SVOBODNA SLOVENIJA KeKigt.ro Narjonal de la Propiedad Intelectual No. 380435 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires. Argentina “ESLOVEN1A L [BS E ” Ano (Leto) XI (6) BUENOS AIRES, 2G. FEBRUARJA (FEBRERO) 1953 No. (Štev.) 9. g* S o n!- c or i, as« S as O c —- FRANQUEO A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 1 Vfctor Martinez 50 - Buenos Aires NAŠA IZOBRAZBA Ko je slovenski novonaseljenec pred leti prišel v Argentino je s skrbjo sto¬ pil na nova tla: Brez sredstev, tujec v novi deželi. Vzroki, radi katerih je za¬ pustil svojo domovino pa so mu nalagali še posebne naloge in poslanstvo. Razumljivo je, da je bila prva skrb preskrba družine in osebna eksistenca. Toda če danes gledamo nazaj, moramo priznati, da je kljub temu, da so se mno¬ gi borili z velikimi začetnimi težavami, zlasti številne družine, pri velikem delu slovenskih novonaseljencev ostala za¬ vest posebnega poslanstva vedno živa. Saj je vzcvetelo naše društveno življe¬ nje, nastale so organizacije, pevski zbo¬ ri, igralske družine, začeli so izhajati časopisi in knjige. Imeli smo veličast¬ ne verske prireditve, lepe spominske svečanosti in gojili smo družabno življe¬ nje. Vse to je lepa bilanca za tisti del slovenskih novonaseljencev, ki so se za vse to žrtvovali, vse to moralno in ma¬ terialno vzdrževali, živa in svarilna vest pa vsem tistim, ki so smatrali in smatrajo, da je bilo vse to nepotrebno in odveč. Pri vsem tem bogatem življenju pa so se z vsakim letom pojavljali novi pro¬ blemi. Danes hočemo opozoriti le na ene¬ ga: Izobrazba naših novonaseljencev zlasti naše mladine. Neizmerna škoda bi bila, če bi se zadovoljili z znanjem, ki so ga prinesli s seboj. Zaostali bi, postali nepomembni ter ne bi razumeli premnogih vprašanj v svetu, ker bi manjkale za to potrebne osnove. Prišel bi čas, ko ne bi mogli koristno niti ča¬ sopisov brati in ne bi pravilno razumeli niti poljudno pisanih knjig. Prelahko bi bilo delo raznih oznanjevalcev krivih naukov, ker bi radi pomanjkanja po¬ znanja zgodovinskih dejstev, radi ne¬ poučenosti in nepoznaja stvari premno¬ gi nasedli. Žalostno bi bilo, če bi slo¬ venski novonaseljenec svoje izobrazbe n,e dvigal tako, da bi na eni strani do¬ dobra spoznal svojo novo domovino v njenem zgodovinskem razvoju ter v go¬ spodarski in socialni strukturi, na drugi strani pa se ne bi potrudil, da bi si pri¬ dobil zadosti osnov za pravilno ocenje¬ vanje razmer in dogodkov v domovini in po svetu. Za dosego tega niso zadostni prilož¬ nostni govori, priložnostne prireditve in samo bežno motrenje preteklosti in se¬ danjosti. Za to je treba sistematičnega dela, za to je treba volje po izobrazbi, hotenja po iskanju resnice. Z veseljem smo pozdravili vse pojave v našem emigrantskem življenju, ki so novonaseljencem skušali nuditi sistema¬ tično izobrazbo. Mnogo si je v zadnjih dveh letih v tem prizadevalo Društvo Slovencev. Vse hvale in posnemanja vredno je bilo prizadevanje Družabne pravde, ki je organizirala socialne teča¬ je. V teh socialnih tečajih je mladina dobivala osnovne in za motrenje da¬ našnjega življenja nujno potrebne te¬ melje. Z veseljem opažamo, da se v zadnjem času poleg napovedanega na¬ daljevanja tečaja Družabne pravde pri¬ pravljajo še tečaji iz drugih področji. Pri vsem tem moremo reči slehernemu Slovencu, zlasti mladini samo to: Ne pojdi brezbrižno mimo pozivov, ki te va¬ bijo v te tečaje. V tvojo korist bo, če se jih boš udeleževal in udeleževal z name¬ nom, da se osposobiš za pravilno ocenje¬ vanje dogajanja v svetu in da se ne bo tvoja izobrazba končala z dnem, ko si zapustil domovino ali taboriščno šolo ali tečaje. Ugled slovenskega človeka bo zrastel, če bo poznal novo domovino in bo poznal v pravi luči našo zgodovin¬ sko preteklost in bo imel prave pojme o socialnih, gospodarskih, političnih in državnopravnih problemih. Veličastna pot predsednika generala Perona v Čile GOSPODARSKA UNIJA MED ARGENTINO IN ČILOM Obisk predsednika republike generala Perona sosednji prijateljski republiki Čile se je sprevrgel v en sam veličasten vzklik in željo obeh narodov po še te¬ snejšem skupnem sožitju in povezavi usod obeh držav ter njunih narodov. Predsednika generala Perona sprem¬ lja na vseh poteh v Čilu navdušenje čil¬ skega naroda. Povsod je deležen navdu¬ šenih ovacij ter simpatij predvsem de¬ lovnega ljudstva, ki v tem obisku vidi govorila narodu in povdarjala pomen gospodarske unije med obema državana, nakar sta se podala na obisk v konje¬ niško šolo, kjer je bilo v oficirskem do¬ mu prirejeno za oba tudi kosilo. Po na¬ stopu gojencev te šole sta oba predsed¬ nika s svojim spremstvom obiskala tu¬ di morsko kopališče Vina del Mar, nato sta se pa s posebnim vlakom odpeljala še dalje proti jugu v Concepcion in na obisk velikih jeklarn v Huachipato. Ka- začetek še lepše bodočnosti obeh držav, i kor v Valparaiso in povsod drugod, je bil V obmejnem kraju Los Andes so prej- | šnji petek sprejeli predsednika grala Perona odposlanci predsednika čilske j republike grala Ibaneza ter mu sporoči- I li njegove pozdrave in izrekli dobrodošli- : co. Nosilec teh pozdravov je bil zunanji minister Olavaria. Od tu dalje do čilske prestolnice so čilske uradne osebnosti in ljudstvo na vseh postajah prirejali pred- | sedniku gralu Peronu prisrčne spreje¬ me, ki so dosegli vrhunec v Santiago, kjer je visokega gosta na postaji priča- ! koval in sprejel predsednik čilske repu- slike gral Ibanez z vsemi člani svoje vlade, generaliteto, admiraliteto, visoki¬ mi cerkvenimi osebnostmi ter člani dip¬ lomatskega zbora. Ko je vlak vozil na postajo, je vojaška godba igrala argen¬ tinsko narodno himno, vojaštvo je pa s topov oddalo 21 častnih salv. Oba pred¬ sednika sta se prisrčno objela, množica je pa vzvalovila v navdušeno vzklikanje obema predsednikoma. S postaje sta se oba predsednika vozila v odprtem avto¬ mobilu na Plaza Bulnes, kjer sta s poseb¬ ne tribune prisostvovala mogočni voja¬ ški paradi posameznih oddelkov čilskih oboroženih sil. Pot s postaje na Plaza Bulnes je bila prizorišče veličastnih pri¬ zorov simpatij in ljubezni, ki jih je iz¬ kazovalo čilsko ljudstvo gralu Peronu. Navdušeno ljudstvo je na več mestih predrlo policijske kordone ter se pribli¬ žalo avtomobilu obeh predsednikov ter. ju obsipavalo s cvetjem ter vzklikalo njuni imeni. V soboto dopoldne je predsednik ge¬ neral Peron najprej položil venca pred sprejem predsednika grala Perona in grala Ibaneza veličasten tudi v Concep- cionu. Njemu na čast je bila tudi voja¬ ška parada, pozdravljali so ga pa za¬ stopniki civilnih in vojaških oblasti ter cerkveni dostojanstveniki. Zbrani mno¬ žici je najprej govoril predsednik gral Ibanez, ki je tudi povedal, da bo name¬ sto grala Perona, ki se je malo prehla¬ dil v grlu, govoril argent. min. za teh¬ nične zadeve dr. Mende, kar se je tudi zgodilo. Navdušena množica pa je ve- j nomer vzklikala gralu Peronu in ga povzdravljala, tako, da je gral Peron moral le spregovoriti narodu ter je na- La produccion de Forraje, Trigo y Lino llegaria este ano en la Argentina a 11.753.800 toneladas Segun informe de la Direccion Nacional del Servicio Estadistico que, en el actual ano agricola, el volumen fisico de la produccion de cereales forrajeros, trigo y lino muestra una significativa recuperacion, elevandose el indice del ni- vel general en 249 % con respecto a la campana anterior yen 22 % sobre el ano base 1942/43. Las cifras provisionales arrojan un total de 11.753.800 toneladas; de ellas 7.800.000 corresponden al trigo; 1.254.600 al centeno; 1.107.800 a la cebada; 1.016.800 a la avena; 570.000 al lino y 14.600 toneladas al alpiste. Letošnji pridelek hrane, lita in lana bo dosegel v Argentini 11.753.800 ton Argentina je imela letos izredno dobro letino. Nacionalna direkcija državne statistične službe je pred dnevi objavila podatke o količini letošnjega pridelka v Argentini. Iz podatkov je razvidno, da letošnji pridelek hrane, žita in lana presega lanskega za 249 %, količino pridelka v letu 1942/43, ko je Argentina imela tudi dobro letino, pa za 22 %. Začasni podatki dajejo naslednjo sliko letošnje letine v Argentini. Celotni pridelek bo dosegel 11,753.800 ton, od te količine odpade na pšenico 7,80i).000 ton, na riž 1,254.600 ton, na ječmen 1,107.800 ton, na oves 1,016.800 ton, na lan 570.000 ton in 14.690 ton alpiste. t. j. hrane za ptice. guverner mu je ob tej priliki izročil zlato medaljo. Predsednik general Peron je zapustil čilsko prestolnico danes zjutraj. Sprem¬ lja ga čilski predsednik gral Ibanez z zun. ministrom Clavarrio in ostalimi čil- povedal, da bo po vrnitvi domov odre- . .... ,_, • a ’ , . . , , slami visokimi osebnostmi v Argentino, dil, da se bo takoj začela graditi želez¬ niška proga, ki bo zvezala Bahio Blan¬ co v Argentini ob obali Atlantskega o- cena s Concepcionom ob obali Tihega ocena. Oba predsednika sta se vrnila s Con- cepciona v Santiago v sredo dopoldne. Ob 11. uri je imel predsednik gral Pe¬ ron na univerzi predavanje o temi “Pi¬ satelj pred ameriškimi problemi”, zve¬ čer pa je bila njemu na čast slavnost, ki jo je pripravila Zveza trgovskih usluž kjer bo skupno s predsednikom genera¬ lom Peronom prisostvoval preimenovan¬ ju mesta Las Cuevas v Evo Peron. Čilski predsednik gral Ibanez je odli¬ koval predsednika grala Perona z naj¬ višjim čilskim odlikovanjem, predsednik gral Peron pa je izročil gralu Ibanezu najvišje argent. odlikovanje ogrlico San Martina. Gospodarska unija med Argentino in Čilom bo po sklepu obeh predsednikov bencev, predsednik čilske občine in tam. izvedena v 120 dneh. ZASEDANJE ZN Sedanje zasedanje glavne skupščine ZN se je pričelo v torek, 24. t. m. Na programu zasedanja so naslednje točke: vprašanje Koreje in Formoze, ki ju na¬ merava sprožiti Višinski; imenovanje novega glavnega tajnika ZN, za katere¬ ga smatrajo kanadskega zun. ministra spomenika 0’ILggmsu in San Martinu, , Peargona namesto dosedanjega Trygve nato je pa napravil protikolarni obisk j prot; kateremu je ostro nasto pila gralu. Ibanezu, ki mu ga je nato vrnil v■ zgSR . preigkava lo j a lnosti ameriških palači argent. veleposlaništva, v kate- VELIKO BREME NALAGA IN PO¬ VZROČA TEŽAVE NAŠI UPRAVI KDOR JE V ZAOSTANKU Z NAROȬ NINO. ZATO PROSIMO VSE, KI ŠE NISO PLAČALI NAROČNINE ZA LETO 1952, DA TO STORE TAKOJ. rem je gral Peron stanoval ves čas svo¬ jega bivanja v Čilu. Popoldne tega dne sta imela oba predsednika prvi razgovor ter sta sklenila gospodarsko unijo med članov v ZN; debata o antisemitizmu v ZSSR, proti kateri je Višinski pripeljal s seboj kot delegata Češke juda Vaclava Davida kot dokaz, da ne preganjajo ju- jetnikov v satelitskih državah še od 1. 