vol. 7
ISSN 0353-9237
April 1997

2
(
t—i N-
B
E
T|
O^J
©
<LM
a
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)4
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
Turjaška 1
1000 LJUBLJANA
NAROČILNICA
Ustanova:	____
Ulica:_____
Pošta: _ Kraj:
Odgovorna oseba:_______________
Naročam_____izvodov publikacije ISBD(M) : Mednarodni standardni
bibliografski opis monografskih publikacij. Predelana izdaja. Po ceni 3.300 SIT.
Datum:	Podpis:
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)4
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
Turjaška 1
1000 LJUBLJANA
NAROČILNICA
Ustanova:	___ _
Ulica: _
Pošta: "_ Kraj:
Odgovorna oseba: _
Naročam _ izvodov publikacije Vsebinska obdelava v vzajemnem
katalogu. Navodila in seznami predmetnih rubrik (delovno gradivo). Po ceni 4.500 SIT.
Datum:
Podpis:
ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE
Kalanov sklad
Kalanov sklad je spominski sklad, ki so ga ustanovili slovenski knjižničarji leta 1974. Namen sklada je, da v spomin na delo zaslužnega slovenskega knjižničarskega delavca in vzgojitelja Pavla Kalana pospešuje individualno in skupinsko strokovno, teoretično in raziskovalno delo slovenskih knjižničarjev.
Kalanov sklad ima individualne in kolektivne člane. V sklad se lahko vključujejo kot individualni člani posamezni knjižničarski delavci, kot kolektivni člani pa knjižnice. V sklad se lahko vključujejo tudi druge pravne in fizične osebe. Člani Kalanovega sklada s svojimi letnimi prispevki omogočajo njegovo delovanje oz. nagrajevanje avtorjev tistih pisnih strokovnih del, ki pomembno prispevajo k oblikovanju teorije slovenske knjižničarske vede in k praksi knjižničarske dejavnosti.
Upravni odbor sklada naproša tako posameznike kot njihove knjižnice, da pristopijo k članstvu in tako pomagajo, da bi Kalanov sklad svoj namen uresničeval še naprej in še razširil obseg svojega delovanja. Najnižji prispevek znaša v letu 1997 za individualne člane 1.000 SIT in za kolektivne člane 5.000 SIT.
PRIJAVNICA ZA VČLANITEV V KALANOV SKLAD
Individualni član
Ime in priimek: _
Stalni naslov: _
Zaposlen: _
Član Kalanovega sklada želim postati z letom: Datum:_ Podpis:
Kolektivni član
Knjižnica oz. ustanova:___
Naslov: _
Član Kalanovega sklada želimo postati z letom: _
Datum:_ Podpis odgovorne osebe:
ŽIG
Naslov: Sekretariat ZBDS, NUK, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Tel:. 061/ 1250-131, 1250-147, 1250-141 Fax.. 061/ 1255-014 Kontaktna oseba. Melita Ambrožič
Žiro račun sklada. 50100-678-47436 z oznako "za Kalanov sklad"
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)4
ZBDS Komisija za AIK
KORPORATIVNE ZNACNICE POLITIČNOTERITORIALNIH ENOT
Pravilnik
april 1997
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
Uvod
Že leta 1980 je IFLA oziroma mednarodni urad za univerzalno bibliografsko kontrolo pri IFLA v dokumentu Form and structure of corporate headings izdal priporočila za oblikovanje in strukturo korporativnih značnic. Eno od poglavij tega dokumenta obravnava tudi značnice političnoteritorialnih enot, kjer se priporočila v nekaterih določilih bistveno razlikujejo od določil Pravilnika i priručnika za izradbu abecednih kataloga Eve Verone (v nadaljevanju PPIAK) in s tem seveda tudi od naše katalogizacijske prakse.
Največja razlika je v oblikovanju značnic političnoteritorialnih enot najvišje stopnje, to je držav, za katere je po PPIAK v značnici ime države v jeziku knjižnice, torej pri nas v slovenščini, ne pa originalno, kot to priporoča dokument Form and structure of corporate headings. Ker v naših knjižnicah na splošno ni veliko uradnih publikacij tujih držav, se je zdelo, da lahko "brez škode" ostanemo pri dotedanjem pravilu.
Po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi državni organi (ali pa so se preimenovali) in številne institucije, ki jih je ustanovila ali jih upravlja država, in pokazala se je potreba po jasnih določilih za oblikovanje značnic za te vrste korporacij. Predvsem je bilo treba natančneje razmejiti in definirati, katere tovrstne korporacije naj obravnavamo kot samostojne in katere naj vodimo pod imenom političnoteritorialne enote.
Komisija za AIK pri ZBDS se je zato odločila, da pripravi podrobnejša določila za oblikovanje in strukturo značnic političnoteritorialnih enot, njihovih organov in institucij (s posebnim poudarkom na slovenskih primerih). Obenem je to tudi priložnost, da sprejmemo priporočila IFLE glede poimenovanja držav v značnicah, saj na tem področju zamujamo že 15 let.
Z objavo in sprejemom pričujočih pravil prenehamo v slovenski katalogizacijski praksi upoštevati PPIAK, člen 157, in sicer:
točko 1, predvsem 3. in 4. stavek, ki določata, da pišemo zemljepisno ime države v jeziku knjižnice ter da naredimo kazalko na zemljepisno ime v izvirni obliki:
-	točko 3, ki govori o uporabi kratic in
-	točko 4, ki govori o dveh ali več različnih nazivih za posamezno državo v jeziku knjižnice.
Komisija za AIK pri ZBDS je sprejela pričujoči pravilnik, ki začne veljati 1. 4. 1997.
1
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2
PRAVILNIK
1. Definicije
1.1	ORGAN političnoteritorialne enote je korporacija, ki jo ustanovi ali upravlja političnoteritorialna enota in opravlja zakonodajne, sodne, upravne, informativne, vojaške ali diplomatske dejavnosti. To so skupščine (parlamenti), ministrstva, sodišča, informacijski uradi, enote oboroženih sil in diplomatska predstavništva.
1.2	INSTITUCIJA političnoteritorialne enote je korporacija, ki jo ustanovi ali upravlja političnoteritorialna enota in opravlja izobraževalne, vzgojne, znanstvene, tehnične, kulturne, zdravstvene, socialne, finančne ali gospodarske dejavnosti. To so šole, univerze, knjižnice, gledališča, muzeji, bolnišnice, banke ipd., ki so ustanovljene ali upravljane na zgoraj omenjeni način.
