo šolsko poslopje. Za šolo pa je bilo treba tudi otrok, in te so tako-le nalovili: Kakor jo nekdaj Herodež dal vse otroke, ki šo niso bili nad dve leti stari, v Betlehemu in v okolici poloviti in umoriti, tako so beriči vsled višjega pooblastila in povelja vso otroke v Konjicah in Konjiški okolici polovili in v Konjiško izgledno šolo odgnali. To je bilo tedaj že takrat ravno tako kakor dandanes.
Med nevednimi osli, tak naslov so namreč morali
mnogokrat slišati, ki so se v Konjiško odgojišče gonili, da bi enkrat bili državi stebri, bil jo se ve, da tudi naš Gašpar, ali njemu je ta — drugim tako neprijeten pot — bil čisto po volji. To bote takoj umeli, če vam povem vzrok. Konjičani so namreč bili tudi veseli svoje šole ter so stoječ pred svojimi hišami z veseljem gledali, kako ubogi beriči tirajo od vseh strani cele trume fantov in deklic iz bližnjih vasi. Oe tudi jih je. bila večina bosa in umazana, jim vendar tega niso zamerili; saj bo izgledna šola ravno iz teh divjakov naredila olikane otroke, so si mislili. Ne glede na to, so toraj prvi dan pripravili vsem otrokom veliko obedo, kar je bilo, se ve da, vsem ljubše, kakor šola.
Gašpar in ž njim še sedem fantov in eno dekle so bili pogosteni v farovži. Gospod župnik so bili z otroci jako prijazni in so jim pravili, naj le marljivo v šolo hodijo, ker to bo za-nje jako koristno. Lepo poki-ita miza in prijetno dišeča jedila pa so jim še bolj dopadla, kakor župnikove besede in opominjanja, naj bi pridno t šolo hodili. Vsi se hitro okoli mize vsedejo in radovedno ogledujejo beli prt, še bolj pa kuharico, ki je prišla z veliko skledo skozi vrata. In zdaj so začeli vsi svoje delo, da je bilo veselje gledati, Čeravno jo vsak bil nekoliko neroden, bil jih je Gašpar vendar vse prekosil. Vsekoval se je v
učitelja od 21 na 27 gld. 50 kr. na mesec, ia brivca od 75 na 100 gold. na leto. Eavno tako se potrdi proračun prisilne delavnice za 1. 1885, zaklada bo 56.236 geld., stroškov pa 63.298 gold. 74 kr., toraj bo primanjkovalo 7062 gold. 74 kr., ki jih bo moral plačati deželni zaklad.
Gosp. S vete C poroča o § 5 dežel no-odborovega poročila glede občinskih zadev, ki se vzame na znanje, potem se pa dovolijo razne občinske priklade za 1. 1884, in sicer:
1.	Občini Dolenja Podgora okraja Črnomeljskega razun že od deželnega odbora z ukazom dne 12. marcija 1884, št. 272, za popravo stolpa v Starem trgu dovoljene 30% in za občinske in šolske potrebščine dovoljene 20®/o priklade, za popravo stolpa v Starem trgu še 16% in za občinske in šolske potrebščine še 25%, toraj skupaj 91% priklade na vse neposrednje davke z izvanrednim nakladom;
2.	občini Stari trg okraja Črnomeljskega v ta namen, da se pokrijejo stroški za popravo stolpa farne cerkve v Starem trgu razun od deželnega odbora za ta namen za leto 1884 dovoljene 30% priklade še 16% priklada in dalje, da se pokrijejo občinske in šolske potrebščine razun že od deželnega odbora dovoljene 207o priklade še 10%, toraj skupaj 767o priklade na vse neposrednje davke z izvanrednim nakladom;
3.	občini Eadence okraja Črnomeljskega razun že od deželnega odbora za popravo stolpa farne cerkve v Starem trgu dovoljene 30% priklade še 16% na vse neposrednje davke z izvanrednim nakladom, dalje se dovoli za leto 1884 razun že od deželnega odbora za občinske in šolske potrebščine "dovoljene 20% priklade, 8% za Eadence in 5% za Sodevce, toraj vse skupaj za Eadence 747o in za Sodevce 71% priklade na vse neposrednje davke z izvanrednim nakladom;
4.	občini Dobliče okraja Črnomeljskega razun že od deželnega odbora dovoljene 33% priklade za ustanovo zaklada za zidanje ljudske šole in 17% za občinske potrebščine, še 20% za občinske potrebščine, toraj skupaj 70% priklada na vse neposrednje "davke z izvanrednim nakladom;
5.	občini Vinica okraja Črnomeljskega v ta namen, da se deloma pokrijejo stroški za popravo stolpa farne cerkve v Preloki, razun od deželnega odbora za ta namen za leto 1884 že za davčni občini Pre-loka in Žunice dovoljene 357o priklade in razun za politično občino Vinica za občinske in šolske potrebščine dovoljene 157o priklade, še pobiranje 657o. toraj skupaj 1157o priklade na vse neposrednje davke z izvanrednim nakladom v davčnih občinah Preloka in Žunice;
6.	občini Semič razun že od deželnega odbora z ukazom 16. marcija 1884, št. 2170, za šolo v Štrekljevcu dovoljene 50"/o priklade, še 6% za šolske in 67o za občinske potrebčšine, tedaj skupaj 627o priklada na vse neposrednje davke z izvanrednim nakladom davčne občine Strekljevec in vasi Goliše in Podreber v davčni občini Semič;
7.	občini Petrova vas okraja Črnomeljskega dovoli se za leto 1884 razun od deželnega odbora
rokav, čeravno mu je deklica zraven šepetala, da je to grdo. Potem je bel prt tako naglo in močno k sebi potegnil, da je vsem s krožnikov župo razlil, s svojega krožnika pa je juho, ko je bil kosce iz nje polovil, kar izpil. Ker je vedno sem ter tje vrtil, vrgel je svojo žlico in vilice na tla, prevrgel je solnjak itd., svoj kruh jo pojedel, ko bi trenil; tudi svojega soseda kruhek poje v srečni zmoti, da je vse zanj, kar doseže. Kaj pak, da Gašpar ni bil sam tak; sem ter tje ga je kteri posnemal.
