| 336 | | 65/2| GEODETSKI VESTNIK RAZNO | MISCELLANEOUS MATEJA VOLGEMUT – NOVA DOKTORICA ZNANOSTI NA ODDELKU ZA GEODEZIJO UL FGG Dne 17. decembra 2020 je na doktorskem študiju Grajeno okolje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani doktorsko nalogo s področja načrtovanja in urejanja prostora uspešno zagovarjala Mateja Volgemut, univ. dipl. inž. arh. Nalogo je pripravila pod mentorstvom doc. dr. Alme Zavodnik Lamovšek s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in somentorstvom izr. prof. dr. Alenke Fikfak s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Avtorica: Mateja Volgemut Naslov: Vpliv lokacije storitev splošnega pomena na razvoj odprtega javnega prostora na primeru majhnih mest v Sloveniji (angl. The impact of the location of services o f general interest on the development of open public space in the case of small towns in Slovenia) Mentorica: doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek Somentorica: izr. prof. dr. Alenka Fikfak URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124051&lang=slv Mateja Volgemut se v disertaciji osredotoča na odprti javni prostor v navezavi na centralne dejavnosti. Namen naloge je bil opisati pomen lokacije odprtega javnega prostora in centralnih dejavnosti, predvsem storitev splošnega pomena, na zaznavo mestnega središča. Preverila je hipotezo, da povezani lokaciji od- prtega javnega prostora in centralnih dejavnosti določata središče mesta, opremljenost z odprtim javnim prostorom pa je povezana z zadovoljstvom z bivanjem v mestu in zaznavo podobe mestnega središča. Na podlagi meril in kazalnikov je bila opredeljena širša skupina 33 mest in ožja skupina 8 mest. Na ožji skupini je bila opravljena prostorska analiza, s katero so bili pridobljeni kvantitativni podatki glede opremljenosti mest z odprtim javnim prostorom. Anketni vprašalnik so izpolnjevali prebivalci iz širše skupine mest. Na podlagi prostorske analize in rezultatov ankete je oblikovala kazalnike, s katerimi je dodatno preverjala povezanost odprtega javnega prostora s centralnimi dejavnostmi. Rezultati prostorske analize in ankete so pokazali, da lahko mestno središče opredelimo na kraju, kjer sta lokaciji odprtega javnega prostora in centralnih dejavnosti povezani. Rezultati ankete so pokazali, da sta lokaciji ključni za zaznavo mestnega središča. Ugotovila je, da prebivalci v majhnih mestih od vseh tipov odprtega javnega prostora najpogosteje uporabljajo odprti javni prostor v navezavi na centralne dejavnosti. Delno je po- trdila, da je prav opremljenost z odprtim javnim prostorom v navezavi na centralne dejavnosti povezana z zadovoljstvom z bivanjem v mestu. Ugotovila je, da opremljenost mestnega središča z odprtim javnim prostorom bistveno vpliva na zaznavo podobe mesta. prof. dr. Krištof Oštir, predstojnik doktorskega študija Grajeno okolje Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: kristof.ostir@fgg.uni-lj.si