1.3	POLITIČNOTERITORIALNA ENOTA je korporacija, ki opravlja vladne ali uradne funkcije na določenem ozemlju. To so države, države članice skupnosti držav, federalne enote ter njihove regionalne in lokalne upravne enote (mesta, občine, okraji, krajevne skupnosti itn.).
2. Značniee za imena političnoteritorialnih enot
2.1 DRŽAVE
2.1.1	Enotna značnica za državo je zemljepisno ime ozemlje države, razen kadar zemljepisno ime za ozemlje ne obstaja. Ime zapišemo v samostalniški obliki v nominativu.
Npr.: Slovenija	ne: Republika Slovenija
France	ne: République Française
2.1.2	Kadar ime države vsebuje zemljepisno ime v pridevniški obliki, ustrezna samostalniška oblika pa ne obstaja, uporabimo uradni naziv v nespremenjenem zaporedju.
Npr.: República Dominicana
2.1.3	Ime političnoteritorialne enote zapišemo v jeziku, ki ga političnoteritorialna enota običajno uporablja za svoje ime.
2.1.4	Če obstaja uradno ime političnoteritorialne enote v več jezikih, za enotno značnico izberemo ime v enem od teh jezikov.
Npr.: Belgique	ali: België
2
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2
2.1.5 Variantne oblike imen
2.1.5.1	Če domnevamo, da oblika imena na publikacijah ni vedno enaka, izberemo raje obliko imena, ki jo najdemo v uveljavljenem priročniku.
2.1.5.2	Če je med variantnimi oblikamo imena tudi kratica ali akronim, izberemo raje popolno obliko, četudi je akronim bolj znan.
Npr.: United States	ne: USA
ne: ZDA
2.2 SEKUNDARNE POLITIČNOTERITORIALNE ENOTE
2.2.1	Če ime sekundarne političnoteritorialne enote (npr. federalna enota, okraj, občina, mesto ipd.) sestoji iz zemljepisnega imena v samostalniški obliki ali ga vsebuje, to ime uporabimo za enotno značnico.
Naziv sekundarne političnoteritorialne enote dodamo v podznačnici.
Npr.: Krško. Občina	ne: Občina Krško
2.2.2	Če ime sekundarne političnoteritorialne enote vsebuje zemljepisno ime v pridevniški obliki, uporabimo uradno ime.
Npr.: Dravska banovina
Ljubljanska provinca
3. Podrejene korporacije političnoteritorialnih enot
3.1	Korporacije, ki so podrejene političnoteritorialnim enotam, delimo na organe in institucije (gl. Definicijo zgoraj). Na splošno organi veljajo za nesamostojne, institucije pa za samostojne korporacije. (Izjeme so opisane v nadaljevanju.)
3.2	ORGAN političnoteritorialne enote je nesamostojna, podrejena korporacija, prek katerega država ali sekundarna političnoteritorialna enota na določenem ozemlju izvaja svoje oblastne funkcije, in sicer:
3.2.1	ZAKONODAJNO (skupščina = državni zbor in državni svet)
Npr.: Slovenija. Državni zbor Slovenija. Državni svet
3.2.2	IZVRŠILNO (vlada = predsednik in ministri, vladne službe, državno tožilstvo)
3
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2
Npr.: Slovenija.	Vlada
Slovenija.	Urad predsednika vlade
Slovenija.	Urad za žensko politiko
Slovenija.	Center vlade za informatiko
Slovenija.	Državno tožilstvo
3.2.3	UPRAVNO (ministrstva - v okviru ministrstev se upravni organi imenujejo uprave, uradi, inšpektorati, upravne organizacije pa direkcije in agencije); javne službe z javnimi pooblastili; organi lokalne uprave).
Npr.: Slovenija. Ministrstvo za kulturo Slovenija. Davčna uprava
Slovenija. Urad za preprečevanje pranja denarja Slovenija. Republiški gradbeni inšpektorat Slovenija. Direkcija za oskrbo z energijo Slovenija. Agencija za učinkovito rabo energije Krško. Občina
3.2.4	SODNO
Npr.: Slovenija. Vrhovno sodišče Slovenija. Ustavno sodišče Kranj. Občinsko sodišče
3.2.5	INFORMATIVNO
Npr.: Slovenija. Urad vlade za informiranje
3.2.6	VOJAŠKO (kopenska vojska, mornarica, letalstvo)
Npr.: Slovenija. Slovenska vojska. Generalštab
Opomba-. Znanstvene, kulturne, zdravstvene in učne ustanove zgoraj omenjenih so samostojne korporacije.
Npr.: Izobraževalni center organov za notranje zadeve (Tacen)
3.2.7	DIPLOMATSKO
Npr.: Slovenija. Veleposlaništvo (Washington, D.C.) Slovenija. Generalni konzulat (Munchen)
3.2.8	Kadar je na publikaciji namesto imena organa navedena funkcija osebe, ki ga vodi, to ime obravnavamo kot podrejeno značnico.
Npr.: Slovenija. Varuh človekovih pravic
4
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2
3.3	INSTITUCIJA političnoteritorialne enote je korporacija, ki na določenem ozmelju opravlja izobraževalne, vzgojne, znanstvene, tehnične, kulturne, zdravstvene, socialne, finančne ali gospodarske dejavnosti in velja za samostojno korporacijo.
Institucije so šole, univerze, knjižnice, gledališča, muzeji, bolnišnice, banke itn.
Opomba: Korporacije, ki administrativno urejajo dejavnosti teh ustanov, obravnavamo kot organe, se pravi kot nesamostojne, podrejene korporacije.
Npr.: Narodna in univerzitetna knjižnica Arhiv Slovenije Univerza
Slovenska akademija znanosti in umetnosti Banka Slovenije Narodni muzej
Mestno gledališče ljubljansko
toda: Slovenija. Urad za šolstvo
Slovenija. Inšpektorat za področje kulturne dediščine
Kadar naziv institucije izraža podrejenost, jo obravnavamo kot podrejeno korporacijo.
Npr.: Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo
3.4	Kadar dejavnost korporacije združuje funkcije ORGANA in INSTITUCIJE in/ali razmerje med obojim ni jasno, se ravnamo po naslednjih smernicah:
3.4.2	Kadar naziv izraža podrejenost, korporacija velja za nesamostojno in podrejeno korporacijo:
Npr.: United Kingdom. Department of Transport United States. Division of Wildlife Services
3.4.3	Kadar naziv korporacije vsebuje izraz, ki ga ponavadi uporabljajo organi, korporacija velja za nesamostojno (npr. uprava, urad, inšpektorat, direkcija, agencija ipd. ter servis, protokol in služba ipd.): kadar naziv vsebuje izraz, ki da ponavadi uporabljajo institucije [pošta, železnice, banka, združenje bank, zavod, zbornica, center, zveza, združenje, sklad, družba ipd.) korporacija velja za samostojno.
