PoBhrfna pJsžans v ptoitBi
Leto XIX., št. 290
Ljubljana, četrtek 1$. decembra I938
Cena 1 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva B
—	Telefon St 3122 8123, 3124, 3120, 3126.
InaeratnJ oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — TeL 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7,
Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocaaova ulica 2.
—	Telefon St 190.
Računi pri pošt ček zarodih: LJubljana St 11.842, Praga fiislo 78.180 Wlen St 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25^—» Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 8122, 8123. 3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455, Celja, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, _telefon St 65
Rokopisi se n. vračajo
TRAJNE OSNOVE ANGLEŠKE POLITIKE
Pirogramatični govor predsednika angleške vlade — Istovetnost interesov Anglije in Francije — Demokratični principi ne onemogočajo
sodelovanja z avtoritarnimi državami
LONDON, 14. dec. br. Snoči Je društvo tujih novinarjev v Londonu praznovalo 501etnico svojega obstoja Za ta jubilej so priredili posebno svečanost z banketom, ki je dobil spričo sodelovanja najuglednejših angleških osebnosti in še posebej zaradi govora ministrskega predsednika Chamberlaina prav poseben pomen Banketa se je udeležilo okrog 600 odlični-kov. Častni gostje so bili ministrski predsednik Neville Chamberlain, zunanji minister lord Halifax In večina ostalih članov vlade, člani diplomatskega zbora, najuglednejši zastopniki vseh političnih strank ln velikih organizacij ter korpora-dj. Na banketu je imel Chamberlain govor. za katerega je vladalo v Javnosti veliko zanimanje, ker bo napovedovali senzacionalne izjave.
Chamberlain je govoril skoraj tri četrt ure. Po uvodnih besedah o pomenu tiska ln o značaju svojega govora je takoj opozoril na evropsko mednarodno politično napetost.
Mednarodna politična napetost
Glede na položaj, v katerem so se znašli odnošajl med Anglijo na eni ter Nemčijo In Italijo na drugi strani, sta bili za nas podani dve možnosti, ali da se odloČimo za vojaško obrambo mirovnih načel in s silo odpravimo vzroke vojne, ali pa da poskusimo z osebnimi stiki in razgovori doseči ta naš najvišji in poslednji smoter. V prvem primeru smo morali ugotoviti, da Be je v zadnjih letih naša narodna obramba zanemarila In da je treba napeti vse si!e, da se naše obrambne formacije dvignejo spet na odgovarjajočo višino So 'iu-dje. ki so bili mnenja, da bi bilo treba sprejeti prvo metodo Mislim pa, da sc ti ljudje v Angliji v manjšini Zame problema ni bilo mogoče vobče načeti drugače kakor s sredstvi druge metode. Moderna vojna se namreč bistveno razlikuje od vseh prejšnjih.
Grozote moderne vojne
Vojna zahteva sedaj zmerom več žrtev Prizadete ne bodo le vojaške sile, nego tudi civilno prebivalstvo, delavci in nameščenci, žene In starci, ln kar je najhuje otroci. Takšna vojna ne more mimo premaganca ne zmagovalca, ne da bi edsn kot drugI čutila v enako katastrofa1 nem obsegu njene posledice. Izgub take volne ne bi mogli nadomestiti niti dve generaciji. Na takšne posledice vojaške obrambe svojih načel ne bi zlepa moffll pristati Prav za prav jih ne bi smeli nikoli sprejeti; čeprav bi si bili že na jasnem, da s stališča časti ni drugega izhoda, bi morali ?e Zmerom tvegati poslednje sile. da se doseže miren sporazum Zato sem si 'zbral drugo možnost. In ostal ji bom zvest Mislim pa, da ni važna le vera v mir. nego da je nujno tudi vsestransko delo za ohranitev miru. Nisem si utvarjal, da bom svoj* delr opravil brez težav, da ne bom naletel na reakcije. Toda to me ni moglo oplašitl In me tudi sedaj ne odvrača od mojih koncepcij.
Chamberlain 1e nato podrobno obrazložil svoje stališče o monakovskem sporazumu.
MoitafcovsM £f*orazissn
Dobro vem, da smatrajo neki krogi ta sporazum za poraz demokracije in njenih načel. Čudno je, da mislijo tako ljudje ki so ponosni na svojo demokracijo. Po molem mnenju pa s takimi trditvami le slabo služijo svoli demokraciji 1n ne odpirajo poti mednarodnemu mirnemu sožitju ir sodelovanju. Nasprotno, takih sestankov vobče ni mogoče obelpžltl za zmago ali poraz. Njih namen ln značaj ostane Izključno le ta. da si vsi odgovorni možje z osebnimi stiki in premišljenimi razgovori prizadevajo ohraniti človeštvu mir. Poskus odločne oborožene obrambe ne bi dovedel tako neposredno do enakih rezultatov Ko je bil sporazum objavi'en so se ti zaključki izkazali za resnične Vsaj začasno si je svet oddahnil In se pomiril Teh ur navdušenja nad ohranjenim mirom človeštvo zlepa ne bo pozabilo.
Aneliia niti za Sadizem niti za nar, socfofSzpm
'Chamberlain je nato omenil svoj bližnji obisk v Rimu.
Prihodnji mesec nameravam z lordom Halifaxom potovati v Rim, da bi z Italijanskim ministrskim predsednikom in njegovimi ministri govoril o vprašanjih, M se tičejo naših dveh držav. Upam, da bova našla atmosfero, v kateri bo mogoča kcristna izmenjava misli in v kateri se bo ustvarilo predvsem dobronamerno medsebojno razumevanje. Vem, da presojajo neki krogi moje delovanje v tem smislu, kakor da gojim simpatije za fašizem, odnosno za narodni socializem, ko se vedno znova sporazumevam z zastopniki teh držav. Ce naj se to razume tako, kakor da hočem uvesti tak sistem v naši državi, potem je resnica baš nasprotna. Zame in za ogromno večino Angležev je popolna podreditev neodvisnega poedinca pod >blast neke skupnosti, pa čeprav je državna, a v resnici obsega le one, ki trenutno državo vodijo in upravljajo, v nasprotju z našimi . osnovnimi nazori o človeškem in družbe- ! nem redu. Priznavam, da teh naših nazorov ni mogoče uveljaviti povsod na enak način Zlato pa se tudi ne spuščam v kritiko sistemov, ki so drugim prikladni, nam pa ne. Zgodovina nas uči, da nobena obli- j ka vladavine ne traja večno.	1
Sprememba se lahko izvrši počasi, v desetletjih, z evolucijo, ali pa lahko nastane eksplozivno. Prav zaradi tega sodimo, da se ne smejo opustiti stiki z drugimi državam! zaradi njihovih režimov, ki se lahko s časom bistveno spremene.
Miroljubni, toda
pripravljeni
V zadnjem delu svojega govora je Chamberlain poudaril da je Anglija miroljubna ln da bo to tudi ostala Svet mnogo govori o prednostih totalitarne oblasti in vedno znova opozarja na vedno večje oboroževanje.
Zaradi tega smo prisiljeni, da na vse načine ukrenemo da bodo vse vrzeli našega obrambnega sistema zadelane Toda vse svoje početje bomo tudi v bodoče uravnavali po diktatih razuma. Zavedati se moramo, da imamo svoje obveznosti in dolžnosti ne le do angleškega naroda, ne le do britanskega imperija nego tudi do svojih i eznikov Zgodovina uči, da noben poskus nadoblasti ni dolgo trajal in da nadoblast še nobenemu narodu ni prinesla sreče.
Izkustva dokazujejo, da je obenem
v vseh tlačenih narodih ogromna notranja odporna sila, kl pripravlja nadoblasti največje težave. Anglija se teh naravnih zakonov zaveda. Zato se je v svoji zgodovini spravila z Ameriko. Danes je spor z Ameriko absolutno nemogoč. Se za časa mojega življenja Je bil trenutek, ko bi bila skoraj nastala vojna s Francijo. Danes je takšna katastrofa prav tako nemogoča kakor vojna z Ameriko. Naši odnošajl s Francijo segajo preko Jurističnega okvira, ker slone na istovetnosti naših tnteresov.
Chamberlain je končal svoj govor z besedami: — Končujem s tem, da po vas pošiljam
poziv vsem narodom
katere zastopate, naj se zavedajo, da Je naš cilj sreča vseh narodov, kl jo je po mojem mišljenju mogoče doseči le, če smo vsi pripravljeni odstraniti sumničenja in predsodke in da pomagamo odstranjevati vse ono, kar nas razdvaja, namesto da iščemo dodirne točke.
Govor ministrskega predsednika Chamberlaina Je bil ponovno prekinjen po viharnem odobravanju vseh prisotnih Ko ga je zaključil, so ovacije in ploskanje trajali več minut
Nemška demonstracija
Chamberlainov govor na etnočnjem banketu inozemskih novinarjev, na katerem je zavračal napade nemškega tiska na bivšega ministrskega predsednika Bald-wina, je Izzval med nemškimi novinarji veliko nerazpoloženje in se Nemci dejansko niso udeležili večerje. Nemško veleposlaništvo v Londonu je objavilo o incidentu naslednje uradno poročilo; Nemški veleposlanik, člani veleposlaništva in nemški novinarji iskreno obžalujejo, da se ne morejo udeležiti večerje inozemskih novinarjev v Londonu in sicer zaradi nekaterih delov govora predsednika vlade Chamberlaina.
Kakor poroča Reuter, je prišlo do incidenta zaradi indiskretnosti. Chamberlainov govor je bil namreč že v naprej dostavljen inozemskim korespondentom, vendar pa pod pogojem, da ne sme nikdo objaviti besedila, dokler ne bo izgovorjen. Kljub temu je bdi zaradi njega izvršen diplomatski korak.
V italijanskem veleposlaništvu izjavlja/-jo, da so sicer vedeli za sklep Nemcev, vendar pa niso v ničemer spremenili svojega stališča glede udeležbe na banketu. Odsoten je bil tudi ravnatelj tiskovnega odseka v nemškem zunanjem ministrstvu Aschmann, ki je prišel Iz Berlina samo zato, da bi se udeležil večerje in poslušal Chamberlainov govor.
Postopanje Nemcev ob priliki včerajšnjega banketa v proslavo 501etnice društva inozemskih novinarjev v Londonu je izzvalo v Londonu splošno nezadovoljstvo in politična javnost si je na jasnem, da lahko nastanejo zaradi tega nove diplomatske komplikacije v odnošajih med Anglijo in Nemčijo. Jasno je predvsem, da je nemški poslanik Dircksen postopal po navodilih iz Berlina. Zanimivo je pri vsem tem ,da je nemška vlada opozorila Chamberlaina na to, da bo lahko njegovo potovanje v Rim ostalo brezuspešno, če bo v resnici izgovoril vse ono, kar je bilo zabeleženo v načrtu njegovega govora, kije
bil predložen razen drugim tudi nemškemu poslaniku. Kakor zatrjujejo udeleženci banketa, je Chamberlain dejansko nekoliko skrajšal svoj govor, vendar pa se je le dotaknil problemov, kl niti v Rimu, niti v Berlinu niso mogli izzvati najboljšega vtisa.
Zadovoljstvo v Franciji
Pariz, 14. dec. a. (Havas). Pariški tisik objavlja iz včerajšnjega Chamberlainove-ga govora zlasti odstavke, v katerih je izjavil, da so odnosi med Francijo in Veliko Britanijo tako tesni, da prestopajo okvir običajnih pravniith obveznosti, ker temelje na istih interesnih. Ta izjava je izzvala v Parizu izredino dober •»"tis.
