SGLASNIK GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ JUNIJ 1980 ŠTEVILKA 6 LETO XIV 13. FESTIVAL DELA V LJUBLJANI V dneh 30., 31. maja in 1. junija letos je bil v Ljubljani (tokrat prvič v Sloveniji) 13. Festival dela, na katerem je sodelovalo 1100 mladih iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije. V znanju in spretnosti se je pomerilo 64 ekip v 38 poklicih. Poleg osrednjih organizatorjev mestne in re- Fes rival pomagalo izpeljali 25 organizacij združenega dela. Med tekmovalci na tem Festi-valu sta bila tudi dva učenca iz 1 DO PROMONT: Franjo I Terbuc in Anton Hočevar. 13. festival dela so si ogledali visoki gostje, med njimi tudi tov. Stane Dolanc, ki ogleduje delo mladih ob novih eksponatih SPREJEM NOVIH ČLANOV V ZVEZO KOMUNISTOV Nageljččk, knjige in čestitke ob sprejemu v ZK v tozd TEN. Zapis s slovesnosti objavljamo na 3, strani, Praznovanje Dneva mladosti Letošnje praznovanje Dneva mladosti je bilo 23. maja pred spomenikom NOR v Šmartnem pod Šmarno goro, kjer je bil kulturni progi am, ki so ga izvajali učenci IC Domžale, pevski zbor IMP, govornika pa sta bila predsednik delavskega sveta SOZD Janez Ocepek in pomočnik generalnega direktorja Aleš Čerin. Organizator proslave je bila DO Promont. Na njej so sodelovali učenci iz TOZD IMP in učenci šolskega centra Republiškega sekretariata za notranje zadeve iz Tacna. Proslave so se udeležili tudi učenci srednjih šol s šišenskega območja. Športni del programa tega praznovanja je bil na igriščih šolskega centra RSNZ'kjersose mladi pomerili v malem nogometu, streljanju z zračno puško, šahu in vlečenju vrvi. Več o tem lahko preberete v posebni reportaži. ZASTAVLJENI STABILIZACIJSKI PROGRAMI ROJEVAJO USPEHE V stabilizacijski program TOZD Inženirski biroji Maribor je med drugim zajeto povečanje produktivnosti. Le-ta, predvidevajo, bo zrasla z izboljšanjem organizacije dela, z zmanjšanjem časa trajanja strokovnih sestankov; sestanki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij naj bi bili izven delovnega časa itd. K stabilizaciji nameravajo v tej TOZD prispevati tudi z zmanjšanjem stroškov, s stimulativnim načinom nagrajevanja, z usklajevanjem splošnih aktov, predvsem pa z zavestjo ljudi, da morajo s svojimi močmi kar največ prispevati k večji produktivnosti. Konkretnih rezultatov o tem, kako so v prvem trimesečju uresničili stabilizacijski program v TOZD, še nimajo, vendar ocenjujejo, da v glavnem izpolnjujejo določila stabilizacijskega programa. TOZD Montaža Koper si je v stabilizacijskem programu zastavila, da bo izboljšala organizacijo in pripravo dela, da bo natančno vodila terminske plane, izboljšala realizacijo nabave, skladiščenja ter transporta materiala, zvečala produktivnost dela, uredila nagrajevanje po delu. Zaposlovala naj bi nove režijske delavce le v primerih, ko ne bi mogla v TOZD najti nadomestila za delavca, ki mu je pre- AKCIJA »1000 DELAVCEV - SODELAVCEV« Zamisel o akciji »Tisoč delavcev — sodelavcev« je nastala kot odraz spoznanja o vlogi obveščanja pri uresničevanju samoupravljanja delavcev. Odločitev za akcijo je bila sprejeta na 2. srečanju urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki je bila 2. in 3. novembra 1979 v Radencih. Osnovni namen akcije je pridobiti čimveč delavce v-članov sindikata, da »prebijejo zvočni zid molka«, to pa pomeni, da akcija ne sme obiti nobenega okolja. Glede na to, da imamo v Sloveniji približno 600 glasB organizacij združenega dela in da bodo v akcijo vključena tudi druga sredstva javnega obveščanja, je številka tisoč novih sodelavcev dosegljiva v zelo kratkem času. Za novega sodelavca se šteje tudi vsak dopisnik, ki se prvič oglasi v drugem sredstvu obveščanja, (dopisnik enega od naših biltenov v Glasniku in nasprotno). Eden bistvenih smotrov akcije »Tisoč delavcev — sodelavcev« je vzpostavitev organizirane oblike obveščanja v tistih organizacijah združenega dela, ki tega še nimajo. Prav tem temeljnim delovnim okoljem, kjer je bilo informiranje delavcev doslej v dobršni meri spregledano oziroma prepuščeno spontanosti, moramo s to akcijo zagotoviti kakovostni skok naprej. Akcija traja od 1. maja do 31. decembra 1980. Nosilec akcije je Zveza sindikatov Slovenije v tesnem sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi dejavniki. V organizacijah združenega dela delovno vodi akcijo urednik v delovni skupini skupaj z odborom za obveščanje in uredniškim odborom pa tudi v sodelovanju s samoupravnimi organi. Nujna je tesna delovna povezanost s konferenco, oz. osnovno organizacijo zveze sindikatov. Prispevki novih sodelavcev naj bodo v glasilu posebej označeni. Najboljše prispevke naj bi pošiljali Delavski enotnosti in drugim sredstvom javnega obveščanja. Pri IMP bomo akcijo vodili v Glasniku in vseh biltenih (akcija velja tudi zanje!). V Glasniku bomo prispevke novih sodelavcev označevali s posebnim okvirjem, v biltenii pa kakor se bodo odločili njihovi uredniku Vodili bomo poseben seznam novih sodelavcev in najboljše predlagali za posebna priznanja. Delavci! Vaša je pravica, da obveščate in ste obveščeni Akcija »Tisoč de-lavcev-sodelavcev« vam nudi še večje možnosti, da obveščate o svojem delu, uspehii in težavah. Svoje prispevke pošiljajte na naslov IMP Glasnik, Titova 37, Ljubljana, aB pa na naslove biltenov, kjer ti izhajajo. T. ŠTRUS nehalo delovno razmerje. Zmanjšali naj bi porabo materialnih stroškov. Prilagodili naj bi delovni čas potrebam TOZD s spremembo pravilnika o premakljivem delovnem času. Zmanjšali naj bi število bolezenskih izostankov. Sestanke samoupravnih organov naj bi imeli izven rednega delovnega časa ter poskrbeli za predhodno strokovno pripravo gradiv. Temeljna organizacija SKIP namerava k stabilizaciji doprinesti svoj delež v tem smislu, da bo povečala produktivnost dela za poprečno 8%. V prvem polletju letos ne bo izplačila gibljivega dela osebnega dohodka. Zmanjšala oz. ukinila naj bi število presegali mase sredstev, izplačanih v te namene, ugotovljenih po zaključnem računu za leto 1979. Tudi sredstva, izplačana za intelektualne storitve in izdatke po pogodbah o delu naj bi letos ne presegla 80% mase izplačanih sredstev, ugotovljenih po zaključnem računu za lani. Sredstva za avtorske honorarje v letošnjem letu naj bi ne presegla mase sredstev, ugotovljenih po zaključnem računu za minulo leto. Sredstva, namenjena za letošnjo reprezentanco naj bi ne presegla 80 % mase sredstev, izplačanih in ugotovljenih po zaključnem računu za lansko leto. Na novo naj bi določili višino dnevnic in drugih stroškov skupne porabe. OBJAVA PROSTIH DEL IN NALOG Delovna enota v Iraku potrebuje naslednja delavca: — voznik osebnega avtomobila (avtomehanik) — skladiščnik Pogoji za opravljanje navedenih del in nalog so določeni v Pravilniku o razvidu del in nalog matične TOZD. Zadnji rok za oddajo prošenj je 30. 6. 