M 51.
v Ljubljani, v soboto, dni 3. marca 1906.
Velja po poŠti:
celo leto naprej K 26"— ga pol leta „ „ 13'--sa četrt leta „ „ 6 50 sa en mesec „ ,, 2°20
•-r>ii'TVKši.z. L ;MTS vr.. ia*3xzuzm
V upravniStvu:
m s.elo leto naprej K 20 pol leta „ „ 19° m setrt leta as »:<tt mesec
n m
Mm poSIIJ. na dom 3 mesec.
Posamezne Stev.
Ifci osa
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
- dvorISČe nad tiskarno). — Rokopisi se
ae vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto xxxiu.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm)i za enkrat . ... 13 h n dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vež ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-favljenju primeren popust.
Izhaja
tfsak dan, IzvzemSI nedelje itm praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — »	Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Zlobnost ali neumnost ?
Ali izvira početje naših liberalcev napram volivni reformi iz neumnesti ali iz zlobnosti? Le ti dve alternativi sta mogoči in zato jim opravičeno stavljamo tako vprašanje.
Spočetka smo se bolj nagibali neumnosti, — sedaj pa moramo skoraj trditi, da le zlobnost napotuje propadajočo liberalno kliko do njenega nastopanja proti volivni preosnovi.
Liberalci — vsaj oni, ki se še pokoravajo generalnemu štabu v ^Narodni tiskarni" — hočejo pomagati, da se volivna reforma pokopi j e. To je jasno, ko beli dan. Ker pa so sami preslabotni, da bi bilo pričakovati od njih kaj uspeha, so pripravljeni se zvezati z vsakomur, bodi kdorkoli.
Ko so liberalci v zadnjem zasedanju našega deželnega zbora vložili nujni predlog za splošno in enako volivno pravico za državni zbor, je zavladalo v javnosti opravičeno začudenje, saj je bil ta predlog v diametralnem nasprotju z nastepem liberalnih poslancev v državnem zboru še par tednov poprej.
Toda »Slovenska Ljudska Stranka" je sprejela oni predlog liberalcev lojalno in z veseljem. Menila je, da se je pod pritiskom večine liberalne stranke izvršil resen preobrat v prilog pravici ljudstva do splošne in enake volivne pravice.
Toda varala se je. Prav so imeli le oni, ki so takoj trdili, da je liberalni predlog le gola hinavščina stranke, kateri je hinavščina itak eno najptglavit-nejših političnih načel.
Vložili so svoj predlog samo zato, ker so mislili, da itak nič ne bode! Zanašali so se na izjavo ministrskega predsednika dne 6. oktobra 1905, ko je še odklanjal splošno in enako volivno pravico. Mislili so se s svojim predlogom znebiti neprijetnih demonstracij zoper liberalne poslance in spraviti svojo barčico zopet v mirnejšo vodo.
Sedaj pa, ko postane stvar resna, ko stoje gospodje neposredno pred uresničenjem onega, kar so v deželnem zboru
sami predlagali — sedaj jih je strah pred pretečimi izgubami mandatov in sedaj iščejo slamice, za katero bi se poprijeti, da bi dobili pretvezo, glasovati zoper splošno in enako volivno pravico.
In našli so se — kakor pri vsaki hudobiji — zopet s starimi prijatelji, z liberalnimi Nemci in Vsenemci. Malik in Franko Stein imata od nekdaj sugge-stiven vpliv na naše liberalce. Kako bi torej ti mogli drugače marširati, nego oni!
Liberalni Nemci vseh barv — razun par častnih izjem — vpijejo, da je po Gau-tschevi predlogi nemitvo v nevarnosti, češ, da vsebuje ta predloga nečuveno protekcijo Slovanov, osobito Cehov in Slovencev. Jasno je kot beli dan, da hoče pod to pretvezo zaprečiti volilno reformo.
Naši liberalci pa vpijejo, da so ogoljufani in prodani — da so prodani osobito štajerski in koroški Slovenci, in pa, kar ponižneje pristavljajo, tudi kranjski liberalci, ker se zanje niso napravili posebni volilni okraji, v kojih b i z a -mogel zmagati še kak nad-svetnik extra statum, kak discipliniran notar ali pa kaka podobna liberalna korifeja.
In tu so se že našli — z 1 i b e r a 1 -nimi Nemci, gotovo najboljšimi prijatelji štajerskihin koroških Slovencev!
Kdor tega še ni vedel, temu je odprla oči graška »Tagespost", ki je od nekdaj glavno glasilo nemške in slovenske liberalne družbe na Kranjskem.
Cujmo to glasilo! V večernem listu z dne 27. februarja prinaša pod naslovom »K vprašanju volilne reforme na Kranjskem" dopis iz Ljubljane, ki se začenja s sledečim stavkom:
Veliki uspeh ki so ga dosegli Slovenci s tem, da pridobe osem novih mandatov na škodo Nemcev in Italijanov, popisuje časopisje obeh strank kot delo klerikalnega voditelja dr. Suster-š i č a.
Takoj zatem pa navedeno glasilo nadaljuje:
To se pa razvidi tudi iz ogorčenih napadov »Slovenskega Naroda" na dr. Suster-
šiča, kateremu očita, da je Slovence na Koroškem in Štajerskem izdal, da bi klerikalcem zagotovil večino. Vsa znamenja govore za to, da to mnenje ni brez podlage in da utegne volilna reforma zapečatiti nadvlado klerikalcev na Kranjskem.
V drugem odstavku si torej nemško-liDeralno glasilo prisvaja bedasto in in-famno argumentacijo »Slov. Naroda" in njegovega lopovskega dopisuna iz Maribora.
Vsak razsoden človek mora izprevideti, da je drugi odstavek v protislovju s prvim. Toda to nič ne de — pride še bolje!
Človek bi mislil, da »Tagespost", ko izraža mnenje, da so štajerski in koroški Slovenci .izdani" in torej oškodovani, mora iz tega svojega mnenja izvajati tudi edino logično posledico, da je treba k r i v i c o , ki se je zgodila Slovencem na Štajerskem in Koroškem, popraviti in torej dati prvim osem mandatov in drugim vsaj dva mandata!
Kaj še! Kdor to misli, ne pozna nemško-liberalne logike, ki je kakor jajce jajcu podobna slovensko-liberalni logiki in ima svoje lastne zakone.
»Grazer Tagespost" marveč izvaja iz tega, da so štajerski in koroški Slovenci oškodovani, le eno samo posledico, namreč, da ie treba dati peščici kranjskih Nemcev en mandat! To vte-meljuje s samolastno, ad hoc si prirejeno statisko, po kateri je baje samo v Ljub-jani »najmanj 10.000 Nemcev" — kdo se ne smeje? — nazivlje slovensko ljudstvo »slovenischer Pobel", roti vlado, naj nikari več ne posluša slovenskih »klerikalcev" in apostrofira v svoji jezi vlado s sledečim nad vse značilnim stavkom :
Od svojih miljenih in razvajenih klerikalnih ljubčkov, karerim ni samo Nemcev, ampak tudi napredne Slovence brez pomisleka žrtvovala, ni žela vlada nikdar zahvale in tudi sedaj ne bo.
Sedaj smo torej zopet skupaj — Nemci ia liberalci ! Za n e m š t v o na Kranjskem se gre, za nič druzega. In pri tem naj bodo slovenski liberalci zopet ponižni sluge — in da to hočejo res biti, kaže vsa gonja njihovega glasila s
toliko jasnostjo, da mora slepec videti, kam pes taco moh'.
Kakšen namen ima sicer to bedasto in infamno pisarjenje, da je dr. Susteršič »prodal" štajerske in koroške Slovence proti temu, da se mu žrtvujejo liberalci na Kranjskem ?
Kranjski liberalci so ubiti, kakor hitro se uvede splošna in enaka volilna pravica, naj se napravijo potem volilni okraji kakor hočejo. Kajti vsakdo ve, da ima ta stranka svoje korenine le v nekaterih pisarnah in »salonih", ne pa v masah ljudstva. Taka stranka more eksistirati le ob volilnih privilegijih — kakor hitro ti padejo, je tudi stranke konec in nobena »žavba" ji več ne pomaga.
Sicer je pa vlada pri razdelitvi volilnih okrajev na Kranjskem imela še veliko — rekli bi nekako atavistično — skrb za ohranitev kranjskega liberalizma, ko je dala Ljubljani svoj lasten mandat, če tudi šteje ta okraj le dobro polovico volilcev, nego jih ima večina drugih volilnih okrajev. Vsakdo ve, da če je kje kaj upanja za liberalce po splošnem volilnem pravu, je to le v Ljubljani. Drugod po deželi je pa gospodom itak za vedno odklenkalo. Kaj hočejo torej? Nobena sila sveta ne more fa-bricirati liberalnih volilcev — če jih ni! Tisti naduti liberalni filistri, ki kakor debele gobe tuintam po deželi uspevajo, so ob času volilnih privilegijev imeli še kaj pomena — ob času splošnega volilnega prava zginejo v morju ljudstva.
Za liberalce se je torej itak storilo, kar je bilo sploh mogoče. Cemu služi tedaj liberalno upitje, da so liberalci na Kranjskem prikrajšani ? Cemu drugemu, nego dati kranjski nemškutariji vrvico, na katero se obesi, da reši kos tistega političnega vpliva v deželi, ki ga ji je dal privilegij, po katerem je petdeset veleposestnikov volilo dva poslanca v drž zbor.
Nemški mandat na Kranjskem bi bil predrzen udarec v obraz celemu slovenskemu narodu, ker bi ne bil nii drugega, nego v drugi obliki pe-trefakt veleposestniškega privilegija, petrefakt p r i v i -
Zasijalo mu je upanje, Mihelek je dvignil hvaležne oči.
»Ampak stari smo......Ce bi bili
mladi. . ."
Mihelek je strmel nekaj trenutkov. — Upanje je v Mico umrlo, in Mihelek je povesil oči.
»Ce bi se bil domislil pred desetimi leti. . .«
Mihelek je zganil z ramami in je brezupno strmel v tla. Odšel je počasi, nič ni rekel in se ni poslovil.
Mica je klicala za njim, pa je ni čul. Mislil je samo to, da ni zanj več življenja. — Tisto življenje, ki ga imajo drugi, ki so ljudje kakor on je zamudil, zakasnil, zmotil se je in zmota se ne da nikoli popraviti.
Prišel je v svojo kajžo in je sedel za peč in gledal pred se
»Tako bomo živeli, no, kakor smo živeli, ne bomo čakali smrti. . ."
Gledal je pred se in videl pred sabo zelo enolično in navadno bodočnost. Mislil je in se je tolažil.
»Po smrti, no, bo pa takrat bolje. . . .
LISTEK.
Mihelkova snubitev.
Izza predpusta. — Spisal M P.
Kaj se je primerilo Mihelku ta pred-pust, da je tako resen in zamišljen?
Osobenek Mihelek je imel svojo kajžo malo stran od vasi in pod gozdom. Stara je bila kajža in tudi Mihelek je bil že prileten. Ze se je malo zmenil, če je klobuk star ali nov, če so hlače blatne ali utepene ali nedeljsko lepo poravnane. Tudi srajco je nosil po štirinajst dni in ga ni nikoli motilo, če je manjkal pod vratom gumb. Tako je hodil zamazan samec okoli spomlad in v jesen in tudi, ko je minila zima in ko je prišel predpust.
Ali menda je bilo usojeno tako, zakaj čudno se je dogodilo. Sredi predpusta je bilo, pa je skopnel sneg in je postalo vse spomladansko. Nebo temnomodro, še temnejši oblaki na njem, južne sape ... kakor bi se bila storila spomlad.
In samci s n se ženili. Zbirali neveste,
hodili so ž njimi v mesto, vršile so se poroke, potem so pirovali. Dan na dan se je ponavljalo in Mihelek je pričel misliti o tem. Mislil je vse po vrsti od poročnega časa naprej in se je nasmejal.
»Ej, lepo je . . ."
Nasmejal se je in si je zaželel.
»Lepo . . . ej . .
Mihelek se je spomnil, da ima na sebi srajco že trinajsti dan m je zato oblekel drugo, ki je bila čista in bela. Tudi črevlje je osnažil in hlače je okrtačil; oblekel je nedeljsko suknjo, pokril prazniški klobuk in se napravil tako proti vasi.
Naenkrat se mu je rodila misel, stopil je k županu in je sedel v krčmo. Pil je vino in je tako razsodil, da povpraša ši viljo Mico in da se potem zgodi, kakor je božja volja.
In ko je bila prilika, je povprašal ?
V nedeljo je bilo in osobenek Mihelek je bil premislil tiste dni tako pri sebi marsikaj. Na drugo življenje je mislil, novo in vse lepše Nič samote več, nič pustih nedeljskih in praznikih popsldnevov ne bo
več, in potem pride tudi družina. Otrok se rodi majhen, meč*n in ljubezniv in zajoka in se zasmeje včasih in se vzigrava po po stelji. Mica hodi po veži, kuri v peči in pripravlja obed. Prinese skledo na mizo, prisede sama in zajame in se smeje.
»Ej, to je življenje. . ."
Nasmejal se je, vstal je in se je po-gladil z roko po osivelem obrazu.
»Ej, življenje, življenje. . ."
Šel je do Mice in ji je povedal.
»Tako kakor hočeš. . . saj sem dober človek, Mica. . ."
Mehko je govoril in solze ie imel že skoro v očeh.
»Dober človek, Mica, in ti ne bom rekel žal besede. . ."
Skoraj se je zajokal pri tem.
»Kakor . . . veš. . ."
Ves glas mu je bil pošel, jecal je, mislil je še nekaj povedati, pa ga je bilo hipoma sram in ves se je vznemiril.
»Nič ne bodi žalosten, Mihelek, nič, nikar. . ."
legija torej, katerega odpraviti je ba§ namen volilne reforme.
Ce se hoče liberalna stranka »tresti suma, da podpira t« stremljenje kranjske nemškutarije, potem je zadnji čas, da neha nelojalna, infamna, nesramna in izdajavska gonja v njenem glasilu, ki dela veselje in vzbuja nade le zakletim sovražnikom slovenskega ž i v 1 j a.
Liberalci naj store hitro svojo narodno dolžnost, sicer bode dokaz d« cela dognan, da je naša kruta sodba opravičena: da po-čenjanje liberalne stranke izvira v prvi vrsti iz zlobnosti in le v drugi vrsti iz neumnosti.
Kranjskim in izvenkranjskim Nemcem pa povem« brez ovinkov to - le: Na Kranjskem pride povprek en mandat na 46000 prebivalcev. Nemcev pa živi skupaj na Kočevskem — z nemškimi občinami v novomeškem, črnomeljskem in žužemberškem okraju vred — le 17 000. Tedaj ne m e -rejo imeti svojega mandata. V«liti morajo v naprej, kakor so tudi doslej volili za deželni in državni zbor, skupno s svojimi slovenskimi sodeželani v pretežno slovenskem volilnem okraju. To je bilo tako in nihče ne more trditi, da se je Kečevar-jem in tem slabo godilo. In tako bode tudi v prihodnje. Nobeni sila sveta nas ne spravi s tega stališča, kajti peščici kočevskih Nemcev — ali pa tudi vsem kranjskim Nemcem skupaj — dati mandat, bi se reklo deklasirati slovenski narad v narod tretje vrste. Dati kočevskim Nemcem lasten mandat bi bila razžaljiva izjema, kakršne ne najdeš v nobeni drugi deželi. — Zoper to razžaljenje bi se dvignil ves slovenski narod kakor en mož — in tudi peščica izdajavcev bi obledela in obmolknila. Naj to zadostuje!
Mi pa in naši peslanci z nami se bodemo tem temeljiteje bavili z volilno geometrijo n a Š t a j e r s k e m i n Koroškem.
Tu bodemo nemškim strankam pokazali naše stališče, ki jestališče pravice: kajti nič drugega ne zahtevama: n e g o da slovenski voli-lec šteje prav ravno toliko, kakor nemški. Mi Slovenci sma pošteni nasprotniki vseh volilnih privilegijev, zate zase ne zahtevama nikakih privilegijev, temuč le enako pravico. Kdor pa pravi, da je nasprotnik volivnih privilegijev, a v eni sapi zahteva zase navih privilegijev, tajepolitičen slepar.
T® naj si zapomnijo nemški in slovenski liberalci!
Sodbe časopisov o volivni reformi so različne. Edini so v tem, da je bila reforma potrebna; tudi soglašajo, da so volivni okraji pristransko sestavljeni. Nemci tvorijo tretino vsega avstrijskega prebivalstva, a dobe 48% vseh mandatov, in še niso j zadovoljni. Posebno jih peče, da na Kranjskem ne dobe nobenega mandata. — Češki agrarci so na svojih shodih sprejeli resolucijo proti predloženi volivni reformi. — Rusini v Galiciji zahtevajo 37 poslancev.
Ogrsko. 24. febr. je nastopil kraljevi komisar Rudnay svoje novo mesto v Budimpešti; dobil je neomejeno oblast, da izvršuje vse posle budimpe-štanskega municipija ter sestavi vse odbore in odseke. — V nedeljo je bilo le malo shodov koalicy-skih poslancev ter so se vršili mirno Pripravljenih je bilo po deželi 40.000 vojakov in vse orožništvo. Poslanci bodo svoje mnenje povedali v odprtih pismih. — Vlada je ostro nastopila proti časopisju. V Budimpešti je bilo zaplenjenih 7 listov radi razžaljenja Veličanstva. - Odpravili so tudi svobodno kolportažo. - Koalicija je podala narodu manifest, ki v njem poživlja na odpor zoper ^nezakonitosti" vlade in na borbo za varstvo ustave. Shodi socialistov na pustni torek so bili prepovedani.
V Mariboru je bil 19. febr. številno obiskan protestni shod katol. zaupnikov zoper razdružitev zakona in zoper svobodno šolo. Vsi možje in vse organizacije se poživljajo, naj pri bodočih volitvah f glasujejo le za take kandidate ki se obvežejo va-j rovati soglasje zakonodaje v naši kat. državi z nauki i sv. Cerkve.
Volitve v trgovsko zbornico so popolnoma i zmešale liberalce. „Narod" psuje, da je joj Polo-; vico lista nabaše zdaj z nesrečnimi volitvami. — V | prihodnje pridemo pa še v večjem številu, kajti ! poskrbelo se bo, da ne bo več iz volivnih listin I izpuščenih na stotine naših volivcev, i Francija. Pri inventuri cerkvene lastnine v La Nouvelle so socialisti vdrli v cerkev, jo oropali in razrušili vse, kar jim je prišlo pod roke. - Bivša srbska kraljica Natalija se je tudi osebno udeležila demonstracij proti vladnemu inventiranju v pariških cerkvah.
Članek o „Žganjarski kugi" v „Slovenčevi" 48. št, ki je vreden, da se zanj zanimajo vsi, ki imajo kaj vpliva v javnosti, — povdarja, da so vzrok nesrečnega žganjepitja in pijančevanja tudi oblastva, ker se koncesije dovoljujejo dostikrat proti volji občinskih odbornikov. — Ali ni grozno, če je, kakor se govori, v neki srednjeveliki gorenjski občini kar 40 žganjaren ? — Zadnji čas je, da se poslanci odločno zavzemo za potrebno postavo proti pijančevanju.
Kmetijsko kemično preizkuševališče za Kranjsko v Ljubljani naznanja, da določuje maščobo mleka ter računi za mlekarske zadruge, zavode in kmetovalce pod gotovimi pogoji samo 20 vin., za vse druge pošiljavce pa 30 vin. od preizkusa.
„ Cesarja Ferdinanda" severna železnica se po-državi. — Na cesarskem dvoru v Pekinu vlada panika, ker so našli na dvoru dinamit in ker je poslanik v Tokio naznanil, da pride v Pekin več revolucionarnih dijakov. Govori se, da so revolucionarji cesarico in dvor že obkolili.
