fW&Sffi'
j .vt'u i .
Naročnina $2.00 na lato. Izhaja dvakrat na teden.

ANDSKA AMERKA
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.	•
» =
Excellent i medium.
ST. 66. — NO. 66.
CLEVELAND, OHIO TOREK, i7. VELIKI SRPAN 1915.
LETO Vin. — VOLw
Srbska armada je odbila avstrijski napad na Belgrai
Mestne novice.
število v inozemstvu rojenih prebivalcev Clevielanda je večje kot v vsakem drugem ameriškem mestu.
—'Ena oseba izmed vsakih tri v Clevelandu je bila rojena v inozemstvu, iztan Zjed. držav. število v inozemstvu rojenih prebivalcev Clevelanda je večje kot v vsakem dru-gem a meriškem mestu. 231.412 pre-^ bivalcev šteje Cleveland, ki niso bili rojeni v Zjed. državah, •94.4311 je moških, starih nad 21 let, ki so bili rojeni v inozemstvu, 40.221 je moških, starih pod 21 let, rojenih v inozemstvu.
—Slovenska Liga ima svoje zboro.vanje v srčdo 18. avgusta v veliki Grdinovi dvorani. Vsak član Lige brez izjeme naj bo navzoč pri tem zborovanju, ker treba bo voliti glede razpolaganja s premoženjem Slovenske Lige, da se obrne tja, kamor je namenjeno. Menimo, da ni treba velikih pozivov in klicev na zborovanje, kajti kdor je Član Lige, ve, da je njegova narodna dolžnost biti navzoč pri zfcorovanju in pustiti za isti večer vse druge posle. Liga ne potrebuje omahljivcev, ampak le čvrstih, požrtvovalnih mož. Na zborovanje imajo pristop le člani Lige in njih« dobri prijatelji, o katerih so prepričani, dz pristopijo k Ligi. Seja se otvori ob pol devetih zvečer.
—Nadzornica tovaren, kjer so zaposljene ženske, Bessie Corwin, je oddala svoje poročilo glede delavskega položaja med ženskami v tovarnah. iMnoga dekleta so prisiljena delati od 12 do 16 ur na dan, in nobene postave ni, ki bi to preprečila. Mnogo deklet umrje prerane smrti od napornega in predolgega dela, posebno ker so zdravstvene razmere v mnogih tovarnah nezadostne. Dekleta sploh preveč silijo v tovarne. Pri gospodinjstvu manjka deklet povsod. Mnogo tisoč moških je brez dela, kajti v cleve-landskih tcft»arnah je zaposlje-nih 86.760 žensk. iDbbre služkinje je teško najti. V tovarne zahajajo dekleta, ker se čutijo bolj proste, dasi ne dobivajo nobene poštene plače v tovarnah. Mnogo se jih tudi poškoduje za celo življenje. Nadzornica tovaren priporoča posett>-b ne postave za žensko delo.
—iDr. Slovenec, št. SDZ se prav pridno pripravlja na velik banket, katerega priredi društvo v nedeljo, 26. sept. Ob tej priliki praznuje društvo petletnico svojega obstanka, kajti, dne 13. nov. bo preteklo pet let, kar je društvo začrtalo pot, po kateri se razvija danes S. D. Zveza. V ta namen bo izdan obširen program z zgodovino društva in Zveze.
—Okraden je bil rojak Mirko Lunaček, v .četrtek ponoči, ko je spal pred svojim stanovanjem na 6304 St. Clair ave. Tatovi so mu vzeli zlato uro, I $3, yse kar je imel pri sebi. Lunaček se je izjavil, da pozna tatove in da jih je naznanil poji'liciji.
V —^Rojake opozarjamo na razstavo y North Randall, znano pod imenom "Forest City Fair" Mnogo lepe živine je tam razstavljene poleg krasnih poljedelskih pridelkov iz države Ohio. Vstopnina je zvečer samo 25CV in je ves prostor kras-ivetljen. Razstava se ot-
Gabro Rački.
Po kratki, toda teški bolezni je preminul v sredo, 11. avg. plemenit hrvatski rodoljub, urednik .hrvatskega dnevnika ''Hrvatski Svijet" in tajnik Hrvatskega Saveza — Gabro Rački. JPrebridka bol je zadela hrvatski narod v Ameriki, kajti v Račkem je zgubil narod enega svojih najbolj nadarjenih mož, neumornega branilca in bori-telja za pravice in fboljšo bodoč-nost^ Hrvatov kakor vseh Jugoslovanov. Bilo mu je šele 34 let, ko je moral zdihnitf blago dušo, in kruta usoda mu ni dovolila, da bi videl svoj narod prost in svoboden.
Uredništvo "Clev. Amerike" izraža svoje globoko sočutje v prvi vrsti družini pokoj, potem pa osobju "Hrvatskega Svijeta". Spomin ranjkega bo ostal med nami, če se bodemo trudili, da ga posnemamo pri požrtvovalnem delu za narod! Lahna mu tuja zemlja.
Uredništvo.
—Direktor javne varnosti A. Benesch je izdal povelje, da mora štirnajst najbogatejših in najbolj upljivnih klubov v mestu nehati točiti opojnp pijačo ob nedeljah. Kot se je pozneje zvedelo, je župan Baker odobril ta načrt. iNajveč pa je silila k temu anti-saloonska liga. Kandidati za župana, za katere se bo jeseni volilo, bodejo morali na vsak način izraziti svoje mnenje napram prodaji pijače ob nedeljah. Republikanci trdijo, da Baker nikakor ni zadovoljen z demokratičnim kandidatom za župana, IPeter Wittom, in da baje Baker skrivej dela za republikanskega kandidata Boyda. Koliko je na tem resnice, se ne ve, gotovo pa je, da republikanci še sedaj niso postavili županskega kandidata. V soboto so imeli republikanci piknik, katerega se je udeležilo 30.000 oseb.
—V Clevelandu je letos 3400 konj manj kot lansko leto, zato pa imamo 4000 avtomobilov več.
^-Glavni del mesta na square jn okolico bodejo razsvetlili s 650 velikanskimi tungsten svetilkami, ki dajejo še enkrat toliko svetlobe kot dosedajnje. Elektriko bo preskrbela mestna elektrarna. $200.000 se je dovolilo za novo razsvetljavo.
—Pred sedmimi leti je pobegnil nezvesti mož Frank Tikudy iz Monongahela, Pa. in sedem let ga je zvesta ženica iskala, dokler ga ni pretečeni petek našla v Clevelandu, kjer je živel v gorkem gnezdu z dr.ugo ljdbico. Seveda je prišla policija, ki je peljala nezvestega na sodnijo. Tu mu je žena povedala, da se je rodila po njegovem odhodu iz doma * lepa hčerka. Tikuty bo zaslišan 18. avgusta. Stavljen je pod $2000 varščine.
—-Železnice, namreč Pennsylvania, Big Four in New York Central so se zjedinile konečno z županom Bakerjem glede novega Union kolodvp-ra v Clevelandu. Mesto prepusti železnicam svet, .vreden poldrugi milijon dolarjev, železnice podarijo mestu drugo zemljišče na drugem kraju, istoto-lrko vredno. Da pa bo ta kupčija postavna, bo treba v jeseni voljvcem voliti za to. To je 39. predmet, o katerem bodemo jeseni volili. Če volivci v jeseni odobre kupčijo med železnicami in županom, pričnejo spomladi delati Union Depot, ki bo veljala $16.000.000.
—Za dobro, sveže in fino grocerijsko blago se poslužite The Great Western Grocery Co. na 5811 St. Clair ave. kavam priporočamo kot so-
J. D. milijoni.
Več vojaštva.
Zvezina komisija, ki je preisko- Poveljujoči general Funston
vala delavski položaj, priporoča, da se zavrže Rockefellerjevo dobrodelno ustavo.*
Chicago, 14. avg. Zvezina industrijska komisija, ki je dolgo preiskovala delavski položaj v tej deželi, je zgotovila svoje poročilo. Kongres bo zvedel vso resnico o delavskem položaju v tej deželi. Več članov te komisije je hotelo uničiti report o strašnih krivicah,k se gode .delavcem, toda konečno je napredna struja zmagala, in prišlo bo vse na dan. Vse kapitalistične organizacije, so jako nasprotovale, dalbi se obelodanilo poročilo industrijske komisije, toda sedaj bo prišlo na dan. Poročilo se naslanja na razne poizvedbe zvezinih uradnikov, ki so preiskovali delavske razmere skoro v vseh državah. Poročilo se glasi v glavnih točkah sledeče: Velike kompanije imajo privatne armade oboro-žencev, ki so velika nevarnost delavcem. Te privatne armade bi morala postava odpraviti. Rockefeller je ustanovil fond, ki znaša $100.000.000, ki naj služi dobrodelnim namenom. Sedaj se je pronašlo, da ti milijoni niso druzega kot utrgane delavske plače. Rockefeller je plačeval delavcem toliko manj, da je lahko spravil skupaj milijone, s katerimi sedaj slepi svet v imenu dobrodelnosti. Izmed mnogo milijonov in milijonov delavcev v Ameriki, jih živi ena tretina v veliki revščini. 37 procentov žensk in mater delavcev je prisiljenih trdo delati, da preganja lakoto od hiše. Pdlovica fvseh delavcev v £jed. državah ne zasluži več kot povprečno $500 na let. Več kot dve tretini vseh delavcev v Ameriki ne zasluži več kot povprečno $15 na teden. Več kot polovica ženskih delavk zasluži komaj $6 na teden. Otroci siromakov umirajo trikrat hitreje kot otroci bogatinov. Več kot dvajset procentov šolskih otrok nima zadosti obleke in ne zadosti hrane. Gospodarske razmere silijo delavske otroke, da zapustijo šolo pred časom. iLe deset odstotkov delavskih otrok zvrši šolo. Delavci v velikih tovarniških mestih so eno petina leta vedno brez dela. V Ameriki 44 družin, ki na leto toliko zaslužijo kot 100.000 delavcev skupaj. Dva odstotka bogatinov lastuje 60 odstotkov vsega premoženja v Ameriki. In te delavske razmere so odgovorne za velike zločine na delavskem polju.