Npr.: Slovenija. Slovenska tiskovna agencija Slovenija. Uprava za jedrsko varnost Slovenija. Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo
in
5
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2
Pošta Slovenije Telekom Slovenije Slovenske železnice Združenje bank Slovenije Hidrometeorološki zavod Gospodarska zbornica Slovenije Odvetniška zbornica Center za promocijo turizma Združenje delodajalcev Slovenije Zveza zgodovinskih društev Slovenije Združenje kirurgov Slovenije Ekološko razvojni sklad Slovenije Družba za avtoceste
3.4.4	Kadar je ime političnoteritorialne enote potrebno za identifikacijo korporacije, le-ta velja za nesamostojno in podrejeno korporacijo.
Npr.: Slovenija. Zakladnica
3.4.5	Kadar je institucija podrejena organu in je brez navedbe nadrejenega organa ni mogoče identificirati, institucijo obravnavamo kot podznačnico organa.
Npr.: Slovenija. Skupščina. Knjižnica
Slovenija. Vlada. Servis skupnih služb Slovenija. Državni zbor. Odbor za kakovost
Viri:
1.	Form and structure of corporate headings. London : IFLA International Office for UBC, 1980.
2.	Names of states. London : IFLA International Office for UBC, 1981.
3.	Verona, E.: Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Zagreb : Hrvatsko bibliotekarsko društvo, 1986.
4.	Kristan, I.: Državna ureditev Slovenije. Ljubljana : Uradni list Republike Slovenije, 1996.
5.	Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev. Uradni list Republike Slovenije (1994) IV/71.
6.	Zakon o vladi Republike Slovenije. Uradni list Republike Slovenije (1993) 1II/4.
7.	Zakon o upravi. Uradni list Republike Slovenije (1994) IV/67.
6
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
7(1997)4
VSEBINA
Specialne knjižnice	str.	1
ZBDS	str.	1
Splošnoizobraževalne knjižnice	str.	2
Predstavljamo vam	str.	9
Pa še to	str.	11
Obvestila	str.	11
Priloge	str.	12
Knjižničarske novice 7(1997)4. ISSN 0353-9237. Izdala: Narodna in univerzitetna knjižnica, INDOK center/knjižnica za bibliotekarstvo, 1001 Ljubljana, Turjaška. 1, p.p. 259. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniški odbor: mag. Melita Ambrožič, Ivan Kanič. Naklada: 660 izvodov. Cena posamezne številke: 500 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Naročila in odpovedi pošiljajle pimeno. Prejetih tekstov ne lektroriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje RS št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Naslov uredništva: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah (v ASCII formatu) ali po elektronski pošti (NUK::JELA).
SPECIALNE
KNJIŽNICE
MEDNARODNI DAN KNJIŽNIČARJEV V SPECIALNIH KNJIŽNICAH
Spoštovane kolegice in kolegi,
čestitam vam 17. april, mednarodni dan knjižničarjev specialnih knjižnic in vam želim veliko uspeha in veselja pri vašem delu. Ob tej priložnosti vam posredujem zapis iz mesečnika SLA "Information Outlook", Vol. 1, št. 3, v katerem so podane ideje kako naj zaznamujemo ta dan.
17. aprila bodo knjižničarji specialnih knjižnic po vsem svetu praznovali mednarodni dan knjižničarjev specialnih knjižnic. To je priložnost, da dobimo priznanje za dragoceno vlogo, ki jo imamo v mednarodnem posredovanju informacij. To je priložnost, da usmerimo pozornost na naše prispevke k ustvarjanju novega znanja v globalnem svetu. Pomembno je, da ko proslavljamo ta dan, ustvarimo priložnost za promocijo naših storitev in koristi, ki jih dajemo našim matičnim organizacijam. Izkoristite ta dan, da boste:
priredili dan odprtih vrat z demonstracijo novih baz podatkov in drugih virov, ki ste jih pridobili v zadnjem času; napisali članek o vaši knjižnici in storitvah, ki jih nudi uporabnikom, ter ga objavili v internem glasilu vaše organizacije: povabili zanimivega predavatelja, ki ni nujno povezan z knjižni-
čarstvom (vseeno pa poudarite priložnost);
povabili kakšnega novinarja, da obišče vašo knjižnico in mu povedali o tem, kako vaša knjižnica prispeva k boljšemu odločanju v vaši organizaciji (poskusite dobiti tudi enega od vaših managerjev, da to potrdi);
-	naredili obvestila ali si izbrali znak, s katerim boste zaznamovali ta dan (modele lahko najdete na www.sla.org-pr-isld); spozorirali dan kariere na Fakulteti za bibliotekarstvo;
-	izdelali nove informativne ma-terijale (vodnike, zgibanke) z opisom vaših virov in storitev: priredili tombolo - ob podelitvi nagrad pa nagovorite prisotne uporabnike.
Ni pomembno kakšno obliko boste izbrali, pomebno je, da ne zamudite priložnosti za promocijo vaše knjižnice. Z načrtovanjem začnite takoj!
Zdravka Pejova
ZBDS
SKLEP KOMISIJE ZA AIK PRI ZBDS
Komisija za AIK je na svoji seji 23. oktobra 1996 v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani sprejela sklep, da začne z letom 1997 veljati pravilnik o korporativ-nih značnicah političnoteritorialnih enot, ki ga objavljamo v prilogi Knjižničarskih novic. Pravilnik je bil kljub temu do konca marca 1997 v
Knjižničarske novice 7(199713
javni razpravi, ko so člani Komisije posredovali še dopolnitve.
Strokovno osnovo pravilnika so pripravile: Dunja Kalčič (NUK), Majda Ujčič (FFLJ), Zlata Dimec (NUK) in Alenka Kanič (NUK). Končno besedilo sta pripravili Dunja Kalčič in Majda Ujčič. Pri oblikovanju predlogov so sodelovali naslednji člani Komisije za AIK: Lidija Wagner (NUK), Maja Bleiweis (FIZKNJIZ), Lenka Vevar (SIKOZ), Mateja Ločniškar-Fidler (SIKBEZ), Anamari-ja Valantič (SAZU), Agata Tiegl (VEGA), Marija Petek (CTK). Vsem se za sodelovanje iskreno zahvaljujem.
