OBVESTILO O GEOLOŠKEM KARTIRANJU LISTA
VRHNIKA 3 IN 4
Mario Pleničar
V letu 1950 sem pričel s kartiranjem omenjenih geoloških specialk.
V začetku sta mi na predelu reške sinklinale med Šembijami, Ilirsko
Bistrico, Jablanico, Podgradom in Jelšanami pomagala geologa Uprave
LRS za geološka raziskovanja Cveto Germovšek in Ljubica
Tapuškovič. Izvedli smo podrobno horizontiranje paleocena in sta-
rejšega eocena. Ker je bilo to kartiranje zvezano z gospodarsko nalogo
iskanja ležišč premoga v kozinskih plasteh, smo te posebno skrbno raz-
iskali. Teren kakih 80 km^ smo sicer pregledali podrobno, vendar so
ostali še odprti nekateri problemi v zvezi z lokalno tektoniko.
Podlaga terciarnim sedimentom je senon, deloma pa verjetno ceno-
man ali turon. Pri Jelšanah smo namreč našli fosile, ki kažejo na te
stopnje krede. Ker je petrografsko enak apnenec tudi na severovzhod-
nem robu reške sinklinale, lahko pričakujemo tudi tam cenoman ali
turon poleg senona.
Na jugozahodnem robu ob cesti Trst—Reka se pojavlja tudi že
dolomitizirani apnenec spodnje krede.
Tektonika je na obrobju terciara zelo zanimiva. Na severovzhodu
se najbolj kaže že znani nariv Snežniškega pogorja na eocenski fliš.
Na jugozahodu pa so številni manjši prelomi v dinarski in alpski smeri.
Prelomi v alpski smeri so verjetno mlajši. Premiki ob teh prelomih so
bili horizontalni in ne vertikalni.
V letu 1951 sem pregledal predvsem ozemlje okoli Senožeč, Divače
in Rodika. Razvoj starejših eocenskih in paleocenskih plasti, zlasti kozin-
skih plasti, je na tem zahodnem delu mnogo bolj viden, verjetno zaradi
tektonskih vzrokov. Najzanimiveje so razviti kozinski skladi južno od
železniške proge med Divačo in Vremami, kjer so vidni silikatni apnenci,
in ob cesti Sp. Ležeče—Famlje, kjer imamo lepe haracejske apnence z
zelo številnimi haracejami. Drugi zanimiv predel za študij teh plasti je
med Škocjanom in Vremskim Britofom, tretji pa pri Kozini in med
Rodikom ter Brezovico. Pri Brezovici se ponovno pokažejo lepi haracej-
ski apnenci.
Na tem delu prevladuje zgornji kredni rudistni apnenec. Pri Dolenji
vasi, severozahodno od Senožeč, so verjetno komenski skrilavci. Zanimiv
298
je tudi razvoj krede med Senožečami in Gabrčami, ki vsebuje precej
gomoljev roženca. Kreda takoj zahodno od Divače je razvita podobno
kot repenjske obrežne tvorbe.
Tektonika je precej živahna kljub temu, da plasti niso premetane
in so zelo malo nagnjene. Premiki ob prelomih so bili tudi tukaj največ
horizontalni. Večji prelom v dinarski smeri sem opazil na Čebulo vici.
Tam so tudi vidni manjši alpski prelomi. V Škocjanski jami, ki je v
celoti v zgornjem krednem rudistnem apnencu, sem opazil večje prelome
v dinarski in alpski smeri.
2991