220. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 26. septembra 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI NAROD. Iihaja mak dan ureer, iaimfti nedelje in pracnike, ter velja po pošti prejem an sh s v b tro o gen k e deiele sa vse leto 15 gld . za pol leta 8 pld., sa Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na drm za vbs leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr , aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po h j.ki, na mesec, po SO kr. sa Četrt leta. — Za taje dežele toliko ve£, kolikor postoma znaša. — Na naro^be, brez istodobne vpo&ilj;.tve naročnine, be ne ozira. Za oznanila pladnje se « d itiristopne petit vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iivole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Koii*resi;em trgu 6t. 12. Gpravnistvu naj as blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne btvari. Telefon 61. Ob otvoritvi državnega zbora. Petnajsto zasedanje državnega zbora se je začelo danes in vsakomur se vsiljuje vprašanje, se li bode tndi to zasedanje končalo tako, kakor zadnji dve, bo-li tudi to brezplodno vsled nemške ob« atrakcije aH pa ie zavladajo v njem normalne razmere tako, da bo parlamenta mogoče izpolnjevati ■voje naloge? Vlada je sklicala parlament samo v ta namen, da stori zadnji poskus, rediti nagodbene predloge parlamentarnim potom. Zgodilo se je vsled zahteve ogerake vlade, katera se je izrekla proti uveljav ljenju novega nagodbenega provizorija s pomočjo cesarske naredbe. Tbnnovo ministerstvo se je za« btevi ogerske vlade uklonilo le vsled cesarjevega naročila, sicer pa sklicalo parlament s prepričanjem, da ne bo mogel funkcijonirati in da bo naposled primorano, uveljaviti nagodbo izvenparlamentarnim potom. Funkcioniranje parlamenta je slej kakor prej odvisno jedino le od nemških opozicijonalnih strank. Da te stranke od obstrakcije ne bodo odnehale, dokler vlada jezikovnih naredb ne prekliče, o tem ni dvoma. Na normalno razpravljanje proračuna in družin predlog, naj so tudi največje občne važnosti, še dolgo ni misliti, pač pa ni izključeno, da opuste nemške stranke obstrukcijo za toliko časa, dokler ae bo razpravljalo o nagodbenih predlogah. Dotična pogajanja se pletejo že dlje časa, a dasi niti danes, ko je imela poslanska zbornica že prvo sejo, Še niso končana, je v tej stvari gotovo dobro poučeni ogerski ministerski predsednik že pred nekaj dnevi mogel v ogerskem parlamentu iz* javiti, da je prepričan, da se nagodbene predloge tudi v avatrijakem parlamenta ustavnim potom rešijo. Večina nemških opozicijonalnih strank je za to, da se ostavi obatrukcija glede nagodbenih predlog. Zavzeli so se sa to nemškoliberalni veleposestniki, in sicer vsled vpliva svojega zastopnika v ministerstvo, a pridobili so na svojo stran tiste L1STEK~ Josip Germ. O iazatavi njegovih slik ▼ ljubljanskem muzeju. Poroča Vatroalav Hols. III. Poleg ženskih portretnih stadij jih je mej Ger-movimi slikami tudi nekaj moških portretov. Tu je pod št. 17. „P o r tre t" dr. Prachen-akega v Pragi, slika, katero je Grm izvršil po prirodi. Sličnost imenovanega odvetnika mora biti pogojena izvrstno, kajti Cehi, ki so te dni o mimohod nem boravljenju v Ljubljani si ogledali Germovo razstavo, vsklikali so zaporedoma: .Ale to je naš Piacheneky I" Drugi portret, št. 2G). predstavlja gospoda Schweigerja, uradnika deželnega odbora, toli slično in živo, da bi ga človek kar nagovoril: „No, kaj pa Vi tukaj delate?" Premotrivši površno portretne študije Ger-move, kolikor jih je razstavil tu v Ljubljani, ozrimo ee mimogredno še nekoliko po njegovih »aktih", t. j. študijah, katere je proizvedel na akademiji in potem v zasebnem atelierju po živih, nalašč za to naročenih modelih. Tu opazimo najprej zopet neka-teie glave in sicer pod št. 14, 22 — dve deški glavi z različnih strani: en profil in od zgoraj doli, poslance, kateri iz ozirov na korist svojih volilcev industrijalcev morajo biti za nagodbo. Veleposest niki in zastopniki industrijalnih krogov računajo bržčas na to, do dobi vlada na desni večino za svoje predloge, tako da bi jim oni lahko oponirali in s tem varovali svoje stališče, predlogam pa vendar pomagali do uveljavljen j a, zajedno pa preprečili porabo § 14. Tem elementom so se pridružili kršćanski socijalisti. Tudi ti zagovarjajo nasvet, naj opozicijo-nalne stranke opuste obstrukcijo proti nagodbi, in sicer radi tega, da bi dobili večino za absolutno odkloni tev nagodbenih predlog. Krščanski socijalisti so akcep tirali predlog socijalnih demokratov, naj se nagodbene predloge popolnoma odklonijo in pridobili so za to misel tndi nekaj slovenskih poslancev, dasi ni dvomiti, da bi se pri glasovanja o nagodbi gotovo absentiralo toliko nemških poslancev — veleposestnikov in pristašev napredne stranke, — kolikor bi bilo treba, da dobe predloge vender večino. Nemški nacijonalci, h katerim je prištevati tudi SctOnerer-Wolfovo skupino, so jedina nemške stranka, katera zagovarja nadaljevanje obatrukc je tudi proti nagodbi in katera se doslej vzlic pr.tiaku drugih strank še ni udala. Kako se nemške stranke končno odloČijo, se še ne da povedati, gotovo pa je, da je od sklepa nemških strank odvisna usoda parlamenta. Mej avstrijsko in ogersko vlado je dogovorjeno, da mora biti najkasneje do 15. okt. zagotovljeno, da se nagodba reši v parlamentu. Ako bodo Nemci nadaljevali