»Pet&t Parisien« pi*e- Kako sploh morejo v Rimu še misliti, da bi mogla imeti Anglija glede Tunisa in Korzike drugo stališče, kakor ga ima Francija. Kakor Francija ne bo dopustila, da bi se kdo dotaknil tudi najmanjšega dela njenega ozemlja, tako tudi Anglija ne bo dovolila nobeni drugi sili, da ogroža svobodo glavnih poti v Sredozemlju Na dragem mestu primerja list obe evropski osi in pravi, da velja os London-Pariz mnogo več kakor os Rhn-Berlin. Francoski in angleški- imperij se ne izpodrivata na nobenem koncu sveta, dočim je znano, da italijanski vpliv v srednji Evropi ni v skladu z italijanskim zaveznikom. Nemčija in Italija se hvalita, da sta dinamična naroda. Skrbi in vznemirjenje, ki ju more izzvati ta dinamizem, ne ogrožajo samo demokracij, toda v primeru potrebe se bomo skupaj branili. To je hotel povedati tudi Chamberlain. »Epoque« izraža zadovoljstvo, ker je ostala angleška vlada zvesta zavezništvu s Francijo, vendan pa opozarja, da se ljubezen do miru ne sme postaviti nad življenjske interese, ker bi potemtakem nekega dne prišli v položaj, ko bi se ti interesi nc dali več braniti.
Grof Csaky pojde v Berlin
Novi madžarski zunanji minister bo posetil Berlin še pred Cianovim prihodom v Pešto
Berlin, 14. dec. o. Po zatrjevanju z Wil-helmstrasse je sedaj že popolnoma gotovo, da bo novi madžarski minister grof Csaky prišel v Berlin še pred Cianovim obiskom v Budimpešti. Jutri se bo Hitler vrnil iz Berchtesgadena v Berlin in je verjetno da bo Csaky že jutri zjutraj odpotoval v Nemčijo.
Kar se tiče nesporazumljenja, ki je na stalo, ker Nemčija ni hotela pristati na priključitev Podkarpatske Rusije k Madžarski, naglašajo, da spada ta stvar že v preteklost in da o njej sploh ne bo več govora. To je tem bolj nepotrebno, ker je tudi italijanski tisk, ki je dalje časa zagovarjal madžarsko stališče, sedaj definitivno opustil tezo o skupni poljsko-ma-džarsfki meji.
V ostalem bo Csakyjev obisk, kl ga uradno označujejo sicer kot uljudnostno dejanje, velikega političnega pomena. Ob
Napetost med Francijo in Japonsko
Pariz, 14. dec. o. Tukajšnji japonski poslanik je prosil svojo vlado, naj ga zaradi slabega zdravja odpokliče. Kakor zatrjujejo v pariških japonskih krogih, bo japonska vlada pos1anikovi želji ugodila, ne bo pa takoj imenovala novega diplomatskega zastopnika v Parizu. Ta njen ukrep naj bi se smatral za začasno prekinitev diplomatskih odnošajev med Japonsko in Francijo, ki naj bi postala nujna zaradi vedno bolj napetih odnošajev med obema državama. Japonci slej ko prej očitajo Francozom, da oskrbujejo maršala Cangkajšeka z vojnimi potrebščinami preko Indokine,
tej priliki bodo predvsem razpravljali o nadaljnjih odnošajih med Berlinom, Budimpešto in Prago. Po nekaterih Informacijah namerava Hitler madžarskega državnika pridobiti za jamstva, ki jih Češkoslovaška zahteva za svoje nove meje, po drugih pa naj bi postala ta jamstva že povsem brez pomena, ker se je zunanje-političeni položaj češkoslovaške po monakovskem sporazumu tako zelo spremenil, da ni niti iz formalnih razlogov več potrebno izpolniti garancijskega določila omenjenega sporazuma.
Berlin, 14. dec. o. Napovedano Csakyje-vo potovanje v Berlin je bilo za kratek čas preloženo, ker žele v Berlinu da bd skupno ž njim prišel k Hitlerju na obisk tudi madžarski ministrski predsednik Imredy. Pozneje bo Csaky odpotoval v Bukarešto, da bi dosegel končno ureditev položaja madžarskih manjšin.
Obisk belgijskega kralja v Parizu
Pariz, 14. dec. h. Kakor se doznava, bo belgijski kralj Leopold ob koncu januarja ali v začetku februarja oficielno obiskal Pariz. Obisk bo trajal tri dni. Belgijskega kralja bo najbrž spremljala kraljica mati Elizabeta.
Van Zeeland v Kanadi
Ottawa, 14. dec. a. Včeraj je prispel semkaj bivši predsednik belgijske vlade Van Zeeland, ki bo tri dni gost generalnega guvernerja in bo imel razgovore s člani kanadske vlade o gospodarskih vprašanjih.
Debata o deklaraciji
češkoslovaške vlade
Slovaki popolnoma zaupajo vladi min, predsednika
Berana
Praga, 14. dec. h. V porfanski zbornici se Je danes pričela debata o vladni deklaraciji. Zastopnik madžarske manjšine na Slovaškem poslanec Esterhazy je kritiziral program, ki ga je razvil v svoji deklaraciji min. predsednik Beran, ter je poudarjal, da je za Madžare merodajna zgolj slovaška vlada v Bratislavi. V imenu slovaške ljudske stranke je govoril poslanec Pružin-ski, ki jo nagLas£l lojalnost Slovakov do osrednje vlade. Slovaki imajo popolno zaupanje v min. predsednika Beran«, ki je prvi izmed Cehov pokazal razumevanje za slovaške nacionalne interese in zahteve.
Ugoden odmev
v inozemstvu
Praga, 14. dec. h. Deklaracija češkoslovaške vlade je izzvala v vsem evropskem tisku živahen odmev. Iz komentarjev evropskega tiska se lahko sklepa, da je program, ki si ga je postavila češkoslovaška vlada, povsod naletel na ugoden sprejem.
Nemški tisk posveča posebno pozornost zunanjepolitičnemu delu vladne deklaracije in beleži z zadovoljstvom zagotovilo, da želi Češkoslovaška odslej živeti v najtesnejših prijateljskih stikih z Nemčijo. »Berli-ner Tageblatt« naglasa, da izhaja ta sklep iz svobodne volje Čehov in Slovakov, ki bodo našli v Berlinu vedno polno razumevanje. »Lokal anzeiger« piše, da je deklaracija češkoslovaške vlade dokaz, da se nova češkoslovaška republika zaveda, da je napočila nova doba.
Londonski listi objavljajo obširne izvlečke iz vladne deklaracije in prav tako podčrta vajo oni del, ki govori o odnošajih z Nemčijo.
Pariški listi objavljajo zunanjepolitični del deklaracije in ugodno komentirajo stremljenja češkoslovaške po prijateljskih odnošajih z vsemi sosedi, zlasti z Nemčijo.
Varšavski listi objavljajo uradna poročila poljske agencije in podčrtavajo zlasti oni del deklaracije, ki govori o odnošajih ČSR do Poljske, za sedaj pa ne objavljajo ni-kakih lastnih komentarjev.
Slovo francoske vojaške misije
Praga, 14. dec. br. Vojni minister general Slrovy se je danes v navzočnosti šefa generalnega Štaba, generala Krejčija poslovil od načelnika francoske vojne misije, armijskega generala, ki je po 201et-nem delu za organizacijo češkoslovaške vojske zaradi nastalih Izprememb podal ostavko In bo te dni zapustil češkoslovaško. Francoska vojna misija je že meseca novembra izvršila likvidacijo ter 3e bo do konca meseca preselila v Francijo. General Sirovy se je generalu Faucherju in njegovim sotrudnikom toplo zahvalil za veliko delo, ki so ga izvršili ln s katerim so pripomogli, da je dosegla čsl. vojska tako odlične uspehe. General Faucher Je v svojem odgovoru naglasil, da je z vese-
ljem delal za čsl. narod in čsl. državo, M sta v polni meri zaslužila spoštovanje in ljubezen.
Ureditev uradniškega vprašanja na Slovaškem
Praga, 14. dec. w. Slovaška vlada Je obvestila osrednjo vlado, da bo s 1. januarjem odpustila vse češke državne uradnike na Slovaškem. Med osrednjo vlado in slovaško vlado je bil sedaj dosežen sporazum, po katerem bo osrednja vlada prevzela vsa finančna bremena za teh 9.000 čeških uradnikov, Obenem pa se je zavezala. ' jih bo 31. marca 1939 premestila iz Slovaške na češko ln Moravsko.
Protižidovski izgredi j na Slovaškem
TTnava, 14. dec. w. Na Slovaškem zavzemajo Izgredi proti Židom vedno večrjl obseg. V Trnavi Je prišlo včeraj do velikih izgredov, pri čemer so izgredniki zažgali obe tamošnjl sinagogi. Ena Je skoraj popolnoma pogorela, drugo pa so še rešilL
Bratislava, 14. deo. a. Po sporazumu s slovaško vlado so slovaški Židje ustanovili osrednji delovni urad, Id bo skrbel za rešitev židovskega vprašanja. Polpg tega bo ta urad podpiral tudi Izseljevanje Zidov v Palestino.
Ureditev čsL dolgov
London, 14. dec. h. »Evening Standard« poroča, da se bodo te dni pričela v Londonu važna pogajanja za ureditev češkoslovaških dolgov v Inozemstvu. Priliko za to daje navzočnost guvernerja nemške državne banke dr. Schachta in posebne čsL finančne komisije pod vodstvom dr, pospišila. Nemčija bo morala prevzeti sorazmeren del češkoslovaških zunanjih po* sojil v skladu z obsegom ozemlja in Številom prebivalstva, ki ga je dobila od češkoslovaške v smislu monakovskega sporazuma. List naglaša, da je češkoslovaška doslej točno izpolnjevala svoje ob» veznosti ter je de za oktobrski termi® točno plačala zapadle obresti in anuitet«* Glede na izpremembe, kl so nastale f ČSR, smatra list da je obrestna mera, & je znašala doslej 8 odstotkov, mnogo previsoka ter se bo morala znižati najmanj za polovico. Po sodbi angleških finančnih krogov bo marala Nemčija prevzeti 40 do 50 odstotkov češkoslovaških dolgov v inozemstvu.
Pogajanja za novo posojilo
London, 14. dec. a (Reuter). češkoslovaška finančna delegacija, ki je včeraj prispela v London, je danes obiskala finančno ministrstvo. Pogajanja za čsl. posojilo v višini 30 milijonov funtov so Ed začela že dopoldne.
Angleški finančni strokovnjaki bodo naknadno vprašali za svet finančne strokovnjake francoske vlade. Prav tako bo-bo pripravili načrt, da bi se posojilo plasiralo v češkoslovaški pod najbolj ugodnimi pogoji.
Dr. Schacht v Londonu
Pogajanja o izselitvi Židov iz Nemčije in izpopolnitvi
trgovinskih odnošajev
Basel, 14. dec. o. Guverner nemške državne banke dr. Schacht, predsednik banke za mednarodna plačila Bayen in Mon-tague Norman so odpotovali v London. Danes zatrjujejo tukajšnji krogu da bo dr. Schacht razpravljal v Londonu predvsem o izselitvi Zidov iz Nemčije Po informaciji poročevalca londonskih »Times« je banka za mednarodna plačila pripravljena organizirati prenos židovske imovine iz Nemčije v Anglijo in druge države.
London, 14. dec. a. Na snočnji seji parlamenta je trgovinski minister lord Stanley odgovoril na vprašanje, ali bo trgovinsko ministrstvo stopilo v stik z guvernerjem nemške državne banke dr. Schachtom za njegovega obiska v Londonu, da ni na programu nobenih formalnih pogajanj. Dodal je, da ni bilo nobenih formalnih razgovorov s predstavniki nemške vlade o trgovin-
skih vprašanjih, odkar je bila sklenjena an-gleško-nemška pogodba o plačevanju, namreč od julija meseca, poč pa ®o bili informativni razgovori med posameznimi uradnimi osebnostmi, kadar se je pokazala potreba. Upa, da se bodo ti informativni razgovori razvili v čim bolj formalna pogajanja, vendar pa se bo vredhost informativnih pogajanj znatno zmanjšala, če se bo objavilo vprašanje, o katerem so razpravljali.
Tudi Wiedemann pride v London
London, 14. dec. o. Hitlerjev pomočnik kapetan Wiedemann bo prišel sredi januarja kmalu po Chamberlainovem ln Halifaxovem povratku iz Italije v London, da naveže nove stike med Hitlerjem ln odločilnimi angleškimi političnimi faktorji.