1980. Prošnje pošljite na naslov: Kadrovsko-splošna služba DO IZIP, Ljubljana, Ulova 37 nadur (le-te naj bi se opravile le v izjemnih primerih, ko bi šlo za preprečitev gospodarske škode. Za stabilizacijo naj bi delavci delali 2 soboti (1. marca in 5. aprila). Sestanke samoupravnih organov naj bi v tem TOZD imeli izven delovnega časa. Sredstva za izplačilo dnevnic in prevozne stroške za službena potovanja naj bi ne presegala 10% mase izplačanih sredstev v ta namen, ugotovljenih po zaključnem računu za lansko leto. Nadalje naj bi stroški reklame in propagande letos ne IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.450 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Nevenka Šajni^ Ela Mulej, Borut Gržinič, Borut Wildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodpv. Glede na to, da je bilo v minulem letu v tem TOZD za kilometrine za uporabo osebnih avtomobilov v službene namene, izplačanih 826.775,35 dinarjev, nameravajo kupiti dva avtomobila. Vrednost relativnega razmerja naj bi bila za prvo letošnje polletje 3.800,00 dinarjev pod pogojem, da se bodo izvrševale predvidene planske naloge za letos. Tako zastavljeni program pa uresničuje TOZD SKIP tako, da so v prvem trimesečju zmanjšali nadure od lanskih 13,18% na 5,09%. Osebnega dohodka so izplačali za 0,63 % manj, kot so ga planirali. Ta TOZD se letos prvič vključuje v izvoz s programom kmetijske opreme v vrednosti 460.000 dolarjev. Za stabilizacijo so delavci TOZD SKIP delali 2 stabilizacijski soboti. • TOZD TEN SPREJEM NOVIH ČLANOV V ZVEZO KOMUNISTOV Člani ZK v TOZD TEN, ki so se 2. junija letos sestali na redni seji osnovne organizacije ZK, so imeli na dnevnem redu poleg pregleda sklepov zadnje seje, pregleda zapisnika z zadnje problemske konference, pregleda izvajanja sklepov s te konference, ocene izvajanja stabilizacijskih ukrepov in točke razno še svečano točko: sprejem novih članov v vrste Zveze komunistov. Ta dan se je v Tenu članstvo osnovne organizacije ZK okrepilo za 7 novih članov različnih poklicev, različne starosti in z različnim delovnim stažem. Skupno imajo le željo, da bi kot člani ZK pomagali pri graditvi našega samoupravnega socialističnega sistema. tiste, ki so s svojim delom dokazali, da so primerni in sposobni nositi in izvajati naloge, ki jih prednje postavlja Zveza komunistov. Ob sprejemu v ZK je vsak novosprejti član dobil statut monterja, pravi, da se je odločila za sprejem v ZK zato, ker jo zanima politično delo in bi se rada aktivno vključila vanj. Za sprejem v članstvo jo je predlagal namestnik sekretarja OOZK iz TOZD TEN Edo Aganovič. koristila družbi in ker ji družba zaupa članstvo. Josip Jurčec po poklicu ključavničar, ki opravlja naloge ključavničarja v delavnici TOZD TEN, je dejal, da se je odločil za vstop v član- Člani ZK so postali: Zvonka Bučar, Mihael Omerzu, Josip Jurčec, Ivan Krešič, Marjan Korinšek, Mi-lorad Stojanovič in Vladimir Šimunič. Ob sprejemu v članstvo ZK je na seji spregovoril nekaj besed sekretar Osnovne organizacije ZK TOZD TEN Stane Vrhovec, ki je poudaril, da so bili člani ZK Jugoslavije vedno tisti, ki so z lastnim zgledom, prizadevnostjo in žrtvami prvi dajali pobude ostalim, da so sledili po njihovi poti, poti Tita, poti miru in bratstva med narodi. V vrste ZK so vedno sprejemali najzaslužnejše člane naše jugoslovanske skupnosti, torej Seja Osnovne organizacije ZK TOZD TEN Novo sprejtim članom ZK je govoril sekretar OOZK TOZD TEN Stane Vrhovec ZK in knjigo Lik komunista. Ob sprejemu v ZK so mi trije izmed njih povedali: Zvonka Bučar, delavka, ki opravlja dela specializiranega Glede občutkov tik pred sprejemom v članstvo je dejala, da ima tremo in bojazen pred prihodnjimi nalogami, ki jo čakajo kot člana ZK, sicer pa je ponosna, ker bo lahko stvo ZK zato, da bi pomagal družbi in da bi dosledno izvajal misli tovariša Tita. Članstvo v ZK mu pomeni veliko odgovornost in dolžnost. Za sprejem v članstvo ZK ga je Družbenopolitično je bil aktiven že v Dijaškem domu v Domžalah, kjer je bil sekretar in predsednik ZSMS v svoji skupini. Želi, da bi se čimveč mladih iz kovinske delavnice vključilo v ZK. Marjan Korinšek, po poklicu diplomirani strojni inženir, ki opravlja dela in naloge vodilnega tehnologa, je v zvezi s svojo odločitvijo za sprejem v članstvo povedal naslednje: f»Za sprejem v članstvo ZK sem se odločil na predlog Eda Aganoviča, namestnika sekretarja osnovne organizacije ZK, in zato, ker želim družbenopolitično aktivno sodelovati v samoupravljanju. Vesel in zadovoljen sem, da bom kljub temu, da sem bil že doslej družbenopolitično aktiven, poslej še v večji meri prispeval svoj delež pri samoupravljanju in graditvi naše nadaljnje družbene ureditve.« Novo sprejeti člani ZK, od leve: Josip Jurčec, Marjan Korinšek, Ivan Krešič, Zvonka Bučar, Milorad Stojanovič, Mihael Omerzu in Vladimir Šimunič M- PRIMC STALIŠČE DELEGACIJE - ZA NEKATERE SPODRSLJAJ Samoupravni socializem je ena izmed doslej najbolj demokratičnih ureditev sodobnega sveta. Ta sistem omogoča slehernemu delovnemu človeku, da preko delegatov enakopravno odloča o vseh, za njegovo delo in njegovo življenje pomembnih zadevah, pa naj si bo to v delovnem okolju, krajevni skupnosti, v občini, republiki in federaciji. Pot do takšnega družbenega sistema v Jugoslaviji ni bila enostavna in lahka. Vložiti je bilo treba mnogo truda posameznikov in širših skupnosti, da smo končno prišli na sedanjo raven njegovega razvoja. Res je, da se mnogi delovni ljudje še ne zavedajo, s čim jih ta družbeni sistem obvezuje in kaj jim omogoča. Toda v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih se pojavlja določeni napredek pri oblikovanju stališč in predlogov do posameznih problemov. Posebno široke in poglobljene so razprave in razgovori o' problemih in predlogih, če se ti nanašajo neposredno tistega kroga ljudi. Takšno razpravljanje v tem delegatskem sistemu odločanja vodi ta sistem k pravemu cilju. Da v vseh bazah še ni tako, je razvidno iz tega, da večina delegatov še vedno prihaja na seje, pa naj bo to seja ZZD ali skupščina SIS, s svojimi osebnimi stališči in ta stališča niso plod širših razprav. Nekaj je pa tudi takšnih delegacij v ZZD SO Murska Sobota, ki prenašajo jasna stališča svojih sodelavcev — neposrednih proizvajalcev. Ena izmed takšnih je tudi delegacija IMP — TOZD »Panonija«, Murska Sobota. Omenjena delegacija se pred vsako sejo zbora združenega dela sestane in si izoblikuje stališča do posameznih točk dnevnega reda seje ZZD. Če je problematika takšna, da je potrebna širša razprava delavcev, se o zadevi dogovarjajo in o njej razpravljajo širše: na zborih delavcev ali v okvirih IOOOS, o OOZK, OO ZSMS in na kolegijskem poslovodnem organu. Iz vseh omenjenih razprav se končno ozoblikujejo jasna stališča, ki jih zastopa delegat na seji zbora ali na seji skupščine SIS. Stališče, ki ga podaja in zastopa delegat iz TOZD — »PANONIJA« na seji ZZD ali SIS ni osebno stališče delegata temveč stališče baze. V letošnjem letu je delegacija ZZD iz omenjene TOZD prenesla določene pripombe in stališča k obravnavanim predlogom na sejah ZZB, ki jih je tudi javno prezentirala, in nekatere izmed njih so dosegle potrditev tudi ostalih delegatov iz drugih delovnih organizacij. Zgodilo pa se je slim, da če delegacija zastopa tudi, da stališče omenjene de- stališče kroga iz katerega legacije, kateremu izmed pri- izhaja to ni noben lapsus — šotnih ni bilo po godu in je de- spodrsljaj, pomota, napaka; legat na seji doživel besedno temveč zavestno stališče v vojno ali osebno zamero, presoji prakse. Tovariš v svo-(razprava o kritju izgube jem reprezentiranju obtožuje enega izmed TOZD ABC« kolektiv omenjene delegaci-POMURKA«, katere pred- je, da nima zaupanja do mla-log ni bil predhodno na dnev- dih. Omenjena izjava pred-nem redu). Nekaj podobnega sednika pa če pogledamo v se je zgodilo tudi na peti seji strukturo zaposlenih v TOZD zbora združenega dela Skupš- »PANONIJA« ni resnična, čine občine Murska Sobota, Razlika je pa verjetno opravke so govorili o imenovanju Ijati takšno pomembno funk-novih članov izvršnega sveta cijo v IS ali pa voditi službo v in bi se naj tudi o imenovanju nekem podjetju, odločalo. Delegat IMP — Takšno sprejemanje stališč TOZD »PANONIJA« je delegacij s strani odgovornih, podal stališče, da eden izmed pa naj si bo na zboru združe-predlaganih po mnenju šir-1* šega kroga zaposlenih v TOZD zaradi neizkušenosti in ker do sedaj ni opravljal nobenih odgovornih funkcij, bil je namreč pripravnik, ne bi mogel prevzeti predlagane funkcije. Področje, na katerem bi predlagani naj deloval in ga vodil, je v občini eno izmed problematičnih. Reakcija na stališče, ki ga je podal delegat je bila od strani predsednika izvršnega sveta občine neprimerna in za nadalje delo delegacije vsekakor nevzpodbudna. Od človeka na takšnem položaju izjava, da je stališče delegacije lapsus in da apelira na vse ostale