Glas sv. očeta Leona XIII. o največji nevarnosti sedanjih dni! Zgodo^ina 7sega člo^estva prejasno kaže, da se ljudem zmiraj hujše godi, čem dalje od Boga bežijo. Pred blizu 2000 leti so 7 toliko in 7 7sestransko nesrečo zagrezneni bili, da je pagansk niodrijan djal: člo^ek si ne more pomagati, Bog sam mora priti, le ou zamore še pomagati. Ia zares, Bog sam je prišel obupajočemu člo7ešt7U Da pomoc, 7ečni Sin božji je postal siu člo7eko7, angeljčki božji so pa 7eselo zapeli: sla^a Bogu na 7išavab in mir ljudem na zernlji, ki so blage 7qlje. Ta mir, ki ga je nebeški usmiljeni Samaritan, naš gospod in odrešuik, Jezus Kri8tue, s^etu pridobil in ga še znjiraj deli^a 7 7elikej gostilnici, kojo je on ustano^il, namreč 7 svetej katoliškej Cerk^i, ostaja pa pri posameznih osebab, pri celih narodib in drža^ah le, dokler so ljudje res blage 7olje, dobrega, Bogu in 87. Ceik^i udanega 6ica. Brž pa, ko začnejo ljudje in celi narodi 87. Cerk^o zapuščati, jo so^iažiti, Boga tajiti, ^gubijo blagi mir božji, ugrabi jih zopet stari paganaki nemir, nered iu ^seatranska nesreča. Jedaako se godi 7 E^ropi, deloma tudi 7 Ameiki, zadnja 3 stoletja. Krivo^erski rogo^ileži so se s pomočjo lakomnib 7elikaše7 in 7iadarje7 7zdignili pr?ič zoper 87. katoliško Cerk^o. Velik del Evrope je propal 7 lutro^sko in kakinsko kri707erst70, drugi del pa je pod ošabnimi ministri in pod 7ladarji, ki so hrepeneli po absolutizmu t. j. po 8amo7i>)jnem 7ladanju 7 sretaih ia 7erskih zade7ah, zatrl 7so 7ersko in politično S7obodo. Mogočni grajščaki in bogati mestjani so jim pomagali in tako je nastalo no7o zatiro^anje upli7a 87. Cerk7e po 7sej zapadnej E^ropi. Ali pre^zetni 7ladarji so si grozo^itno šibo izredili. N070 in razuzdano ne7erst7o se je iz njibo^ih grado? izlilo na plemst70 in mestjanst^o, ki se je naposled spuntalo zoper 7ladarje ; nastala je stiaho^ita francoska re^olucija, narodil se je — liberalizem. Kralje in 7ladarje so ubili n. pr. francoskega, druge pregaali ali jim vladarsko oblast tako skr- čili, da le še podpisujeio, kar jim liberalne zbornice poslaucev irj iz teh vzti ministri sklepajo in predlagajo. Vladarji in plemstvo so zgubili prejšnje pravice, kaietskim ljudem so se prejšnji davki in bremena7 7edQO rastoče dačespremenila, mestjani in; denarni mogotci pa so pri no^ošegnej mnogo^rstnej 87obodi priali na 7rb. Liberalci skušajo sedaj 7 gospodstvu vzdržati prviS se po aalašč sebi 7 korist osno7anih volilaib redib, drag>S po zatiro^anju cerk^enega upliva na ljudi in tretjič po mnogo7istnem izsesavanju menj premožnega prebi7alst7a itd. Sicer se nikoli poprej ni toliko go^orilo 0 87obodi, kakor 7 liberalnej dobi, 78em se je pri^oičila, le 87. katoliškej Cdik^i ne. Zato naletimo zopet na pre- • ganjanje 87. Cerk^e in neda^no bil je jeni gla^ar 7seh dežel oropan, papež pogreša s^obode in pomočko^, potrebnih uiu za uspeino 7lado7anje 7esoljne Cerk^e. Liberalizem, narodi^si se iz never8t7a, je prisiljen, ako