Egipt in vprašanje Sueškega prekopa
Berlin, 14. dec. o. Egiptski poslanik je bil davi pri zunanjem ministru Ribben-tropu. Kakor zatrjujejo, mu je sporočil stališče svoje vlade glede nadaljnje usode družbe Sueškega prekopa. Egiptska vlada vztraja z vso odločnostjo pri dosedanji pogodbi s to družbo, po kateri ji bo po 20 letih pripadel v last prekop z vsemi napravami brez vsake odškodnine. Zaradi tega se smatra egiptska vlada za najbolj prizadeto v vsem, kar naj bi se sploh zgodilo na osnovi kakšnih mednarodnih pogajanj s sueško družbo. Sicer ni v splošnem proti izpremembi statutov družbe, v nobenem primeru pa ne bo pristala na kako izpremembo družbinih obveznosti.
Preosnova egiptske vojske
Kairo, 14. dec. a. Egiptski obrambni svet je odobril petletni načrt za preureditev egiptske vojske v štiri divizije po 15 do 20 ljudi. Izvedba tega načrta bo veljala 19 milijonov funtov fiterlingov.
Volitev švicarskega zveznega predsednika
Bera, 14. dec. w. Jutri bo zvezna skupščina volila novega zveznega predsednika in podpredsednika. Po tradicionalnem tur-nusu bo letos izvoljen za državnega poglavarja dosedanji podpredsednik Etter, ki je doslej vodil oddelek za notranje za/-deve. Za podpredsednika bo Izvoljen Het-Golat, doslej vodja oddelka za pošto ln promet. Oba pripadata svobodomiselni demokratski stranki.
Italijanski proračunski deficit
Rim, 14. dec. br. Ministrski svet je na svoji današnji seji odobril proračun za leto 1939/40. proračun izkazuje približno 29 milijard Izdatkov in 24 milijard dohodkov ter znaša primanjkljaj 4750 milijonov lir, ki bo krit s povišanjem davkov* Izdatki za oborožitev so povišani napram lanskemu letu za 2.5 milijarde in je za prihodnje leto določenih v ta namen 10 milijard lir.
t
Vseamerfška konferenca
Zedinjene države za obnovo gospodarskega liberalizma
na ameriškem kontinentu
L ima, 14. dec. o. Pogajanja na pana-
meriški konferenci, ki trajajo že tri dni, ge ugodno razvijajo in se pričakujejo rezultati, ki bodo odločilni za nadaljnji razvoj splošnih odnošajev med ameriškimi državami. Danes Je bilo konferenci predloženih zopet nekaj pomembnih predlogov. Kubanska delegacija je predlagala resolucijo, s katero naj bi konferenca protestirala proti rasnim in verskim preganjanjem v Evropi, brazilska delegacija pa je predlagala strožje nadzorstvo nad organizacijami raznih narodnosti na ameriškem kontinentu, ki so v tesnejših stikih z Evropo. Urugvajska delegacija je konferenco opozorila na veliko politično delovanje totalitarnih držav v odnosu do Amerike. Končno je delegacija Zedinjenih držav predlagala konvencijo o znižanju carinskih tarif v gospodarskem prometu med ameriškimi državami, da bi se tako polagoma zopet uveljavila načela gospodarskega liberalizma na ameriškem kontinentu.
Po informacijah agencije International Nevvs Service je pet nemških novinarjev,
{ ki so bili pripuščeni h konferenci, v znamenju protesta proti nekaterim izmed omenjenih predlogov demonstrativno zapustilo konferenčno dvorano.
Lima, 14. dec. a. Argentinski ln uru-gvajski delegati so sestavili besedilo predloga o zaščiti suverenosti ameriških držav ln o odporu proti politični kampanji iz tujine. Predlog zlasti naglaša, naj bodo ameriške države odločne v obrambi svoje teritorialne nedotakljivosti.
Eden pri Rooseveltu
Washington, 14. dec. a Na banketu, ki ga je včeraj priredil klub ameriških novinarjev. Je imel bivši angleški zunanji minister, sir Anthony Eden daljši govor. Po izjavi predsednika kluba niso bili klubski prostori Se nikoli tako nabito polni kakor tokrat. Po obedu sta Eden in njegova soproga odšla v Belo hišo, kjer Ju je predsednik Roosevelt povabil na čaj. Ro-osevelt je Izjavil novinarjem, da je Imel z Edenom zelo prijateljski razgovor, v katerem sta razpravljala o raznih vprašanjih.
Francoski položaj v Tunisu
Kakor poročajo francoski listi, J» francoski generalni rezident v Tunrisu izdelal daljše ftituacijsko poročilo za vlado v Par rizu. V poročilu zahteva med drugim takojšnjo vojaško ojačenje ter stroge predpis« glede nadaljnjega doseljevanja imo-zemcev, zlasti Italijanskih državljanov iz sosednega Tripolisa. To zahtevo utemeljiu-Je tako-le:
»Italijanski naseljenci v Tunisu so medsebojno neprimerno bolj povezana kakor francosko prebivalstvo, ki j« zaradi liberalnih n aturalizacijskih določb prvih povojnih let zadobiilo zelo heterogen značaj. Tunis je sicer francoski protektorat in ne kolonija, vendar pa ga moramo v bodoče smatrati kot del francoskega severnoafriškega imperija«
Italijani ae v svojih zahtevah, kakor dalje ugotavlja rezidentovo poročillo, sklicujejo na naslednje argumente: 1. Obala Tunisa leži nasproti italijanski obali in meji razen tega na sosedni Tripolis, tako da mora po povsem naravni poti preiti v italijansko vplivno območje. 2. Ko je M leta 1881 ustanovljen francoski protektorat nad Tunisom, j« bilo ▼ Tunisu 11.200 Italijanov in samo 700 Francozov. 3. Italijani končno opozarjajo, da so prve trgovinske sporazum« s brniškim begom sklepale italijanske srednjeveške države.
Poročite se naposled pritožuje, da je ita-
lijanska propaganda v Tunisu v zadnjem času neprimerno bolj živahna in delavna kakor francoska »Spričo sedanje italijanske kolonialne politike,« zaključuje poročilo, »moramo ukreniti vse potrebno za ojačenje francoskega vpliva.«
★
Rim, 14. decembra. AA. (Štefani:) »Glor-nale d'Italla« objavlja članek, v katerem podaja točno število Italijanov, kl žive v Tunisu. Pravi, da je vprašanje prebivalstva v Tunisu eden glavnih razlogov nesporazuma med Francijo in Italijo. List ugotavlja, da statistični podatki Francije, ki se nanašajo na evropsko prebivalstvo v Tunisu, niso točni ter teže za tem, da bi zmanjšali pomen italijanskega prebivalstva v teh krajih. List naglaša, da je italijansko prebivalstvo v Tunisu mnogo številnejše kakor pa francosko, čeprav uradni francoski statistični podatki niso točni. Omenjeni list odločno zavrača francoske statistične podatke glede prebivalstva v Tunisu, nato pa pravi, da je znana stvar, da se Francozi ne morejo prilagoditi v teh krajih ter da morajo povsod uporabljati za raznovrstna dela črnce ln tamkajšnje domačine. Na drugI strani pa je znano, da je Italijan, ki živi v tujini, sposoben za vsakovrsten posel. V zadnjih 60 letih se je naselilo v Tunisu najmanj 150.000 Italijanov.
Začasni rezultat volitev v Klajpedi
Klajpeda, 14. dec. br. Po začasnem Štetju glasov Je nemška stranka pri nedeljskih volitvah dobila 576.000 glasov vse štiri litovsko stranke skupno pa 130.000 glasov. Nemci so na ta način dobili 82 odstotkov vseh oddanih glasov.
Velika pooblastila nizozemski vladi
Haag, 14. dec. AA. (Reuter:) Holandski parlament je izglasoval s 148 proti 16 glasovom zakon, s katerim vlada dobiva pooblastila za dobo dveh let. To pomeni, da bo imela vlada na podlagi teh pooblastil dve leti popolnoma proste roke in bo lahko Izvajala svoj načrt za socialno in gospodarsko obnovo države. To morda pomeni tudi, da se sedanji oslabljeni parlament ne bo več sestal, čim bo končano sedanje njegovo zasedanje.
Volitve
Popravek poročila
iz zetske banovine
Ljubljansko dopisništvo Agencije A vale objavlja:
»Ker se je pri prenosu vesti o Izidu skupščinskih volitev vpletla v uvod poročila o izidu volitev v zetski banovini večja napaka in so srezi napačno našteti, se mora zato urvod v to poročilo glasiti takole:
V zetski banovini je JRZ dobila pri volitvah absolutno večino v naslednjih srezih: aindrijevafikL bjelopoljski, kolašinski, covovaToški, mileševski, pribojski, benunski, gataski, trebanjski, barski, podiinski, stude-niški, štaviški, djakovački, istoški, mitrovi-Ski, pečki, deževski, dreniškd, mesto Ceti-nje in fočanski.
Ta pravilni uvod so istočasno že prinesli tudi dirugi lristi v državi, in je iz tega jasno razvidno, da gre v našem poročilu samo za napako pri prenosu. Številke iz sirezov so lahko vsakega pazljivega bralca prepričale da je napaka v uvodu nastala slučajno in je zato napačno tolmačenje popolnoma neumestno.«
Delo glavnega volilnega odbora
Ceograd, 14. dec. p. Glavni volilni odbor je danes nadaljeval svoje delo. Tekom dneva je sprejel še nadaljnje volilne spise iz posameznih srezov, zlasti iz takih, ki so daleč od železnice. Iz dravske banovine je glavni volilni odbor prejel že vse volilno gradivo. Prepuščeno je bilo takoj v ureditev sekciji, ki jo vodi predsednik odbora dr. Sagadin sam. Ta sekcija urejuje tudi volilno gradivo za volilno okrožje Beograd, Zemun in Pančevo.
Ponovitev glasovanja na 8 voliščih
Beograd, 14. dec. p. »Službene Novine« so danes priobčile odločbo glavnega volilnega odbora, po kateri se bodo na osnovi § 59 zakona o volitvah narodnih poslancev zaradi prekinjenega glasovanja 11. t. m. ponovile volitve prihodnjo nedeljo, 18. t. m. na naslednjih voliščih: Dedinci v vlasotinskem srezu, Kosančiči v jablaničkem srezu, Miljenica v vučitrn-skem srezu, Valjevska Kamenica v podgorskem, Topučka v valjevskem srezu, Dobretiči v srezu Jajce, Bočaca v banja-luškem in Crnoštica v bosiljgrajskem srezu.
Sodba v pariškem procesu
Pariz, 14. dec. AA. (Havas:) Sodišče je obsodilo na 20 let robije in 10 let pregnanstva Skoblinovo ženo Pleviclto, ki je bila obtožena, da Je sodelovala pri ugrabitvi ruskega generala Milerja. Sodišče je upoštevalo obteževalne okolnosti.
število beguncev ČSR
PRAGA 14. dec. br. Notranje ministrstvo objavlja uradne podatke o številu beguncev, ki so se po teritorialnih spremembah zatekli v notranjost države Na ozemlju Češke in Moravske živi sedaj 151 997 beguncev, od tega je 114 577 ehov, 11.647 Nemcev, 7.325 Zidov 307 Poljakov in 829 beguncev drugih narodnosti V tem številu pa niso všteti državni uradniki in nameščenci. ki so morali zapustiti svoja prejšnja službena mesta Teh je blizu 60 tisoč V taboriščih za begunce živi nad 10 tisoč beguncev, ostali pa so razmeščeni po mestih in vaseh ter žive po večini od javne podpore.
V nedeljo bo spregovoril Mussolini
Rim, 14. dec. o. V iu.ue.,,0 bo Mussolini obiskal Sardinijo. Ob tej priliki bo imel govor, v katerem bo obeležil italijansko-francoski spor in preciziral italijanske zahteve glede Tunisa, Sueškega prekopa in Džibutija,
Zalivala N). Vet kralja
Beograd, 14. dec. AA. O priliki krstne slave kraljevskega doma so poslale številne osebnosti in ustanove lz države ln tujine številne čestitke na naslov Nj. VeL kralja, Nj. Vel. kraljice Marije, Nj. Vis. kneza namestnika in kraljevskega doma. Po najvišjem nalogu se ima pisarna Nj. Vel. kralja čast zahvaliti posameznikom in ustanovam za poslane čestitke, kakor tudi vsem tistim, ki so se pri tej priliki vpisali v dvorske knjige. — Iz pisarne Nj. VeL kralja št 12.115/38.