Gospod župnik se nad tem niso nič jezili, ampak tiho so se smejali in si mislili: Bode že drugače, ko bodo en čas v izgledno šolo hodili. Med tem prinese kuharica krožnik mesa tako tolstega, da so ga otroci že kar z očmi požirali. Komaj je Gašpar svoj kos na krožniku imel, popade ga z obema rokama in ga češe z zobmi, dokler ga je kaj bilo, potem pa položi mastni roki na beli prt, da se je vseh deset prstov na njem poznalo.
Dekle poleg njega se nad njim jezi, rekoč: „Ti pač nič nmanire" ne veš".
(iašpar pa se nevoljen odreže ter nekaj od pihanja govori (ki pa ne smem povedati) in pristavi: „Kaj tebi mar, če meni jed diši".
(iJalje prih)
Z ukazom dne 21. novembra 1883, št. 5921, za zidanje šole dovoljene 407o priklade, za šolske in občinske potrebščine še 24%, tedaj skupaj 64®/o pri-klado, na vse neposrednje davke z izvanrednim nakladom davčne občine Petrova vas;
8.	občini Bloke razun od deželnega odbora z ukazom dne 4. marca 1883, št. 6407, za popravo cerkve Sv. Trojice dovoljene 41 "/o in z ukazom dne 5. januvarija 1884, št. 8120 de 1883, za občinske potrebščine dovoljene 9% priklade, za občinske potrebščine še 67o, tedaj vkup 56 »/o priklada na vse neposrednje davke z izvanrednim nakladom v vseh davčnih občinah farne občine Sv. Trojica;
9.	občini Kostel za župnijsko občino Fara v ta namen, da se deloma pokrijejo stroški za stavbo farovža pri Fari, razun že za občinske potrebščine celi Kostelski občini predpisane 87o priklade, še po-beranje 50®/o, tedaj skupaj 587o priklade na vse neposrednje davke z izvanrednimi nakladom;
10.	mestni občini Novo Mesto (Eudolfovo) od 1. 1885 do vštetega 1887. leta poberanje 4»/o naklade na najemščino od stanovališč s to izjemo, da se ta naklad od letnih hišnih najemščin po 24 gld., od najemščin za stanovališče c. kr. vojaških uradov in C. kr. častnikov ne pobera, od drugih hišnih najemščin pa od vseh od vsacega golinarja po 4 kr.
G. Faber poroča o premembi § 33. uradne inštrukcije za deželno blagajnico, ki se bode odslej glasil:
„Po varnem zaklepu blagajničnih prostorov prevzame durne ključe kontrolor, pri kterem jih za-rad snaženja in oziroma kurjave blagajničnih prostorov jedno uro pred pričetkom uradnih ur prevzame uradni sluga."
Na vrsto je prišlo sedaj poročilo upravnega odseka o prošnji učiteljev Litijskega okraja zavoljo premembe nekterih določil v postavah za ljudske šole, in občine Smartinske poleg Litije za poldnevni poduk na šoli v Smartnem in za omejitev učenja nemškega jezika.
Dr. Poklukar v imenu odsekovem predlaga, naj se za pretres teh reči in morda še drugih šolskih zadev voli poseben šolski odsek 7 udov. Ta predlog obvelja in se na koncu današnje seje v ta odsek izvolijo: Svetec (načelnik), Klun, Vošnjak, Šuklje, Schneid, Dežman, Tauiferer (namestnik).
Prošnja občine Šent Jošt glede podpore za popravo občinskih potov se zavrže in ob dveh po-poludne seja sklene. Prihodnja seja bo v torek 23. t. m. ob desetih dopoludne. V soboto in v ponedeljek zborujejo razni odseki.
]lajii0\ej8i odlok deželnega 8keg-a svMa.
Deželni šolski svet je vsem Ljubljanskim šolskim ravnateljstvom poslal svoj odlok od 12. julija 1884, v kterem najpred omenja, da se je po sklepu Ljubljanskega mestnega zastopa v pretečenemu letu vpeljala slovenščina kot učni jezik v Ljubljanske ljudske šole; potem pa naznanja, da ta sklep v prihodnjem začetem šolskem letu nima več veljave ter zapoveduje, da se ima vse Ljubljansko ljudsko uči-teljstvo v prihodnje ravnati po postavnem načrtu od 29. oktobra 1878 št. 2067. Slovenščina, ktera je bila po sklepu Ljubljanskega mestnega zastopa in z dovoljenjem kranjskega deželnega šolskega sveta, kot učni jezik za vse predmete vpeljana v vseh razredih ljudske šole, se mora že v pričetem šolskem letu 1884/5 zopet umakniti nemščini, ktera ima biti odslej, začenši v 3. razredu, učni jezik za vse predmete razun kršanskega nauka; slovenščina bi tedaj imela pravico samo pri otrocih 1. in 2. razreda, a pri učencih viših razredov ne več.
Ljubljanskega mestnega zastopa sklep pred dvema letoma je deželni šolski svet potrdil in se je z njegovim dovoljenjem slovenščina vpeljala kot učni jezik za vse predmete v vseh razredih. Sedaj je pa deželni šolski sv6t svoje lastno delo zopet vničil. Čudno!
Poglejmo ta odlok še od druge strani! Znano je, da je mestni zbor pred kratkim časom protestu-joč zoper zidanje nemške šole po hranilnici naznanil, da je pripravljen zidati nemško šolo, ako se bo to zahtevalo vsled resnične potrebe. Ali bi ne bilo kazalo vsaj toliko časa počakati s slovenščino, ktera je bila že vpeljana, da bi se bilo ukazalo magistratu zidati nemško šolo, ako je v istini tako potrebna. Če 80 morali slovenski otroci toliko časa potrpeti z
nemščino zavoljo nemških otrok, ali ne bi zamogla ttidi pešica nemških otrok potrpeti s slovenščino zavoljo slovenskih otrok in to tem bolj, ker je bila tudi še nemščina v svoji pravici. Pred seboj imamo letna poročila Ljubljanskih ljudskih šol; škoda, da nunska šola ne objavlja programov. V pretečenem šolskem letu je bilo
na L mestni deški šoli 31 nemških, 431 slovenskih na IL „ „ „ 33 „ 726 na dekliški mestni šoli 25 „ 305 „
89 nemških, 1462 slovenskih
otrok.