Tako stopa pravilnik s 1. aprilom 1997 v veljavo.
Predsednik Komisije za AIK Mirko Nidorfer
Strokovno posvetovanje
in skupščina ZBDS "KNJIŽNIČARJI PRED NOVIMI IZZIVI"
(Portorož, 26.-28. oktobra 1997)
Priprave na letošnje strokovno posvetovanje so v polnem teku. Programski odbor je že zbral prijave referatov in pripravlja programsko podobo posvetovanja, sekretariat ZBDS je začel zbirati gradivo za spominski zbornik in razstavo ob petdesetletnici slovenskega društva (oz. zveze društev), potekajo pa tudi dogovori z možnimi sponzorji posvetovanja. Društvo bibliotekarjev Primorske bo poskrbelo za lokalno promocijo dogodka in za organizacijo spremljevalnih dejavnosti.
Med posvetovanjem bo potekala tudi skupščina ZBDS, na kateri bomo sprejemali nove akte ZBDS (statut in pravilnike) ter volitve organov za naslednje mandatno obdobje.
Prijavnico za udeležbo na posvetovanju, rezervacijski list za bivanje v hotelu in predstavitev programa posvetovanja bomo objavili v naslednji številki Knjižničarskih novic in na Internet domači strani ZBDS. Udeleženci, ki se bodo prijavili do 31. avgusta 1997 bodo imeli pri kotizaciji popust, še dodatni popust pa bodo imeli člani društev bibliotekarjev.
Melita Ambrožič
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE
Posvetovanje splošnoizobraževalnih knjižnic KNJIŽNICE -INFORMACIJSKA SREDIŠČA Bohinj, 22. in 23. september 1997
Okvirni program:
Ponedeljek, 22. september
- Silva Novljan-. SIK - aktivni del družbene informacijske politike Marie Montano: Bibliothèque Publique d'Information
1(1
Knjižničarske novice 7(1997)3
-	Erkki Lounasvuori, PaM Joki-talo: Public Library Internet use in Finland
Predstavitvi:
•	Borza znanja (Knjižnica Otona Župančiča)
•	Univerza za tretje življenjsko obdobje (Mariborska knjižnica)
Okrogla miza:
« Knjižničarji sprašujemo, politiki odgovarjajo - moderatorka Silva Novljan
Torek, 23. september
-	Robert Davies: Managing Change in Public Library Service
Mary Rowlatt: Public Libraries as an Information Providers -the UK Experience Sandra Bašič: Raziskava informacijskih potreb v okolju Renata Šribar. Kako lahko postane knjižnica ponosna sama nase (kako se promovirati)
Delavnici:
•	Anketa uporabnikov (S. Bašič)
•	Kratek načrt promocije knjižnice za določene ciljne skupine (R. Šribar)
Referati bodo v slovenskem in angleškem jeziku s simultanim prevajanjem.
Do 20. aprila bomo v vsako od 60 SIK poslali vabilo s prijavnico. Število udeležencev je omejeno na enega iz vsake SIK. Prijave bomo sprejemali do 20. maja. Člani organizacijskega odbora upamo, da bomo dobili izpolnjene prijavnice res iz vseh knjižnic. Posvetovanje bo v hotelu Kompas, udeleženci bodo nameščeni v hotelih Kompas in Bellevue.
Za vse, kar vas še zanima, pokličite Bredo Karun v Knjižnico Otona Župančiča, tel 061/125-94-36
ali 061/216-828 (VMSmail: sikoz::breda, e-mail: breda@lj-oz.sik.si).
Organizacijski odbor:
Barbara Kovar, Mariborska knjižnica - Silva Novljan, NUK
Boris Jukič, Goriška knjižnica Bojana Skrt, Knjižnica Otona Župančiča
Breda Karun, Knjižnica Otona Župančiča
Breda Karun
KNJIŽNA RAZSTAVA
DEL BORISA A. NOVAKA IN MATJAŽA
SCHMIDTA V PIONIRSKI KNJIŽNICI
V LJUBLJANI 30-letnica praznovanja 2. aprila, Mednarodnega dne knjig za otroke
Člani Mednarodne zveze za mladinsko književnost - IBBY so na kongresu leta 1996, ki je bil v Ljubljani, sklenili, da se 2. april, rojstni dan velikega danskega pravljičarja Hansa Christiana An-dersena proglasi za Mednarodni dan knjig za otroke. IBBY je pozval vse nacionalne sekcije in preko UNICEF tudi ostale države, da se pridružijo praznovanju tega dne.
V Sloveniji praznujemo Mednarodni dan knjig za otroke od leta 1967. Po knjižnicah in knjigarnah, vrtcih in šolah in po raznih kulturnih ustanovah so na ta dan številne prireditve, na katerih se srečujejo avtorji in mladi ob knjigah. Od vsega začetka pa veljajo
1(1
Knjižničarske novice 7(1997)3
prireditve, ki jih pripravlja Pionirska knjižnica v Ljubljani, ki je enota Knjižnice Otona Župančiča, za osrednje.
V	Pionirski knjižnici v Ljubljani je tudi sedež Slovenske sekcije IBBY. In prav Slovensko sekcijo je IBBY izbrala za pokroviteljico Mednarodnega dne knjig za otroke leta 1997. S tem ji je bila dana čast, da pripravi poslanico otrokom vsega sveta ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke. Avtorja poslanice, katere moto je "Otroštvo je poezija življenja. Poezija je otroštvo sveta.", sta pesnik dr. Boris A. Novak in akademski slikar Matjaž Schmidt. Pesnikove besede, izvrstno likovno dopolnjene in tudi odlično prevedene v angleščino (prev. Alan McConnell-Duff). v nemščino (prev. Elisabeth Seitz), v francoščino (prev. Viktor Jesenik) in španščino (prev. Pavel Fajdiga), smo razposlali na vse kontinente v več kot 60 držav. Posamezne sekcije IBBY so letošnjo slovensko poslanico jezikovno in številčno pripravile po svojih potrebah, japonska na primer kar 5000 izvodov. Poslanico smo v Sloveniji poslali vsem splošnoizo-braževalnim in osnovnošolskim knjižnicam, številnim vrtcem, knjigarnam, kulturnim ustanovam in posameznikom.
V	počastitev letošnjega 2. aprila. Mednarodnega dne knjig za otroke, smo v Pionirski knjižnici pripravili razstavo knjig Borisa A. Novaka, ki jih je napisal za mlade, in razstavo knjig, ki jih je ilustriral Matjaž Schmidt. S to razstavo želimo počastiti in predstaviti avtorja poslanice, slovenske poslanice, ki bo letos obkrožila ves svet.