Beležke
Škofovski spor v Atenah
Te dni »o odstopili trije grški ministri: železniški minister Spiridonoe, minister narodne prehrane Kritikos in trgovinski minister Rediadis. Po novejših poročilih se Jim je pridružil tudi prometni minister Nicolupulos. Ozadje te delne krize grške vlade, ki je bila brez težav rešena s prvo večjo rekonstrukcijo Metaksasovega kabineta, Je v znanem sporu okoli Izvolitve novega atenskega Škofa kot poglavarja grške pravoslavne cerkve. Ta »por je sedaj rešen. Sveti sinod je z devetimi glasovi proti trem potrdil razsodbo vrhovnega državnega sodišča o neveljavnosti izvolitve novega atenskega škofa Da-maskinosa. Vlada je takoj nato izdala nov zakon o volitvi atenskega škofa kot poglavarja gTške cerkve. Sveti sinod bo po tem zakonu tudi v bodoče Izbral lz svoje srede tri kandidate, od katerih pa bo kralj na nasvet vlade sam izbral novega škofa. Ker pa se gori imenovani ministri B tem zakonom niso strinjali, so odstopili.
Sporazum o opciji med Prago in Berlinom
Sporazum o opcijski pravici prebivalcev na ozemlju, ki ga je po monakovskem in kasnejših sporazumih Češkoslovaška odstopila Nemčiji, je bil podpisan dne 20. novembra. Rok za izvajanje opcijske pravice znaša šest mesecev od monakovskega sporazuma, torej poteče 29 marca prihodnjega leta. Po opcijskem sporazumu med CSR in Nemčijo imajo sedaj prebivalci odstopljenega ozemlja pravico, da se prostovoljno izrečejo za eno ali drugo državo. Opcijski sporazum je torej v b stvu tak kakor vsi podobni dogovori, le da se to pot nanaša na skoraj štiri milijone ljudi. Pravice do opcije pa nimajo vsi prebivalci na odstopljenem ozemlju, temveč samo češkoslovaški državljani, ki po narodnosti niso Nemci — ki so po določbah opcijskega sporazuma avtomatično pridobili nemško državljanstvo — ter oni Nemci, ki so ostali v češkoslovaški republiki. Pravice do opcije za nemško državljanstvo pa nimajo oni, ki so si pridobili češkoslovaško državljanstvo šele 30. januarja 1933 ali kasneje.
Iz praškega tiska
Dne 17. septembra — v razvoju tako zvane »septembrske krize« — je češkoslovaška vlada izjemoma za tri mesece uvedla cenzuro za vse liste, ki izhajajo v republiki. Ta odredba je sedaj, kakor poročajo »Lidove Noviny« podaljšana za nedoločen čas.
Poslednje spremembe so, kakor se nadalje doznava, močno vplivale tudi na izhajanje posameznih listov, zlastih praških. Dne 1. januarja bodo prenehali izhajati trije praški listi: »Pravo Lidu«, organ češkoslovaških socialnih demokratov, »Pra-ger Tagblatt«, nemški demokratski organ, in vladna »Prager Presse«. Založba »Or-bis«, ki je doslej izdajala oficiozni organ »Prager Presse«, je odkupila naslov »Prager Tagblatta« in bo z novim letom začela izdajati nov nemški list z drugačnim naslovom. V redakcijah obeh nemških listov so izvršene velike spremembe.
Mir na španskih bojiščih
Salamanca* 14. dec. a. Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi, da je bilo na vseh bojiščih mirno, republikansko poročilo pa omenja, da so na castellonakem bojišču republikanci odbili dva manjša napada Francove vojske.
krtin
1-2 zrncl omogočata lahko normalno
Iztrebljenje, 2 kom. din 1.50; 12 kom. din 8.—; 60 kom. din 27.—•.
O Podkarpatski Rusiji in njenih prebivalcih
Iz državne službe
Beograd, 14. dec. p. V zdravstveni službi so napredovali pri Higienskem zavodu v Ljubljani za tehniškega svetnika v 4/2 inž. Stojan Guzelj, pri obči državni bolnišnici v Ljubljani za primarija v 5. pol. skupini dr. Sabina Praprotnikova ter za zdravstvenega svetnika v 5. pol. skupini dr. Drago Vidmar.
Upokojena je bila Marija Laznlk, učiteljica ročnih del v Hrastniku.
Gabrijel Janežič, učitelj na šoli za de-fektno deco v LjuVjani, je napredoval v 6. pol skupino z 20. januarjem 1938.
Švicarski publicist W. J. (dr. J. Welti), ki velja za najboljšega zapadnoevropskega poznavalca Rusov, se v »Neue Zurcher Zeitung« z dne 13. t m dotika perečega vprašanja etnografskega značaja prebivalcev Podkarpatske Rusije in piše med drugim:
O podkarpatski Rusiji se danes v evropskem časopisju mnogo piše, ne da bi v
večini primerov imeli pisci jasno predstavo, zakaj se deželica tako imenuje, kakšno je njeno prebivalstvo in h katerim državam, kl si jo laste, odnosno jo hočejo vključiti v svoje vplivno območje, politično in kulturno teži. V Nemčiji se znova uporablja naziv »Karpatska Ukrajina«, pa tudi marsikje drugod nihče ne dvomi, da so Rusini, ki tvorijo zlasti po odstopu Už-horoda in Mukačeva večino v deželi, samo veja ukrajinskega naroda Se preden je bila Podkarpatska Rusija z dunajsko razsodbo ohranjena češkoslovaški državi, je bila žoga v Igri svojih sosedov, ki so izkoriščali politične Intrige med njenimi strankami; da Je pri tem nastalo tudi etnološko sporekanje, Je le malokdo opazil. In vendar bi zadobilo podkarpatsko vprašanje povsem drugačen značaj, ako bi stala za njim močna Rusija, ki ne bi posegla vanj le lz politično-vojaških razlogov, temveč tudi zaradi obrambe ruskega značaja dežele, kl se ne i^nenuje ali se ni svojevoljno imenovala »Podkarpatska Rusija«, torej »ob vznožju Karpatov ležeča Rusija«. O njeni notranji pripadnosti k ruski kulturi, nasproti kateri so poskusi ukrajinizacije dežele zelo umetno delovali, sem se mogel pred petimi leti prepričati na licu mesta Pravilno spoznanje dogodkov. kl so se odigravali v zvezi z državno preureditvijo dežele, more zato imeti le oni, ki razume, da je šlo v prvi vrsti za obrambo rustva.
W. J. navaja nato razloge, zaradi kat«-rih smatra, da je Podkarpatska Rusija ruska in ne ukrajinska dežela Med njimi je poleg zgodovinskih, ki jim gotovo ni mogoče oporekati, posebno zgovoren odgovor, ki so ga prebivalci Podkarpatske Rusije dali na vprašanje praškega prosvetnega ministrstva, v katerem jeziku hočejo, da se vrši pouk v njihovih ljudskih šolah: 80% prebivalcev se je izreklo za ruski in le 13% za ukrajinski jezik. Celo na obeh ukrajinskih gimnazijah v Užhorodu in Chustu je bil na zahtevo staršev v spodnjih razredih uveden rusld učni Jezik. Te okoliščine pojasnjujejo po mnenju Švicarskega publicista tudi znano afero prvega podkarpatskega ministrskega predsednika Brodija, ki je moral kot veleizdajalec odstopiti in je bil na njegovo mesto postavljen »Ukrajinec« msgr. Vološin. Brodi je bil, tako pravi W. J., predsednik »avtonomne poljedelske zveze«, najpomembnejše »ruske« stranke v deželi, ld Je skupno s Fencikovo »rusko nacionalno-avtonomno stranko« dosegla pri zadnjih volitvah 120.000 glasov, dočim Je bilo »ukrajinskih« glasov tedaj komaj 4000. Brodi je hotel Podkarpatsko Rusijo in njen ruski značaj ohraniti kot celoto. Zato je najprej zagovarjal ohranitev Podkarpatske Rusije v češkoslovaški republiki. Sele ko je postalo jasno, da bo treba najpomembnejše Južne predele z obema glavnima mestoma odstopiti Madžarski, in ko so se obenem pojavili veleukrajinski načrti, ki naj bi jim bila Podkarpatska Rusija izhodišče, se Je začel Brodi pogajati z Madžari za vključitev Podkarpatske Rusije kot celote v madžarsko državno telo... Usoda Podkarpatske' Rusije in njenega ruskega prebivalstva predstavlja nedvomno eno izmed največjih tragedij naših dni, ki bi jo mogla presekati samo mogočna nacionalna Rusija, kakršne pa ni in je najbrž ne bo kmalu.
Hitlerjev povratek v Berlin
Pariz, 14. dec. o. »Jour« poroča, da se bo Hitler jutri vrnil lz Berchtesgadena v Berlin. Takoj po njegovem prihodu bo seja nemške vlade, ki bo velikega pomena za nadaljnjo nemško zunanjo politiko v smeri proti Jugovzhodu. V zvezo s tem spravljajo politični krogi tudi napovedani prihod madžarskega zunanjega ministra Csakyja v Berlin.
Nadalje bodo na seji razpravljali o Hitlerjevem potovanju v Gdansk. Vse priprave za to potovanjle so že dovršene. V Gdansku pripravljajo Hitlerju že sedaj velik sprejem. Najbrž ga bo spremljal maršal Gčring.
V notranjepolitičnem pogledu bo vlada po napovedih omenjenih krogov podvzela nove ukrepe za popolno likvidacijo židovskega vprašanja v Nemčiji.
Princ Bernard
odpotoval v London
Haag, 14. dec. a Princ Bernard, soprog prestolonaslednice Julljane, Je snoči odpotoval v London na zaseben obisk.
Eksplozija v Zagrebu
Beograd, 14. decembra AA. Včeraj ob 17.45 je v haši na Maruličevem trgu št. 14 v prvem nadstropju pri vratih na hodnik, ki vodi v stanovanje dr. Huga Werka, advokata v Zagrebu, eksplodiral naboj, ki je bil obešen za kljuko na vrvici Eksplozija je poškodovala vrata v širini 7 cm in v dolžini 20 cm. Človeških žrtev ni bilo. Na hodniku so našli listek, na katerem piše: »Trdno smo prepričani, da smo vam dali novega gradiva za nov članek v »Samoupravi« in nove pobude za pripovedovanje o edinstvu Jugoslavije. Živel dr. Maček!« Po prvi preiskavi in z ozirom na vsebino napisa na listku je jasno, da je to delo političnih nasprotnikov dr. Verka, kd je pristaš JRZ.
Obnova procesov v Avstriji
Berlin, 14. dec. br. Kancelar Hitler j« izdal odlok, s katerim odreja obnovo vseh procesov, ki so bili po bivšem avstrijskem režimu ustavljeni ali pa preprečeni bodisi s posebnim ukazom bivšega zveznega pred sednika ali pa z amnestijakimi ukrepi. Ta odlok se tiče vseh dejanj, ki so bila zagre-šena po 30. Januarju 1933. Kancelar Hitler si pridržuje pravico, da v vseh takih primerih odredi nadaljevanje odnosno obnovo svoječasno ustavljenega kazenskega postopka ln izvršitev že prisojen« ali prekinjene kazni. Vse potrebne odredbe bo izdalo nemško pravosodno ministrstvo. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, gre predvsem za obnovo cele vrste procesov, v kateri so bili zapleteni visoki dostojanstveniki bivšega režima ki pa so bdH pod prejšnjim režimom ustavljeni ali a drugimi ukrepi preprečeni.