Okrožni zdravniki na Kranjskem zahtevajo priboljška. — Mont Pelee na Marti niku strašno bljuje — Truplo okr. glavarja v Krškem, Josipa Orešeka so našli v Savi pri Brežicah; prepeljali so ga v Ljubljano, kjer je bil v četrtek pokopan.
Meseca septembra bodo ob dalmatinski obali velike vojaške izkrcevalne vaje na morju, združene z manevri na suhem. Vaj se bo udeležila pomnožena poletna eskadra, 15. armadni zbor iz Sarajeva in dve gorski altiljeriski brigadi. Prisostvoval bo tudi cesar ali pa prestolonaslednik. — Na smrt je obsodilo ljubljansko porotno sodišče roparskega morilca Janeza Poženela, ki je lani umoril in oropal lesnega trgovca Osvalda na poti iz Idrije na Vojsko. — V New Vorku je bilo tekom osem dni pognanih v zrak z dinamitom več poslopij. Prebivalstvo je v strahu pred anarhisti
v
Godovi prihodnjega kvatrn. tedna.
Nedelja 4. marca Kazimir, Lucij; ponedeljek 5. Evzebij, Agape s tov.; torek 6. Fridolin, Katarina B ; Sreda 7. Tomaž Akv. Perpetua in Felicita; četrtek 8. Janez od Boga, Filemon; petek 9. Gregor N., Frančiška Riim.; sobota 10. Kaj in Aleksander, 40. mučencev.
Tedenski pregled. " i Kako bo moderna morna-
Državni zbor je razpravljal o trgovinskih in carinskih pogodbah z Nemčijo, Italijo, Belgijo in Rusijo. Dosedanje pogodbe so potekle s 1. sušcem. Iz pogodbe z Italijo je izginila znana vinska klavzula, ki je škodovala našim vinorodnim krajem, osobito Dalmaciji in Istri. Carina od italijanskih vin se zviša od 7'62 K na 60 K. Avstrija je dovolila prost uvoz raznega južnega sadja. Velikega pomena za lesne trgovce je določba, ki dovoljuje prost uvoz lesa in žaganic v Italijo. Ogrska vlada bo morala s posebno kraljevo naredbo uveljaviti trgovinske pogodbe.
Saj je še življenje po smrti, no, bo pa tisto lepše in bolj veselo."
Tako je mislil in je strmel v tla.
Zunaj pa je zavilo od severa in tista naenkrat rojena pomlad je hipoma umrla. Zakrili so nebo zamolklosivi oblaki, tulila je burja in potem so pričele padati snežinke. Drobne, potem debelejše, redke, potem popolnoma goste. Že je bilo belo polje, bela gora in grič, pusto je postalo zunaj naenkrat in dolgočasno. Ptice so priletele k vasi, bežale so s polja in iz gozdov, oglašale so se žalostno in so sedale na podstrešne pod-mole vse namršene ia košate.
Tako je bila naenkrat minila spomlad, kakor se je bila naenkrat rodila. In Mihe-lek je stopil na prag, videl je vse to in prav mu je bilo.
»Naj bo grdo to življenj t, bo pa lepše drugo po smrti."
A ve Marija je zvonilo na vasi in Mihe-lek se je odkril in je molil.
Tako se je primerilo Miheleku ta pred-pust, in zato gleda tako resno in zamišljeno.
rico.
(Izvirno poročilo „Slovencu".)
Dunaj, 3. marca.
V znanstvenem in kazinskem društvu je sinoči predaval poročnik vojne mornarice Wickenhausere odločilnih epizodah v zadnji pomorski vojski. Uvodno je razpravljal o vzrokih rusko japonske vojske in prešel nato na vzroke, ki so povzročili ruski poraz. Ni res, da Rusi niso uva-ževali pomena pomorske nadvlade; grešili so zgolj v tem, da se podcenjevali japonsko moč in začeli vojsko z nepopolnimi sredstvi. Roždestvenskijeva akcija je največja, kar jih sploh more zaznamovati zgodovina morskih bitk in plovb; ponesrečila se je zato, ker je bil Roždestvenski sam sebi pripuščen, ni mogel pristati v tujih pristaniščih in je moral vleči seboj velik aparat trenskih in transportnih parnikov. Največjo težavo mu je seveda prizadelo pre-skrbljevanje s premogom. Cušimska bitka je izpadla za Japonce zmagonosno iz dveh vzrokov: imeli so izborno izvežbano artile-rijo, ki je delovala z matematiško preciznostjo, Togo pa je umel razpostaviti svoje ladje tako, da je bil ves ogenj koncentriran na ruske vodilne ladje. Naučili smo se iz teh pomorskih akcij tole: V pomorski bitki odločuje skoro izključno artilerija velikega kalibra. Zato bo treba pomnožiti tonsko vsebino ladij od 10000 na 19, celo na 20.000. Seve bo treba s tem združiti veliko hitrost in močno oklopje. Treba bo izmanjšati vse naprave na ladjah, ki niso zavarovane in neobhodno potrebne. Poveljniški mostovi bodo morali biti odločeni od drugih delov ladje in utrjeni. Ladje bodo mesto dvojnega dna morale dobiti trojno, da se zmanjša nevarnost eksplozij vsled ter-pednih strelov in min. Takezvane ostroge
pri ladjah ne bo več treba, ker pogrezanje ladij, ki si ne pridejo v bitki več blizo, ne pride več v poštev. Posebno so se v zadnji vojski tudi izkazale torpedovke, ki nasprot nika utrudijo, slabijo in ga pri plovbi za vi rajo. Zelo važen je postal drug faktor. Ob-veščevanje s pomočjo brezžičnega bizojava. Seveda mora biti z dobrim materijalom združena temeljita izobrazba moštva v vseh strokah, posebno v topničarstvu. Za naše avstrijske razmere je najbolj važno dejstvo, da se moderno brodovje ne sme omejiti zgolj na defenzive. Tudi nauk, da bedi moderna ladja velika, moramo čimpreje vpoštevati: pri naši mornarici še nismo prekoračili 10.000 ton.
Volivna reforma in volivci na Kranjskem.
Po vladni volivni reformi bo na Kranjskem 109900 volivcev. — Na posamezne okraje pride:
1.	Mestna občina Ljubljana, prebivalcev 35 60n — volivcev 6500
2.	okraj: Politični okraj Postojinski in sodni ekraj Lož, prebivalcev 50000 — volivcev 12 400.
3.	okraj Politični okraj Kočevje in sodni okraj Žužemberk, prebiv. 52 100 — volivcev 10 100
4.	okraj: Sodni okraj Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje, preb. 54 100 — volivcev 11 900
5.	okraj: Sodni okraj: Kranj in Škofja Loka. preb 45 900 — volivcev 10 400.
6.	okraj: Sodni okraj Ljubliana (okolica) oreb. 44 600 -- volivcev 9600
7.	okraj: Politični okraj Litija in sodni okraj Radeče, prebivalcev 44 800 — volivcev 10 100
8.	okraj: Sodni okraji IJriia, Logatec, Cirknica in Vrhnika, preb. 47 100 — volivcev 10 300
9.	okrai: Politični okraj Radovljica in sodni okraj Tržič, preb. 36 300 — velivcev 9000
10.	okraj: Politični okraj Kamnik, prebiv. 40 000 — volivcev 9000
11.	okraj: Sodni okraj Rudolfove, Črnomelj in Metlika, prebiv. 54 000 — volivcev 10600.
Preuredba ljubljanskega Gradu.
Župan g. Ivan Hribar je poslal stavbnemu in olepševalnemu odseku občinskega sveta tiskane nasvete glede preuredb na ljubljanskem Gradu. Gospod župan na-svetuje:
Na ljubljanskem Gradu naj bi se ustanovil centralni slovenski narodni muzej, ki bi obsegal več oddelkov.
Prvi oddelek bi bil slovenski etnografski muzej v ožjem smi-slu. Tukaj bi se zbiralo in nabiralo vse tisto gradivo, bili bi razstavljeni vsi tisti pred meti, ki jih morajo imeti navadno dobro urejeni etnografski muzeji. Pred očmi ima češki etnografski (narodopisni) muzej v Pragi, ruski »etnografičeskij" muzej v Moskvi, kav-kaški muzej v Tiflisu, narodni muzej vCu-rihu i. dr.
Kajpada ni misliti, da bi se v ljubljanskem slovenskem muzeju moglo zbrati toliko predmetov, kakor jih je n. pr. v Pragi, ali začeti se še mora nabirati, kar in kolikor se sploh nabirati da.
Drugi oddelek tega vseslovenskega muzeja bi bila vseslovenska knjižnica. Ne mislim pa ljudske knjižnice v ožjem smislu. Ljudska knjižnica bi morala stati vsekakor v mestu samem, ker bi bila javna in zato bi morala biti pristopna vsakomur.
V	narodnem muzeju naj bi knjižnični oddelek zbiral vso slovensko literaturo. Vsaka knjiga, vsak časo-pis in časnik, vsaka slovenska tiskovina bi se morali zbirati tukaj. Tako bi vsak slovenski žurnalist, učenjak, umetnik našel bi lahko poslej na enem centralnem kraju vse, kar izide na svetlo tiskanega kjerkoli v našem narečju. Ako bi se javnosti razložil pomen in /ažnost take osrednje in vseslovenske knjižnice, bi se kmalu privadili razni izdajatelji, tiskarji in avtorji, da bi pošiljali na ljubljanski Grad svoje dolžnostne izvede.
V	tej knjižnici bi se nadalje zbirali tudi rokopisi slovenskih pisateljev, njihove literarne zapuščine, njihovi drugačni »spomini". (Prešeren bi lahko dobil svojo sobico.)
3. Na Gradu naj bi bil kot tretji oddelek vseslovenskega hrama nekaka galerija znamenitih mož slovenskih. Nekaka slovenska „ V a 1 h a l a " ! Tu bi se zbirali portreti (kakršnikoli) vseh tistih Slovencev, ki so na kateremkoli kulturnem polju pospeševali razvoj slovenskega naroda.
Peti oddelek vseslovenskega muzeja bi bila slikarska in kiparska galerija, sploh galerija upodabljajočih umetnostij slovenskih. Slovenski slikohram,
slikama in kiparna slovenska! Umotvori umetnikov slovenskih bi se nakupovali. Ža lestno je, da Ljubljana sploh nima še no bene take umetniške galerije, dočim jo imaj« že manjša glavna mesta avstrijska, n. pr. Inomost.
Pri tej galeriji bi igralo denarno vprašanje seveda glavno vlogo.
5	Pododdelek umetniške galerije bi bil na Gradu umetniškiatelier, ki si ga že zdavnaj želijo domači umetniki. Tam naj bi imeli svoj dom. V ta namen naj bi se jim prepustil severni trakt na Gradu, tisti stolp na desni pri vhodu Seveda bi bilo potem treba steklene strehe.
6	Kot pododdelek vseslovenskega muzeja naj bi bil tudi poseben mestni (ljubljanski) muzej, v katerem naj bi se zbiralo vse, kar se tiče ljubljan ske lokalne zgodovine. Tu bi bil tudi mestni arhiv.
7. Ljubljanski Grad, ki ga nikoli ne de seže plast dolinske megle, bi bil tudi sila pripraven za meteorološko opa zovališče inzazvezdarno. Kar se tiče teh dveh znanstvenih naprav, naj bi mestna občina stopila v dogovor z vlado. Ker hoče postati Ljubljana vseučiliško mesto, bi bila zvezdama v Ljubljani vsekakor na mestu, kakor tudi meteorološka postaja. Za zvezdarno bi bilo treba zgraditi posebno poslopje na planoti med vodnjakom, a za zvezdarno bi bili toliki stroški, da bi zvezdarno mogla ustanoviti le država.
Te bi bile Ie nekatere posebne misli, o uporabi ljubljanskega gradu za narodno-kulturne namene.
Glavni pogoj za vse odločbe g'ede namenov, katerim naj bi služil ljubljanski grad, je pač, dapostane lahkopri-s t o p e n. Zsto se je žuoan od delniške družbe Siemens Schuckert-Werke na Duaaji iz-gotovitidal načrt za napravo električne žične železnicena R r a d. Ta železnica vozila bi iz mestne hiše na Mestnem trgu št. 1, kjer bi bila dolenja postaja, naravnost na grad, kjer bi stala strojnica in gorenja postaja nekoliko proti iztoku od požarnega stolpa na nekdanjem velikim izprehodnem dvorišči, ki se pretvori v prostorno teraso z očarovalnim razgledom.
Cela naprava bode stala okroglo svoto 200.000 K in bodem glede nje predložil v krataem po elektrarnišketn direktorju občinskemu svetu posebno poročilo. Zi danes dostavljam le, da se po mojem mnenju stvar da izpeljati brez posebnega posojila, kar bi značilo toliko, koda bode električna žična železnica na grad — ako ne letos — vsaj prihodnje leto vozila.
Privlačnost znamenitih razglednih točk je sicer sama po sebi velika; vendar pa jo jako povzdigne, ako je po dobro ure-jenej gostilnici preskrbljeno ob njej za te lesna okrepčila. Zato bi se morala napraviti na gradu restavracija.
Postori v ta namen našli bi se koj ob vhodu na grajsko dvorišče in bi njihova adaptacija niti ne stala posebne velike.
Ke bi se prostor, ki je služil za š«ta lišče ujetnikom in je obdan z močnim 4'00 m visokim zidom na traverzah preoblokal, nastala bi 135 m2 velika gostilniška veranda, ki bi se po odprtih stopnjicah s hodnika zvezala z ostalim prostorom, Prostor pod verando porabil bi se lahko za drvarnico ; drugi prostor pa je, ker je oblokan, kakor nalašč za gostilniško klet.
Projektovana je krasna 6m visoka gostilniška dvorana s prostorno galerijo i n gostilniško obednico. V tej obed-nici bi bile prostora za 200 oseb; obiskovana bi bila pa gotovo dobro, ker se skozi velika ondotna okna, iz katerih bi bilo pobrati le železno omrežje, odpira na iztok, sever in zapad očarovalen razgled. Ostali prostori bi se porabili za gostilniške namene; za stranišča, kihinjo in stanovanje gostilničarju in njegovemu osobju.
Poleti bi se seveda v gostilniške namene porabil tudi vrt na grajski planoti.
G. župan pravi, da se je obrnil do narodnih društev da prirede zopet letos paleti v „Zvezdi" tako ljudsko veselico, kakoršoa je bila lani na korist fondu za Prešernov spomenik. Čisti dohodok te veselice namenjen bi bil v pokritje izdatkov za priredbo restavracijskih prostorov na gradu.
Glede na to namerava župan takoj dati izdelati potrebne načrte in razpisati dela, tako, da bode mogoče restavracijske prostore na gradu odpreti še letošnjo jesen.
Druga stvar, ki se tudi da izvršiti že letos in za katero je pričakovati prostovoljnih prispevkov, je poprava lepe cerkvice sv. Jurija na Gradu.
Krščanski junak sv. Jurij je nekako patren mesta ljubljanskega, katero ima v svojem grbu zmaja. Zato je za Ljubljančane, dokler je v prejšnjih časih vsako leto o sv. Juriju v cerkvici na gradu bilo cerkveno opravilo, bil ta dan nekak praznik, o katerem je mlado in staro vrelo na grad, da
Dalje ¥ I. prilogi.
I. priloga 51. Stev. »Slovenca" dne 3. marca 1906.
prisostvuje službi božji ter se ob oživlja-jočih solnčnih žarkih raduje novega življenja, k kateremu se probuja narava, kadar razpenja nad njo pomlad lahka svoja krila. Slovani itak sv. Jurija, o katerem pravijo, da prihaja na zelenem konju, časte zlasti zato, ker je oznanjevalec one moči, ki se pojavlja v naravi, ko se je znebila ledenih zimskih okovov.
Ta lepa in pomembna pomladna slav-nost naj se na gradu oživi s tem, da se že od prihodnjega leta nadalje v prenovljeni cerkvici sv. Jurija zopet vpelje cerkveno opravilo, katero naj bi — ker je Trnovo mestna župnija — opravljal vsakokratni ondotni župnik.
V	županovem načrtu so že določeni prostori tudi za obrtni muzej.
Kakor znano, namerava dežela kranjska ustanoviti obrtni muzej in se ima v ta namen na stavbišču ob Bleivveisovi cesti med Knafljevimi ulicami in Frana Josipa cesto sezidati posebno poslopje. Ako ustanovi obrtni muzej mesto, odveže s tem deželo občutnega bremena.
O bodoči slovenski umetniški galeriji na Gradu pravi župan:
Slovenci še nimamo svoje umetniške galerije. Pač hrani deželni muzej nekaj slik in kipov; a le neznatno Število. Vendar bi ti umotvori, ko bi se mesto dogovorilo glede njih odstopa z deželo, tvorili prav dober temelj za umetniško galerijo v Ljubljani. Za popolnitev te galerije treba bi bilo pač vsako leto prispevkov mesta in dežele. Pa tudi vlada imela bi — kakor bodem kasneje izkušal utemeljiti — v ta namen prispevati.
Popolnjevati bi se pa imela galerija v prvi vrsti z umotvori domačih umetnikov, slikarjev in kiparjev, da tako svetu ž njo predočimo, da Slovenci tudi na tem polju stopamo na tekmovalno poprišče z drugimi kulturnimi narodi.
»Priti na ljubljanski grad", vzbujalo je v predpotresni dobi zono in strah; »priti na ljubljanski grad" naj bi ▼ bodoče bilo bodrilo in slavohlepje naših najboljših mož I
V	resnici: veliki program ! Da ga ni mogoče izvršiti takoj, je očividno. Vsaj bode njega izvedba stala jako veliko denarja in povzročila potem nepodcenljive vsakoletne vzdrževalne stroške. Ves program da se torej realizovati le polagoma.
Letos dajo se prirediti restavracijski prostori in popraviti cerkvica sv. Jurija. Ako občinski svet pritrdi prvi in drugi točki županovih nasvetov, bodo vsa dela — ne da bi za to mestna občina kaj žrtvovati imela
—	letos tudi res izvršena.
Za tem imata na vrsto priti mestni arhiv in knjižnica in sicer takoj, kakor hitro steče električna cestna železnica. Obenem ustanovil bi se tudi mestni muzej, ki bi začasno bil pod upravo in nadzorstvom mest nega arhivarja.
Naravno je, da bi to troje premeščeno, odnosno ustanovljeno biti moralo ob troških mestne občine.
Drugače je pa z ostalimi napravami. Glede zvezdarne sem itak že dejal, da bi nje naprava, uredba in uprava morala biti stvar države; pa tudi k ustanovitvi narodopisnega in obrtnega muzeja, potem slikarske in kiparske galerije ter k napravi umetniškega atelierja imela bi poleg dežele Kranjske in — ako se, kar bi bilo želeti, ubiaže narodna protivja — tudi drugih dežela, koder prebivajo Slovenci, prispevati tudi država, katera naj bi poleg tega prevzela del vsakoletnih vzdrževalnih stroškov.
Izdatne so žrtve, katere država prinaša
—	da v Nemcih, ki se pri nas itak vedno protežujejo, ne govorim — v podporo upodabljajočih umetnosti med brati Cehi in Poljaki. zlasti z vzdrževanjem praške „malif-ske adademije" in »akademiji sztuk piek-nych" v Krak® vem. Ali naj mi Slovenci res tudi v tem ostanemo pdstrk med narodi te države?
