OfcŠlo 18. VI. 1930
Postoma plačana v gotovini.
IZJIAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-50.
TRGOVSKI LIST
Časopis zet. trgovino, iml&tstrfj© In oi&rf.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v torek, dne 17. junija 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 71.
Gospodarsko sodelovanje Savsko
V zagrebškem »Jug. LIoydu« z dne 15. t. m. je priobčil g. Ivan Ma-linar pod gornjim naslovom članek, ki zasluži, da pride v najširšo javnost. Prinašamo ga v dobesednem prevodu: Povodom otvoritve jubilejnega velesejma v Ljubljani je bil prirejen obed za vabljence, odnosno predstavnike oblasti, gospodarstva in tiska. In kakor je to že običajno, so se izpregovorile ob Tej priliki mnoge zdravice, izmed katerih sta bili najpomembnejši zdravica ministra trgovine in industrije g Jurja Demetroviča in poslanika ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina ml.
Minister g. Juraj Demetrovič je v svojem govoru pravilno naglasil, da se morejo interesi celokupnega na šega gospodarstva uspešno pospeševati, razvijati in ščititi samo tedaj, ako se najde način, vzpostaviti in ohraniti harmonijo med vsemi gospodarskimi strokami, torej harmonijo med poljedelstvom, industrijo, trgovino in denarstvom, a poleg tega tudi med delom in kapitalom. S tem je opozoril vse, ki n. pr. zagovarjajo gospodarsko politiko nekega absolutnega agrarizma ali indu-strijalizma, da taka politika ne odgovarja dobro pojmovanim interesom našega naroda, države in njene bodočnosti, pa se mora vsled tega ubrati pot, katera vodi do gospodarske harmonije.
Govor ministra g. J. Demetroviča ni bil samo z odobravanjem sprejet, ampak tudi dobro komentiran ne samo od prisotnih, ampak tudi od vsega našega in inozemskega tiska.
Manj se je pa govorilo in pisalo o zdravici predsednika g. Ivana Jelačina, dasi je bila poleg ministrove najpomembnejša in je zahtevala, da na njo odgovorijo vsaj prisotni predstavniki gospodarstva iz Savske banovine, ker je bila v prvi vrsti na nje naslovljena. Do tega odgovora pa žal ni prišlo, zato smatramo za dolžnost, skrbeti za to, da se pobude, ki jih je dal ob tej Priliki g. Jelačin ml., ne pozabijo in da se začne o njih javno in odkrito razpravljati.
Predsednik g. Ivan Jelačin ml. je v svojem govoru načel vprašanje, ki je prav gotovo take važnosti in Pomena, kot harmonija med gospodarskimi strokami. On je, z ozirom na enakost gospodarske strukture m enakosti gospodarskih interesov, zahtev in ciljev, posebno naglasil potrebo čim ožje zveze in sporazumnega skupnega sodelovanja med predstavniki gospodarstva in njih organizacijami Savske in Dravske banovine.
Ta premišljena in v dobri nameri dana pobuda od tako ugledne slovenske strani ne bi nikakor smela ostati samo izraz dobre volje, ampak bi jo bilo sprejeti in čimprej privesti do dela in realizacije. Po Pašem mnenju se mora to pobudo razširiti na ustvaritev ožje zveze in sodelovanje med gospodarskimi Predstavniki in organizacijami Dravske, Savske in Primorske banovine, ker govorijo za to eni in isti razlogi, ki jih je navedel predsednik gosp. Jelačin ml.
. Ako reelno gledamo na sedanji in bodoči razvoj gospodarskih raz-rner in na položaje v Jugoslaviji, bodemo takoj jasno videli, da tvorijo Dravska, Primorska in Savska ba-
med Dravsko, Primorsko in banovino.
novina s svojim položajem in strukturo geografsko, gospodarsko in prometno celoto, katero karakteri-zira v prvi vrsti gravitiranje k morju, našemu Jadranu. Pomorstvo, industrija, turizem in naša emigracija so v resnici skupne in glavne karakteristike teh banovin, pa se jih vse štiri ne more z uspehom voditi in upravljati, in tudi vprašanja, katera so ž njimi v zvezi, se ne morejo dobro in v korist države in narodne celote reševati, ako ne bo ožje zveze in sodelovanja, kakor' priporoča predsednik ljubljanske zbornice.
Poleg tega je še mnogo drugih, zelo važnih ekonomsko - političnih momentov, kateri zahtevajo gospodarsko sodelovanje teh banovin. Omeniti hočemo tu samo nekatere, koje smatramo za najbolj glavne.
Povodom otvoritve jubilejnega ljubljanskega velesejma smo odkrito in iskreno priznali, da se imajo Hrvati in Srbi od Slovencev mnogo učiti, pa če jih tudi imenujejo svoje najmlajše brate. Slovenci delajo in napredujejo sistematično in solidno na vseh gospodarskih področjih; tekom prošlih desetih let so ustvarili mnogo in zaslužijo vse priznanje. Kjerkoli je bila njih industrija in trgovina v svojih začetkih v rokah inozemcev, so Slovenci dosegli, da so si poleg nje ustvarili tudi svojo lastno, čisto narodno in solidno industrijo in trgovino. Napravili so nato močne in resne priprave, da postane tudi industrija, katera se nanaja v tujih rokan, slovenska. — Slovenci — Jugosloveni po čustvih, narodnosti in imenu — počasi in gotovo zavzemajo glavna mesta in vodijo kontrolo nad gospodarstvom, izrivajoč iuje in anacijonalne elemente. Zadrugarstvo je tako popolno in tako dobro vodeno, da se more slovenskega kmeta smatrati za enega izmed najbolj preskrbljenih ne samo v naši aržavi, ampak v vsej srednji Evropi. Njih denarstvo, z glavno silo v hranilnicah, posojilnicah in nekolikih čisto slovenskih bankah, je solidno in stoji v svoji politiki napram narodu m njegovemu gospodarstvu na stališču, da je brezumen posel žagati vejo, na kateri se sedi.
V tem leži uspeh, moč in jamstvo za dobro bodočnost slovenskega gospodarstva. Zato je jasno, da Slovenci nočejo in ne morejo dovoliti, da se te njih pridobitve, ki so obenem pridobitve cele kraljevine in celega našega naroda, ovirajo z ljudmi, metodami, eksperimenti in vplivi, ki so se pokazali kot zelo škodljivi v drugih naših krajih.
Mnogo, kar smo tu navedli za Slovence, odnosno Dravsko banovino, nam manjka v Savski in tudi v Primorski banovini, tudi če se s površnim in neinformiranim pregledom ta nedostatek ne da takoj opaziti. Toda kdor pozna dobro gospodarske prilike v Savski banovini, mora žal priznati, da nima — radi vzgoje in zgodovinsko političnih razmer — vsaj za sedaj dovolj cisto nacijonalnih gospodarskih moči in elementov, ki bi bili v stanju, boriti se uspešno zoper protinaci-jonalne ali anacijonalne sile in tendence. Primorski in slovenski kraji so glede takih nacijonalnih gospodarskih sil mnogo jačji in odpornejši, pa je naši največji, Savski
banovini, potrebno njih sodelovanje, da ne rečemo tudi pomoč.