Ko se bo kongres po zimi pečal s tem poročilom, bo dotbil •predlog, da se zavrže Rocke-fellerjeva dobrodelna ustanova, ker je izprešan iz krvi in solz delavcev. Vlada naj zapleni ta denar in ga talko razdeli delavcem, in vlada nikakor ne sme pustiti, da' ta Rockefellerjeva ustanova ostane v slepilo delavcem. To poročilo o delavskih razmerah bo imelo precej uplji-va na prihodnje delavske postave.
zahteva več vojaštva za Meksiko. Amerišfce republike so poslale prošnjo za mfr.
Washington, 14. ajvg. Vojni oddelek naše vlade js na prošnjo poveljnika ameriš rih čet na meksikanski meji, generala Futi stona, poslal en polk pehote iz Texas City v Brownpville, nadalje en zrakoplov, eho baterijo topov in eno baterijo havbi-čarjev iz Fort Sili, Okla. Teške havbičarje so poslali, kakor se je izjavil tajnik, da preganjajo z njimi meksikanske maroder-je v hribih.
i
Ameriški konzul v'Matanio-ras se je izjavil, da j o meksikanske bande, ki hodij) ropat in pobijat na ameriško ozemlje, večinoma privrženci c dstoplega predsednika Huerta, ki se ho-čeja maščevati, ker so Zjed. države prijele Huerta in ga zaprle. Drugi zopet trdi >, da podpihujejo Meksikance 4emci, ki bi radi zapletli AmeS ikance v vqjno z Meksikanci, la ibi odvrnili pozornost Am srikancev od v evropske vojne. Prebivalstvo Teksasa, posebi o v južnih countyih se je ob >rožilo in deluje pod povelj stv^ m, generalov zvezine armad^V mesto Nogales, Ariz, je pridrla banda meksikanskih banditov, ki so pokradli ameriškim farmarjem 300 glav živine in jo odgnali v Meksiko.
Washington, 14. avg. Danes je bila odposlana v^em voditeljem meksikanskih zmešanih zadev takozvana "mirovna nota", v kateri se svetuje voditeljem,, da se zberejo kje na nevtralnem ozemlju in se posvetujejo, kako se naj v Meksiko naredi jnir. To noto so podpisale Zjed. države in vse srednje in južno ameriške republike. V tej noti se popolnoma ničesar ne govori o intervenciji, in se le prijazno svetuje Meksikan-cem, da je v njih lastno korist, če prenehajo z boji in uredijo svoje državne posle v prid miru. Dobro, znamenje je naredilo povelje generala Carran-za, ki je poslal meksikanskim banditom svarilo, da prenehajo z napadi na ameriško zemljo.
Los An-geles, Cal., 14. avg. Tu je bil -ustavljen parnik Princ Albert, ki je bil namenjen v Meksiko, da pelje orožje. Na krovu je imel 100.000 nabojev in 54 zabojev pušk. V San Pedro je čakalo na parnik še 200.-000 nabojev. Vlada Zjed. držav je zaplenila to streljivo, ker neče, da dobe Meksikanci priliko za poboje.
Umrl je v Litiji v starosti 38 let vpokojeni ritmojster in sedaj inšpekcijski častnik bolnišnice Rdečega križa v Litiji Albin Svetec, sin staroste sloven-politikov notarja Luke
Nemci trdijo o zmagi.
Berolin, 15. avgusta. Armada generala Hindenburga, ki oblega rusko trdnjavo Kovno, ki tvori ključ k ruskim pozicijam ob reki Bug, je v petek zasedla del utrdb okoli trdnjave, in usoda trdnjave se kmalu- odloči. Zajedno naznanja nemški generalni štab, da je nemška armada zasedla nekaj utrjenih točk okoli trdnjave Novo Ge-orgievsk, katero trdnjavo N'em-ci že šest tednov oblegajo. Zajedno se poroča, da se Rusi selijo iz Bjelostoka, ki tvori važno železniško križišče med Varšavo in Brest Litovsk. Ruske dblasti so ukazale vse dragocenosti «1 vse stroje odpeljati
S*hod SI. Lige v"Lorainu.
Krasno se je obnesel shod Slovencev, članov SI. Lige in Hrvatov članov Hrv. Saveza v nedeljo v Lorainu. Nad 700 zavednih Jugoslovanov je bilo navzočih, ki so se zbrali, da poslušajo zagovornika S. Lige, g. R. Trošta. Opis shoda in govor g. Trošta prinesemo v prihodnji številki.
Bombe za Carigrad.
London, 15. avgusta. Francoski in angleški zra'koplovi so se dvignili danes nad Carigrad in zagnali mnogo bomlb. Posebno mnogo bomb je bilo zagnanih nad Galato, kjer prebivajo večinoma Turki. Škoda za Carigrad je jako velika.
Na ruskem bojišču.
London, 16. avg. Nemške armade na ruskem bojišču so se začele zopet gibati. Iz Bero-lina trdijo, da je general Bue-low, potem ko so Rusi za en teden ustavili njegovo prodiranje, zopet začel ofenzivo in je premagal Ruse pri Kubisko, kjer je baje zajel dvatisoč Rusov. Južno od Kovno se Rusi umikajo na drugo obramlbeno črto. Ruska posadka v Kovnu je naredila izpad, in dasi se ni posrečil, pa so imeli Nemci pri tem teške zgube. Boji se vršijo na celi ruski fronti, in dasi iz Berolina poročajo, da se Rusi še vedno umikajo, pa morajo priznati, da se vrši to umikanje v največjem redu, ne da bi Nemci mogli zapleniti sploh kaj vojnega materjjala. Na Dunaju znajo lagati.
Dunaj, 14. avg. Uradno se poroča: Sedem avstrijskih vojakov je ujelo enega ruskega generala, polkovnika, 10 častnikov in 382 mož, nadalje 15 teških topov in 12 strojnih pušk ter mnogo vojnega materijah. — Kot se vidi, Avstrijci v svojih poročilih že tako lažejo, da jim noben pameten človek več ne more vrjeti. Obstreljevanje Belgrada.
London, 16. avg. Avstrijske čete so zopet začele streljati na Belgrad. (Pred1 Belgrad so pripeljali teške avstrijske mož-narje, s katerimi so cel dan obstreljevali glavno mesto. Avstrijske kroglje niso naredile nobene škode, ko so pa Srbi začeli streljati na Zemun in Pan-čevo na avstrijski strani, so Avstrijci prenehali s streljanjem. Avstrijci so skušali prekoračiti Donavo v bližini rumun-ske meje, toda Srbi so jih krvavo odbili in pognali nazaj. Avstrijci napadejo Rumunce?
V vojaških krogih se govori da "bodejo Avstrijci s pomočjc Nemcev napadli tudi Rumunijo ker Rumunija se dosledno brani pustiti nemško in avstrijske orožje skozi njih ozemlje Turkom na pomoč. Iz vseh krajec prihajajo poročila, da so zbra li Avstrijci in Nemci 400.00c mož na rumunski in skrbski rrn ji, da uničijo Srbijo in pridejc Turkom na pomoč. Prvi avstrij ski napad je bil krvavo odbit Zdi se, da Avstrijci proti Sr bom nimajo sreče. Avstrijske čete so skušale prekoračiti tudi reko Drino, toda so bile vržene nazaj od Srbov s hudimi zgubami..
«
Laško uradno poročilo.
Rim, 15. avg. V dolini reke Adiže je skušal oklopni avstrijski vlak, oborožen 5 topovi malega kalibra napasti naše po^ stojankev dolini Serra Valle, toda napad je Ibil odbit. V dolini Popra, ob reki Rienzi so Avstrijci napadli one laške po-tetojjartke, katere so Avstrijci zgubili pred enim tednom. Toda po dolgem boju so bili Av
na celi fronti. Avstrijski oklopni vlaki so skušali nadlegovati naše čete pri Tržiču, tola laška pehota je zlahka odbila vse avstrijske napade.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 15^. avg. V okolici Riga ni nobene spremembe. JPri Jakobstadtu in Dvinsk se že od petka vršijo krvavi boji. Med reko Narev in Bug smo z uspehom odbili vs enemške napade. Pri Novo <*eorgijevsk je sovražnik naredil več poskusov, da napade naše utrdlbe, toda odbili smo ga na, celi črti.