Pa še nekaj. Za restavrovanje Karlo-vega-Tyna na Češkem in Wawela v Krakovem izdala je, odnosno obvezala se je, država izdati stotisoče. Ali bi res ne bilo mogoče doseči, da tudi za ljubljanski grad, ako se napravi iz njega tak hram modric, kakor sem opisal, dovoli primeren jeden-kraten prispevek in da za muzeje, galerijo in atelier določi skromen vsakoleten donesek kot dotacijo za popolnjevanje zbirk in tanganto vzdrževalnih izdatkov? Res, da ljubljanski grad ni videl sijajnega življenja vladajočih dvorov, kakor Karluv Tyn in Wawel; zato pa gleda, kako se ob vznožji njegovem razvija novo kulturno življenje tlačenega in samemu sebi prepuščenega naroda, kateri, dasi ne velik po številu, po nadarjenosti ni manjši od velikih narodov.
Hvaležna nalaga slovenskih poslancev
—	zlasti pa poslanca ljubljanskega mesta
—	bode: v tem oziru zastavljati svoj upliv na merodajnih mestih.
G. župan zaključuje svoje poročilo:
Cenjena odseka vabim, da blagovolita občinskemu svetu priporočiti, naj sprejme
moj program in naj poročilo zaradi prvih dveh toček, ki imate želetos izvršeni biti, smatra za nujno. Ob jednem želim, da pri občinskem svetu izposlujeta sklep, naj se od svote, 2000 K, ki je pri II. poglavja 5. naslovu ad 3) proračunjena za vzdrževanje gradu, izloči delni znesek 300 kron ter za vse večne čase naloži na posebno knjižico v mestno hranilnico ljubljansko z določilom, da se imajo vsakoletne obresti plačevati trnovskemu župniku v Ljubljani za mašo, ki jo bode sv. Jurija dan čital na gradu.
Končno v poučilo občinskega sveta g. župan pripominja, da je vse strešno lesovje na gradu v prav dobrem stanu.
Glasovi o volilni reformi.
Vodstvo nemške ljudske stranke za Zgornje avstrijsko je sklenilo, da hoče delati z vsemi silami na izboljšanje zak. načrta o volivni izpremembi. Na shodu stranke, ki bo ta mesec, nameravajo zavzeti stališče proti volilni reformi.
Vodilni odbor nemške ljudske stranke na Tirolskem je sklenil, da zahteva razde litev voliv okrožij na Tirolskem po mestih ; in da niso zadovoljni z razdelitvijo posla-j niških mest v Inomostu. Nadalje so zahte-i vali, da uvedejo v drž. zboru nemški raz-i pravni jezik in stroga določila proti „zlo-! rabi" prižnic(!)
Vodstvo nemške napredne stranke v Pragi je včeraj odobrilo resolucijo, ki očita vladi, da ni držala svoje obljube glede volivne reforme, ker se ni ozirala na število, davke in kulturo prebivalstva. Pritoževali so se tudi, da ne dobe kranjski Nemci nadomestila za svoja dosedanja dva zastopnika. Grajali so nadalje, da ostanejo nemške manj šine v Pragi, Plznu in Budjejevicah brez zastopstva. Nadalje so naglašali, da je volivna reforma nevarna svobodomiselnemu in mirnemu razvoju v državi in za zveze s tujimi državami, ker preveč upošteva Slovane. Nemške svobodomiselne poslance poživljajo, naj delajo za pomnoži*ev nemških poslani-ških mest osobito na Češkem, na zagotovitev posestnega stanja moravskih šlezijskih in kranjskih Nemcev, kakor tudi upoštevanje nemških manjšin v Pragi, Plznu in Budjejevicah.
Vodstvo češke katoliške narodne stranke je odobrilo včeraj resolucijo, v kateri izjavlja, da je vladni zakonski načrt glede volivne izpremembe nesprejemljiv, ker ne upošteva dovolj čeških želja.
Prihodji teden nameravajo mladočeški in češki narodni socialni poslanci prirediti volivne shode, da zavzamejo stališče nasproti volivni reformi. Predlogi nameravajo po shodih ugovarjati, a je ne preprečiti.
„Czas„ poroča, da namerava poljski klub na sledeči način strmoglaviti Gautsche-ve volivno reformo: V prihodnjih delegacijah bo stalo nasproti 15 nemških in 25 slovanskih delegatov. Čehi gotovo nastopijo proti zunanji politiki Goluchowskega. „Czas" tudi poroča, da so nameravali predložiti zbornici tudi zakonski načrt, po katerem bi volili zastopnike v delegacijo po narodnosti in ne kakor zdaj po posameznih kronovinah, a so ©pustili ta načrt.
Razmere na Ogrskem.
Načelništvo esem ogrskih socialno demokraških organizacij se je izjavilo v sobotni seji proti splošni stavki.
.Pesti Naplo" poroča, da so razpravljali v ogrskem min. svetu o izpremembah v ministrstvu.
Za fin. ministra bo imenovan drž. tajnik P o p o v i c h. Skoro gotovo odstopi tudi notr. minister Kristoffy, ki bo moral dobiti naslednika.
Avstrija in Srbija.
Včeraj popoldne je bilo v avstr. min. za zun stvari drugo posvetovanje v zadevi začasne car. in trg. pogodbe med naš® državo in Srbijo. Poverjeniki upajo, da bo končano že tekom nekaj dni sedanje brez-pogodbene stanje med obema državama.
Potovanje avstrijske eskadre.
Iz Pulia poročajo, da bo naša vojna eskadra dne 15. marca t. 1. nastopila p»to vanje v Sredozemno morje.
Rusija.
Carski ukaz, ki sklicuje gosudarstvenno dumo na dan 10. maja, omenja, da ni bilo mogoče določiti vseh volitev na en dan, kakor je car izpočetka nameraval, ker zaradi nemirov ni bilo mogoče povsod izvršiti priprav. Zato bodo volitve v vsakem kraju določene takrat, kakor bo zanje vse pripravljeno.
Med odmorom pri zaslišanju Smidta se je primeril pretresljiv prizor. Smidt je najprej sedel mirno, potem pa je zardel, skočil kvišku, a je takoj omahnil in bi bil padel, da ga niso prestregli. Potem je pa začel strašno upiti in tuliti. Odvedli so ga v drugo sobo, da se je pomiril.
Na Maleruskem se pripravljajo vse stranke na volitve. Pravoslavna duhovščina se jako udeležuje agitacije. A konservativci niso prav zadovoljni ž njo. »Novoje Vremja" toži, da je večina selskih duhovnikov po nekaterih krajih .gaponstvujuščih". Ti so ustanovili svoj list „Otkliky selskih pasty-rej". Ukrajinofili pristopajo h konstitucio-nalno demokratski stranki, v kateri so tudi judje z Brodskim na čelu. Njih glasilo je list »Svoboda i pravo". Poljaki bodo v Kijevu tudi glasovali s to stranko, na deželi bodo pa postavili lastne kandidate.
Katoliško pokopališče so včeraj zasedli vojaki, ki so preiskali grobove. Našlisovgrobeh mnogo prepovedanih spisov.
Izšel je carjev ukaz z 20. m. m., ki določa, davojaki nesmejo ob nemirih streljati slepo ali pa v zrak.
Včeraj je bila vržena bomba v ga-činski palači, kamor se je povrnila predvčerajšnjim carica mati. Ubit je bil eden lakaj, eden pa težko ranjen.
Zaprli in prijeli so morilca ravnatelja Tislskih železnic Ivanova. Eden morilcev je politehnik, drugi trgovinski akademik, tretji železniški delavec, četrti je pa pobegnil.
Imenovan je za začasnega načelnika trgovinskega ministrstva Feodoro v.
Za poveljnika garde v Moskvi je imenovan general M i š č e n k o.
Pomilostiti nameravajo o Veliki noči politične jetnike v vzhodni Rusiji, ki jih je n a d 7 3. 0 0 0.
Car je odklonil vladni predlog, da bi odpravili smrtno kazen.
Predpise o državni dumi nameravajo objaviti, ne da bi jih predložili prej državnemu svetu. Noben zakon ne postane veljaven. ako ne bo potrjen po državnem svetu in gesudarstvenni dumi.
Verska vojska na Francoskem.
Iz departementov Haute Loire, Mozere in Ardeche dohajajo še vedno poročila o burnih inventurah. Kmečko katol. prebivalstvo straži cerkve z vilami in drugim orožjem oboroženo. Poročajo, da so zapovedali orožnikom in vojakom, naj razstrele z di-namitom cerkvene duri. Prebivalstvo je zelo razburjeno. V pariških cerkvah sv. Jeana in sv. Francoisa v III. pariškem arrondisse-mentu so bili spopadi, pri katerih so zaprli sedem oseb. Uvedli so sodnijsko preiskavo. Listi poročajo, da je darovala neka oseba papežu dva milijona za katol. cerkev na Francoskem Sedijo, da je darovateljica bivša francoska cesarica Evge-n i j a.
Koncil francoskih škofov bo najbrže med 10. in 20. t. m. v Parizu. Trajal bo dva dni. Posvetovali se bodo o načrtu organizacije katol. cerkve, ki ga je izdelal pripravljavni odbor, v katerem so pariški. lyonski, bordeauxški, reimški, be-sanc®nskt in toulonški nadškof kakor tudi dva škofa ter pet najboljših katoliških ju-ristov.
V	M i 11 i s k i cerkvi je eksplodirala bomba in napravila velika opustošenja.
Inventura še ni izvršena v 32.000 francoskih cerkvah.
Maroško vprašanje.
Odposlanstvo maroških Evropcev b® prišlo v Algeciras in predložilo konferenci gospodarski program, ki obsega le vprašanja tičoča se skupnih interesov. V berolinskih fin. krogih govore, da se je Bii low izrazil, da svetovni položaj že dolgo ni bil tako miren ko sedaj. — To je izjavil z željo, da se njegove besede priobčijo.
V	London pa prihajajo iz Tangerja poročila, da je položaj v Maroku zelo nevaren.
V	celi deželi vre in vse kaže na resne dogodke. Razbojništva so na dnevnem redu in vedno pogosteji s® boji med maroškimi rodovi. Pravijo, da se pripravlja revolucija proti sultanu.
Načrt o ločitvi zakona v Italiji.
„Messaggero" poročit, da se bo ministrstvo Sonnino izogibalo velikega principi jelnega vprašanja o ločitvi zakona in dotič-nega načrta ne bo spravilo pred parlament Zbali so se italijanskih katoličanov, ki so nastopili z vso odločnostjo proti liberalnemu poživinjenju zakonskega življenja. Upamo, da si tudi v Avstriji skrha ob tem odporu loža zobe.
Ruska vlada proti nemški.
Peterburška vlada je naročila svojemu berolinskemu zastopniku, naj naznani nemški vladi, da ako povzroči razvoj razprav maroške konferenco v Alegecirasu težkoče, nastopi oni slučaj, ki pride v poštev pri rus k o - franco s k i
zvezi. Nemčija bo odgovorna za vse posledice.
Prestolonasledstvo na Turškem
hočejo izpremeniti. Doslej je bila navada, da je bil prestolonaslednik vedno najstarejši princ. Ta bi bil sedaj dne 3. dec. I. 1847. rojeni princ Ahmed Kemal eddin Effendi, ki pa sultanu ne ugaja. Zato bodo preš'i tega ter bo postal prestolonaslednik četrti sultanov sin, princ Vurban eddin Effendi, mornariški poročnik, rojen dne 19. decembra 1. 1885.
Delitev Perzije?
Perzijsko časopisje opozarja na rusko-angleško zbliževanje, katerega posledica bi bila delitev Perzije, če ne dobi zadnja ustave po angleških nasvetih
Vračanje Roždestvenski-jeve mornarice.
Iz Kiela poročajo o vračanju ostankov ruskega vojnega brodovja. Najprej sta priplula Cesarevič in Diana, potem križarica Almas. V najkrajšem času pripluje Rosija kontreadmiralom Jesenom in Gromeboj iz Vladi vostoka. Zemčug in Askold, ki sta manj poškodovana ostaneta v Aziji. Zdaj ju popravljajo v Vladivostoku.
Vojna nevarnost.
Medtem ko Nemci oficijelno izjavljajo, da položaj v Algecirasu ni več tako napet in tudi Francija izraža mnenje, da se bo razpor kmalu poravnal, so se stvari v resnici zelo poostrile. Dokaz temu je dejstvo, ki je zelo malo vesel simptom : B a n k a v Metzu je razveljavila vse svoje obveznosti z ozirom na nevarnost, kakor se glasi v okrožnici na udeležnike. Komentara k temu dejstvu ni potreba. Vlade sicer zagotavljajo svojo miroljubnost, dobro informirani trgovski krogi pa, ki imajo priliko opazovati vojaške priprave iz najbližje bližine, ne verujejo na resnost teh zagotavljanj in se pripravljajo za slučaj vojske.
ifslersKe rnmt
š Slovenska zmaga. Pri sv.
Jurju ob Sčavnict je dne 1. marca pri obč. volitvah zmagala narodna stranka.
š Nove volitve v Šoštanju se
vrSe 8. t m.
š Maribor, gani se! Pišejo nam: Po vsej Avstriji se bije ljutt boj zoper in za zakon. S strastno agitacijo in peklensko navdušenostjo, vredno boljših ciljev, nabirajo sovražniki cerkve podpise iz vseh slojev človeške družbe, povsod se povdarja velika potreba katoliške protiakcije. Pred kratkim se je vršil tudi v Mariboru zaupni shod kršč. somišljenikov. Sklenil je nekaj resolucij; obljubili so tudi, da bodo razposlali posebne pole za pobiranje podpisov, pa doslej jih še nismo debili Skrajni čas je, da se postavimo vsi kakor eden mož na noge. V mestih in trgih, kjer prevladuje nemčurstvo in liberalizem je malo upanja na izdaten uspeh. Zato pa prosim« krščansko misleče može na deželi, bodisi duhovskega, bodisi posvetnega stanu, zlasti pa vrle slovenske župane, da ščitijo sv zakon in cerkev! Zbirajte podoisov na legijone! Ako sploh zmagamo, zmaga dežela. Na delo tedaj, resnobni so dnevi! Na delo vsi, ki še imate srce za blagor slovenskega ljudstva! Podpiše se naj vsak, ki je saj 14 let star! V sili zadostujejo tudi navadne pole, samo da se zgoraj kratko napiše: Zoper ločitev zakona protestirajo...
š ,,Štajercev" novi urednik Z a v a d t 1 nastanil se je v Ptuju v „Ur-barskih ulicah"; pač znamenje, da bo drugi »stari farbar" za mesto in okolico. VpraSa se samo. mu li bo kot nekdanjemu privržencu slov. stranke prihajalo iz srca nem-čursko farbanje slovenskega ljudstva?
š Ornik. Kakor slišimo, je podpisal nabiralno polo nemških liberalcev in prostozidarjev za razdružnost sv. zakona v Ptuju prvi — kmečki prijatelj, župan Ornik! Komentara ni treba!
š V Ptuju se je obesil v ponedeljek zvečer v gostimi .Pri novem svetu" doslu-žeoi vojak Janez Nekrep, doma od Sv. Križa pri Mariboru!
š Na Bregu pri Ptuju je zmrznil v noči od 28. febr. na 1. marca Anton K a u 1 e r. Obležal je pijan na javni ulici, kjer so ga drugi dan našli mrtvega.
š Vlom v Mariboru. V stanovanje gospe Scherbaum v Mariboru so vlomili tatje in odnssli raznih stvarij za 4490 K vrednosti.
Kupujte
narodni l^elgl^!
•MMMHMMHtMIMMMMItMMiMIHmHMH«
iitHHiHttMiiilHHtHtitiiiitiHHmttltt!?
Jeseniške novice.
j Volitve občinskih odbornikov bodo 6., 8. in 1 0. m a r c a. — V torek, 6. marca volijo podebčine vsaka svojega podžupana in namestnika in sicer: ob 8. podobčina Jesenice, ob 11. podobčina H r u š i c a , ob 2. pop. podobčina Planina, ob 3. pop. podobčina Plavški Rov t. — V četrt e k , 8. t. m. voli III. razred 7 odbornikov in 3 namestnike. Začetek volitve ob 8. zjutraj. — V s o b o t o , 1 0. t. m. pa volita II. in I, razred.
j Strasten boj je sedaj na Jesenicah. Liberalci se boje, da popolnoma propadejo, pa delajo z vsemi silami. V volivni boj je posegel tudi sedanji občinski odbor in se postavil na popolnoma strankarsko, liberalno svobodomiselno stališče. Odborniki: Anton M a r k e ž , Lovro B a -š t i n , Alojzij S c h r e y ,
Juri K r a š o v i c ,
Janez Ivan
Pavel K 1 i -
T r e v n , Josip 1 e h , Emil G u Janez F e r j a n ,
Mencinger, Jakob Mesar Legat, Karel V i š n e r , nar, Andrej Noč, Matija K o b e n t a r , Josip Š t e f e 1 i n in Franc R a z i n g e r so izdali oklic na volivce. Iz tega oklica se jasno vidi, v kakšnih rokah je bila dosedai občina.
j Veroizpoved teh mož se glasi: »Mi stojimo, kar zadene duhovnike, na tem stališču, da je njih delovanje v cerkvi in pri bolniški postelji, ne pa pri občini." Popolnoma liberalna vera Vsak krčmar, vsak trgovec, vsak učitelj sme delovati v občini, samo duhovnik ne! „Med volivci je že toliko razsodnih mož, da boio lahko občino sami vodili, saj se je to godilo tudi do sedaj." Seveda, godilo se je, vodili so jo, toda kako, kam so jo pripeljali! Zakaj se na Francoskem sedaj tako kruto preganja katoliška cerkev, zakaj vlada in občinski odbori brez strahu žalijo najsvetejša verska čustva katoličanov? Tako je pred kratkim neki obč. odbor na pokopališču med divjim krohotom razbil križ, znamenje našega odrešenja! Duhovniki niso delovali tudi v občinah in pri volitvah, pa so sovražniki vere dobili vso oblast v roke. To nameravajo tudi pri nas. Najprej duhovnika izgnati iz vseh javnih zastopstev, da bi ne mogli ljudstva o pravem času svariti pred liberalnimi nakanami, in ko bi vso oblast dobili v roke, delati kakor na Francoskem.
j Ostuden je napad v tem oklicu na župnika Zabukovca »župnik Zsbukovec, mesto da bi stal na strani svojih faranov, kateri so mu bližnji sosedje in katerega sodijo, se je s Slovencem sovražnim narodom zvezal ter celo družil z drugoverci, kakor protestanti in Židi, da ugonobi katoličane". Kdor ne pozna razmer, mora si po teh besedah misliti, da je župnik Zabukovec dvojen odpadnik, narodni in verski. V resnici ga pa liberalci ravno zato tako besno in podlo napadajo, ker sdločno brani vero in jim ne pomaga, da bi mogli na Jesenicah ustanoviti framasonsko svobodomiselno trdnjavo. Ravno zato, ker odločno stoji na strani velike večine faranov, ki ljubi svoj narod, pa tudi vero svojih očetov, zato ga svobodami selni živega ne moreio videti. Zvezo „s Slo vencem sovražnim narodom in drugoverci" pa so iskali ti možie, ki tako nad župnikom robne sami. In še bi se radi zvezali! Liberalna komanda v Ljubljani jim je naravnost to ukazala: .Zvežite se z Nemci. .., da klerikalci ne spravijo nobenega moža v od bor!" Tako je, vi veliki gromovniki za narod!
j Zloraba vere! To je stara, ob rabljena fraza liberalca. Na Jesenicah bo že še držala, mislijo si naši napredni. Bomo videli. »Njegovo (župnika Zabukorca namreč) kričanje, da smo mi sovražniki vere, je zlobno". Tako pobožno vzdihujejo. No samo en zgled. Odbornik, posestnik na Jesenicah št. 100 je podil iz hiše tiste, ki pobirajo podpise zoper nameravano protiversko reformo zakona, in ni pustil svoji ženi podpisati se, čeravno je hotela. Ves ©klic na volivce ni drugega, kot izbruh besnega so vraštva do župnika Zabukovca, ki je delovanje sedanje večine obč. cdbora ljudstvu pojasnil in pokazal v pravi luči. Pač odgovarjajo tudi na oklic ravnatelja Lukmana, a tako, da se kaj vidi, kako željno pričakujejo le migljeja, da bi se zvezali ž njim in »drueoverci, protestanti in Židi!"
j Slovenščina v tem oklicu je tako spakedrana in polna slovničnih napak, da smo pomilovali našo lepo slovensko govorico. Voditelj Slovencev na Jesenicah gosp. S c h r e y je moral sestaviti ta pamflet v nemščini, pa mu ga je potem prestavil v slovenščino kak bivši študent. Znano je namreč, da S c h r e y ne zna samostojno sestaviti niti kratkega slovenskega spisa, marveč sestavlja prej v nemščini in daje prestavljati v slovenščino. Na zdar!