Boris A. Novak se je rodil 1953 v Beogradu. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz primerjalne književnosti in filozofije. Je pesnik, dramatik in dramaturg, ukvarja se z literarno teorijo,
pomembno je tudi njegovo prevajalsko delo. Piše poezijo za odrasle ter poezijo, prozo in dramska dela za mladino. Za svoje delo za odrasle je prejel Nagrado Prešernovega sklada 1984 (za pesniško zbirko 1001 stih), Jenkovo nagrado 1995 (za pesniško zbirko Mojster nespečnosti) in Sovretovo nagrado 1989 (za prevajanje S. Mallarmeja). Kot predsednik slovenskega centra PEN se je med drugim aktivno zavzemal za svobodo in pravico pisateljev po svetu. Se posebej pa ga je prizadelo neodgovorno in nečloveško ravnanje z otroki in ropanje njihovega otroštva. To je povedal tudi v svoji poslanici. Na razstavi je Novak predstavljen z mladinskimi deli, ki so od prvega, leta 1981, izšla do danes. Že naslovi Novakovih pesniških zbirk: Prebesedimo besede (1981), Domišljija je povsod doma (1984), Periskop, z ilustracijami Matjaža Schmidta (1989), Blabla: pesmi in igre za male in velike tigre (1995) in sijajne Oblike sveta (1991), obetajo srečanje z njegovo duhovito in igrivo liriko. Novakova proza: Nebesno gledališče (1990) ter Mala in velika Luna (1994) je pravljično poetična. V knjižnih izdajah pa lahko podoživljamo tudi Novakove igre za otroke: V ozvezdju postelje, igra za otroke in zvezde (1983), Nebesno gledališče, igra za otroke in oblake, Mala in velika Luna, igra za male in velike otroke (1984), Prizori iz življenja stvari, igra za ročne in nožne lutke (1991), Sto-tisočnoga, lutkovna igra za dvo-nožne in stonožne otroke, Mojca Pokrajculja, radijska igra po motivih koroške ljudske pravljice, Kdo je napravil Vidku srajčico, igra za otroke in živali po motivih zgodbe Frana Levstika (1995).
Matjaž Schmidt se je rodil 1948 v Ljubljani. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v
1(1
Knjižničarske novice 7(1997)3
Ljubljani. Na razstavi je predstavljen Schmidtov celoten dosedanji opus mladinskih knjig z njegovimi ilustracijami. Od prve, Goščave in živali avtorja Reneja Guillota leta 1974 do danes, je Schmidt ilustriral 106 knjig za mlade. Ilustriral je knjige, ki so namenjene tako najmlajšim otrokom, kot tudi pravljične in domišljijske zgodbe, napete najstniške pustolovščine in zgodovinske romane za mlade. Pomemben je njegov prispevek tudi pri tako imenovani poučni ilustraciji (non fiction), kjer se je loteval najrazličnejših tem, iz narave, astronomije, etnografije, ekologije, itd. Matjaž Schmidt se je uveljavil tudi kot celovit avtor knjig za mlade, kot avtor besedila in ilustracije. Poleg tega je ustvarjalen tudi na področju didaktičnih iger, učbenikov, lutkarstva in drugega. V svojih ilustracijah se Schmidt izkazuje kot odličen, sodoben in vsestranski ilustrator, mojster čopiča ter poznavalec otroške duše. Matjaž Schmidt je prejel že več nagrad za
svoje delo. Med nagradami za mladinsko ilustracijo velja omeniti Kajuhovo nagrado za leto 1983 za ilustratorsko delo pri mladinskem programu založbe Borec in Partizanske knjige, Levstikovo nagrado za leto 1983 za poljudnoznanstveno delo Nejčev prvi leksikon in Pohvalo Društva oblikovalcev Slovenije za oblikovanje naslovnic revije Kurirček letnika 1985/86.
Z razstavo in spremljajočimi prireditvami, ki bodo v Pionirski knjižnici v Ljubljani do konca maja, želimo počastiti oba avtorja letošnje poslanice, Borisa A. Novaka in Matjaža Schmidta, počastiti želimo tudi praznik, 2. april, Mednarodni dan knjig za otroke, počastiti želimo vse, ki za otroke ustvarjajo, predvsem pa želimo z mladimi v knjižnici doživeti lepe trenutke ob branju in knjigah.
Tanja Pogačar
OTROŠTVO SVETLOBE iN SENCE
Odrasli poslušajo besede, ne da bi jih slišali.
Odrasli berejo besede, ne da bi jih začutili.
Odrasli govorijo besede, ne da bi jih pokušali.
Odrasli pišejo besede, ne da bi jih poduhali.
Odrasli pri besedovanju sploh ne opazijo besed, zato besede
zvenejo od samote in žalosti.
Odrasli uporabljajo besede, ne da bi jih ljubih. Tako se besede pokvarijo in postarajo.
Otroci pa so drugačni. Otroci se z besedami igrajo. Igra popravi pokvarjene besede. Igra s starih besed postrga rjo in jim povrne mladosten lesk. Igra porodi nove, nezaslišane, nezaslišano lepe besede.
Otroci poslušajo besde. Besede so glasba človeških glasov.
1(1
Knjižničarske novice 7(1997)3
Otroci čutijo besede: so mehke? trde? okrogle? špičaste? Otroci pokušajo besde: so sladke? slane? kisle? grenke? Otroci duhajo besede. Besede so cvetni prah na rožah stvari. Otroci imajo radi besede. Zato imajo tudi besede rade otroke.
Odrasli gledajo barve, ne da bi jih videli.
Odrasli zaznavajo oblike, ne da bi razumeli njihovo govorico.
Odrasli živijo v svetlobi in od svetlobe, ne da bi jo sploh
opazili.
Odrasli mečejo dolge sence, ne da bi se z njimi igrali.
Odrasli zavzemajo precej (kar preveč) prostora, ne da bi se
enkrat samkrat začudili njegovi prostranosti.
Odrasli gledajo v svet z zaprtimi očrni. Zato se prostor skrči,
sence umrejo, svetloba potemni, barve zbledijo, oblike pa
onemijo.
Otroci so drugačni. Otroci s široko razprtimi očmi strmijo v svet in se čudijo stvarem. Otroci se z barvami in oblikami igrajo. Igra razpiha prah z zbledelih barv in jim povrne rojstni blesk. Igra porodi nove, dotlej nevidne in nezališane, nezaslišano lepe oblike.