Poleg tega bi bilo ozko in čvrsto gospodarsko sodelovanje med Dravsko, Primorsko in Savsko banovino velike važnosti in koristi tudi za vso državno in narodno celoto. Potom takega sodelovanja bi se namreč ustvarila premišljeno m sporazumno izgrajena gospodarska cona, ki bi ne samo za se in napram drugim krajem v državi, ampak tudi napram inozemstvu in zunanjim tendencam predstavljala močan in odpornejši gospodarski faktor, ki je
vedno in v vsakem oziru koristnejši, kot so male in nepovezane ekonomske edinice.
Zbog teh in mnogih drugih še nenavedenih razlogov morajo vsi jugoslovanski gospodarski krogi pozdraviti inicijativo predsednika ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina ml., ki bo napravil veliko državotvorno delo, ako čimprej in odločno najde načine in pot, da se izvede ozka zveza in sodelovanje med gospodarskimi prestavniki in organizacijami Dravske, Primorske in Savske banovine.
Direktna tarifa za železniški premet med postajami kraljevine Jugoslavije in Grčije.
Ivana Mohoriča v seji industrij-za TOI dne 6. t. m.).
(Iz poročila zborničnega tajnika gosp.
skega odseka Zbornice
S 15. majem letošnjega leta je stopila v veljavo direktna blagovna tarifa za železniški promet med Jugoslavijo in Grčijo. Po jugoslovanski koncepciji je bil namen te tarife, da v glavnem favorizira naš izvoz v Grčijo ter eksport preko Soluna. Samoumevno da prihaja kot ožje področje za to tarifo v Jugoslaviji predvsem Južna Srbija v poštev in zato je obstojala •svoječasno belo namera železniške uprave, da naj bi se področje te tarife v naši državi omejilo samo na vzhodni del države, češ da se za velike razdalje iz Slovenije do grških postaj ne more dajati posebnih popustov. (Predstavnik Dravske banovine v tarifnem- odboru se je proti takim nameram odločno izjavil in zahteval, da naj se načelno uveljavi tarifa za celo ozemlje kraljevine Jugoslavije. •Kakor znano, je svoječasno leta 1927. in 1928. veljala za izvoz preko Djev-djelije pristaniščna tarifa, ki je bila lansko leto meseca marca ukinjena. Nizka pristaniščna tarifa je favorizirala izvoz iz Slovenije v Grčijo v precejšnjem obsegu. Zato so ukinitev pristaniščne tarife naši izvozniki precej neprijetno občutili. Tolažilo se jih je pa, da je ukinitev le prehodnega značaja in da se bodo takoj pričela pogajanja za sestavo direktne tarife, pri katerih se bodo upoštevali vsi interesi našega eksporta. Pogajanja za direktno tarifo so se v resnici pričela že lani meseca maja. Izdelala se je tarifa, ki je imela jeseni stopiti v veljavo. Iz neznanih vzrokov pa do tega ni prišlo, marveč tso se letošnjo spomlad pričela ponovna pogajanja,' katerih rezultat je sedanja tarifa.
Sedanja tarifa je sestavljena v obliki postajnih tarif za posamezne vrste blaga. Tarifni stavki za jugoslovanski pretek do meje so izraženi v dinarjih, za grške proge pa v drahmah in kot novum je zabeležiti v tej tarifi posebne tarifne postavke za 15-tonske tovore.
Cela tarifa se deli v štiri skupine. Prva skupina obsega 43 postajnih tarif in velja za izvoz brzovoznega in tovornega blaga iz Jugoslavije v Grčijo. Druga skupina obsega 45 tarif in velja za uvoz blaga iz Grčije v Jugoslavijo. Tretja skupina obsega 9 tarif in velja za izvoz blaga z grških postaj v tranzitu preko Jugoslavije. In končno četrta skupina velja za tovorno blago, ki gre iz Bitolja in Prilepa preko državne meje Kenali v Grčijo in obratno.
Slovenskih postaj je uvrščenih v to tarifo 48. Njihove razdalje od Djev-d jeli je se gibljejo med 1131 in 1292 kilometri. Te postaje in njihova oddaljenost od državne meje pri Djev-d jeli ji so sledeče:
Bi strica-Bohimjsko jezero	1292	km
Bled jezero	1272	>
Bohinjska Bela	1277	s
Brezno-Ribnica	1251	»
Celje	1156	
Domžale	1211	»
Dolnja Lendava	1192	>
D ravograd-Meaa	1238	
(Gornji Dolič	1208	> .
Grosuplje	1218	>
Hrastnik	(1139	>
Jerše Mengeš	1214	»
Jesenice	1261	>
Kamnik	1220	>
Kočevje	1273	»
Kranj	1225	»
Lesce-Bled	•1248	
•Ljubljana	.1196	
Logatec	1234	>
Maribor	1215	>
Medvode	1209	>
Mislinje	1212	
Murska Sobota	1294	
(Poljčane	11181	>
Polzela Braslovče	1173	
Pragersko	1197	>
(Prevalje	1250	>
Ptuj	1212	»
Rakek	1.248	»
Radohova vas	1227	
Ribnica	1258	>
(Rogatec	1121	»
Rogaška Slatina	1138	>
Ruše	1229	>
Semič	1168	>
Sevnica	1115	>
Slovenjgradec	1227	
Slov. Bistrica mesto	1194	
Slovenske Konjice	1198	
dfraža Toplice	1204	>
Šoštanj-Topolšica	1189	>
Škofja Loka	1216	
Tržič	1246	>
•Vuzenica Muta	1249	»
Zalog	1197	»
Zagorje	1(149	>
Zidani most	1132	>
Žalec	1165	>
Navidezno je torej razmeroma veliko število slovenskih postaj uvrščeno v tarifo, ali zadeva dobi povsem drugo lice, ako pogledamo, koliko postaj je konkretno pri najvažnejših postajnih tarifah uvrščenih v seznam.
Brez dvoma je za nas najvažnejša izvozna tarifa za les, št. 6, pod katero spada rezan in tesan les, testeni in tavoleti, frizi in železniški pragovi. Ta tarifa velja za 30 slovenskih postaj. Pogrešamo v njej postaje Kranj, Tržič, Kranjsko goro, Litijo, Radovljico, Mestinje, Celje itd. iPoleg navedenih bi moralo biti v njej brez dvoma še mnogo drugih postaj iz Savinjske in dravske doline, ki jih danes ne najdemo v njej, zato je nujno potrebno, da se tarifa z navedenimi postajami čimpreje izpopolni. Pri na-
slednji tarifi št. 7, ki velja za^ izvoz sodarskega lesa, lesne embalaže in lesnih izdelkov, je iz cele Slovenije uvrščena v tarifo samo postaja Ljubljana, kar nikakor ni zadostno, ker leži večina podjetij, ki se bavi z izdelavo navedenih predmetov, izven Ljubljane, kakor n. pr. Sevnica, Rimske Toplice, Jarše-Mengeš, Vrhnika,
Št. Vid-Vižmarje, Kamnik, Škofja Loka itd.
V tarifo št. 10, ki velja za izvoz drv za kurjavo, je iz Slovenije uvrščena samo postaja Tržič. V tarifo št. 9, ki velja za celulozni les, bordonale in les ■za mostove, pa samo Dolnja Lendava, kar je tudi vsekakor nezadostno. Izvoz drv iz naših krajev v Makedonijo je bil svojčas zelo močan, toda ukinitev pristani ščne tarife, ogromno povišanje lokalne tarife za drva in druge tarifne odredbe, so ga popolnoma ubile. Sedaj, ko bi bilo skrajno potrebno, da se ga skuša z direktno tarifo obnoviti, pa se je uvrstilo vsega eno samo postajo v tarifo.