Nemško uradno poročilo.
©erolin, 15. avg. Pri Martins-verku v ;Argonskih gozdih so nemške čete pokopale včeraj 350 Francozov. Francozi so bombardirali Muenster in nemške čete so odgovorile s tem, da so bombardirale St. Die. Čete pod poveljstvom ^enerala Buelov so pregnale Ruse pri Kubisku, tu so ujele 4 častnike in 2350 mož in eno puško. Ruski izpad iz Kovna je bil odbit. En tisoč ujetnikov smo tu dobili. Med reko Narev in Bug se sovražnik strahovito ustavlja. General Scholz je ujel 1000 Rusov, general Worysch 3000, general Gallwitz 4000 itd. Na ostali točki se Rusi umikajo.
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, 15. avgusta. Ob reki Bu'g so se Rusi ustavili in začeli s krvavo bitko med nami in Nemci. »Na več krajih so naše čete prodrle skozi rusko o-brambeno črto, in sovražnik se umika. JPri Tolmmtt in Krnu so Italijani dolgo časa obstreljevali s teškimi topovi naše pozicije. Konečno so napadli z infanterijo, toda so bili odbiti. Francosko uuradno .poročlo.
Pariz, 15. avgusta. Pri Bagatelle smo pod nemškimi strelnimi jarki eksplodirali mino, in pozneje smo dotični prostor osvojili. Sovražnik je pričel streljati na odprto mesta Mon-tidier. B5 kratkem boju smo prisilili sovražnika, da je umolknil. Obstreljevali smo železniško postajo pri Weithren in Marrenstall, na nemškem ozemlju. Oddelek 19 francoskih zrakoplovov je včeraj napadel nemške postojanke in zaloge v Spada dolini. Zrakoplovci so vrgli 108 bomb. Vsi naši zrakoplovci so se srečno vrnili.
, Boji v Dardanelah.
London, 15. avg. Turški poskus, da bi pregnali Angleže iz Ali Burni, se je popolnoma ponesrečil. Turki so se morali z velikimi zgubami umakniti. Zavezniki izkrcujejo zopet sveže čete v zalivu? Saros. Nemški submarin potopljen.
Atene, 14. avg. V Marmar skem morju je bil potopljen ne ki nemški submarin, ki je pov zrocilf angleškim latfijam že precej škode. Submarin je zadel na turško mino. $75.000.000 vojno naročilo.
South Betlehem, Pa. 14 avg. Ruska vlada je pravkar podpi sala kontrakt z South Betle hem Steel Co. za $75.900.000 vrednosti krogelj in šrapnelov za topove. Naroxilo mora biti gotovo v šestih mseecih.
Kriza na Balkanu.
London, 14. avg. Prav z gotovostjo je pričakovati, da 3e bo položaj na Balkanu v krat kem spremenil. Diplomatični pogovori med balkanskimi in zavezniškimi posltanci se nadaljujejo, in dočim Bulgarija omahuje, na katero stran 'bi se nagnila, zbira Avstrija in Nemčija precejšne armade na srbski in bulgarski meji. Nemčija in Avstrija nameravate na vsak način udariti preko Bulbar! je Turkom na pomoč, katerim ie začelo pomanjkovati streljiva in a "
in jim dovesti novega streljii
Rumunska armada mobilizirana.
5E89I
Avstrijci so začeli z artilerijskim bojem proti srbskim pozicijam, in ker ima Avstrija mnogo čet tudi blizu ritmunsl meje, je Rumunija začela ma- 1 homa mobilizirati. Del rumun-ske vojne je že pod orožjem, pripravljen za vojno, in včeraj so bile poklicane štiri divizije rezerve pod orožje. Bulgarija še ni dobila odgovora od srl vlade glede zahteve, da Srbija odstopi staro Macedonijo Bul-gariji. Ta stara Macedonija b» morala prvotno pripasti Bul-gariji, toda ko so se Srbi in Bul- g gari po prvi Balkanski vojni tj sprli, in so Srbi začeli z vojno , proti Bulgarom, so Srbi zmagali in vzeli Bul'garom Macedonijo. To Bulgari sedaj zah-. tevajo nazaj, da stopijo na stran zaveznikov proti Turkom.
Ali se Srbi udajo?
Dočim Srbi trdijo, da Bulga-garija preveč zahteva od nji pa se vendar v uradnih kr< govori, da je Srbija pripavljen »polniti več bulgaskih zalit« da pridobi Bulgarijo za nasi proti Turkom. Grška se Še tavlja. Pridonji teden bo skl can srbski in grški parlament, tedaj se bo določilo, kaj se sto« ri. Grški parlament ima v< poslancev, ki 90 naklon j zaveznikom, le grški kralj, ki v sorodu z nemškim kajzerje je za Nemce. Grki so po 'godlbi vezani pom: če bi Srbe napadli Tur)ci.
Ruski položaj boljši.
London, 14. avgusta. P< žaj na Ruskem bojišču je den za zaveznike. iRusi ti da so Nemce znova pregnali Rige in od Dvinska in da imi jo Nemci pred Kovno ogromi zgube. Dasi Nemci in Avstrij ci napredujejo v centrum« na jugu, vendar se pa razvidi avstrijskih uradnih poročil, niso doživeli nobene zmage, zaplenili nobenih topov ali pa le malo število ujetnikov. 'Nad vse gotovo pa je, da se je vt% ruska armada, katero so Nemci mislili okleniti in zajeti, popolnoma spretno umaknila in pričakuje na nOvih postojankah
nadaljnega nemškega napada.
\, • 1
Ob Sueškem kanalu.
Pariz, 14. avg. Turki s pomočjo Nemcev so nameravali napasti in zasesti Sueški prekop. Dne 12. avgusta je op-veljnik neke francoske križar-ke poslal poveljniku turške trdnjave Jaffa svarilo, da zapove vsem civilistom, da odidejo iz mesta, ker namerava francoska , križarka mesto obstreljevati. V tem mestu imajo Nemci veliko tovarno, kjer izdeluje streljivo za Turke. 24 ur po tem svarilu so pričeli Francozi streljati in popolnoma razdejali vso nemško tovarno za streljivo, dočim niso poškodovali nobene druge hiše. V Jaffi so delali tudi posebne ladije, s katerimi so nameravali Turki prisiliti vhod v Sueški prekop.
Boji med Lahi in Avstrijci^
Laško uradno poročilo se glasi: V sdboto, 14. avg. so močne avstrijske čete poskusile zopet pridobiti naše posten janke na Monte Piano. Vse strijske napade smo odbili, še alpinske čete so zasedlie Strmo goro Ober-Baekeri Druga italijanska armadi je Lsedla vse ceste v okolici cella Cenglia. Na Kraški fičti razdira naša aftill. avstrijsko utrdbo ža. d«gb. ^ strijski zrakoplovi so preiskati naše )
■M
I
M
mogla ta mačeha storiti kaj
zalega.
i In tu, v svobodni deželi, nam je svdbodoljubnim Slovencem padlo na srce, da mi kot njihovi bratje in- sestre moramo storiti kaj proti temu, proti silnim krivicam napram našemu narodu. In res so odmevali tu klici iz vseh delov ameriške unije: Ustanovili smo Slovensko Ligo
'Res, preplemenita ideja.
In vse bi se bilo lahko doseglo, ko ne bi bilo toliko naših rojakov mrtvih na srcu, za svoj lastni narod. Zakaj? Niso krivi oni, toda kriv je oni, kateri nas je zatiral in moril, in to je tista Avstrija, ki je za vse prej kot za nas Slovence, oziroma vse Slovane, tista prusko-av-stro-hunska-turška češčena avstrijska vlada.
Ta Avstrija, ki ni nikdar dovolila, da bi Slovenec smel'pisati zgodovino svojega naroda v obliki resnice. Ta je tista, ki je takoj zavila vrat vsakemu Slovencu gli Hrvatu, kateremu je ušlo pero po papirju v resnico. Ta Avstrija, ki je kazala svoja vesala vsakemu onemu voditelju našega naroda, ki bi se protivili učiti plesati naš narod tako, kakor so žvižgali Fru-si in Huhi v Beroliau, na Dunaju ali Budimpešti. In. zato, ker je nafod skoro popolnoma uničen v svojem narodnem zavedanju, je tudi težavna pot za našo Slov. Ligo, da organizira tako nezaveden narod. Narod, ki ni poučen o svoji zavesti, si tudi dopovedati ničesar ne da o svoji svobodi. Naše ljudstvo ne vrjame, da so Srbi, Slovenci in Hrvati ene krvi rodni bratje, obratno se jim zdi, da so Hrvati in Srbi sovražniki naši. Ne mislijolseveda tega vsi, toda deloma veruje to ljudstvo. Kaj pa šele v domovini in na deželi!