Bivši minister Polak umrl
Beograd, 14. dec. p. Danes popoldne ja
nenadoma preminul bivši minister Franjo Polak. Bil je na nekem privatnem obisku v zvezi zemljoradniških zadrug.
Pokojnik je bil znan nacionalni delavec. Večkrat je bil član vlade. Sodeloval j« tudi v prvi jugoslovenski vladi, ki ji je bil za predsednika pokojni Stojan Protič.
Vremenska napoved
Zemunska: Pretežno oblačno, nekoliko megleno in deževno v vsej državi, slasti v severozapadnih krajih. V planinskih krajih utegne snežiti. Toplota, bo padla v severni, dvignila pa se v južni polovici države.
Zagrebška: oblačno.
Dunajska: Se nobene bistvene spine-
membe sedanjega milega vremena. Zjutraj megla.
za otroke je v teh knjižnicah na pretek. — Božiček bo letos lahko obdaroval otroke, saj bo knjižice kupoval po din 8.— v vseh poslovalnicah „JUTBA", v knjigarnah, po pošti pa jih razpošilja uprava „JUTRA", Ljubljana, Knafljeva 5.
POŠTNINA DIN 2.
Na zalog! so:
KRALJ DEBELUH IN SINKO DEBELINKO
POREDNEGA
PRIGODE BIJA
BO-
SKOK — CMOK IN JOKICA
JANKO IN STANKO
PRIGODE GOSPODA MURNIKA
KOZA-
BRATEC BRANKO IN SESTRICA MICA
POTOVANJE IN ČUDOVITE PRIGODE TOMIJA POPKIN-SA
SAMBO IN JOKO
OSEL GOSPODA KOZAMUR-NIKA
ZGODB \ O VRTISMRČKU IN SILONOSK1
JELARJEVI ČUVARJI
TARZAN IL del (po 12 Jin).
y VSAKI KNJIGI so ŠTEVILNE ZABAVNE RISBE, KI IZSILIJO PRISRČEN SMEH!
I
Na*i kraji in ljudje
Česa želi in potrebuje učiteljstvo
Nekaj tehtnih predlogov in sklepov z zborovanja
Sreska učiteljska društva so zadnji čas imela v raznih naših krajih zborovanja. V pregled sodobnih teženj in težav učiteljskega stanu posnemamo izmed predlogov in sklepov učiteljstva škofjeloškega okraja naslednje podatke:
Kova praviila JUU» naj se preosnujejo tako, da bodo v bodoče taki in podobni ekscesi, kakršni so se dogodili letos v Zagrebu, sploh onemogočeni. Število delegatov za gla vno skupščino naj se zmanjša na minimum, pač pa naj dobe sekcijske uprave večjo avtonomnost. To preorientacijo narekujejo tudii -društveni blagajniški interesi. Skupščine mnogo stanejo in ni treba da bi se trosil učiteljski denar za neplodno delo. Z vsem poudarkom ponavlja učiteljstvo svoje zahteve glede izboljšanja plač.
t ■>	C V I »,,(,»	"»»■/» N . V
zlasti še. ko so se cene povišajte za okoli 20%. V zvezii z izboljšanjem gmotnega položaja naj pride do avtomatskega napredovanja, ukine naj se celibat in s>e izenačijo poročene učiteljice z neporočenimi. To so osnovne zahteve, od katerih učiteljstvo ne bo popustilo. Učiteljstvo imej nadalje pravico do dnevnice in povrnitve potnih stroškov, kadar prihaja na uradno konferenco.
V zadnjem času se otvarjajo nove šole. Mnogo blestečih in pohvalnih besed beremo, toda naj pokažemo na točko, ki je malo zadovoljiva. To so učiteljska stanovanja. Vprašanje učiteljskih stanovanj se neverjetno rado potisne v stran in tako povečini na novih šolah stanovanjsko vprašanje ni rešeno, kakor bi človek pričakoval. Sicer se pa rada zamenjata izraza soba in stanovanje. Nujno potrebno bi bilo, da oblastvo končno izda določbo, s katero bo jasno povedano, kaj spada pod izraz stanovanje.
Pravilniki k zakonu o narodnih šolah zaman čakamo. Tamkaj, kjer n.i prostorov ne-sredstev in ne kvalificiranih učnih moči, raj se meščanske šo'o ne otvarjajo. Težko je tudi s povezanostjo med učiteljskim društvom kot takim in njegovim članstvom. Pošta namreč kopij na pisalnih strojih ne
VzgojiteIf, ki biva 39 let v enem kraju
Podsteda, 14. decembra Upokojeni Šolski upravitelj Ante Potočnik v Podsredi je v ponedeljek praznoval 60-letnico. Po rodu je iz Št. Pavla pri Preboldu. Po učiteljski šoli v Mariboru leta 1898. je nastopil službo provizoričnega učitelja v Podsredi. Razen v Podsredi pa je
nekaj časa poučeval tudi v bližnjih Pečicah, kjer mu je bilo hkrati poverjenih nad 400 otrok v vzgojo. Sam je z zgledno vnemo vzgajal to armadico dece, ki se ga je oklenila z vsem srcem kakor očeta.
Do leta 1936. Je bil šolski upravitelj v Podsredi, nato je bil spet imenovan za učitelja, lansko jesen so ga upokojili. Da je polnih 39 let oral ledino prosvete v enem samem kraju, je pač v naših razmerah edin-irtven primer. Pozna ga vsa dolina v Zasavju, zlasti pa kozjanski okraj. Njegov mirni značaj odlikuje usmiljenje do ubogih. Že i od mladosti je zaveden nacionalist in član Sokola v Kozjem. Mladeniško čil tudi zdaj iie deluje in sicer vodi v Podsredi domačo posojilnico. V srečnem zakonu z gospo Er-no, rojeno Bregarjevo, so se mu rodili trije otroci. Želimo uglednemu vzgojitelju Se mnogo srečnih let!
smatra za tiskovine. Kako naj torej Učiteljsko društvo obdrži stalni kontakt z 28 šolami, ko pa ga poštnina vse preveč stane. Nujno je zato. da se pravilnik pošte v toliko izpremeni, da se Učiteljskim društvom glede kopij ne bodo delale težave.
Mladinska Matica je najreprezentativnej-ša sil o venska m,'adinsko književna ustanova. Vsaka .šola naj bi zato imela vsaj po en izvod njenih knjig, tako pa so še vedno šole, ki se niti ne ganejo.
Na vidiku je zbiralna akcija za češkoslovaško učiteljstvo. Preko 6000 učiteljev in učiteljic je sedaj v Pragi, ki so brez sredstev in brez zaslužka. Francosko učiteljstvo je že pos-ialo podporo v znesku 20.000 frankov. In mi? Gotovo ne bomo stali ob strani, ko gre za pomoč našim severnim bratom, čim bo zbiralna akcija odobrena,
ne sme biti tovariša in tovarišice, ki ne bi
prispeval v ta namen.
Škofjeloški okraj sprejema i vsem razumevanjem akcijo za pomoč obmejnim krajem. Žal je loški okraj sam globoko pasiven in zato ni računati da bi rodila zbirka perila, oblek in podobnega kake uspehe Pač pa se bodo po vseh šolah škofjeloškega okraja zbirale kvalitetne knjige in odposlale na severno mejo.
Učiteljska samopomoč, ki šteje 2640 članov preživlja dokaj resne čase. Učiteljska samopomoč ni prav nikako spekulativno in trgovsko pridobitno podjetje marveč strogo učiteljska socialna ustanova, ki je bila zgrajena iz neštetih naporov. Ne gre zategadelj, da bi jo uvrščali v vrsto običajnih zavarovalnih podjetij in ji rezali kruh. kakor predvideva uredba. Vsi potrebni koraki so storjeni in je upati, da bo vsaj v poslednjem trenutku rešena US pred nevarnimi preizkušnjami.
Trad za tnlsdiiso ob meji
Dobrodelnost šolske kuhinje RK na Fali
Fala, 14. decembra
Odbor društva Rdečega križa Fala — Selnica je pred tremi leti osnoval kuhinjo za šolsko mladino. Revščina našega malega obmejnega človeka in skrb za naraščaj našega naroda sta dali pobudo k temu. Mejaši so hoteli pokazati dobro voljo s trdim delom s katerim hočejo tudi sami kaj storiti za svojo mejo, ne pa se zanašati le na pomoč raznih organizacij. Lahko so se prepričali, da bo vsakdo rad podprl nj hovo stremljenje, ako bo uvidel, kako plemenito delo uspeva..
Odborniki in člani Rdečega križa, sami mali ljudje, po večini delavci, so se z ljubeznijo oklenili zamisli. Razkropili so se po širnem okolišu selniške občine in poprosili dobra srca za podporo. Niso trkali zaman. Kar je dom premogel, to so ljudje radi dali. Da, ljudje, ki so bili prav za prav sami potrebni pomoči, so podprli akcijo. Uspeh je bil popoln, živila so v glavnem nabrali. Treba je bilo le še dobiti sredstva za nabavo krožn kov, žlic. loncev, kotla in drugega pribora. Z vztrajnim delom in osebnimi žrtvami so zbrali tudi po. trebno vsoto, da so opremili kuhinjo z najnujnejšim.
Kako določiti, kdo je potreben? Koga je treba odkloniti, to je bilo zelo težavno vprašanje. Odbor je zatorej zavzel naslednje stališče: jed v kuhinji se bo nudila vsakomur, ki je reven m toplega obeda potreben. Selniški šolski okoliš je zelo prostran. Deca prihaja po šest in več kilometrov daleč v šolo ter je po tako dolgi poti v zimski dobi potrebna toplega opoldanskega kosila ne glede na premoženjske razmere. Dne 2. decembra 1935 je bila v prostorih g. Jagriča, ki je da) prostore brezplačno na razpolago, kuhinja otvorjena. Poslovanje šolske kuhinje v treh letih izkazuje: prvo zrno 8.901 obed v skupni vrednosti 4.173 din, drugo leto 10.043 obedov v vrednosti 5.139 din. v pretekli zimi pa 14.510 obedov v vrednosti 6.440 din. Vsega je bilo doelej izdani 33.445 obedov v vrednosti 15.652 din. k čemur je prispevala blagajna krajevnega Rdečega križa 6.816 din. Odbor Rdečega križa se prisrčno zahvaljuje ravnateljstvu falske elektrarne, ki je dovolilo brezplačno uporabo električnega toka za kuhanje, obratovodja pa se je še posebej zanimal za preskrbo mladine. Odbor naproša plemenita srca, da ostanejo obmejni mladini tudi v bodoče naklonjena.
Družina zastrupljena s pokvarjeno račko
Spravili so jo v mostarsko bolnišnico
Mostar, 14 decembra
Ko je prišla v mostarsko okolico inšpekcija mostarskega Doma narodnega zdravja, da pregleda revne okoliške vasi, je bila obveščena, da je v vasi Humi Lišane zblaznela vsa obitelj kmeta Murata Marica. Sosedje so pripovedovali strašne stvari.
Člani nesrečne rodbine so divjali in sosedje so jih naposled zaprli v hišo Sprva so sosedje menili, da so vsi Maričevi pijani, ker so se tako obnašali, kakor se obnašajo ljudje, zastrupljeni od alkohola Čudna blaznost je trajala več dni in bnat Murata je opazil, da so nesrečni ljudje nekajkrat prišli vsaj deloma k zavesti, a kakor hitro so použili nekaj kruha, se je blaznost spet vrnila. V napadu blaznosti je
Nesrečnežem so pobrali vse nevarne predmete, pogasili so ogenj in potem hišo zaklenili.
Ker se mu je zdel kruh sumljiv, je Mu-ratov brat vse ostanke kruha zakopal v zemljo. Komisija se je takoj podala v Humi Lišane im v hiši nesrečnega Murata Marica so se ji nudili strašni prizori. Vsa obitelj je kazala znake čudne blaznosti, mož, žena in starejši otroci pa so bili že vsi izčrpani od besnenja. Ostanke kruha so zdravniki takoj odkopali in analiza je dognala, da se je v moki, iz katere je bil kruli pečen, razvil strup, ki učinkuje kakor atropin. Z žitom vred so zmleli tudi strupeno vrsto plevela in ker reveži zmeljejo tudi pleve, je bila vsa moka zastrupljena,
mati hotela zaklati svoje tri otroke, dojen- j Zastrupljeno obitelj so odprermli v mostar-čka pa je hotela iz zibelke vreči v ogenj. sko bolnišnico.