1947 dalje; češka pritožba proti ameri¬ ški spionaži na Češkem in v drugih sa¬ telitskih državah; sovjetska obtožba A- merike, da na Koreji izvaja bakteriolo¬ ško vojno; vprašanje Maroka in Tunisa, ki ga bodo iznesle arabske države proti Franciji. Ameriško delegacijo bo na tem zase¬ danju vodil republ. senator Henry Ca- bot Lodge, nekaterim sejam pa bo po možnosti prisostvoval tudi zun. minister Dulles. Sovjetsko delegacijo vod Višin- Sovjefska zveza pripravlja napad na Perzijo Bivši sovj. general Aleksej Markov, poveljnik sovjetskega letalstva med drugo svetovno vojno, ki je prebežal k Amerikancem, je objavil, da ZSSR pri¬ pravlja napad na Perzijo. V ta namen je zbrala 15 divizij, medtem bo bodo sovjetski bombniki napadli britansko la¬ djevje v perzijskem zalivu. Petrolej¬ skih vrelcev ne bodo bombardirali, ker jih hočejo Sovjeti dobiti v roke nepo¬ škodovane. Rdeča armada bo prodirala v Perzijo v šestih smereh, padalci pa bodo presekali transjordansko železnico, da Angleži ne bodo mogli poslati pojačanj. V Perziji sami bo medtem sovjetska peta kolona opravila svoje za lahek pre¬ vzem oblasti po rdečih komisarjih. in krščansko obeležje stranke. Razgovor med obema je bil še istega dne, odgovo¬ ra pa Narodni svet do 18. dec. 1952 ni dobil. Da bi prišlo do sporazuma med Na¬ rodnim svetom in Titovsko Demokratsko fronto, je Narodni svet pristal tudi na posredovanje tretje nevolilne skupine “rodoljubov”, ki so imeli svoj sestanek v Celovcu dne 4. dec. 1952. Titovcem do sporazuma ni bilo, kar dokazuje sklep njihove Demokratske fronte z dne 7. dec. 1952, ko so kar sami izdali proglas ski. Pričakujejo dramatskih besednih za volitve in obenem že postavili svoja dov; vprašanje blokade Kitajske, čeprav [ borb zlasti med delegati USA in ZSSR, j dva kandidata “za skupno listo”. Od Na- obema državama. To zgodovinsko važ , verjetno ne bo zahtevala od ZN) z zanimanjem pa čakajo tudi na nastop rodnega sveta so zahtevali odgovor do no novice je nato z balkona predsedniške grgka pritožba 0 zadrževanju grških u : : latinskoameriških držav. j 7.5. dec. 1952. Dr. Tischler je Titovcem no novice je palače sporočil velikanski množici zbra¬ nega naroda čilski zun. minister Olava- rria po govoru obeh predsednikov. Predsednik gral Peron je v svojem go¬ voru, ki ga je zbrana množica stalno Tit«vel zopet razbili enotnost koroških Slovencev do tega dne res tudi odgovoril, da je dal delegaciji slovenskih rodoljubov za- ! gotovilo, da Narodni svet sprejema pred- V nedeljo, 22. februarja so bile v Av- prekinjala z odobravanjem med drugim | striji državno in deželnozborske vo- povdarjal: Nočemo pravice z zavezani- I btve. Splošne rezultate teh volitev ob- _ — - *_1 4 n A _ JI.... vrtr7nlror Air mi očmi. Nočemo svobode z ohlajenim zrakom. Hočemo pravico za svoj narod in domovino. Za to pravico se je pa treba tudi boriti in zanjo bomo tudi umr¬ li, če bi bilo to potrebno, zato, ker mi¬ slimo s staro pametjo, da je bolje u- mreti stoje, kakor pa živeti na kolenih. V soboto zvečer je predsednik gral Ibanez priredil predsedniku gralu Pero¬ nu slavnostni banket v predsedniški pa¬ lači, na katerega so bile povabljene naj¬ uglednejše osebnosti. V nedeljo dopoldne je predsednik gral Peron najprej položil venec na grob biv. čilskega predsednika Arturja Ales- sandria, ki je bil velik prijatt.j Argen¬ tine, nato je pa sprejemal razne obiske, predvsem predstavnikov raznih čilskih delavskih in uradniških organizasij. Čilski gauči-Huasos-so mu nato prire¬ dili na vrtu argent. veleposlaništva pri¬ srčen folkloričen nastop “Esquinazo”, zatem je pa predsednik gral Peron dal znak za maratonski tek prodajalcev ča¬ sopisov. V ponedeljek zjutraj sta se oba pred¬ sednika podala z avtomobilom v Valpa- raiso. Na trgu Sotomayor sta tudi oba javljamo na drugem mestu, rezultatov iz Koroške pa še nimamo. Kakor pri vseh dosedanjih volitvah v Avstriji, si je tudi to pot Narodni Nadaljevanje letalskih borb na Koreji Korejsko bojišče je bilo tudi pretekli teden popolnoma mirno. Veliki boji so se odigravali samo v zraku, kjer so ame¬ riška letala sestrelila samo v enem dne¬ vu 17 sovjetskih MIG-ov. Vrh. poveljnik ameriški šil gen. Clark je vodil franco¬ skega maršala Juina po korejskem bo¬ jišču, kamor je ta prišel na poti proti francoski Indokini. Juin je predvsem o- biskal francoske edinice na Koreji. O korejski vojni je v zadnjih dneh govoril senator Taft ter dejal, da bodo ameri¬ ška letala bombardirala Mandžurijo ta¬ koj, čim bo ameriško poveljstvo ugoto¬ vilo, da bi kitajsko letalstvo postalo, ta¬ ko močno, da bi lahko bombardiralo za¬ vezniško zaledje na Koreji. Meni pa, da se v tem slučaju ZSSR ne bi spustila v vojno. svet koroških Slovencev pod predsed- , lo R' delegacije za posredovanje skupne stvom g. dr. Joška Tischlerja močno | !iste ’ Dokler od te delegacije ni odgo- prizadeval, da bi pri februarskih volit- vora ’ ™ ra držati dana beseda. Delega- vah koroški Slovenci nastopili enotno in i ci ’ a koroških rodoljubov se je 17. dec. tako dosegli “da bi bili gonilno sre-, 1952 z S' ,asiIa P ri titovski demokratski dišče manjšinske politike in ne predmet ! fronti in ^ nagovarjala na skupen na¬ stop vseh koroških Slovencev. Demo¬ kratska fronta je pa to posredovanje odklonila. Na zaupniškem sestanku — Narodnega sveta dne 18. decembra 1952 je imel tako Narodni svet popolno¬ ma proste roke za nadalnje odločanje. Zaupniki so na njem sklenili, da pred¬ sedniku delegacije slov. rodoljubov g. Reichmanu pošljejo pismo, v katerem se mu zahvaljujejo za njegova prizadevan¬ ja, da bi prišlo do skupne liste in ga na¬ prošajo, da s tem prizadevanjem nadalju¬ je kljub doted. negativnemu zadržanju Demokratske fronte. Prosijo ga samo, da jim odgovor sporoči do 27. dec. 1952. te politike”. To svojo željo in odločitev je Narodni svet koroških Slovencev sprejel na zbo¬ ru svojih zaupnikov dne 18. decembra 1952 v Celovcu. Na tem sestanku je pred¬ sednik Narodnega sveta g. dr. Tischler pozdravil predvsem napredek pri uresni¬ čevanju zdravih predpogojev za šolanje ženske mladine na kmetijskem področju, naglasil tudi napredek pri urejevanju razmer na učiteljišču in se pri tem še posebno zahvalil za veliko delo, ki ga na tem zavodu vrši prof. slovenščine g. dr. Val. Inzko ter končno prodarjal po¬ men lista Naš tednik . Oh tej priliki je zbor zaupnikov Narod- G. dr. Tischler je podal tudi pregled nega sveta koroških Slovencev tudi ugo- vseh dotedanjih razgovorov s predstav- tovil, da je Krščanska ljudska stranka niki nasprotnega političnega tabora za na volitvah leta 1949 dobila dve tretjini skupen nastop pri februarskih volitvah, j slovenskih glasov in ji tako pripada pra- Povedal je, da je dobil na ožjem sestan- | vica imenovanja nosilca liste. Po sklepu ku Narodnega sveta dne 20. nov. 1952 zaupnikov se je ime stranke koroških nalogo, da se obrne na Janka Ogrisa iz ! Slovencev spremenilo v Krščansko de- Bilčovsa in ga vpraše za mnenje glede mokratično stranko, skupnega nastopa pri volitvah in do na- Prizadevanja Narodnega sveta za slova stranke, ki bi izpričeval slovensko (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 26. IL 1953 IZ TEDNA V TEDEN Msgr, Ivan Trinko-Zamejski deveideseileinik USA: Eisenhower je imel pred dnevi prvo časnikarsko konferenco kot pred¬ sednik USA. Sprejel je 294 časnikarjev in jim pojasnil nekatere važne sklepe vlade glede davčnih obremenitev ame¬ riškega gospodarstva. Izjavil je, da davkov ne bo mogel znižati, dokler ne bo spravil v ravnovesje državnega pro¬ računa. Poudaril je, da ZSSR ima atom r sko bombo in drugo atomsko orožje in da so ugotovitve ameriške atomske komi¬ sije o tej zadevi popolnoma točne. —, Zun. min. Dulles je imel te dni svojo prvo časnikarsko konferenco, na kateri je izjavil, da vlada študira blokado Ki¬ tajske, dalje zahtevo Eisenhowerja o odklonitvi tajnih pogodb v Jalti in Te¬ heranu ter