Slovenci v Ameriki Ibi se morali povsod spominjati naše Slovenske Lige. Ob vsaki priliki, ker vsak dar je položen domovini na. oltar. Tudi naj se prirejajo izleti; veselice, itd. Treba je resno delovati, ker brez delovanja ni nič, brez dela ni jela. Vse to je ležeče na nas samih, pomagajmo si sami, drugi nam ne bojo. Z narodnim pozdravom John Jerič, tajnik podružnice S. L. v La Salle, 111.
reco razvalino obstreljevali še naprej — je nadporočnik Bergman rešil največji del samostanskih zakladov, vse zlate bokale, kelihe svečnike, različna odela in cerkvena oblačila, vse to ne le ogromno stane, .marveč zlasti tudi zgodvinske vrednosti, rešeni sta tudi knjižnice, sama zgodovinskovažna stara dela, pergament; zgorelo je en del knjižnice.23. junija je dobil kompleks poslopij nad 60 granat, Idrugi dan polovico, obstreljevali so pa še 25. in 26. junija, dasi ni bilo večje posadke, nega pol kompanije pehote in par topničarskih častnikov.
Novice s Štajerskega. Umrla sta župnik Pavel Rath v Št. II j<u pod Turjakom 26. junija in župnik Mat. Cferl pri Zg. Sv. iKunigoti v soboto 26. junija.— Vsled kuge na gobcih in park-ljih, ki se je pojavila v celjskem in vranskem sodnem okraju, je vsak promet z živino s tema dvema okrajema prepovedan.
Dalje na tretji strani.
AHEIMUL
Gotovo, da ie dolfo iščete olajšbe. No dajte se prevarati. Ne poskušajte. Rabite
Severa's—^ Balsam of Life
bra podpisa In osebnosti m m *prt|«ina}o
' ---
Vsa pisma, dopisi in denar naj ae pošilja na:
ILEVELAN DSKA AMERIKA.
• «119 ST. CLAIR AVE. N. E. _CLEVELAND, O. __
■DWAJtD KALISH. Publisher. LOUIS J. PIRC, Editor.
(S«v«rov Življenski Balzam) tar bote kmalu opazili njtjrove krapiln« in tonična kakavosti. Powbno m priporoča pri xdravljanju no pro bo-vo, talka probovo, upoko, ponavljajočo mnlta* In otrplih Jator.
Okrevanci, stari in slabotni ljudje bodo tudi naftli njegovo rabo zelo koristno.	Cena 76 centov.
Čltojto, kaj nam Ja pred kratkim pisalo ca. Mart. Pacat, Is Hoquah, Wis.: "Zahvaljujem M Vam so SaranT Žirljeoskl Balsam. Trpela sem no lalod-ou, ter sera bila salo slabotno ter olsem Imelo nobeno slasti. Porabila sam eno steklenico SereroTeco Življenskeco Balsams ter so vse to neprlllke lsglalle. Proalm objavite moje 'pismo ▼ Časopisih v korist Tslh tistih, ki enako trpijo."
™.sasriissrsr-Ako,lhB#
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
TUESDAYS AND FRIDAYS.
Kofno sdnxvje Je odvisno večinoma cA mils, kotanca rabite. Ml vam prlpomJUmo
Bead by 18.000 Slovenians (Kraincrs) In City of Cleveland and eleewher«. Ad-er-sg rotee on request.	*
TBL. CUV. PRINCITQN 118
SEVERA'S Medicated Skin Soap
(Sevaruvo Zdravilno Milo)
vsakdanjo rabo sa kopel j, toaleto, britev In Umivanje los. Ceno 15 oentov.
Bate red as aecond-cloas matter January Stk 1900, ot the post office ot Cleveland, O. coder the Act of March S, 1*19._
No. 66 Tuesday Avg. 17. 1915-
Nekaj o ameriškem državljanstvu.
Ker bo se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno
denaije v staro domovino.
Poftiljatre ne pridejo ▼ sedanjem času tako brzo naslovniku ▼ roke, pač pa v teku 20 do 24 dni
100K velja sedaj $16.00 s poštnino vred.
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško* naj-
manje pa denarje poslati potom brzojava.
.. ......: ... .. . ;........ . ■................,_____' __ _
Prank: Sakser
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
Mesečna prodaja grocerije
Iz stare domovine
Cena kruhu na Štajerskem.
Štaijersko namestništvo je odredilo, da se sme od' 10. julija prodajati 140 dekagra-mov kruha po'84 v, 70 dek po 42 vin. in 35 dek. po 21 vin. Tudi v gostilnah in kavarnah se smejo 35 gramov težki kosci k-uha prodajati kvečjemu po 3 vin., 70 gramov težki kosci po 70 vin, in 140 gramov težki po 9 vin.
Drobne novice s štajerskega.
Mozirje. Čevljarska zadnuga iz Mirne pri Gorici je .prenesla svoj obrat v (Mozirje. —- Pri Sv. Juriju oMPesnici so dobili kmetje 100 ruskih vjetttikov, ki jim delajo na polju in v vinogradih. Z našimi ljudmi se, kakor poroča "Straža" prav dobro razumejo in nase ljudstvo posebno rado posluša njihovo ubrano petje. Sredi junija je prišlo Še 50 ruskih -vjetnikov — Tartar-jev, ki pa se ne morejo z nikomur sporazumeti. — V Ponikvi ob južni žel. se je naselilo več slovenskih rodbin iz Na-brežine in iz Trsta.
Romarska cerkev in samostan Sveta Gora pri Gorici sta, kakor poroča maribor. "Straža", zgorela: Ozadje Gorice tvo ri skalnata gora, Skalnica imenovana, in pa njej stari znani samostan -svetogorski. Sama razvalina, velika še sedaj. Veliko poslopje ^samostansko je bilo cilj celi vrsti laških (baterij. Podstrešje in prvo nadstropje sta pogorela, kar je ostalo •prvega nadstropja, so uničile granate. Zakristija je še ohranjena. Stoljp je bil trikrat zadet, enkrat v streho, dvakrat v sredo, cerkev je bila večkrat v polno, pa je ostala, seveda težko poškodovana. Gostilna nasproti sušrtci strani je ipogorela, postranska poslopja so pa bila zadeta neštetokrat. Sredi požara in šrapnelov — Laihi so go-
Aristos Batter Cakes
PoiUite po Aristos kuharske knjige z izvrstnimi nasveti. Pošljemo zastonj. Naslovite:
S. Sheinbart,
5389 ST. CLAIR AVENUE.
Poskusite Aristos moko Naučite se delati najboljše slaščice, piškote, kruh in pecivo.
FOREST CITY FAIR Največja razstava v državi Ohio. Traja samo deset dnij. Največja zabava v Clevelandu tekom celega leta je Forest City Fair s krasnim razstavnim zemljiščem v Nort hRandal, ob jugo-vzhodnem koncu mesta Cleveland. Ta razstava je bila prvič uprizorjena pred dvema letoma in se je splošno priljubila v Clevelandu odtedaj. ,
Letos je vodstvo razstave u-vedlo mnogo novostij, in ljudem se obljub«je več zabave kot sploh kdaj v državi Ohio. Tu so razstavljeni konji, poniji, kuretina, poljedelski pridelki, konjske dirke, koncerti vaudeville predstave, sploh vse, kar gre z veliko razstavo.
Ta razstava bo odprta ponoči in podnevu, vsa poslopja razstave bodejo krasno razsvetljena. Ljudje lahko pridejo zvečer in vidijo vse predstave.
Začne se 19. avgusta in traja do 28. avgusta. Prava razstava se zaključi 26, avgusta, 27. i-n 28. pa bodejo konjske in avtomobilske dirke. Ponoči bo vse tako razsvetljeno, da bo-dete videli lahko kot po dnevu pri solnčnem svitu,
'Nobena druga razstava v državi Ohio se ne more primerjati s Forest City razstavo.
HAROLD E. EMERICH, Zavarovalnina posestva, bondi, Javni INkrtar.
^Urad 808 E. 152nd St. Uradne ure od 8. zjutraj do pol šestih popoldne, od pol osmih zvečer do 9. ure. Tel. Wood 85 L.
Bell: Eddy 1086. Stanovanje: 16205 St. Clair ave. Tel. Wood 58, Bell: Eddy 3678 J.
FINO VINO vedno dobite pri Joo. Koželu. Belo, niagara in concord vina Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos* Kozely, 4734 Hamilton ave.
Naprodaj je dober konj in izvrsten voz, skupaj z vso konjsko opravo. Prav poceni. 1201 E. 6oth St,	(66)
bojišču poročnika dr. R. Fux iz Metlike in strokovni Ričitelj na slov. kmetijski šoli v št. Jurju ob juž. žel. Jos. Zidanšek.