Zaključimo logično! Po odloku deželnega šolskega sveta od 12. julija 1884 se bode moralo zavoljo 89 nemških otrok 1462 otrok slovenskih staršev začeti učiti nemščine že v prvem razredu in začenši od 3. razreda se ubijati z vsemi drugimi predmeti v nemščini. Vprašamo, ali znabiti starši od 89 nemških otrok več davka plačujejo, kakor pa slovenski davkoplačevalci od 1462 slovenskih otrok?
Znano je, da so ti otroci večinoma železniških čuvajev, delavcev ali uradnikov, ki so prišli na Kranjsko kruha iskat. Pravi Nemci, kterih nikakor ne zaničujemo, lahko in tudi večinoma že sedaj pošiljajo svoje otroke ali v vadnico ali pa v druge institute. Zoper nemške šole, ako so v resnici potrebne in jih zahtevajo Nemci, nismo mi nikakor.
Ves slovenski svet je bil hvaležen gosp. prof. Šuklje-ju, ko je stvarno vtemeljeval v mestnem zboru, da ima slovenščina že iz pedagogičnih principov popolno pravico v Ljubljanskih mestnih šolah kot učni jezik v vseh razredih. In ko je bila tudi vlada po šolskem deželnem svetu potrdila, kako rad se je ponašal s koncesijo, ktero je pribojeval slovenskemu narodu in kako velikega pomena da je! In sedaj, g. Šuklje konsekventno molči v svojem listu!
Ako konsekvenco gornjega odloka pomislimo, se nam dozdeva, kakor da bi videli ob veliki reki obilno množico slovenske mladine, ktera bi rada prišla unkraj vode na lepe travnike nabirat si lepo cvetoče, blago vonjavo dajoče, cvetlice, pa ni mostu in ko naredi junaški poskok, se jih mnogo utopi v valovih — nemščine! Mnogo bistrih glavic pride iz kmetov v mestne šole in najraje vstopijo v III. razred, v kterem jih pa čaka nemščina, ktere ne more vsakteri v enem letu zmagati. Vojskovati se mladini s pojmom in jezikom ni treba nikjer nikoli na svetu, samo od slovenske zahteva ta sedaj — slovenski deželni šolski svet!
In ali nam ne bodo potem lahko nekega dne iz Dunaja zapovedali in zaukazali, da naj se nemščina, ktero so se učenci nekoliko že v ljudski šoli privadili, vpelje tudi v vseh razredih gimnazije!
Bodimo vendar resno misleči! Spodnja gimnazija je v drugem in tretjem oddelku že večinoma slovenska in ljudske šole naj bodo nemške! Mar ni to goropadna nesmisel?
Ali se ne pravi begati učitelje, kteri so lansko leto začeli s slovenščino v vseh razredih, letos morajo pa seči po nemčurski načrt od leta 1878 in ga bodo morali zopet spremeniti v par letih ko magistrat sozida nemško ljudsko šolo!
Tudi staršem ni ljubo in nekterim naravnost nemogoče, ako imajo več tA-ok, vsako leto druge knjige kupovati, že kupljene drugo leto zopet zavreči in zopet zavržene kupovati.
Smelo bi se tudi po vsej pravici vparšati, kteri svetniki so prisostvovali dne 12. julija 1.1. v šolskem svetu!	—s—.
Politični pregled.
v Ljubljani, 20. sept,
Kotranje dežele.
Cesar Franc Jo&ef pripeljal se je danes po slovesno odprti novi železnici preko Arlberga v Predarlsko, kjer se bo zvečer v Bregencu pomudil. Iz tega namena opozoril je ondašnji župan someščane na znamenite trenutke, ko bo ljubljeni vladar zopet med njimi bival s sledečimi besedami: „Tri leta je, od kar smo vriskajoč pozdravljali Nj. Veličanstvo presvitlega cesarja med nami bivajočega. Sedaj On zopet pride. K izrazom neomahljive vdanosti in zvestobe pridružiti mu imamo danes še dokaz neskončne hvaležnosti zarad velikanske sedaj dovršene zgradbe železnice, ki bo celi državi na slavo in korist. Ta železnica združila nas bo še le prav z osrčjem države, od ktere smo bili do sedaj popolnoma ločeni." Iz tega namena se bode danes zvečer Bregenc, Bodenško jezero in bližnjo gorovje čarobno razsvetlilo. Po hišah se bodo razobesile
tudi zastave; kratko, Bregenc se bode priljubljenemu vladarju pokazal v svatovski opravi, kakor pred tremi leti.
Dvorna strada na Dunaji uvrstila se bo na cesarski ukaz med cesarske garde (straže) pod naslovom „Telesne straže peš-kompanija".
V Heakem deželnem »boru na 18. t. m. stavil je dr. Mattuš s 74 tovariši interpelacijo na <5. kr. vlado, če ji je kaj znano, kako v Liberci ondašnji Nemci nasproti Cehom postopajo in kaj misli vlada ondašnjim Cehom za varstvo ukreniti. Stvar je pa sama na sebi taka-le: V Liberci in Trutnovem živi mnogo Čehov, ki se deloma ondi z obrtnijo deloma pa z rokodelstvom pečajo. Nemci so se že davno namenili otroke teh rodovin ponem-■čiti. Ker je pa v Avstriji za vsako narodnost član XIX. ^ osnovnih postav veljaven, osnovali so si v omenjenih dveh mestih živeči Cehi ondi svoje narodne šole za svoje otroke, kjer bi se taisti v materinščini podučevali in bi se tako svoji narodnosti ohranili. Ko so v Liberci Čehi tisto svojo narodno šolo slovesno blagoslovili, jelo se je razburjeno nemško prebivalstvo proti njim skupiniti, ter so jim žugali in jih preganjali. Mnogo so jih tudi s kamenjem in palicami napadli. Taki^so Nemci! Tudi po časnikih pričela se je proti Čehom v Liberci in Trutnovem živečim silna agitacija, da take nismo še či-tali. Hočejo jih na vsak način iz omenjenih krajev pregnati. Vzrok temu preganjanju je neka prošnja za vstanovitev češke šole v Trutnovem in'so Nemci vsakega Ceha, kdor bi tisto prošnjo podpisal, 'sklenili do smrti preganjati tako dolgo, da bo kopita pobral in odšel. Trutnovški občinski zastop sklenil je v svoji seji na 17. septembra na vse fabrikante napraviti prošnjo, da naj vse tiste češke delavce nemudoma iz službe spode, ki so prošnjo za češko šolo podpisali. Fabrikantje se morajo med saboj zavezati, da ne bo nobeden takega spodenega delavca v službo sprejel, za nobeno ceno in tudi ne, ko bi jnu zastonj delal.