Potsdamu in da s simpatijo gleda na holandski predlog o tarifni uni¬ ji med Francijo, Zahodno Nemčijo, Ita¬ lijo in državami Beneluxa. — Stassen, ameriški direktor Odbora na medsebojno pomoč, pa je izjavil, da bo USA v le¬ tošnjem letu “silno malo” direktno po¬ magala Evropi, zlasti kar se tiče dolar¬ skih posojil za obnovo gospodarstva. Pomoč v vojaške svrhe bo ostala vsaj nezmanjšana, če je ne bodo še povečali. FRANCIJA: Preds. vlade Mayer je ob priliki svojega obiska v Londonu zahte¬ val od angleške vlade, da mora Anglija stalno vzdrževati vsaj dve britanski di¬ viziji v Evropi, dokler traja veljavnost Atlantskega pakta, t. j. 17 let.' ANGLIJA: Eden je na številne inter¬ pelacije laborističnih in konservativnih poslancev izjavil, da bo Sudan imel pol¬ no pravico priključiti se britanskemu imperiju, ko bo po treh letih dobil po¬ polno samostojnost. Naguib je namreč ob priliki svojega potovanja po Sudanu po podpisu sporazuma med Anglijo in Egiptom izjavil, da “bo sleherni poskus povezati Sudan z britanskim imperijem pomenil razveljavljenje anglo-egipčan- ske pogodbe o Sudanu.” — V odgovor Edenovim izjavam je tajnik sudanske socialistične stranke Bedri poudaril, da “Anglija naj nikar ne upa, da bi se Su¬ dan kdaj vključil v britanski imperij Prav tako pa naj tudi Egipt opusti mi¬ sel, da bo kdaj lahko vplival na svobod¬ ne odločitve Sudana”. AVSTRIJA: Na nedeljskih parlamen¬ tarnih volitvah v Avstriji je po številu oddanih glasov zmagala nepričakovani socialistična stranka za 9/10 procen¬ ta nad ljudsko stranko. Po volilnem za¬ konu pa je zadnja dobila v parlamentu en sedež več od prve. Uradni rezultat je naslednji: Ljudska stranka (krščan¬ ski demokrati) 74 poslancev, socialisti 73 poslancev, ne odvisni 14 in komuni¬ sti 5 poslancev. ZAHODNA NEMČIJA: Zahodna Nemčija se je obvezala s posebno pogod¬ bo, podpisano v Londonu, da bo v pri¬ hodnjih letih plačala svoje predvojne dolgove 27 državam. Nemčija tem dr¬ žavam dolguje 9 milijard mark. HOLANDIJA: Vlada je prepovedala .komunistom sodelovanje v številnih so¬ cialnih odbornih, ki so jih ustanovili po državi za pomoč poplavljenim pokraji¬ nam. Vlada utemeljuje to prepoved z objavo, da bi si komunisti iz čisto social¬ ne akcije delali svoj politični kapital. BELGIJA: Belgijski 32 letni kralj Baudouin je resno zbolel na pljučih. Zdravil se je na francoski rivieri, od ko¬ der se je že vrnil domov. DANSKA: Krivdo za nerede v danski vojski, ki se je uprla obvezni vojaški službi, ki bi bila podaljšana od 12 na 18 mesecev, je vlada vzrgla na komuniste, ko so policijske oblasti odkrile komuni¬ stične celice med vojaki z vsemi načrti o sabotaži med vojaškimi krogi. EGIPT: Egipt je sklenil pogodbo s komunistično vzhodno Nemčijo, s katero namerava povečati trgovski promet med obema deželama na 4 milijone egipčan¬ skih funtov letno. Lansko leto je trgov¬ ski promet med Egiptom in Vzhodno Nemčijo znašal samo 250.000 egipčan¬ skih funtov. ZSSR: V ZSSR so z velikimi slove¬ snostmi slavili 35. letnico obstoja rde¬ če armade in mornarice. V govorih so vojaški poveljniki napadali zahodne za¬ veznike, predvsem USA in na njih va¬ lili krivdo za morebitni izbruh tretje , svetove vojne. Ob tej priliki je bilo tudi objavljeno, da je bil imenovan za vrhov¬ nega poveljnika sovjetskega glavnega štaba general Sokolovsky namesto dose¬ danjega šefa štaba gen. Stamenka, ki je bil na tem položaju od 1. 1948. — Po nekaterih poročilih Molotov zaradi sla¬ bega zdravja odhaja iz sov. politike ter se je zadnjikrat pojavil pred publiko na koncertu v gledališču Bolšoj v Moskvi 12.1.1953. Na občinskih in okrajnih vo¬ litvah, ki so bile preteklo nedeljo v “Velmo,ž ki je vstal in stopil z Mata¬ jurja, na široko razprostrl roke in v objemu prižel nase svojo bridko zemljo, ki je je za malo prgišče od hribov do Idri¬ je in Tera, od Kolovrata in Mije do Fur¬ lanije. Visok ko Matajur, bister ko Na¬ diža, mehak ko benečanščina je vrgel semena in zrna po Roncih, Blatiščih Cesah-pesnik, filozof, znanstvenik, sli¬ kar, glasbenik, oče beneških Slovencev profesor Ivan Trinko”. S temi besedami ga je prikazal slo¬ venskemu rodu ob njegovi devetdesetlet- j niči v toplo pisanem članku goriški j “Katoliški glas”. Msgr. Ivan Trinko se je rodil 25. ja¬ nuarja 1863 v gorski vasici v Trčmunu, visoko na jugozapadnem pobočju Mata- \ jurja. Ta kraj je do 1866 spadal še pod bivšo Avstro-ogrsko monarhijo, tega le¬ ta je pa prišel pod Italijo. Z osmimi le¬ ti je začel obiskovati italijansko šolo v Jeleni pod Trčmunom, nato so pa na¬ darjenega fantiča poslali v čedadsko šo¬ lo. Z dvanajstim letom se je vpisal na nadškofijsko gimnazijo v Vidmu. Da tu ni utonil v italijanskem kulturnem va- lovju je zasluga beneško-slov. pes¬ nika Petra Podreke. Kot šestošolec si je omislil slovenske knjige in se vrgel v študij književne slovenščine. Tako se je obogatil s slov. slovnico, slov. besednim zakladom in slovstvom. Po končami gim¬ naziji in liceju se je odločil za duhovski poklic. Novo mašo je pel 21. junija 1886 v rojstni vasici Trčmun, nato je pa štu¬ diral dalje in se pripravljal za profesor¬ sko službo. Istočasno se je pa še spopol- njeval v glavnih slovanskih jezikih: sr¬ bohrvaščini, češčini, poljščini in ruščini. V semenišču je bil prefekt, na nižji gimnaziji je pa učil matematiko in pri- rcdoslovje. Leta 1895 je prevzel filozof¬ sko stolico na liceju in jo obdržal do svo¬ je upokojitve. Leta 1902 je postal duhov¬ ni vodja, nato pa tudi ravnatelj zavoda “Nobile Collegio di Messi”. Leta 1936 je Trinko pel zlato mašo. V vsej tej njegovi dolgi življenski do¬ bi je bila vsemu Trinkovemu delu vodilna misel: Beneška Slovenija. Zanjo je de¬ lal in zanjo živel v dobi sedeminšestde- setletne duhovniške službe, ko je ves (Nadaljevanje s 1. strani) skupni nastop koroških Slovencev za nedeljske volitve je pregledno prikazal na volilnem zboru v Železni Kapli tudi g. prof. dr. Val. Inzko, ko je povedal tole: “Krščansko usmerjeni del koro¬ ških Slovencev, politično zajet v dose¬ danji Krščanski ljudski stranki in zasto¬ pan po Narodnem svetu, predstavlja pre.- težno večino slovenske narodne družine na Koroškem. Po zaupnikih pa si je kljub temu osvojil predlog kompromisnega naziva politične organizacije in je po¬ stavil eno samo zahtevo, ki je bila, da mora biti nosilec skupne stranke vzet iz vrst Narodnega sveta. Toda že sam Meščanski naziv v naslovu stranke je bil za drugi tabor nesprejemljiv. Predsed¬ nik Demokratične fronte dr. Petek je de¬ legaciji Narodnega sveta ustno izjavil, da Demokratična fronta ne more spre- ieti ne prvega in ne drugega pogoja. Nadalje je dr. Petek izrekel še trditev* da je Krščanska demokratska stranka samo privesek avstrijske večinske stran¬ ke, Frontin tajnik pa je še dostavil, da ie Krščansko demokratsko stranko u- stvaril krški škof sam. Tako so se raz¬ govori morali končati z neuspehom, ker ni bilo mogoče najti pri osrednjem od¬ boru Demokratične fronte nobene re¬ snične pripravljenosti za resničen spo¬ razum”. Tako so titovi komunisti in njihovi so¬ potniki na Koroškem znova onemogočili enoten nastop vseh koroških Slovencev ter s tem znova dokazali, da pri vsem svojem delu zasledujejo samo svoje ozke komunistične strankarske koristi ne pa splošno narodne. Pri deželnozborskih volitvah leta 1949 je dr. Tischlerjeva stranka dobila 4617 glasov, titovska fronta pa 2077. Pri vo¬ litvah v državni zbor istega dne je na¬ stopila s svojo listo od Slovencev le ti¬ tovska Demokratična fronta in je dobi¬ la samo 2107 glasov, med tem ko so kr¬ ščanski demokrati glasovali za kandida¬ te avstrijske ljudske stranke. ZSSR, pa je spet kandidiral v enem izmed moskovskih okrajev.| Obisk sov¬ jetska maršala Malinovskega v komuni¬ stičnem delu Indokine spravljajo v zve¬ zo z velikimi rdečimi pripravam za po¬ mladansko ofenzivo proti francoskim oddelkom. čas vzgajal cele rodove, zbiral naraščaj slovenskih dijakov, bil učitelj in vzgoji¬ telj vsem sedanjim in mnogim že pok. beneškoslovenskim duhovnikom. Ivan Trinko je največji pesnik bene¬ ške Slovenije. Nanj so vplivali Simon Gregorčič, Josip Stritar in Simon Jen¬ ko. Leta 1897 je izdal svoje “Poezije”. Kasneje jim je sledilo “Razpršeno list¬ je”. V prozi je izdal knjigo “Naši pa¬ glavci”, ki ima svojo ceno v mladinskem in pokrajinskem slovstvu. V teh “Črti¬ cah in slikah iz beneškoslovenskega po¬ gorja” je Msgr. Trinko postavil lep spo¬ menik svoji lepi in sončni domačiji. V italijanščino je prevajal Prešerna. Gre¬ gorčiča, Tavčarja in Stritarja. Veliko je pisal o beneških Slovencih in njih jezi¬ ku, napisal je slovensko slovnico za Ita¬ lijane in knjigo o Jugoslaviji. Napisal je pa tud celo vrsto razprav o raznih mo-, droslovnih vprašanjih. Msgr. Trinko je pa tudi dober glasbe¬ nik in slikar. Njegova glasbena darovi- tost temelji na domači grudi in njeni pesmi. Vse njegove kompozicije so na- ! božne. Zadnje njegovo glasbeno delo je kompozicija “De profundis”, ki naj bi mu bila ob zatonu življenja odhodnica s tega sveta. Posvetil jo je pok. goriške- mu nadškofu Sedeju. Kot slikar se je pa Trinko uveljavljal predvsem v risbi s peresom. V motivih prevladuje doma¬ ča pokrajina. Slovenci v Argentini prosimo Boga, naj bi Msgr. Trinko ostal še dolgo vrsto let luč našemu rodu v beneški Sloveniji, ki