Uažna ugotovltev Jugoslovanska unija za zaščito otrok, ki stoji pod častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije izdaja tudi svoj list »Narodni podmladak«. V 3.—4. zvezku, v katerem je na uvodncm mestu priobčeno znano pismo Nj. Vel. kraljice Marije Uniji za zaščito otrok, priobčuje med drugim tudi naslednjo zahtevo: Uredba o znižanju draginjskih doklad državnim in samoupravnim uslužbencem z d~ne 19. sept. 1935. je težko in nesocialno zadela posebno uradniške družine z mnogimi otroki. Tu je država prezrla eno svojih osnovnih dolžnosti: pomoč družini in vzgoja zdravih in močnih generacij narodnega naraščaja; izgleda kot bi se tvorci te uredbe postavili direktno oroti družini in otrokom. To je poleg vseh uradniških organizacij vznemirilo tudi vsa socialna društva, a tudi mnoga društva in ustanove za zaščito otrok. Vsa ta so se »bona fide« postavila proti tej nesocialni uredbi, zahtevajoč v interesu narodne bodočnosti — otrok, njeno takojšnjo spremembo. Tako se je o tej uredbi obsežno razpravIjalo tudi na seji glavnega odbora Unije o zaščitij otrok. Po nalogu glavnega odbora Unije, je član glavnega odbora g. Slobodan Vidakovič natančno in statistično dokumentirano pojasnil nesocialnost in nepravičnost te uredbe v odnosu do rodbine in otrok najsiromašnejših državnih in samoupravnih uslužbencev, Referat g. Vidakoviča je bil soglasno sprejet in se je po podrobnem razpravljanju sklenilo, da se pošlje gospodu predsedniku ministrskega sveta dopis z zahtevo pravične spremembe te uredbe. V tem dopisu predanem predsedništvu kraljevske vlade. je poudarjeno med drugim tudi to: »Jugoslovanska unija za zaščito otrok. pod častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije je skupna organizacija vseh društev in irvstitucij, javnih faktorjev, kakor tudi privatne inicijative za zaščito otrok. Predstavniki društva za zaščito otrok, kakor tudi predstavniki mest so poudarili na seji glavnega odbora Unije dne 10. okt. pr. leta težke posledice uredbe od 19. sept. 1935. na rodbine in otroke širših slojev državnih in samoupravnih uslužbencev. Na seji glavnega odbora državne Unije za zaščito dece s 138 včlanjenimi zvezami in društvi je sklenjeno, da se na gospoda predsednika obrne s sledečo predstavko in prošnjo: 1. Uredba z dne 19. sept. 1935. je sprožila vprašanje eksistence rodbine in otrok siromašnih državnih in samoupravnih uslužbencev. Nesocialnost te uredbe je poudarjena še posebej v dejstvu, da so znižanja plač v toliko večja, v kolikor so plače manjše in število otrok večje! Medtem, ko je znižanje plač pri visokih uradniških grupah (I.—VI.) od 2% do 4%, se znižanje katastrofalno viša v kolikor nižja je grupa, odnosno manjša plača, a večje število otrok. Izraženo v statistiki se to odraža sledeče: V. grupa: Brez otrok 4.44%; z enim otrokom 8.88%; z 2 otrokoma 12.89%; s 3 otroki 16.56%; s 4 otroki 19.94%; s 5 otroki 23.05%; s 6 otroki 25.93%; s 7 otroki 28.60%. VI. grapa: Z 1 otrokom 9.54%; z 2 otrokoma 14.38%; s 3 otroki 18.49%; s 4 otroki 22.22%; s 5 otroki 26.62%; s 6 otroki 28.74%; s 7 otroki 31.69%. VII. grupa: Z 1 otrokom 10.86%; z 2 otrokoma 15.98%; s 3 otroki 20.54%; s 4 otroki 24.63%; s 5 otroki 28.32%; s 6 otroki 31.66%; s 7 otroki 34.71% itd. itd. To je odstotek povprečnega znižanja, a v posameznih primerih se zviša tudi do 75% ter popolnoma uničuje vsako možnost tudi najmizernejše eksistence družin in širših mas malih, ampak tudi najštevilnejših državnih in samoupravnih uslužbencev. Ti nepravični udarci na malo uslužbensko družino so dovedli celo do takih težkih posledic, da so nesrečni starši začeli zapuščati svoje otroke ter jih prepuščajo na milost in nemilost ulice ali pa jih pripeljejo v posamezna humana društva ali lokalne občine z zahtevo, da jib občine sprejmejo kot sirote itd. Po statističnih podatkih in znanstvenih proučavanjih sociološkega biroa zveze mest kraljevine Jugoslavije, strahotivo narašča v zadnjih 3 letih pri uradniških otrokih procent splošne otroške mortalitete kakor tudi procent umiranja zaradi tuberkuloze, tako, da