delegate, da takšnega stališča ne povzamejo, nepričakovana in neprimerna, Mi- nega dela ali na skupščinah SIS — otroško varstvo, socialno skrbstvo itd, vsekakor na vzpodbuja delegacij in delegatov k delu, temveč jih prisiljuje v pasivnost. To pa ni namen delegatskega sisfema. V kolikor , so pripravljale! predlogov mišljenja, da morajo biti predlogi s strani delegacij vedno sprejeti, je njihovo mišljenje zmotno. Če pa omenjeni predlagatelji pričakujejo, da bodo delegati samo dvigali roke, je izguba časa za delegate prevelika in je bolje, da opravljajo svoja delovna opravila in ne izgubljajo predragocenih ur. Andrej Zadravec TOZD PANONIJA NOVA GALVANA V Panoniji gradi GP Konstruktor Pomurje nove prostore za galvano, ki bo imela vse potrebne čistilne naprave. Na fotografiji — gradnja nove galvane. Počitniški dom na Vojskem Šest mesecev je za nami, odkar se je začela akcija o prevzemu doma na Vojskem. Dom, ki naj bi služil delovnemu človeku, kot prostor za oddih, ki je v današnjih razmerah, še kako potreben. Kaj naj bi nudil našemu človeku dom na Vojskem in sam kraj, menim, da ni treba opisovati, saj je bilo napisanih že mnogo vrstic, izrečenli mnogo besed in ne nazadnje vrstile so se delegacije. Planinci IMP. ljubitelji narave, poznavalci zgodovine NOB. navdušeni nad akcijo v prepričanju, da bo v bližnji prihodnosti dom postal kraj novih spoznanj med delovnimi ljudmi, kjer si bomo nabirali nove moči za jutri. Toda? Kljub temu, da je dom dan IMP brezplačno je odziv delovnih ljudi v tozdih izredno skromen, kar preseneča mnoge, posebno pa tiste, ki poznajo kolektiv IMP, kot kolektiv z velikim posluhom in veliko enotnostjo. Dom na Vojskem je brez obveznosti, čeprav zahteva določeno preureditev, ki je povezana s finančnimi sredstvi. Kolektiv TOZD TIO Idrija je že izločil ob zaključnem računu za leto 1979 del sredstev z namenom, da se nemoteno vodi akcija in financirajo pripravljalna dela, tako da bi bil dom v najkrajšem možnem času sposoben sprejeti naše goste. Prepričani na odziv in skromna sredstva, ki naj bi jih združevale posamezne TOZD, je komisija na svoji 4. seji, dne 23. 5. 1980 ugotovila, da temu ni tako. Od 26 tozdov je pristopilo k sporazumu o združevanju sredstev samo 7, kar gotovo ni v ponos 8000 - članskemu kolektivu, ki je vedno stal na poti skupnih nastopov, enotnosti in ne nazadnje velike solidarnosti. Čeprav je pot odprta vsakomur, bo vendarle navkljub takemu stanju dom last IMP, vendar z drugačnim statusom in posebnimi kriteriji do tistih, ki so imeli solidarnostni odnos, oz. do tistih, ki ga niso imeli. Pa ne samo to, s takim odnosom, dokazujemo odprtost nas vseh, pa tudi posluh, ki ga imamo do krajev, ki so v narodno osvobodilni borbi dali vse, krajev, kjer se je rojeval odpor primorskega ljudstva, krajev, kjer so padali narodni heroji. To je Vojsko. To so dejstva o katerih bi bilo vredno razmisliti! Direktor TOZD TIO Idrija TROHA PAVEL FAKTURIRANA REALIZACIJA ZA MESEC APRIL 1980 Real. TOZD Plan v 1Q3 din Izvršitev Indeks izvršitve 1980 4 mes. april april 80 4 mes. 80 4 mes. 1979 let. pl. pl. 4 m. pl. apr. iz. 80 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 OV —SFRJ 532.000 160.117 46.000 43.438.01 1 166.506.260 132.131.740 31 104 94 126 — inoz. (m.) 28.000 — — — — 19.005.064 — — — — KM —SFRJ 256.000 88.130 22.000 21.737.939 90.422.403 59.809.206 35 103 99 152 — inoz. (m.) 34.000 — — — — 15.566.126 — — — — MK —SFRJ 312.000 99.884 27.000 27.865.673 104.363.980 69.992.227 33 104 103 149 — inoz. (m.) 30.000 — — — — 121.991 — — — — PB 18.000 7.145 1.450 1.433.595 6.220.421 6.533.000 35 87 99 95 SD 2.086 793 168 62.584 984.565 303.835 47 47 37 324 PROMONT SFRJ 1.120.086 356.069 96.618 94.537.802 368.497.629 268.770.008 33 103 98 137 PROMONT skupaj. 1.212.086 — — — 368.497.629 303.463.189 30 — — 121 MM —SFRJ 557.000 169.100 46.300 45.215.951 199.661.627 152.939.422 36 118 98 131 — inoz. (m.) 45.000 — — — 2.494.139 7.108.895 6 — — 35 IB —SFRJ 49.000 14.600 4.000 4.158.018 15.947.293 12.633.118 33 109 104 126 — inoz. (m.) 5.000 — — — — — — — — — BLISK 180.000 54.700 15.000 15.201.508 65.420.060 35.639.659 36 120 101 184 EKO—SFRJ 205.000 62.300 17.100 15.176.936 67.479.449 45.744.051 33 108 89 148 — inoz. (m.) 5.000 — — — — — — — — — PM1 —SFRJ 991.000 300.700 82.400 79.752.413 348.508.429 246.956.250 35 1 16 97 141 PMI —skupaj 1.046.000 — — — 351.002.568 254.065.145 34 — — 138 EM montaža brez bi. izv. 450.000 148.320 39.103 58.680.750 180.654.451 — 40 122 150 — — mont. z blae. izv. SFRJ 470.000 153.817 40.984 59.145.070 181.650.454 — 39 118 144 — — projekt 15.000 4.192 1.401 396.442 3.023.520 1.407.274 20 72 28 215 EM SFRJ brez bi. izv. skup. 465.000 152.512 40,504 59.077.192 183.677.971 — 40 120 146 — EM skupaj SFRJ z bi. izv. 485.000 158.009 42.385 59.541.512 184.673.974 117.763.273 38 117 140 157 — inoz. (m.) 70.000 — — 359.012 1.088.928 30.665.624 2 — — 4 DVIGALO 185.500 56.877 16.607 13.132.826 49.875.802 29.344.625' 27 88 79 170 TEN 440.000 141.534 38.687 34.097.435 133.094.495 104.105.154 30 94 88 128 — jaki tok 250.000 78.508 77 771) 18.445.903 67.286.909 57.3,54.519 27 86 83 117 — šibki tok 190.000 63.026 16.458 15.651.532 65.807.586 46.750.635 35 104 95 141 ISO 128.500 38.629 11.649 1 1.163.073 36.806.461 25.603.906 29 95 96 144 CK 19.400 6.638 1.654 1.474.103 6.527.126 4.251.769 34 98 89 154 EMOND — SFRJ 1.258.400 401.687 1 10.982 1 19.408.949 410.977.858 281.068.727 33 102 108 146 EMOND —SKUPAJ 1.328.400 — — 359.012 412.066.786 311.734.351 31 — — 132 KP 307.000 84.950 25.200 23.639.276 87.292.541 74.194.155 28 103 94 1 18 TIO 246.000 81.300 22.40(1 22.749.390 78.41 1.141 52.970.039 32 96 102 148 PANONIJA 471.000 155.000 44.000 43.661.412 167.738.320 102.062.647 36 108 99 164 KLIM AT 1.024.000 321.250 91.600 90.050.078 333.442.002 229.226.841 33 104 98 145 TRATA 490.000 169.050 44.100 44.723.981 198.001.544 116.476.006 40 1 17 101 170 ITAK 120.867 41.710 10.880 12.566.511 46.156.449 32.591.161 38 1 11 116 142 SKIP 378.364 121.070 35.940 32.532.998 131.274.725 103.481.787 35 108 91 127 1KO / 989.231 331.830 90.920 89.823.490 375.432.718 252.548.954 38 1 13 99 149 LSNL 338.000 104.545 26.980 28.345.215 109.853.183 77.488.917 33 105 105 142 HVA 184.925 59.010 18.005 13.502.718 52.573.767 25.732.476 28 89 75 203 LB K 64.550 21.885 5.600 5.682.876 22.117.262 14.137.522 34 101 101 156 LIVAR 587.475 185.440 50.585 47.530.809 184.544.212 117.358.915 31 100 94 157 1P 368.234 1 16.679 30.563 31.677.259 121.446.600 86.019.000 33 104 104 141 MP — SFRJ 207.950 59.601 15.638 17.983.349 65.332.599 46.371.000 31 110 115 141 — inoz. (m.) 10.000 — — — ' — — — — — KLIMA —SFRJ 566.184 176.280 46.201 49.660.718 186.779.199 132.390.000 33 106 107 141 KLIMA skupaj 576.184 — — — — — — 1 — — — INŽ 65.422 20.131 3.775 4.012.981 23.393.245 16.544.1 18 36 116 106 141 PB 63.573 18.620 5.620 5.134.148 17.581.588 17.268.301 28 94 91 102 ZAST 166.000 49.786 14.526 17.582.000 56.128.930 46.200.854 34 113 121 121 IC 11.253 4.191 1,077 1.457.193 4.881.822 2.725.111 43 1 16 135 179 1ZIP 306.248 92.728 24.998 28.186.322 101.985.585 82.738.384 33 110 113 123 PD 7.572 — — — 57.275 — — s — — IMP SFRJ 6.850.195 2J 65.984 594.304 598.950.581 2.310.224.907 1.611.058.079 34 107 101 143 IMP skupaj 7.077.195 598.591.569 2.313.807.974 1.683.525.779 33 137 e IMF IGRE Namizni tenis v Murski Soboti V soboto, dne 31. maja 1980, so se v telovadnici Centra poklicnih šol Murska Sobota pomerile ekipe iz TOZD IMP Ljubljana v namiznem tenisu v okviru IMP iger. Na srečanje se je prijavilo 11 ekip, udeležilo se jih je pa 9. Tekmovanje je organizirala TOZD »PANONIJA«. Za pripravo telovadnice in izvedbo samega tekmovanja so po- skrbeli člani namiznoteniškega kluba Murska Sobota. Ekipe so se razvrstile po naslednjem zaporedju: 1. TOZD TIO — Idrija 2. TOZD SKIP — Lj. 3. DS SOZD —Lj. 4. TOZD TRATA — Lj. 