Idrijske novice.
i Tridesetletnico odkar je pričel samostojno trgovino v Idriji znani naš mož gospod F r. K s. G o 1 i , je praznoval dne 22. februarja t 1. Castitamo mu z voščilom, da bi njegova trgovina še dalje procvitala.
i »Meizogibni Oswald«. »Narod" poroča, da se je v volitve v trgovsko in obrtno zbornico moral utakniti »ta dični božji namestnik". Dalje pripoveduje: »Raz ume pa se, da se gospod ni sam potrudil do obrtnikov, vedel je, da pri večini njih ni posebno priljubljen, pa bi se mu znalo dogoditi, da bi bil na cesto postavlien, ali pa je bil debeli Os\vald prekomoden, da bi osebno agitiral*. — Predvsem pripomnimo, da se »neizogibni" Oswald ni »moral" vtikati v imenovane volitve, ker sploh niti povelja niti pisma ni dobil od nikoder. Vtaknil pa se je v volitve radi tega, ker je kot načelnik nadzorstva kršč. gosp. društva v Idriji se zanimal, kako in kaj je z volit-vijo v trgovsko in obrtno zbornico. Z uspehom pri malih trgovcih in obrtnikih je bil »neizogibni" Oswald in njegovi prijatelji v Idriji in v Ljubljani popolnoma zadovoljen. »Narodovemu" dopisniku ni prav, da ni Oi\vald »sebno agitiral. Seveda svoje predstojnike in prvake mora zagovarjati. Os-waid je res že večkrat ob volitvah osobno poagitiral, saj je idrijski davkoplačevalec. Splošno pa dela popolnoma prosto. Zato je dobro vedel, da če tudi pošlje mežnarja, ne bo slabega uspeha.
i Liberalni agitatorji ob zadnji volitvi v trgovsko in obrtno zbornico se bili najslavnejši možje, kar jih Idrija pre more. Zadostujejo le imena nekaterih : ex župan, sedaj nadomestni učitelj na tukajšnji mestni realki, Drag. Lapajne; bivši podžupan v sedajni eri, sedaj poslujoči župan, trgovec, Jos. Šepetavec, nekdajni dopisnik »Slov. Naroda", in tajnik mestne občine idrijske Julij Novak itd. Vsi ti so osobno agitirali. Julče se j« podal celo z nekim znancem v odaljene Žiri. Kar se je tem možem morda v resnici zgodilo, to sodijo, da bi se Os waldu utegnilo zgoditi, ako bi osobno agitiral. Tako se »troštajo" naši naprednjaki.
i Agitiral je tudi neki realčni su-plent. Slučajno sta z mežnarjem skupaj zadela, in volilec je oddal mežnarju glasovnico s pripombo, da ima navado na katoliško stran voliti. Kdo je bil ven vržen?
i Do zmage ne bo pripomogel Oiwald klerikalcem v trgvvski zbornici, piše »Narod". Pa kakor izid kaže, je vendar-le. Slov. Ljudska Stranka je zmagala v III trgovskem in III obrtniškem razredu in teh je bilo največ nabranih pri nas. Iz med štirih rdečih glasovnic v Idriji je tudi poslal dve.
i »Slov. Narod« je pisal, da je priobčil cd strokovnjakov poslano notico o idrijskem čipkarstvu, a dobil od druge strani, b kateri pa ne pravi, da bi bilastro-kovnjaška, odgovor. V prvi notici je strokovnjak, kakor poroča »Narod", hvalil vlado, da tako lepo skrbi med Slovenci za razvoj čipkarstva. Prizadeta je v tej stvari zlasti Idrija, ozir. strokovna šola za čipkarstvo v Idriji, ki v zadnjem času posreduje med čipkaricami in glavno prodajalno čipk na Dunaju, ki je v najtesnejši zvezi z osrenjim tečajem za čipkarstvo na Dunaju. V zadnji notici neki „L", katerega »Narod« ne imenuje strokovnjaka, zagovarja trgovce s čipkami ter prikrito pade po vladi in čipkarski šoli. Mi nismo nikakor nasprotniki čipk. trgovcev proti konkurenci, pa tudi nismo nikdar bili v nobeni zadevi, ker konkurenca poživi trgovanje. Privoščimo trgovcem najboljše uspehe, želimo pa, da bi tudi šola dosegla svoj namen: delo naj bode plačano po zasluženju Vsak delavec je vreden svojega plačila, v tera naj si konkurirajo šola ia pa trgovci s čipkami. Ako se očita šoli, kake strahovite dobičke dela, vkljub temu, da je že precej povišala zaslužek, tudi trgovci ne bodo propadli, ako enako plačajo.
i Delo in blago. Dopisnik ,L" piše v „Slo>. Narodu", da reagiram še na opombo, da bi bile delavke prisiljene kupovati pri tvorničarju čipk za prislužen denar špecerijskega blaga, je neresnica. Špecerijska prodajalna ni v nobeni zvezi s čip karsko kupčijo, in sko jo ima, kdo je dokaz več, da ga čipke same zadosti ne živijo. Špecerijska prodajalna je ločena in vsakdo sam kupi, kolikor se mu poljubi, za stalno ceno, kakor je v vsaki prodajalni — Glede tega bode pač »Narodovemu" poročevalcu najljubše, ako o tem kar najmanj govorimo, če ni še precej mlad krščen. Glavni trgovini s čipkami sta imeli tudi špecerijsko trgovino. Prostori so bili res ločeni. V prvem nadstropju trgovina s čipkami, v priti čju je bila pa prodajalna. „Na-rodov" poročevalec glavnega dejstva ne pove, da so namreč pač merili čipke v prvem nadstropju, izplačevali pa v prodajalni. Vsaka čipkarica je dobila, ko je prodala svoj izdelek, listek, na katerem je bilo zapisano, koliko je zaslužila Ta listek jc morala pokazati v prodajalni kjer so jo najprej vprašali, kaj bode nakupila. Kjer so se čipke merile, je bila navadno gospodinja, v pro-
dajalni pa gospodar. Ako se »Narodov" poročevalec še zglasi, bomo seveda na razpolago, da sporočimo še več zanimivosti, katere ne nosijo ravno pečata veselja na sebi. Saj so še ljudje, ki so to dobo preživeli.
i Predpustnih veselic je bilo v Idriji mnogo. Zadnjo je imel »Sokol". Najbolj zanimivo je pri tem bilo, da so mu či-talniška vrata zadnji dan zaprli. Zakaj in kako, ne vemo.
Po svetu.
Proti tobaku. V Bristtu se je zapriseglo do 600 deklic od 16 —19 leta, da ne marajo govoriti z nobenim takim fantom, ki kadi tobak. Pravijo, da je ta dekliški sklep na tamošnje moško mladino zelo vplival in da so mladeniči sklenili pustiti cigarete. Tamošnja tobačna tovarna pa ob čuti znatno škodo.
Dvajset let zaročena. Major Rudolf pl. Milic v Pešti se je bil zaljubil kot častnik v meščanko Efelko Miiller in se z njo zaročil. Poročiti se nista mogla, ker ni bilo kavcije. Tako sta ostala zaročena 20 let, zdaj pa je prosil Milic za dovoljenje poroke brez kavcije cesarja samega. Temu je bila zvestoba vš^č in je dovolil.
Žensko vseučilišče so osnovali 1. 1906 v Tokiju. Tu se poučujejo žene in dekleta v angleški in domači literaturi, o domačih poslih, politični ekonomiji, meščanskih pravicah, filozofiji in higijeni. Doba obiskavanja traja 3 leta, a sprejemajo se žene in dekleta, ki so izpolnila 17 leto.
Deški polk v Bukareštu. Ob priliki 401etnice vladanja kralja Karola bo sodeloval na slavnosti tudi polk, ki bo sestavljen iz samih dečkov iz okraja Buka-rešt Polk bo sestavljen iz 12 stotnij, poveljeval mu bo najstarejši sin prestolonaslednika in defi!iral pred — rumunskim kraljem.
800.000 mark odškodnine zahteva od železnice žena inženirja Durela, ki je bil umorjen na železniški progi Pariz- Lion.
Japonski trgovci v Vladivo-stoku. Dasi dovaža v Vladivostok veliko število parnikov razno blago, vendar še vedno primanjkuje marsičesa. V zadnjem času se pojavljajo v znatnih množinah japonski trgovci, ki prodajajo izključno japonske izdelke, tako n. pr. blago, ki ga ni bilo dobiti tam pred vojsko. Japonci prodajajo tudi ribe, ki so po ruskem načinu prekaiene
Elektrofon po cerkvah. V
Cheapride je bilo dovoljeno nekemu dru štvu elektrofona, da postavi dvanajst svojih aparatov v cerkev. Te aparate je društvo potem zvezalo z raznimi bolnicami in zavodi in prenočišči, koder se zdaj lahko prisostvuje službi božji, ker se čuje natančno vse, kar se godi istodobno v cerkvi.
O italijanski kraljici Heleni
pripovedujejo sledečo dogodbico : Pred kratkim je srečala neko revno deklico in jo vprašala, kaj zna delati. Deklica je odgovorila, da zna nogavice plesti in se izrazila tudi, da pozna kraljico. Dobila je nato naročilo naj napravi dvoje nogavic, in je to storila. L\ plačilo pa je dobila nazaj dvoje svilenih negavic, izmed katerih je bila ena napolnjena s sladkarijami in druga z denarjem. Kmalu zatem je dobila kraljica od obdarovane deklice naslednje pismo : »Gospa, Vaše darilo mi je povzročilo ne malo solz. Moj očt! je vzel denar, večji brat sladkarije in mati nogavice".
Japonska vzgoja. V Berolinu je predsval japonski profesor Josbyda iz Tokia o Japoncih. Pravil je, da razlikujejo Japonci dva kulturna prevrata. Prvi pred letom 1868 se naslanja na kitajski živelj, drugi po naznačenem letu stoji pod vplivom zapadnih tujcev. Japonci so zelo ponosni na to, da so vzeli od tujcev vse, kar je do brega in lepega O šolstvu je govoril Josbyda sledeče: »Šolstvo so uravnali najprej po francoskem vzorcu, potem koncem 1880. 1. po anglo-ameriškem in leta 1890 po nemškem vzorcu. E(ementarne šsle imajo po 8 razredov in te je primoran vsakdo obiske vatr Skupno število vseh teh šol je 27.038. Srednje šole štejejo po 5 razredov in učenci, ki so jih absolvirali, vstopijo lahko potem v visoke šole. Mesto grškega in latinskega se uče gojenci kitajsko, angleško in nemško. L. 1903 so izdali pedagogi knjigo, ki obsega 8 zvezkov. Japonci so moralni idealisti".
Ljubezen preko groba. Minole sobote je umrl v Stolnem Belemgradu po dolgi bolezni mestni odbornik Ivan Szitter Smrt ljubljenega soproga je tako delovala na vdovo, da je eno uro pozneje umrla tudi ona V ponedeljek sta bila oba položena v skupen grob
Umrla vsled plesa. VNatzmers-derfu je te dni umrla mlada dcklica vsled tega, ker je preveč plesala. Bila je namreč pri sosedu na ženitnini, kjer je plesala vso noč. Deklica je s plesa šla domov ter legla v postelj, s katere pa ni več vstala, zdravniki so izjavili, da je umrla vsled neke vrsta kapi, ker je preveč plesala.
naravna mineralna voda
Najčistejši Natron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavi janju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih
organih. Glavna zaloga v LJubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In drožerljah 2510 7
SOVITA P VITA
Postavno varovano. Vsako ponarejanje ia ponatiskoeanje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 balzam 52—10
lo z zeleno znamko ^redovnica*. Staroalavno ttrprekotno
proti slabomu prebavljanju, krčem v želodcu, koliki, kataru, prsnim boleiuira,
influunci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklonic ali 1 velika specialna steklenica s patont. zamaškom K 5"— franko. Thierryjevo centi folijsko mazilo, povsod znano kot non plus ultra
proti vsom čo ako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K JWH) se pošlje lo proti povzetju ali donar uaprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
BroSura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah.
-CO c- _
r ■■'' JC (O ^ r p O)
S» —j « 3
S Uj— jfšiTca
cXh<j t." w
• ■ <5 ^ «
-s- 1 t a> j: .
Sr.	-g
* vizituice
atiit. <iim
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih
lil 11
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
isvirek: Giesshubl Saucrbruim,
čeiez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih vari'
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih 'fueerijitkih prodajalnioab in trgovinah 7. jostviniuni in rissm.
Zaloga pri MIha«! Kastn»r-Ju in Peto* Lastnik-n !>iaul|anl.	lil 52—7
II. priloga 51. štev. »Slovenca" dne 3. marca 1906.
liberalna strahovlada polomljena.
Iz Senožeč, 1. marca. V nedeljo, 25. svečana se je vršila v veliki grajski dvorani gledališka predstava »Lurdska pastirica", ki je uspela nad vse pričakovanje.
Udeležba je bila ogromna, ker je bila dvorana popolnoma zasedena. Mlade igralke so pogodile svoje vloge prav dobro, zlasti zasluži priznanje Bernardka, potem grcfinja in obe hčeri.
Naš plemeniti župan je napel vse moči in ves svoj vpliv, da bi to igro preprečil, a hvala igralkam in tudi njih staršem, da je županu ta nakana izpodletela !
Kakor rečeno, je uzorui naš župan teroriziral diletantke, kakor tudi njih starše. Deloma se mu je to posrečilo, a dve, ki sta odstopili, so takoj drugi moči nadomestili. Zupan je letal sam od hiše do biše in starše nagovarjal, naj svojim hčeram nikar igrati ne dovolijo; zlasti si je prizadeval odvrniti dekleta, ki so imele v rok?h glavne vloge. Oče Metež se mu je udal Saj ni čuda, ker so mu eče župan rekli: »Plačaj me, pa stori potem, kar liočeš!" Zlasti se je trdno držal oče Bernardke. Zupan mu je grozil, ako hčerki tega ne prepove, da ne bode zanj v tovarni dela, a pameten mož mu je pokazal jopič, ki je pri vsem delu le strgsn. Temu poslednjemu je oče žujpan tudi 50 gld. ponujal, a vse zaman.
Odločno se je spravil tudi nad očeta deklice, ki je igrala grofhje. in ta, ker je mehak, se mu je udal, toda vsa čast njegovi hčerki, ki je bila bolj pogumaa. Tako se je županu tudi ta poizkus izjalovil. Tudi z najetimi in opitimi fanti so igralke strašili, in le gotovi previdnosti se imajo leti zahvaliti, da niso prišli v velika zadrego in v protislovje s kazenskim paragrafom,
Pomagača pri tem je ime! naš župan v osebi obilega Franceljna. Le ta je pritiskal «a svoje dolžnike, zksti na Zavita, ki mu je v brk povedal, kar je dolžan, da mu ba že plačal, nakar s« je Franci z dolgim nosom vrnil preko Kala. — Tudi Franceljnov kolega Tonče si je veliko prizadeval ter ljudi odvračal, naj nikar ne hodijo gledat „komedtje pod loncem". In taki, ki ljudi odvračajo od lepe umetnosti, naj veljajo za odlične trgovce ? Škorca cd G'ovanina si je tudi jezik brusila in je neki bolni ženi foa-kelj žganja ponujala, n»j hčerka odstopi; seveda jo je morala pobrisati. Neka ženica se je ustrašila svojega Zvonkota, katerim hočemo na tem mestu enkrat obravnavati.
Kaj pa naš »tajnik", ali naj ta pri vsem tem roke križem drži ? O kaj še! Ona je hotela izrabiti svojo uradno moč ter je v pisarno klicala starše igralk, jih rotila in žugala naj tega ne dovolijo, ter ukazala naj se r.ihče te predstave ne udeleži. — Ker pa vemo, da »tajnik" v ženskem krilu ni še nikdar kake igre videl, ga tem potem v ne deljo k reprizi povabimo.
»Narodovo* skrpucalo kvasi tudi o »mnogozasiuženem in čislanem" g. županu. Kdo mu bo to verjel ? Naj dopisnik le v Postojni in v Sežani na 12. vsakega meseca e tem poizveduje! Da županova oblast v Senožečah gine, je tudi njemu samemu dobro znano, in o tem se je pretekli teden sam prepričal, zato tak strah. — Ali si g. župan res domišljuje, da so dobri Senožečam pozabili na glasoviti reservoar pri Kalu. ki je uboge ljudi brez robote stal pteko 6000 K, in ki so ga potem na Razdrto za bornih 400 kronic prodali ?
Enakih dobrot hočemo gosp. županu še več obuditi, toda — prihodnjič.
Mnogo občanov.
TržBRe novice.
„Liedertafel" in slovenska učiteljica. Kakor običajno vsako leto, tako je tudi letos »Liedertafel" priredila na pustno nedeljo svojo veselico. Ne omenjali bi tega, ako se ne bi bilo zgodilo nekaj, kar bo zanimalo slovenski svet, da javnost iz-pozna, da je kaj takega pri nas mogoče. Ko vsi delamo na to, da bi preprečili imenovanje nemčurja M i k 1 i č a šolskim voditeljem, se pa dobi — razp več drugih go-spodičen Slovenk — tudi učiteljica, ki po seti nemško slavnost. A to še ni najhujše! Veselica bi ne bila dosegla vrhunca sijaja, ako se ne bi bila odzvala vabilu tudi uči teljica slovenskega otroškega vrtca sv Cir. in Metoda. Za danes pribijemo samo dejstvo, prizadete pa naj povzamej® nauk za pri-hodnjest. Vedita, da smo tudi drugi bili vabljeni, a nismo šli na nemški lim
Nad učiteljsko mesto naj se ne izroči Nemcu, ker naša šola je slovenska, naši otroci so Slovenci in naša za hteva je, da se otroci vzgajajo v verskem duhu. Ker pa predlagani učitelj M i k 1 i č ne more vstreči zahtevam vernih Slovencev, zato ga ne maramo.
Koroike novice.
k Edino slovensko urado-vanje sta sklenili »Hranilnica in posojilnica" v Smihelu nad Pliberkom in ona v Velikovcu, kar se je sicer godilo tudi že do sedaj; toda glavno je to, da ste sporočili v njih okrožje spadajočim uradom, da isto zahtevata tudi od njih. Posojilnice, na noge !
k Velikanska ogorčenost je
med koroškimi Slovenci radi skrajno krivične razdelitve volilnih okrajev. Dotični, ki so skrpucali tako volilno geometrijo, so naravnost hoteli žrtvovati koroške Slovence. Pač je umestno, da priredi ,Kat. polit, in gospodarsko društvo za Slovence" prihodnjo nedelje kar 12 protestnih shsdov. Treba je eneigičnepa in brezobzirnega pretestovanja.
k V Vrbi ftb jezeru bodo razširili se danjo trirazrednico v štirirazrednico, da bodo mogli še bolj ponemčevati. Čudno, na eni strani tožijo o učiteljskem pomanjkanju, na drugi pa ni nikoli zadosti ponemče-valnic!
k Prevaljski krajni šolski svet je protestiral zoper nastavljanje odpadnika E. Bohrerja. »Gsiinscbnabel", ali vidite posledice ?
k Umrla je v celovški bolnišnici gospa Hedvika K e s s 1 e r , soproga sodn pristava v Dobrlivesi, stara 28 let.