Po 7 mesecih se oglasil praporščak Viktor de -Glerija iz ruskega vjetništva. Nahaja se v Kasatkul. Novo Mihailovsk, Pošta Tatarska, Gubernija Tomsk. To je zopet slučaj, ki lahko tolaži' one, kateri že dalj časa niso dobili sporočil od vje-tih svojcev.
fPo daljši dobi se je oglasil: France Grubič iz Rostova na reki Donu ob Azovskem morju ženi 'Mariji, ki živi y Krški vasi na Dolenjskem; Alojzij Hude iz Merva svojcem v Mirni peči. Mesto.Merv s svojim iz-gredljivim podnebjem leži v o-azi turkestan. peščene puščave na sipodnjem teku reke Murg-haba Merv šteje 8727 prebivalcev ter ima železniško zvezo s Samarkandom in s Kras-novodskim. iFranc Sušnik piše svojcem v Nomnju pri Bohinjski Bistrici in jih pozdravlja iz Luikojanova, ki leži v nižnji-novgorodski gulberniji Lorenc Sodja je sporočil svojemu bratu Francu v iKoprivniku pri Boh. Bistrici, da »se nahaja v Skobelevu, kakor vojni vjetnik. France Zen se je oglasil iz Bar-navlja. Njegova mati 'Meta, ki biva v Češnjki pri Srednji rvasi v Bohinjrti, se je sinovega sporočila silno razveselila. Angel Svara se je oglasil iz Tašken-ta v Tunkestanu svoji ženi Mariji, ki biva v Tupelčah pri To-maju na Krasu. Franc Krasna je poslal veselo pismo pa pre-srčne pozdrave iz Merva svojcem, ki bivajo v Ljubljani. Ja-kofo Mahnič se je oglasil svoji ženi Mariji, bivajoči v Povirjiu pri Sežani, iz Jelabuge v vitav-ski guberniji.
V	ruskem vjetnifitvu je umrl F. K-ukovec, lastnik paromli-na v Ljutomeru.
Iz italijanskega vjetništva se je oglasil John Peršl, soprog znane slovenske operne pevke ^ospe Mar. IPeršlove. Biva sedaj v Cremoni.
Iz Gorice pišejo "Tagespo-st": ''Noč in dan križajo letalci po zraku in mečejo bombe na vojaška poslopja, na kolodvore in na cplinarno. To je pač zadela bomba, a eksplozija se ni zgodila.
Padel je na južnem bojišču učitelj Valentin Terčon, doma iz iMavhinj na Krasu. Deset mesecev se je boril na južnem bojišču proti Srbiji. Na severnem bojišču je padel 19 letni absolvent tržaške trgovske a-kademije enoletni prostovolj.ee Stanislav Cotič, sin višjega poslovodje v vojnem arzenalu.
V	bitki ob Dnjestru je (bil ranjen v nogo, obkoljen in vjet tudi sin bivšega okrajnega glavarja goriškega g. Rebeka.
Grof Sternberg, nekdanji državni poslanec, je bil na južnem bojišču težko ranjen.
Iz ruskega vjetništva se je
oglasil Alojzij Pogačnik, uslužbenec tvrdke Naglas. Vjet je bil 2\. marca ranjen na roki. Pozdravlja vse znance.
(Poštni urad v Laz ah pri Novem mestu se je opustil 30. junija 1915. Za kraje Uršna Sela, Dobni Dol, Laze pri Rudolfo-vem, Gorenje Laze in Radoha, ki so bili dosedaj prideljeni dostavljenemu1 okraju poštnega urada v Lazah, se je ustanovila dne 1. julija t. 1. v Uršnih Se-lih ppštna nabiralnica, ki bo imela zvezo s poštnim omrež« jem po dnevno dvakratni peš pošti na kolodvor Uršna Sela -Toplice k vlakom železniške proge Rudolf o vo - Bubnjarci.
Čedna soba se odda za enega ali dva fanta. 1172 E. 58th St. -—-- (67)
Hiša naprodaj -za 4 druž., - lot 45x150, rent $139 na mes. Ceha $3500. Vpraša se na 1211 Addison Rd.
Mesarski pomočnik dobi takoj (delo. Oglasi naj se v uredništvu lista.
Naprodaj motorno kolo za $60. Proda se radi odhoda iz Clevelanda. 3857 St. Clair ave. (66) Pohištvo se proda radi odhoda
Dovoljen je le prevoz z železnico ibrez prekladanja.
Tepež pri svinjski kupčiji
V Krašnjah sta se siprla pri neki klupčiji za svinje prodajalec in kupec. Kmalu se je vnel te-jpež, pri čemur je kupec sunil prodajalca s pestjo v obraz ter ga poškodoval na čeljustih.
Izgubljen tatinski plen. —V radovjjiškem okraju so našli fantje, ki so se vračali v Staro fužino, pod nekim kozolcem razne jestvine v vrednosti kakifi 200 K, ki so jih tatovi odnesli nekemu posestniku v stari Fužini.	■
V Kostanjevici je umrl v sta-Tosti 6I3 let Ivan Rabuse, trgovec in stotnik meščanske gar-
Prvi in edini slovenski ;(
klepar in strešni J!
j ^
krovec in barvar hiš. [
1	- '
Vsako delo garantirano, j j Nizke cene.	j i
Pred dvema letoma so cleve-landske banke primorale človeka, ako je 'bil banki kaj dolžan, da se je moral dati zavarovati skozi banko. Zatorej so me prav lahko odpravili slovenski posestniki s tem vzrokom, da morajo tako storiti, kakor banka zahteva. Ali sedaj ni več tako, ampak banka vam piše dopisnico, 30 dnij predno poteče vaša stara zavarovalnina, da do istega dne prinesete novo zavarovalnino s pripombo, da mora biti ista od zanesljive družbe. Moje police so zanesljive, zatorej kadar dobite tako dopisnico, pošljite jo meni in drugo je moja skrb, plačate kadar je za vas najbolj ugoden čas. Ne pozabite, da prodajam hiše in istotako zamenjam vašo hišo za kmetijo. JOSIP ZAJEC,
1378 E. 49th St. (66) Cleveland, O. Central 6494 R.
i fI);lHliiIi)IiiiMl-lli1]ii]iii[Eait1lltl1lllill:!l::i::l:[DilHIiS
Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — iPlin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5409 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
Dob®r konj, pripraven za vožnjo, se proda po nizki ceni, 1172 Norwood Rd.	(67)
Z Bizeljskega nam pišejo: Vsled pomanjkanja piva gredo vinske cene skokoma kvišku. Po celem našem okraju sedaj vina pod 60 K iza hektoliter ni več dobiti; povprečne cene so med 70 in 80 K. Vinski trgovci in gostilničarji bodo pa kmalu pokupili vse zaloge. V teh razmerah bode seveda imel letošnji pridelek ceno kakoršne 1 ie dolgo nismo doživeli. Vino-f. gradi kažejo dosti ugodno, ba-r ti se je pa škode vsled pero-nospore.
r- Iz Celja. Umrla je*v petek gospa Roza «Natek, žena pošt-* nega nadoficijala.
Iz Gaberja pri Celju. V telovadni dvorani Sokolskega doma se je nastanilo kinematografsko gledališče, prvo v Celju in okolici.
Umrl je v Lazah pri Borovnici ondotni posestnik-in gosjil-ničar Jožef Mavec.
Prepoved živinskih sejmov v Postojnskem okraju. Radi živinske kuge v gobcu in na par-kljih v političnem okraju Postojna so se za celi Postojnski politični okraj živinski sejmi prepovedali.
Posojilnica za Stari trg. Lož in sosestvo je podpisala prvič 20.0000 K, sedaj pa 40.000 K vojnega posojila, skupaj 6o.~-000 K.
Imenovanja na južni železnici Za višje revidente so bili imenovani revidenti Jak. Prek v Litiji, Valentin Stroj, postaj-U ni načelnik v Borovnici, Franc r Osterman v Ljubljani, glavni kolodvor in Rudolf Jakel, postajni načelnik v Zalogu.
Razni listi poročajo, da bo Evropa v slučaju zmage zaveznikov sledeče razdeljena: Vojna bo trajala tako dolgo, dokler ne bodeta Nemčija in Avstrija akceptirali vse mirovne pogoje četveroveze. 2. Vojne operacije se smejo končati le po soglasnem sklepu vseh štirih članic entente. 2. Pri sklepanju miru bo vsako posredo-f vanje nevtralnih držav odklonjeno, ententa bo mirovne pogoje kratkomalo diktirala. 3. Ententa bo uredila Evropo po naslednjem novem sistemu V bodoče bodo eksistirali 3 razredi držav. V razred A. bodo spadale Anglija, Rusija, Francija in Italija, v razred B. Belgija, Nizozemska, Srbija, Španija, Portugalska, Danska,Švica, Švedska, Norveška, Romunija, Grška in Bolgarska, v razred C. .pa Češka, Poljska, Bavarska, »Hrvatska, Ogrska in ostale manjše države, ki se bodo ustanovile na razvalinah ' Nemčije in Avstrije. 4. Države, razreda A. ibodo garantirale evropski mir. Države razr. B. (Vodo sicer popolnoma suveren-ne, vendar pa bodo morale v spornih vpraifonjiih priznati razsodišče razreda A. Države razreda C. bodo samostojne, toda strogo nevtralizirane, ne bodo smele imeti niti lastne armade, niti sklepati pol. mednarodnih pogodb.