To pa ni še zadosti. Tudi na železnico skušali so vplivati Trutnovški Abderiti in so sklenili na upravni sovet severo-zapadne železnice prošnjo uložiti, da naj se češkim služabnikom in uradnikom prepove vdeležitev pri čeških agitacijah. Tisti nemški gospodje v Trutnovem pa, ki imajo svoje prostore na Cehe zakupljene, prosijo se, da taiste vsakemu pri prvi priložnosti odpovedo, o kterem bi zvedeli, da se je agitacije vdeležil, t. j. da je prošnjo podpisal. Vse to na nič d/uzega ne kaže, kakor na to, da hočejo z vso silo Čehe iz svojih nemških okrajev iztirati. Kaj bi le češki Nemci na to rekli, ko bi Čehi kaj tacega po čeških okrajih začeli? Hej to bi bil krik in vik, in vendar bi to ne bilo nič druzega nego: „zob za zob, oko za oko!"
Vnanje države.
Shod treh cesarjev je že minul, časniki so pa še vedno polni in čuda bi bilo, ako bi bilo drugače. Saj je to dogodek, kakoršnih je malo v svetovni zgodovini; dogodek, ki je svetovni mir vtrdil zopet za več časa; dogodek, na kterega Evropa z zadučenjem in zavistjo gleda. Občudujejo in po svoji popolni vrednosti ga ocenjujejo avstrijski in rusko-po jski časniki, kterim je v resnici na tem ležeče, da se mir ohrani. Glavni časniki nemške države se nekako nočejo prav izraziti, kakor bi se bali s svojim mnenjem med svet in čakajo, kaj bodo drugi rekli. Angleži se iz same zavidljivosti iz Francozov norčujejo, češ, da je njihova slava pri kraji. Jako premeteno kaže „Times" na tiste čase, v kterih je Francoska povsod prvo besedo imela. Bili so časi, pravi nTimes", ko se brez francoske države pod Napoleoni ni prav nič v evropskem državnem življenji zgodUo. Sedaj se pa za ravno tisto Francosko, ktera ie vedno lahko več vojakov na bojišče postavi, kakor pa Avstrija in Nemška, ostale tri velevlasti še ne zmenijo ne, temveč kar med seboj sklenejo, kar in kakor se jim ljubi. Vzrok temu je vseskozi napačna politika francoskih mož, ki so sedaj ondi na krmilu, kar se tudi iz vsega postopanja v njihovi tako zvani kolonijalni politiki v Tonkinu in na Madagaskarji vidi. Da tako in enako le slepa zavist pisati zamore, je jasno, ko beli dan. Laške novine junaško prezirajo, da se kralj Humbert ni povabil na shod in so tudi tega mnenja, da je shod v prvi vrsti veljal vtrjenji miru in družbinskega reda. Francoska se deloma iz Bis-marka norčujejo, češ, da je šel za svoje prejšnje politične hudobije, posebno pa za one, kar jih je na Berolinskem kongresu nad Eusijo doprinesel, ki ji ni pustil Balkana po svoji volji deliti, — v Skier-nievice na božjo pot in pokoro delat, deloma pa francoski listi tudi priznavajo, da je bil glavni namen vtrjenje miru v Evropi.
Poljski iasniki so v tem edini, da je čarov prihod povsod vtis napravil, kakoršnega se tudi najboljši optimisti niso nadjali. To se ve, da pa ni všeč tistim, ki so Poljakom sovražni. Tista gospoda (ruske rodovine je), bila bi jako rada o času cesarjevega bivanja v Varšavi napravila kako demonstracijo Poljakom sovražno; toda spodletela ji je popolno. Posebno jih pa jezi, da so je car sploh to iko s Poljaki pečal, da jo pri Poljakih stanoval, da si je Poljake za služabnike zbiral itd. To postopanje jih je tako iznenadilo, da je nek višji ruski birokrat vskliknil: „V času živimo, v kterem sami sebe nič več ne poznamo". Posebno čast namenila je carica
grofu Žamoyskemu hoteč ž njim na dvornem plesu četvorko plesati; po zmoti plesala jo je pa s knezom Dolgorukim, ker je neki grofu podoben, kakor krajcar krajcarju, kar je pa carica še le pozneje zvedela, ko se je bila pomota že zgodila.
Veliko in debelo laž prinesel je „Wr. Tagbl." (židovski list) iz Varšava, ktera nima druzega namena, kakor poljske katoličane pred svetom ob dobro ime pripraviti. „T." pravi namreč, da so med poljsko duhovščino prišli na ^led veliki zaroti, vsled ktere se je več duhovnov poslalo v pregnanstvo. V katoliški cerkvi Varšavski so pa menda proklamacije delili, ki so bilo v poljščini tiskane in so narod na upor klicale. Namen takih čenč je preočiten in posebno pa že tadaj, ko ga židovsk list prinese.