hoče dosleden biti, cerk^eni upliv zatirovati iu neveistvo dalje širiti, kar le pre^eč marlji^o dela, posebuo od te dobe, ko je 786 solst^o 87. Cerkvi in krščanstvu 7e6 ali meuje izne^eril. Ali ra^no to početje mu je iu bodo 7 pogubo. Strup 87ojega ne7erat7a izli^ajo liberaici z neko strabo^ito gorečnostjo na prosto ljudstro. Ko se ga pa to navzame, vzdigne se proti liberalnim. gospodom, pa ne samo proti tem, ampak proti 7semu člo^eikemu redu ter hoče no7 red ustaaoviti na iaz?alinab sedanjega, na populnem ne^erst7U in neznabošt7u. Ker ste^ilo ubožce7 7sled liberalnega gospodarst^a 7edno raste, množi so tudi šte^ilo nezado7oljnib, ne^ernih uporniko7, ki hočejo, enako liberalcem, na zemlji uživati rajsko 7eselje, 7ero in up na nebeško so zgubili. In ker morejo le silama prodreti, zbirajo 87oje mo8i in jih združujejo. Na Francoskem se imenujejo komuu i s t i. ker hočejo 78e premoženje bogataše7 med seboj razdeliti; na Ruskem se nazivljajo : nibilisti, ker na nič ne verujejo in 7se dosedanje zametujejo, na Nemškem pa iu drugod jim je ime socijalisti, ker bočejo sedanji družbinski red . zatreti, zakonsko zavezo odpraviti, vsako pra^ico do kakega posestva popolnem iztrebiti. Svet stoji pred m>7o !n najstrabovitiie i<> re^olucijo in uže laui »e ,e z.ičeln glamti, ko so zaporedom ljuti sticijaliKti napadali nemSkega cesarja, itali janskega in Span.JMke^a kralia, rnske ministre. Tako je čl"7eatvo 7 H00 I--tili zašlo do brezna in propada, \i lst<TPim žuga 7stati še prej nezaslišano ba bar«tvo. Lut o7ci iu Kalvinci so zavrgli cerkveue zapovedi, libealci so se lotili deset božjih zapovedi ki odpiavili posebno 1., 2., 3., 6., delooia tiidi 7. in 8. Toda socilalisti ne niarajo ne za cerk7,-ne, ne za božje zapo^edi, in ljudje so po tetu tak^m polagoma zgubili ne samo S7. Cerkvo, Jezusa Kristusa, Boga, atupak so tudi zabredli tako, da rušijo naturne podlage človeškej družbi! Ali nimamo tukaj uobenega pomočnika veu? Gotovo, da imamo; sv. katoliška Cerkva je ta pouiočnik. Veudar tako, kakor je sedaj po libe ralnib postavab zvezana in 7 paragrafe raznib, jeuemu blagodušneinu upli^u nasprotujočib, posta7 vklenjena, ne more ničesar zdatnega opraviti. Zato 80 pa ravno sedaj, ko mncgo Ijudi čuti nevarnost socijalizma, jeni naj^išji pastir, 87. oče papež Leou XIII. povzdiguili svoj svarilai glas. Na 87. den pretečeuega leta, ko so obhajali spomin na rojstro Tistega, ki je ljudem pripra^il pra^i mir, objavili so Televažao pismo do vseh nadikofov in škofo7 celega sveta. V pisma razlagajo 7 prejasni in veličastni besedi uzroke uesreč, t katerih se 6lo7eštvo nahaja io katere mu še pretijo, ali ob euem tudi kažejo, da zamore sv. katoliška Cerkva ediua pa tudi gotovo vsem pomagati, ako se njej privošči potrebne svobode! Pismo je neizmerno važno, podučiluo iu spodbudljiro Uko, da ga bodemo prihodnjič začeli tudi bralcem nSlo7. Gosp.u obja^ljati. Rečeno pa bodi t pojasnilo, da se bo pismo samo leži razum67alo!