Otroci vidijo barve. Barve so otroštvo svetlobe.
Otroci razumejo govorico oblik: so nežne? ostre? živahne?
otožne?
Otroci čutijo, otroci dihajo, otroci vidijo nevidno svetlobo. Svetloba je mati sveta.
Otroci sicer mečejo kratke sence, a se z njimi igrajo. Sence so slepe, zato jih svetloba pelje za roko - kot otroke. Otroci se čudijo prostoru in njegovi neznanski prostosti. Otroci imajo radi slike. Zato imajo tudi slike rade otroke.
Vsak pesnik je velik otrok. In vsak otrok je mali pesnik. Vsak slikar je velik pacon. In vsak otrok je mali malar.
Ta poslanica je uglašena kot pesem, kot oda neskončni ustvarjalni zmožnosti otrok. Vendar žal ne morem skleniti kot pesem. Vse preveč je trpljenja otrok, da bi ga lahko zamolčal. Zato bom pesem na koncu pokvaril. Zaradi odgovornosti do usode otrok in prihodnosti tega našega edinega sveta.
Obiskal sem Sarajevo med okrutnim obleganjem tega lepega mesta. Sredi groznih prizorov uničenja so me najbolj pretresli, obenem pa vzradostili prav otroci: povsod sem jih videval, na vsakem vogalu, kako se igrajo, podijo za žogo, se skrivajo in lovijo ter se z improviziranimi palicami gredo vojne igre. Celo med čisto zaresnim streljanjem odraslih. Kadarkoli sem to zagledal, me je zazeblo, saj so bili najbližji položaji ostrostrelcev oddaljeni komaj sto - dvesto
1(1
Knjižničarske novice 7(1997)3
metrov, znano pa je, da otrostrelci tako radi streljajo na te male glavice! To je zločin, ki je v tej strašni vojni najbolj podel in gnusen! Kako je mogoče, da odrasel človek zavestno skozi daljnogled vzame na muho otroka?! Tu se svet konča!
Navdajali so me mešani občutki: obenem z bojaznijo za njihova življenja sem razumel globoko potrebo sarajevskih otrok po igri. Po tisočih dneh vojne, po tisočih nočeh skrivanja po kleteh (za otroke pa je vsak dan dolg kot neskončnost) je otroški nagon po gibanju in igri prevladal. Kratko malo morajo na dvorišče in na ulico, podit se in izživet svojo potrebo po igri!
In čeprav sem se kot otrok (po drugi svetovni vojni) tudi sam pogosto "šel vojno", me je pogled na igre sarajevskih otrok zmrazil: ker otroške igre, kot vemo, odsevajo odnose v "odrasli" družbi, lesene puške kažejo vojno v vsej njeni okrutnosti! Kakšne travme nosijo s seboj današnji otroci, ki odraščajo v vojni! V Bosni, Ruandi, Samoliji, na Bližnjem vzhodu, v Kurdistanu in Čečeniji.
Naj torej ta poslanica o ustvarjalnosti otrok izzveni tudi kot zagovor njihove temeljne pravice do igre. In kot skrajno resno opozorilo odraslim, ki njihovo otroštvo spreminjamo v pekel: storimo vse, kar je v naših močeh, da se trpljenje otrok neha! Da otroci ne odrastejo prehitro!
Od tega je odvisna prihodnost tega našega edinega sveta.
Boris A. Novak
ZANIMIVOSTI
Z vprašalniki o pogojih dela in delu splošnoizobraževalnih knjižnic v letu 1996 sporočene zanimivosti:
Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana
Članstvo knjižnice (v društvih, združenjih, zbornicah, ipd.)
1.	IFLA - član
2.	IBBY - nosilec za SLO
3.	ZBDS - član
4.	DBL - član
5.	Kalanov sklad - član
6.	Zveza SIK - član
7.	Public Library Development Project - partner
8.	Regional Public Library Project -koordinator za SLO
9.	Koordinator nabave tujih serijskih publikacij za MIZT SLO -nosilec
10.	Komisija za vsebinsko obdelavo knjižnega gradiva pri ZBDS -član
11.	Upravni odbor DBL - član
12.	Sekcija za SIK pri ZBDS - član
13.	Komisija za Al K pri ZBDS -član
14.	SIK II. skupine SLO, ki so vključene v COBISS - vodstvo
15.	Mednarodni kviz - član
16.	Društvo Manager - član
17.	Bralno društvo SLO - član
18.	Ekspertna skupina pri Ministrstvu za kulturo SLO - član
Posebne zbirke knjižničnega
gradiva
1.	Študijsko gradivo za mladinsko književnost in knjižničarstvo
2.	Arhiv SLO mladinskih knjig in periodike
3.	Zbirka kiča
4.	Tuje slikanice
1(1
Knjižničarske novice 7(1997)3
5.	Prevodi slovenske mladinske literature v tuje jezike
6.	Center za samostojno učenje
7.	Domoznanstvo
8.	Gradivo o zasvojenosti
9.	Gradivo za področje knjižničarstva
Novo v knjižnici
1.	Središče za samostojno učenje
2.	V povezavi z Uradom za preprečevanje zasvojenosti: redna mesečna predavanja, nakup in postavitev specialnega gradiva s področja odvisnosti, oblikovanje posebnega panoja z informativnimi gradivi, eksperiment "Pokadimo skupaj zadnjo cigareto"
3.	Teden Interneta
Obiskovalci knjižnice
49	% izposoja na dom
-	24 % izposoja v knjižnici
3	% obisk prireditev
24 % drugo, vračila, rezervacije, informacije, katerim pripada 42 %
obiskovalec si je na dom izposodil 3 enote knjižničnega gradiva
obiskovalec je v knjižnici uporabljal po oceni 2,8 enote knjižničnega gradiva
Knjižnica Lendava
Obiskovalci knjižnice
50	% izposoja na dom 41 % izposoja v knjižnici
4	% obisk prireditev
5	% drugo, vračila, rezervacije, informacije, katerim pripada 53 %
-	obiskovalec si je na dom izposodil 2 enoti knjižničnega gradiva
obiskovalec je v knjižnici uporabil 2,5 enote knjižničnega gradiva
Knjižnica Hrastnik
Novo v knjižnici
pridobitev 82 m2 dodatne površine, ureditev čitalnice in uvedba prireditev
Knjižnica Zagorje
Novo v knjižnici
1.	"Mini bukvama", kakor imenujemo knjižni regal, kjer ponudimo obiskovalcem odpisane knjige iz našega fonda, pa še kakšen dar, ki ga sami ne vključimo v temeljno zalogo.