5. TOZD »PANONIJA« — MURSKA SOBOTA 6. TOZD ISO — Slov. Konjice 7. TOZD MP — Celje 8. TOZD TEN — Lj. 9. TOZD IP — Celje Po končanem ekipnem 'tekmovanju so se v močeh pomerili posamezniki. Udeležilo se ga je 25 udeležencev. V finale so se uvrstili štirje tekmovalci in se razvrstili takole: 1. SAZNOV OLEG — DS SOZD 2. POLJANŠEK MILOŠ — no Idrija 3. TROHA RUDI — TIO Idrija 4. TERDIČ FRANČIŠEK — SKIP Ljubljana ANDREJ ZADRAVEC • NAŠA GRADBIŠČA BLISKOVITI MONTERJI DELAJO NA Med organizacijskimi enotami IMF je TOZD Blisk edini, ki investitorju lahko ponudi montažo celotnih instalacij. S takšno organizacijsko obliko se je Blisk leta 1975 vključil v IMF. Njihovi monterji so samostojno delali predvsem na manjših objektih, veliko celo v zasebnih hišah. Z delom je nadaljevala tudi njihova livarna barvnih kovin, ki še naprej deluje v starih prostorih. Za predpripravo montažnih elementov so zgradili nove prostore v soboški industrijski coni. Začeli so delati na večjih in zahtevnejših objektih in tako sedaj opravijo večino montažerskih del v Murski Soboti in njeni okolici. V okviru delovne organizacije PMI pa odhajajo njihovi monterji na teren po ožji in širši domovini. Na dveh gradbiščih in v delavnici sem se pogovarjal z nekaterimi njihovimi delavci. Vodilni monter Ludvik »To kotlovnico smo gradili »krilec je pri Blisku enajsto v več intervalih. Skupina je leto, Pogovarjala sva se v kot- štela 8—10 monterjev cen-lovnici Pomurskega zdrav- tratne kurjave. Sedaj dela stvenega centra v Rakičanu, zaključuje skupina izolater- jev.« — S kakšnimi težavami ste se srečevali na tem objektu? »Čakali smo material, ki je prihajal neredno. Opremo sta poleg IMP dobavila še Jugo-turbina iz Karlovca, kije izdelala črpalke, Minel iz Beograda pa je naredil vse tri kotle — dva za pripravo tople vode in enega za paro. Kotlarna bi morala služiti namenu že lani, a smo prvi kotel dobili šele decembra, drugega v januarju, tretjega še kasneje. Morali smo se večkrat seliti, kar povečuje režijske ure.« — Koliko montažnih elementov so vam na ta objekt • DOEMOND OBISKALI SMO NAŠA GRADBIŠČA V IRAKU Končno smo tudi varnostni inženirji dobili pr o lož n ost obiskati naša gradbišča v tujini. Tokrat je bil to prijateljski Irak, dežela egjotičnih krajev in daleč znane mezopotamske kulture. Nekateri mislijo, da so takšni in podobni obiski:samo zanimivi izleti, marsikdo ne verjame, da je na naših gradbiščih, ki so tako daleč od domovine, veliko problemov, od dobave materijala do samih pogojev dela, o katerih bomo tokrat napisali nekaj več. T akoj je treba poudariti, da so gradbišča izredno zahtevna in oddaljena. Med našim obiskom gradbišč smo naleteli na precej problemov, predvsem objektivnih. S stališča varstva pri delu ne moremo govoriti o primerjavi med delom v domovini in v Iraku, ker gre za bistvene razlike. Delavcem so na vojlo vsa potrebna osebna zaščitna sredstva, več ali manj vse, kar je potrebno za varno delo, toda velika vročina, težave pri prevozu na gradbišča in težave pri prehrani nujno vplivajo na varnost pri delu, oziroma samo delo. Na vseh gradbiščih smo opazili precej pomanjkljivosti, ki so lahko neposredna nevarnot za poškodbe. Tako kot v domovini, so tudi v tujini podobne težve z gradbeniki, ker vsa gradbena dela izvajajo gradbene OZD iz domovine. Prvi tak primer je gradbišče, kjer so garderobni in skladiščni prostori zelo dobro urejeni, dostopi na gradbišče ter prehodne poti pa zelo zanemarjene. Še slabši primer je drugo gradbišče, objekt, ki je najbolj neurejen in na katerem je cela vrsta pomanjkljivosti. Gradbeniki na tem objektu posvečajo varstvu pri delu izredno malo pozornoti, kar seveda še bolj ogroža tudi naše delavce. Na nekaterih gradbiščih šele začenjamo delati in videti je, da bodo vsaj zaenkrat primerna gradbišča, ker je že v samem začetku poskrbljeno za garderobne in bivalne prostore. Pri posebnih pogojih dela je vsekakor potrebno omeniti nekatere objekte, ki so posebej zahtevni. To so zelo oddaljena gradbišča. Poseben problem je prevoz na delo ter prehrana. Razen vetra, ki skoraj redno piha in nosi pesek v oči, je posebna nadloga vročina, ki že tako težke pogoje dela še otežuje. Od vseh gradbišč, ki smo jih obiskali, vzbuja eno posebno pozornost. To je objekt, ki bo v prihodnosti center IMP. Samo gradbišče je šele na začetku in priprave potekajo zaenkrat odlično. Vsi načrti so že izdelani, poskrbljeno bo za prehrano, prenočitev, šport in rekreacijo in kar je posebej razveseljivo: dovolj pozornosti je namenjeno ravno varstvu pri delu, posebej pa požarnem varstvu. Mišljenja smo, da bi se vsi podobni objekti morali zgledovati po tem tudi zato. ker je gradbišče v lepem okolju. Omenil bi še življenjske pogoje naših sodelavcev, o katerih bi bilo potrebno kaj več napisati. Pisarniški prostori ter prostori za bivanje so takorekoč v centru glavnega mesta Iraka Bagdada in izredno lepi. IMP ima na voljo dve veliki večnadstropni hiši v katerih stanujejo delavci operativnega vodstva in nekateri monterji. Tukaj je vse urejeno in lahko rečemo, da So življenjski pogoji enaki našim v domovini. Razlika je edino med temi delavci in tistimi, ki živijo daleč od centra in daleč od gradbišč. Slednji stanujejo v barakarskih naseljih, kjer je tudi poskrbljeno za bivanje in hrano, vendar razen skoraj vedno celodnevnega dela ter gibanja v naselju, praktično nimaš kam drugam. To je tisto, kar nekatere monterje moti in kar jih navaja na misel, da se čimprej vrnejo domov. Kljub temu je morala izredno visoka, disciplina tudi, bolniških praktično ni, samo delo poteka normalno in zelo kvalitetno, za kar smo že dobili priznanja Iračanov. Očitno je, da je celotna skupina zastopnikov IMP pazljivo izbrana, da je razumevanje med njimi dobro, da je dela precej in ga bo še naprej zadosti. ZORAN BAREŠIČ Ludvik Stevančec (levo) in Geza Horvat pripravili v delavnici? »Razdelilce, kondenzacijske in raztezne posode, zračne lonce, konzole... lahko rečem, da je bilo v delavnici opravljenega med 15 in 20 odstotki celotnega dela.« — Ali ste delali tudi v podaljšanem delovnem času? »V glavnem ne, razen če so bila kakšna nujna dela, ki smo jih morali dokončati.« — Ste vodilni monter. Ali vodite stalno skupino ali se vam ta oblikuje od objekta do objekta? »Imam stalno skupino, kar se mi zdi, da je dobro.« Projekte za to kotlovnico so naredili v tozdu IB Maribor, Bliskovi monterji so poleg strojnih instalacij napeljali tudi elektriko. Vrednost investicije je skupaj s petimi podpostajami 20 milijonov din, od tega je našega dela in opreme približno 16 milijonov dinarjev. Kotlovnica mora biti nared do 1. julija. V Beračevem gradi Radenska tovarno tehnološke opreme — to pomeni — tovarno opreme linij za polnje- Ludvik Škrilec Stanko Vršič ZAHTEVNIH OBJEKTIH nje steklenic. V tej tovarni bodo Bliskovi monterji vgradili vse instalacije z vsemi potrebnimi priključki. Vrednost vseh del bo okrog 22 milijonov dinarjev. Stanko Vršič je vodilni monter elektro instalacij dve leti, pri Blisku je osem let, na gradbišče v Boračevo je prišel pred dvema mesecema. »Objekt sodi med bolj zahtevne. Tu bo tekla proizvodnja in je treba pripraviti priključke za vse stroje, napeljati razsvetljavo, šibkotočne instalacije. Delo je odgovorno in tudi nevarno, saj smo delali 14 metrov visoko. Težave imamo z materiali, ki jih na tržišču primanjkuje ali pa so dobave vezane z dolgimi dobavnimi roki.« — V skupini imate tudi enega učenca — ali ima mož- Ali je pri monterjevih osebnih dohodkih razlika, če nosti, da se izuči za dobrega dela v delavnici ali na objek-monterja? »Možnosti ima, potrebna pa je še njegova volja.« tu? »Je ni. Menim, da bomo _, , , ...,., , morali popraviti osebne do- V delavnici je bil ta dan tudi hocj](e Niso več v sorazmerju ldvik Stevancec, vodilni s cenami. Res je, da nas je novogradnja malo zavrla, res pa je tudi, da smo v sozdu »na repu«. Naš monter ni slabši, ni manjvreden od ostalih.