bi mu kazala pot v pravo svobodo in ga v njo tudi privedla. Pevski dulaeviitikov Cirilmetodijskega društva aa titovski turneji se a. Potem, ko so titovci na Koroškem s svojim nepomirljivim stališčem in za¬ držanjem preprečili enoten nastop koro¬ ških Slovencev pri zadnjih volitvah, od¬ nosno se jim ni posrečilo, da bi vse ta- mošnje slovenske volilce podredili svo¬ jemu komunističnemu diktatu, se je ko¬ munistična Demokratična fronta na Ko¬ roškem razbesnela. S svojimi nastopi so komunisti odkrili svoj pravi satani¬ zem tako kot še nikoli dosedaj. Za svo¬ jo propagando so uporabljali laž, preva¬ re, obrekovanje itd. S tem so dosegli sa¬ mo to, da je tudi sedaj na Koroškem prišlo do popolne ločitve duhov. Precej dobrih in vernih Koroških Slovencev je sedaj še bolj spregledalo, nekaj pa jih je še vedno prepojenih tako z ofarsko miselnostjo, da so še vedno slepi za vsak pameten razlog in opomin. Značilnost nedeljskih volitev je dejstvo, da so slo¬ venski “supernacionalisti” šli volit nem¬ ške socialiste in so povsod nastopali proti slovenski stranki. Da bi pa Titovci med vernim sloven¬ skim ljudstvom na Koroškem pridobili še koga zase, so 6. februarja plakati _ no vsej slovenski Koroški in titovski “Slovenski vestnik” naznanili koncerte “nevskega zbora Cirilmetodijskega dru- Sf.tva katoliških duhovnikov Slovenije”. Koncerti so bili napovedani v Št. Jakobu, st Janžu. Rilčovsu (ali škofičah), v Št. Vidu v Globasnici, v Šmihelu in na Ra Hišah. Ko so člani tega pevskega zbora pri- sneli ne Koroško, so takoj doživeli hu- Jo razočaranje, ki ga gotovo niso priča¬ kovali. Po vseh cerkvah na slovenskem Področju Koroške, kjer so bili napoveda¬ ni' koncerti ljb. Cirilmetodariev, so nam¬ reč rgebrali pri vseh mašah naslednje oznanilo krškega škofa: “Z veliko bridkostjo moram ugotovi¬ ti, Ha neki iu.goslovanski duhovniški zbor društva Cirila in Metoda prepotuje iužno Koroško in nanravi prireditve. O tem društvu velja, kar so rekli jugoslo¬ vanski. škofje dne 25. septembra 1952: rrrkn ni od pristojnih škofov usta- novlieno in tudi ni doseglo njihove po¬ trditve. Društvo Cirila in Metoda je od državnih organov ustanovljeno z name¬ nom, da se uniči pokorščina duhovnikov m vernikov do svojih škofov in da se po¬ lagoma razruši versko življenje. Zato sem primoran, Vam, dragi sobratje in 1 in bij eni verniki, razglasiti: Duhovniki tega društva ne smejo v koroški škofiji maševati in pridigovati in spovedovati ali deliti drugih zakramentov. Ne ude¬ ležite se njihovih prireditev.” Isto nedeljo so po vseh cerkvah krške škofije pri mašah brali tudi škofovo pi- | smo o preganjanju kat. vere na Vzhodu in n molitvi za trpeče sobrate. Ponekod ! s-, na noleg tega še prebrali pretresljivo Pismo katoličanov Litve sv. Očetu, ki je obupen klic na pomoč in ki popisuje tr- -lipn ie in umiranje litvanskega naroda pod "komunizmom. Ko je v nedeljo 8. februarja ob dveh nnpoldne prišlo v št. Jakob v Rožu 22 slov. kat. duhovnikov pod vodstvom prof. g. Maksa Miklavčiča in so se ustavili v gostilni Maksa Martinjaka, komunistič¬ nega priganjača, so jih Titovci takoj opozorili na okrožnico krškega škofa. Maks Miklavčič in Joža Vovk sta se ta¬ koj podala v župnišče, kjer sta prosila, da bi smela prepisati omenjeno škofovn ^krožnico proti njim. Krajevni župnik l jim je to dovolil. Opozoril pa jih je na neumestnost njihove sedanje turneje po Koroški, ko je vsa dežela v najhujši vo¬ lilni kampanji. Prof. Miklavčič se je iz¬ govarjal, da oni nimajo nobenega name¬ na delati kak razdor med Slovenci na Koroškem in da sploh niso vedeli za volilni propagandni Sioro&koaBG razpis volitev. Za turnejo na Koroško da so se odločili, ker da se je že pred njimi mudil na Koroškem prof. dr. Stanko Cajnkar, ki da jim je povedal, da je za za njihovo turnejo vse urejeno. Miklavčič je tudi izjavljal da je še v soboto, t. j. dan pred odhodom iz Ljubljane govoril z g. dr. Arnejcem, ki da mu je izjavil, da vodijo Prosvetno zvezo na Koroškem, ki je organizirala te koncerte, duhovniki. G. dr. Arnejc gotovo ni bil poučen, da vodijo to zvezo sedaj titovci-komunisti. Pevski zbor duhovnikov Cirilmetodij¬ skega društva v Ljubljani vodi Jože Mi¬ helič, brat salezijanca Silvota Miheliča, ki misijonari po Koroškem in vodi tam tudi nekatere pevske zbore. Razen Miklavčiča, Miheliča in Jožeta Vovka so bili kot člani omenjenega Cirilometo- dijskega pevskega zbora na Koroškem še I. Šoukal, Janko Prezelj, Mirko Gande, skladatelj Lojze Mav, bivši frančiškan Heybal, trije duhovniki so bili iz Goriške, ostali pa iz mariborske škofije in med temi je bil France šmon, ki je najbrže tudi edini točno vedel za namen in cilje te pevske turneje. V št. Jakobu v Rožu je prišlo na kon¬ cert Cirilmetodarjev zelo malo ljudi. Zbor je pel še razmeroma dobro. Na sporedu so bile v glavnem narodne pesmi, pa tudi nekaj umetnih je bilo. Pred koncer¬ tom je imel Maks Miklavčič kratek go¬ vor, med koneerom pa je Jože Vovk re¬ citiral nekaj svojih pesmi, nastalih v Srbiji med vojno, med temi tudi eno, v kateri je poveličeval partizansko ju¬ naštvo. V ponedeljek zjutraj so imeli Cirilme- todarji še večjo smolo. Večina jih je namreč prenočevala v nemški gostilni, v kateri so morali do ene po polnoči po¬ slušati ples in razgrajanje, zjutraj pa poldrugo uro niso mogli priti ven, ker je vse spalo in so bila vrata zaprta in ni¬ so mogli priti v kapelo k sv. obhajilu. Te duhovnike je šel pozneje obhajat krajevni župnik v farno cerkev. Ker je bil ta dan izreden mraz — 22° Celsi- ia — so bili duhovniki vsi premraženi. Župnik jih je radi tega povabil v žup¬ nišče in jim dal tam zakuriti dušnopa- stirsko pisarno, da so se ogreli in so nit toplem prebili dopoldne. Med tem časom so si z zanimanjem ogledovali razne knjige, ki jih izdajajo protikomunistični Slovenci po svetu. Titovci so se pa go¬ tovo zbali, da se ti duhovniki ne bi pre¬ več okužili radi stika s svobodnimi ljud¬ mi in so zato poslali tja gostilničarja Martinjaka z novico, da se je naročeni avto pokvaril in da bodo radi tega mora¬ li prej odpotovati z avtobusom. Za njim je kmalu prihitela še neka ženska k njim in jim povedala, da je prišel kon¬ zul in da naj takoj odidejo. Iz Št. Jakoba v Rožu so se Cirilme- todarji odpeljali v Št. Janž v Rožu, Mi¬ klavčič pa je odšel v Celovec in je za¬ prosil za sprejem pri škofu ter mu je pojasnjeval stališče teh duhovnikov in ga zagotavljal, da niso namenoma hote¬ li povzročiti to, kar se je dogodilo, ker da so bili “neinformirani”. Krški škof je Maksu Miklavčiču nato povedal raze loge, ki so ga vodili, da je proti njim moral zavzeti tako stališče, Ti razlogi so pa bili naslednji. 1. Turneja pevskega zbora duhovnikov Cirilmetodijskega dru¬ štva se vrši neposredno pred volit¬ vami in služi samo za propagando OF; 2. Koncerti so bili napovedani samo v kom. glasilu “Slov. vestnik”; 3. Te kon¬ certe prireja Prosvetna zveza, ki je v komunističnih rokah in so torej njeni funkcionarji ekskomunicirani; 4. škofu je znano stališče jugoslovanskih škofov do tega društva in 5. Škof ne more do- AR G ENTIN A V Montevideo je umrl v soboto 21. februarja Miguel Miranda, bivši predsednik Nacionalnega 'gospodar¬ skega sveta. Pok. Miranda je v ar¬ gentinskem gospodarskem življenju igral silno važno vlogo. S svojo prid¬ nostjo in sposobnostjo se je 0 d skrom¬ nih začetkov povzpel do enega najbo¬ gatejših finančnikov in industrialcev, v Argentini. Predsednik gral Peron ga je pred leti imenoval za predsed¬ nika Narodnega gospodarskega sve¬ ta in predsednika Centralne banke. V zadnjem času je živel v Montevi¬ deo, kjer je imel tudi več industrij¬ skih podjetij. Vlada je sklenila, da bodo truplo pok. Mirande prepeljali v Buenos Aires in tam pokopali na državne stroške. Predsednik gral Pe. ron je sporočil iz Čila svojo željo naj s pogrebom pok. Mirande v Bs. Aire¬ su počakajo do njegove vrnitve v do¬ movino, ker se ga želi osebno udele¬ žiti in tako izkazati zadnjo čast mo¬ žu, ki je s svojimi gospodarskimi sposobnostmi storil novi Argentini velike usluge. Po vsej Argentini in tudi v sosed¬ nji republiki Čile je povzročilo silno ogorčenje zadržanje angleškega gu¬ vernerja na Malvinskih otokih, ki je dal podreti na otoku Decepcion argent. in čilske barake z znanstve¬ nimi napravami ter je odvedel tudi dva argentinska državljana. Angleška vlada je to sporočila argentinski vla¬ di s “protestno” moto, češ, da je za¬ držanje argentinskih državljanov na tem “angleškem” področju' pred¬ stavljalo motenje angleške posesti. Kot znano Argentina smatra Malvin- sko otočje ves čas za del svojega državnega nacionalnega področja. To svoje stališče je min. za narodno ob¬ rambo gral Sosa Molina v. zastopstvu zun. ministra dr. Remorina znova po- vdaril v ostri protestni noti, ki jo je izročil tuk. angleškemu veleposlaniku. V njej zahteva takojšnjo postavitev razrušenih poslopij, vrnitev znan¬ stvenega materiala, povračilo vse škode in takojšnjo izpustitev odvede¬ nih dveh arg. državljanov. Zaradi te¬ ga incidenta na otoku Decepcion so bile v Buenos Airesu velike manife¬ stacije mladine, ki je povdarjala pra¬ vico Argentine do Malvinskega otoč¬ ja in zahtevala odhod Angležev, ena¬ ko se je dogajalo v Čilu, kjer je čil ska vlada prav tako ostro obsodila početje Angležev. Argentina in Čile