je na primer v Beogradu in glavnih centralnih mestih od vseh umrlih naših šolskih otrok od 1932. do 1934. — 49% padlo na žrtve tuberkuloze. Sličen je procent tudi v ostalih naših mestih, kjer se pri posameznih dviga tudi do 68%! Pri proučevanju vzrokov tega porasta otroške mortalitete posebno zaradi tuberkuloze, je ugotovil sociološki biro Zveze mest, kot vrhovni komunalni forum, da je to posledica nizkega življenjskega standarda, nehigienskih stanovanj in nezadostne prehrane, odnosno izostanek dohodkov za minimum eksistence družin malih državnih in samoupravnih uslužbencev. To so posledice dosedanjih znižanj plač! A kakšne, katastrofalne naj bi šele bile posledice tega najnovejšega znižanja, ki absolutno zahteva, da posamezne uslužbenske družine s 3 otroki žive s 360 Din mesečno! Jasno je, da bi dober procent od pol milijona uradniških otrok tega naraščaja, ki mora biti ponos naše nacije in temelj naše narodnc bodočnosti — postalo več ali manj žrtev teh, v mnogem nesocialnih odredb omenjene uredbe od 19. sept. 1935. Da bi se izognilo temu in ohranilo narodov naraščaj, zahteva glavni odbor Jugoslovanske unije za zaščito otrok: 1. Da se uredba o nepravičnem znižanju uslužbenskih plač spremeni v duhu socialne pravičnosti: z zagotovitvijo nekega minimuma plač, potrebnega za žvljenje, ki se kot nedotakljiv ne sme znižati; uvedba sistema progresivnega znižavanja (po višini plače) plač kakor tud vseh ostalih prejemkov pri državni blagajni; zaščito uslužbenske družine z otroki in podpora s specialno doklado onim družinam, ki imajo več nego 3 otroke. Na koncu tega visoko objektivnega dopisa poudarja glavni odbor: »Pa tudi iz rasnih, evgeničnih in kulturnih razk>gov je dolžna država postaviti otroško vprašanje na centralno mesto in s svojimi finančnimi sredstvi oskrbeti popolno izvedbo programa otroške zaščite, a ne da iz fiskalnofinančnih motivov udari na otroke državnih in samoupravnih uslužbencev, na ta naš številen narod in naraščaj in njegovo najosnovnejšo eksistenco«. Ta dopis predsedstva Jugoslovanske unije je bil predan 15. oktobra. Deset dni po tem — 25. oktobra je sledila sprememba uredbe od 19. sept. Ta sprememba je prinesla nekoliko ublaženja te v svoji osnovi nesocialne uredbe: ženam uradnicam, katerih možje so nezaposleni (ali pa imajo nižje dohodke od 500 Din) je vrnjena draginjska doklada, a uslužbenskim parom, družinam je ipuščena doklada za otroke od 80, odnosno 90 Din za otroka. To so edine spremembe, edina ublažitev ostrin nesocialnosti te uredbe ampak no uvedba osnovnega principa pravičnosti. Na primer nikakih razlik ni niti sedaj med neporočenimi in poročenimi, družinami. Še nadalje je vse breme znižanja nepravično zvaljeno na one male in bedno nagrajene uslužbence, med tem ko ostajajo veliki dohodki visokih funkcionarjev nedotaknjeni pred vsako redukcijo. Da je nepravična osnova tudi pri novi spremembi uredbe se vidi iz dejstva, da procent znižanja plač raste v kolikor manjšo plačo in več otrok ima uslužbenec. Sedaj prikazano v procentih izgleda znižanje na primer pri uradniku v I. drag. razredu takole: >3 to V. VI. VII. VIII. IX. X. Brez I otrok | % 4-69 504 5-36 524 610 7 01 ZI 1 otrokom 1 °/o 6-66 7-31 7-98 8-20 940 1080 Z 2 1 otrokoma 1 % 853 9-44 10-40 1091 12-53 14-19 S 3 1 otroki 1 °/o 1029 11-45 12-66 13-41 1532 17-24 S4 1 otroki 1 % 10-54 11-67 1286 13-59 15-40 17-30 S5 1 otroki 1 % 11-80 1307 14-40 15-26 17-10 1911 S 6 1 otroki a % 12-59 14'38 15-83 1680 1885 2664 S7 1 otroki 1 % 1411 15-61 1716 1823 20-36   Ta znižanja plač začenjajo z 2.79% za visoke uradnike III. uradn. grupe in stalno procentualno naraščajo v kolikor je uradnik nižji odnosno plača manjša ter število otrok večje, in to znižanje od 2.79% se dviga do nad 27% a v posameznih primerih doseže tudi do 50% pri zvaničnikih in služiteljih, ki imajo tudi največ otrok. Ker gornjim statističnim podatkom ni potreben nikak komentar, zahteva uredništvo »Narodnega podmladka« da se v interesu naroda in njegovih otrok ta uredba takoj ukine in zamcnja s socialno pravičnejšo.