obstrukcijo, potem je brez dvoma, da se nagodba v katerikoli obliki uveljavi izvenparlamentarnim potom in da bode konec zasedanju in morda tndi konec tema parlamentu. Ako je pa funkcioniranje parlamenta odvisno samo od nemških opozicijonalnih strank, je usoda nagodbe v rokah desnice. Brez desnice ni čisto nič upanja, da bi obveljala nagodba To je spoznal tudi grof Thun, ki se je doslej bore malo menil za misli in želje desnici pripadajočih strank, zlasti pa za Slovence in Hrvate, in začel se je pogajati s temi strankami. Pooblaščenci slovenskih in hrvtt-škili poslancev so imeli z grofom Thunom in s finančnim ministrom Kaizlotn že več posvetovanj. Od izida teb pogajanj je odvisno, ostanejo li slovenski in hrvatski poslanci še nadalje v večini, ali pa je zapuste, v katerem slučaju bi nastal popoln debacle. Take so razmere sedaj, ob otvoritvi novega zasedanja, o katerem je a rad na „Wiener Abend-post" rekla, da prineae končno odločitev, če j<* parlament sposoben za delo ali ne. Pojašnjenje nam prineso že prihodnji dnovi in pričakujemo, da popolno in vsestransko pojašnjenje. Nas ne zanima samo to, boli parlament rešil nagodbo ali se uveljavi s cesarsko naredbu, bodo-li Nemci nadaljevali obstrukcijo ali jo začasno opuste, nmpak zanima nas in še v veliko večji meri, kako se razbistrijo razmere na desnici, kaj je desnici pričakovati za prihodnost in zlasti kaj imamo pričakovati Slovenci in Hrvat, e. _ V 1Jul»l|nnl, 26. septembra. Dr. Škarda o položaja. Načelnik ekseku-tivnega komiteja čeških poslancev, dr. Škarda je govoril te dni pred svojimi volilci v Mytem. Jezikovne naredbf, — je dejal govornik — ki pravic Nemcev niso prikrajšale, ampak so samo del čeških pravic realizirale, niso bile zadosten povod za obstrukcijo, nego le pretveza. Opoziciji se gre za zmago principa, po katerem bi narod, ki je v manjšini, imel samovladarstvo v Avstriji; desnica pa stremi za jednakopravnostjo vseh narodov. Mej tema diametralno nasprotujočima si stališčema ni ni kakega kompromisa. Vsi, ki hočejo ohraniti Avstrijo, ae morajo odločiti za to, da se izveda načelo: „Pravica za vse 1" — Stranke v večini so bile vedno pripravljene za spravo, ki bila nujlepša proslava jubileja cesarja, sedaj pa najboljši izraz sočutja ob cesarjevi veliki bolesti. Zlasti Čehi so svojo spravljivost večkrat dejanski pokazali, toda vsako njihovo ponudbo so Nemci zavrnili ter psovali in poniževali večino. Desničarske stranke hočejo dati rekli bi, s ptičje perspektive; nadalje št 23: Pri mrtvem dečku. To je študija pri umetni razsvetljavi : mrtev deček leži oa odru, obsevan od nevidnih mrtvaških sveč in mati njegova obrnjena z hrbtom proti gledalcu, zre Žalostno svojemu ljubljencu v obraz. Dalje vidimo (Št. 5.) Študijo v modrikasti svetlobi z rumtnim „rtnVkaom" — mlado, lGletno deklico, zavito v prozorno tančico, skozi katero se nam predočujejo mehki obrisi deviškega nje telesa; potem (št. 20) jv> „Studija k sliki sv. Aleša" pravilneje .ubogega Lazarja". Ta nam kaže golega moža, sahnjšanim telesom, ležečega na slami v kotu nekega dvorišča. To je auatomična stadija po Živem uzorcu s proučevanjem svetlobnih učinkov po ne* oblečenem človeškem telesu. Končno imamo še sedmorico stadij za tako-imenovane žanrske sliko in sicer Šestero jih je z jedno podobo, jedna pa nam prikazuje sestavljeni (dve ženski, idoči) v no e d e 1 j o iz cerkve" (št. 3). Ker ta slika Še ni povsem dovršena, opuščamo vsakeršnje daljnje opazke o njej. Temvečjega zanimanja vredne so ostale slike te vrste. Štev. 13. predstavlja .tip vojaka iz 3 0-letne vojne" zročega iz sobe skoz okno s pisanimi šipami . .. Št. 16 je .Čitajoči starec" stoječ pri okna, skoz katero g.i obseva dnevna luč po čelu in temenu, z listovega papirja pa se odbija ista svetloba po — njega bradi. Št. 15 je „š t ud i j a* istega »tarča .en plein-air", t j. sedečega pri belem dtevu na vrtu pred I zelenim ozadjem. Tu je kaj vidna razlika slikanja ! v polumraku in o bujni dnevni svetlobi! Št. 1 nam predstavlja „Čitajočo deklico", veledovraeno študijo. Ta deklica, naslikana v pre-mirnem, mojsterski prirejenem .milieu" : mej jednoličnim, po steni razpetim ličnim gobelinom in po mizi razgrnjeno preprogo, je pravi pravcati prototip čistoveatne device, kateri sa na obličju zrkali blaženstvo dušnega ravnotežja. Št 2. „V atelijeru" kaže nam mlado sli-karico pri slikanju ob oknu, skoz katero se vidi v prozornem, srebrobojnem vzdabu bližnja okolica. Posnetek te mojsterski izvedene slike je bil natisnjen v češkem listu „Zlata Praha" in je na prodaj v posebnih odtiskih v razstavi in v knjigotržnici g. L. Schvventnerja v Ljubljani. Štev. 24. je imenovana „Prijatolj živalic*, ter predočuje okrogloličnega frančiškana s mladim psičkom na roki in naposled Štev. 18 „V molitev v t o p l j e nM starec z apostolsko glavo ... 