Književnost ln umetnost
Slovensko gledališče.
Včeraj se je uprizorila prvič na slovenskem odru prikuplnva opereta .Don Cezar". Prvi tenorist n&še opere g. Orželski si je izbral to opero za svoj častni večer, ker ima v ulogi Don Cezarja mn»*;o prilike izkazati se. . . Imel je prav srečen nastop. G edaiišče je bilo poln« in občinstvo je be-neficijanta odlikovalo z burnim aplavzom ter ga vedno in vedno zvalo na oder. Prejel je lep šopek z običajnim priveskom v zavitku ter še posebno darilo v šatulji. G. Orželski je bil 5*1 dobrem glasu in pel svojo ulogo — kakor tudi igral v našo popolno zsdovoljnost. Kakor vse operete tako je tudi „Don Cezar" prepleteaa z mnogimi izbra nimi dovtipi, celo prav dobrimi. — Dejanju primerna je godba, poskočna, toda mična; ima^celo več dekaj fin-h motivov. — Tako n. pr. je lep samospev Mariiane v I. dejanju : »prihaja noč in zvonček poje", dslje več duetov, prikupljivih zborov i t. d. G. Lier je s svojo drastično komiko vzbujal cele salve tmtha. Bit je pa tudi dober in zasluži posebno pohvalo, ker ni ravne pretiraval. — Saj je boljše, da se drži igralec določnih mej, pretiravanje »se res ne izplača". —
Naša dična primadona, ga. Skalo v a, je possod na mestu, bodisi v velikih drama-tičnih operah bodisi lahkih operetah. Tudi kot Martina v »Don Cezarju" lahko nastopi na vsakem cdru. Omenjamo tudi njene lepe toalete.
G. Zach (krali), vrli g. Beteto (minister), Ranek (stotnik). Dragutinovič (vojsk), Bukšek (aleadt), zlasti še g. Ro-novska (Uraca) so vsi vrlo pomogli, da je opereta kteri je pač manjkalo še nekolike „pile", srečna uspela.
Mičen ensčmblov del so tvorili »seko-laši kraljice".
Ena pavza pri odprti sceni bi se bila dala vendar zamašiti s kako vložko v orkestru, kajti med sceno po pravilih ne srne ostati prazen edir, če ne svira vsaj godba.
No, konečno se male nezgode dado opravičiti.	F. K
Iz pisarne »Dramatičnega društva" se nam piše : V torek se ponavlja prvič burka »Lipe in Luce, zmagoslavna dirkača". —■ V četrtek pride na oder izvirna noviteta v verzih »L j u b i s 1 a v a", spisal Etbin Kristan. Dejanje se vrši v nekdanji Karantaniji za časa bojev prodirajočega krščanstva s poganstvom.
*	»Dom in Svet« izide v torek dne 6 m^ic*.
*	Vojaške narodne pesmi.
Tako je naslov novi skladbi g Emila Adamiča za sopran, alt, moški zbor in orkester. Skladbe bodo prvikrat izvajali pri koncertu idrijske realke.
Izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča v Ljubljani.
Nepreviden tat.
Včeraj se je zagovarjal Jožef Stan-g a r , delavec v litijski predilnici, doma iz Gobjeka pri Sv. Križu r litijskem okraju, radi tatvine. Martinu Pregelju iz Gradca pri Litiji je bila ukradena dne 19. nov. m. 1. iz podstrešne sobe skrinja, v kateri je bilo za 1201 K 68 v. gotovine, 3 hranilne knjižice v vrednosti 2200 K in več drugih drago cenosti. Skrinjico so izpraznjeno našli pod
Bokalovim kozolcem V njej je pustil tat vse 3 hranilne knjižice ter pozabil vzeti seboi tudi en cekin za 20 K. Takoj so sumili Stangarja, ki je občeval večkrat v Pre-geljevi gostilni. Stangar je bil že večkrat radi tatvine kaznovan. Cm je izvršil s pomočjo nekega, doslej še neznanega tavariša. Obdolženec je takoj po tatvini odkuril iz Litije, pustivši v tovarni delavsko knjižico in prislužek 13-08 K; v njegovem stano vanju se našli razee vitribe in sumljivo velik ključ. Pregljeva hči Angela je našla dne 5. decembra 1905 na Klinčevi njivi Stangerjevo uro z verižico, ki jo je Stangar izgubil na hitri poti od Pregljeve hiše. Dae 20. novembra zjutraj je pil en četrt litra vina pri Starovašniku in plačal z bankovcem za 10 K, a ni čakal, da bi natakarica zmeniala, ampak odšel hitro, češ, da se mu mudi na vlak ki odhaja v Gradec. Areti rali so ga v Mariboru, kjer je zastavil ukradene prstane Obtoženec je vse tajil. Obsojen je bil na 5 let težke ječe, po prestani kazni se odda v prisilno delavnico.
Dnem ntrnic
Zaspanci se pritožujejo. Goriška »Soča", ki išče v naši domači politiki samo polen, de bi jih metala v delavne in poštene ljudske zastopnike, je seveda morala iz »Naroda* pobrati najnovejšo laž, da je dr. Susteršič »prodal obmejne Slovence". Napad od take lopovske strani seveda ne more nikogar vznemiriti, a kakor »Narod" z vsem svojim pisanjem udrha po zobeh le liberalne poslance, tako se je primeril« tudi »Soči". Vsem poslancem »Slovanske zveze" je znano, da j:; dr. Susteršič delal za skupne slovenske koristi po vsej svoji moči. Tu se ne da govoriti niti o kaki »prodaji", niti se more očitati njemu, da ne bi bil vsake priložnosti porabil, da nastopi tudi pri volilni reformi za slovenske koristi. A ravno tisti klub, ki ga dičita dr. Tavčar in goriški poslanec Gabršček, si je zaslužil pri volilni reformi ime »zaspanega kluba". V najvažnejšem času, k« se je odločevala ta za Slovence tako velevažaa zadeva, n i bilo teh gospodov niti na Dunaj u. Gabršček se itak za svoj mandat ne zmeni mnogo, a »Soča" naj pove goriškim Slovencem, da je njihov »napredni" zastopnik tudi v tem resnem času tičal doni a in se mu ni zdelo vredno, da bi se šel potegovat za koristi goriških Slovencev. Ko pa ti ljudje doma spe, pa zahtevajo od poslancev »Slovanske zveze" čudežev. Kaj pomaga, če »Narod" zdaj piše dolge uvodne članke, če pa njegov urednik tam, kjer se odločuje usoda Slovencev, ne odpre ust, da bi branil slovenske koristi ? »Soča" naj bi rajši zdaj vendar enkrat že zbudila svojega državnega poslanca Gabrščka iz spanja. Ves papir, ki ga zdaj liberalci popisujejo zaradi volilne reforme, ni vreden počenega groša. Vdržavni zbornici je mesto za delo, ne padomazapečjo! Ta škandal, da se liberalci niso potegnili za svoje volilce in za slovenske koristi na Dunaju, mora zbuditi na vsem Slovenskem najhujši odpor proti tej žalostni stranki, ki s svojim bevskanjem na naše poslance dokazuje le popolno onemoglost in brezpemembnost liberalnih poslancev. N a Dunaj na delo, liberalci! Potem šele boste imeli pravico doma govoriti o volilni reformi. Sxer je pa najbolj pametne, če postavijo Kranjci svojega Tavčarja in Goričani svojega Gabrščka v pokoj; škoda mandatov, če njihovi poslanci spe!
Kako lažejo! „Soča" besno napada dr Šusteršiča, češ da je on kriv, da po volilni reformi »nemška dva mandata na Kranjskem odpadeta, zato pa odpadejo na Štajerskem in Koroškem Slovencem kar štirje madati." Kak lopov je neki to pisal? Nemci po tej volilni reformi izgube dva mandata, ki s o j u i m e 1 i, na Koroškem in Štajerskem pa pridobe Slovenci mandate, ki j i h n i s o š e i m e 1 i. Tega ta lopov ne pove, kakor tudi tega ne, d je dr. Šu-steršič že storil, kar je bilo v njegovi moči, da se krivica obmejnim Slovencem popravi, in bo tudi še dalje storil svojo narodno dolžnost, ko bodo njegovi obrekovalci še dalje spali. Znamenje idiotske budalosti je, da se „Narod ni sramoval „Sočine" lopovščine poatisniti.
Dr. Tavčar — od tožbe odstopil. »Naš List" v Kamniku in »Slovenec" sta z dne 24. januarja 1906 priobčila izjavo, v kateri dr. Furlan očita dr. Tavčarju, da je prelomil besedo, da je postal po pojmu vsakega kavalirja za satisfakcije nezmožen, da dr. Furlan z ozirom na svojo čast ne more več z dr. Tavčarjem občevati, tem manje z njim polemizirati in mu odgovarjati na njegove neutemeljene napade, ker dr. Tavčar sploh ne more več dr. Furlana žaliti - vložil je dr. Tavčar predlog za uvedbo kazenske preiskave proti dr. Fur-lanu, proti g. Saxu kot odg. uredniku »Naš. Lista" in g. dr. Žitniku kot odg uredniku »Slovenca". V ponedeljek je pa dr. Tavčar prišsl do spoznanja, da je za njega najbolje, ako opusti vse sodne korake. Radi tega je kar nakrat, vsako kazensko postopanje proti vsem imenovanim trem tožencem ustavil. Dr. Tavčar se sicer sklicuje nato, da mu je odvetniška zbornica izrazila željo, da naj opusti iz »stanovskih ozirov" kazensko postopanje. Ta izgov»r je pa jako jalov, kajti vsakdo ve, da je dr. T a v č a r v svojih člankih meseca januarja t I. kazal kaj malo »stanovskih ozirov" in se ni zmeni! za kako odvetniško zbornico in njene nasvete. Sedaj je pa postal tako krotak, da se »ukloni" sami »želji" odvetniške zbornice. Ta nenadna človekoljubnost dr. Tavčarjeva bo gotovo prijetno iznenadila vse rodoljubne kroge. Kako so ž njo zadovoljni liberalci in kako si jo razlagajo, je seveda druga stvar. No, dr. Tavčar že ve, kaj je bolj varno!
Socialno - demokraška hi-navščina. Ka se je ljubljansko sl»v. ktšč, soc. delavstvo potegnilo za pravično uredbo volivne pravice v ljubljanski obč. svet, so kričali soc. demokratje, da mora vse drugo mirovati, dokler ni rešena vo-livna reforma za drž. zbor. Zadnjič so pa soc. demokratje v kazini prišli na dan z zahtevo po ločitvi zakona, dasi v drž. zboru še ni rešena vohvna reforma. Tu se vidi soc. demokraška hinav-ščina! Gg. soc. demokratje so tako sami sebe lopnili po zobeh.
O krščanski demokraciji je napisal ,Rdeči Prapor" dolgo budalost. Ne-omno trdi, da je ni organizacije, ki bi bila demokraciji tako bistveno in temeljito nasprotna, kakor je katoliška csrkev. Ali morda katol. cerkev izbira, ko podeljuje ravno ista svetotajstva revežem, bogatašem in kronanim glavam ? In ni li tudi njena zunanja oblika demokratična ? Saj je sedanji papež Pij X sin preprostega seljaka. Katoliška cerkev je gotovo bolj demokratična, kakoi po bogatih judih vodena in po kapitalistih podkupljena vladna socialna de-mokrscHa.
70letnico je praznoval 28. febru-varja baron Schwegel. Ali se ob svoji 701etnici kaj spominja tistih časov, k® je peval o lepši bodočnosti slovenske domovine.
Imenovanje. Veleč. g. Josip L i č a n, tajnik knezo nadškofijskega ordi-narijata v Gorici, ki je napravil meseca decembra pret. leta profesorski izpit s prav dobrim vspehom je imenovan hkratu za suplenta specialne dogmatike t goriškem osrednjem semenišču. — Imenovan je predsednik dež sodnije v Celovcu g. Alojzij Walter za podpredsednika višjega dež. sodišča v Gradcu.
»Narodova« svobodomiselnost. Včeraj napada »Slov. Narod" krojaškega mojstra gospoda Rojino, da je volil pri volitvi v trgovsko in obrtne zbornico s »klerikalci". Nam ni znano, kaj je gospod Rojina volil, značilno pa je, da »Narod" obrtnika, ki je slučajno sedaj v stiski, z izrabi je vanjem volilne tajnosti na tak način napada. To je tista »Narodova" prijaznost napram obrtnikom in njegova — »svoboda".
Zaupni shod liberalne stranke se doslej ni mogel vršiti, ker po »Narodovi" izjavi liberalci niso mogli prej priti do nobenih idej, dokler ni Gautsch predložil volilne reforme. Zdaj so pa sklenili, da počakajo z zaupnim shodom še toliko časa, da be v državni zbornici reforma rešena, ker
tedaj bodo šele prav gotov« vedeli, kaj je na vsej stvari. . . Glede revizije programa jim je pa nasvetoval dr. Turna, da je najboljša stranka tista, ki nima programa, torej bi bila največja bedastoča program revidirati. Ta nasvet je imponiral dr. Tavčarju in je sklenil, da ga b« ubogal.
—	Nove rečne mine pri naši armadi. V kratkem se vpelje pri naši armadi nov tip rečnih min. Te nove mine pridejo v uporabo pri treh oddelkih, ki jih v slučaju mobilizacije postavi 1. pijonirski bataljon. Tehnični vojaški odsek je po majorju Herbertu, načelniku tretjega oddelka druge sekcije tehničnega voj. odseka sestavil zelo praktično kontaktno zvez«, popol-nujoč in upoštevajoč več tozadevnih iznajdb pionirskih častnikov. Nadalje se je sestavila nova naprava za razrušenje cest in viaduktov
—	Hranilnico in posojilnico
snujejo v St. Vidu nad Ljubljano.
—	Smrt sestre zakrivila je v Trstu 18 let stara Angelina Caperlo. Sprla se je s Kletno sestro Ido in jo tako udarila z dežnikom, da se je dežnikova ost zabodla Idi v možgane. Ida je v bolnici umrla, Angelino se pa zaprli.
—	Čudne govorice se širijo po Litiji. Poročali smo že, da je pred dnevi slišal nekdo na litijskem polju iz Save klice na pomoč in da so videli potapjajo-čega se človeka Sedaj se pa govori, da so se neki ljudje stepli in vrgli enega s savskega mostu v Savo Dognano je sicer res. da je bil dotični večer tepež in se je sodišče že pečalo tozadevno ter zaslišavalo priče, a ker doslej niso našli še nobenega utopljenca v Savi, stvar nemore naprej. Baje manjka neke osebe, ki se je udeležila pretepa. Opomnimo, da vse to temelji še na ljudskem govorjenju, zato je najbolje počakati kaj ba reklo sodišče.
—	„Kmetiška županska zveza" s sedežem v Ljubljani je odo brc na.
—	Rumunska kraljeva dvojica pride koncem marca v Opatijo.
—	Umor v Polešniku. Iz Zadra poročajo, da je na smrt obsojeni sluga Ko-vačevič sodniku priznal umor v obliki, kije sposobna dati vsej obravnavi senzacijonalni obrat. Skoro gotovo pride d* r e v i zij e procesa
—	Koliko je Slovencev? Na Ogrskem živi 77.0b4 Slovencev, na Hrvaškem in na Reki 25 235. na Avstrijskem 1,192 780. v Italiji 40.000, na Nemškem 6265, v Ameriki 100 000 in v Egiptu 3000, skupno torej 1,444.364 Slovencev. To so uradne številke, v resnici je Slovencev več.
—	Slovenski abstinentni krožek snujejo na Dunaju. Prvi sestanek bo v soboto, 10. marca ob 4 uri po poldne v .Volksheimu XVI, Kcflerpark 7. Prijatelji abstinenčnega gibanja dobro došli!
—	Predavanje v Kranju. Dne 4 mar predava na »Novi Pošti" v Kranju g. dr. Ei. Globočnik: O notranjih poškodbah. Predavanje bodo pojasnevale krasne slike s sk;optikanom Začetek ob pol 6 uri zvečer. Člane in nečlane uljudno vabi odbor.
—	Otroka je umorila posestni-kova hči Frančiška Spetič iz občine Sla-vina.
—	Velika tatvina. V zagrebško glasno tobačno tovarno so ulomili neznani tatje. Ukradli so 50.000 K denarja. Tatje so izginili brez s'edu.
—	Umrl je v Vel. Žibljah 79 let stari Andrej P a I i k.
—	Iz Amerike poročajo, da so Hrvatje in Slovenci v Calumetu osnovali si politični klub.
—	Shod uradnikov južne železnice se je vršil na Dunaju 1 marca zvičer. Zastrpanih je bilo po odposlancih trinajst mest, med temi tudi Ljubljana. Poročal je pristav R i c h t e r iz Inomosta. Sklenili so zahtevati od s rojega zastopstva, osebne komisije, da se odpravijo vse nejasnosti v cirkularu 457 iz leta 1905 ter naj se sestavi nov način avanziranja, posebno glede plač naj se uredi tako, da se bo ozir jemalo na življenske razmere. Izvolili so tudi cdbor, ki naj v sporazumu s sedanjo osebno komisijo izdela novo širšo podlago za poznejšo uspešnejšo delavnost komisije.
—	O pokojnem g. Orešku smo prejeli iz krškega okraja naslednjo notico: Pokojni ©kr. glavar Orešek je bil blaga duša, uzoren in vesten političen uradnik, ki je vsakemu pomagal z dobrim svetom, kjer in komur je mogel Zato ga je ljudstvo jako visoko čislalo in vpoštevalo. Kdor je imel ž njim opraviti do zadnjega, ne more verjeti, da bi se mu bil duh omračil. Splošna sodba je, da se je bržčas pripetila nesreča. Istina je le, da je pokojnik bolj zase živel. Z ogorčenostjo smo čitali „Laib. Zeitung", ki je namigavala, češ, da se je Orešku naj-
hrfp nmrnAil Hnh AH i«* trt nomimnvnitia »o
«•»••»	MMUl *&>• J W »V* UMUJI^UlUlljV MM
rekovala slaba vest gotovih gospodov, ako
slišijo, da je ponesrečil tako vzoren uradnik ? — Nam vse razmere niso znane, a to vemo, da g. Oreška niso marali isti kazi-notje, ki so naše ljudstvo že večkrat blatili pred svetom. Kronisti naj se spomnijo na dogodke v K a m n i k u , ki še niso pozabljeni. G Orešek je bil najstarši okr. glavar na Kranjskem in mož, ki se ni sramoval svoje slovenske narodnosti. Zate morda pri-taj«no veselje Sicer pa upamo, da se s časom pojasni ta za naš politični okraj tako tužni dogodek.