Obsojena za smrt Janeza Jerale
Divjaški spopad v Besnici pred sodiščem
Ljubljana, 14. decembra
Pred mailim kazenskim senatom pod predsedstvom s. o. s. Breliha sta se zagovarjala 24-letni tvorniški delavec Miha Dolinar iz Stranišča pri Kranju in njegov tovariš 21-letni ključavničar Ivan Krt z Gorenje Save. Državni tožilec ju je obtožil, da sta v noči na 4. septembra v Besnici z nožem tako obklala železničarja Janeza Je-ralo, da je za poškodbami izdihnil, ne da bi mu še biili mogli nuditi zdravniško pomoč. Krvavi dogodek, o katerem so dnevniki obširneje poročali, je vzbudil mnogo pozornosti in negodovanja zaradi zverinskega načina, kako je marljivi Jerala žalostno zaključili svoje dobro obetajoče življenje.
Mlada moža na zatožni klopi sta v bistvu priznavala dejanje, katerega ju je dol-žil državni tožilec. Sam Dolinar, ki je v preiskavi ponovno spreminjal svojo izpoved z vsakokratnim zatrdilom, da hoče izpovedati resnico, je tudi na glavni razpravi priznal, da je Jeralo zabodel z nožem, toda glede njegove smrti se ni čutil krive-
ga Krivdo za Jeralovo smrt je zvračal na Krta Trdil je. da ju je Jerala prvi brez povoda napadel, on pa da je pr,majal Krtu pri spopadu. Ko je Krtu uspelo, da se je Jerale otepel ju je pustil sama in zdaj trdi, da mu ni znano, kaj se je potem med njima dogajalo. Pravil je tudi. da ga je Krt vabil v Besnico na »bobe«, ki mu jih je obljubilo njegovo dekle Da se je napravil piecej »aufbiksarsko«, mu je samo kratko pojasnil, češ da so mu pred desetimi leti v Besnici ubili brata, imel je baje pri sebi tudi velik kuhinjski nož, toda to je obtoženi Krt zanikal. Trd;l je, da ga je Jerala napadel, da mu je Dolinar res prišel na pomoč in da je udrihal z nožem po Jeralovem hrbtu.
Branilca sta v obrambnem govoru poudarjala, da je šlo le za običajen pretep med fanti in da je bil izid pač usoden za lera-lo. da pa ni nobene priče, k: bi mogla pojasniti, kdo izmed pretepačev je Jcalo prav za prav smrtno zabodel. Po kratkem posvetovanju so sodniki razsodili, da sta se
Dolinar kn Krt pregrešila ▼ smislu § 184 t z. mi so ju zato obsodili vsakega na dve
leti strogega zapora. Medtem ko je Dolinar brez pritožbe sprejel razsodbo, je Krtov branilec prijavil priziv in revizijo.
V ječo zaradi požiga
Pred malim kazenskim senatom ee je zagovarjal 50-letni delavec Janez Brleč iz Šmartna, ki ga je državni tožilec obtožil zločinstva požiga. Brleč je 7. oktobra letos t vžigailico podtaknil ogenj na hlevu posestnika Jožefa šušterja v Veliki Lošni. Hlev z vsemi pridelki in orodjem je pogorel do tal. Sušter je imel nad 30.000 din škode. Poleg požiga je bil Brleč, ki ima na vesti že več grehov in je presedel tudi precejšnje kazni, obtožen še. da je ukradel Mariji Laznikovi par ženskih čevljev. Za požig in tatvino so ga sodniki obsodili na dve leti in osem mesecev robije. Kazen je sprejel.
Se eden z nožem
Po stari fantovski navadi se je tudi 29-letni delavec Janez Burgar posluiil noža. Dne 1. maja lani je v Podgorju t nožem tako poškodoval po roki Štefana Vidica, da bo roka trajno neuporabna za delo. Bur-gaT, ki je dejanje sicer priznal, se je izgovarja)! s silobranom. Trdil je, da jc bežal pred Vidicem. ta pa ga je dohitel in ga s kolom udrihnil po rami. Šele tedaj je v strahu za svoje življenje potegnil iz žepa nož in sunil z njim proti Vidicu. Pravi, da ne vč, kam ga je zadel. Te trditve je Vi-dic odločno zanikal kot izmišljene, njegovo trditev pa sta podkrepili dve priči. Sodniki so Burgarja obsodili na deset mesecev zapora.
Največ ji dobrotnik srbske mladine v Vojvodini
Kulturne in narodne organizacije v Vojvodini se pripra\-ljajo na počastitev spomina največjega dobrotnika srbske mladine v nekdanji avstroogrski monarhiji. To je bil Sava Tekelija. ki je pred 100 leti ustanovil največji sklad za šolanje srbske mladine v a\'Stro-ogrski monarhiji V Budimpešti je ustanovil zavod »Tekeliianum«, ki je bil prav za prav prvi srbski dijaški dom. V 19. stoletju je bilo sicer več skladov in ustanov za šolanje srbske mladine, a iz vseh teh skladov ni bilo toliko podpor, kakor pa so jih prejeli srbski dijaki iz ustanov Save Tekelije. ki je vse svoje premoženje poklonil srbski mladini.
Posebno ustanm-o zp srbske visokošolce je Tekelija uredil tudi na Dunaju. Dunajska ustano\'a ne posluje več. »Tekelijanum« v Budimpešti pa nudi še danes pomoč in za\'etje visokošolcem srbske narodnosti, ki študirajo na univerzi v Budimpešti. Skozi to ustanovo je šlo mnogo generacij srbske mladine in inteligence, gotovo pa vsa predvojna srbska inteligenca iz Vojvodine. Leta 1919. je prevzela Tekelijev sklad, ki je bil formelno ustanovljen 21. avgusta leta 1838. naša država in je postal njegov upravitelj upravni odbor srbske patriarhije. Denarna sredstva fonda so naložena pri Državni hipotekami banki. Dijaški dom v Bu-dimjyešti je pod upravo komisije, v kateri so tudi zastopniki madžarske vlade in univerze v Budimpešti.
Tragična usoda Tineta Juvana
Trbovlje, 14. decembra
V nedeljo zvečer je v trboveljski občinski bolnišnici nepričakovano preminil g. Tine Juvan, blagajnik trboveljske občine. Žalostna vest je hudo potrla njegove znan. ce in prijatelje, ki niso slutili, da njihov drug bije poslednji boj. Bil je star šele 28 let. Po dolgoletnih težavah in pomanjkanju mu je pred leti komaj uspelo, da se usmeri k lepši bodočnosti. Pa tudi še tedaj ga je življenje trlo po težkih vrtincih, ki so mu zadnje čase štrli njegovo predobro srce. Juvan je bil izredno marljiv, vesten in nadarjen uradnik, znan po svoji veliki značajnosti. Bil je navdušen športnik in pevec, sodeloval je pri pevskem društvu »Zvon«. Zlasti vneto je sodeloval pri nogometnem klubu SK Trbovlje. ki je z njim .zgubil svojega najboljšega odbornika in podpornika. Mnogobroj-na udeležba pri zadnji poti. je bila najboljši dokaz pokojnikove priljubljenosti. V sprevod so se uvrstili vsi občinski name-
Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, ie naravna »Franz-Josefova« erenčica že davno Dre-'kušmio domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesl jivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih orimerih ne odreče.
Oet rfp S t>t M M
kuhanje
NION čokolada
ščenci z županom ln podžupanom, pokojnemu je kot rezervnemu oficirju izkazalo poslednje slovo odposlanstvo trboveljskih rezervnih oficirjev. Združena pevska zbora »Zvon« in »Zarja« sta se ob grobu poslovila s pretresljivo žalostinko »človek, glej!«, dr. Krasnik pa je spregovoril ganljive besede v slovo najboljšemu tovarišu iz mladih let, s katerim so ga družili svetli mladostni spomini, a tudi bridki trenutki poslednjega življenjskega boja. Govornik se je od prijatelja poslovil v imenu športnega kluba SK Trbovlje, občinskih uslužbencev in vseh prijateljev. Hladna gruda je za vedno pokrila mlado žrtev usode. Iskreno sočuvstvujemo s svojci, a pokojnemu želimo lahek večni sen.
Gluhonemi gredo v Trbovlje
Svoj zadnji letošnji propagandni nastop bo pri,redilo ljubljansko društvo gluhonemih v Trbovljah v soboto ob 20. v dvorani Sokolskega doma. Z nastopom bodo odkrili igralci Trbovel jčanom mnogo novega iz svojega skrivnostnega in še tako malo poznanega življenja. Nastop obsega predavanje, v katerem bo g. Ciril Sitar, sam iz vrst sodelujočih, obrazložili življenje gluhonemih, njih boj za pravice ter položaj gluhonemih v današnjem človeškem občestvu sploh. Zanimivemu predavanju sledita dve enodejaniki, v katerih nastopijo odrasli gluhonemi igralci z živim govorom.
Povsod, kjer so že nastooili in to je bilo že petnajstkrat, so zapustili povsem nove pojme o sebi in povsod so našli takoj veliko razumevanje za svojo zahtevo, to je zahteva po uzakonitvi šolske obveznosti za vso gluhonemo mladino. Z nastopom dokažejo gluhonemi namreč koristnost šolanja gluhonemih po zavodih, ki jih raznemijo in pri vzgoje zmožnost za samostojno preživljanje. Ker je nastop nekaj samosvojega, kar ljudje še niso videli in slišali in ker je prireditev propagandnega ter socialnega značaja, jo bodo Trboveljčani gotovo pose tili v velikem številu ter pridno segli po vstopnicah, ki jih prodajajo te dni po hišah nekateri učitelji iz Trbovelj, kateri so prevzeli z velikim veseljem in razumevanjem aranžma nastopa gluhonemih v Trbovljah.
Bogati stric
in revna nečaka
Sarajevo, 14. decembra Blizu Sanskega Mosta p ase ta vaško čredo siroti brez očeta in matere. Boja in Dane Stojkovič. Njun oče, ki je bil vojni dobrovoljec, ki je umrl že pred nekaj leti, niti vedel, da ima v Ameriki bogatega brata. Očetu je kmalu s edila v smrt mati in otroka, ki sta zdaj stara 13 in 13 let, sta vaški siroti.
Pred nekaj meseci pa je prišla iz Amerike vesela vest od nekega rojaka, da je stric obeh vaških sirot Djordje Stojkovič pripravljen vzeti siroti k sebi in da bo v najkrajšem času poskrbel za pot potrebne dokumente in poslal tudi denar. Stric se je resno in vneto zavzel za revna nečaka in najprej je poslal za potne stroške in obleko 20.000 din ter pisal, da bo treba še nekaj časa počakati, dokler ne bodo zbrani vsi. za potovanje potrebni dokumenti. Revna dečka sta bila prepričana, da je konec bede in nestrpno sta čakala na potovanje v Ameriko k bogatemu, dobro^jivemu stricu.
Zdaj pa je prišla vest, da je stric umrl nagle smrta, preden je utegnil urediti * se, kar je nameraval nakloniti svojima nečakoma. Pisal je tudi rojak, ki je posredoval, ter naznanil, da Stojkovičeva vdova ne mara ničesar slišati o tem, kar je mož obljubil svojima nečakoma v stari domovini. Tako bosta Boja in Dane še dalje pasla vaško čredo. Dediščine bosta morda deležna šele po smrti svoje neznane, neprijazne tete, ako bo takrat sploh še kaj ostalo od imovine pokojnega Stojko-viča, ki je bil lastnik lepega posestva in velikega hotela.
Ljubezen na Korziki
Ko je Magdalena Mancinijeva po desetih letih zapustila ječo in se vrnila na svoj rodni skalnati otok, ji je bilo dvain-trideset let. To so za korziško ženo sicer zrela leta, toda Magdalena je še vedno prekrasna lepotica. Vsa Korzika je bila v zastavah, ljudstvo je bilo veselo kakor da sprejema slavnega junaka.