0 teh dveh slikah, zlasti o moltčem plešoglavcu s klasičnim profilom, ki je najboljše — mojster-sko delo vseh tu razstavljanih U<.rmovih slik, dalo bi bb pisati dolge rasprave. državi, česar potrebuje, a država mora narodom do* voliti to, kar jim neobhodno treba sa rasvoj. Cehi ostanejo v večini, dokler vztraja na temelja a d rase ter bodo delovali na to, da stopi desnica iz defenzive v akcijo. Pozdravljati treba skupno postopanje plemstva z narodnimi poslanci, ki se more v narodnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih zanašati na energično sodelovanje plemiče v. Obe stranki sta neodvisni, sta ae pa v zadnji konferenci sjedinili, da bodeta imeli poslej povsem identično taktiko. Poljakom smo bratsko hvaležni za njihovo podporo ter jim tega nikdar ne pozabimo. Diplomatom levice se doslej ni posrečilo, izvabiti Poljake iz desnic-) ter se jim to tudi ne posreči. OJ katoliške narodne stranke zahtevamo le to, da so nam zvesti v skupnih principih. Zagotavljamo jth, di nikakor ne mislimo škodovati svojim netnšk'm krajanom, da pa tudi niti najmanj ne odnehamo v svojih skupnih pra vicah. Posredovanje nemške katoliško narodne stranko mej levico in desnico ni doneslo nikake koristi. Res pa e, da je bila desnica koncem minolega državno zhorskega zasedanja boljša in trdnejši* kakor početkom. Mej počitnicami so se pri konferencah z grofom Thuuom nemške katoliško narodne stranke poslanci sami preverili, da z ohstrukcijonisti ni možno skleniti mir. Češki poslanci zahtevajo, da je češki jez k povsod na Češkem uradni jezik ter vztrajajo na stališču, da so v jezikovnem vprašanju kompetentni deželni zbori. Tega stališča se drže tudi veleposestniki. Čehi sprejmo stmo tako nagodbo, ki izboljša Htatus rjtto io ki vztrez.i interesom češke dežele Razmerje Čehov do Thnnove vlade še sedaj ni jasno, rm-j narodom pa narašča nezadovoljnost radi po lepinja napram Cehom na Moravskem ii SL z jskem, z lasti pa napram češkim manjšinam. Češki narod zasluži za svoje velika žrtvo, da se ne ravna več tako, kakor bi bil narod parias. Mirovni predlog ruskega oarja je bil sprejet z velikim hrupum in največjim ves-l|em, a prav naglo so listi onemeli in sedaj se za-iledi j»»dva kaka skrornn» beležka o tej veliki ideji. Realiziranje bo pač feelje, kakor se je mislilo v prvem hipu. Listi poročajo, da se niti trozveza še ni izjavila glade carje veg* predloga. Samo Španija in Zjedinjeoe države so ne izrekle za kongres, di pa hočejo vedeti prr-j vzpored kongresa. Nemški cesar in francoski mornariin; minister pa sta baš tedni govorila zopet o pomnožeDju svoje boj e mornarice. Do {dejala Nikolaja II. 8 0io torej še jako daleč. Afem Dreyfu8. Revizijski odsek, ki se je bavil z vprašanjem ali n&j pr<-dlaaa mioisterstvu revizijo Lrt vfasove obsedbe ali ne, je poročal vladi, da so J členi za revizijo, 3 pa proti reviziji. Ju-btični minister Sarrieu mora sedaj sam odločiti. Vezan m na nič. Ministarski svet, ki bi se moral baviti s to stvarjo, ni bil sklepčen, ker eti bila dva ministra odsotna. Danei se vprašanje reš>. Mi-nisterski predsednik Brision, ki je za revizijo, ima sila težko stališče. Dva njegova ko'egi sta proti reviziji, Peliz Faure pritiska na vlado in general Zurlinden, ptrilki guverner, ima za seboj vso generalitete, i Ao dvo idjivo je ali pride do revizija, k» r BriatOU bržčas ne bo imel poguma vzlic vsem Z razstavljenimi BVOJiUi študijami, akti in portreti je goap, Germ pokazal, česar se je učil na dveh slikarskih akademijah t';r koliko in kako je ondu napredoval; s te ni slikami nam je takorekoč ad oculuH demonstriral svojo veliko soratmst v pravilnem risanja ter zdrav, bister, sprijemljiv pogled in ok'is za naravna, žive in čiste barve, katere odsevajo — s človeškega obličja, tega pre čudovitega zre da božjega. Na naših takozvanih .rodoljubih" in .mero-drtjnih krogih" je zdaj vrsta, da mladega umetnika z izdatnimi narc čili priklenejo na predrago mu domovino, da mu ne bode treba zopet tlačaniti s svojim talentom ošabnim tnjcem Prilika za naroČila dakorstivuib umetniških del: slik in kipov se ponuja na vs h zidovih, stropih in dolbinah ponosnih nulih že postavljenih in še nasnovanih luonumen-trtluih zgradb, toliko v deželnem muzeji in gledališču ter .Narodnem domu", kolikor v bodoii deželni zbornici, in prenovljeni mestni hiši, kakor po zasebnih »palačah", vstajajočih samosvestno iznad potresnih razvalin. Mlademu našemu umetmku pa svetujemu, naj ne pričakuje zlatih gradov od obetanih mu .naročil", temveč naj marljivo dela po narekovanju svojega srca tor naj se pripravlja za lepšo bodočnost Slovenst va. vplivom, pritiskom in grolnjam odraditi revizijo. Polkovnik P»cquart je -ie ▼ vojsški preiskovalni jofli Henry saoosmoriJee ia ponsrajalec proti Drey-mso obrnjenih aktov, ga j* obdolžil alsparstev, in vlada veruje notoričnema ponarejalca vse, dasi je ie sam šel v smrt iz srama, da je razkrinkan. Bodi Drevfus kriv ali nedolžen, vsekakor je postopanje francoske generalitete nečuveno in skrajno sumljiva — ,Daily News* in „N. Pr. P.- poročata, da je major Esterhazy v Londonu. Obril si je baje brke, da ga nihče ne pozna ter govori italijansko.. Poročevalec .Dai!y NewV pa ga je sposnal. Eiterhisy je jako ogorčen radi ravnanja Cavaignsoa napram njem ter hoče baje napisati o D;eyfusovem škandalu knj-go. Slovensko gledališče. (J ari ko ve sanje". — Narodna igra a petjem v petih dejanjih. Češki spisat J. K. Tyl.) Sinoči smo sanjali .J u r č k o v e s a n j e", ki jih je spisal J. K. Tyl. vele vred ni sin češkega na roda, katerega politiške in literarne zasluga bo vsekdar hrami češki narod v častnem spominu. Ko liku cenijo Čehi tega znamenitega svojega rojaka, so pokazali dostojno n. pr. leta 1895. na narodopisni razstavi v Pragi, ko so priredili mnogobrojnim obiskovalcem ni u pogled Tylovo preprosto domovanje ter v njem v vosku njega samega. Vemo, da vsekdar, kadarkoli uprizarjajo njegova dramattŠka dela — ki jih sicer danes ne