bosta vso stvar spravili pred orga¬ nizacijo ameriških držav. Tako ar¬ gentinsko—, kakor tudi čilsko časo¬ pisje, je pa početje angleškega gu¬ vernerja še bolj obsodilo radi tega, ker je padlo ravno v čas velikih slav¬ nosti, ki so bile v Čilu ob obisku pred¬ sednika grala Perona predsedniku gralu Ibanezu in čilskemu narodu. Tradicionalne vsakoletne slavnosti ob vinski trgatvi hodo letos v Men- dozi 20. marca. Silna vročina traja že več dni v Buenos Airesu, kakor tudi v notra¬ njosti republike, kakor, da bi se po¬ letje sedaj v zadnji polovici hotelo oškodovati za hladne in skoro mrzle dneve v prvi polovici. Temperatura je skoro vsak dan nad 30 stopinj s primerno količino vlage. V bližini Pergamina bodo v krat¬ kem postavili na področju 11 hektar¬ jev veliko industrijsko podjetje za izdelovanje plastičnega materiala. Novo industrijsko podjetje bodo po¬ stavili s svojim kapitalom Kanadča¬ ni ter bodo iz Kanade pripeljali tudi potrebne stroje. Minister za poljedeljstvo in živi¬ norejo Hogan je v Rio Gallegos na¬ povedal ustanovitev posebnega zavo¬ da za volno. Skupina članov Argentinske Kat. akcije iz Mendoze se je nedavno po¬ vzpela na vrh Aconcague ter je tam postavila visok križ. Ob tej priliki so izvršili tudi prvo radiofonsko od¬ dajo v Vatikan sv. očetu, ki jim je z radiogramom poslal svojo zahvalo in blagoslov. živalski vrt v Bs. Airesu bo od 1. marca dalje odprt od 9. ure dopoldne do 18.30 pop. pustiti, da “bi vi našim najboljšim mo¬ žem padali v hrbet”. Maks Miklavčič je nato škofu izjavil, da pevski zbor Cirilmetodijskega dru¬ štva ne bo imel več koncertov, ki so bi¬ li napovedani za ves teden in ga zago¬ tovil, da se bodo v sredo vrnili domov. Koroški list “Volkszeitung” je o obi- (Nadaljevanje na 3. strani) Buenos Aires, 26. II. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice iz Slovenije^ Komunisti so v Mariboru nedavno ob- obsodili na 4 leta strogega zapora je¬ zuitskega patra Pavla Berdena. Obtožili so ga, da je hotel organizirati mari¬ borske srednješolce po vzgledu nekda¬ nje Katoliške akcije. Glavna njegova “krivda” je bila, da je zbiral okrog se¬ be dijake in jih vzgajal po krščanskih načelih. Zato je moral v zapor,, da ne bi več “kvaril” mladine. Sedanje razmere pod titovci v najlep¬ ši luči prikazuje postopanje titovske železniške uprave s potujočim občin¬ stvom. Te razmere je popisal neki Risto Gajšek v ljb. dnevniku pod naslovom “Kdaj se bo uresničilo dolgo pričakova¬ no izboljšanje v prometu”. V članku pravi takole: “Ne potujem mnogo, redkokdaj se po¬ služujem železnice, preden pa se odlo¬ čim za potovanje po njej, premišljujem o usodi, ki me bo med vožnjo doletela. Številne kritike, objavljene in neobjav¬ ljene, mi vedno bolj potrjujejo prepri¬ čanje, da se železniški promet v sto le¬ tih obstoja ni premaknil in da je v kul¬ turnem pogledu celo nazadoval. Kaj še da bi se mogel primerjati z železniškim prometom nekaterih drugih dežel. Ne mo¬ rem se sprijazniti z mislijo, da obstoja v potniškem prevozu takšna primitivnost (Nadaljevanje z 2. strani) sku Cirilmetoddarjev objavil dne 10. feb¬ ruarja članek pod naslovom” 22 falsche “Apostel” aus Jugoslawien”, ki pa ni po¬ vsem objektiven. Tako se je klavrno prekinila od tito- vih komunistov prirejena pevska turne¬ ja zbora duhovnikov Cirilometodijskega društva na Koroškem, ki naj bi “po¬ tegnila za seboj” slovensko ljudstvo na Koroškem in ga pridobila, da bi pri vo¬ litvah glasovalo za komunistične kan¬ didate, pa so dosegli ravno nasprotno in so jo zato hitro pobrisali domov. spričo ogromnega razvoja na vseh dru¬ gih področjih v naši državi. Pred dnevi sem se odpeljal iz Celja proti Šentjurju. Vožnja, ki je trajala pičle pol ure, ni bi¬ la v ničemer podobna sodobnemu prevo¬ zu človeka. Začelo se je z besnim nava¬ lom potnikov na celjski postaji. Borba za stojišča na hodnikih vagonov je traja¬ la več kot pet minut. Zmerjanju, pre¬ klinjanju, vpitju mater in otrok so sle¬ dila povelja sprevodnikov, ki so skuša,- li brezuspešno zagreti vhodna vrata- ; S skrajnim naporom je končno uspelo stlačiti nesrečno množico v vagone in vlak je ob žalostnem škripanju preobte- ; Ženih osi odpeljal s precejšnjo zamudo. Stal sem na eni nogi ob vratih, ki se ni¬ so zaradi stiske mogla zapreti. Čevlji so mi bili pomandrani, obleka zamaza¬ na, ker sem bil prisiljen naslanjati se na človeka, ki mi je klečeč na klopi nastav¬ ljal svoje podplate. Zeblo me je od prepi¬ ha, poleg mene pa so trpeli sopotniki, ki so postali od dolge vožnje že apatični. Saj so potovali iz Ljubljane ali še delj pod istimi pogoji. Na prvi postaji je- j sledil ponoven naval potnikov in spet [ smo stali delj, kakor bi morali po voznem j redu. Sprevodnika med vožnjo ni bilo, sopotniki so mi povedali, da ga še ni¬ so videli. Saj tudi ni mogoče, da bi se prerival skozi takšno gnečo. Zastonj¬ karji so se bržkone tega veselili. Premiš ljeval sem, ali je železnica upravičena za tak prevoz zahtevati tako visoko ta-, rifo. Razen tega je še precej vagonov nerazsvetljenih in umazanih. Čas bi tudi bil, da vodstvo železnice odredi ogrevan¬ je vlakov. Skratka, čas je, da se nekaj ukrene. Ob sobotah, nedeljah in ob praznikih bi bilo vsekakor potrebno uvesti posebne vlake, več direktnih pa na sploh”. Umrli so. V Ljubljani: Emilija Kova¬ čič, roj. Zafred, gospodinja, Peter Strgar, milični vodnik, Štefanija Batič, gospo¬ dinja, Srečko Zupan, mizarski mojster in A I. 1 ŽE IMAŠ KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1 S>51? ? Če ga še nimaš, naroči ga takoj. To je najlepša in najbolj re¬ prezentativna knjiga slovenskih novonaseljencev. Stane samo 40 pesov. Pri naročilu po pošti 3 pese več. SPORED posetnik, Zinka Tutta, roj. Trink, go¬ spodinja, Vinko Jelnikar, uradnik Splo¬ šne bolnišnice v p., Frančiška Selan, roj. Gliha, gospodinja, Franci Lukec, Re¬ gina Goltez, roj. Prezelj, gospodinja, Kristina Langof, Rudolf Zalar, posest¬ nik, Dora Fejgel, roj. Jeras, gospodinja, Ivanka Stopar, roj. Jančigaj, gospodinja, Jožefa Lindič, gospodinja in Franci Mi¬ količ v Parizu (doma iz Sodražice), Franci Rus, brivsko-frizerski mojster v Trebnjem, Franc Zaviršek, posestnik v Šmarju-Sap. Stanko Skok, uslužbenec JDŽ na postaji Kilovče, Franc Verbič, finančni upokojenec in hišni posestnik v Kozarjih, Katarina Poženel, roj. Urban : čič, gospodinja v Dolenjem Logatcu, Mir- janca Stankovič v Bogatcu, Ciril Boga¬ taj v Osojnici-Dobračevem (se smrtno ponesrečil) in Jakob Grošelj, trgovski uslužbenec v Trbovljah. V Uradnem listu LRS je bila v no¬ vembru 1952 objavljena uredba, ki do¬ loča količino vina, ki ga smejo proizva¬ jalci porabiti brez plačila prometnega davka. Ta količina je določena takole: 1). 100 litrov za vsakega nad 15 let starega člana družine vinogradnikov na območju okrajnih ljudskih odborov. Črnomelj, Gorica, Sežana; 2.) 80 litrov na območju okrajnih odn. mestnih ljud¬ skih odborov Celje mesto, Celje—okoli¬ ca, Krško, Ljubljana — okolica, Ljuto¬ mer, Maribor — mesto, Maribor — oko¬ lica, Novo mesto, Ptuj in Trbovlje; 3.) 60 litrov na področju drugih okrajnih odn. mestnih ljudskih odborov. Ta količi¬ na velja za proizvajalno dobo od 20. no¬ vembra 1952 do 19. nov. 1952. Proizva¬ jalci žganja pa smejo porabiti dom*, brez plačila prometnega davka 5 hektoli- terskih stopenj za vsakega nad 18 let starega člana družine proizvajalca. To določilo pa velja za dobo od 1. februarja 1953 do 31. jan. 1954. Poročevalec piše: “Triglav film pri¬ kazuje — izdajalce svoje domovine. V kranjskem kinematografu “Storžič” predvajajo sedaj angleški film Mala balerina. Ker je film zelo kratek, izpo¬ polnjuje celovečerni program Triglavov kulturni film “Planica 1950”. Nimamo ničesar proti temu, da stavlja podjetje za razdeljevanje filmov stare filme po¬ novno v promet, filme, ki prikazujejo lepoto naših gora, najboljše domače in tuje športnike, smučarske tekme na 60 km, veleslalom itd. Koga ne bi vse to zanimalo? Obsojamo pa podjetje za razdeljeva¬ nje filmov, ker ni izrezalo nastopa na ledu izdajalcev naše domovine Lajovi¬ ca in Palmetove. Obsojamo upravo ki- nopodjetja “Storžič”, ker ni popravilo napake podjetja za razdeljevanje fil¬ mov. (Poročali smo že, da se imeno¬ vana kot zastopnika jugosl. drsalcev s svoje turneje v inozemstvu nista hote¬ la vrniti, temveč sta zaprosila za azil — naša opomba). Obiskovalci kina so se prav iz srca nasmejali, ko so ob koncu filma čitali na filmskem platnu: Torej, na svidenje v letu 1951! — Tudi ta smeh bi lahko prihranili, če bi uporabljali škarje!” Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Prispevajte v tiskovni sklad proslave sedemdesetletnice prevzvi- šenega škofa g. dr. Gregorija Rož¬ mana, ki jo priredi Društvo Sloven¬ cev v nedeljo 8. marca 1953 ob pe¬ tih popoldne v dvorani kolegija La Salle na Rio Banba 650 v Buenos Ai¬ resu 1. Andrej Pogačar: Ecce Sacerdos magnus Franc Kimovec: Ti si Peter Skala. Pojejo združeni pevski zbori 2. Govor predsednika Društva Slovencev g. ing. Albina Mozetiča in branje pozdravne spomenice prevzvišenemu. 3. Ivan Pregelj, Jeremija Kalin, Igor: Tri pesnitve v pozdrav škofu Rožmanu. Recitacije. 4. Petje cerkvenega zbora Ra- mos Mejia pod .-vodstvom g. Ga¬ briela čamemika. 5. Rahmaninov: Polichinela. Igra na klavirju gdč. Ančica Kralj. 