2.	Vpeljali smo uganko za najmlajše in bralno značko za predšolske otroke. Načrtujemo, da bi to postala redna bralna značka v občinskem merilu.
Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
Novo v knjižnici
1.	V sodelovanju z založbo Mladinska knjiga iz Ljubljane smo pripravili enotedenski knjižni sejem. V tem tedno smo pripravili organizirane in vodene oglede sejma za učence vseh osnovnih šol v naši občini. Prav tako smo organizirali 2 srečanji z mladinskima ustvarjalcema -Viljenka Jalovec je bila gostja na otvoritvi razstave, s pisateljem Mihom Matetom pa smo knjižni sejem zaključili. Želimo si, da bi ta sejem lahko postal tradicionalen, kjer bi sodelovale še druge založbe, saj naše osnovne šole ne vozijo otrok na knjižni sejem v Ljubljano.
2.	V sodelovanju z Društvom za krajevno zgodovino smo pripravili zelo odmevno in zelo obiskano razstavo z naslovom "Vizita na Bistriškem". Tu so bile zbrane in razstavljene fotografije domačih fantov iz vizite
1(1
Knjižničarske novice 7(1997)3
od prvih let po 1. svetovni vojni pa vse do današnjih dni.
Posebnost so tudi knjižnice:
-	ki ne hranijo revije Knjižnica in Knjižničarskih novic,
-	ki niso pridobile nobene enote neknjižnega gradiva,
-	ki niso odpisale nobene enote knjižničnega gradiva,
-	ki nimajo direktorjev oz. z vodenjem in upravljanjem določen čas "obremenjenih" delavcev,
-	ki izposodijo več kot 3-4 enote knjižničnega gradiva v knjižnici na 1 obiskovalca,
ki na svojem območju nimajo prebivalcev do 15. leta starosti.
Izbrala: Silva Novljan
PREDSTAVLJAMO VAM
STROKOVNA EKSKURZIJA V RIM IN VATIKAN
V času od 4.-7. novembra 1996 je potekala strokovna ekskurzija v Rim in Vatikan, ki jo je organiziral Oddelek za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti v Lju-bijani. Ekskurzije se je udeležilo okoli 50 študentov 3. in 4. letnika ter profesorja dr. Žnideršič in dr. Ur-banija. Namen strokovne ekskur-zije je bil spoznati nacionalno knji-žnico v Rimu in ogled vatikanske knjižnice ter njunih sistemov. Namen smo zdužili tudi z ogledom mesteca Orvieto, italijanske prestolnice in Firenz.
V ponedeljek nas je najprej čakala nekajurna vožnja po "sončni avtocesti" do našega prvega cilja -mesteca Orvieto, ki izhaja še iz starorimskih časov, znan pa je predvsem po svoji keramiki in dobrem domačem vinu. Ogledali smo si mesto, predvsem stolnico in po tem krajšem postanku nadaljevali pot v Rim. Tja smo prispeli zvečer, se nastanili v hotelu 23 km izven Rima, kjer smo po večerji še dolgo v noč posedeli v prijetnem pogovoru.
Naslednje jutro smo se odpravili v center Rima, kjer smo najprej obiskali nacionalno knjižnico. Tukaj nas je pozdravila ga. Ludvika Maz-zda, ki nam je v italijanščini predstavila zgodovino knjižnice. Za prevod je skrbel g. Brane Cestnik. Zanimivost italijanske nacionalne knjižnice je, da ima dva sedeža: v Rimu in v Firenzi in s tem tudi dve nalogi. Nacionalna knjižnica v Firenzi je knjižnica, ki ima tradicijo, njena naloga pa je danes, da vodi nacionalno bibliografijo. Naloga rimske nacionalne knjižnice pa je, da evidentira prevedene avtorje v Italiji. Tukaj so nas opozorili na veliko slovanske literature, ki je prišla v Italijo z jezuiti. Kot posebnost pa je ga. Mazzda omenila fond, ki skrbi za zapuščino Rima. Temu splošnemu uvodu sta sledila ogleda nacionalke, predvsem dela, ki je namenjen uporabnikom in restavratorske delavnice, kjer so nas seznanili z nekaterimi postopki popravljanja starega gradiva (v Italiji je tradicionlno visoko razvita dejavnost restavratorstva in njegovih šol).
Triurni ogled je minil hitro, nato smo se napotili na ogled ene izmed večjih knjigarn v centru, sledil pa je "bibliotekarski maraton" ogledovanja kulturnozgodovinskih znamenitosti Rima. Ogled smo pričeli pri navonskem trgu in Panteonu, ga nadaljevali do Spomenika Vittoria Emanuela II, posvečenega združitvi Italije, se povzpeli na Kapitol, si ogledali znamenito volkuljo, rimski in palatinski forum ter se napotili proti Koloseju, ki pa so nam ga žal pred nosom zaprli. Vrniti smo se
1(1
Knjižničarske novice 7(1997)3
morali na večerjo, po njej pa smo se znova vrnili v mesto in si ogledali še Fontano di Trevi, in španske stopnice.
Tretji dan smo ves namenili ogledu Vatikana. Zjutraj smo se odpeljali na trg Sv. Petra in najprej zavili v znameniti vatikanski muzej, kjer smo si ogledali del galerije gobelinov, razstavljene kipe in znamenito Sikstinsko kapelo. Nato smo si ogledali še baziliko, nekateri so se povzpeli tudi na kupolo, ki jim je odprla prekrasen razgled po okolici in dopoldne je kar minilo.