— St. Vid nad Ljubljano. Predavanje preteklo nedeljo je zopet privabilo toliko poslušalcev, da je bila Ceba-vova dvorana polna. Predaval je profesor dr. Debevc iz Kranja. V šaljivi obliki nam je pokazal, koliko dobrega zrna imajo v sebi naši domači pregovori. Smejali smo se sicer, saj je bila pustna nedelja, a slišali smo tudi marsikatero, ki je dobro ugriznila. Lepa hvala gospodu profesorju za trud in za zrnice, ki nam jih je izbral iz ljudske filozofi e. — Čitalnica bo odslej imela zopet vsako nedeljo popoldne reden shod v svojih prostorih. V nedeljo se bo razgovar-jalo o razdružitvi zakona. Va bijo se vsi člani in prijatelji, da se v obilnem številu udeležujejo teh razgovorov.
i Otvoritev idrijske železnice je bila, kakor pravijo, jako slovesna. Navzoče so bile po večem maškare. Kakor je iz naše krajevne zgodovine znano, se je za idrijsko železnico najbolj trudil Drago-tin Lapajne, zato je bil baje tudi odlikovan, da je pri otvoritvi izgledal pedobno kot dunajski župan. Imel je baje okrog vratu verigo, na kateri je bila velika medalja. Seveda ni vsega verjeti. Tako je gotovo tudi laž, da bi se bili prikazali pri tej otvoritvi dve maski, katerih ena bi bila imela na čelu napis: hranilnica 5000, občina 6000.
k Občni zbor »Katoliškega političnega društva za Slovence" na Koroškem bo 22 t. m. v Celovcu.
UoDIIifisKe novice.
lj Javno predavanje. Prihodnji torek točno ob pol 8. uri zvečer bo v .Slo venski krščansko socialni zvezi" predaval g dr. L e s k o v a r. Vstop vsakemu prost. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Občinski svet ima redno sejo v torek dnč 6. marca ob 5. popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so med drugim poročila; o letošnjih dopolnilnih volitvah za občinski svet, e županovem dopisu, naj bi se že letos začel« zidati poslopje za cesarja Franca Jožefa I. mestno višjo dekliško šolo, o županovem dopisu v zadevi odkupa zgradb, ki so doslej lastnina »Drsalnega društva" ob ribniku pod Tur-nom; o ponudbi tovarnarja Maksa Samasse za odkup nekega mestnega sveta na Gradu in glede uravnave njegovega tovarniškega stavišča na Prulah, o dopisu županovem glede stališča, ki naj ga zavzame mestna občina v zadevi državnega prispevka za regulacijo Rožnih ulic, o prevzetju trga pred jufoio-železnično postajo v mestno ©skrb»; o prošnji Lončaričevih dedičev za podraz-delitev paresle št. 198 katastralne občine Sv. Petra predmestje I del na voglu Res-Ijeve ceste in Slomškovih ulic; o prošnji Lichtenthurničine sirotišnice za prispevek k napravi nove šolske oprave; o oddaji cesar Franc Jožefove ustanove za realce; o oddaji cesar Franc Jožefove ustanove za učence c. kr. umetno obrtne strokovne šole v Ljubljani ; o županovem dopisu glede oddaje izdelave podrobnih načrtov za c. kr. državno obrtno šolo; o županovem dopisu glede podkovnice in živinozdravnišnice v Ljubljani ; o županovem dopisu glede pogoz-denja onega zemljišča na gradu, katero je mestna občina kupila od Salezijancev; ta zaključaih tabelah mestne klavnice 1 1905; poročilo o županovih nasvetih glede ljubljanskega gradu.
lj Predavanje. Dne 2. marca je v »Krščanski ženski Zvezi" pre daval g. dr. Jos Jerše. Govoril je o nad-vojvodinji Mariji Štajerski, materi cesarja Ferdinanda II Slikal jo je kot vzorno katoliško ženo, ki je trdno katoliško prepričanje že v zgodnji mladosti vcepila svojemu sinu poznejšemu cesarju Ferdinandu II, o katerem je že rekel Gustav Vasa: »Ničesar se tako ne bojim, kakor Ferdinandovih kreposti!" Njej se imamo mnogo zahvaliti, da v Avstriji lahko katoliško živimo in mislimo. Slikal jo je kot vzorno soprogo nadvojvoda Ka-rola in kot vzorno mater dvanajsterih otro-čičev. Ker je nadvojvodinja Marija tako znamenita oseba v avstrijski zgodovini, bo g. piedavatelj prihodnjič nadaljeval svoje predavanje. Predavanje je bilo dobro obiskano.
lj Med vožnjo je zblaznel.
Danes zjutraj je v dolenjskem vlaku zblaz nel neki neznanec srednje starosti tak« močno, da so ga morali v vlaku zvezati. Ko so dospeli v Ljubljano, so ga oddali v dež. blaznico. N csrcvscz jc vstopil v vlak v Ribnici.
lj Umrl je v hiralnici agent Josip ! G e r č a r star 38 let.
lj Mladeniči, ki jih zanima telovadba, se vabijo na vele-zanimivo predavanje, ki b« jutri, v nedeljo ob dveh popoldne v prostorih .Slov, krščansko socialne zveze". Predava g. Podlesnik.
lj Ljubljanski turnarji se menda v predpustu niso dovolj naplesali. Jutri pri-rede plesno veselico na starem strelišču. Na ples so povabljene vse tiste nemškutarice, ki so letes vlekle .ploh".
lj Samokres si je kupil, da bi tatu ustrelil. Ključavničarski vajenec Jakob Brandšteter iz Št Lovrenca je bil v Toeniesovi tovarni v prav dobrem glasu, vsled česar so ga pustili, da je brez nadzorstva pospravljal pisarne. Brandšteter je to priliko izkoristil in je pričel z nekimi kjuči odpirati miznice in krasti denar. Take je ukradel delovodju g Jakobu Hutterju enkrat 50 kron, drugič 30 kron in tretjič pa 6 kron. Gospodu Gabrijelu Brinšeku je ukradel 2 kroni gospodični Mariji Škrjan-čevi pa 10 kron. Sumili so takoj, da drugi ni mogel pokrasti, kakor Brandšteter. Ko so ga prijeli, je tatvino priznal. Pri njem so dobili tudi samokres in povprašan čemu je kupil samokres, je odgovor I, da bi ustrelil tata, ako bi prišel k njemu krast. Tu je imel najlepšo priliko, da bi bil sam sebe ustrelil. Mladega tatu so oddali policiji, ki ga je zaprla.
lj Nepoboljšljiva tatica. Predvčerajšnjim je arctovala policija na jubilej-skem mostu 26letno Ivano Ponikva r j e v o iz Žile pri Lr gatcu zaradi prepovedanega povratka. D ilžijo jo tudi, da je poaradla posestnici Mariji Dolinar-jevi v Mengšu več obleke in uro. Oddali so jo deželnemu sodiiču
lj Tamburaško društvo so ustanovili v No*em Vodmatu pri Ljubljani z imenom .Klub tamburašev Vodmatu. Pravila predlože v kratkem deželni vladi v potrjenje.
lj Pogreša se od 28. m. mes. umo-bolni Andrej Jinežič rojen 1841 1. v Tržiču, ki je bil že leta 1885 kot tak v tukaj, bolnišnici. — Ker ni bil popolnoma zmešan je opravljal hišna dela. Sumi se, da je Janežič zabredel v Ljubljanico
lj 2 para črevljev je pred nekaj dnevi nekdo pozabil v trgovini g. FranStu-pica na Mar. Ter. cesti.
lj Predpustna kronika. Ta predpust je bilo v Ljubljani 343 raznih veselic. V »Narodnem domu", »Unionu", v kaziri in na starem strelišču je bilo 27 večjih veselic in roaskarad. Mestna občina jc dobila za vse veseličue licence 1801 krono, katera svota je pripadla ubožnemu zakladu.
lj Na policijskih oglasih je
razstavljena soka nekt-s«, Hernaru Mcy«rja, ki je tvrdki W=iss ca Dunaju poneveril za 50.000 briljantov in pobegnil.
lj Izprememba posesti. Posestvo bivšega orgljarskega mojstra G o r -š i č a v Trnovem je kupil velespoštovani posestnik g. Karol K a č a r za 13000 K.
lj Meteorologično mesečno poročilo. Mmoii meses svečan je bil srednje topel in precej moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsije-vih stopnjah: ob sedmih zjutraj 2'2 stopinji, ob dveh popoldne 2 5 stopinj, eb devetih zvečer 01 stopinja, tako d-* znaša srednja zračna temperatura tega meseca 0 1 stopinjo, za 0 3 stopinj nad normalnm. — Opazovanja na tiaksmeru daclo 7318 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 42 mra pod normalom. — Mokrih dni je bilo 13; padavina, dež in sneg znaša 81 5 mm. — Megla je stala zjutraj petkrat; med vetrovi je prevladoval jugovzhodni. — Tekočega meseca sušca pride luna 18 v Zemljino obližje.
Razne stvari.
Najnovejše*
Vojaške vaje 14. armadnega zbora se vrše letos v Pustjrski dolini.
Avtomobilska banka je osno vana zadnji čas v Parizu. Kdor si ne more sam kupiti avtomobila, dobi v ta namen po sojilo od banke in si ga tako lahko omisli.
Štirje umori v predpustno zabavo. V Rodde na Vestfiiskam so vrgle v vodo maske, ki so se udeležile karnevala, štiri delavce. Trupla so potegnili že mrtva iz vode, medtem ko so maskirani zločinci ubežali.
Čudna svatba. V Ženevi se je poročila te dni neka mladenka, ki nima ne rok ne nog. Kazali so jo v nekem muzeju in tam se je tudi zagledala v nekega mla deniča-uslužbenca. Ženin jo je nesel na rokah v cerkev in jo držal tam ves čas tako, ter jo potem odnesel na svoj dom. Zdaj pojde z njo po svetu in jo bo kazal za denar.
Ura mehikanskega cesarja Maksa se je prodala — kakor poroča
.Piccolo" — v Madridu v zastavljalnici na dražbi. Ura je žepna in zlata in najbrže tista, ki jo je dal cesar pred usmrtitvijo abe Fischerju, nsj jo izroči Charloti. Kupil jo je neki tujec za 1700 K.
Ogromna globa radi pomanjkljivega kolkovanja. Pariško civilno sodišče je obsodilo novo panamsko družbo, da mora za vse spise svoje pravde proti kolumbijski vladi plačati predpisani kolkovni davek; v nasprotnem slučaju se jej odmeri globa v znesku 13 in pol milijonov frankov.
Statistika enomesečne ruske revolucije, Iz Peterburga poročajo, da je. bilo prisiljenih do 7. februarja 78 časopisov, da prenehajo za vedno ali samo začasno izhajati. Na 62 krajih je bilo zapovedano obsedno stanje. Vled političnih prestopkov je bilo zaprtih v Peterburgu 1716 oseb. V 17 mestih so ustanovili začasne ječe. 2000 poštnih ir» brzojavnih uradnikov je bilo odpuščenih. Š*toda, ki so jo napravili seljaški nemiri znaša 120 milijonov rubljev.
Mandžurija po vojski. Po Mand
žuriji ocenjujejo sedaj vse šivan, ki so bile vničene v vojskinem času in plačujejo prizadetim posestnikom odškodnino. Cena bla ga je po vojski zelo nizko padla. Konji so na prodaj po 4-5 rubljev, najboljši po 12 do 20. Hunhuzi se še vedno klatijo okoli in vrše svoj roparski posel. Pošteni prebivalci imajo z njimi vedne boje. Hunhuzi kradejo otroke in Zahtevajo zanje potem odškodnino.
Fonografi pri volitvah. Pri
zadnjih volitvah na Angleškem se je po-služil neki kandidat fonografa, da je na ta nač n lahko na več krajih s svojim glasom nastopal. Pravijo, da sa je stvar dobro obnesla.
Volilna pravica in osel. Znani
pisatel Mih. Flurschein v zadnjem zvezku »Oesterr. Rundschau" zagovarja vo lilni sistem, ki je vpeljan v Tasraaniji. Polemizira preti temu, da bi se pri določilu e volilni pravici oziral® na davčni cenzus ter spominja na Benjamina Franklina, ki je stavil sledeče vprašanje, ko se je v Zsdinjenih državah ameriških razvnel boj o tej zadevi: »Recimo, da imamo volivno pravico, ako imamo 100 dolarjev premoženja. Imam li osla, ki je vreden 100 dolarjev, morem glasovati ; ako pa p«gine, ne smem več. Kdo ima torej volilno pravico: Jaz ali osel ?"
iz slovanskem sveta.
sl V Jajcu v Bosni zgrade hrvaški dom »Toroaševič".
sl Cirilica v Bosni. Bosanska vlada je izdala naredbo, v kateri se cirilici priznava isto mesto tudi v uradnem dopi sovanju. kak1 r latinici.
sl Nov Tolstojev roman. Lev Tostoj je dovršil svoj novi roman »Zidanje stolpa", ki izide v kratkem času. V romanu opisuje Tolstoj današnje ruske razmere in jih primerja z zidanjem bab ionskega stolpa.
sl Hrvaško časnikarstvo. Kakor se čuje, dobi glavni urednik Hrvatstva g M i 1 a n H o k župnij® v Kaš ni. Glavni urednik »Hrvatstva" postane dosedanji glavni sotrudnik g. dr. M i 1 o b a r.
Avstrijske in črnogorske vojne priprave.
Dejstvo je, da se Črna gora naprej in naprej oborožuje in pripravlja. Avstrija motri te vojne priprave, ki so očitno naperjene proti naši monarhiji, ter tudi s svoje strani dela vse, da se zasigura. Črna gora je mnogo pridobila s tem, ker je pred kratkim spre jela v arnudo nekdanjega avstrijskega top-ničarskega nadporočnika, ki je bil odpuščen iz avstrijske armsde. Ta častnik je bil poveljnik nekoliko ketorskih utrdb, pa radi tega zelo dr bro pozna utrdbe v Boki Kotor-ski. Ko je bil odouščen iz avstrijske vojske, se je obrnil na Črnogoro in tam služi sedaj v družbi z laškimi častniki kot stotnik v topniškem naučnem bataljonu. Bil je več let častnik pri 5. topniškem polku, ki je nameščen v Boki Kotorski. Ker je večkrat zapovedoval v utrdbi Krivošije ter v notranji in zunanji luki, je ta vrlo inteligentni častnik imel dosti prilike, da prouči utrdbe. — Kakor znano je spojen Bar potom brezžičnega brzojava z Italijo. Sedaj so napravili Maicconijeve postaje tudi v Podgorici in na Cetinju ter je cela dežela zvezana z brezžičnim brzojavom. Barska okolica je velike važnosti radi tega ker vsled nizke obali, zelo pripravna za izkrcavanje čet. Iz Bara vodijo tudi dobra pota v notranjo Črnogoro. Važno je tudi da so naučni bataljoni zadnji čas imtli večkrat vaje in dejstvo je, da so bili pri teh v*jab navzoči višji laški častniki V Baru so 18. februarja zopet iz-krcili več Krupovih topov, ki so jih že rabili v Skadru — Črnogorske oblasti so odredile, da se nesmejo več izdajati potni listi za Ameriko onim moikim osebam, ki so sposobne za vojske.
Telefonsko In brzolaono poročila.
Budimpešta. 3. m. Kraljev komisar Rudnay je danes suspendiral avtonomijo bu dimpeštanskega komitata Rudnaj je prišel dopoludne ▼ poslopje komitatovo in to naznanil uradnikom. Sporočil je tudi, da je dosedanji podžupan Bsnicky umirovljen in da je imenoval novega podžupana. Uradnikom je dal rok 48 ur, da se premislijo, ako hočejo biti poslušni novemu podžupanu. Reni-tentnim uradnikom je Rudnay zagrozil z najstrožjimi kaznimi. Novi podžupan je br-zojavil vsem mestom v komitatu spremenjeni situaciji. S suspendiranjem avtonomije preneha tudi delovanje municipialnega odbora.
Budimpešta, 3. marca. Košut izjavlja v listu .Budapest", da vlada dela na vse načine na to, da bi razdražila duhove in izzvala na silovit odpor. A samovoljci ne smejo pretresti mirnosti Madjarov. Po-zivlje narod, naj vstraja v mirnem odporu pri plačevanju davkov in dajanju novincev. Tako je mogoče priti do cilja brez nasilja.
Budimpešta, 3. marca. Minister trgovine namerava reško luko tako razširiti, da bo zavzela ugledno mesto v svetovnem prometu.
Budimpešta, 3. marca. Ministrstvo hoče ustanoviti posebno sodišče za tiskovne stvari.
Kološvan, 3. marca. Ko je došel sem poljedelski minister Feilitzsch, da obišče svojo rodbino, ga je sprejela množica na postaji z „Abzug"-klici. Ko se je v kočiji peljal skozi mesto, so metali nanj kamenje.
Trenčlnski Sv. Martin, 3. m.
Sodišče je dalo prijeti pruskega poročnika, grofa Otona Neuhaus Kormone, ki ga sumijo, da je zastrupil vdovo Benitzky, teto svoje žene, ki je pretekle dni nagloma umrla. Obdukcija je dognala, da je zastrupljena z arzenikora. Premoženja je imela 2 milijona, a je Neuhausu zapustila le 40000 K. Bil je 3 leta vojaški inštruktor na Kitajskem in vojni dopisnik.
Opatija, 3. marca. Minister Kristoffy je došel sem in bo ostal tu osem dni.
Trst, 3 marca. Upravni odbor „Lloy da" je sklenil povišati plače uslužbencem nižjih kategorij.
Trst, 3. marca. Najslabše plačanim kurjačem se s 1. majem zbolišajo plače.
Lvov, 3 marca. Radi včerajšnjih demonstracij na vseučilišču senat ni zatvoril vseučilišča. Predavanj danes ni, ker so vse dvorane tako opustošene, da sa morajo po praviti.
Dunaj, 3. marca. Srbska odposlanca sta izročila avstrijski vladi predloge Srbije za trgovinsko politični provizorij. Avstrijska vlada ndgovori danes.
Dunaj, 3. marca. Komaj se je pred tednom ponesrečil ateatat na drž. pravdnika pl. Gerecyja, ki je dobil z dinamitom napolnjeni peklenski stroj, že sta dobila dr. Misere in deželni odbornik Bielohlavek pre-tilni pismi. Bieloblaveka pisec pozivlje, naj še danes položi 100 gld. na gotovi prostor, sicer naj pričakuje najhujšega.
Peterburg, 3. marca. Vesti o aten tatu na kitajsko carico, so neresnične.
Peterburg, 3. marca. Petrov še dalje očita Gaponu poneverjeaje in zahteva, da se kot priča zasliši tudi Witte, ki mu je izročil denar.
London, 3. marca. Londonski lord-major naznanja, da je otvoril pobiranje darov za stradajoče Japonce.
London, 3. marca. Angleški kralj se je vkrcal. Njegova ladja odplove jutri.
Berolin, 3. marca. V Nemčiji so velike povodnji.
Tiflis, 3. marca. Tu se bo vršil kongres Mobamedancev in Armencev, da se napravi zopet mir v deželi.
Varšava, 3. marca. Policija je prijela 466 članov ustavne stranke. Pri preiskavi so našli fond 600000 rubljev, ki je zaplenjen.
Očakov, 3. marca. Govori Šmidto-vih zagovornikov so naredili silovit vtisk Tudi Smidt se je še sam zagovarjal. Državni pravdnik ni predlagal nobene smrtne kazni.
Pariz, 3 marca. Danes med Fran cosko in Angleško v veljavo stopivša po-
godba radi Novih Hebridov ne obsega delitve otočja, nmpak le ureditev sodišč in sporov med angleškimi in pariškimi naseljenci.
Pariz, 3. marca. Sodišče je včerajšnje demonstrante po cerkvah obsodilo na 15 dni do 3 mesece v zapor.
Tokio, 3. marca. Ministrski svet je predlog, da tekom petih let vlada pokupi vse železnice. Minister notranjih zadev. Kato je odstopil
Berolin, 3. marca. V Tamerforsu se delavci izročili policiji neko ženo, katera se je v Helsinf irsu udeležila vlema v ondotno filijalko ruske drž. banke.