Nadaljna tarifa, ki nas interesira, je št. 15 za zidno in strešno opeko, v kateri ni niti ene slovenske postaje. Istotako ni v tarifi 23, ki velja za premog, in tarifi 24, ki velja za lesno oglje, niti ene slovenske postaje, dasi je znano, da je Grčija močan potrošač oglja in da se je pred tremi leti eks-portiralo iz področja ljubljanske že-lezniške direkcije v Grčijo na stotine vagonov oglja.
iPri tarifi št. 28, ki velja za šest skupin raznih železarskih izdelkov, pogrešamo postaje Ljubljana, Žreče, Tržič, Slovenjgradec, Vuzenica itd., v Okolišu katerih se nahajajo podjetja, ki izdelujejo take predmete, dočim je uvrščeno v tarifo kot postaja Tjziio, dasi Tezno isploh nima blagovnega prometa.
V tarifi št. 29, ki velja za testenine, ni niti postaje Ljubljane niti Maribora, kjer obstojajo tovarne, katerim bi bilo potrebno ustvariti vsaj tarifni predpogoj za izvoz v smeri Soluna.
Za našo usnjarsko industrijo, ki ne dobi v državi dovolj surovih kož, pomeni tarifa št. 33, ki daje znižano vo-zarino za izvoz surovih nestrojenih kož, iz sedem glavnih gospodarskih cetrov južne Srbije in Bosne, veliko izgubo. Interesantno je v ostalem, da se daje tu zopet tarifna ugodnost za izvoz sirovine, ki jo potrebuje domača industrija, dočim se domačim industrijskim podjetjem za dovoz siro-vin ne daje sličnih ugodnosti.
Vidimo torej, da se v prvi skupmi nikakor ni dovolj vpoštevalo naših eksportnih potreb in možnosti. Smatramo ,da ni mogla biti namera jugoslovanske železniške uprave, da izključi iz postajnih tarif cel niz poetaj, v okolišu katerih se nahajajo podjetja, ki so zainteresirana na izvozu navedenih izdelkov. Če se je pa to že zgodilo, bi bilo potrebno, da se pogreški čim najhitreje popravijo. Prepričani smo, da bi se to ne bilo zgodilo, ako bi se 'bilo pred uveljavljenjem tarife zaslišalo mišljenje tarifnega odbora odn. pritegnilo njegove zastopnike k tarifnim pogajanjem z Grčijo,
'Druga skupina tarif daje popuste za uvoz iz Grčije v našo državo. Popusti znašajo povprečno 10 do 15% in se s tem pojačuje inozemska konkurenca na našem tržišču. V tej skupini tarif je treba razločiti dve vrsti prometa. V kolikor se tiče popustov za uvoz grških produktov v našo državo, je čisto jasno, da so se taki popusti morali dati, ker je vsaka direktna tarifa zgrajena na načelu vzajemnosti, kompenzacij in proti-kompenzacij. Drugače pa stoji stvar z ono vrsto prometa, kjer smo dali popust za blago, ki ni grškega izvora, marveč ki se preko Soluna uvaža v našo državo. In na to vrsto prometa se nanaša pretežni del tarif. Tu so grški interesenti, v kolikor pridejo sploh v poštev, k večjemu agenti ali komisijonarji in tarifne ugodnosti, ki smo jih dali, pridejo v korist francoske, belgijske, angleške in amerikan-ske konkurence, kar pa ni mogla biti svrha jugoslovansko - grške direktne tarife. Posledica teh popustov je, da je za našo industrijo na južnosrbskih tržiščih porušeno konkurenčno rav-
notežje. Ni sedaj naša naloga niti namen razmišljati o tem, ali je bilo potrebno in pametno, da so se dale take ugodnosti, marveč moramo razmišljati o tem, kako naj se porušeno ravnotežje zopet vzpostavi. Mislimo, da ni treba o tem debatirati, da železniška uprava ne more odrekati lastni domači industriji enakih ugodnosti, kakor jih je dala inozemski industriji. Naloga železniške uprave je, da nujno vzpostavi zopet prejšnji konkurenčni odnošaj.
V drugi skupini vsebuje tarifa znižane vozarinske stavke za uvoz železa in železnih izdelkov preko Soluna do postaj Kosovska Mitroviča, Leskovac, Niš, Skoplje, Slavonski Brod, Uroševac in Veles. Če se ne da domačim železarnam enakega popusta, bodo vsled te tarife zgubile celo južno-srbsko tržišče v korist belgijske konkurence. To pa vendar ne more biti naloga naše tarifne politike, dasi moramo ugotoviti, da se v zadnjem času, odkar ni več sklican tarifni odbor, množijo tarifni ukrepi, ki so naperjeni naravnost proti konkurenčnosti naše industrije.
Za uvoz železne galice iz Soluna, Pireja in Aten do Djevdjelije, Skop-1 ja, Niša in Beograda, so dani popusti v tarifi št. 119. Če pomislimo, da smo pred leti izgubili za železno galico tržišče v Avstriji, da se naroča
Poleg agrarnih in šumskih produktov je tudi sadje eden izmed naših važnih izvoznih predmetov. Lansko leto je znašal izvoz svežega sadja 49.488 ton v vrednosti 126,661.100 dinarjev, to je za 8604 tone, odnosno za 14,714.156 Din več, nego v letu 1928.
Oglejmo si podrobnejše še stanje sadne trgovine v naši banovini. Po zadnjih statističnih podatkih je v Dravski banovini 15.672 ha sadovnjakov. Sliv je v banovini 1,215.342 ste-bepi s povprečnim letnim prinosom 157.994 met. stotov, jabolk 2,351.050 stebel s 501.000 met. .stotov, hrušk 762.725 stebel s 149.050 met. stotov, orehov 226.989 stebel z 42.460 met. stotov. Po površini, zasajeni s sadjem, stoji naša banovina na 8. mestu. Na prvem je Drinslka banovina s 77.061 ha, sledi ji nato moravska, du-navska, savska, primorska, vrbaska in zetska banovina. Na zadnjem mestu je Vardarska banovina s 4.830 ha.
Po približnem letnem prinosu sadja pa stoji Dravska banovina na odličnem mestu.
V vsej kraljevini znaša letni prinos sadja: sliv 6,244.910 met. stotov, jabolk 1,530.980 met. stotov, hrušk 745.730 met. stotov in orehov 379.420 met. stotov.
Glede letnega prinosa sliv stoji naša banovina na predzadnjem, to je na 8. mestu. Gojitev sliv in trgovina z njimi je zlasti razvita v južnih po-prajinah naše države, dasi ima tudi pri nas vse pogoje za ugoden razvoj. Zdrave, lepo etuirane slive bi mogle biti tudi pri nas dober izvozni predmet.
Glede letnega prinosa jabolk stoji naša banovina v vsej državi na prvem mestu s pridelkom čez pol milijona met. stotov.
Istotako zavzema naša banovina odlično mesto glede prinosa orehov.
Sadje je torej pri nas važen gospodarski predmet, pa je treba zato posvečati pažnjo umnemu sadjarstvu in dati trgovini s sadjem vse možnosti za razvoj.
iNaša sadna trgovina se bori z velikimi prometnimi ovirami, tako glede plačevanja voznine, dostave vagonov itd. Manjka pa ji tudi ugodnih vezi z inozemstvom.
Hvalevredna je zato ideja, — ustanoviti društvo sadnih trgovcev, ki naj bi imelo nalogo pospeševati našo trgovino s sadjem.