smemo soditi s strogim merilom — širom velike Češke zemlje, zbujajo mej njegovimi rojaki veliko navdušenje in odkrito prizoauje, a prepričali smo se včeraj, da so njegove „Jurčkove sanje*, ki so včeraj zopet objele naše gledališče, prijale tudi večini našega gledališkega občinstva. Sij ni bilo časih ploskanju ni konca ni kraja; celo mej dj:aniera so ne morali nekaterniki izinej igralkega osebja — klican« po dolgotrajnem aplavzu — pokazati na pozornici. T da J. K. Tyl sam, če bi s^del včeraj na našem mestu, bi tu in-tam zmajal z glavo in bi bi sam s seboj nesado-vo'j°n. Njegove „Jurčkove sinje" so take, kakoršne sanjamo toliko in tolikokrat. Zvečer ležemo trudai v posteljo, zaspi r o in sanjamo Io v tak- m spanju se nam nakopiči in splete toliko mogočih in nemogočih rečj, da se prebudimo zjutraj s težko glavo in sami ne vemo, ali je bilo vse to, kar nam je objemalo duba v razkošnih, sm lih sanjah, ki nimajo mej seboj nikake prave jednote in vezi — res ali ne. Da, dostikrat sanjamo .Jurčkove sanje', a vse vendar niso za eder! Včeraj ni šlo z igranjem tako gladko kakor pri prvih dveh predstavah v letošnji gledališki sezoni. Zapazili smo seratertja nekoliko nesigurnosti, ki jih pa opraviči ža to, da je bila včerajšnja tretja letošnja predstava že tretja noviteta, katere na-studiranje je bila velika težkoča, sosebno onim igralcem, ki imajo preobilodela in muke s priuČevanjem slovenskega jezika. Največ posla je imel včeraj g. VI. Housa, ki je izvrstno presanjal sanje svojega j Jorčka. Najbolj nam je ugaja! v prizorih z gospo Pola ko vo, slasti pa v tretjem in četrtem dejanju. Tndi pel je dobro. Izvrsten je bil zopet gosp. Ine manu kot veseljak Bonifacij, ki je v družbi stare devica Suzane — katero je kaj komiško predstavljala gospa Danilova — zbujal mnogo smeha. Na evojem mestu je bil tudi g. Prejac, ki je žel v tretjem dejanju za petje lastne kompozicije (Gregor čičevo ,Domovine") mnogo odkritega priznanja, li borno je pogodil bab istega Janka g. Fr Lovšin. Najbolj pa nam je včeraj ugajala gospa Polako va, ki je b la ognjevita, pristna kmetiška Katrlca. Pela jo svoje vhžke ti .o in pikantno in žela zanje mnogo piiinar.ja Ostale "loge so prav dobro izvrš li gdl Šlavčeva, gdč. M. Ogrinec in gdč A. Bitenc ter g. R. Deyl, g, Danilo, g. Verovšek in g. Štur m — Ta .uedeljska igra" — kakor smemo soditi po izbornem razpoloženju včerajšnjega občinstva — Ogaja vkljub vsem nedostatkom in ho nemara če napolnila gledališče, ki je bilo sino'i do zadnjega prostorska zasedeno. — Pohvaliti m »ramo tndi vojaško godbo, ki je zopet včeraj igrala mej dejanji slovenski komad. Zadnjič smo čuli Viktorja Parme valček „Bela Ljubljana", včeraj pa koračnico, zloženo po motivih narodnih pesmi, ki jih je pela „Glasbena Matica" na Dunaju. —a— Dnevne vesti. V Ljubljani, 2G septembra. — (Nemskutarjenje pri sodnijah) V zad njem času opazujemo z velikim začudenjem, da pošiljajo sodišča na Spodnjem Štajerskem in na Kranjskem na slovenske vloge nemške sklepe ter zraven le nemške poštne povratnice, dasi imajo in morajo imeti slovenske tiskovine. Dvojezične poštne povratnice so postale na Kranjskem že bele vrane, dočim pošiljajo sodišča tržaškega nadsodiškega okoliša na slovenske vloge vedno slovenske sklepe in slovenske povratnice. O J kod to izhaja, si lahko mislimo. Opozarjamo na to poklicane faktorje. V prihodnje bomo imenovali dotična sodišča in poskrbeti, da aa store" ie dragi koraki. — (Koolmkoosjam« prataa t» Ifervensko oasntkaratvo.) Bog vfcoko — car dml*Wk Tega pregovora se spominjamo vselej, kadar zapade konfiskaciji naš ali kateri iz mej tistih slovenskih listov, ki ae upajo tndi vlaido grajati in njenim funkcionarjem na prste stopiti, česar en o vseh slovenskih listih ne more trditi. V zadnjem času se posebno pogostoma plenijo primorski listi, dasi so njihovi uredniki tako previdni, da se ne upajo ponatisaiti v Ljubljani nekonfhkovanih člankov. Najbolje označuje primorske tiskovne razmere slučaj, kateri ss ja primeril tržaškemu .Pensiero Slavo". Zadnja številka je bila zaplenjena radi več sestavkov, mej katerimi so bili tudi taki, ki so bili ponatisnjeni iz drnzih nekonfi skovanih tržaških listov. Tako se godi slovenskemu časnikarstvu. Razloček mej tem, kako je dovoljeno pisati nemškonacijonalnima listoma »Ostdeutsche Rundschau", .Grazer Tagblatt", ali . Arbeiter Zeitung", .Zeit", .Deutsches Volksblatt", .Deutsche Z-itung", BPiccolo" itd. itd. in mej tem, kar je dovoljeno pisati slovenskim listom, je gorostase«. Kdor primerja to, ksr se v rečenih listih sme pisati, s tem, kar v slovenskih listih zapade konfiskaciji, mora priti na misel, da ne velja v celi Cislitvanski jeden in isti zakon, ampak da je nemškim in laškim listom dovoljena popolna tiskovna svoboda, za nas pa — gališka. Privoščimo Nemcem in Lthom veliko tiskovno svobodo, katere so deležni, a ker smo pred zakonom vsi jednaki, zahtevamo to isto svobodo tudi za se. Slovensko časnikarstvo se je doslej odlikovalo po preveliki potrpežljivosti napram tiskovnim oblastvom. Slednja so se tega tako navadila, da je skrajni čas, da se jim upremo. V to imamo dvoje pripomočkov. Vsak list mora proti vsaki podani konfiskaciji storiti vse zakonito dopustne korake, vrh tega pa naj se na vsako konfiskacijo odgovori z interpelacijo v državnem zboru ali v deželnih zborih, v kateri konfiskaciji pa naj se doslovno navede vse, kar