« To je res. S svojim delom so Ludvik monter klimatskih naprav. Ima svojo stalno skupino 15 monterjev in 4 učence. »Zgodi se, da delamo hkrati na 5 objektih. Težave imamo zaradi nerednih dobav materiala in nepopolnih načr- se, se in se bodo dokazovali na tov, ki ne prikazujejo dejan- številnih objektih. Da je delo skega stanja, med montažo pa dveh monterjev različnih toz-nastane še vrsta sprememb.« dov na gradbišču že v osnovi — Ali vaši monterji delajo različno vrednoteno, že dolgo v podaljšanem delovnem vemo. In kaj smo storili, da bi času? neskladja uredili? »Če je potrebno, delamo nadure. Posamezniki včasih T. ŠTRUS aaflaafiagft * . Predpriprava za montažo v delavnici Detajli iz kotlovnice v Rakičanu Monterji prihajajo na gradbišče od doma. Vodilni monter je na vprašanje o osebnih dohodkih takole odgovoril: »Lahko bi bili večji, a jih iz več razlogov ne moremo zvišati. V primerjavi z obratnimi električarji smo slabo nagrajevani.« — Ste vodilni monter in tu pripravljate element za montažo —- to pomeni, da delate kot ostali monterji? »Seveda delam s skupino.« — Imate stalno grupo monterjev? »Da. Zdi se mi, da je tako najbolje. Fante poznaš in lažje razporediš delo.« • TOZD Montaža Koper Poklonitev ob Titovi grobnici malo negodujejo. Ko vidijo, da je delo treba čimprej narediti, »primejo« vsi. Mislim, da bomo morali v prihodnosti urediti osebne dohodke.« Geza Horvat, delavec z najdaljšo neprekinjeno de- lovno dobo pri Blisku je vodja Nepozaben je vtis v popolni delavnice. Skupina delavcev v tišini premikajoče se vrste do delavnici se spreminja. Obi- grobnice. Veličasten je po-čajno jih dela med 15 in 20, gjecj na Titov grob. Izredna ka<*ar, Pr*Pr^vUaj° elemente disciplina in zadovoljstvo de-za večje objekte, je v delav- javcev kljub peturnemu ča-nici še več delavcev. _ kanju, ki so v nedeljo 10. ju- »Elemente za motažo pri- jjja obiskali Titov grob na pravljamo po načrtih. Strojni Dedinju, so kratki zaključki park še nimamo izpopolnjen, jzjav udeležencev, problematična je pločevina. Pri tako otežkočenem delu je VI. skupini je bilo 94 de-težko dosegati splošne nor- lavcev, druga skupina (76 de-mative.« lavcev) bo odpotovala v Beo- grad 15. junija. Program je za Koper. S primerno lastno obe skupini enak: obisk Ti- udeležbo je bil izlet omogo-tove grobnice, ogled Muzeja čen vsakemu članu kolektiva. 25. maja, krožna vožnja po Če bodo želeli tudi ostali na Beogradu in ogled Kaleme- enak izlet, bomo jeseni orga- gdana. Dvajseturni izlet dejansko nudi veliko. Številne prijave dajejo posebno zadovoljstvo organizatorjem, saj je to po desetih letih prvi tak izlet, ki se ga je udeležilo več kot polovica kolek’’ ' [ontaže nizirali še eno skupino, ki pa mora imeti najmanj 14 udeležencev. Pogoj uspešnega potovanja je disciplina vseh, zato posebna zahvala 1. grupi, saj je program potekal brez zastojev. Želel bi, da bi bilo enako PREDSTAVLJAMO VAM Ob reorganizaciji delovne organizacije IMP v SOZD sta se temeljni organizaciji združenega dela Ogrevanje-vodovod in Montaža Koper združili v delovno organizacijo Promont. Kasneje se je v isto delovno organizacijo združila še TOZD Klima-montaža. Za opravljanje del skupnega pomena so temeljne organizacije organizirale delovno skupnost. Tako organizirana delovna organizacija lahko na tržišču »ponudi« celotne strojne instalacije z vsemi potrebnimi projekti, saj je v delovni skupnosti zaposlenih 65 projektantov, ki delajo za vse tri temeljne organizacije in občasno zunanje naročnike. Sedež delovne organizacije je v Črnučah, kjer ima svoj delež še TOZD O V, Klima montaža je v Vojkovi ulici, Montaža Koper ima sedež v Kopru, svoje enote pa v Izoli, Novi Gorici in Postojni. V delovni skupnosti je zaposlenih 160 delavcev, po reorganizaciji, o kateri že teče razprava pa jih bo znatno manj. Ta zapis v IMP Glasniku naj v grobih obrisih prikaže današnji trenutek Promonta. zmanjkuje delamo zopet vsak po svoje.« Pri enotnem nastopanju na tržišču igra posebno vlogo tudi TOZD Inženiring. V Promontu pravijo, da so imeli z njim največ težav, on z njimi voril tov. Poljanšek: »Gre za razporeditev dosedanjih delavcev, saj je za to področje težko dobiti ustrezne delavce. Za koordinacijo naj bi skrbeli 2—3 vrhunski strokovnjaki v sodelovanju z glavnim direktor- ENOTEN NASTOP NA TRŽIŠČI) Eden od razlogov reorganizacije IMP je bila tudi odprava lastne konkurence pri nastopanju na trgu ali z dru- »Ideje, da se vsi montažerjiI organiziramo v skupno delovno organizacijo, je še vedno živa. Mislim, da bi nekatere težave odpadle. Problem, ki ga največkrat rešu- V POGOVORU SO SODELOVALI Dipl. inž. Anton Zima, glavni direktor delovne organizacije Inž. Samo Poljanšek, direktor službe za planiranje, analitike, poslovno organizacijo in statistiko Karl Capuder, direktor prodajno projektivnega sektorja Mitja Pieško, direktor kadrovsko-splošne službe Franc Paulin, predsednik delavskega sveta delovne organizacije Ivo Alič, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Po dosedanji organizacijski shemi se delovna skupnost DO Promont deli na naslednje službe oz. sektorje: službo za planiranje, analitike, poslovno organizacijo in statistiko, prodajno projektivni sektor, finančno računovodsko službo in kadrovsko splošno službo. Po reorganizaciji delovne skupnosti naj bi v delovni skupnosti ostala celotna služba za planiranje, analitike, poslovno organizacijo in statistiko, finančna služba, splošna (informiranje, izobraževanje, samski domovi, SLO, pravno samoupravno področje), prodaja (koordinacija) in razvoj. Od sedanjih 160 zaposlenih delavcev v DS naj bi jih bilo po novem le približno četrtina. gimi besedami: ureditev enotne prodajne politike. Vendar lahko zelo hitro ugotovimo, da tega načrta do danes še nismo uresničili. Glavni direktor Anton Zima, je takole pripovedoval: Reševanje stanovanjske problematike je zahtevno delo. V Promontu proučujejo možnosti, da bi predlagali ustanovitev stanovanjske zadruge na ravni sozda, katere član bi lahko postal vsak delavec IMP, ki bi želel z njeno pomočjo rešiti svoje stanovanjsko vprašanje. S tem namenom so že ustanovili iniciativni odbor, ki je že začel delati. jemo znotraj delovne organizacije, je uskladitev potreb in želja za pridobitev posameznih del. Zgodi se, da je ena temeljna organizacija prezasedena, da bi delo sprejela, druga ga želi prevzeti, investitor pa želi oddati celotna dela in potem se dogovarjamo. Je pa res, da je pri dogovarjanju za prevzem vseh del, ker elek-tromonterji niso v naši delovni organizaciji, še več težav. Na račun naših dogovarjanj nismo dobili del na nekaterih objektih.« Če smo že pri dogovarjanju — kako pa je z dogovori med delovnimi organizacijami v sozdu? 1 »Dogovarjamo se, kadar je dela preveč in ga ponujamo drug drugemu, kadar dela tudi, ker so veliko sodelovali. Vloga Inženiringa se bo v razmerju do delovne organizacije Promont še povečala po reorganizaciji delovne skupnosti, ki jo je predlagal glavni direktor v svojem poslovnem poročilu, delavski svet DO pa je o predlogu začel javno razpravo. Samo Poljanšek: »V temeljne organizacije, bomo prenesli tiste službe, ki bodo povečale njihovo operativnost. Tudi operativna prodaja naj bi bila v vsakem tozdu. V delovni skupnosti bi ostala samo koordinacija in zunanja trgovina. Do 1985 moramo 1/4 naših zmogljivosti zaposliti na tujem. To pa je velika naloga in če jo hočemo doseči, moramo primerno organizirati ustrezno službo. Ob tako organizirani prodaji bo vloga Inženiringa še večja kot doslej in temu ustrezna bo morala biti tudi njegova organizacija. Poskrbeti bo treba, da bodo vsi montažni tozdi enakomerno zaposleni in jim bo tako omogočen enakomeren razvoj.« Predsedniku delavskega sveta tovarišu Paulinu se je ob teh razmišljanjih postavilo vprašanje ali gre za povečanje režije. Na vprašanje je od go- jem.