Pretekli mesec se je vršil v Mariboru sestanek sadnih trgovcev, na katerem se je sklenilo ustanoviti društvo sadnih trgovcev za Dravsko banovino.
znatne količine galice na račun reparacij in da se konečno še daje popust v korist inozemskega uvoza, moramo priznati, da se taka gospodarska politika ne more imenovati baš racijonal-na, ko imamo zadostno produkcijo galice v tuzemstvu. Naša industrija strojilnih sredstev je dobila v tarifi 142 tudi konkurenco na področju stare in predvojne Sribje, ki omogočuje znižan uvoz žira in čresla preko Soluna. Izmed postaj ljubljanske železniške direkcije je v tej skupini navedena v tarifi št. 116 samo Ljubljana za uvoz jedilnih in industrijskih ve-getaHlnih olj iz Soluna, Larise, Hal-kisa, Alen in Pireja.
Skupina tranzitnih tarif naših ožjih slovenskih [interesentov ne tangira. Nanaša se na grozdje, smokve, vino, tobak, rude, pomaranče in svilnate kokone.
Četrta skupina ima specijelno svrho in omejeno področje za bitoljski in prilepski okraj, ki imata preko Ke-nali direktno železniško zvezo z Grčijo.
V celoti smatramo, da je nujno potrebno, da se o tem vprašanju vsaj naknadno zasliši strokovno mišljenje tarifnega odbora in da se takoj ukrenejo potrebni koraki, da se tarifa dopolni in porušeno ravnotežje za konkurenčnost naše industrije v Južni Srbiji zopet vzpostavi.
Na tem sestanku izvoljeni pripravljalni odbor je sklical dne 12. t. m. v dvorano gostilne pri »Zlatem konju« v Mariboru ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število sadnih trgovcev iz bivše mariborske oblasti.
Predsednik pripravljalnega odbora g. Rudolf Pevec iz Ormoža je otvo-ril zborovanje in pozdravil navzočega tajnika Zveze trgovskih gremijev g. I. Kaiserja in tajnika srezikega gre-mija v Celju g. Weble-ta.
Po kratkem nagovoru, v katerem je poudarjal predsednik važnost ustanavljajočega se društva, je prečital in obrazložil društvena pravila podpredsednik pripravljalnega odbora g. S. Mermolja iz Št. lija.
Po malih spremembah glede premoženja v primeru razpusta ali likvidacije društva, so ibila pravila soglasno odobrena. Vršilo se je nato vpisovanje članov, nakar je sledila volitev društvene uprave in okrožnega odbora. Za društvenega predsednika je bil soglasno izvoljen gosp. R. Pevec, za podpredsednika pa g. S. Mermolja. V izvršilni odbor so bili izvoljeni gg.: Gottlich, Kostanjšek in Kranjc, namestniki gg.: Josip Jeglič, Korenčič in Oset. V Okrožni odbor so bili izvoljeni navzoči zastopniki srezov: Maribor-mesto, Maribor-levi breg, Maribor-desni breg, Celje, Ptuj, Šmarje in Ljutomer.
Ker iz ostalih srezov ni 'bilo navzočega nobenega člana, se je sklenilo, da pozove društvo gremije, da imenujejo v okrožni odbor enega ali dva svoja zastopnika.
Pri raznoterostih, pri katerih se je obravnavalo težkoče, s katerimi se bori naša sadna trgovina, se je končno na predlog g. S. Mermolje sprejela obširna spomenica, katero bo društvo predložilo merodajnim faktorjem.
KROJAŠKI PRIKROJEVALNI TEČAJ V NOVEM MESTU.
Zavod PO Zbornice TOI priredi v Novem mestu tritedenski celodnevni prikrojevalni tečaj za krojače in sicer v času od 7. julija do 16. avgusta t. I. Pristojbina za tečaj znaša Din 100—. Vsak udeleženec se mora prijaviti obenem s pošiljatvijo zneska Din 100’ — neposredno Zavodu PO Zbornice TOI v Ljubljani najkasneje do 25. junija t. 1.
Turški vicekonzulat v Beogradu ukinjen. Vlada turške republike je s 1. junijem t. 1. ukinila svoj vicekonzulat v Beogradu. Vse konzularne agende je prevzelo turško poslaništvo v Beogradu.
Največji koncern rotacijskega papirja v Britanskem inuperiju bo ustanovil znani angleški lord Rothermere.
Nemška zveza surovega jekla je znižala ceno likovnega železa za štiri marke.
Velika angleška plovbna družba Roval Mail je izdala zelo neugodno letno poročilo. Skušali jo bodo sanirati, kar pomeni praktično razpust. Od osnovne glavnice v znesku 5 milij. funtov bodo morali odpisati najmanj polovico.
V angleškem transporstvu se vrši spojit veno gibanje. Razpravljali bodo o možnosti sodelovanja na finančnem in upravnem polju.
Džuta v Indiji zaznamuje močen padec cen, odkar so vpeljali 60-urno delo na iteden. Zato so sedaj tedenski delovni čas znižali na 54 ur in ostane to v veljavi 18 mesecev.
Obtok bankovcev v Jugoslaviji je znašal po zadnjem izkazu Narodne banke 5272 milij. Din, čisto kovinsko kritje 394 milij. kron.
Telefonski promet med Zagrebom in vsemi belgijskimi telefonskimi postajami je bil otvorjen 1. t. m. Pristojbina za govorilno enoto znaša 10-55 zlatih frankov.
Pri ofertali jugoslovanskih državljanov mora biti priloženo potrdilo o plačanih davkih za tekoče četrtletje.
Škoda se pogaja za posojilo v znesku 5 milijonov funtov; večji del posojila bo najet v Parizu in Londonu.
Pridelek sladkorja na Kubi je cenjen na 4,000.000 ton, pridelek na Javi pa na 2,900.000 ton.
Produkcija avtomobilov v U. S. A. je znašala v prvih petih mesecih 1,971.000 voz, to je za 31 odstotkov manj kot v isti dobi lanskega leta.
Ceno bakra je mednarodni kartel zopet znižal in sicer na nikdar pričakovano točko, 12 cents, pa še ni videti konca. Vidimo, kakšne ogromne dobičke je kartel imel.
Ameriška carinska novela je bila v parlamentu sprejeta in sicer z 222 glasovi proti 153.
Opelove tovarne so odpustile v maju 40 odstotkov delavcev, pa jih bodo morale še odpustiti.
Telefonski promet med Francijo in Južno Ameriko je bil otvorjen te dni. Govorilna pristojbina za tri minute znaša 150 zlatih frankov, v Buenos Aires, v Urudnay in Chile pa nekoliko več.
Samo ruski petrolej hoče nabavljati španska monopolna uprava. Royal Shell in Standard Oil naznanjata protiodred-be.
Obrestna mera Poljske banke je od 13. t. m. dalje znižana od 7 na 6 in pol odstotka. Sorazmerno je znižana lom-bardna obrestna mera in pa mera za odprte kredite na 7 in pol odstotka.
Za varstvo znamk sira je podpisalo v Rimu 14 držav mednarodno konvencijo. Gre za poenotenje metod analiziranja.
Carinska vojna med Grčijo in Francijo, o čemer smo pisali v zadnji številki Trgovskega lista, se je že pričela. — Trgovske zbornice pozivajo trgovce, naj ustavijo dobavo blaga iz Francije, že naročene dobave naj pa odpovejo.