je bilo zaplenjeno. Morda bi pa tudi nič ne škodovalo, ako bi vsi uredniki slovenskih listov podali skupno spomenico pravosodnemu ministru. Le če energično branimo svoje pravice, postanemo deležni tiste tiskovne svobode, katero v tako obilni meri uživajo pruscfilski in iredentovski listi. — (Repertoir slovenskega gledališča) Da se more vršiti na odru popolna generalna skušnja za veliko Verdijevo opero „Aida", ne bo jutri nobene predstave. Intendanca dram. društva sa trudi, da poda za naše skromne razmere kar najboljša vprizorjeno .Aido" ter je nabavila za oba zbora in za nekatere soliste krasna nove kostume in naročila nove kulise ter potrebno egiptovske rekvizito. Žrtvovali je suno za to opeio nad 1000 gld. Predstava boda šele v četrtek, 29. t. m. — (Usad se je udri) danes ponoči z Gr tla in sicer prav za stavbo mestnega doma na ces-rja Josipa trga. Usad je podrl vrtno lopo pri Sabčevi hiši št. 4. Ljudje so že ponoči zbežali iz Sabčeve hiše Zamlja je precej razpočena in bi mogla even-tuv-alno tudi nova Vakonova hiša priti v nevarnost. Na vse zgodaj je prišla komisija in ogledala nezgodo. Ker je Grad prav za mestnim dom močno razpokan in bi se mogla primeriti kaka katastofa, se zgradi najbrž primerna škarpa. — (Razgledne dopisnioe) v različnih barvah predstavljajoče po fotografiji D. Rovška — Ljubljano in okrašene s podob j župana Hribarja je izdal Ivan Bonač. Dopisnice so jako lepe in elegantne ter jih toplo priporočamo. — (Cesarjev oklio v kočevskem okraja) Prijatelj našega lista nam piše: .V slovenski Ribnici sem videl na Arkotovem hotelu nabit samo nemški del cesarjevega oklica, na nekem drugem poslopju pa samo slovenski del. Poizvedoval sem, kako in kaj in ljudje, ki so poučeni, so mi povedali, da je županstvo dobilo doposlane že na dva dela prerezane oklice. No, sem si mislil, če se že v Ribnici tako premeteno manipulira, kako bi neki v Kočevju. Moje slutnje no bile vtemeljene. Oiiral sem se v Kočevju nalašč po oklicu, a videl sem samo nemške oklice, na katerih se je poznalo, da je bil od njih odtrgan slovenski del, predno se je oklic prilepil. Povsod drugod na Kranjskem so bili prilepljeni dvojezični oklici, tudi tam, koder ni ne jednega Nemca, samo v kočevskem okraju so se nabili samo nemški deli oklica." Tako naš dopisnik. Kar se je zgodilo v kočevskem okraju, ni samo predrznost, to je tudi žaljenje slovenskega prebi« -vaMvm naše slovenske kronovine in zategadelj mora to zahtevati zadoščenja na ta način, da deželna vlada takoj ukaže odstraniti samonemfike oklice in vabiti take dvojeziče oklice, kakršne je dala nabiti povsod drugod na Kranjskem. Ako vlada tega zadoščenja ne da, g« bodo morali slovenski poslanci zahtevati v deželnem zboru. — (Tono) je 23. t. m. pobila v vinogradih: Bela cerkev, Grfevje v novomeškem okraju, segla potem v Šentjanž in v radeško mokrono*ki okraj. Padala je debela ko jajca. Vinska letina je izborno kazala. Šlo je več tisoč veder vina, ki bi se letos prodal po 12 —15 gld. aust vedro. Tudi ajda jo je dobila, pa je je bilo malo. Na Dolenjskem mora toča škodo delati Če ne poleti, ps jeseni. — (Cvetoč kostanj ) V Trebnjem se nahaja v drevoredu pod gradom kostanjevo drevo, kateremu je začetkom septembra vse spomladansko listje od padlo, potem pa novo pognalo, tako, da stoji drevo sedaj pri novem listja v najlepšem cvetju že tri tedne, kakor v spomladi. — (Izjemno stanje na Krasu) S Primor skega se nam piše: H .zmere na Krasu so postale neaooane. Redarstveni organi love ljudi noč in dan. Ko so te dni vojaki in orožniki gnali nekaj aieto-vanih ljudij skozi Gorjansko in je jedfu delavcev, ki so za praznik postavljali slavolok, mej aretovanci videl svojega prijatelja, je zaklical: „Ztvio Slovenci". Koj je bil orožnik pri njem in mu prepovedal klicati „Živio Slovenci". Na to zakliče neki drugi mož BŽivio Slovenci" in zdaj je hotel orožnik ljudi kar aretovati. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, da se ni navzočni duhovnik oglasi in orožnika poučil, do kam s< gajo njegove pravice. V v»si Mavhinji «> m videl de.et orožnikov, ki so gnali pet f nliiVv starih 14 do 17 let, drugi dan pa s^m videl osemnajst vojakov in pet orožnikov, ko so peljali v zapor 4 fante. To so le postmične »dike. Ljudstvo je e'lno razburjeno. — (JI Penaiero Slavo") odlični tednik, kateri izhaja že od I. 1888 — naprej v Pa ju sedaj v Trstu in je bil ustanovljen v svrho, da pouči Italijane o slovanskih razmerah, zlasti o hrvatskih in slovenskih, se prekrMi v „LaPenseeSlave„ ter bo odslej izhajal v francoskem jeziku, da tako slovanskim narodom, zlasti Hrvatom, Slovencem in Će Lom pr dobi moralno podporo francoskega naroda. List ostane zvest dosedanjemu evojemu programu. Želeti je, da bi list n^šel zadosti materijalne podpore, da bi mogel izvrševati svojo nalogo. — (Razpisane službe) Na Stiriiazredni ljudski šoli v Kamniku mehto učitelja s sistemizova-nimi dohodki. Prosilci, ki eo zmožni poučevati na obrtni nadaljevalni šoli, imajo prednost. Prršnje do dne 5. oktobra ikr. šolskemu svetu v Kamniku. * (Grozno umorstvo v Srbiji) 20 m. m. zvečer so začeli trkati na vrftta hiše Stanoje lliča, ki je imel hišo zunaj vasi Kučajne, neznani ljudje. Ko je II t' odprl, stopil je prtdnj neki njegov sorodnik ter tolpa potepuhov, llić je hotel vrata zapreti, to.Ia neki zlikovec ga je udaril s sekiro po glavi, da se je zgrudil in umrl. Tolpa