Popoldan pa smo dočakali najpomembnejši dogodek - obisk vatikanske knjižnice. Tukaj nas je pričakal slovenski rojak g. Re-bernik. S prisrčnim sprejemom nas je popeljal v knjižnico in nam začel pripovedovati njeno zgodovino, vsebino in pomen. Kodekse, ki so danes ohranjeni v knjižnici so papeži sprva zbirali nenamensko, prvi začetnik vatikanske knjižnice pa je Nikolaj V., ki je ohranil veliko kodeksov iz uničene konstan-tinopolske knjižnice. Sixt IV. nato z uradnim dekretom potrdi za knjižnico štiri prostore in finančna sredstva ter dostopnost knjižničnih fondov vsem znanstvenikom. Ob njegovi smrti je knjižnica obsegala čez 3.000 rokopisov. Knjižnica se je nato skozi stoletja večala, papeži so mnogokrat kupovali celotne zbirke, mnogo so jih dobili v dar. Knjižnica je bila nekaj časa predvsem arhiv knjig, v 19. stoletju pa je Leon XIII. ta arhiv odprl zgodovinarjem. V 20. stoletju so tudi odprli šolo za knjižničarje, kjer poučujejo priznani knjižničarji. Nato smo si ogledali v eni izmed dvoran razstavo najlepših dokumetov knjižnice, čitalnice, videli smo original Trubarjeve Cerkvene ordninge iz 1. 1564, Ciceronov rokopis De re-pubbliche, odkrit pod besedilom pridige Sv. Avguština iz 14. st. ter nazadnje tudi skladišče, kjer smo videli le delček bogastva te knjižnice. G. Rebernik nam je opisal tudi, kako deluje knjižnica danes. Papež Janez Pavel II. je knjižnico avtomatiziral in uvedel informati-
zacijo. Knjige se obdelujejo računalniško, poteka tudi projekt skeni-ranja starih rokopisov, ki jih nato preko Interneta podajajo v uporabo znanstvenikom. Rokopisi so dostopni tudi v originalu v posebni čitalnici. Za računalniško obdelavo knjig uporabljajo ameriški format MARC (USMARC); redno je zaposlenih ok. 70 delavcev in večje število hono-ranih sodelavcev, strokovnjakov za določena specifična področja. Knjižnica svoj fond bogati z darovi in nakupom, zato smo si ogledali tudi tehnični oddelek, kjer poteka izbor vseh podarjenih knjig. Knjižnica primerne knjige obdrži, ostale pa ponudi najprej papeškim univerzam, nato ostalim knjižnicam. Čas je potekel in prehitro smo se morali posloviti. Obogateni z množico vtisov smo se vrnili v hotel, kjer smo preživeli še en prijeten večer v pogovoru. Ko smo se odpravili v postelje je ura odbila že krepko čez polnoč.
V četrtek zjutraj smo se od Rima poslovili z mislijo, da je za njegov ogled dva dni premalo in mnogi smo ugotovili, da se bomo nekoč še vrnili. Vožnja do Firez mimo Orvieta, Chuisia, Arezza je minila hitro. V Firenzi smo izstopili na obrežju reke Arno in se napotili mimo nacionalne knjižnice do Pi-azze di Santa Croce, kjer smo si ogledali cerkev in izvedeli splošno zgodovino Firenz, predvsem vlogo družine Medici. Dejstvo, da so bile Firenze zibelka renesančnega obdobja v Italiji in imele velik vpliv v Evropi, nam je prikazala stolnica Santa Maria del Fiore, ki nam prikaže bogastvo in moč Firenz srednjega veka. Pot nas je potem vodila mimo palače Medici-Riccardi do Gallerie deli Academia, muzeja, kjer stoji znameniti Michelangelov David. Zaradi pomanjkanja časa smo videli le njegovo kopijo, žal pa si tudi ni bilo moč ogledati knjižnice Medicee Laureziane ter knjižnice v samostanu in muzeju Sv. Marka, da o kulturnozgodovinskih znamenitostih Firenz ne govorimo. Čas je tekel prehitro in
1(1
Knjižničarske novice 7(1997)3
znova smo se morali napotiti do avtobusa in naprej v Ljubljano.
Ekskurzija je tako bila pri kraju, ostalo je mnogo prelepih vtisov, novih spoznanj in predvsem želja, da bi se take ekskurzije čim večkrat ponovile. Ob tej želji se zahvaljujemo za trud vsem, ki so nam to ekskurzijo omogočili.
Martina Kerec
PA ŠE TO
OBVESTILA
Prisrčno vabljeni v preurejeno skladišče Knjižnice Otona Župančiča za usmerjanje darov knjižničnega gradiva v vse vrste knjižnic. Lokacija skladišča: Ljubljana, Kogresni trg 14 a. Telefon: 215-108. Pokličite matično službo Knjižnice Otona Župančiča, da bi se dogovorili za dan in čas vašega obiska pri nas. Hvala in kmalu nasvidenje!
Irena Kernel
Za nekatere dejavnosti so določeni okvirni normativi, ki dajejo delavcem občutek samozavesti, koristnosti, potrebnosti, pomembnosti in jih obenem ščitijo pred slabo vestjo, pred pretiranim razdajanjem in prevelikimi napori. To velja na primer za knjižnice, muzeje, galerije itd., delavci drugih panog pa so bolj prepuščeni stihiji in občinskemu razumevanju, pa tudi slabemu občutku, da niso zadovoljili ustanovitelja, ker navzven njihovo delo ni bilo dovolj opazno in popularizirano.
Iz poročila direktorja Kulturnega
centra,
katerega sestavni del je (žal) tudi
knjižnica
V letu 1994 je izšel pri Planinski zvezi Slovenije novi vodnik po Slovenski planinski poti, ki ga je pripravil Jože Dobnik. urednik te knjige se je tedaj odločil, da bo pot prehodil od začetka do koča in si še sam pripravil predloge za dopolnila rokopisa pri ponatisu. Ko je hodil, pa je spotoma fotografiral vse, kar mu je bilo zanimivo, in to gore, rože, koče, religiozne objekte idr. Na predlog prijateljev, ki si sami ne morejo več ogledati teh lepot v naravi, pa je zbral na diapozitivih prav vse (350) religiozne objekte ob poti: več kot 50 cerkva in vsaj toliko kapelic, več kot 100 križev in skoraj 150 drugih znamenj, ki so planincem "markacije in kažipoti". Ker je večino dela že opravil, je pripravil tudi izbor fotografij, namenjenih za manjše razstave. Knjižnicam, ki želijo organizirati tako razstavo, priporočamo, da se obrnejo na naslov: Ciril Velkovrh, 1000 Ljubljana, Ziherlova 10, tel.: 061/125-73-95, 0609/64-00-20.
11
Knjižničarske novice 7(1997)3
PRILOGE
1.	V prvi prilogi ponovno objavljamo prijavnico za včlanitev v Kalanov sklad.
2.	V drugi prilogi je naročilnica za novi strokovni publikaciji, ki ju je izdala Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani:
- ISBD(M) : Mednarodni standardni bibliografski opis monografskih publikacij. Predelana izdaja.
Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu. Navodila in seznami predmetnih rubrik (delovno gradivo).
3. V tretji prilogi objavljamo pravilnik o korporativnih značni-cah političnoteritorialnih enot, ki ga je sprejela Komisija za AIK pri ZBDS in je stopil v veljavo 1. aprila 1997.
1(1
Knjižničarske novice 7(1997)3