Youngovo posojilo se povsod dobro podpisuje, visoko nad določeno vsoto.
V svrho valorizacije bombaža v Egiptu je dala vlada zopet 8 milijonov funtov na razpolago; z nakupom bombaža hočejo štititi ceno.
Novo jugoslovansko trgovsko ladjo z vsebino 19.000 registerton so naročili na Angleškem gospodarski interesenti iz Dubrovnika. Dobila bo ime »Rad« (delo).
Izgledi za pridelek opijevega maka v .lužni Srbiji so izborni. Z gotovostjo ra-čunijo na 25 do 30 vagonov blaga. Hipotekarni krediti in ustanovitev eksportre družbe v Skoplju so mnogo pripomogli k intenzivnosti pridelovanja.
Razstava perutnine, golobov, zajcev itd. se vrši od 22. do 30. t. m. v Beogradu. Razstave se bodo udeležile vse pokrajine v Jugoslaviji.
Izvoz krompirja iz Jugoslavije gre letos po večini na Ogrsko. Poljedelski vzorni zavod na Topčideru je prevzel nadzorstvo nad izvozom.
Naša trgovina s sadjem.
Ustanovni občni zbor »Društva sadnih trgovcev za Dravsko banovino«.
Trgovina Jugoslavije 1. 1930.
Za prve letošnje štiri mesece imamo sedaj uradno statistiko o zunanji trgovini Jugoslavije. Skupni uvoz je izkazan s 4,350.509 tonami v vrednosti 2364-9 milijonov Din (v isti dobi lanskega leta 414.477 ton in 23629 mil. Din), skupni izvoz pa z 1,604.080 tonami v vrednosti 2311’8 milijonov Din (1,276.208 ton in 1925 2 mil. Din). Uvoz je po teži narasel za 5-07%, po vrednosti za 2008%. Letošnja pasivnost znaša 53 milijonov Din, lani je znašala 437 milijonov. Natančnejše podatke imamo za prvo četrtletje, torej za mesece januar—marec. Daleko največji je bil uvoz iz Avstrije s skoraj 27 odstotki vse uvozne vrednosti (1740 mil. Din), sledi Češkoslovaška z 18'51%, Italija s 1769 in Nemčija z 8*71 odstotki. Narasel je zlasti izvoz pšenice (od 5808 na 60.428 ton), koruze (od 1375 na 142.070 ton), prašičev (od 41.667 ko-
sov na 53.856) volne (od 479 na 1746 ton), jajec (od 2615 na 8129 ton), železniških pragov (od 572 na 393.242 kokov), cementa (od 65.691 na 124.855 ton), surovega bakra (od 3955 na 6388 ton), stavbnega lesa (od 282.344 na 325.854 ton). Padel je izvoz drv (mila zima) in sicer od 123.228 ton na 67.388 ton. Največ je v Jugoslaviji kupila Avstrija, 2893% jgsl. izvoza, nato Italija z 2866% in Češkoslovaška s 7’82%. Pri uvozu zaznamujejo večji padec tračnice in železniški material (od 7416 na 5787 ton), riž (od 5831 na 3341 ton), oljni sadeži, oljna in druga semena ()d 7553 na 4680 ton), tiskovni papir (od 2727 na 1815 ton). Natančnejši študij izvoza nam pravi, kako zelo je posebno dobra lanska letina. Razveseljivo je, da dobivamo statistične podatke sedaj prav hitro, če primerjamo njih izdanje s počasnostjo v prvih povojnih letih.
Gospodarski položaj
Dr. Fr. \Veil piše: Kriza v sosednih »državah je prekoračila tudi meje Češkoslovaške. Ker je prišla v to deželo, ki se je zdela doslej kot otok, letos prvič, se zdi hujša kot morda je. Da se tekstilna industrija, prikrojena na vso bivšo Avstro-Ogrsko, ne bo mogla v vsem obsegu obdržati, smo vedeli takoj po vojski. Iz začasnega poživljenja so sklepali na ozdravljenje, in sedaj so prestrašeni, ko vidijo, da ne gre več tako naprej. Tudi porcelanski industriji se slabo godi. Že več let je očitno, da je potreben sporazum z nemško konkurenco,, da se izloči hudi tekmovalni boj. Kakor pri tekstilni industriji, se pozna tudi pri porcelanski pomanjkanje organizacije, ki je dovedla krizo do sedanjega obsega. Torej je veliko samokrivde, da je danes tako. Sladkorni industriji ■se trenutno pač ne da pomagati, a v tem. slučaju gre za svetovnogospodar-ski in ne za specifično češkoslovaški pojav. Konjunkturna zadeva je, da je moralo stavbno delovanje po letih visoke konjunkture ponehati in se ustaviti.
Napačno bi pa bilo, če bi se iz vsega tega sklepalo na nenadno uboštvo v ■Češkoslovaški, kakor se to večkrat godi. Prav tako je bilo prej napačno, da so se vživeli v vlogo nenadnega bogastva. Šele sedaj je prodrlo splošno spoznavanje, da so bili v trgovskopolitičnem oziru S polomom stare monarhije vsi enakomerno prizadeti, s čimer še seveda ni rečeno, da si želijo v Češkoslovaški starih časov nazaj. Sedanji položaj je izrasel iz vrste zamujenih prilož-
v češkoslovaški.
nosti. Pametna sprememba v trgovski politiki, ki bi odpravila pretirano zaščito konkurence zmožnih industrij, ni nastopila in je po sedanjih avspicijah tudi ni pričakovati. Tudi ni pričakovati ipreokreta na agrarno-poditičnem polju, ki bi mogel prinesti sporazum z Jugoslavijo in Ogrsko.
Ker vladajo take neurejene razmere ne samo v industriji, temveč ker je veliko nejasnega tudi v bankarstvu in ker sanacije med bankami še zmeraj niso končane, je vtis splošnega položaja tako malo razveseljiv, da je le težko mogoče verjeti na skorajšnjo povrnitev boljših časov. Posledica je slednjič tudi borza brez vsakega vodstva, na kateri vlada danes mala špekulacija. Zgube občinstva so zelo velike. Pri takozvani nacionalizaciji efektov se je pokazalo, da v Češkoslovaški ni dosti kupcev, da bi prevzeli efekte iz dunajskih in drugih inozemskih rok. Obrnili so se proti inozemskemu kapitalu in vidijo v Francozih nadležne inozemce, namesto da bi inozemski kapital zainteresirali za Češkoslovaško. S tem seveda še ni rečeno, da je v Češkoslovaški sami premalo kapitala za obdržanje efektov v deželi. Češki kapitalist se še ni navadil na delniško posest, on naloži denar rajši v hranilnicah in državnih posojilih kot pa v delnicah. Nostrificirani efekti odhajajo na ta način v banke ali pa nazaj v nemške roke, to se pravi v roke nemških kapitalistov v Češkoslovaški. Tudi tu vidimo komponento, iz katere izvira sedanji težki položaj.
III. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO O STANJU HMELJSKIH NASADOV.
Žalec v Savinjski dolini, dne 14. junija 1930. Stanje hmeljskih nasadov je ostalo slejkoprej neenako. Sedanja vročina brez padavin ne pospešuje rasti hmelja. Le v nekaterih nasadih je dose-daj rastlina komaj dosegla višino drogov, oziroma žičnega ogrodja; v mnogih drugih vrtovih je pa komaj 1 do 2 m visoka. Če zaželjenih padavin v kratkem ne bo, bode rastlina predčasno pognala stranske panoge. V jeseni ali zgodaj spomladi obrezani hmeljniki kažejo že tuintam cvetne nastavke. Iz navedenega se lahko sklepa, da stanje hmeljskih nasadov ni normalno. O škodljivcih in boleznih ni kaj pomembnega poročati.