Odvetniški izpit je napravil pri nadsodišču v Gradcu g, dr. j Josip ILavrenčič.
—Zdravstveno stanje v Ljubljani od 1. januarja do 26. juh. L Novorojencev je bilo 560, mrt-■ vorojencev 42, umrlih 676 med W njimi 335 domačinov in 341 tujcev. Umrlo jih je za legarjem 52, za grižo 1, za vraticq 5, vsled mrtvouda 24, vsled nezgod 28, samomorov 5, utonil 1, zaboden 1, umorjen 1, vsled dobljenih ran na bojišču 5, na raznih drugih boleznih 308, za je-tiko 122 o?eb. V zavodih je u-
25 KUPONOV
vas opravičujejo do tega le-pega darila ali do katerega druzega, kar si sberete. En kupon dobite v vsakem pa-paketu
8 HOUR UNION
Scrap Tobacco
Kupite danes en paket in za&tine hraniti kupone. Radi bodefte 8-heur tobak tikati, kerje najboljši za čikanje. Prinesite kupone Eirfht Hour Tobacco Co. 2330 Ontario St, Cleveland, Ohio.
+ FRANK BRICELJ, 4 + 6026 St. Clair Ave. + + E x p re s m an. ♦
Prevažam pohištvo in vsa-4
♦	kovrstne stvari. Postrež- ♦
♦	ba točna in zanesljiva. ♦
+ Tel. Princeton 198a L. 4 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Naprodaj ste dve slaščičarna , lepo opremljeni z dobrimi odjemalci. Prodajo $e radi bolezni. 'Naprodaj je tudi dobra grocerija. iNaprodaj imam več hiš v slovenski naselbini po nizkih cenah. Vprašajte pri Jakolb Tisovec, 1366 Marquette (66)
Iščem žensko za gospodinjstvo samo dva človeka. Služba se dobi takoj na 1191 E. 61st St.
SE ZAČNEJO VSAK DAR
VLOŽITE DENARNA
National Drug Store 1 Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceste S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
LAKE SHORE BANK
Cuy. Central 6848 R.
G. TRAVNIKAR & J. JARC
Slovenska javna notarja
Slav. slovenskemu občinstvu naznanjava, da sva otvorlla nov urad na 5600 0t. Clair ulici, kjer bodeva Izdelovala vsa v notarski posel spadajoča dela. Poleg tega pa bodeva kupovala in prodajala lote ln hite. Vsa dela, kakor prepis zemljlftča all hlSe, vpis (mortgage), pogodbe, pooblastila sa tukaj ali staro domovino, se izgotovljo v pisarni; za pošteno ln solidno delo se Jamči Zavarujeva poslopja vsake vrste proti ognju ali nesreči, kakor tudi hllno opravo, hlev«, avtomobile in velika stekla v Izložbah. Posredujeva ta vsakega ki Ima opraviti z sodnljo. — Priporočava se stavnemu občinstvu in obljubo-jeva, da bodeva za vsakega storila, kar bo v najinih moOofc. » -
5600 ST. CLAIR AVE.
Slovenska gostilna,
Dve pošteni deklici, ki delate v tovarni, se sprejmejo na stanovanje. Na razpolago je tudi piinova peč, ki lahko služi za samostojno kuho. 4602 St. Clair ave. zadaj na jardu.	(66)
Pravi starokrajski brinjevec
Cena 6 steklenic . . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
češpelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
Imamo najfinejši tropinjevec in
' drožnik. I gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
* Galona . . 50, 55,60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal
Se priporoča Slovencem v obilen obisk. Točna postrežba. Vedno aveže pijače.
Dr. Richters Paia-Expcller
POZORJ Pomlad je tu, treba je popraviti, kat je uničila zima pri gospodarskih po- j slopjih. Priporočam se za s vsakovrstna popravila in $j nova dela. Oglasite se se** daj, ker čas je ugoden. x Delo izvršim v zadovolji g nost vseh. PRANK HOČEVAR. 5
Stavbenik. 1099 E. 64th St (66) 5
B bolest in otrpe-lost udov ln mi-
En pošten fant dobi stanovanje s kopališčem na razpolago in hrano. 5801 Prosser ave.
Soba se odda v najem za enega ali dva fanta, brez hrane. 1400 E. 52nd St.	(66)
Viuka posoda ob 5 do 10 gal. velja $1.00, za 25 gsl. posoda $2.00. Pti večjih naročilih je aod brezplačen. Te cene so samo za na debelo. Naročilu naj se priloži denar in natančni naalov.
ia TUa p«T*i d> i. ni nj.gor rvc.lpt ult>-
(m unJm ta Mjtlrt.jiih	4m tu
mm »mi wAwitL
V kil idnnlild raupil amj* priti t
Bik IAii—, k jar bod* jo id.ltal uluiM p* i*lji idranlka. Imim« tudi »pllip Itk-ro (Mijtfik prWMtw, loaUhilK Uia, dlltv, clear ia »Udkarja.
Gnenthers Sloven. Lekarna,
Additon Rd. rafal St Clair Aw.
The Ohio Brandy Distilling Co.
Prva •lovenaka druiba am prodajo finih pij**.
6102-04 St Clair Ave. - - Cleveland, 0.
Lot se proda poceni. Meri 50X 200, in se nahaja v E. Metu-chen, N. J. kjer zemlja v ceni neprestano raste. Lot je vreden $400, in se proda za $250, ker lastnik nujno potrebuje denarja. Lot je vreden dvojnega denarja. iPoizve se v uredništvu.
FARMA!
Naprodaj je 51 akrov velika farma, rodovitna zemlja.. Kdor takoj kupi, dobi tudi cel pridelek, ker je na isti zemlji sedaj pšenica, krompir, ajda, turšci-ca, seno in še veliko druge stvari. Cena je $4500. Takoj plačate $1500, drugo na 6% in imate 10 let časa, da odplačate. Več se poizve pri Tos. Zajec, 11378 E. 49th st. Cleveland, O. Central 6494 R.	71
POZOR!
Naprodaj je šest finih lotov na svetu, ki je ves plačan, loti lepo z drevjem obraščeni, plačati tlak ob lotih. Dva lota po $300, pa sta vredna po $500 med brati. Na lotih je apeljan plin, kanali in vse druge udobnosti. Proda se jih napol zastonj, ker mora oseba Odpotovati iz Clevelanda. Kdor plača za lote gotov denar, jih dobi tolifeo ceneje. Izvrstna prilika posebno za rojake v Newbur-gu. Kdor ne more plačati vsega naenkrat, dobi na lahke obroke. Vprašajte na 8407 Connecticut ave. vzemite St. Clair ave. transfer za E. uosth St. in vas pripelje ravno pred lote.
Q Pouk v. angleftčlnl In lepopis- B Q ju potom dopisovanja. V Cleve- □ Q landu tudi ■ privatnim učite- D
□	IJem. Denar, ki a« Žrtvuje za sa- B B rno Izobrazbo, Js najbolje nalo- B B len, In ne vzame ga ne kriza ne B
□	vojna. Pilite xa pojasnila ns B B 6L0V. K. SOLA.	B
8110 St. Clair avs. (4S)fl B CLEVELAND, OHIO. B
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
BRZOJAVKA
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
6426 St. Clair Ave.
Govori se slovensko in Hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravnii-Iri urad imestu, kjer se govori slovensko m hrvatsko.
Če hočete imeti hitro kosilo, naravni plin je najboljie kurivo za to.
Ni treba vam tratiti časa, da naredite ogenj.
Samo prižgite žveplenko, obrnite vijak in kosilo se pripravlja.
To je vresnici jako udobno.
POZOR!
Naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem pričel raz-važati pivo v sodih .n steklenicah, pripeljem ga na cfc>m ali na katerikoli prostor. Priporočam se slavnim društvom "in drugim, da ob priliki izleta na farme aH ob drugih zabavah kot krstije porote, gotovo obrnejo, na mene. Postreženi bodejo točno in zanesljivo. John Modic, 6201 St Clair ave. Cleveland O.	(74)
Uradne nret
Od 9i30 do 11.30 dop. Od 1:30 do 6:00 pop. Od 6.-00 do 8:00 (večer
POZOR!
TVib East Ohio Gas Company
Dva slovenska fanta bi se rada seznanila s poštenimi slovenskimi dekleti v svrho poznejše ženitv6. Starost od> 20 do 24. Samo resne ponudbe naj

• ?.1 * -V: ' i O ••. '; .....................1
.................
min
"MRTVAŠKA ROKA"
Roman.
NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO".
SPISAL DUMAS-LE PRINCE.