je vdrla potem v hišo, zvezala Ženo in 187etno hčer, ki sta bili že v postelji, ju drug za drugim onečastili, končno pa pobili. lOletni sinček se je skril pod postelj. Hudodelci so ga našli ter mu prerezali vrat. Potem so hišo oropali. Orožništvo je zločince kmalu našlo. Bilo jih je sedem. Vsi so bili že kaznovani radi umorov ali razbojništvn. Književnost. — f Cesarica Elizabeta. Prejeli smo naslednje poročilo: V spomin na preblago vladarico aVbtrijKko povodom Nje žalostne smrti slovenski mladini sestavil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Založil J. G i on ti n i v Ljubljani. Ta res lepa, 48 strani obsezajcča knjiga, katero smo že omenili v našem listu, je zagledala danes beli dan. Prepričani smo, da je ne bo vesela le slovenska Šolska mladina, kameri je namenjena ampak tudi vsak odrasli človek jo bo čital z naj večjim zanimanjem, ker bo spoznal iz nje popolnoma preblago in prerano umi 'o cesarico Elizabeto, nje žalostni umor in pogrebne nvečanosti. Na na »lovnem listu je vtisnjena v črnem obrobku prav dobro zadeta podoba cesarice. Vsebina je razdeljena v 20 poglavij in sicer: 1. Rojstvo cesarice Elizabete II. Bratje in sestre cesarice Elizabete. III. Lepota cesarice Elizabete. IV. Zaroka s cesarjem Francem Jožefom I V. Slovo od doma in pot na Dunaj. VI. Poroka. VII. Otroci Nj. Veličanstva cesarice. VIII. Usmiljeno srce cesa rioe Elizabete. IX Pobožnost Nj. Veličanstva cesarice Elizabete. X. V smrtni nevarnosti. XI. Bolezsn. XII. Cesarica Elizabeta — umorjena. XIlI. Morilec. XIV. V dnevih žalosti. XV. Na mrtvaškem odru v Genevi. XVI. Prevoz na Dunaj. XVII. Na Dunaju. XVIII. Pogreb cesarice Elizabete: 1. Pred pogrebom. 2. Sprevod. 3. V kapucinski cerkvi. 4 Žalovanje v Ljubljani. 5. Sklep. XIX. Izrazi sožalja. XX. Cesarjeva zahvala. Osmemu poglavju je dodanih osem anekdot iz življenja cesarice, katere bo mladina posebno rada čitala. Ta raznovrstna vsebina nam priča, da je knjiga marljivo in vestno sestavljena, zato jo slovenaksmu nčiteljstvu, krajnim šolskim svetom in slovenskemu narodu sploh, kojemu se je ranjka cesarica tako zelo omilila, kar najtopleje priporočamo. Naj bi je torej ne bilo nobene knjižnice na Slovenskem, v kateri bi ne bilo v spomin na pokojno cesarico, tudi ts najnovejše knjige o f cesarici Elizabeti Naša mladina naj bi se pa obdarila ž njo v dan 19. novembra, Telefonična in brzojavna poročila Danaj 26. septembra. Danes je že na vse rgodaj hitelo oa stotine I j ud j v parlament, tako da so redarji komaj vzdrževali red. Naj prej so imeli seje posamični klubi. V s 1 o vanski krščansko-narodni zvezi je imel najprej Po v še spominski govor na cesarico, potem pa se je začela razprava o političnem položaju Ta se bo nadaljevala popo ludne ob 3. uri. Načelniki kluba, Barvvinski, Bulat in Povše so klubovo kcndoleaco sporočfli uiimsterskeinu predsedniku, kateri je rekel, da je prepričan o lojalnosti tega kluba, v katerem je združenih toliko narode, in da bo v tem smislu poročal cesarju. V češkem klubu je imel spominski govor na cesarico dr. En gel, kateri je tudi poročal o pogajanjih mej Čehi in vlado ter se spominjal umr lega Vasatvs. Klub nemške katoliške ljudske stranke je sklenil, uaj se t če trtek za cesarico daruje maša. V r u in u n -skem klubu je Lupul poročal o položaju in je bilo sklenjeuo, uaj klub v interesu monarhije rstane v delnici. Mej nemškimi opozicijonalnimi strankami vlada veliko nasprotstvo gl*de vprašanja, ali raj nadaljujej i < bstrukc>jo ali naj jo r puste. Sklenilo se je prirediti skupno p'svttovanje vseh p* slai:cev-obstrukci)onistov. Zuučilno ;e, da je tud> večina nemških naprednih poslancev za nada'jevMijt < bstrukcije. Na elniki nemšk h klu bov imajo popoludn? sejo, da se dogovt re glede skupne seje. Dan^j 26. septembra D^ncs dopoluine cb 11. uri ie imela poslanska zborniea svojo prvo sejo. Ministarski p-edsednik grof T h u n je otvorjl sejo s pozivom, nsj pnsl. Zurkan kot sterosta prevzame predstdsteo. Zurkan, ki je bil v arhiinandritskc-m ornstu, otvor 1 je sejo s kratkim egovorom, rekši, da stoji vsa država pod utisom grozne nesreče, katera je zadela cesarsko rodbino, a da pristoji princema izjava samo voljenemu predsedniku, vsled če3ar je takoj odredil volitev predsedništva. Pri *oltii predsednika je bilo oddanih 319 glasovnic, mej njimi 114 pružnih. I voljen je bil dr. pl Fuchs s 114 glasovi. Fuchs se je zahvalil za izkazano mu zaupanje in obljubil največjo objek tivnost. Pri volitvi prvega pi dpredsedn k'* je bilo oddanih 192 glasovnic, mej njimi 27 praznih, in je bil s 165 glasovi izvoljen dr. Ferjan čič, kat.ri je tudi obljubil nepristranost in objektivnost. Drugim p'dpredstdnikom je bil s 167 glasi izvoljen Lnpul. Po konstituiranja zbornice je imel pndseduik dr. Fuchs jako lep spominski govor na pokojno cesarico, kateri govor je končal z besedami: Položimo na krsto venec imortel, v kateri vpletiuio dve cvetki, mir mej narodi in ncžvenliivo liubezea cesarju. KondolonČno izjavo sporoči cesarju predstdništvo. Seja se je potem zaključila Prihodnja seja se naznani pismenim potum. Bržčas bo v četrtek. Desnici pripadajoči poslanci se iiomc poživljajo, naj pridejo zamsljivo in polno številno k tej seji, v kateri se razkrijejo nameni opozicije. Danaj 26. s ptembra. Nemški nacijo nalci in nemška napredna stranka so imeli skupno konferenco. Komunike, kateri je bil i/dan, je jako