Društveno vodstvo.
n
TVOR M SC A CIKORIJE
vseh vrst eno- m večbarvne
Jugografika
Ljubljana, Sv. Petra nasip 23
Naročajte »Trgovski list«!
BtffcMjiirtaiiiiM
Priporoča svoje izvrstne izdelke
Gosenična nadloga v Donavski banovini. V več okrajih Donavske banovine se je pojavila v zadnjih dneh huda gosenična nadloga, zlasti pri lucernski de-tolji, pa tudi pri koruza, sladkorni pesi, papriki in čebuli. Banska uprava v Novem Sadu je uvedla energične ukrepe za uničenje gosenic. Poljedelsko ministrstvo je bilo naprošeno za pomoč. Več okuženih posevkov v večjem obsegu so že sežgali.
Učni tečaji za knjigoveze.
V Sloveniji smo že precej vajeni krojaških in čevljarskih prikrojeval-nih ležajev, ki se prirejajo leto za letom tudi v manjših podeželskih krajih, tako da imata strokovna učitelja celo leto polne roke posla. Tudi se precej pridno goji knjigovodstvo za trgovce in za obrtnike.
Nekaj izrednega v naših krajih so knjigoveški tečaji, s katerimi je ravnokar započela sekcija za obrtno pospeševanje v Mariboru. Dne 5. t. m. se je ob udeležbi, ki je z ozirom na malo število knjigoveških obratov izredno zadovoljiva, pričel v Mariboru pouk v marmoriranju obrez za knjigoveške pomočnike. Tečaj vodi v tej stroki izborno iz-vežban knjigoveški mojster g. Stanko Weixl. Pouk bo trajal do 12. junija in se vrši dnevno ob večernih urah. — Po končanem tečaju za ročno zlatenje, ki bo trajal ob sobotah in nedeljah, vsakokrat po 4 ure do 6. julija t. 1. Ta pouk bo vodil poslovodja Cirilove knjigoveznice g. Franjo Pajk.
Pouk v obeh tečajih je za udeležence brezplačen in se je nadejati, da bo dosežena tudi za kritje ma-terijalnih potrebščin povoljna subvencija iz državnih ali banovinskih sredstev. Tečaja sta za napredek in osamosvojitev domačega knjigo-veškega obrta velikega pomena. Tečaja za ročno zlatenje se bodo udeležili vsi učenci sedanjega tečaja za marmoriranje; lahko se pa za prvonavedeni tečaj, ki se prične v soboto dne 14. junija, sprejmejo tudi še nadaljnji interesenti. Ugodne prilike za ta pouk so zelo redke in naj nikdo ne zamudi tečaja, komur je na sreu lastna korist in napredek stroke.
EVROPSKI ŽELEZNI INDUSTRIJI SE NE GODI DOBRO.
Poročilo iz DLisseldorfa pravi: Na mednarodnem železnem trgu obstoja kriza, ki konkurenco zmeraj bolj po-ostruje. Prodajne razmere so od dneva do dneva težavnejše, kajti povpraševanje na inozemskih trgih je omejeno in se krije samo najnujnejša potreba. Močne so posledice na belgijskem železnem trgu, ki temelji s tremi četrtinami svoje produkcije 'na zunanji trgo vini. Omembe vredni novi zaključki o že več tednov le redki, naročila tovarn se zelo krčijo in morajo tovarne produkcijo v večjem obsegu reducirali. Povsod so uvedli brezdelne dneve ali popoldneve, v srednjih tovarnah celo dva do tri na teden. Francoski železni industriji se godi veliko bolje, ker je domača prodaja ugodna, a tudi v Franciji se je dotok naročil zakasnil. Zdi se, da se francoska industrija splošni svetovni gospodarski krizi ne bo mogla več tako uspešno upirati kot se je doslej. Položaj angleških železnih in jeklenih trgov tudi ni bogvekaj zadovoljiv; povpraševanje je zelo omejeno, naročila pojemajo. Redukcija cen v nemški železni industriji, o kateri pri občimo poseben članek, nam pravi, da iz rastočih težav ni dobiti nobenega drugega izhoda.
ASANACIJA OBMORSKIH VASI.
Ministrstvo za socialno politiko je določilo pri Državni Hipotekarni banki kredit v znesku 800.000 Din v svrho asanacije vasi v Primorski banovini na podlagi asanacijskega zakon in je izdalo izvršilno naredbo. Prošnje za posojilo morajo vlagati občine. V prvi vrsti se bodo upoštevale prošnje za posojila za naprave pitne vode, ljud skih kopališč itd. Posojila bodo dobile samo one občine, ki se bodo obvezale, da bodo same prispevale 50 odstot kov k gradbenim stroškom. In še ena omejitev je: v poštev pridejo samo one vasi, ki imajo manj kot 2000 prebivalcev.
Švicarski konzulat v Zagrebu uraduje od 9. do 12. ure dnevno. Samo izjemoma se dajo v poletnih mesecih vizumi do 13. ure. Popoldne je konzulat za promet s strankami brezizjemno zaprt.
Iz prakse upravnega sodišča v Celju.
Judikati finančno-pravnega referata upravnega sodišča.
(Zbral referent finančno - pravnega senata g. dr. Ludvik Brence, sodnik upravnega sodišča v Celju.)
(Nadaljevanje.)
71.
Člen 8. točka 12. zakona. Kaj je »mali« obrtnik, označuje zakon sam z določilom, da je za take smatrati tiste obrtnike, ki opravljajo svoj promet poklicno z največ 2 stalnima pomočnikoma ali uslužbencema.
(F 92/27-9.)
72.
Obveznost k vodenju knjige oprav, prometa. (Člen 10.) Ako osporava stranka obveznost k vodenju knjige opravljenega prometa, češ da promet v minulem letu ni presegel 360.000 Din, se mora obstoj te obveznosti 'ugotoviti v posebnem postopanju, ki ga predpisuje pravilnik k čl. 10 zakona o poslovnem davku pod točko 1 in odstavka 9-13, preden se odmeri davek. (F 125/23-9.)
73.
Prijavna obveznost. (Čl. 10 zak. o davku na poslovni promet.) Postopanje je bistveno pomanjkljivo, ako je davčno oblastvo razpravljaol o posledicah kršitve prijavne obveznosti, ki zadeva po čl. 10 samo davkoplačevalce, ne da ibi poprej razmotrivalo vprašanje, ali je tožitelj sploh podvržen davku na poslovni promet.
(F 92/27-9,Fll/29-5.)
74.
Ugotovitev višine prometa. (Člen 10.) Promet minulega leta v svrho ugotovitve, ali mora davkoplačevalec voditi knjigo opravljenega prometa in četrtletno odpremijati davek, je določen s pravomočno odločbo finančnih oblastev o višini prometa, izdano o prilki odmere prometnega davka za minulo leto. (F 82/25-8.)
75.
Kontu mac. (6. odst. čl. 10.) Ako se je stranki, ki ni vložila prijave, ocenil promet po uradnih podatkih in lastni vednosti davčnega odbora, je tožba na upravno sodišče v materialnem oziru nedopustna, pač pa se more odločba II. instance izpodbijati iz formalnih razlogov. (F 10/29-8.)