IHIIIHMMW
IMIIIIIMII
Maks, ki je prinesel iz Francije nekaj priporočilnih pisem za grofa, se je nahajal med povabljenimi. Valentina pa ni bila kot druge ženske, ki nimajo čuta za uboštvo in nesrečo pri-prostih ljudi j. Brez vsakega zanimanja je čakala dan slavnostnega sprejema. Kljuib temu pa ni mogla odreči, da ne bi prišla v palačo grofa Gradenigo in si ogledovala predpriprave. Maks je bil ves srečen, ker je mislil, da bo pozabila svoj načrt glede votline na otoku Monte Cristo.
En teti en pred plesom pa je doživela Valentina dogodek, ki jo je znova duševno razburil.
'N«kega jutra je prišla k njej priprosta deklica in je prosila, da bi smela nekaj trenutkov sama z njo govoriti,
Valentina je takoj oddala povelje, da spustijo dekle k njej Komaj stopi dekle v sobo, ko si odgrne pajčolan in poklekne pred Valentino.
"Usmiljenje, signora!" zakli-če, "usmilite se me, pomagajte mi, sicer sem zgubljena."
Valentina pomigne služabniku, da odide iz sobe. Z bolestjo v srcu vpraša Valentina pro-sečo deklico, kaj želi od nje.
"Kaj pripovedujete? Kdo ste vi? Vstanite, hčerka moja; le pred sliko madone se lahko poklekne."
"Ah, kako ste dobri, signora
—	niso me prevarali, ko so mi pripovedovali o vaši dobroti," odvrne deklica, ko vstane in po-Ijulbt Valentini roko. .
"Toda povejte mi, kaj želite. Žalosti me, ker vas vidim tako zmešano pred seboj. Vaše solze In vaša žalost mi brezdvom-no naznanjata, da ste zgubiji, svojega očeta ali mater, da ste postali sirota v cvetju svojega življenja," pristavi Valentina, ko vzdihne prav iz duše.
"Da, signora, le preresnično je, da sem sirota, sirota brer matere in očeta, in sicer že kakih šest mesecev. Toda ta nesreča me ni prisilila, da sem se zatekla k vam prosit pomoči."
"Govorite!"
"Imela sem brata," reče mlada deklica, "brata, ki je moja edina opora na tem svetu; in ta brat — ah, kako se bojim, da je postal žrtev izdajstva. In sedaj sem popolnoma sama, žive duše nimam na svetu, ki bi mi pomagala."
"Jez.us, otrok moj, kaj mi pripovedujete? Kaj se je pripetilo vašemu bratu? Kako naj vam jaz pomagam? Govorite, in takoj vam zagotovim, da bom storila vse, kar je v moji moči --"
"Da, signora," jo prekine mlada deklica, "da„ govoriti hočem — vse vam povem. Imenujem se Rosa, toda v soseščini me splošno poznajo pod imenom Rosina," reče Pietro-va sestra. Moj oče je bil gondolier, in moj/brat je podedoval trgovino in gondolo po očetu. Pred štirimi dnevi je prišel v našo hišo gondolier Giacomo.
—	Ah, vi ne veste, kdo je ta Giacomo! To je oni gondolier, ki je v službi vašega soproga.
—	Ta Giacomo je imel — če mu smenr vrjeti, kar je pripor vedoval, skrivne zveze z neko banclo tihotapcev, in prišel je k mojemu bratu, da mu razloži. kje se nahaja neki mali otok, na katerem so baje nakopičeni silni zakladi. Ta otok se imenuje 'Monte Cristo," nadaljuje Rosina, ne tla bi opazila nemir, ki se je pojavil na obrazu Valentine. "Toda ta otok Monte Cristo pa je lastnina nekega moža, kateremu je moja družina dolžna večno hvalo, zato pa nisem hotela, da bi moj brat takoj govoril z Giacomom. Pozneje pa sta prišla skupaj, in Pietro je hotel Giacoma preslepiti. da ga spelje na napačno pot. Giacomo je vrjel, da mu je (Pietro opisal pravo lego
otoka. Vse je šlo dobro do večera," nadaljuje Rosina, ko prične jokati, "toda včeraj popoldne sem prejela od ubogega Pietra pismo, katerega vsebino lahko iberete."
Po teh besedah vzame Rosina iz žepa neki papir, katerega izroči Valentini.	' ,
Valentina odpre pismo in bere :
"Moja draga sestra!"
"Postal sem žrtev izdaje, katero je povzročil Giacomo, gondolier. Jaz selil sedaj ujetnik na krovu Nevihte, neke 'neznane ladije, katere kapitan me sili, da ga peljem do otoka Monte Cristo, kjer se bo brez dvoma zvršila velika tatvina. Več ti ne morem pisati. Požari se in naznani vso stvar gospodu, kateremu je Giacomo služil in daj ga zapreti od so-dnije. Tvoj nesrečni,brat
Pietro."
Valentina strašno zakriči, ko prebere to pismo in hiti, da vja-me Rosifio, ki je omahovala, ilasi ni vedela, kaj naj vse to pomeni.
"Kaj vam je, signora?" zakli-če, ko ostro opazuje sm?tni strah, ki se je prikazal na licih Valentine.
"O, nič ni," odvrne Valetina s slabim glasom.
"Usmilite se me radi Boga, pomagajte mi!" prosi Rosina, ko Obupno vije roke pred Valentino.
"Toda, ubogi otrok, kaj hočete, da storim za vas, jaz u-boga žena, proti usodi, ki se spleta nad našo glavo?"
"Kaj hočem? Jaz prosim, da vi in vaš mož ukažeta Giacoma zapreti. Mogoče potem on vse odkrije, mogoče nam pomaga, da»zasled'imo hudodelce, mogoče se vrne moj brat k meni, in Sinbad' pomorščak ne f)o postal žrtev strašnega ropa, ki preti otoku Monte Cristo."
"Sinbad, iponiorčak, ali ga poznate?" vpraša Valentina.
"Res je, da ga nisem nikdar videla, toda on je bil naš pokrovitelj, s tem, da je nekaznovano dopuščal, da srtio na njegovem otoku izkrcali naše blago."
"Jezu«!— Kakšen poklic pa je imela vaša družina, da ste se morali tako skrivati?"
''Ah, signora, hčerka sem tihotapcev!" mrmra Rosina, ko zopet poklekne 'k nogam Valentine.
• "Pomirite se — bodite mirni, otrok moj! — Vse se da popraviti. Vaš brat se bo vrnil k vam — kar se pa druzega tiče, kaj vas 'briga vse to! Otok ne spada več k premoženju vašega pokroviteljstva, in kaj vam zato, če odnesejo vse bogastvo i7. otoka, ki je lastnina siromakov, iz katerih trpljenja se je nakopičilo to silno bogastvo."
"Kaj pravite?" zakliče Rosina, ko čuje Valentino r^vno tako govoriti, kot je govoril-Giacomo, gondolier.
"Vrnite se domov," reče Valentina. "Govorila Ibom s svojim možem. Toda ne zinite nikomur niti besedice o vsem tem, o Čemur smo sedaj tu govorili."
"Toda ali ne bodete ukazali gondolierja Giacoma zapreti?"
"Ne."
"Jn moj ubogi brat?"
"Se bo vrnil k vam."
"Ali mi lahko v resnici zatrdite. da se bo vrnil?"
"Da, zatrdim vam, da se vrne," šopeta Valentina, ko stegne roko proti Rosini, katero slednja spoštljivo poljubi.
Ko je Valentina prebrala čudno pismo, se je zaprla v svojo sObico in tam bridko jokala. Potem pa je sklenila, da o vsem tem dogodku ničesar ne pove svojemu možu. Predno se Rosina poslovi, mora še enkrat dbJjubiti, da nikomur ničesar ne pove o dogodku.
/Potem pa se je Valentina ta-
. kr.;.__
koj spravila na delo. Ob uri, ko je začelo solnce zginjati za tirolskimi gorovij je navadno Maks vdihaval sveži zrak na glavnem trgu. Pod pretvezo, da se ne počuti dobro, je Valentina danes ostala doma in imela na ta( način nekaj prostega časa. Premišljevala je, kako naj pomaga Rosini. Sedela je pri oknu svoje sobe in zrla na vodo v kanalih, na katerih se je leno zibalo nekaj ladjic. Ko opazi nekega gondolierja, mu z roko namigne, naj jo počaka.
Gondolier je bil Giacomo.
Trenutek pozneje se ogrne Valentina z široikim ogrinjalom, in se napoti navzdol v predsobo, odkoder so vodifle mramornate stopnjice proti kanalu. Giacomo je že čakal v svoji gbivdoli, in komaj zagleda Valentino, ko skoči na stopnjice in se odkrije.
''Stopi bližje!" reče Valentina z lahnim glasom, ko se skrb ho ogleda na vse strani kot bi se .hotela prepričati, da je nihče ne opazuje.
Gondolier se približa Valentini, in slednja odpre malo sobico na desni, kakoršnjo imajo skoro vse ibenečanske hiše, in kamor navadno spravljajo vesla vn druge stvari, ki spadajo k gondoli.