« Ivo Alič je poudaril, da mora število režijskih delavcev ostati nespremenjeno, da morajo doseči večjo strokovnost vseh zaposlenih. O dosedanjem delu prodaje je takole povedal tov. Capuder: Notranjih težav na območju Ljubljane ni bilo. Nastopali smo kot celota. Pri tem so nam pomagale temeljne organizacije. Tako smo uspeli za specifične objekte formirati prave normative in cene. Na začetku dela prodajno projektivne službe smo imeli notranje težave, ker se posamezniki niso mogli uklopiti v nov način dela. Tudi v tozdih se je pojavljala enaka miselnost. Na tržišču smo nastopali glede na zasedenost posameznih tozdov in smo skušali z njimi urediti prevzem del. Imamo redne mesečne sestanke s tozdi, kjer pregledujemo zasedenost po dejavnosti, rešujemo problematiko cen, podražitev in zamujanja rokov. V letu 1980 smo uvedli sistem za sprotno uveljavljanje razlik v ceni. To doslej dobro teče in nimamo težav z investitorji. V zadnjem času je izredno velik pritisk za kreditiranje. Investitorji običajno zahtevajo do 30 % kredita, mi pa imamo omejena sredstva. Računa- Anton Zima mo, da bo naša Interna banka uredila z Jugobanko sistem vezave sredstev, da bomo kreditno sposobni. Prodajno projektivna služba je najbolj izpostavljena in je strelovod navzven in navznoter v delovni organizaciji. Temeljne organizacije želijo, da se prodajne službe organizirajo v njihovih okvirih. Bojim se, da bo prodajno delo po reorganizaciji teklo slabše. Do sodelovanja z ostalimi prodajnimi službami v okviru IMP prihaja ob posameznih nalogah, ko se križajo interesi za pridobitev del. Nimamo urejenega pravila, kako naj bi se prodaje obnašale. Večkrat smo se že poskušali dogovarjati in dogovoriti, a je vedno ostalo le pri dogovorih, ki se jih držimo ali pa tudi ne. Samo en primer: Dogovorili smo se, da vse kalkulacije pripravljajo tozdi, danes jih dela Inženiring sam.« ' Prav gotovo je i prodajno področje najbolj kočljiva in najpomembnejša točka reorganizacije delovne skupnosti DO Promont. Veliko večjo vlogo bo dobil Inženiring in njegov svet, ki je sestavljen iz glavnih direktorjev delovnih organizacij. Verjetno pa bi morali biti vanj vključeni direktorji prodaj^ če hočemo doseči dobro koordinacijo prodaje, ne pa da si IMP sam najbolj konkurira pri investitorjih! Zaradi teh in še nekaterih drugih problemov razmišljajo o organizaciji skupne delovne organizacije za vse montažerje. Jasno je, DO Promont želi vzpostaviti dobre odnose tudi s krajevno skupnostjo. Lani so dobro Sodelovali ob akciji NNNP. Prav tako letos ob smrti tovariša Tita. Trenutno je sodelovanje nekoliko zastalo, ker krajevna skupnost Rezke Dragarjeve šele začenja delovati. Samo Poljanšek Karel Capuder Mitja Pleško Franc Paulin Ivo Alič da se želi investitor pogovarjati samo z enim predstavnikom IMP in ga naša notranja organiziranost ne zanima. Res pa je, da je IMP naredil veliko napako, ker investitorje nismo obvestili o naši novi organiziranosti. V bodoče bomo morali tu še kaj storiti. VPRAŠANJE NAGRAJEVANJA PO DELU Samo Poljanšek: »Pred tremi leti smo uvedli sistem nagrajevanja z relativnimi razmerji, ki naj bi bil korak bliže k nagrajevanju po delu. Danes ugotavljamo, da razmerja za nekatere naloge niso več primerna in je nujno, da začne delati komisija za usklajevanje. V proizvodnji imamo normative, režija (kjer je prišlo do največjih odmikov) je še vedno plačana po starem. Postavlja se vprašanje, če so vsa režijska delovna mesta pravilno ocenjena. Tudi pri režiji moramo uvesti nagrajevanje po delu, saj je možno njeno delo, soko razporejeni. Sistem ni razen redkih izjem, v celoti bil tako slab, danes je defor-meriti. Tu imamo precej pro- miran.« blemov in jih bomo še imeli. Ivo Alič: ,Po dveh letih se Sistem relativnih razmerij pri nagrajevanju po delu bolj ali manj uspešno uporab- nismo premaknili z mrtve ljamo vsi v gradbeništvu. Do- točke. Za spremljanje in re-govorili smo se za razmerje ševanje problematike oseb-1:5, dejansko je sedaj v Pro- nih dohodkov bi morali imeti montu 1:3,7.« (po odločbah) posebnega strokovnega delavca. Že danes je jasno, da Anton Zima: »Menim, da samo z napredovanjem težav smo nepravilno razporedili ne bomo odpravili.« nekatere delavce. Večina del Osebni dohodki so po in nalog se pri relativnih ra- mnenju nekaterih tudi glavni zmerjih pomika navzgor, razlog za odhajanje delavcev. Umetno smo ustvarili razlike Kadrovska služba v Pro-med posameznimi deli. montu je ob odhodu za de-Imamo ocenjene štiri vrste lavce pripravila poseben monterjev. V resnici je mon- vprašalnik. Za letošnje prve ter samo eden, razlikujejo se štiri mesece so za tozda O V in le konkretni delavci med Klimo montažo ter delovno seboj —- po sposobnosti in skupnost zbrali naslednje po-pridnosti. Pri dograjevanju datke: — glavni razlog odha-nagrajevalnega sistema po- janja delavcev so slabi de-grešamo iniciativo temeljnih lovni pogoji, nizek OD, vpra-organizacij, oddelkov in po- šanje prenočevanja, delo sameznikov. Če pogledamo bliže stalnega bivališča, lažje plačilno listo, lahko hitro ugo- delo in pa brezperspektivnost lovimo, da so ponekod preve- glede izobraževanja in napre-like razlike v osebnih dohod- dovanja. Odhajali so delavci krh, ker so posamezniki previ- med 20 in 30 let starosti, polovica je bila samskih, povprečna kvalifikacijska struktura KV. Ljubljana, dne apnM980 Nv^ven podobno). v 8roz* invalidnost. Le je pri udarcu s kladivom odle- lavcev, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo več opravljati Taka skrb Je posvečena ti bi bili nujno potrebni zdrav- tel drobec kladiva v oko. svojega dela, pogovarjali z delavci kadrovskih služb TOZD tudi tlstim delavcem, ki ne ljenja proti alkoholizmu. V Zdravil se je skoraj 6 mese- ISO Slovenske Konjice, TOZD Montaža Koper, TOZD morejo več opravljati svojega tozdu pričakujejo pnpravlje- cev. Po končanem zdravlje- Klima proizvodnja in TOZD Panonija ter z njihovimi priza- rednega dela, mmajo pa pnz- nost teh delavcev za tovrstno nju pa je bil razporejen k detimi delavci. nane invalidnosti (starejši de- zdravljenje, saj bi se le tako delom skupinovodje v delav- lavci z narušenim zdravjem lahko izognili disciplinskim nico, kjer mu ni bilo treba V temeljni organizaciji ki jih tozd prerazporedi na zaradi revme, delavci, ki ne ukrepanjem, saj je eden od opravljati varjenja in bruše-združenega dela Industrija predlog Skupnosti pokojnin- morejo opravi jati delna višini ukrepov tudi prenehanje de-1 nja. V delavnici je delal do stikalne opreme v Slovenskih skega invalidskega zavarova- itd.). Ko se vtozdu odpre pro- lovnega razmerja. j leta 1976, ko je zaradi od- Konjicah ureja vprašanja za- nja na dela in naloge, ki so sto delovno mesto, imajo taki _ _ __ stopa mrežnice na poškodo- poslovanja invalidnih delav- ocenjene nižje, kot pa so bila delavci prednost pri razpore- Temeljna organizacija vanem očesu na oko popol- cev pravilnik o delovnih ra- dela in naloge, ki so jih de- janju na prosta dela in naloge združenega dela Klima proi- noma oslepel. Ker mu je bilo zmerjih v posebnem poglav- lavci opravljali pred invalid- (tu ni mišljeno delo monter- zvodnja rešuje problematiko v proizvodnji varno delo z ju. -nostjo, razliko med sedanjim jev pač p3 delo v delavnici in zaposlovanja invalidov na enjm očesom onemogočeno, TOZD ISO nima posebnih in prejšnjim osebnim dohod- nekatera režijska dela). V osnovi določb zakona o de- je bil še istega leta razporejen del in nalog za invalidne kom pokriva Skupnost po- takih primerih tozd ne objav- lovnih razmerjih. V tem ^ delom in nalogam tehno- osebe ampak rešuje vpraša- kojninsko invalidskega zava- Jja prostih del in nalog ampak tozdu, ki je dokaj mlad kolek- joga v tehnološki pripravi nje okrog zaposlovanja inva- rovanja. V primeru, ko pa je interno zapolni prosta dela in tiv, ni nobenega invalida, pri (jeja) kar 0pravlja še sedaj, lidnih oseb