Muskemii carii napovedali so nihilisti smrt, ako ne izpolni zahtevanj ruskega naroda, ktere je „izvrševalni odbor" od njega zahteval. Pismo, v kterem mu to naznanjajo, dobil je v Varšavo po pošti pod naslovom grofa Tolstoja. Ondi stoji pisano, da tako dolgo, dokler bo car na poljski zemlji se mu ni ničesar bati iz usmiljenja, kterega imajo nihilisti do stiskanih Poljakov, in so nihilisti dan njegovega umora za nekaj časa preložili, kteremu pa car ne bo odšel, ako ne bo kmalo zahtev dopolnil. Grof Tolstoj je pismo, ki je bilo tiskano, takoj generalu Broku izročil, ki je pri orožnikih za načelnika, in ta je dal h krati vse tiskarne preiskati, da bi bil morda po sličnosti črk na kak sled prišel. Preiskava, pravijo, je bila brez vspeha.
Velik Eimski državnik in govornik Ciceron rekel je, da na celem svetu ni postave, ki bi bila vsem všeč, temveč mora postavodajalec zadovoljen biti, če je taista večini povoljna in pa v svojih poglavitnih potezah splošno koristna. Na nekaj ena-cega opriral se je tudi Leopold II. kralj Bel-gi^ki, ko je potrdil novo katoliško šolsko postavo, ktero mu je sedanja vlada predložila. Eekel je: „Volja večine kraljestva mi je sveta in vdati se ji moram, ker hočem svoji prisegi zvest ostati; tudi bom gledal, da bo vlada vedno na trdnem stališči; na ta način služil bom kraljestvu in prostosti mojega naroda". Liberalci so sicer na ves glas zagnali krik o nazadnjaštvu, mislimo pa, da se ne bo nihče zanj kaj prida zmenil. Katoliška stranka v Belgiji stoji čisto na ustavnem stališči in ji je mogogo več napredek, kakor pa nazadnjaštvo pri srci. Če pa morda framasoni zopetno ustanovo poslaništva pri sv. očetu za nazadnjaštvo smatrajo, slobodno jim! Tudi francoska republika, ki je liberalna kakor le more biti, vstanovila je zopet pri sv. stolu državno poslaništvo in vendar še nismo nobenega liberalca čuli, da bi bil rekel: Francozje so se nazadnjaštvu vdali! Kar je toraj za jednega prav, mora dosledno tudi za druzega biti; ako so si sploh vzroki slični, si morajo tudi učinki enaki biti.
Angležih vedno in povsod le na svoj žep mislijo; v tej stroki ga ni naroda, ki bi jih prekosil in se tako dolgo za vse drugo ne zmenijo, dokler njihovim vrečam ne žuga polom! Ves čas, od kar se Francozi s Kitajci pulijo, niso zinili ne bev ne mev; ko so Francozi razsipali kitajsko orožnico v Fučevu, so Angleži mirno gledali od ene strani, od druge so pa taisti čas porabili za tihotapstvo orožja, s kterim so Kitajce že dolgo časa pridno zakladali. Toda vsaka pesem se le nekaj časa poje in tudi Angležem je pošla sebična potrpežljivost. Kitajci namreč nameravajo Shangajsko luko s torpedi zapreti in tako vso narodno trgovino na en hip vničiti. Shangaj je namreč na skrajnem iztoku (v kitajskem vodovji) najpomenljivše pristanišče za mednarodno trgovino, v kterem se največ angleških in severo-amerikanskih ladij ziblje. Francoskih je ondi silno malo. Ako bi Kitajci toraj res Shangaj zaprli, zadali bi angleški trgovini toliko zaušnico, da jo Angleži že naprej čutijo in so vsled tega že velik krik zagnali čez Francoze in Kitajce, da se to ne sme zgoditi in od Francozov zahtevajo pismo, v kterem bi se zavezali, da Shangaja ne mislijo enako pozdraviti, kakor so pozdravljali Fučev. Na tej podlagi bi Angleži potem lahko Kitajce prisilili, da jim pustč Shangajskol uko odprto. Se jim bode li posrečilo? Mogoče, pa za sedaj še neverjetno.
Izvirni dopisi.
Iz Trate nad Loko, 18. septembra. (Šola) Pred tremi leti še nismo imeli šolskega poslopja. Najemati je bilo treba šolsko sobo v privatni hiši in tudi učitelj ni lahko za-se primernega stanovanja dobil. Sprevideli so možje pozneje vendar enkrat, da bi se temu lahko opomoglo, ako se napravi posebej hiša za šolo. Pa, mesto da bi bili kje na lepem kraju primeren prostor odbrali ter postavili hišo, ki naj bi se med drugimi odlikovala; kupili so staro poslopje, ktero so mislili v šolo predelati. Pa dobili so še do časa migljaj „od zgoraj", da ne kaže te hiše popravljati. Prodali so tedaj to hišo, pa žali-bog v zgubo. Toda hotli so naši „možje" *) po vsi
*) „Možje", toliko kot občinski odborniki, n. pr. za „moža" so ga postavili.
sili imeti šolo na prostoru, kjer je že kako poslopje stalo. Kupili so drago hišo tik prve, ki je bila tudi na prodaj. Ker je pa ta bila premajhna, treba jo je bilo podreti. No, naj bi to že bilo, saj podiranje tako ni veliko veljalo, ker to so ljudje vse na tlaki naredili.
In kako se je pa potem delalo! Kmetje so na ukaz na tlaki, tedaj zastonj, kamenje in pesek na-važevali. Kar je bilo treba lesa, so ga tudi morali zastonj dati in pripeljati. Kolikor dolgo so delali, morali so vsaki dan 4 možje pomagati pri delu tudi kot tlačani.
Plačevali so tedaj le zidarje, tesarje, kovača in mizarja. In še vse eno naša dvorazredniea okoli 8000 gold. veljii! Vsem faranom se čudno zdi, kako so zamogli toliko izdati. Do sedaj smo imeli le ■ enega učitelja. Zdaj pa, ko so vse dodelali, bili ste dve učiteljski službi za na Trato razpisani. Bog daj, da bi toliko truda ne bilo zastonj in da bi šolska mladina vrlo napredovala v znanji in pobož-nosti.