76.
Obrtnik v smislu zakona o prometnem davku. (Člen 8 točka 12.) Obrtnik v smislu gornjega določila ni samo tisti, ki izvršuje le naročena dela, zgolj z uporabo svoje ročne izurjenosti in brez uporabe kapitala, nego tudi tisti, ki samostojno in poklicno izdeluje predmete brez naročila (na zalogo) iz snovi, ki jih sam pribavlja z uporabo obratnega kapitala, in v namenu, da bo izdelke dobičkanosno prodal. Pod obrtnike v gornejm smislu spadajo obrtniki v najožjem pomenu besede, t. j. tisti, ki izdelujejo, predelujejo in popravljajo surovine, fabrikate, pollabrikate, pa ne na industrijske (tovarniški) način s sodelovanjem obratnega kapitala, tedaj produkcijski, ne pa trgovski obrtniki, čeravno poleg izdelovanja prodajajo tudi lastne ali drugod nakupljene proizvode svoje obrti. (§ 37 avstr, obrt. reda). (F 92/27-0, F 11/29-5.)
77.
Dokazovanje. (Člen 11. v redakciji čl. 116 fin. zak. 1922./1923. Ur. 1. 105/1922.) V prizivnem postopanju glede dohodnine izdani poziv na predložitev dokazov in tozadevno izvršen vpogled v trgovske knjige se ne more kratkomalo uporabljati na odmero davka na poslovni promet, temveč se mora odmera prometnega davka in odmera dohodnine izvršiti z različnimi in povsem samostojnimi upravnimi akti, ki mora vsak zase zadoščati vsem formalnim predpisom. Pravne posledice, ki so nastale v postopanju glede odmere enega izmed teh dveh davkov, se ne morejo izvajati tudi na drugega. (F 61/25-8.)
Tujski promet v Mariboru. V prvi polovici v juniju je prišlo 904 tujcev in sicer 727 Jugoslovanov in 177 inozemcev v Maribor. Med temi zadnjimi je bilo 75 oseb iz Dunaja, 47 iz Gradca in 55 iz drugih inozemskih mest.
Trgovski muzej v Beogradu. Centrala industrijskih zvez v Beogradu je dobila od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine poročilo, da bo zavod ustanovil v Beogradu »Trgovski muzej«. Gre za zbirko eksportnih vzorcev in za napravo organizatoričnih temeljev v svrho udeležbe Jugoslavije pri razstavah in sejmih v inozemstvu. Namerava je prireditev propagandnih dni v inozemstvu pri konzularnih zastopstvih Jugoslavije. Domači producenti se naprošajo za po-šiljatev vzorcev na naslov »Interkonti-nentak, Jugoslovansko in prometno dr., Beograd.
Debelinske mere. Debelinske mere, katere se sprejemajo v uradni pregled in žigosanje, morajo vztrezati vsem uradnim zahtevam in biti izdelane točno po uradnem načrtu. Vse druge mere so za javni promet zabranjene in se ne smejo niti prodajati, niti porabljati v javnem prometu. Načrt debelinskih mer, katere se sprejemajo v uradni pregled in žigosanje, je interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ob običajnih uradnih urah.
Konzorcij za izvoz vozil železniških in tramvajskih se je ustanovil v Milanu (na Guiseppe Verdi 11). Nova družba ima namen pospeševati izvoz izdelkov tvrdk, ki so članice konsorcija bodisi doma, bodisi v inozemstvu s pomočjo diplomatičnili in konzularnih predstavnikov.
Kongres poljedelskih zadrug v Novem
Sadu se vrši 15. in 16. t. m. Novosadska zveza šteje sedaj 12.000 elanov, ko-jih posest je cenjena na 700 milijonov dinarjev.
KRIZA V SVETOVNI PLOVBI.
Na zborovanju mednarodne plovbne konference v Koebenhavnu se je med drugim poudarjalo, da je znašala svetovna trgovska tonaža v letu 1914 45-4 milij. ton, sedaj pa da znaša 66 4 milij. ton. — Da se sedanja kriza v trgovski plovbi hitreje premaga, je predlagal predsednik konference Souter, predsednik plovbne zbornice v Newcastle na Angleškem, radikalne odredbe; med drugimi to, da naj se razderejo vse ladje z obratno starostjo nad 25 let in da naj se sklene mednarodni dogovor o splošnem gradbenem odmoru trgovskih ladij. Govornik je naglašal, da bi bilo v tem oziru pač treba premagati velike težkoče, a že danes bi bila brez težave mogoča omejitev kapacitete ladjedelnic, kojih kapaciteta se množi večinoma umetno z državnimi subvencijami. Angleški zastopniki na konferenci so zahtevali radikalno znižanje na plovbo te-žečih državnih bremen in so označali
zlasti stroške za carinsko nadziranje trgovskih ladij kot čisto fiskalično nared- , bo. V vprašanju državnih subvencij za ladjedelniško industrijo je bila proti glasovom ameriških delegatov sprejeta resolucija. Glede radikalnih predlogov predsednika, tičočih se gradbenega odmora itd., se pa glasovanje ni vršilo, ker so bila mnenja zelo različna. Kriza v ladjedelniški industriji traja že dolgo časa; nadprodukcija je kot drugod tudi v tej industriji zelo velika, trgovina ne more korakati z gradbo ladij vštric.
Dividende bakrenih družb v inozemstvu bodo vsled padca cen letos izdatno manjše kot so bile lani. Anaconda Cop-per Minino Co., največji bakreni producent sveta, bo znižala dividendo od 7 dolarjev na 4 dolarje.
Trgovina med Jugoslavijo in Češkoslovaško v prvih štirih mesecih izkazuje eksport iz Češkoslovaške v Jugoslavijo za 471-56 milij. Kč in obratno za 103-4 milij. Kč. V trgovini s Češkoslovaško smo bili torej zelo pasivni.
HAPAG-LLOYD TUDI V VZHODNI AZIJI.
Obe ti dve plovbni družbi poslujeta sedaj tudi v Vzhodni Aziji skupno. Nji ju odhodi so vpisani v skupni vozni red in določeni so skupni izlagalni in nalagalni prostori. Dana je možnost dvakratnega rednega tedenskega eksperta v Vzhodno Azijo. Odhodna pristanišča so po vrsti Hamburg, Bremen, Anlvverp, Rotterdam in Genova. Skupne vožnje je otvoril Llovdov parnik »Anhalt«.
§3teUvcnt>tim\
XIV. Mednarodni vzorčni semenj v Zagrebu se vrši od 13. do 22. septembra it. 1. V oikviru sejma bo specijalni vzorčni semenj za stavbarstvo, nadalje za tekstilijo in kože.
V. Mednarodni semenj v Solunu se vrši od 14. do 30. septembra t. 1. Prijave je poslati aejmski pisarni najkasneje do 30. junija t. 1. Na kasnejše se bo oziralo samo v primerih, da bo še prostor na razpolago. Našim izvoznikom se udeležba na tem sejmu prav posebno priporoča.