stihijsko. Preraz- delavec razporejen k delom in naloge. katerem bi invalidnost nastala — A]j ste zadovoljni s tem poreditve opravi komisija za nalogam, ki so finančno višje Tozd Montaža Koper ima 3 Pr' delu ali na poti z dela, delom? delovna razmerja v tozdu, pri ovrednotena od njegovih invalide in sicer ima s priz- razen če izvzamejo delavca, ki »S sedanjim delom sem za- čemer tudi ugotavlja stro- prejšnjih del in nalog, pa de- nano invalidnostjo le enega s' Je Pred nekaj leti pri delu dovoljen, saj so sedaj zmanj- kovno usposobljenost inva- lavec invalid dobiva tak delavca, ki je invalid tretje poškodoval oko. Ta po- -ane p0trebe po bolniškem lidnega delavca za opravlja- osebni dohodek, ki je predvi- stopnje. Za enega delavca je v škodba je kasneje povzročila staležu zaradi oči«, nje del in nalog, h katerim ga den za opravljanje tistih del in teku postopek za priznanje poslabšanje vida. Zaradi j^er delavec uspešno namerava tozd prerazporedi- nalog, h katerim je razpore- invalidnosti zaradi telesne zmanjšane delovne zmožnosti opravlja delovne naloge teh- ti. Komisija tudi ugotavlja po- jen. okvare. Le ta je sedaj na je bil delavec razporejen na nologa, pri osebnem dohod- trebo po morebitni prekvali- V tem tozdu, sem se pogo- prekvalifikaciji za kurjača, ustrezno delo tehnologa v invalid ni prikrajšan, fikaciji invalidnih delavcev, varjala z enim izmed petih in- ob delcjvni nezgodi je bil ta tehnološko pripravo, kjer ga Delavec Jure Kamenar Ko komisija vse to pretehta, validov, z Ivanom Škrljem, ki delavec monter, po nezgodi poškodba ne ovira. V tozdu so meni, da poizkušajo v tem izda sklep o prerazporeditvi je star 42 let in je po poklicu pa je nekaj časa opravljal hiš- pred nekaj leti zaposlili enega tozdu vedno najti ustrezne re-delavca invalida na opravlja- elektromonter. Ta poklic je v niška dela po štiri ure dnevno, invalida pri delih v skladišču šitve za delavce, ki svojega nje tistih del, ki so predvidena IMF opravljal okrog 16 let Pri osebnem dohodku mu je (prej je delal v rudniku), kjer jela jz utemeljenih zdrav-v razvidu del in nalogah, ki so vse do leta 1976, ko je na ostala prejšnja osnova, ki jo uspešno opravlja svoje nalo- Zvenih razlogov ne morejo s posebnim sklepom delav- montaži v Vzhodni Nemčiji je jmej kot monter in tako na ge- več opravljati, skega sveta določena za to, da zbolel. Od tedaj je bil nekaj osebnem dohodku ni bil pr- Med člani kolektiva tega jih lahko opravljajo delovni časa na zdravljenju v Ljub- krajšan. V tretjem primeru pa tozda sta tudi dva gluhonema y xOZD Panonija se pri in drugi invalidi. Ijani in nekaj časa v zdraviliš- gre za delavca, ki je prenehal delavca, ki sicer nimata sta- reševanju problematike za- Omenjena temeljna orga- ču. Po končani rehabilitaciji opravljati delo monterja za- tusa invalidnosti, od katerih poslovanja invalidov v glav-nizacija združenega dela ima pa je šel na prekvalifikacijoza radi alergije na kromove spo- eden opravlja naloge, za ka- nem pojavljata dva sklopa pet invalidnih delavcev, ki so tehničnega risarja in, ko jo je jine, s katerimi prihaja v stik tere se j® prvotno usposobil, vprašanj. Večino del in nalog bili razporejeni na lažja dela zaključil, je bil v tozd razpo- prj monterskem delu. Sedaj drugi pa je svoj poklic opustil so normirali. Na osnovi teh in sicer na dela skladiščnika, rejen k tem delom in nalo- Začasno opravlja delo kurirja, zaradi poslabšanja vida ter normativov so izdelani tudi tehničnega risarja, vratarja— gam. Ob tem delu se je uspo- prj osebnem dohodku pri opravlja dela izven prvotne operativni plani. Vsi pa vemo, čuvaja. šobil še za izdelavo tehnolo- opravljanju tega dela ni pri- usposobljenosti. da invalidni delavci le težko Tehničnega risarja so prek- ških shem (risanje shem za krajšan. Postopek za prizna- En delavec je v postopku za dosegajo normo, da pri skraj- valificirali iz električarja (to komandne pulte in razdelilne nje njegove invalidnosti še ni priznanje invalidnosti tretje šanem delovnem času nasta- so opravili prek Skupnosti omare). končan. Sodišče združenega stopnje zaradi izrabe kolka nejo že organizacijske težave, pokojninsko invalidskega za- To delo je začel opravljati v dela v Kopru je zavrnilo de- (le to ni posledica dela). Na drugi strani pa je treba de- varovanja). Ostalih delavcev lanskem oktobru in pravi, da Javčev zahtevek za priznanje Tozd ima tudi nekaj takih javcu pomagati, saj je z iz- invalidov ni bilo potrebno ga opravlja z veseljem. invalidnosti, ki ga je vložil delavcev invalidov, ki sicer gUb0 zdravja in dela sposob- prekvalificirati, ker je njihova Glede osebnega dohodka proti koprski Skupnosti inva- nimajo priznanega statusa in- nosti za normalno opravljanje dotedanja izobrazba ustre- je zaenkrat prikrajšan v tem lidskega jsokojninskega zava- validnosti, vendar dokazujejo del in nalog že itak prizadet. S zala izobrazbi za opravljanje smislu, ker Skupnost za po- rovanja ker je le to na podlagi sv°jo zmanjšano delovno takšnega stališča tudi rešujejo del in nalog, na katere so raz- kojninsko in invalidsko zava- medicinske dokumentacije zmožnost z mnenji in predlogi zap0slovanje njihovih invali-porejeni. Za razporeditve se rovanje še ni uredila svojih ugotovilo, da pri tem delavcu zdravnikov, pri katerih se (jov je tozd ISO odločila na pripo- obveznosti do delavca inva- ne gre za takšno poklicno bo- zdravijo. Štirje njihovi delavci so in- ročilo zdravnika oziroma lida kljub temu, da mu je iz- lezen, za katero bi se mu mo- V primeru, ko delavec ne validi druge kategorije in de- zdravniške komisije ali pa dala sklep o nadomestilu ra- raja priznati delovna invalid- more več opravljati svojega jaj0 skrajšan delovni čas, Skupnosti pokojninsko inva- zlike že v lanskem letu. nost. Delavec se je proti dela, poizkuša tozd v svojem štirje pa imajo priznano invalidskega zavarovanja. V TOZD Montaži Koper se takšni odločitvi pritožil na okviru, sporazumno s priza- jidnost tretje kategorije. Vsi ti invalidni delavci so lotevajo zaposlovanja invali- drugostopenjsko sodišče v detim delavcem, najti glede Nekaj delavcev je v postopku bili pred nastopom invalidno- dov na ta način, da služba var- Ljubljani, ki pa še ni reševalo na njegove preostale delavne za priznanje invalidnosti, od sti vključeni v redno proi- stva pri delu, ki je organizi- njegove pritožbe. zmožnosti ustrezna dela, na te(j nekaj redno dela, ne- zvodnjo in so bili dobri delav- rana na ravni DO PRO- katera potem razporedi de- kateri so v bolniškem staležu. ci. Po nastopu invalidnosti pa MONT, razišče vzroke in Poleg teh delavcev invali- lavca. Kadrovska služba temeljne so bili le ti sami zainteresirani, okoliščine, ki privedejo de- dov pa ima tozd, predvsem v Eden od delavcev, ki je bil organizacije vodi posebno da bi jih prerazporedili na lavce do nezgode in more- delavnici, nekaj takih delav- pred nekaj leti razporejen za- evidenco o delavcih, ki so do- opravljanje lažjih del in nalog bitne invalidnosti. V primeru, cev, ki so na »najboljši« poti k radi nastanka invalidnosti k polnili petdeset let starosti. V v okviru TOZD. ko gre za invalidnost, priza- invalidnosti. Te primere na- drugim nalogam, je Jure Ka- sam0upravne akte so zapisali, Kar zadeva finančno stran deti delavec začasno,*" MLADOSTI TOZD Hladnovodne armature: Milan Erjavec, Ignac Zupančič, Milan Pošljar; iz TOZD Klima proizvodnja Ciril Vintar, Martin Bolčevič; iz TOZD Dvigalo: Marko Cesar, Ivan Culjak, Darko Petrič, Zdravko Biškup, Alojz Menart; iz TOZD Montaža Koper: Franko Fer-folja, Nikola Vlašiček; iz TOZD Skip: Milan Kalič, Branko Radovan; iz TOZD Ten: Ivan Rojec, Marjan Gorjanc, Anton Gerjol, Ciril Germ; iz TOZD Ogrevanje vodovod: Marjan Černič, Franjo Ratkovič, Ivan Mrvčič, Rudi Šunta in iz TOZD Klima montaža: Dražen Kopjer ter Božidar Pleten. Po končanem kulturnem delu programa so učenci in gostje proslave odšli