Iz Celovca, 19. sept. {Čehi in Slovenci.) Čedalje bolj se nam Slovencem vriva prepričanje, da od nemških večin na Štajarskem in Koroškem nimamo nič pričakovati. Mi imamo veliko več vzroka, zahtevati ločitev, nego nemški Pemci. Vkljub temu pa je Graška „Tagespost" tako predrzna, da razkrojitev češke popolnoma odobrava, med tem ko o razkro-jitvi Štajarske nič 'slišati noče in jo označuje kot „deželno izdajstvo". Eavno isto, kar glede Češke odobrava, imenuje doma izdajalstvo. Kje so se vendar ti ljudje „logike" učili? Kar je enemu prav, mora drugemu v enakih razmerah tudi prav biti.
Po drugi strani pa je tudi češka politika slovenski ravno nasprotna, in vprašanje je, če bodo Slovenci še dolgo zamogli ostati zavezniki Čehov. Čehi imajo na Češkem večino, zato nočejo nič slišati o kaki razdelitvi. Eazumljivo mi je, da branijo zgodovinsko celokupnost češkega kraljestva, jo pač morajo braniti; a pretirano se mi zdi, da se vpirajo celo predlogu, naj bi se sodnijski in politični okraji ločili po narodnostih. Vsaj „Politika" se ne strinja s tem predlogom.
Mi koroški Slovenci moramo pa srčno želeti, naj bi se sodnije ločile po narodnosti, in to bi bilo pri nas prav lahko izpeljivo, in gotovo tudi za vladno uradovanje ložje in stroški manjši. Južni del sodnije v Št. Pavlu bi se priklopil novi sodniji, ktera bi se napravila v Spodnjem Dravbregu, kamor bi tudi prevelika Pliberška sodnija oddala nekaj občin. Nemška občina Pustrica bi se ločila cd Velikovške sodnije in priklopiia Volšberžki. Zato pa bi se Veli-kovški sodniji pridružila Št. Lipška fara, ki spada zdaj pod nemško sodnijo v Svincu (Eberstein). V veliki Celovški sodniji je na severu nekaj nemških vasi. Te bi se naj pridružile nemškim sodnijam v Št. Vidu in Trgu, tako bi v Celovški sodniji ostali skoraj sami Slovenci. Od Beljaške sodnije naj se odtrgajo občine Vernberk, Žila in Bekštanj, ter naj se združijo s sodnijo v Eožaku. Sodnija v Šmohoru pa naj se razcepi na dvoje, zapadna, nemška polovica naj se združi s sodnijo v Kočanah (Kotschach); izhodna, slovenska polovica pa s sodnijo v Pod-kloštru.
Tako bi se naredilo deset slovenskih sodnij (Dolnji Dravbreg, Pliberk, Kopla, Doberla vas, Ve-likovec, Celovec, Borovlje, Eožak, Podklošter ia Trbiž), za ktere bi zadostovalo eno samo okrajno glavarstvo s sedežem v Celovci. V tem slovenskem, glavarstvu bi ostali samo štirje nemški otoki, namreč mesto Celovec, občina Trbiž, občina Naberjet (Mal-borget in občina Pontabel). Za vseh deset sodnij bi se napravila posebna okrožna sodnija (Kreis-gericht), sestavljena iz samih slovenskih uradnikov, tako da bi zamogla uradovati slovenski.
Kar se pa slovenskih Štajarcev tiče, je moja misel taka, da se s tem vladi niso nič prikupili, ker so opustili terjatev po slovenski namestniji v Mariboru. Bolj ko so v svojih terjatvah pohlevni, bolj jih vlada prezira. Če bodo svoj narodni program tako dolgo strigli, da bo vladi po volji, potem, za Slovence nazadnje ne bo nič ostalo.
Domače novice.
(SIovms]co gledišče.) Danes in jutri pela se bo po dolgem odmoru prva slovenska izvirna opera „Jamska Ivanka", kakor smo že včeraj obširneje poročali, Za danes nam je le še toliko pridati, da se
p. n. občinstvo obilno tega krasnega M. Vilharjevega umotvora vdeleži; ter naj ga nei£oliko povišane vstopnine nikari ne strašijo. Saj veste kaj pravi čeh: „Za malo peniz, malo muzike". Vsaka izborna reč je svojih novcev vredna. Parter in lože so po 60 kr., fotelji v parterji po 1 gold., sedeži po 80 kr., sedeži na galeriji po 60 kr., galerija 20 kr., garnizonski in dijaški bilet 40 kr. Kasa odpre se vselej ob Va"^ opera začne se točno ob 7. uri.
(F tem porotnem zasedanji) pridejo še sledeče porotne obravnave na vrsto: Na 20. sept. Marjana Eojina zarad hudodelstva požiganja; na 33. Henrik Hayne izneverjenje in Gregor Jeras, hudo telesno poškodovanje; na 33. France Pavlin, Anton Logar in Janez Petrovčič ponarejevanje denarja; na 34. Gregor Zima uboj in hudo telesno poškodovanje; na 25. Janez Stenovic hudo telesno poškodovanje in Jakob Selan zarad enakega hudodelstva.
(Godha v Zzezdi) bo jutri opoludne pri lepem vremenu. Svirala bode 1. Koračnico. 3. „Blumen-konigin", ouvertura Conradijeva. 3. „Die Eosen aus dem Suden", valček Straussov. 4. Arija iz „Don Sebastiano", Donizettijeva. 5. „Von der Borse", polka fran$. Straussova. 6. „Die lustige Kegelpartie", polka brza Tišlerjeva.
(Pregledni ali Jcontrolni shod) rezervistov bo na 11. oktobra ob 9. uri zjutraj v Št. Peterski kasarni. Glavni kontrolni shod bo pa 2. novembra.
{Kmetijska razstava v Krškem) bode od 28. septembra do 3. oktobra 1.1. v tamošnji šoli. Odprta bode vsak dan od 9.—13. ure dopoludne in 3.-6. ure popoldne. Spored je sledeči: V nedeljo, 28. sept., ob 9. uri sv. maša, ob 10. uri otvorjenje, ob 3. uri govor kmetijskega učitelja g. G. Pirca v šoli, ob 4. uri tombola pred šolo. Karte po 10 kr. se kupijo v šoli. Dobitki, 100 gl. vredni, so kmetijske stvari. V sredo, 1. oktobra, razstava goveje živine. V četrtek, 2. oktobra, razstava konj. V petek, 3 oktobra, (dopoludne): Delitev daril za kmetijske pridelke. Vstopnina 10 kr.