značilen. Pravi namreč, da je dr. Steiirvvender v tej seji govoril „einen Nachruf4 cesarici in „einen warm empfundenen Nachrufa — Bismarcku! Dunaj 26. septembra. Gosposka zbornica je imela danes rb 4 uri popoludne sejo, v kateri je imel predsednik spominski govor na cesarico. Dunaj 26. septembra. Poljski klub je imel jako zanimivo politično razpravo. Znani Rutovski je poskusil klub odvrniti od Čehov ia ga pridobiti za zvezo z Nemci, a je s svo- jim poskusom popolnoma propadel. J a w o r -s k i , B H-Ln s k i in Bittner so Ruto w -skega energično zavračali in povdarjali, da so se ćehi v vsakem oziru izkazali popustljive in spravljive in da so kritičnega položaja krivi jedino le Nemci, kateri bo v svoji trmoglavosti šli celo tako daleč, da se niti spravnih konferenc z vlado niso hoteli udeležiti. Javvorski je tudi naglašal, da so vse stranke desnice jedine v tem, da je nagodbo rešiti parlamentarnim potoni. Praga 26. septembra. .Narodni Listy* javljajo „iz dobro informovanih parlamentarnih krogov *, da ima akcija, katera hoče pridobiti nemške stranke, da opuste obstrukcijo, namen, zagotoviti možnost, da se sprejme nov nagodbeni provizorij, čim prenehajo nemške stranke obstrukcijo, so implicite vezane, pripo moči, da sprejme parlament koncem leta nagodbeni provizorij. Carigrad 26. septembra. Pred Kreto stoječi admirali so dobili pooblastilo, razsojati v vseh zadevah po vojnem pravu. Ruska ladja „Kijev" ua kateri je 1000 vojakov, je šla v Retiomo Pred Kandijo je pet angleških ladij z 2800 možmi, te čete se še pomnože. Pariz 26. septembra. Angleška, Rusija, Francija in Italija so se kontno domeuile gl de nadalrjega postopanja radi Kret*. Svoj načrt za rešitev kretskega vprašanja predlože te dni v obliki ultimatuma sultanu. Rečene velesile so Bkleuilf, da na noben način ne pripuste no daljnega zavlačevanja rešitve. Ako se sultan ne uda, pojdejo vojne ladije teh velesil skozi Dardanele. Pariz 26 septembra. „Matin" pravi, da Brisson in Peytral pritiskata na Sarriena, naj pošlje Drevfusove akte ministerakema svetu, da jih predlrfli kasacijskemu dvoru, da pa se Sarnen neče udati. Pariz 26. septembra. L:sti javljajo, da je pravosodni minister Sarnen začel omahovati glede revizije Dreyfussove zadeve in da hoče inicijativo p epustiti Brissouu in Bourgeoisu. Pariz 26. septembra. Na shodu, katerega se je udeležilo več tisoč oseh, je D e • roulede strastno napil vlado radi revizije Prtvfusove zadeve. Na klic „Dol z Židi*, je rekel, da Francozov ni deliti po veri, ampak da jih je deliti na Drejfusarde m na dobre Francoze. Brissonu je očital, da hoče izdati francosko zastavo, češ, brez crmade ni domo vine. Grozil je z revolucijo, če se sklene revizija in dejal, naj bo Drejfus kriv ali nedolžen, Francija ie nedolžna. Shod se je izrekel za ustanovitev lige pstrijotov. Pariš 26 septembra. EsterhHzy prote« Btttje v „Libre Pur de" proti razkritjem „Ob« sorvera". Rochefort pravi v „JutransigeaDtu", d« je njegova stranka plačevala Esterlnzyju 300 frankov na mesec in vprašuje, na čegave stroške je E->terhazy ušel v London in na če-gave stroške Sivi ta:u. Pariz 26. septembra. Ministerski svet je sklenil danes soglasno, da se začoe revizija Dreyfusove obsodbe. London 26. septembra. „Observei" prijavila senzacionalna razkritja eks-majorja Ksterhaz)' a v zadevi Dreyfuso^e afere. Ester-haiy dolži polkovnika Sandhera, da je filsi-ticiral znani bordereau, na čigar podlagi je bil Drevfus obsojen Materijalnih dokazov za l)rey-fu*ovo krivdo ni. Dreyfus je bil obsojen na podiagi moralnih dokazov. Bordereau je zapisnik tistih aktov, kateri naj so bili prišli v roke nemškega generalnega štaba. Izvedelo se je blo, da ima nemški generalni štab nekaj tacih aktov, za katere je vedel samo Dreyfus. Vsled tega je generalni štab nastavil Dreyfusu past, a Dreyfusovi nasprotniki so to porabili, da so moža upropastili. Nemški vojaški ataše Schvvarzkoppen je govoril resnico, ko je rekel, da bodereaua ni nikdar videl. Sandher je dal bordereau vročiti hišniku nemškega poslaništva, ta pa ga je dal nekemu drugemu agentu ge nerulnega štaba Gennetzu, kateri je potem re kel, da je bil bordereau ukraden nemškemu poslaništvu. Drugo dokazilo proti Dreyfusu, pismo, v katerem se nahajajo besede »cette canaille de D.tt, se ne nanaša naDreyfusa, ampak I na nekega Dolfusa, ter je b lo najdeno že več let pred Dreyfusovo afero. Skrivnostna dama, D kateri se je toliko govorilo, je bila žena podpolkovnika du Paty da Clam. Esterharv js ie v Londonu. Prodal je svoje memoire ta 25 000 frankov. Narodno-gospodarske stvari. Državne železnice. Postaja Lochan na progi laomoHt Lindau, katera je bila doslej odprta samo za osebni, prtljažni m brzoprtljažni promet se je otvorila dne '20. septembra t. I. za ves promet. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306'2 m. Id a i Čaa opazovanja Stanje barometra ▼ mm. t? t* H Hi 0 Vetrovi Nebo Ig j On p 24. y. »večtr 73J-7 102 si. jvzh. oblačno 2.r). ;7. sjutraj v. popol. 733 5 733 9 85 15 0 ■1. svzh. sr. jvzh. skoro obl. del. obl. 30 s 9. zvečer 7;i,V5 9« si. s?zh. oblačno 26. • 7. zjntraj 2. popol. 73 V 6 734 9 8-5 16-7 al. sever ■r. vzhod del. jasno skoro obl. 00 Srednja temperatura sobote in nedelje 10 9* in 11'0% ■a 2 7- in 2*o° pod Mrnulum. ^D"\2lxi&3&Xlsl borali dne 26. septembra 1898 , U0 gld. 7f> Skupni državni dolg v srebra . . . . KO B 65 Avstrijska zlata renta..... . . 