JLitMpmHa boru
Tečaj 17. junija 1930.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
BBVIZB:		
AflMUadam 1 h. poM. , .			22-75
Berlin 1 M		 . .	13-485	13-515
Bruselj 1 bedga			—■—	7-8959
Budimpešta 1 penffl , ,	—•—	9-8943
Burih 100 tr.			1094-40	109740
Dunaj 1 UUnc		7-9631	7-9931
London 1 funt		274.64	27534
Mewyork 1 dolar . . , , ,	56-385	56-585
Pariz 100 tr		—•—	222-09
Praga 100 kron		167.28	168 08
Trat 100 lir 				296-39
j niu poročila
Trg jajec. Zadruga za eksport jajec v Št. Juriju ob Južni železnici poroča: Rusi so pričeli z močnejšim eksportom in so se trgi s tem poslabšali. Cene v Švici in v Nemčiji so tako padle, da je vzpostavljena pariteta z Italijo. Zato se bo obrnil naš eksport zopet v Italijo, zlasti še, ker bodo Italijani, ki so kupovali doslej v prvi vrsti turško in albansko blago, dali sedaj prednost našemu blagu in sicer zato, ker prihaja turško in albansko blago vsled vročine v slabem stanju na trg. Nakupna cena se giblje med Din 0-60 in 0-70.
Mariborski trg, due 14. junija 193«. Trg je bil sicer dobro obiskan, toda slabo založen. Slaninarji so pripeljali iz 10 občin na 22 vozeh 36 zaklanih svinj, 4 teleta in 95 kg jeter, pljuč, črevesne masti in želodcev, kmetje pa 4 s krompirjem in čebulo in 4 s črešnjami naložene voze, kmetice so pa prinesle okoli 400 komadov perutnine in drugih domačih živali na trg. Cene mesu se bistveno niso spremenile, pač pa so šle pri drugih življenskih potrebščinah od pretečenega tedna znatno nazaj, tako se je prodajal letošnji krompir po Din 2 do 4 (na deželi celo p Din 1 do 1-50 — poprej 5 do 6) za kg, kumarce 2 do 4 (poprej 5 do 15) za komad, grah v stročju 14 do 16 (poprej 16 do 18), paradižniki 14, čebula 2 do 3, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2 za kg, maslo 36 do 48, karfijol 3 do 10 (poprej 5 do 12) za komad, mleko 2-50 do 3, smetana 10 do 12 (poprej 12 do 14), olivno in bučno olje 16 do 18 za liter, jajca 0-75 do 1-25 (poprej 1 do 1-50) za komad, črešnje 5 do 12 (poprej 10 do 16), jabolka 10 do 18, pomaranče 1 do 3 za komad. Cvetlice 0-50 do 5 za šopek (poprej za kom.). Lončena in lesena roba. Največ je bilo pletenih košar, ročnih torbic, peharjev in jerbasev, kakor tudi škafov in kadi. Cene so bile 1 do 80, brezovim metlam 1-75 do 5, grabljam 7 do 9, vilam 14 do 18 za komad.
Seno in »lama na mariborskem trgu. V sredo 11. t. m. so kmetje pripeljali 16 vozov sena, 3 voze otave, 10 vozov slame, 2 voza stelje, v soboto 14. t. m. pa 19 voaov sena, 7 vozov slame in 2 voza stelje na trg. Cene, (ki so tudi padle, so bile senu Din 45—65, otavi 60—65, slami 40—55, stelji 30—35 za 100 kg, slami tudi Din 1*50—2 za snop.
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. junija t. 1. ponudbe glede dobave 2000 komadov držajev za krampe in lopate, 45.000 kg negašenega apna, 10 tisoč kg bukovega oglja in 10.000 kg kovaškega plinskega koksa; do 24. junija t. 1. glede dobave 40.000 komadov zidne opeke, 5000 kamodov strešne opeke, 1000 komadov žlebakov, 2000 komadov zarezane strešne opeke, ca. 800 komadov čopičev, 3000 m’ strešne lepenke,
500 kg svinca, 200 kg spajalnega kositra, 2000 kg cinkove pločevine, 2000 kg pocinkane pločevine in 1700 kg žični-kov; do 27. junija t. 1. glede dobave 120. kub. metrov lesa, 1500 kg suhih barv, 950 kg svinčenega minija, ca. 100 kg emajlnih barv, 20 kg kopal-laka, 100 kg terpentinovega olja, 2400 kg lanenega firneža in 50 kg sikativa. — Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. junija t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kilogramov svinčenih zalivk; dne 1. julija t. 1. pa glede dobave 36 kg stenja za petrolej in olje. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. junija t. 1. ponudbe glede dobave balat-jermen, vijačnih spojk za jermena ter glede dobave 2000 kg gnetilnega mašilnega materijala; do 26. junija t. Ič glede dobave matic, zakovic, podložnic za vijake, vijakov in zatika-čev. (Predmetni oglasi so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnih rudarskih poduzeča v Sarajevu sprejema do 21. juniza t. 1. ponudbe glede dobave 50.000 komadov kapsuL — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. junija t. 1. ponudbe glede dobave 250 m3 jamskega lesa in merilnih trakov; do 30. junija t. 1. pa glede dobave 80 m jeklene žične vrvi. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 26. junija t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg olja za osovine, 100 kg di-namo-žice, 2500 kg raznih kovanih žebljev za tračnice ter raznega pisarniškega materijala. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 26. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg bencina, 150 kg tovotne masti, 500 kg cilinderskega olja, 350 kg vulkanskega olja. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 2. julija t. 1. ponudbe glede dobave svedrov, kleja, vrčev za vodo, 200 kg žebljev, 200 kg vijakov, 100 plošč pocinkane pločevine, raznega usnja, lanenega platna, 300 m1 stekla za okna, 100 kg kita ter raznega drugega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 2. julija t. 1. se bo vršila pri Računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 600 tisoč kg kreozota ter glede dobave rezervnih avtomobilskih delov. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornica za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku.)
Prodaja starega železa, pločevine, gumijastega blaga in lesenih sodov. Dne 1. julija t. 1. se bo vršila pri Avto-Ko-mandi IV. armijske oblasti v Zagrebu ustmena licitacija glede prodaje 26.683 kilogramov starega železa, 2585 kg stare pločevine, 3105 kg starih gumijevih delov in 304 komadov starih lesenih sodov od masti in olja. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.)
Prodaja vreč. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 1. julija t. 1. ponudbe glede prodaje 2000 komadov vreč od moke. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Veletrgovina
n
L
^uHjana
priporola
Špecerijsko blago
raznovrstno iganj moko in daZalna pridatke • Raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna praSarna sa kavo In mlin sa diSa-va s alaktr. obratom
Canlki na razpolago I
°Raiune, memorandume, cenike, naročilnico ▼ blokih ■ poljubnim številom Hitov, kuverte, etikete la vse druge komerdjelne tiskovine dobavlja hitro po zmernih cenah
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 23
c TRLBFON 2552 2m rc&Jm naročila zahtevajta proračuna l, w	o
ii 11. h iawa—Mtei
Od dobrega najboljši J« »amo
mu-Mi-itm
Šivalni Stroj la kolo
■isgutna Izreka - ufbegl natsrljil
URANia pisalni (troji
v 3 velikostih
Novosti Šivalni stroj kot damska pisalna miza
Same pri
Jos. Pete1iwc«u
Ljubljana« TsMMa lat.2913'
Zmerna eeoo, tu41 as obroke
St S: Trgovski list
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
IL NADSTR NUDI PO IZREDNO NIZKIH CRN AH:
8ALDA-K0NTK						ODJEMALNR
STRACE	“		• \			KNJIŽICE
JOURNALB						RI8ALNB
ŠOLSKE						BLOKE
ZVKZKKMAPB						L T. D.
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MBRKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.