Razstavni odbor.
(„JVe v Ameriko!'^) imenuje se povest gospod Alešovca. Ne v Ameriko! bodi pa tudi za svarilen izgled žalostna povest, ktero bi Blaže Vari iz Brezja T Radovljiškem okraji doma, iz svojega življenja vsakemu lahko povedal, kogar se nesrečna misel poprime, da bi še v Ameriko silil. Kakor „Laib. Ztg." poroča, prodal je Blaže Varel letos okoli sv. Jakopa vse svoje premoženje in se je s svojo ženo in šest tednov starim otrokom ravno na sv. Jakopa dan na daljno in silno težavno pot v Ameriko podal. Denarja je imel na okroglo 2000 goldinarjev. Tjekaj dospevši mislil se je naseliti v Minesoti pri sv. Ani, kar nevarno zboli in čuti, kako ga moči zapuščajo. Ondi so mu tudi že povedali, da v Ameriki le tisti še kaj opravi, ki vse svoje dušne in telesne moči v delo obrne, Varla so pa poslednje od dne do dne bolj zapuščale.
Žena njegova silno nevarnost sprevidevši ga z veliko težavo na to pripravi, da se nazaj v Evropo v svoj prejšnji rojstni kraj povrne. Ni še dolgo tega, ko so se zopet vsi trije v Lesce pripeljali. Nesreča pomilovanja vrednega človeka je tem večja, ker je poleg tega, da je večino svojega premoženja z brez-vspešnim popotovanjem zapravil, sedaj tudi še nagajanju svojih sosedov na razpolaganje. Vse to ga je tako prevzelo, da se boje zanj, da bi se mu ne zmešalo. Kot zbegan tava sedaj Vari brez miru okoli in so ga ravno predvčerajšnjem orožniki na nekem pašniku pod skalo ležečega našli in domov pripeljali. Menda se mu je že zmešalo.
(Slavnost v Gorici) o priliki blagoslovljenja zastave podpornega društva je prepovedana, kakor .smo že poročali. Proti tej prepovedi vložilo je pred-sedništvo podpornega društva na višje mesto ugovor; vrh tega sta se pa še dva odlična Goriška rodoljuba (gg. Povše in dr. Nikolaj Tonkli) sama v Trst podala do C. kr. namestnika, da bi se slavnost blago--slovljenja dovolila, pa menda ne bo nič. Vsaj tako dolgo, dokler se kaj o koleri sliši, se ni nadjati dovoljenja.
{Goriški učitelji) imeli bodo letos tri dni trajajočo deželno učiteljsko koferenco, s ktero se bode združila tudi razstava učil. Trajala bode od 25. do 28. t. m.
Telegrami.
Inomost, 20. sej»t. Cesar je pri včei-ajšnji filavnosti, ko se je urnetalni ogenj pi-ižigal,
dal oba župana pred se poklicati, kakor tudi načelnika „Liedertafel" in se je vsem trem jako ginjen zahvalil.
Imst, 20. sept. Ob splošnjem navdušenji odpeljal se je ob osmih zjutraj otvorilni vlak iz Inomosta po Arlski železnici s cesarjem, nadvojvodo Rainerjem, ministri in povabljenimi. Vso postaje so okrašeno, povsod kličejo so cesarju stoterni „hoch", povsod svira se cesarska i)esem in povsod, koder železna cesta pelje, streljajo.
Zagreb, 19. sept. Vladna stranka ima vseh skupaj 69 sedežev; vrh tega ima štiri poslance na svoji strani, ki so do sedaj še k nobeni sti-anki niso prištevali. Miškatovič je tudi že zopet voljen. Volitev ministra Bedekovica je zagotovljena.
Dunaj, 20. sept. Posebna izdaja političnih listov javlja, da je bil anarhist Kammerer zjutraj obešen vsled vojaške obsodbe od 15. septembra. Uradna objava po njegovi smrti našteva vsa hudodelstva, ktere je Kammerer deloma sam, deloma v zvezi s Štellmacherjem doprinesel. Kammerer ni le samo vsega obstal, česar so ga dolžili, temveč je tudi še mnogo razodel o svoji stranki in o njeni osnovi, ter je rekel, da bi se bil še nadalje vdeleževal hudodelstev.
Rim, 19. sept, Ex-jezuit P. Curci je o svojih spisih po katoliških časnikih vse preklical, kar je papež v taistih proti veri, nravnosti in disciplini spotikljivega našel.
Napolj, 19. sept. V poslednjih 24 urah do danes 4 popoludne 364 bolnih in 210 mrličev za kolero.
Tujci.
18. sept.
Pri Maliči: Kari Sehweitzer, fabrikant, s soprogo, z Dunaja. — Kralowsky, trgovec, z Dunaja. — Jurij Boezio, fabrikant, iz Sorrenta. — Miiller, fabrikant, iz Heilbrona. — Globočnik, iz Železnikov.
Pri Slonu: Janez Lorenc, e. k. stotnik, z Dunaja. — Julij Rapoch, odvetnik, iz Vel. Kaniže. — Hennann Stern, zasebnik, iz Goriee. — Benno Milenkovič, dijak, iz Gorice. — H. Pekarek, gojzdar, s sinom, iz Rudolfovega. — Josip Boncelj, trgovec, iz Železnikov. — Prane Morseher, okr. zdravnik, iz Zagorja.
Pri Tavčarji: Pavel pl. Hofenau, c. k. vojaški nadinten-dant, iz Gradca. — Vitez TukoviS, zasebnik, z Dunaja.
Pri Bavarskem dvoru: Peter Sanini, trgovec, iz Vidma.
Umrli so:
18. sept. Marija Kusar, hišnega posestnika žena, 46 let, Kolodvorske ulice št. 33, udotrp.