Magdalena Mancinijeva je nezakonska vdova pravljično slavnega korziškega bri-ganta Romanettija, ki ga orožniki nikoli niso mogli ujeti. Zločin, za katerega se se je morala Magdalena deset let pokoriti v ječi, je bil tale: Ljubila je, kakor prava Korzičanka, — bila je zvesta svojemu izvoljencu in se je zanj maščevala.
Bilo ji je sedemnajst let, ko je večno zasledovani Romanetti prišel na dvorišče njenega očeta in prosil gostoljubja. Noben Korzičan ni odrekel gostinske pravice človeku, ki je sicer bil brigant, ne pa navaden razbojnik. Gostoljubje je na Korziki vzvišen zakon. Romanetti je ropal vedno le pri bogataših, potem je siromakom izkazoval dobra dela na različne načine. Bil je visok, lep, krepak fant in Magdalena Mancinijeva je bila visoka, lepa, krepka devojka. Zagledala sta se drug v drugega ob prvem srečanju. Začutila sta, da spadata skupaj. Bila je med njima ena sama ovira: Magdalenina mati ni več ži- j vela. Dekle, ki so ga šteli pol še za otro- j ka, je moralo skrbeti za dom in za čredi- i Co manjših bratcev in sester, oče pa je 1
zunaj na pašnikih varoval veliko čredico ovac.
Naj so bile nevarnosti še tako velike,— kadar je Romanetti koga oplenil ali kadar se je pripravljal na nov pohod, vselej se je nezaslišano predrzno pojavil spet na dvorišču Mancinijeve domačije. Nekoč ob taki priložnosti pa je odločno stopil pred očeta Jeana Mancinija in poprosil za roko njegove hčerke. Stari, ponosni kmetski gospodar ga je odbil. Ne, da mu Romanetti ne bi bil všeč. Pač pa Magdalene ni mo. gel pogrešiti. In ker je na Korziki očetovska oblast stroga, se hčerka niti malo ni upala ravnati zoper očetovo voljo. Ali kradla se je noč za nočjo od doma. Tam blizu domačije se vzpenja griček. Tja gori je Magdalena hodila pričakovat Romanettija. In noč za nočjo — naj je bila svetla ali temna in naj je bila nevarnost še tako velika — se je brigant Romanetti okrog zased plazil proti Lavi, kakor se Imenuje Magdalenna rojstna vas. Večkrat pa je- bil tako predrzen, da je prijezdil v diru. — bog ve kje odzad so mu sledili orožniki.
—	Pojdi z menoj! — je prosil Magdaleno. — Ti si dekle zame, bodi ponosna, kakor si pogumna. Ostala boš vedno z menoj.
—	Da, je rekla Magdalena, sledila bi ti brez pridržka na konec sveta. Toda očeta ne morem zapustiti. On in njegovi bratje ne bi tega nikoli odpustili, ne tebi, ne meni.
Tako je nekaj časa ostalo vse pri sta-
rem. To se pravi: noč za nočjo dekle na brrg, noč za nočjo brigant Romanetti v diru proti vasici Lavi. A neko noč, ko je razkošno sijala luna, je Romanetti na griču ugrabil Magdaleno. Z njo se je vzpel na konja, imel jo je med vajeti, da se ni mogla izmuzniti. Vzpodbodel je konja in zdirjal z ugrabljeno izvoljenko v hribe.
Magdalena Mancinijeva se ni več vrn;la domov. Popotniki s samotn h cest na Korziki so vedeli povedati:
—	To je pogumna ženska. Romanettiju je pomagala, da nam je temeljiteje izpraznil žepe. Ampak kar je res je res, lepa je, da se je človek ne nagleda ...
Ubožni samotni prebivalci pa so hvalili Romanettija in njegovo družico, ki so jo imenovali kraljico korziških brigantov:
—	Dobro lahko obrneš kakšen denarčlč, ki ti ga vrže Romanetti. Toda še vse bolj nam tekne olje in vino. ki nam ga daruje Magdalena iz kleti naših magnatov.
Slava briganta Romanettija in lepe Magdalene je prodrla v Francijo, vse do Pariza. Mnila so štiri leta. Kar je bila Magdalena slutila, se je zgodilo: njen oče in njeni bratje so sklenili, da se maščujejo nad brigantom, ki mu orožniki na noben način niso mogli do živega. Nekega dne, tega je zdaj dobrih deset let, se je Romanettijev konj vrnil sam, brez jezdeca h gospodarici Magdaleni. V bližini Lave je ležal njegov gospodar prestreljen z več kroglami. Dva fanta, ki sta si domišljala, da sta enako predrzna in podjetna kakor Romanetti — pisala sta se Bart<~li
in Faginelli — sta se dala oklicati kot Romanettijeva naslednika in voditelja brigantov. Prišla sta k Magdaleni in ona jima je rekla:
—	Mojega fanta niso ubili orožniki. To je bilo osebno maščevanje, maščujta mi Romanett ja!
Poteklo je nekaj časa, lepega dne se je pojavil Faginelli s samokresom v desnici pred Magdaleno, k' se je še venomer skrivala v samoti in jo je vprašal:
—	Kaj mi daš. če se res maščujem v tvojem imenu nad morilci ?
—	Kaj pa hočeš imeti?
—	Tebe!
—	Da, je pritrdila brez oklevanja.
—	Res? — je hlastno vprašal Faginelli. — Boš moja, če maščujem Romanettija?
—	Da! — je suho potrdila.
—	Tedaj poglej: tvoj stric Anton Man-cini ie s temle samokresom ustrelil Romanettija čul sem. kako se je s tem dejanjem bahal pred sinovoma.
Magdalena je pobledela, potem je mirno odločla:
—	Maščuj Romanettija! Držala bom besedo.
štiri dni pozneje so našli Antona Mancinija in oba njegova sinova ustreljena. To je bilo preveč. Razburjenje oblastvenih organov je klicalo po pomoči. Iz Francije so poslali na Korziko vojake in stražnike orožnikom v pomoč. Prebrskali so ves otok. Faginelli in Magdalena sta bila na begu iz kraja v kraj. Prebivalstvo je tekmovalo, kdo bo parček bolje skril. Toda
obroči vojaških in orožniških kordonov so se bolj in bolj zoževali in naposled ni bilo rešitve. Vlovili so ju in postavili pred sodišče. Sledila je razprava, ki jo je s skrajno napetostjo pričakovala vsa Korzika. In zdaj se je izkazalo: Magdalena je junakinja, Faginelli je slabič. Vse je priznal, da bi si rešil glavo. Magdalena pa je ponosno sedela pred sodniki, zrla je vanje in vso razpravo ni pošteno odprla ust. Ničesar ni priznala, ničemur oporekala. Faginelliju je popolno priznanje rešilo glavo, obsodili so ga na dosmrtno ječo. S smrtjo so prizanesli tudi njej. Bila je enako obsojena, ker pri umoru ni neposredno sodelovala. Ljudje so govorili:
— Tako ponosnega in odločnega koraka je šla v zapor, kakor da gre svojemu Ijubčku nasproti.
Minevala so leta, minilo je deset let. V teku desetih let so se mnogi prizadevali, da bi Magdalena Mancinijeva prišla spet v svobodo. Sijajno se je zadržala v ječi. Bila je neuklonljiva in dostojanstvena, resnično prava Korzičanka. Potem je prišla pomilostitev in Magdalena Mancinijeva se je vrnila domov, sprejeta kot junakinja.
V pusti sivini današnjosti je otok Korzika venomer zavetišče nenavadne srednjeveške romantike. Tam ljudje znajo prav tako sovražiti, kakor ljubiti in ljubiti prav tako kakor sovražiti. Na Korziki ni več brigantov. Toda tam venomer bivajo svojevrstno viteški ljudje. Zlasti viteške pa so ženske. Ljubezen na Korziki se popravku imenuje ljubezen.
Domače vesti
♦	Zanimanje ameriških turistov za naga obmorska letovišča, v prihodnji sezoni bodo imela naša obmorska letovišča mnogo gostov iz Severne Amerike. Na Sušak so prispeli te dni zastopniki turistič nib uradov iz New Yorka, Chicaga in drugih severno-ameriških mest ter z upravami raznih hotelov sklenili pogodbe za oskrbo ameriških turistov v prihodnji sezoni. Prvi turisti iz Amerike bodo prispeli v naše kraje že v začetku aprila.
♦	Litijsko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto 17. t. m. na ljudski šoli v Litiji. Pričetek ob 9. Na dnevnem redu razen običajnih poročil odbornikov predavanje učitelja g. Konrada Kotnika lz Sv. Križa o risanju. Po zborovanju ogled predilnice.
♦	Zveza Maistrovih borcev vabi svoje
člane, da se udeleže ustanovnega občnega zbora odseka Zveze Maistrovih borcev v Ljutomeru, ki bo v nedeljo 18. t. m. ob 8. dopoldne v hotelu g. Zavratnika v Ljutomeru. Pripeljite s seboj tudi prijatelje ln znance, ki morda niso prejeli vabila, a so se leta 1918/19 pod poveljstvom generala Maistra borili za osvoboditev naše severne meje.
♦	Družbi sv. Cirila ln Metoda Je plačal dr. Ciril Nemec, direktor »Prizada« v Beogradu din 300 kot pokroviteljnino in dr. V. Kisovec, odvetnik v Beogradu din 100 kot dar. Zneska sta se vknjižila v dobro CM podružnici v Beogradu. Darovalcema iskrena hvala!
♦	Uradno pooblastilo v smislu pravilnika o pooblaščenih aktuarjih sta od ministrstva za trgovino in industrijo prejela odgovorna aktuarja jugoslovenske zavarovalne banke »Slavije« v Ljubljani g. ravnatelj inž. V. Mikyška in g. profesor Mihael Lučki.
Ali že veste, da popolnoma
odprodajamo
velemannfakturo
LENASI & GERKMAN
LJUBLJANA,
kamgarn, sukno, damsko blago in
svila. — Poslužite se ugodnosti.
♦ Ustanovitev fotografskega muzeja v Zagrebu. Po iniciativi muzeja za umetnost in umetno obrt v Zagrebu, zlasti pa po zaslugi njegovega kustosa prof. Tkal-čiča je uvedena akcija, da se za proslavo lOOletnice fotografije priključi muzeju umetnosti v Zagrebu nov oddelek za fotografijo. Zagrebški Fotoklub je prevzel nalogo, da bo zbral čimveč pomembnih predmetov, ki so v ozki zvezi s fotografijo in njenim razvojem. Člani Fotokluba bodo tudi uredili muzej.
» V Zagrebu deluje nad 800 društev. Dvajset let obsegajoča statistika zagrebške mestne občine obravnava tudi društveno življenje. Iz nje je razvidno, daje bilo leta 1918. v Zagrebu samo 180 raznih društev, zdaj pa jih je že 820. Med njimi je 269 prosvetnih ,nad 100 dobrodelnih, 143 športnih in 261 stanovskih in strokovnih organizacij. Z društvenim življenjem v tesni zvezi je tudi razvoj tiska. Leta 1918. je bilo v Zagrebu 73 časopisov, zdaj pa jih je okrog 400. Literarna produkcija iznaša letno okrcg 400 knjig in brošur. Leta 1918. je bilo v Zagrebu 33 tiskalniških podjetij, zdaj pa jih je 61.
Proda se manjše INDUSTRIJSKO PODJETJE
v večjem mestu Slovenije, z dobrim donosom. Potrebni kapital cca Din 50.000. — Medprodajalci izključeni! — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Industrija«.
* Zanimiva zbirka sarajevskega muzeja. Uprava sarajevskega muzeja pripravlja presenečenje ne samo za ožjo domovino .temveč tudi za ^znanstvenike na tujem. Po dolgem ln napornem delu je urejena redka zbirka predmetov iz dobe preseljevanja narodov. V tem novem muzejskem oddelku, ki bo v prihodnjih dneh odprt javnosti, so zelo važni zgodovinski spo>-meniki iz naših krajev. Posebno važne so najdbe iz Breze in Homolja pri FočL V Brezi so našli tudi steber z gotskimi črkami. Nov oddelek sarajevskega muzeja je prva zbirka predmetov iz dobe preseljevanja narodov v naših krajih.