izpred spomenika NOB v šolski center RSNZ v Tacen, kjer so se na igriščih tega centra odvijala športna tekmovanja v malem nogometu, streljanju z zračno puško, šahu in v vlečenju vrvi. Naši učenci so dosegli naslednje rezultate, ki jih v celoti objavljamo. M. PRIMC REZULTATI TEKEM V MALEM NOGOMETU MED EKIPAMI TOZD IMP Vključili pa smo se tudi v tekmovanja, ki jih je organiziral IC RSNZ TACEN v sklopu skupnih praznovanj mladine občine Šiška in gostujočih ekip. Najuspešnejši so bili strelci, ki so med osmimi ekipami dosegli zelo dober rezultat 509 krogov. Šahisti so odigrali dvoboj na deset deskah z IC RSNZ in dosegli enak rezultat kot domači (neodločeno). V malem nogometu pa smo z dvema ekipama odigrali šest tekem, kjer pa so imele več uspeha nasprotne ekipe. Za vsa tekmovanja so organizatorji podelili tudi spominska priznanja posameznikom in ekipam nastopajočih OZD in IC v občim Siska. I. SKIP : OV 2:0 2.TRAA : ITAK 0:1 3. DVIGALO:KL.M. 0:0 4. OV: EM 3:3 5. ITAK : TEN 0:0 6. KL. M.: M. Kp 2:0 7. EM : SKIP 9. M. Kp : DVIG 1:2 0:3 8. TEN : TRAA 0:2 POLFINALE KL. P.: ITAK 0:1 SKIP: DVIGALO 0:0 (9 m) 3:1 FINALE SKIP: ITAK 1:0 REZULTATI V STRELJANJU Petrič Darko 66 Čurin Igor 33 Biškop Zdravko 40 Posel Drago 58 Simonič Josip 15 Kopjar Dražen 48 Kastelic Ivan 52 Juretič Ivan 24 Markovič Pavel 35 Zvonarck Josip 48 Jagušič Josip 35 Rošič Miro 60 Habič Mitja 62 Lepoglavec 39 Petrič Robi 75. Lukačev 39 Hvala Cveto 51 Prebil 55 Maglič Drago 56 Jazbec 30 krogov krogov it 1 Za točke so se pomerili mladi šahisti V ŠAHU PA JE SIMULTANKO S KOVAČ ZVONKOM. CEGLAR DRAGOM, STRMEC VOJKOM, KASTELIC DARKOM. DAVOR VINKOM, HASIJA MILANOM, SAMARDIJA JOZOM, KUJADIN IVICEM, DROPOLJA MAPEM, PEVEC BOGDANOM odigral MIRO LATIN-ČIČ iz TOZD TEN. ZAHVALA Ob smrti očeta Ernesta Feldina se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem temeljne organizacije Industrijska proizvodnja za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Ernest Feldin ZAHVALA V aprilu je bil v Gornji Radgoni sejem Elektroenergetika in elektronika v kmetijstvu in živilski industriji, na katerem sta sodelovali naši delovni organizaciji PMI Maribor in Klima Celje ter TOZD Zastopstva iz Ljubljane. Na fotografiji je razstavni prostor naših delovnih organizacij. Ob izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sindikalni organizaciji TOZD TEN za denarno pomoč in izraze sožalja. MARIJA JURKIČ vilno tolmačijo možnost vključevanja v uk pri IMP in s tem pridobijo dobre, pridne fante, ki bodo kos nalogam poklica, za kateregase odloči- Intemi razpis prostih učnih bomo sprejeli. S tem razpisom naše organizacije leži na mla- moramo temu vprašanju po- j°* mest nima namena samo inf or- želimo zainteresirati vse člane dih. Ne sme nam biti vseeno, svetiti toliko večjo skrb, ker mirati člane kolektiva o tem, kolektiva, da po svojih močeh kdo bodo ti mladi, ki bodo čez gre za enkraten tako masoven koliko učencev, katerih po- pri kadrovanju mladega nekaj let stebri in kreatoiji sprejem. Pozivamo vse, da v Prosta učna mesta so v na- klicev in v katerih TOZD kadra sodelujejo. Prihodnost usode naše OZD. Še posebej svojem domačem okolju pra- slednjih TOZD: [ ROMOVIMA OBJAVA PROSTIH UČNIH MEST Poklici OV Klima mont. Klima pr. El. mont. Dvigalo TEN ITAK SKIP Liv.aive nod.lit. f'Hlad. armat. TRATA Skupaj RTV MEHANIK 6 6 EL.INŠTALATER 4o 1? 55 TT MEHANIK v« 2 2 EL.MEH.ZA DVIG, 5 5 KLJUČAVNIČAR 25 2 4 ■15 3 55 , 2 6 86 STR.KLJUČAV. 3 1 • 5 2 1 12 RESKALEC 3 3 STRUGAR 2 2 2 9 15 BRUSILEC • • 1 1 MONTER C.K.„ 25 r , 25 MONTER KL.NAP. 5 o" . 3o ORODJAR ’ •. 2 , 3 3 8 LIČAR 2 2 GALVANIZER 3 3 IZOLATER 5 3 PRODAJ.TEH.STR 2 ■ 1 3 2 2 lo OBRAT.ELEKT. 1 1 1 1 4 MONTER V0D.INS lo lo ■ MODEL.MIZAR 6 6 LIV.KALUPAR / . 15 15 EL.MEHANIK 1 1 Šolanje za poklicnega de- mehanik za dvigala, monter poleg predpisane štipenije še oddaljenosti ne morejo sta- praktičnem delu dobijo vsak lavca traja 3. leta. Šole, ki jih centralne kurjave,monter vo- gibljivi del štipendije, ki je novati doma. Nudimo jim delovni dan brezplačno toplo obiskujejo naši učenci, so ve- dovodne napeljave, monter odvisna od učnega uspeha (za hrano, stanovanje, (tudi pra- malico. Tisti, ki pa delajo na činoma v Ljubljani oz. v klima naprave in izolater. dober uspeh 20% za prav nje perila) pomoč pri učenju terenu, pa namesto malice Domžalah. Po uspešno kon- Učenci ostalih poklicev pa dober uspeh 30 % in za odli- in športno rekreacijo pod pe- dobijo bone, s katerimi si čani šoli imajo štipendisti imajo pretežno praktični pouk čen uspeh 40 %). Poleg tega dagoškim vodstvom vzgojite- sami kupujejo malico, (učenci) možnost zaposlitve v v delavnicah. Kadar učenec dobijo povrnjene stroške ljev. Vsa ta oskrba je brez- IMP. Praktični del izobraž. dela na terenu, dobi terenski prevoza nad cca 750.00 din in plačna, le da štipendisti v tem Štipendisti (učenci), ki programa se izvaja za neka- dodatek, enak kakor ostali delovno obleko za praktični času ne dobijo osnovne štip- predvidevajo, da bodo tere poklice na gradbiščih, to delavci. pouk. endije, dobijo pa gibljivo šti- uspešno končali osemletko in je na terenu, za nekatere pa v pendijo. ' se želijo šolati za enega od na- delavnicah. Na gradbiščih so Štipendisti (učenci), ki se IMP ima svoj dijaški dom v učenci naslednjih poklicev: šolajo za poklicnega delavca, Domžalah. V njem nudimo elektroinstalater, elektro- dobijo po šestih mesecih vso oskrbo učencem, ki zaradi vedenih poklicev, naj čimprej Imamo lastno kuhinjo. Šti- pošljejo prošnjo za štipendijo ndisti (učenci), ki so na na ustrezno TOZD. Letošnje mladinske delovne akcije Od 1. junija do 31. avgusta bo 5270 jugoslovanskih briga- na gradbenih objektih izobra-diijev opravilo na vseh gradbenih objektih predvidoma ževalno-kulturnega in zabav-500.000 norma ur ali za 100 mUijonov dinarjev del. V SR nega značaja ter je opravičilo Sloveniji bo letos 11 mladinskih delovnih akcij — 8 republi- sredstva, ki jih družbena škega in 3. zveznega značaja. Brigadirji bodo živeli v 13 bri- skupnost vlaga v takšno delo gadirskih naseljih in delali na 64 gradbenih objektih. jn življenje. Ta sredstva niso V nedeljo, 1. junija so prišli Istega dne se je začela tudi re- »brezobrestno« naložena, saj brigadirji v naselja mladin- publiška mladinska delovna ostajajo infrakstrukturni ob-skih delovnih akcij: Brkini akcija Bohinj ,80. Preostale jekti (vodovodi, ceste, elek-,80‘ Slovenske gorice ,80‘ republiške mladinske delovne trični vodi, itd.), ki vzpodbu-Kras ,80‘ in Bela Krajina ,80. akcije: Goričko ,80‘ Istra ,80 jajo odločitev organizacij Zvezne mladinske delovne in Kobansko ,80 pa se bodo združenega dela za odpiranje akcije v SRS: Posočje ,80‘ začele 22. junija. delovnih mest na manj razvi- Kozjansko,80 in Suha Kra- Vsako leto znova ugotav- tih območjih. Tako ostaja iina .80 so se začele 8. iuniia. ljamo, da je delo brigadirjev volja za nadaljevanje življe- nja v okoljih, v katerih so predvsem mladi prebivalci že izgubili upanje v razvoj. Center za mladinske delovne akcije pri Predsedstvu Republiške konference ZSMS (in tudi centri za MDA pri občinah) si prizadeva, da postane mladinsko prostovoljno delo sestavni del srednjeročnih planov razvoja občin in republike, s čemer bodo postavljeni temelji za najširši razmah mladinskega prostovoljnega dela v občinah in republiki. Z uvajanjem mladinskega prostovoljnega dela v srednjeročne razvojne plane pa je mogoče zagotoviti, da bodo občine znotraj svojih meja odpravljale razlike v razvoju, da bodo krajevne skupnosti hitreje pridobivale otroške vrtce, kulturne domove in druge objekte družbenega standarda. Tudi SOZD IMP se je vsako leto vključeval v delo MDA na dva načina: v brigadah so sodelovali naši mladinci in pa prevzemali samo pokroviteljstvo na posameznimi brigadami. Na žalost v tem trenutku nimamo še nobenih podatkov, kako in koliko bomo sodelovali letos. T. Štrus