V bolnišnici: 18. sept. Janez Arhar, gostač, 52 let, vsled edema v možganih.
SksekutiTne dražbe.
24.	sept. 1. e. džb. pos. Damijan Kovačič iz Hrastja pri Šmarji. Ljubljana. — 1. e. džb. pos. Frančiška Sopotnik 2290 gl. Brdo. — Relicitacija pos. Ignacij Zupan, iz Dol. Litija. — 1. e. džb. Matej Železnikar iz Iške vasi, 1730 gl. Ljubljana. — 1. e. džb. poB. Gustav Dular iz Žalostne gore, 1230 gl. Mokronog. — Prostovoljna zemljišč, dražba kmetskega zemljišča vložek št. 132, davk. Mokronoške v Matenji vasi, — sodno cenjeno na 2237 gl. Mokronog. — 3. e. džb. pos. Janez Kuhar iz Stajanskega Vrha. Kostanjevica.
25.	sept. 1. e. džb. pos. Janez Slak iz Povhovce, 1798 gl. Rudolfovo. — 3. e. džb. pos. Franc Goričar iz Družanske vasi. Rudolfovo.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.)
20. septembra.
Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ „ „ „ . 4% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije.....
London ......
Srebro ......
Ces. cekini......
Francoski napoleond.....
Nemške marke.....
80	gl.	75
81	„	90 104 „	85
95 ,	90
852 „	-
295 „	90
„	70
5 "	^
9 „	68
59 „	65
kr.
Potovalnega zastopnika
za jako ugodnih pogojev sprejme
glavni zastop banke „Slavije" (2)	v I-Jiibljani.
• v Blanke-jevi tiskarni v Ptuj!
1 je ravno izižla nova knjiga:
Sv. Frančišk,
vtemeljitelj lil, spokornega reda.
Molitvenik zlasti za tretjerednike, pa tudi za druge verne kristjane.
Drugi popravljen in pomnožen natis, z pri-davkom: Za leto 1884 izdani razglasi sv. Očeta Leona XIII. zadevajoči III. red; sestavil
f r. ISezjak,
župnik pri sv. Marku niže Ptuja.
Cena: nevezan 30 kr., v pol usnji 60 kr., v usnji 90 kr., z zlato obrezo 1 gld. 50 kr. Za dopošiijatev po pošti pridene se znesek od 10 kr.	(1)
Kupujem in plačujem po najvišji ceni krompir, fižol, vsake vrste že-li^da, kakor orehovo perje in lu^čine, norice, čei^mi-novo lubje, od korenin in od palic i. t. d., ježice, suh želod, žir ali bukvice.	(3)
Josip Leveč,
trgovec na Sv. Petra predmestji pri mesarskem mostu.
kot: pisalno črno, t. j. alicarinsko, šiškovo, cesarsko, šolsko, dvoodtisno; pisalno barvano, v vseh navadnih barvah; risarsko, t. j. tekoči karmin, zlato in srebrno tinto; za perilo; šaljivo tinto, ki za nekaj tednov mine; skrivnostno, stopisno ali hektogratično tinto in tvarino; stopisce ali tiektografe; tekoče pečatne barve vsake vrste — izdeluje
J. Laiiipe v Kraiiji.
Steklenice imajo lične slovenske in nemške napise, ki bodo slovenskemu občinstvu gotovo jako vstrezali.
Cenovnik na zalitevanjo zastonj in franko. Prodajalci na drobno dobo znaten rabat. Vsak si lahko naredi brez priprave: 1 liter dobre Srne tinte za 25 kr.; ','2 litra za 15 kr.; '/,„—'/2 litra barrene tinte za 15 kr. poslanih v mar kah — iz prahu, kterega pošljem franko za vzgled.	| '
Dobivale se bodo v mnogih prodajalnicah, tudi I v Katoliški Bukvami.	(1) ' 1
49 komadov za samo 7 gold. 60 kr. Žlice, noži in vilice
iz
Britanije-srebra
s fabriškim pečatom.
Silno potrebno za vsako družino! Čiijte, pozor, in strmite!
Za deset let jamčim pismeno vsakemu, kdor si kupi pri meni naraizje iz britanija-srebra, ktero je poprej več nego 30 goldinarjev veljalo, da mu ostane belo, kakor pravo srebro. Namizje za obed in za desert je iz čistega, težkega in masivnega britanija-srebra, ktero je skoraj tolišne vrednosti kakor pravo srebro, ter se sedaj skoraj zastonj le za pravo svojo ceno prodaja.
Garnitura obstoji iz sledečega: 6 namiznih nožev z izvrstno jekleno klino, 6 pravih anglo-brit. srebeniih vilic, 6 masivnih anglo-brit. srebrnih žlic, 12 anglo-brit. srebrnih žličic za kavo, 1 težka anglo-brit. srebrna zajemalka za juho, 1 masivna anglo-brit. srebrna posnemača za mleko, (2) 3 masivne anglo-brit. srebrne žlice za desert, 3 prave anglo-brit. srebrne vilice za de.sert, 1 izvrstno skrinjico za poper ali sladkor, 6 tas lepo cizeliranih,
1	cedilce za čaj najbolj fino,
2	lepa svetilnika za salon,
1 prekrasna krušnica indiški in kitajski vdolbena. 49 reči, to je, 49 komadov, ki so lahko dobe proti predplači zneska ali pa po poštnem povzetji za 7 gld. 60 kr.
Hvavilo! Le ono britanija-srebro je pravo, ktero ima zgoraj naveden pečat vtisnjen.
Za dokaz da moja ponudba
ni sleparija
se obvežem tukaj javno, vsako blago, ktero bi komu všeč ne bilo, brez ugovora nazaj vzeti. Vsak ga smo toraj brez zgube naročiti.
Kdor želi dobrega in solidnega blaga, obrne naj so hitro, dokler je še kaj zaloge, zaupljivo le na
llaupt-Depot der Auffio-Britiin. Sllberfabrik, TVlen, II., HchifTamtsfrasse 20.
Nnfi>>llni i>rfili za navedeno namizje prodajam v oškatljicah po 15 kr.	____