Giacomo, ki je že dolgo vrsto let opravljal gondoliersko službo v Benetkah, in je bil že od svoje mladosti navajen na strasti lepih Benecank, se nikakor ni čudil skrivnostnemu dejanju Valentine. Nepremično in tiho stoji Valentina nas proti.
"Ali si ti oni," reče ona k rtjemu, "katerega imenujejo Giacomo, gondolier v Rialto?"
"Da, signora," odvrne Giacomo. "2e petnajst let, odkar sem se vrnil s širokega morja gleda sveti Marka na mene po beneških kanalih in me varuje. Da, signora, jaz sem Giacomo, in čast imam biti v službi njegove ekselence, vašega gospoda soproga."
''Ker si rekel, da se mudiš že petnajst let na teh kanalih,.tedaj ti mora biti gotovo znana tudi vsa'ka ladija in čoln, 'ki plove po 'Benetkah ?"
'tPoznam skoro vse, signora."
"In ne samo ladij ampak tudi kapitane?"
"Večinoma vse poznam."
"iLepo. Glede neke ladije imam nekaj vprašanj in nikar ne zgubljaj preveč časa z .odgovori, Giacomo!-"
'1Per la madre de Dio! pripravljen sem ubogati. Vse kar vem, vam bom povedal, signora."
''Ne bo ti treba preveč spomina napenjati, -kajti gre se za neko ladijo, ki je bila še pred 8 dnevi v Lidi."
V tem slučaju vam lahko z odprtimi ustmi odgovorim." "Jaz menim jahto "Nevihta". "Jahta, Nevihta," ponavlja gondolier nemirno.
''Kdo je kapitan te jahte?", vpraša Valentina, ne da Jbi Gi-| acomu pustila čas, da bi zbral, svoje misli.
"Per Baocho!" odvrne Gia-( corno, ko zopet zadobi svoje, hladnokrvnost. "Vi govorite o, ladiji, ki mi je poplnoma r.ez-, nana."
"Že vidim, da moram priti ( vašemu spominu na pomoč. Ta| jahta, Nevihta ji pravijo, je. pristala v Benetkah, ker je hotel vedeti kapitan podrobnosti o nekem otoku po imenu Monte Cristo, na katerem otoku je ba-j je silno bogastvo zakopano." '
"Katerega .pa v resnici ni!", reče Giacomo in se s tem izda, da vseeno nekaj ve o vsej stvari.
"To je drugo vprašanje, Giacomo, in sicer tako vprašanje, ki tebe ne briga dosti. Zadovolji se torej s tem, da odgo-
" reče Giacomo, "iz vsega ttga, kar ste mi sedaj
povedali, se sedaj spominjam na onega kapitana in na njegovo jahto, Jcer na njej sem spil nekaj izvrstnih kozarcev vina. Kapitan te ladije je mož rujavkaste barve, givkastih las, črnih očij in temnega pogleda. Njegovo obnašanje je tako, da Ibi dama kakor ste vi, gotovo umrla strahu, če bi govorila z njim."
"Kaj praviš?" vpraša Valentina, ko se vsa strese.
"O, stvari, katerih sveti Marka nikdar ne bi oprostil v ustih nevrednega Benečana. In njega dejanja! — Zdi se mi, da so popolnoma enaka za vrže,n-cu. — Povedal mi je, da v posebni škatlji nosi s seboj mrtvaško roko, da, še več, celo pokazati mi je hotel to roko."
"Ali ti je povedal zakaj nosi to čudno relikvijo s seboj?" vpraša Valentina vsa iz sebe.
"Povedal mi je, tdda na tak način, da naj ga vrag razume, n. pr. da je mrtvaška roka dvignjena proti nekemu živemu, in da je želja umrlega, da se maščuje ter da ga sam Bog varuje na njegovih potih."
Po teh besedah Giacoma začuti Valentina, kako jo mrzel pot oblije po telesu. Kljub temu pa je čutila tako zanimanje za tega .kapitana, da se ni mogla zdržati, da ne bi še nadalje vpraševala.
'Kakor sem slišala," reče Valentina, "je ta kapitan podkupil nekega tukajšnega mornarja, po imenu Pietra, da je šel Z njim in da mu pokaže pot proti otoku Monte Cristo."
"Res, tako je," odvrne Giacomo. "jPietro se je z dušo in telesom prodal kapitanu jahte ter je odjadral z njim proti otofku Monte Cristo."
"In kapitan ima namen, da izropa otok--"
'"Upam, da ne bo dobil druzega kot gole skale. Najibrž je govoril o teh skalah, ko je dejal, da spadajo siromakom, ker je bilo bogastvo vzeto siromakom." I
Valentina se strese od gro-1
ze, ko prjmerj ma s svojimi lastnimi
Toda bila je še vedno odločena, da ne bo ovirala ropa na otoku Monte Cristo, in ko se spomni, kaj je obljubila Rosini, spremeni smer svojega pogovora in reče:
"Ali meniš, da se bo Pietro vrnil v Benetke ?"
"Kar se tega jtiče, fbi zastavil svoje roke v ogenj," odvrne Giacomo. "Kapitan jahte ne namerava ničesar slabega napram njemu, in ko bo svojo nalogo na jahti dovršil, tedaj se bo vrnil v Benetke v naročje svoje sestre Rosine."
Dalje prihodnjič.
AiLI STEZE »PONOVILI NAROČNINO? SAMO $2.00.
Poznajte Prince Albert.
narodni tobak veselja.
Vi lahko kadit« kak«r hočet«, od xjutr.j do vaiwr«, in nikdar r^m n« bo šol, kor Princ« Albert tobak J« narejen po poMbnan patentiranem procent, Id odpravi jedkost in ostrost.
Ta proces jo inan m-« nam. Noben drug tobak ni enak Princ Alberta.
Kupite Prince Albert povsod v ikatljah po lOc. v vrečicah po 5c ali eno in pot fut. kumidorjih
R. J. REYNOLDS TOBACCO CO., Winston-Salem, N. C
NIHČE NE BO ODGNAN.
To je dabra novica za naie stare bolnike kot za občinstvo sploh.
TA TEDEN ZOPET NAREDIMO $10 X ŽARKI
preiskavo za $2, če prinesete ta oglas s seboj
Mnogo bolnikov pošiljajo v bolnišnice in jih operirajo za napačne bolezni, ali pa bolniku povedo pravo bolezen še le, ko so razrezani. Ne čakajte, da pridete pri operaciji pod nože, da zveste kaj vas boli. Pridite k meni. Jaz pogledam v vaše telo in vam povem, kaj vas boli.
, Ko sem dognal, kaj vas boli, vas zdravim z električnimi stroji, dokler niste zdravi. Vi se ne zavežete za zdravljenje; če se daste preiskati -z X žarki. Toda mnogo onih, katere sem jaz zdravil, je bilo zavrženih od drugih zdravnikov. (Pri mojem zdravljenju delamo z naravo in ne proti naravi. Mi pomagamo naravi opravljati njeno delo z električnim zdravljenjem.
Ce se hočete zdraviti ali ne, pridite k nam da vam preiščemo telo z X žarki in vam povemo, kaj vas boli. Nobene pomote ni tu.
Ce bi vi vedeli, kaj vas boli, tedaj bi bila majhna težava, da ozdravite, toda malo ljudij ve, kaj jih boli. Mnogo se jih zdravi na napačni bolezni, sicer bi gotovo prej ozdraveli. Dejstvo, da ne ozdravijo, naznanja, da medicine, ki jih jemljejo, ne pridejo na pravo mesto.
Ce hoče* zdravnik vedeti, kaj je z vašim vratom, tedaj pogleda vaš vrat. In edino na ta način more vedeti, kaj vas boli. Ker navadni zdravniki nimajo silno dragih električnih inštrumentov, jih ne morejo rabiti, da bi dognali vašo bolezen. On sodi vaio bolezen po simptonih, kar pa ni gotova Mnogo napak se naredi pri tem- Jaz rabim nezmotljive X žarke pri preiskavi, mikroskop in kemično analizo. S temi inštrumenti lahko naravnost vidim vse bolezni. Jaz ne ugibam. Stvari, ki jih X žarki ne poka-žejo, jih pokaže mikroskop in kemična analiza. Vse te tri priprave z vsemi modernimi metodami za razjasnitev bolezni, povzročijo, da pronaj-
dem, kaj vas boli.
i _ 1 0
Po preiskavi vam povem, če lahko ozdravite z električnim zdravljenjem, kakor ga rabim jaz.
Pridite danea k meni. Najboljši čas je sedaj, da ozdravite kronične bolezni.
Hočem vam pomagati, če hočete. Pogledati hočem v vaše telo in povedati, kaj vas boli. In to naredim za $a.oo.
Dr. L. E. SIEGELSTE1N,
746 EUCLID AVE.
PERMANENT BLDG. ŠTEV. VRAT 308-14 .
Uradne ur«; Od 9. zjutraj do 4. popoldne. Zvečer od 7-8 Ob nedeljah od 10--12 podne.
voriš na to, kar te vprašam.
■ j • ... n.