6. .Slovenska .mladina .svojemu škofu. Otroški prizor pod vodstvom slovenskih učiteljev. 7. Matija Tomc. Blagoslov iz ma¬ še. Poje cerkveni zbor San Martin pod vodstvom g. Borisa Pavšerja. 8. Dr. Gregorij Rožman v vrsti slo¬ venskih škofov. Govori kulturni re¬ ferent Društva Slovencev g. Marijan Marolt. 9. Dvorak. Sonatina. Z. Fibich: Poem. Igra na violini g. Alojzij Šonc, spremlja g. prof. Jože Osana. 10. Pozdrav g. rektorja slovenske¬ ga semenišča g. dr. Franca Gnidov¬ ca. 11. Drago Marij šijanec: Odnev s koroških planin. Poje pevski zbor "Gallus" pod vodstvom g. dr. Juli¬ ja Savellija. 12. Waqner: Jubilate. Pojejo zdru¬ ženi pevski zbori. Oprema odra in režija g. Marijan , Willempart. j Po končani proslavi podpišejo za- I stopniki vseh društev in organizacij I skupno pozdravno spomenico. Društvo Slovencev VABI VSE SLOVENCE NA PODROČJU VELIKEGA BUENOS AIRESA NA PROSLAV« SEDEMDESETLETNICE PREVZVIŠENE«A GOSPODA ŠKOFA Dr, GREGORIJA ROŽMANA SLAVNOST BO V NEDELJO 8. MARCA 1953 OB PETIH POPOLDNE V DVORANI LA SALLE NA RIO BAMBA 650 V BUENOS AIRESU. Dr. Jože Krivec: f PISATELJ i Že pred časom sem prejel pisanje dobre¬ ga prijatelja s ptujske gimnazije, v ka¬ terem mi sporoča: “Pred nekaj dnevi smo pokopali doktorja Alojzija Remca, pisatelja in — v nekdanjih dobrih ča¬ sih — župana mesta Ptuja. Pogreba se je udeležilo veliko starih Ptujčanov....” Če za minuto zamižim, se mi kakor iz sanj pokaže sončna slika mesta Ptuja: takega, kakršen me je pozdravljal, ko sem se mu kdaj junijskega popoldneva z vlakom bližal. Na podnožju grajskega hriba se tišči prav do obrežja Drave, kjer se dvigajo mogočni oboki zelenih konstanjev; zadaj kipi v nebo ponosni grad z obzidjem in stolpi, nekje iz srede mesta pa se razgleduje stari rim¬ ski stolp — pomnik nekdanjih mračnih a tudi slavnih dni — čez ravno Ptuj¬ sko polje do Pohorja, se za hip pozdra¬ vi z Marijo na Gori (Ptujski gori), po¬ mežikne odsevu večernega sonca v oknih velih hišic v haloških vinogradih in se umiri v sivi ravnini Lukarije na drugi strani. .. Kot mlad odvetnik je Remec prišel semkaj in si osnoval družinski dom. V svojem poklicu je imel največ stikov s podeželskimi kmečkimi ljudmi. Ni čudno, če jim je njegovo srce prisluhnilo, se radovalo ob veselju in trpelo ob njihovih bolečinah. Nedvomno jih je vzljubil, prav zaradi njihove velike preprostosti in iskrenosti, s katero so po naravi obdarje¬ ni, posebno pa še zaradi gustoljubnosti, ki ji je težko najti enake. Vse te prvine se verno odražajo v vseh njegovih delih. Tod je pisatelj Remec preživel polo¬ vico življenja, služil svojemu poklicu in bil zvest tudi Muzi. Rodil se je 10. aprila 1886. v Trstu. Bil je sin pismonoše. Svojo mladost je preživel pri starem očetu v Oseku na Vipavskem in tam storil tudi prve kora¬ ke do učenosti. Pozneje je obiskoval slo¬ vensko šolo Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu in tam maturiral. V gimnaziji sta ga poučevala slovenščino slovstveni zgo¬ dovinar dr. Karel Glazer in dr. Ivan Merhar, znan tudi kot prvi Cankarjev kritik. Nato je na Dunaju študiral pra¬ vo in doktoriral kot vojak v vojnem le¬ tu 1916. Po vojni je bil koncipijent v Ljubljani, kmalu pa se je kot odvetnik za stalno preselil v Ptuj. Bil je to prvi pisatelj, ki sem ga vi¬ del v življenju. Nekoč so mi ga kot mla¬ demu kmečkemu študentku pokazali na Minoritskem trgu, ko je šel iz svoje od¬ vetniške pisarne. Za preprostega pobiča, ki sicer s precejšnjim strahom, a z veli¬ ko voljo namerava storiti vsaj nekaj ko¬ ristnega v življenju, je tako srečanje veliko doživetje. . . Nekaj let pozneje se nas ie zbrala peščica, ki smo pod streho dijaške literarne družine na jav¬ nem večeru brali svoje prvence. Dvorana v Mladiki je bila polna in tudi pisatelj Remec je prišel. Ob koncu večera je ves navdušen — najbrže ne toliko zaradi vrednosti recitacij samih, kolikor bolj za¬ radi korajže, da smo si upali pred jav¬ nost in pa da bi tej še prilil olja — pri¬ stopil in nas pohvalil: “Gospodje, dobro, ste se odrezali! Tak krst ne gre brez božje kaplice. Povabim jaz! “Naši pro¬ fesorji pa nam tega pirovanja niso dovo¬ lili. Nekaj mesecev pred začetkom zadnje vojne pri nas je odpiral pisatelj Remec razstavo slikarskih in kiparskih del sko¬ raj vseh tedaj delujočih slovenskih umet¬ nikov v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Takole je začel: “Pozdravljam tu navzoče slovenske umetnike, tvorce in oblikovalce našega duha, in sem navdu¬ šen nad to razstavo ki je v slovenski Ptuj, oddaljen sicer od skupnega kultur¬ nega središča, prinesla kos najintimnej¬ šega narodovega življenja. Dvakrat ve¬ sel sem je, ker nam prav ta v naših dneh dokazuje, da je slovenska ustvar¬ jalna sila in moč duha tisto orožje, ki ga bo najteže premagati. Verujem v nezlomljivost slovenske kulture in vse svoje upe vidim v njej!” Iz dveh vzrokov sem navedel ta dva primerčka iz Remčevega življenja (kar morebiti v nekak obračun kulturnega dela pisatelja ali “nekrolog” ne spada): prvi, da bi ga malenkostno osvetlil in približal njegovo pisateljsko srce vsem tistim, ki ga niso mogli poznati od bli¬ zu, ker je pač svoje življenje zakopal v mestece na robu slovenske zemlje, ka¬ mor so le od časa do časa pljusknili va¬ lovi živega kulturnega življenja iz srca domovine; drugi, da bi ostala izpričana njegova velika vera in ljubezen do vsega slovenskega in neomajen pogum, izpo¬ vedati to tudi, pred javnostjo in to še vedno v precej nemško prepojenem Ptuju in v časih, ko so še padali troni pod Hitlerjevimi hordami ter se je svet tre-| sel za svoja življenja. Ni dvoma, da je ta velika korajža zavednega Slovenca pripomogla, da so ga v prvem tednu vojne domači nacistični pajdaši aretira¬ li in v zaporih ravnali z njim, kakor so to znali početi z najhujšimi svojimi sovražniki. Preizkušal je grajske ječe starega gradu Borla nad Dravo, šel je skozi taborišče v Rajhenburgu, kjer so ga z vso družino vtaknili v transport za izselitev. Do konca vojne je tolkel be¬ gunsko življenje v Vrnjački banji v Sr¬ biji. Potem se je povrnil spet v Ptuj. Zgodaj je začel služiti besedi: med prvim je priobčeval podlistke v tržaški Edinosti, pozneje je sodeloval v vseh listih, ki so tam izhajali. Poezijo in pro¬ zo je prispeval številnim slovenskim dnevnikom in listom v Ljubljani — kar bo treba še poiskati in odkriti psevdoni¬ me — dokler ni začel sodelovati pri vo¬ dilnih naših revijah: Domu in svetu, Ljubljanskem zvonu, družinskem listu Mladiki, Domačem prijatelju in drugih. V desetletju po prvi svetovni vojni je bil prištet med izbrane slovenske lirike. Ob višku svoje literarne moči je pri Mo¬ horjevi družbi izdal svojo najboljšo kmečko igro “Užitkarji”, ki je šla preko vseh prosvetnih odrov, ne le enkrat, ampak skoraj vsako sezono. (Tu mislim: koliko dobrega je lahko storila ta igra med mladimi, ki prevzemajo dom in mno¬ gokrat mislijo, da stari svet za pečjo nima več pravice do dostojnega življen¬ ja. Hvalevredno in v počastitev mrtve¬ mu pisatelju bi bilo, ko bi jo mogli vide¬ ti tudi tu, v tujini.) Pri Mohorjevi je izšla tudi dobra večerniška povest “Opu- stošena brajda”, kateri pa je pisal mese¬ ce pred smrtjo nadaljevanje, a ga ni dokončal, Rodna zemlja, Primorska, ki mu je dala poleg drugih tudi snov za večje delo “Veliki punt”, kakor je bila ista hvaležna že drugim tamkajšnjim pisateljem (Preglju, Pahorju in dr.). To delo je izšlo v dveh izdajah in je bi¬ lo na Primorskem zelo brano. Po različ¬ nih listih raztresene povesti prvih let je zbral v knjigo “Iz moje domovine”, iz katere odsevajo drobni, a svetli, vča¬ sih nekoliko romantični spominčki na mladost v rojstnem kraju. Sploh je ostal pri lahkem pripovednem stilu v vseh svojih delih, kar ga je hitro približalo preprostemu kmečkemu ljudstvu, ki ga je rado prebiralo. Poleg pristne kmečke igre “Užitkarji” je napisal tudi komedijo o verižnikih “Kirke” in pa tragedijo “Magda” (no¬ sila tudi naslov Magdina žrtev): obe igri sta se mnogo igrali ne le na pode¬ želskih, ampak tudi na mestnih odrih, predvsem druga, ki so jo s hvalež¬ nostjo uprizarjele predvsem dekliške organizacije. Otrokom, pa tudi odraslim, se je od¬ kupil z dvema pravljičnima igrama “Zakleti grad”, snov, katere toliko kro¬ ži po Štajerskem v izročilih in nenapisa¬ nih pripovedovanjih, ter priložnostno “Vragolije” za vsakoletni Miklavžev ve¬ čer. Vso težo in tragedijo zadnjih vojnih let je zgrnil v medvojni drami “Volko¬ dlaki” in “Talci v Kraljevu”, s kateri¬ ma je postavil močan dokument hude¬ mu času, ki je bil zagrnil našo domovi¬ no. S tem je tudi poplačal sovražnikom krvave udarce, ki jih je pretrpel po je¬ čah. Kljub veliki aktualnosti in primer¬ ni snovi pa s tema dramama doma ni naletel na aplavz, enostavno, ker ni bil izbran med peščico pisateljev, katerim je komunistična partija dovolila in tudi potrdila pisanje. Zadnja drama “Učitel¬ jica Pavla” je ostala še v rokopisu. Kakor le malo piscev dramatskih del je imel Remec srečo, da so se vsa nje¬ gova dela igrala in živela svoje pravo življenje po prosvetnih odrih skoraj po vsej zeleni štajerski. Ta stik z ljudstvom pa je tudi najboljši dokaz njihove pra¬ ve vrednosti: ne v arhive, v srca so pre¬ šla in žive dalje. Manj pa je ime pisa¬ telja Remca zašlo v osrednji kulturni slovenski tisk (živel je pač v provincial¬ nem mestu), ter je kljub temu, da je bil dober ljudski dramatik in pisatelj kul¬ turna kronika o njem zapisala le malo dolžne pohvale in časti. Pisatelj Remec vse svoje življenje praktični katoličan, je pripadal ves čas h katoliškemu krogu besednih ustvarjal¬ cev, ki jih je prevevala nekoč kakor jih tudi danes druži vzvišena služba Lepoti, Dobroti in Ljubezni, kjer življenje zado- bi svojo edino pravo vrednost in zad¬ nji smisel. Na mestnem pokopališču po¬ čiva: potok Grajena ga s tenkim trzljan- jem valčkov uspava. . . Počivaj v Bogu! Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 26. H. 1953 Slovenci v Argentini Buenos Aires OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Milana Zupanca in nje¬ gove gospe Rade roj. Adamič v San Car¬ los de Bariloche je bil rojen sinček, ki so mu dali ime Marko. Srečni družini naše čestitke. Poroka. V baziliki Lujanske Matere božje v Lujanu sta se poročila v soboto, 14. februarja gdč. Cilka Peternelj in g. Jorge Giger. Naše čestitke! Uanus Naš priljubljeni g. župnik Janez Hlad¬ nik se je radi posledic poškodbe na nogi v otroških letih pred dnevi zatekel v zdravniško oskrbo na kliniko San Jose v Buenos Airesu. Njegovo zdravstveno stanje se mu je sedaj že tako popravilo, da je lahko danes zapustil kliniko in se vrnil na svoje župnijsko mesto v Lanus. Filmska predstava. Vse Slovence v Lanusu in v njegovi bližnji in daljnji o- kolici vabimo na predstavo filma “Po ne¬ dolžnem obsojeni kardinal”, ki bo v ne¬ deljo, 1. marca t. 1. ob 13.45, 16. in 20. uri v župnijski dvorani v Lanusu. Film je angleškega izvora in prikazuje živi ljenje kardinala dr. Alojzija Stepinca. Vsi iskreno vabljeni. dotrpel in dne 18. feb. t. 1. umrl v sana¬ toriju Eva Peron v Mendozi. Pokopali so ga 18. februarja popoldne na pokopališču Las Heras, kamor so ga spremili dušni pastir in skupina mendo- ških Slovencev. Globoko prizadetim staršem izreka¬ mo svoje sožalje. Bariloche Blagoslovitev križa na Cerro Capilla Pustni izlet na Capillo je postal za bariloške slovenske planince že kar tra¬ dicionalen. V času zabav in carnevala se andinist umika trušču mesta, da izrabi proste dni in se odpočije v lepoti nara¬ ve. In letos, ob udeležbi sedemnajstih Slovencev, je bil naš izlet še posebno slovesen, ker smo ga združili z blago¬ slovitvijo križa, ki smo ga lansko leto v potu svojega obraza postavili na tej značilni gori. Cerro Capilla ni lahka tura. Vzpon po brezkončni grapi na greben med Malo in Veliko Capillo z vso prtljago je do¬ kaj utrudljiv, kajti steze ni nobene in kamenita struga hudourniškega potoka daje samo približno smer. Prehode mi¬ mo skalnatih skokov, čez drn in strn, je treba kar sproti poiskati. V nedeljo smo ta del poti opravili, postavili v krnici “Ob lagunah” taborišče in urnejši tova- Carapachag V nedeljo, 22 februarja je imel v sa¬ mostanski kapeli v San Fernando g. Skvarča sv. mašo za vse tiste slovenske fante, ki so umrli v raznih ujetniških, vojaških in begunskih taboriščih v Ita¬ liji. Sv. maše se je udežilo precej slo¬ venskih fantov, prijateljev svojih pok. tovarišev iz vojnih let. Ti fantje so po¬ tem napravili skupen izlet v Tigre. Mendoza Socialni študijski krožek. V okvir društvenega delovanja Slovencev v Men¬ dozi, je odbor vključil tudi socialni štu¬ dijski krožek, ki je pričel s prvo štu¬ dijsko uro v mesecu septembru. Tečaj Vodi g. Janez Majeršič, ki je v prvih re¬ feratih nazorno orisal socialno gibanje v domovini v preteklem polstoletju. Sle¬ dilo je nato proučevanje papeške okrož¬ nice Quadragesimo anno. Obisk študij¬ skih ur je bil nad vse zadovoljiv, zlasti pa udeležba fantov. Z decembrom smo s tečajem prekinili. Nadaljeval se bo predvidoma meseca aprila. Dekliški izlet. Prvo nedeljo v februar¬ ju so bila naša dekleta na izletu v Ca- rizzal. Ta kraj je privlačna točka men- doških kopalcev, ki si žele naravnih tol¬ munov, kjer izvirajo čisti studenci. Na¬ ravni izvir studenca je tu res redkost, ker vsa voda priteka le iz topečih se le¬ denikov Kordiljer. Naših deklet sicer ni vleklo v ta kraj toliko kopanje, kot pa veselo razpoloženje v zeleni naravi, ki so se ga v obilni meri navžila. Duhovne vaje. Fantje in dekleta so že vse uredili, da bi imeli o pustnih dneh zaprte duhovne vaje v Rodeo del Medlo. Tudi je že prispel mladi g. župnik Stan¬ ko Kavalar iz la Tome (San Luis), da bi jim govoril, pa se je moral načrt zara¬ di zaposlitve in dela nekaterih prigla- šencev spremeniti. Zato so se vršile od¬ prte duhovne vaje kar v mestu in sicer- za vse Slovence. Bilo je 13 govorov, ki so bili lepo obiskani. Smrt v naših vrstah Stvarnik je poklical med nebeške kri- latce najmlajšega sinčka Jožka iz dru¬ žine g. Čepona Antona in Ivanke. Po kratki zavratni bolezni je po dveh dneh SLOVENCI KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE lahko dobite: V USA: Slovenska pisarna, 6116 Glass Ave, Cleveland 3, Ohio. V KANADI: G. Franc Košir,, 362 Wellesley Street E., Toronto, Ont. V ANGLIJI: G. Jože Rehberger, 15 Rousbury, Stewartby, Beds. V AVSTRALIJI: Rev. Cloud Okorn ali Rev. Beno Korbič, 45 Vicotria Str., Waverley, N. S. W. KONCERT SLOVENSKEGA SOLISTA V VENEZUELI Med slovenskimi kulturnimi priredi¬ tvami so gotovo solistični pevski kon¬ certi bolj v manjšini, deloma zato, ker pevcev solistov nimamo na pretek, de¬ loma pa tudi zato, ker tudi občinstvo k takim izbranim prireditvam ne dere v prav velikih rekah. Če je to veljalo za domovino, toliko bolj velja to za tuje dežele, kjer je slovenski pevec solist po¬ polnoma neznan, tako osebno, kot tudi dežela, iz katere je prišel. Zato je bilo kar precej poguma treba, če se je mla¬ di slovenski operni in režiserski umet¬ nik prof. Vladko Kos v Venezueli upal prirediti samostojen pevski koncert in I to v Mestnem gledališču v Caracasu, kjer nastopajo le že priznane veličine ali pa umetniške družine velikih narodov, ki jim pred njimi in za njimi vsi zvono- novi slavo zvone. Kljub vsem tem ne- | ugodnim okolnostim je mlademu pevcu podjetna misel popolnoma uspela in se je s tem menda prvim svojim samostoj- niv pevskim koncertom pred takim med¬ narodnim občinstvom dobro uveljavil. V tiskanem programu, ki je izšel v kar razkošni opremi, so bili na kratko podani najvažnejši življenski podatki umetnikovi, da se je rodil 1. 1915 v me¬ stu Videm v Sloveniji, da je po konča¬ ni gimnaziji začel svoje tovrstne študi¬ je na konservatoriju v glavnem mestu Slovenije, v Ljubljani, med vojno da je študiral na Kr. Akademiji za Dramat- sko umetnost v Rimu, tu v Venezueli pa, da je končal pevske študije na šoli Najhitreje, najbolje in najbolj solidno! PAKETNA A«*ENO.IA "PAKFAPORr pošilja Vašim svojcem v domovino pakete iz Trsta. Pošiljke priha¬ jajo na naslovljenca v 20-30 dneh. Paketi so zavarovani. Pošiljamo pa tudi pakete iz Buenos Airesa s starimi in novimi oble¬ kami. Za novo blago preskrbimo sami izvozno dovoljenje. Zdravila pošiljamo z letalsko pošto. Glavni zastopnik: OTON FRESL — Buenos Aires, Reconquista 656/1-2 — T. E. 31-2241 URADNE URE: vsak dan od 9,—12.30 dop. in od 15,—18.30 ure popoldne. Ob sobotah samo dopoldne. 'CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX I ” C A S A S5 © Y U ” — uparita iit ailatfarisa i OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 | pol kvadre od Cabilda 2300 KAKOVOST — naših ur, zlatnine in nakita je priznana podlaga za $ SOLIDNOST — ki je največje poroštvo za vse blago, ker je njega A CENENOST vedno najboljše priporočilo za vse nakupe. "A VSA POPRAVILA UR IN ZLTNINE — hitro in zanesljivo. XXXXXXXXXXXXXXXXXVX , »XXXXNV*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNNXXXXX* Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644 riši so tudi naskočili vrh, kjer so uredi¬ li vse potrebno za slovesnost naslednje¬ ga dne: popravili so križ, ga prebarvali in iz kamenja zgradili oltarno mizo. V ponedeljek se je vsa družba podala proti vrhu. Lahke plezalne partije, grušč Visokogorski podi: preko takega terena smo se v različnih skupinah vzpenjali. Oh 11 h smo se vsi zbrali na špici gore, pod črnim železnim križem. G. Albin Avguštin je blagoslovil križ, v kratkem nagovoru podčrtal važnost tega dogodka in opravil sv. mašo, prvo gorsko sv. ma¬ šo ob Nahuel Huapiju. Potem smo še več uric uživali lepoto pokrajine in občudo¬ vali kondorje v soncu poletnega dneva. Zvečer nas je spet sprejelo nase tabo¬ rišče “Ob lagunah” in v torek smo srečno sestopili do jezera. V skupini Slovencev, ki je opravila ta izlet, je sodelovalo več gostov iz Bue¬ nos Airesa: gg. Albin Avguštin in Milan Povše, predsednik SPD Buenos Aires Robert Petriček, zakonca Keber, Dorian Heller. On Bariločanov omenjam najprej nadebudna fantiča Petra Habjana in Slavka Bavdaša, ki sta odlično hodila in pri svojih 12 letih pokazala, da smejo bariloški planinci upati na sposoben na¬ raščaj. Slednjič navedem še člane Sloven¬ ske plezalne skupine, ki je seveda tvo¬ rila jedro “ekspedicije”: gorska vodni¬ ka Pangerc in Bertoncelj, dalje Jerman, Simčič, Razinger, Arnšek Adamič, Pa- dovan in V. Arko. V A PO SVETU prof. Alfreda Holanderja. Slovenskemu občinstvu sicer ni tako neznan, saj je nastopal na radiju v Trstu, na poti iz Evrope pa priredil več koncertov med rojaki v USA (v Clevelandu, v Milwau- kee), v Venezueli je pa imel že več