Sundsvall (Švedsko), 3. marca. Pr Hoparanda so neznani zlikovci napadli poštni voz, kondukterja umorili in oropali 70 000 K
Sofija, 3. marca. Protektorat nad jugoslovansko razstavo je prevzel bolgarski knez Ferdinand.
Berolin, 3. marca. Pri cesarju je bil dine, h kateremu so bili povabljeni tudi štiri židje.
Spominjajte se
»Družbe so. Cirilo ln Metoda"
Nleteorologicno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
■ v a	Čat opa->ovan|a	Stanja barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrorl		-i § i s
2	9. zveč.	532 1	70	sl. svzh.	obl.	
3	7. zjutr.	732 8	5 1	n	del. jasno	00
	2. pop.	738 1	603	moč. jvzh.	sk. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 5 (i3, norm. 1 5».
Borzna poročila,
Ljubljanska ,Kreditna banka1 v Ljubljani
Uradni kurzl dunajske borze
Zaloiboul papirji.
4'/. majeva renta......
4*/, srebrna renta.....
4*/, avstrijska kronska renta . 4'/, , zlata renta . . . 4'/, ogrska kronska , . . . 4'/. , zlata , . . . 4'/. posojilo dežele Kranjske . 4Vi*/, posojila mesta Spljet . . 4V.*/. . » Zader . . 4Vi*/, bosn -herc. žel. pos. 1902 . 4*/. češka dež. banka k. o. . . 4 */. , , „ ž o. . 4'/i7. zast. pisma gal. d. hip. b. . 4V,7. pešt. kom. k. o. z 10"/. pr. 4Vi*/, zast. pisma Innerst. hr. 4 V/. > . ogr. cen. dež. hr. 4V»7. » n „ hip. banke. 41/«*/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4V«"/, obl. češke ind. banke . . 4*/, prior. Trst-Poreč lok. . . 4*/. prior. dol. žel. ....'. 3*/. , juž. žel. kup. »/,'/, • • 4V,*/, avstr. pos. za žel. p. o. Sr e S k e.
Srečke od 1. 1860'/,.....
, , » 1864 ......
„ tizske.......
„ zem. kreditne I. emisije . « » n II. „ . , ogr. hip. banke . , . . „ srbske & frs. 100 — . .
, turške.......
Basilika	srečke . . .
Kreditne	, . . .
Inomoške	„ . . .
Krakovske	. . . .
Ljubljanske	* . . .
Avstr. rud. križa , . , .
Ogr. ......
Rudolfove	, . . .
Salcburške	, . . .
Dunajske kom. , . . . Delalo«.
Južne železnice.......
Državne železnico......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . . Ogrske . , . . . . Zivnostenske , . . . . Premogokop v Mostu (Brtix) .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Muranyi.......
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe • . .
V a 1 n t e.
C. kr. cekin........
30 franki.........
20 marke.........
Severeigne........
Marke..........
Laški bankovci......
Rublji..........
Dolarji.......
2. marca
Bfinar
99 95 99 95 10005 118-20 9515 11340 9950 100-65 100-100-40 100 — 100-15 100 35 106 30 100 50 100 — 100-— 99-50
100-50 99 90 9950
316 —
101-—
195 £0 289 -168 75 291 25 295 — 260 — 100- -14935 24-75 475 — 78 -91 -60 — 61 50 32 25 68-7150 530 —
126-40 67») — 1634 — 667 75 786 75 246'— 660 — 536-25 2638 — 537 -270-— 666 — 167-
11-35 1911
23-50 23 9« 117325 95 60 251-4-R4
1906 Blago
10015 100-15
100-25 118 40
9535 11360
101-— 101-65
101-40
100-20
100-25 10135 107 3)
101	50 10010 100 50 10060
101-60
100-— 318 —
102	—
197 59 290 — 16075 301 25 305-— 268 — 108- — 150 35 26-75 485-— 84--99--66.-53 50 34-25 64-77-50 54 0- —
127-40 677 — 1644 -668 75 787 75 246 60 668 —
537-25 2648--
538-— 274'— 670 — 159"—
11*39 19'13
23-65
24-04 117 525
95-80 252--6.-
Pisarniška moč
popolno zmožna knjigovodstva in slovenske ter nemške korespondence se sprejm«^ takoj pri mizarski zadrugi v St. Vidu n. Ljubljano.
Na začetnike se ne bo oziralo. — Ponudbe naj se pošiljajo Ljubljani.
Tržne cene v Ljubljani
Tedensko poročilo
od dne 26. febr. do 3. marca
Goveje meso I. v. kg
» » "-v. „ » IIL v- »
Telečje meso . . Prašičje » sveže » „ „ prek. „ KoStrunovo meso . Kozljič . . . . „ Maslo , . . . > n surovo . „ Mast prašičja . . » Slanina sveža . > » prekajena » Salo.....„
Jajce, tri ... . Mleko, liter . .
» „ posneto Smetana sladka, lit.
„ kisla, , Med, kg ....
PiSčanec . . . . ftolob . , . .
Raca......
Gos......
K	h
1	48
1	'8
1	20
1	60
1	6
1	28
1	28
1	20
	
2	-
1	60
1	68
1	6(1
1	70
_	2
	16
1	•20
1	60
-	50
2	
6	-
100 kg pšen.m. št. o
n	ti	n	n 1
*	ti	n	ti ~
tt	»	n	»	3
rt	r,	»	n	4
tt	n	n	n	5
»	n	n	n	6
n	•	n	rt	'
n	n	tt	»	8
„ koruzne moke » ajdove „
Fižol, liter . .
Grah,.....
> ... . Kaša, „ . . . . Ričet, „ ... .
Pšenica . Rž . .
Ječmen . .	>
Oves ...	>
Ajda ...	»
Proso, belo.	»
„ navadno	„
Koruza . .	»
Krompir .	»
KTb
29 70 29 40 28,80 27,40 2()40 24120 22 -J8 — 17 2C 35
28 30 40 22
'A
100 kg
50
40
Lesni trg.
... od K 12--... . K 9-
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob nenadni smrti našega ljubljenega, nepozabnega sina, oziroma brata, svaka in strica, gospoda
Josip Orešek
c. kr. okrajnega glavarja v Krškem in c. kr. nadporočnika v rezervi
kakor tudi za darovane krasne vence in premnogobrojno spremstvo k po-sledncmu počitku v Brežicah in v Ljubljani izrekamo vsem preserčno in naj-toplcjo zahvalo. Posebno nam je čast zahvaliti se vsem velecenjenim gospodom uradnikom v Brežicah, Krškem in Ljubljani, slavnim pevskim društvom v Brežicah, Krškem in Radečah za mnoge ganljive žalostinke pred mrtvašnico in na kolodvoru v Brežicah, ter na kolodvoru, v cerkvi sv. Krištofa in ob gomili v Ljubljani, ter slavni meščanski gardi, slavnemu pedagoškemu društvu in slavnemu gasilnemu društvu v Krškem.
Če kdo našiti cenjenih prijateljev in znancev pomotoma ni prejel obvestila o smrti, naj nam blagohotno oprosti
V Ljubljani, dne 3. sušca 1906.
471	Žalujoči ostali.
do K -•—
Drva, trda, m8 „ mehka, »
Trg za seno, slamo in steljo.
Seno, 100 kg.....od K 6 50 do K 7--
Slama, » » .......K 7- —
Rogaški ,Styria=vrelec'
Zdravniško priporočena!
Zdravilna voda proti
oteklini v želodcu in krčem, Brigthovemu Izborni vnetju ledvic, katarom zdravilni v grlu in krhlju, vželodcu ZQvraY—	in črevih, diatezi, zaprtju,
učinki! 20i5b l-i boleznih na jetrih itd.
Pozor lovci S
Naprodaj sta dva
lovska psa.
Pes in psica. Čista angleška pasma „Spaniel". Pes je bil že večkrat odlikovan. Najmanjše
vrste „Vorstehhund". 415 3-2	Naslov povč upravništvo.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše blage matere, oziroma stare matere, sestre in tašče, gospe
•
Ane Jarc roj. Petrič
izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo na mno-gobrojni udeležbi pri pogrebu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, prečastiti duhovščini in preškemu gospodu nadučitelju za ganljivo petje.
Ako kdo naših cenjenih pijateljev in znancev pomotoma ni prejel obvestila o smrti, naj nam blagohotno oprosti.
Medvodah, dnč 3. sušca 1906.
žalujoči ostali.
in enega
vajenca
sprejme takoj večja trgovina z mešanim blagom v večjem kraju na Dolenjskem. Poundbe pod A. B.	319 10-9
Kdor želi kupiti izvrstno, naravno
i^lliiinoierrefoško
za buteljke, naj „se izvoli obrniti na posestnika in trgovca Sime Defar v Tinjanu pri Pazinu, Istra.	417 6-3
Korespondence in računstva vešč
uradnik
išče primernega posla za eno, dve ali tri ure na dan.	455 2—2
Ponudbe pod a + b upravništvu tega lista.
Krojaški pomočnik
star 18 let, želi vstopiti v službo. Naslov pove upravništvo „Slovenca".	473
Radi preselitve se prav ceno proda še prav dobro ohranjena	467
salonska garnitura
istotako velik aparat za telovadbo.
Več se izve na Kongresnem trgu štev. 16, I. nadstropje ok 9. do 3. ure.
Čevlji
se kupijo kot znano najbolje kakovosti v
prvi in največji č revijami na Kranjskem
Fran Szantner, Ljublima
ki izda tekom meseca marca povodom 30 letnice obstoja trgovine velik ilustrovan cenik, na katerega se opozarjajo že naprej vsi interesenti.
Preč. cerkvenim predstojništvom!
Priporočamo kot najcenejši, kuhinje in hodnike, krasne
V
elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže,
mozaične
pio$ec
Zadružni zvezi" v
476 1—1
iz cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3 -6 loco Ljubljana za 1 m1. Imam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkva. — Krasni so pokopališki križi iz imitiranega marmorja.	463 4-1
Sl. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm notr svetlobe) po jako ugodnih cenah, miljne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje (bargerjel, oklepe za okna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeter.ske cevi (1 m po K 1-20) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Hm*Inai 74inn cementarna na Pešati, Hnapej tdJCUj pošta Dol p. Ljubljani.
imiiMiHimiiiiiimiiiiii Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo! ..........................
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. ——
Od nedelje 4. marca do vštete sobote 10. marca 1906: 466 2-i
Bolivija
z velikanskimi pragozdi in slapovi.
! Posojilo!
Ali bi se našel tako dober človek, da bi posodil na eno ali dve leti
12.000 kron
po Č°|o?
Dotični se lahko prepriča, da se nahajam sicer v dobrem stanu, kjer bi se pa stan s tem posojilom lahko gmotno zboljšal, potrebujem dotične vsote. Vse drugo pismeno.
Pisma prosim poste restante, Ljubljana „št. 12 T".	426 2-2
kron!
Brez konkurence v tej kvaliteti!
Prvj. švicarska sistem Roskopf patent remont, ura s stdro z masivnim solidnim autlma-gnetlškim kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazaiiščem (ne papirnato) z var stveno plombo zavarovano pristno ni-kelnastim okovom. I šanir-pokrovomčez I kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, s sekundnim kazalcem K 6---, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10-—, s sekundnim kazalcem K 12 50.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
Razpošilja po povzetju	175 10-6
Drva tovarn ur
v Mostu (Briix) St.
tiegato llustr. ceniki z mul iooo slikami se na c« htevo poiljejo tratiš In fratiko.
Prlma trboveljski in dolenjski
1157. (ČeSko.)
H
000000100000000000000100000000
kakor tudi orehovnik in grušč, za gospodinjstvo in industrijo, nasek-ljana mehka in trda drva, priporoča po nizki ceni zaloga premoga
475 7-i Josip PauSin
v Ljubljani, Nova ulica št. 3.
□ □ □ □ □
Pozor!	Preselitev trgovine.	Pozor i
Slavnemu p. n. občinstvu ter velecenje im odjemalcem, ki so mi doslej izkazovali svoje
obilno zaupanje, si usojam najvljudneje naznaniti, da sem se preselil s svojo trgovino v svojo
S&3T lastno hišo
ter trgovino vsestransko razširil in založil z najrazličnejšim, najboljšim in najsolidnejšim blagom.
Potrudil se bom, de vsestranski zad >voljim vse svoje odjemalce, ter prosim, da se mi dosedanje zaupanje ohrani v najobilnejši meri tudi v novem prostoru.
Velespoštovanjem	474 1 —1
MATEJ OREHEK,
trgovec in posestnik v Ljubljani, Kolodvorske ulice 26.
000000010000000000000001000000
Štev. 3253.
0 0 0 0 0 0
0 ©
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje službe
okrožnih zdravnikov
477 3-1
1. v Grosupljem, 2. v Senožečah in 3. na Trati.
Z vsako teh služb je združena plača 1600 K in aktivitetna dokada 200 K.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do I. aprila 1906 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, 1. marca 1906.
414 3-1
je pristni dunajski
rženi in pristni s sirotko umeSeni Kruh
ki ga najtopleje priporočam velecenjenemu ljubljanskemu kupu-jočernu občinstvu kot vsakdanjo potrebščino, ki se v moji pekarni izdeluje vrlo snažno, in prosim, da poizkusite odlični okus tega mojega izdelka.
Jenn ScUrey-ieuti pekarna Ljubljana, mm.
■
Dne 1. novembra 1905 zamrli župnik Sv. Petra v Ljubljani, gospod Martin ftflalenšek hranil je nastopne vložne knjižice, ki ne spadajo v zapuščino:
1. Kranjske hranilnice v Ljubljani:
1.)	Vložno knjižico štev. k27769 glasečo se na ime Reza Vrhovnik z vlogo 114 K.
2.)	Vložno knjižico štev. 267564 glasečo se na ime Ernst Schwarz z vlogo 200 K.
3) Vložno knjižico št. 244727 glasečo se na Briceljevi otroci z vlogo 400 K.
II.	Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani:
4.)	Vložno knjižico štev. 66 glasečo se na ime Marija Muzlovič z vlogo 80 K.
5.)	Vložno knjižico štev. Io50 glasečo se na ime Ivan Dodič z vlogo 92 K 30 h.
III.	Kmetske p o soj ilnice Jj ubij ansk e okolice v Ljubljani:
6.)	Vložno knjižico štev. 992 glasečo se na ime Andrej Ambrož z vlogo 60 K.
Lastniki teh knjižic se poživljajo, da se glede izvade istih oglasč tekom 14 dni pri podpisani sodniji ali pa pri c. kr. notarju gosp. Aleksandru Hudoverniku v Ljubljani, ker bi se inače dotičnikom postavili oskrbniki in knjižice kot nov kuratelni sklad obdržale v depozitu.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. I.
dnč 23. februarja 1906.	468 i—l
OGL*S!
NEW
A » nista
■ YORK in LONDOI
nista prizanašala niti evropski c«-lini ter je velika tovarna srebrnim: prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj-proti majnnemu plačilu delavnih moč} Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmet* le proti temu, da se mi povrne
!<ld. C'90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih lil
lev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. »rebrnih Vilic Is
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrn!!! ledllnlt
Sile *
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnll* {lic;
1 kom. amar. pat. srebrna zajame!" nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srabrna zajemal' nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlklorla čašlč za ped klado;
2	kom. efektnih namiznih SVečnlkO«' i kom. cedilnik za SaJ; 1 kom. najfin. slpalnlce za SladkOr.
42 komadov skupaj samo gld. 6'90»
Vseh teh 42 predmetov je popr«^ stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobita po tej minimalni ceni jld. 6*90. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skoii in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne to melji na nlkakrSnl slepariji, zavez? jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bile blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdoi ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasnr garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	87 8
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaj,:<
lia Dunaji II., Rembraiidtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. f Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvjjo krasna garniture zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolka S pat. srebrno garnituro sem Jako zadovoljit:,-
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jak;: koristna, prosim, da mi pošljete ?e jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bobm, okrožni in tovarniški ici avniU .
S poslanim namiznim oroijem sem zei6 zi.do" dvoljeu — Mihael Kovače vid, ravnal, pumo a ur&dof de?, pri vladi v Sarajevu. — Ssraievo 22 okl 1904
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno kavarno".
-O- 464
Od nedelje 4. marca do uJtete sobote 10. marca 1906:
Dežela in ljudstvo južame-rišKe ljudouMe ParaguaL
Od srede 7. marca do 25. marca 1906
se bo pazppodlaja]. ostanek zaloge m&nufaktut^ nega in modnega blaga tvrdke R. Primoži e, f^esljeva eesta 3 €l B*0 Sft ■! €» za vsako količkaj vsprejemljh/o eeno.
V	prvi vrsti so v zalogi še mnoge vrste blaga za obleko za dame in gospode, platno, preproge, bluze in pomladni paletoti za dame kakor tudi velika mno-
471 x	žina različnih ostankov.
V	svrho priprav za znižanje cen za to zadnjo prodajo bo trgovina zaprta
5. in 6. marca.
Prodajalniški lokal se d£ takoj v najem in se lahko odda že s 25. marcem.
Zdravje je največje bogastvo!
|
m
m

f
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za £3 notranje in zunanje bolezni. 13
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo m zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Deliye izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: fllesfna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-- K. * 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-- K. £ 5 ducatov (60 steklenic) 17-- K.
3	ducate (36 steklenic) 11-— K. J
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamic, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1.1360. ff^StllCI lGKflMOf Zfl$FG6, "stanovlje
na I. 1360.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
I
f
1
281 20—4 I
m
m
Zdravje je največje bogastvo !
KJLal
Naznanilo in priporočilo.
Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem otvoril
KT noža^sko delavnico
in trgovino z vsakovrstnimi noži, škarjami
in drugimi v nožarsko obrt spadajočimimi potrebščinami.
Poprave in vsakovrstna brusaška dela se izvršijo točno. Na zahtevo se tudi poniklja.
Za dobrohotno podporo se najtopleje priporoča
36 is	AKTOM LEBEEI, nožar, Stari trg 15.
'im\ Pl
m
\w
Upravništvo meščanske korporacije v Kamniku
daje najkasneje s 1. junijem 1.1. sledeča posestva v najem:
1.	Turistovsko hišo v Bistrici, dalje posestvo pri izviru Bistrice, tako zvano Uršičevo kolonijo, obstoječe iz hiše z gospodarskim poslopjem, s pravico do potrebne paše in krme za 2 goveji živini;
2.	dalje se daje z imenovanim dnem v najem mlin in žaga v Stahovci, eno uro od Kamnika, brez ali z k temu spadajocim zemljiščem.
Pismene ponudbe naj se pošiljajo do 25. marca 1.1. upravništvu meščanske korporacije v Kamniku.	434 2-2
\nu
uvS
m
■KABdUUH
se se sa se
HUMMMUMMMMMM^
M
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
0	O	a
OOOOOOOOOOOOOOOOO NaJcenejša Pot za zdaJ'!! §
§ JED - STAR=LINE" §
o	-
v Ameriko
preko Antwerpna v New-York, Philadelphia.
Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od Južnega kolodvora na desno.
Za
.Rdeče zvezde'
OOOOOOOOOOOOOOOOO
Q 86 52-9	O
zastopstvo
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki Finland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To je pribito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zainje.	Red star.
W 86 52-H	W	W
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Pozor ! Čita j ! Bolnemu zdravje!
Pozor! Citaj ! Slabemu — moč!
, Pakraške kapljioe in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.

Pakraike kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico iu vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Juriilč lekarnar v Pakracu Stev. 108, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 steklenlčlo (1 ducat) 5 K, 24 steklenlčlo (2 ducata) 8 K 60 v, 36 steklenlčlo (3 ducati) 12 K 40 v, 48 steklenlčlo (4 ducati) 16 K, 60 steklenlčlo
<0 uucaTov/ 10 d,. — mčujj wot it stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju; astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah (sušici). Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v ; 3 originalne steklenloe 5 K 80 v; 6 originalnih stekleklenlo 8 K 20 v.