120 ■ 80 • 95 Ogerska tlata renta 4° ,..... . . 119 65 98 • 10 Avstro-ogerske bančne delnice . , . . 808 • * 25 . 120 15 Nemški drl. bankovci sa 100 mark . . . 58 B> 85 m 77 10 frankov......... . . 9 53 Italijanski bankovci.....t . . 44 m 10 C. kr. cekini......... «8 Leopoldlna W*). J. Vodnik v Spodnji Šiški. Mesečna soba se odda b o|»m«o nll l»rea oprave na Zeiehkovcm wvetu (Predilne ulice) v desnem pritličju nove Jenkove bila (1476—3) z lepo pisavo, želi takoj pri kakem odvetniku ali notarju kot plNar vstopiti. Ponudbe na upravn^stvo .Slovenskega Naroda" pod „Pravnik.". (M92-2) Ces. kr. avstrijska »gjfe državne želermce Izvod iz voznega reda Odhod la LJubljane jnž. kol. Proga e>« Trk * Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec. Franzenfeste, Ljuhno; cez Selzthal v Ansse, Solnograd; Cer Klein-Reiflmg v Stejrr, Lino. na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Ce lovec, Franuen ateste, Ljubno. Dunaj; čez SeUthal v Solne grad-če« Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare Heb. Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amatettet na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludue osobai vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selrthal, Dunaj — Ob 4. uri 2 m. popolndne osohni vlak v Trbii, Beljak. Celovec, Ljnbno; čez Selzthal v Solnograd, Leao - Gaatein Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo Pariš; čes Klem-Reirtitig v Stejrr, Line, Budejevice, Plseuj Marijine vara, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Le«ce Bled. Pol«-js b»pa vsako nedeljo in praznik ob F». uri 39 m. pt poludne v Lesce Bled. — Prosj« v S«?e naess* la w Kočevje. Medani vlati: Ob 6. uri 15 m. sjutraj, ob 12. ari 56 m. popoludne, ob 6. uri 30 tr. tvečer — Prihod v LJahlJsmo j. k. Prosa Is Trhli«. Ob 5. ari 46 m sjutraj osobni vlak s Dima-i via Amstetten, iz Lipskega Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heb*, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solco min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Prihod s* Ljubljano d. k. Is Masuiulhu. Ot 6. uri 56 m. zju traj, ob 11. uri M m. dopoludne, ob 6. on l o m. in ob 9. ari 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044-70) Dr. Frideriku JLeuglel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta nuno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejfie lepotilo; ako se pa ta sok po predpisa izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit nčinek. Ako se namaže zvečer i njim obraz ali drogi deli polti, lomijo se ie drugI dam ne« saatne luskine od polti, kl puštane val« d lega cisto beln i u iielaM. Ts balzam zgladi na obrazu nastale gube in koza ve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj nago pege, žolLavost, ogerce, nosno rudečico, zajedre in druge nesnažnosti aa polti. — Cona vrču s navodom vred gld. l.AO. Dr. Friderika I,enu;lel-tt BENZOE-MILO. NajmilejSn in najdobrodejnejse milo, za kožo nala&č pripravljeno, 1 komad «0 Ur. (3—ln) Dobiva se v I. julil jnnl v 111». pl. Trulio« */-|a lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poftt.ua naročila vzprejema W. Henn, Danaj, X. Dsojara se s tem nsjuljudneje naznaniti čast. da ms mA da Htunujem sedaj na Starem trgu št. 2, II. nadstr. Zahvaljujoč se sa dosedsj mi izkazano zaupanje, prosim, ds me tudi v prihodnje počast« s obilim pose t o m. (1481— 3) Z vel*spoštovanjem «T o sipina, Borsln l< roj a. Surovo maslo (Tl» e o to ts 11 «s*) jam če no čisto, brez dodatka margarina iz Logaške mlekarne in sirarne od danes naprej tjrlavna asalofrn. pri tvrdki (Preprodajaloem snliane oena.) (1439-6> Iščem koncipijenta zmožnega v vseh poslih noturijata, podtsnega in urnppu Nastop 1. nktobra t 1. Spričevala to a ponndbo d< poslati. Plaća pa dogovora. GuftUv Omahen (H?7-i) o. kr. notar ▼ Postojini. Jedno stanovanje v II. nadstropji za 280 gld. in jedno stanovanje v III. nadstropji za 350 gld. ■e oddaati 1. novembra t. 1.; zadnje se lahko tudi takoj odda. Povpraša se: Mealnl trg it. 17 prl|blnga|nl«l v prodnjMlul. (1868—10) Založba vina lastnega pridelka. Vino črno (Teran), Moskat (črni in beli), vino Vrtnica m Refosko. Vzorce se pošilja brezplačno in cena je, kakor se pogodi kupce valeč. Antonio Ferlan di Giorgio Rovlguo (Istria), (usa—o t Usojam si naznaniti slavnemu občinstva, da prevzemam in izvršujem točno naročila na kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina 1.1, d. Pol Ijntvo v omotih po F» kil oddajam po poŠti, one od bO kr. naprej pa po Železnici s povzetjem. Take posiljat\e se izplačajo vsakomur, posebno p. n. kramarjem, druilnam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine sli žele o raznih priliku h nabav ti si specijalitete, katerih se na deieli ne dobi, ali pa le zelo drago, u. pr. morske ribe ln rake, sveie sadje, lino olje 1.1 d. Glavni mo) namen Je razpošiljati dobro blago ln po nizki oonl Cenike razpoSljem radovoljno in brezplačno. Za p n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako nizkih kupih, da se no bojim konkurence. (637—22) Tudi »prejemniki sastopatvn in vssko« |a'iu poarodovnnjn. Z odličnim spoštovanjem udani 4 Ernest Pegan v ulici S. Francesco it. 6. Žranjo Tauses Vera Tauses roj. Pfeifer tu rit ur i i/ii ju,* ih,11 < 11' obvratlhi. (1498) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip iNolli. Lastnina in tisk BNaiodue Tiskarne".