do¬ bro posrečenih nastopov, tako na Višji Glasbeni šoli, v Ateneju, na zavodu “Musiča Sacra” in v državnem radiju, vendar je bil v četrtek, 5. febr., v Mest¬ nem gledališču prvi njegov samostojen nastop velikega obsega in doraslega slo¬ ga. Velike dvorane sicer ni napolnil do zadnjega kotička, kar pa jih je prišlo, so prišli prav iz ljubezni do lepega petja in so mu bili hvaležni poslušalci. Tudi Hrvatje so se v hvalevredni solidarnosti odzvali vabilu in v lepem številu prišli na koncert. Po prvem presenečenju zanj in za po¬ slušalce, ko je bil on še nekako uraden in tog, poslušalci pa pred njim kot stro¬ gi sodniki, ki še ne vedo, kaj naj bi pravzaprav rekli, je že v tretji točki pre¬ bil ta uradni led in vzpostavil domač stik med seboj ir\ poslušalci, bodisi, da je k temu pripomogel ves njegov na¬ ravni, lahkotni nastop in njegov sijajni glas, ki je sočen, poln in velikih dimen¬ zij, bodisi, da so se poslušalci že pq prvih točkah zavedli, češ, saj to je pa pravi operni pevec, to pa ni nikak novi¬ nec, ampak dozorel baritonist, ki ga mirno moreš postaviti ob stran komur¬ koli, ki so se že upali izkazovati na tem, odru, skratka: poslušalci so ga vzljubi¬ li, ga ponovno klicali na oder, eno toč¬ ko je moral pa celo ponoviti. Daši je koncert obsegal 16 pesmi in arij( med temi 3 slovenske) in je z eno kratko pavzo trajal dve polni uri, pevec ni ka¬ zal nikake utrujenosti ali izčrpanosti in je ob koncu z enako lahkoto in pol¬ nostjo obvladal veliko dvorano Mestne¬ ga gledališča kot ob začetku. Pel pa je v slovenskem, italijanskem, nemškem, Paketi oproščeni carine Zahtevajte naš veliki cenik! "AMERICA" Osebno: Avenida Belgrano 1323 Buenos Aires — Telefon 37-6904 od 8. do 12.30 in od 14.30 — 20. ure Pismeno: Casilla de Correo 3985 Buenos Aires Vreča bele moke (45 kg) 17 kg svinjske masti 3 kg kave s IV 2 slad¬ korja — riža 3 kg kave s 6 slad¬ korja — riža 2 kg kave s 2% slad¬ korja — riža IV 2 kg kave s 3 slad¬ korja — riža S 290,— „ 320,— „ 183,— „ 263.— „ 142,— „ 132,— Z letalom: 10 gr Streptomicina 8 170.— 3 milijone enot penicilina „ 145.— d M Ž E mu s stavbni tehnik NAČRTI - GRADNJA - NASVETI MOLINA 1114 Liniers SPOMNIMO SE JIH! Rekdo se še spomnimo na vse težave in nevšečnosti življenja v taboriščih. Še bolj redko pa se spomnimo, da je še vedno mnogo naših slovenskih rojakov, ki životarijo v avstrijskih, italijanskih in j metrov. Marsikdo še ne ve ,. . . .da porabljeni atomski mate- rijal, ki je močno radioaktiven, vdelajo v 20 tonske cementne blo¬ ke in jih odvržejo v morje na kra¬ jih, kjer je globoko najmanj 2000 drugih taboriščih. Med njimi so taki, ki .da bodo do 1. oktobra t. I. v bi morali še prav posebno vzbuditi v nas j USA spremenili že nad 1000 dvo- zanimanje in usmiljenje. Mnogi so v ve- ran v kino dvorane za nove plastič- liki revščini radi starosti in bolezni. j ne filme. Okrajšava, ki je prišla Ali ni naša narodna in krščanska dolž- V splošno uporabo za plastične fil- nost, da jim pomagamo? me je 3-d kino (three dimension Skleni že sedaj, da ne boš odrekel v movie). Tudi Hollywood prenare- nedeljo, 8 marca pomoči za rojake po jajo za snemanje z novimi filmski- | taboriščih. mi aparati ter ne vedo, kaj naj Ta dan odprimo svoja srca in svoje počno S staro zalogo še izgotovlje- l roke, da bomo vsaj za Veliko noč malo olajšali gorje bratom in sestram, ki so | v stiski in potrebi! , V nedeljo, 8. marca se jih spomnimo! To nedeljo bodo po slovenski službi milijona za železno zaveso. Največ božji na Belgranu, v San Martinu v Ra- jih je V USA, in sicer 5 milionOV. mos Mejja, v San Justo in v Lanusu po- V predvojni Nemčiji jih je bilo j hirali darove za najnujnejšo pomoč naj- 600.000, danes jih je tam samo potrebnejšim rojakom v evropskih tabo¬ riščih odborniki Društva Slovencev. | Vsak naj prispeva! Nihče naj ne odre- | če! Odmeri bratovski dar! Ako sam ne bi mogel tega dne oddati I svojega daru, poprosi znanca, da ga od¬ da on. Nič naj ne prepreči, da ne bi iz¬ kazal usmiljenja. nih filmov katerih produkcija je stala nad 850 milijonov dolarjev. ... da je po celem svetu raztre¬ senih 11.558.830 judov, od teh 2,5 francoskem in angleškem jeziku, kakor, je bilo mednarodno tudi njegovo občin¬ stvo. — Finančnega uspeha morda ni j dosegel takega, kot bi ga bilo želeti ali 1 kot bi ga po svoji pridnosti in sposob¬ nostih zaslužil, nesporno pa je dosegel I velik moralen uspeh, ko je na veliko- ' mestnem odru, pred mednarodnim ob¬ činstvom, ki ni štedilo s pohvalo in med katerim so bili tudi strokovnjaki v tej stvari, nastopil s tako izbranim progra¬ mom in je ves nastop tako elegantno in dovršeno izpeljal. Na klavirju ga je spremljal dr. Willy Mager zelo obzirno in skladno s pevcem, kar je tudi dopri¬ neslo svoj delež k tako sijajnemu uspe¬ hu. Ko mlademu umetniku k pogumu in uspehu čestitamo, mu obenem želimo, da bi ne preminul — z ostalimi rojaki vred — v tuji deželi kot “kulturni gnoj”, ka¬ kor so nas nekateri črnogledi plašili, pre¬ den smo zapustili Evropo, ampak da bi našel odprto polje svojemu delovanju, kjer bi mogel svoje sposobnosti razviti in pokazati v vsej polnosti in žeti tudi temu primerno vsestransko priznanje. Lojze Ilija ZAPLEMBA TITOVEGA KONZULATA V MILANU 63.000. .. .da je v New Orleansu v USA svetovno znani dirigent jud Leo¬ pold Stokoivskg zagnal taktirko ob tla in ustavil svoj koncert, ker so iz sosednje stavbe prihajali v kon¬ certno dvorano močni zvoki jazz orkestra. “Klasična muzika ne bo tekmovala z jazzom”, je zakričal presenečeni publiki. ČANKAJŠEK ODREDIL BLOKADO KITAJSKE OBALE Kitajski nacionalisti so izvedli prvo izkrcevalno akcijo proti rdeči Kitajski na otok Mejčov ob obali province Fu- kien, kjer jim rdeča posadka ni nudila nobenega odpora. Po uspešno izvršeni akciji so se vrnili na svoje oporišče. Čan- gov glavni stan na Formozi intenzivno proučuje in pripravlja blokado kitajske obale brez sodelovanja zaveznikov za slučaj, če je USA ne bi izvedla zaradi pritiska evropskih sil. V USA so odpo¬ tovali številne skupine nacionalističnih generalov, kjer bodo z ameriškim glav¬ nim stanom pripravili vse potrebno za prevoz vojaškega materiala na Formo- zo. General Čang je medtem objavil splo¬ šno blokado kitajske obale v dolžini 1200 milj. vključivši s tem najvažnejša kitaj¬ ska pristanišča. Njegove ladje bodo sle¬ herno ladjo, ki bi hotela pluti po prepo¬ vedanih vodah, najprej pozvale na umik, če po to ne bo zaleglo, pa bodo strelja¬ le nanjo, ne glede na narodnost. Vsako ladjo, ki jo bodo zajeli, bodo preiskali, če vozi vojaški material, katerega bo¬ do zaplenili, medtem ko bo z drugim blagom lahko odplula v svoje izhodno pristanišče. Po prelomu med kominformom in Ti¬ tom se je jugoslovanska komunistična diktatura znašla s svojim petletnim go¬ spodarskim načrtom v popolnem kaosu. Iz zadrege naj bi mu pomagalo izdatno posojilo Mednarodne Izvozne in uvozne banke. Da bi to posojilo gotovo in čim | prej dobil, se je Tito tedaj obrnil na zna¬ nega italijanskega bančnika Camila Ca- stiglione — ja za posredovanje. Za po¬ moč pri odobritvi tega posojila mu je Tito obljubil provizijo pol drugi odstotek od zaprošenega posojila 40 milijonov do¬ larjev. Provizija za Castiglioneja tako znaša okoli 600.000 dolarjev. Ko je Ti¬ to po posredovanju omenjenega Castiglio¬ neja zaprošeno posojilo dobil, je enostav¬ no pozabil na provizijo, ki jo je oblju¬ bil italijanskemu bančniku. Tito na pozive Castiglioneja za plači¬ lo obljubljene provizije ni odgovarjal zato je slednji vložil tožbo proti jugo¬ slovanski vladi pri italijanskem sodišču, ki je že avgusta meseca lanskega let^ obsodilo jugoslovansko vlado na plačilo 600.000 dolarjev Castiglione — ju in to v roku 10 dni. Jugoslovanska vlada proti razsodbi it. sodišča glede plačila tega zneska tedaj ni vložila priziva, zneska pa tudi ni plačala. Zato so italijanske oblasti zasegle odn. zarubile poslopje ju¬ goslovanskega konzulata v Milanu kot jamstvo za plačilo 600.000 dolarjev, ki jih Titova vlada dolguje bančniku Ca¬ stiglione-ju. Društveni oglasnih V Ramos Mejia bo imel Krajevni od¬ bor Društva Slovencev prosvetno prire¬ ditev v nedeljo 1. marca. Začetek prire¬ ditve takoj po slov. maši. Na sporedu je petje slov. pevskega zbora iz Ramos Mejia, predavanje g. R. Jurčeca in dru¬ štvena poročila. Na prireditev vsi iskre¬ no vabljeni! V San Justo bo v nedeljo 8. marca ta¬ koj po slov. maši prosvetna prireditev Krajevnega odbora Društva Slovencev s predavanjem g. R. Jurčeca. Vsi lepo vabljeni. Razpošiljajo podjetje "JADRAN" 25 de Mayo 140, piso 2, of. 15 T. E. 34-8661; 33-7294 Uradne ure: od 9. — 13. ure in od 15. — 19. ure Odpošilja vse vrste paketov. Preskr¬ bimo dovoljenja za odpošiljatev do¬ voljenih stvari iz Argentine, dviga¬ mo dovoljenja za staro blago in pre¬ skrbimo dezinfekcijo. Iz Trsta odpo¬ šiljamo vse vrste blaga po znižanih cenah. Zdravila pošiljamo z letalsko pošto. Lepe albume raznih vrst in kakovosti Slike slovenskih pokrajin Potrebščine za pisarno, šolo in dom Darila za razne prilike Vam nudi Sanleria v Papeleria SANTA JUHA Victor Martinez 39 - Buenos Aires Posredujemo odpremo paketov v domovino, tako pri raznih tvrd¬ kah, kakor tudi sicer odpremo paketov in zdravil iz Argentine in paketov z rabljeno obleko, za katere oskrbimo dezinfekcijo.