Manj kot dvi steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom :	2149 20—18
P. Jurišic, ieKarnar v Pakracu 108, Slavonija.
a
>N
o
£t ®
>o O
(4
a S
a >o
zavarovalnica za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo: X>imaj, I. Giselantrns^e 1, v <li*nžl>eni liiši.
Aktiva družbe dnč 31. decembra leta 1904 . . . •......K	216,505.894-39
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1904 ......„	32,391.311-51
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848) .........„	491.748 85743
Tekom leta 1904 je družba izpostavila 5803 pogodb z glavnico .	„	46,087.478-74
Kot varščino za avstrijske zavarovance je vlada priznala
naslednje vrednosti:
Zaloga družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju
je znašala..................K	26,416.938-10 nom
Posestvo na Dunaju................„	1,050.000-—
Posestvo v Pragi.................„	490.OOO —
Izplačana posojila zavarovancem.............3.840.249 38
K	31,797.187-48
Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarovalne pogodbe, kakor tudi
ponudbene obrazce dajč brezplačno
Glavni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko
v Ljubljani na Franc Jožefovi cesti 17 pri GVIDONU Z ESC H K O.
NB. TU se spnejmo tudi Izvedeni potovalel in zastopniki.	1723 12—7
etv vtsv	vr<ai
Naznanilo
Od pondeljka, dnč 5. marca t. I. naprej prične se
v konkurzno maso Antona Tratar Marije Terezije cesta št. 11. (kolizejum) spadajo-čega špecerijskega blaga in osobito kuhinjske posode. — Po zelo znižani ceni. — Takoj se proda nekaj pohištva in praznih posod, zabojev, moke, masti i. t. d.
Natančneja pojasnila poda odvetniška pisarna dr. Frana Počeka. Ljubljana Stari trg 30.
Ravno tam se sprejme takoj
zanesljiva blagajničarka.
Prednost imajo one, ki so vešče strojepisja.
452 3—2
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, il. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
ae priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi
para>
menlov.
239 26
—29
Izdeluje oele ornate kazalo v vseh liturgifinih barvah, pluvijale, obha-Jllne bnrze, štole in vse
za službo botjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno eorkveno porllo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpeJno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudiiado-voljno prevzame.

Porednež! [Ali se se sedaj nisi zapomnil, da ne kadim nobenega druzega papirja, kot
2265 52—18 VI
„Offoman-"
papir za svalcice in cevke.
Zahtevajte zastonj
(n franko moj veliki, bogato iluslrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkelnastih, srebrnih In lUtlb ur t znamko Boskopf, Hahn, Ornega, Schaffluoaen, Gluflutte kakor tudi vseh vrst solidnih il.tnln ln srebrnln po inirnin tovarniških cenah.
Nikel. remont, ura'......K 3 —
■lat. Roskopf patent ura .... „ 4— , , črna |ekl.'rem. ura » 4-— ivic Izvir. Roskopl pat. ura . . , 5'— Ooldin rem. ura .Luna" kolesje . 7 50 srebr. . . .Oloria" . . 7-60 , . , dvojni plašč . . I -50 „ oklep verižica z rinčico —	na pero in karab., 15 gr. teika . 2 50
rnska Tula nlkel. rem. ura 8 sidro z .Luna" kolesjem , 9'50 ura s kukovlco K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — švarcvaldska ura K 2—. Za vsako uro 3letno pismeno Jamstvo 1 Mkak rlslko I Zamena dovoljena, ali denar naz^J 1
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—68
Kašelj!
i
Kdor trpi na tem, naj vporabija edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne
Kfiser=jeve karamele za prsa
9?4II not" Potrjen'h spričeval dokazuje _ ZI »V gotov uspeh pri kašlju, hripavosti, Hi kataru in žlezi.	712 36—28 H
Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z var- B stveno znamko „Tri Jelke".	H
Zaloge v : orlovi lekarni, deželni le- H karni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn- B koczy v Ljubljani, S. pl. Sladovidu v figi Novemmestu in Fr. Waeha v Metliki. H
Z Naprodaj sta A
križeuD pota 7
eden 95 cm visok velja 65 gld., ^farf drugi 150 cm „ „ 250 „ veliki križev pot je tudi nekoliko pod ceno pri 2553 Franc Tomanu 12-11: podobarju ia pozlatarja v Ljubljani, Valvazorjev trg I.
Koncipijento
sprejme takoj eventuvalno tudi čez nekaj mesecev odvetniška pisarna
Dr. Krisper in dr.Tominšek v Ljubljani.
447^ 5-3
V večjem trgu na Spod. Štajerskem
se zaradi bolehnosti posestnika takoj proda dobro obiskana 460 10 -2
večja trgovina
katera je v celem okraju na najboljšem glasu in vsakemu lahko dokaže, da se izvrstno obrestuje.	Kje, pove upravništvo.
Išče se deklica poštenih slarišev kot
učenka trgovine
z mešanim blagom, vešča slovenskega jezika in pisave, posebno pa računstva, v starosti od 15—15 let.	459 4—2
Organist in cerkvenik
oženjen, brez otrok, bi rad o sv. Juriju službo premenil iz velike župnije na kako manjšo,
441 3—3 Vprašanje na upravn. ,Slovenca".
'"O O
N<
n
O.	T3
«-•	o
CJ*	B
>-!	cr.
n	as
ts	g
^	r-r.
o
<	ju
65	3
ss
za gld. 3-80
najmodernejše dolge jopice (ranglans) in paletoti z baržunastim ovratnikom ter obrobljene z baržunom.
mgosDote
za gld, 1-50
temu primerna
suknena krila moderne oblike.
za gld. 4-20
damski kostum
iz sukna v elegantni obliki.
N
cr
►1 o
dume \ \n otroHe
od enostavne Ho Mfinejše izvedbe
1
cenah.
.2 in
o;2 p >
o ■=
>u
>cn
cn C —< "t"
n

CO
^ m O
—	C s
" 5
-s« g
a» ■ J
—	O
ss "7
462 6—2
»ERB*BNy-jev
podfosfornokisll
apneni-železni sirup.
Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
prsnf sirup
je tilez odstranjujoče In k*6oij pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavam. |e in poapeSuje redltev. To za tvorjenje krvi tako važno Seleao je v tem simpu v lahko asliullirKul obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje konti, ker ima v sebi fosforovo apneno aoi.
Ccut» en'. »tekfonicl Herbabnjjcvega i-pneeefra že!ein«ir» strupa K 2-50, po poŠti
40 h več a« Kavljaiija.
'k
BlJUtlUS HEHBflBNY W1ŽN 18
2307 D 14—7
Svarilo! laTS
anakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-
___ redbe našega že 36 let
oostojeCega tostornutuslsga apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „llerbabiiyjev iipnenož«)eznl fclrup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala. 2348 20-6
Idlno Izdelovanje ln glavna razpošiljate«, Dr. A. Hellmanni! Apotheke „zur Barmherzigkeit" Wien, VII« Kniserstrasse 73-73. Zalog a skoro v vneh lekarnah.
V zalogi jo nadalje pri gg. lekarnarjih: v L J u b 1 j a n i: M. Mardetschlager, I. Mayr,
G.	Piccoii, U.pl. Trnk6czy; B el j a k: L. Ass-mann, Jobst & Schneider; B r e ž e: G. Eisasser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hauser & K. pl. Hillinger,
H.	Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; išovodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Keichel; Trbiž; I.Siegl: Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, T. Pigatti, Dr. J. Se-ravallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovec:
I.	Jobst: Volšperk: I. Huth.
Ii".iei6vanje se vrši pod kemiško kontrolo preizkuševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX, Spital ulice št. 31 ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje ministerstvo.	' 1
Kupovalci Ceres»maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku.
v
400 104-3
j Leopold Tratnik
Ijubljana, S?. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj -potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vzorce. Stare reči popravim, poalatim itd.
Velika zaloga clektr. svetil in kiparskih del.
8$*
Prodaja na debelo. Prodaja na drobno.
Ustanovljeno 1832. Priznano najboljše in najizdatnejše g®* oljnate barve
firnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in
SGf najfinejše lake Ig®
angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate barve sa študije dr.Schon-felda; akvarekte barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig;, bronce, slikarsko platno in papir, palete, škatlje za študije, čopiče za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 2364 33—18 in mizarje,
najnovejši slikarski vzoroi,
prodaja ln ima v zalogi:
Adolf Hauptmann
•W IM^JmaTMLJ«.:** JL
Prva tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Največja zaloga mavca (gips), karbolineja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno in najboljših čopičev za zidarje In vsako obrt.
Zahtevajte cenike! TSsjs
32)1 78
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani«
Akcijski kapital K 2,000.000 —. Rezervni zaklad K 200.000 —
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdala k vsakemu žrebaniu.
Zamenjava tn ekskomptoje	Daje predujmu i»;i vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In clevlnkulujo vojaško ženltnlnska kavcije.
E.««mpi iu ia.MRo moaio.	jfcif Bor«n» naroMla.
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
tekočem računu ali na vložne knjižice proti obrestim. Vloženi denar obrestujo od dne vlogo do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
v
ugodnim
n
trn d
E <
®ar Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno Roncesllonl-rana potovalna pisarna
za
'Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
118 52—9
(na dvorišču).
l.l-1«Jll».T'tIl»T>t
>
3
®
K
ti
ICSr Najcenejša vožnja v Ameriko.
Izvrstna pfilika potovanja v
AMERIKO td"nes HAMBURG
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta.
Amprita 690 čevljev dolg, 74 ši-prvi: AlilCllkd roki 53 gi0bok,
nosi 22.250 ton,
drugi: Kaiserin Angusta Victoria
nosi 25.000 ton, torej vsaki še enkrat večji, kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton.
Vožnja preko oceana samo 7 dni. Potniki odhajajo v pondeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.
pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik
Hamburg-Amerika Linie
SEUfllG, Ljubljana
1928 52—24 Dunajska eesta 31.

Stavbeno, uraelno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidralične vidre in sesalke
Josip Weibl
J Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4,
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: ildno omrožjo na stroj, obhajllne mlae, ograjo na mlrodvoru obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, žolesna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjlčnl zastorl in soln6ne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigainimi 1509 52—29	oporami brez vijakov.
Zaloga čevljev
Julija Štor v LJubljani
v Prešernovih ulicah št 5.
Največja zaloga moških, damskih In otroških X.	čevljev, čevljev za lawn-tenrtls In pristnih
i-m	golsserskih gorskih čevljev.
vosa. M
Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
771 52—48
I mM.
mm
mm
:<k
P
« X
4)
CQ
•/'-.s
---v-t
te
K
«s
O N
S
tmm
mm
Najcenejšo in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Severonemškega Lloyda" _ iz
□ Bremenil Mew-yorR
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. mmmm GrOSSe. ""
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-29
Edvard Tavčar-ju, v KoMorskm um ».35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna ln solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mcxiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Ncvada, Oregon in Washington? nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Bucnos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itu.
oduinnna ima v idiota najra^novrstueise trpeino, krasno
blago «a bandora, baldahine, raznobarvna plaiče, kaaule, pluviale, dalmatike, ve-Inme, albo, koretelje prte itd
«;>ioh vse, kar ae rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare oblek« ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji eenl bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih hirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoitenejao postrežbo in najnižjo cano, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodiičnejšim spoštovanjem se priporoča 2189 26—10
Ana Hofbauer,
mejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja m posod«
v Ljubljani. Wolfovo ulioe 4.

6 mesecev na poUkušnjo)
3 mesece krediti Popolno zastonj I
in enake širokoustne reklame moja svetovnozn&na tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	2148 20—15
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ame-rlkansko, antlmagnetiško, sistem
Roskopf = patentnem, nro s sidrom št. 99
s plombo
v 6rnem imit. jeklen, ali nI klinastem »»krovu, pnt. email kiizalince, 86 ur idočo, natanč no repasirano 8 triletnim pri-inornim jamstvom, v futeralo iz jelenine, z nikeln. verižico in priveskom za ceno gl. 2*—, !{ komadov gl. 5*76, 0 kom. $1. 11*25. Isti ura z, dvojnim pokrovom gl. 3 40. Cene sistem „BoftkepP*-ure, brei plombe, kakorSne prodajajo mali urarji in trgovci, komad gl. ISO-
Denar nazaj! al) zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v
Pošilja proti povzetju ali
nepokvarjenem stanu. — če se denar pošlje naprej.
Prva tovarna Dr
v Mostu (Briix) št	844, (Češko),
c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Bogato ilustr. ceniki z nad 1000 slikami se na zahtevo pošljejo gratis in franko.
A. Kracz m c r klavirjev
LJubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
| popolno zalogo Kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm „	po najnižjih cenah. Pre-
igrani klavirji, solidno in aa stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranj-	& «» . - A*
sko firm: L. BSsendor-ler. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stlngl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji ae popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-lagauje z usnjem strokov-ujaško in preskrbno in zaračunavajo najcenejše.
2178 52-17

Nikakih sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
3K3T nucina
| g	'zak. zajamčeno) 1298 b 17
1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovedo do trajne porabe. Edino pristen pri Fr VI-feKu & Comp., praga. Vodna ulica. — v Ljubljani naprodaj v drogueriji Anf. Kane, ftnfon Korbar, Hlnko Wlbbe.
,Andropojon"
Preprodajalci popust!
(Iznajditelj P. Herr-mann, zg. Poljskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 45	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. VOSO PetrlČIČ-U.
V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst Sark v Ljubljani, >1. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu.
Velika
eksportna tvrdka.
Ljubljana
Dunajska cesta št. 12
Franc Keber "rar in lr|0,ec
zlatnino in srebrnino
priporoča slavn. občinstyu svojo veliko zalogo ur, verižic, prstanov i. t. d. po najnižjih cenah.	286 10—7
ŽjSSi Št. 109, srebrna cil. rem. ura v kamnih tekoča . . gld. 3-75 ^©^	„ 137, srebrna anker rem ura s tremi močn. pokrovi „ 5*90
„ 155, srebrna cil. rem. ženska ura, močno kolesje „ 4-50
Zahtevajte veliki in najnovejši cenik, ki ga razpošljem brezplačno.
761 III
- čistilni izvleček
kakor kaže slika

kep se ponuja mnogo slabih ponarejanj.
•AAAAAAAA,
Sv. Petra cesta 27
J. Ložar
kAAAA«
2461 52 -14
Sv. Petra cesta 27
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo Izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno delo i Nizke oene! ——
1 C/3 «
iz portland-cementa ln peska
8 S
V m '
03
s_
oo
Hiše
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
I **« in -Expeller
je splošno priznano kot Izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 1'40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj sa jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „Sitiro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richferjeva lekarna
pri „zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nova.
V Vnemo rntpoHlJnnf«.


£byjet£ [Schiitz:
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Gospodične
katere se želč izobraziti v šivanju in krojnem risanju
1828 52—41	sprejema
Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi
kroj po živofni meri.
Stara, zelo dobro obiskovana
gostilna
se da v najem.
Cena 400 K na leto. Odda se 1. maja t. 1. Dve kleti, živinski hlev, dva svinjska hleva, 1 kozolc in en hlev za tehtanje prašičev, nadalje gostilna, kuhinja, in v prvem nadstropju 3 sobe. Vsa gostilniška oprava v najlepšem stanu. Pogoji zelo ugodni. Even-tuelno se tudi proda.	361 3—3
Ponudbe na uprav. »Slovenca".
©©©Ig) (§)©©©
Dunaj-
•ke želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase ln Ada-pomada.	1x3 49-6
na Vodovodni cesti št. 203
se pod ugodnimi pogoji proda.
Več se izvč ravnotam.	308 4—3

■IBIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIVIIIlIftllltlllllllllllllllllltll«
j Stanje vlog do 30. nov. 1 1905 čez 11 milijonov kron. I
Preje: Gradišče št. 1, I sedaj: Kongresni trg I „„	„„ , „
:......................................................; št. 2, i. nadstr. L.?^?!!"!!!^!!:!::..
Lastna glavnica K 214.843-38. fJajboljjša in najsigupnejša pfilika za štedenjel
Ljad$I^a posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delav- m .i brez kakega odbitka, tako, da nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po- ZL 9 0 sPreime vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po	lu 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. nov. 1908: K 11,173,979 02. Denarni promet od I.Jan, do 30. nor. 1909: 90,407.689-5*.
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne t. septembra 1905.
Dr. Ivan Susterilj,	Josip Slika, knezožkofljskl kancelar,
predsednik.	podpredsednik.
2545 30-26	O d b o p n 1 k i i
Josip Jarc,	Anton Belec,
veleposestnik v Medvodah.	posestnik, podjetnik In trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Dr. Andrej Karlin, Karol Kauschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. In obrt. zb. v Ljubljani. Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,
tovarnar.	tovarn, in pos v Ljubljani.
Franfliek Leskovlc,
hišni pos. in blag Lj. pos.
Oreg. Sllbar,
župnik na Rudniku.
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe »Cunard Line" to je gotovo in se ne da vtajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vezne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, doslu^eni uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih In cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 23



Če se opreme za neveste delajo doma ali fe jc nanovo treba napraviti rjuhe, preobleke za odeje, brisalke, namizno perilo ali (e je treba švicarskih vezenin, sc obrnite na specialno trgovino Antona Šarca v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 8, ki ima zalogo c. kr. priv. tvornic za platnino in bombaievino Norbcrt Langcr & Soline. Prepričali se bodete, da je ta trgovina glede na izbiro in cene izredno ugoden nakupni vir prav prve vrste. V novourejeni šivalnici se naročila na popolne nevestinske opreme, dalje srajce in nočne srajce, negližeji, hlače, jri-zirski plašči itd. po najnovejših modelih po meri in najboljšem kroju izdelujejo z največjo skrbnostjo in zaračunavajo prav ceno. Posebno pozornost se obrača na perilo za gospode. — Domače delo in vendar cenejše nego tvor-niško blago	302 4

mtm
Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
————— zraven Figovca, ————
trgovina z železnlno, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča:	471 51
Portlond- in Romon-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna »Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (Fltigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za kočjje. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in iibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode!
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti Jišlerju".
ifilMiii
W\
Velikanska
pesa
zgodnji grah, visoki in pritlikovec* ruski lan,
vseh vrst detelje, posebno za če-belno pašo, Phacelia, E*parsetta in ranjak, vse vrste travnih seinen za napravo ali zboljšanje senožetl, kakor tudi vse vrste zelenjadi in cvetic zajamčeno kaljive, se dobe : pri	—:
Petru Lassnlku u Ljubljani,
Marijin trg. 285 12-4
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
—— v sodčkih in steklenicah. ——.-Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 let

tipeuc
priporoča velečastitl duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno- voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izbornl mčd-pltanec
kojl se dobiva v steklenicah, škatljah In ikaflh v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voseh In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in poSteno postreči.
1657 52 29 ^tJLJBLttJHfJfl,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiša.
»	603 104-98
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini {tllh(lUI1KkP flhlPkP v izdelovanje vsakovrstne	UUieiVK
Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
0prj^naiov8eoIiko izgotovljene obleke«
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavilo.] uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
naravni brinjevec in slivovec
kakor tudi drugo naravno domače
žganje se dobi pri	3i8 8_6
F. Pustotniku v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31.
»»Mir
P. n.!
Radi opustitve trgovine prodajam vse predmete moje zaloge po zelo znižanih cenah.
Velespoštovanjem
A d. Wagenpfeil
juvelir in zaprisež. cenilec. 66 16-16
U/JnloUlj ivt <irJonynrni UfSCiZllk.. Dl": lg§*£iOlj Žltllills
Tisk -KatnliAke tmkarnn* y Ljubljani.