TIVAR OBLEKE, ZIMSKE SUKNJE SO DARILA TRAJNEGA VESELJA IN HVALEŽNEGA SPOMINA. GLAVNA ZALOGA: ANTON BRUMEC, LJUBLJANA, NASPROTI GLAVNE POŠTE, PREŠERNOVA ULICA 54.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Preureditev železniške proge Sunja
—	Bihač. Na svojo, pred meseci poslano vlogo, so dobili predstavniki gospodarskih organizacij Splita obvestilo od generalne železniške direkcije, da bo do otvoritve nove železniške proge Bihač — Knin proga Sunja — Bihač tako urejena, da bo neoviran promet na vsej relaciji Sunja
—	Knin. Generalna železniška direkcija ima že načrte in tudi proračun za to preureditev. Stroški bodo znašali okrog 38 milijonov. Na razdaljo 45 km bodo na progi izmenjali tudi tračnice.
*	Pozabljeni jubilej »kraljeve rože«. Na včerajšnji članek pod tem naslovom, napisanem v uredništvu, kjer se izrecno poudarja, da je bil jubilej prezrt v našem dnevnem tisku, smo prejeli od g. Josipa W es t e r j a, prosvetnega inšpektorja v pok. pojasnilo, da je v letošnji 9. (septembrski) številki planinskega Vest-nika napisal spominsko črtico: »Ob jubileju »kraljeve rože«, nakar naše čitatelje še posebej opozarjamo.
*	Stoletni starec čaka na pokojnino. V
Kragujevcu je Djordje Mitrovič te dni slavil svoj stoti rojstni dan, a je v tej visoki starosti še vedno aktivni uslužbenec občinske uprave. Zapcslen je kot čuvaj malega parka. Stoletni Djordje je še krepak, prepričan je, da bo preživel še dokaj let, samo to se mu zdi čudno, da še ni dobil pokojnine.
♦ Novi grobovi. V visoki starosti 82 let je umrla v Ormožu gospa Franja JaTCeva, nadučiteljeva vdova. Ugledno pokojnico bodo danes ob 15. spremili k večnemu počitku. — Na Planini pri Rakeku je umrla v visoki starosti gospa Marija Hoffman-nova, poštarfca v pokoju. Zadnjo pot bo nastopila jutri ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Za Miklavža in božlčnico slepih otrok so darovali: zdravnik dr. Michelitsch Iz Velikih Lašč 200 din, gg. Valentin Batte-lino, Joško in Jožica Schubert ter delniška družba pivovarne Union po 100 din; podjetja: American-motors, Henrik Bat-telino, inž. Dukič, Gregorc, Kolinska tovarna, Antonija Gutnik ter Cop Srečko po 50 din, tvrdka Venceslav Breznik 25 din, gg. Jakob Antlogar, Ivan Bricelj, Anton Galie, dr. Grossman, Ivan Javor-nik, dr. Adolf Kaiser po 20 din; Andrej Cekada 15 din, Rudolf Juvan, Feliks Mo-skovlč In dr. Logar po 10 din; tovarna Dragotdn Hribar pa Je poslala lepo darilo v blagu. Vsem plemenitim darovalcem se v imenu slepe mladine Iskreno zahvaljuje uprava zavoda za slepo deco v Kočevju. — Darujte v podporni sklad za slepe otroke! številka čekovnega računa je 10190.
Danes ie povsod dobite lepe, dobre in poceni rimske suknje in obleke. Dobite pa tudi Se boljše. Toda oblačila »TIVAR«, presegajo danes vse v kvaliteti, izdelavi ln nizki ceni. — Glavna zaloga: ANTON BRUMEC, LJUBLJANA — Prešernova nI. 54, NASPROTI GLAVNE POŠTE. TIVAR OBLEKE ZA VSAKEGA, OB VSAKI PRILIKI.
♦	Hajduka Korejo so pokopalL Kakor druge hajduke, tako so tudi ubitega Ignjatljeviča-Karejo pokopali ponoči na skrivaj nekje med Arandjelovoem ln Banjo, njegovo rojstno vasjo. Pred pokopom se je pred truplom svojega sina razjokal blizu 80 let stari oče, ki je nekajkrat vzkliknil: Sine, sine, zakaj si zapustil lepo domačijo in odšel v šumo! — Hajduk Koreja je mrtev, pokopan, njegov konec pa je še vedno skrivnosten. Gotovo je samo to, da je hajduka pokončalo nekaj re-volfverskih strelov. Kmet Radisavljevič iz Stojnika se je sam javil ter trdil, da je ubil hajduka. Sreski načelnik pa je izpovedal, da je vedel za njegov namen. Izpovedi Radisavljeviča pa so tako protislovne, da je dvomljivo vse, kar pripoveduje, znano pa je tudi, da je bil nekdaj hajdukov zaupnik in pomočnik. Mož, ki je bil prepričan, da bo takoj dvignil visoko nagrado, ki je bila razpisana na hajdukovo glavo, se je zdaj znašel v zaporu, izpustili pa so nekatere vaščane, katere je bil Radisavljevič prej označil kot hajdukove pomočnike.
Darilo, s katerim Ji boste naredili veselje, FORVIL Eau de Cologne, FORVIL parfum, puder! Vedno v zalogi v parfu-meriji »NADA«, Ljubljana, Frančiškanska ulica.
♦	Razbojniki v ženskih oblekah. Na cesti med Kraljevcem in Cirkovcem je postal žrtev razbojniškega napada krojač Toma Rus, ki se je vračal iz Zagreba, kjer ima službo, domov v Cirkovec. Na samotni poti sta ga napadla dva razbojnika, ki sta bila oblečena v ženske obleke. Rus je sprva mislil, da ga hočejo preplašiti kake objestne ženske, kmalu pa se je prepričal, da ima opravka z nevarnimi razbojniki. Razbojnika sta krojača odvlekla v gozd ob cesti, ga privezala na neko drevo ter mu preiskala žepe. Razbojnikoma v ženski obleki, ki sta krojača premagala, sta se v gozdiču pridružila še dva tolovaja. Razbojniki so Rusu odnesli ves prihranek 7.000 din, potem pa so ga pustih privezanega na drevo, šele po nekaj urah so ga našli in rešili mimoidoči kmetje._
Krasen in hkrati koristen dar srednješolcem in odraslim za Božič: Daudetova:
Pisma iz mojega mlina.
Najbogateje ilustrirano, slovito delo. — Naroča se: Založba »Satura« Ljubljana, Tabor 6.
♦	Za 4.000 din je nakradei blaga. Iz "U Jurja pod Kumom nam poročajo: Po nedavni amnestiji je prišel domov v Gradišče France Gracar, ki je bil svojčas obsojen na 6 let ječe. Nasilnik, ki se je v kaznilnici navadil lenobe, pa je brž jpet zašel na krivo pot, se splazil v stanovanje posestnika Janeza Celestina ter nu odnesel dve obleki, suknjo, perilo in samokres v skupni vrednosti nad 4.000 iin. Za enkrat se še skriva. Varnostna oblast je izdala za njim tiralico.
Pod pokroviteljstvom bana gosp. dr. Marka Natlačena
priredi
MOTO-HERMES
v soboto 17. xn. ob 20. nri
velik družabni večer
v dvorani Mikllč.
Športnike ln občinstvo
vabimo k obilni udeležbi!
*	Izleti za božične praznike. Zveza za tujski promet v Sloveniji je za božične praznike pripravila izlete za Split, Dubrovnik, Sarajevo, Trst, Gorico in Idrijo ter Pariz ln Nico. Prijave sprejemajo vse bi-ljetarne Putnika najkasneje do 19. decembra ob 10. dopoldne.
♦	Za božične in novoletne čestitke uporabljajte Ciril Metodove razglednice!
TRGOVSKI PLES
V LJUBLJANI
7. JANUARJA 1939
v Trgovskem domu.
Iz Kranja
Poročila sta se g. Franci Hvala, zlatarski mojster Iz Kraja ln gdč. Magda Keber, učiteljica iz Ljubljane. Bilo srečno!
r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 16, 18.30 in 20.30 grandiozen velefllm »Jetniki otoka smrti«. Največje filmsko j delo sedanjosti!	i
! b Ljubljane
n— o bolezni kovin Je predaval v torek zvečer pod okriljem Prirodoslovnega društva dr. Inž. Matija Žumer. Predavatelj je strokovno pojasnil, kako važno je vedeti pravilno obdelovati kovine, zlasti pa poznati njihove lastnosti v visoki temperaturi in po ohladitvi, saj pogosto visi na raztržni trdnosti ene same žice ali osi varnost človeškega življenja. Predavanja se je udeležilo lepo število ljudi, predvsem iz akademskih krogov.
n— Zanimivo predavanje o divjadi v gorah pripravlja Slovensko planinsko druStvo. Predaval bo g. dr. Joža Herfort v torek 20. t m. ob 20. v »Bell dvoranic hotela Union na Miklošičevi cesti. Številne skioptične slike bodo kazale naše planinske živali, predavatelj, ki Je znan strokovnjak, pa nam bo pripovedoval o njih življenju. Vstop niče dobite v predprodaji v pisarni SPD v LJubljani, Aleksandrova cesta 4/L
u— Jadranska straža ponovno opozarja članstvo ln občinstvo na predavanje, ki bo danes ob 20. v restavracijski sobi »Zvezde«. Predaval bo g. prof. Rafael Ba-čar o temi »Potovanje rib v Jadranu«. Predavanje bo spremljalo več skioptičnih slik. Vstop prost.
a— Podružnica Sadjarskega In vrtnarskega društva v Mostah Ima drevi ob 20. v risalnid ljudske šole v Mostah svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Za polnoštevilno in točno udeležbo prosi odbor.
o— Diplomirani tehniki! Izredni občni zbor bo v petek 16. t. m. ob 20. v mali dvorani restavracije »Zvezde«. Udeležba vseh tovarišev zelo važna.
u— Kolo jugoslovenskih sester, podružnica Moste—Sv. Peter bo priredilo običajno božičnico z obdaritvijo v soboto 17 t m. ob 16. v dvorani kina Moste. Vljudno vabimo vse članice, posebno pa naše dobrotnike, da se udeleže ljubke prireditve. Videli boste v koliko veselje bodo ubogim malčkom vaši darovi, saj bomo obdarovale preko 100 otrok. Malokrat se vesele ta bedna srčeca ln prav zato vam bo najlepše plačilo oasev resnične hvaležnosti v njihovih očkah hvaležnosti za srečo, ki ste jim Jo ustvarili vi s svojo dobroto! Pridite!	_
DANES OB 20. URI
It©!^1^ ^MIE
_KINO MOSTE._
u— Na interni produkciji državnega konservatorija v petek 16. t. m. ob 17.
uri, ki bo v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici in s katero se proslavi 60. rojstni dan slovenskega skladatelja Antona Lajovica nastopijo gojenci solopevskega oddelka in sicer: Lipušček Janez, Polajnar Ljudmila, Rakovec Ladislav, Heybal V. in Ročnik Dana. Pri klavirju Ogrin Ksenija, Seifert Herta, Adamič Bojan in Hubad Samo. Programi, ki veljajo obenem kot vstopnica k produkciji, se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
u— Pevski zbor Glasbene Matice, ženski zbor ima drevi ob 19.30 vajo, mešani zbor ob 20. Odbor.
_— Ustanova dr. Franceta Košmerlja, odvetnika in univerzitetnega profesorja v Chicagu, za gimnazijce ln učence Tehniške srednje šole, višji oddelek, je razpisana. Natančni pogoji so razvidni lz razpisa na mestni deski in na deskah v vežah šolskih poslopij.
■ KINO SLOGA, tel. 27-80 gg Ob 16., 19., 21. uri	I
Charlie Chan na dirkah 1
Dodatek: R. Wagner: Tannhauser«, 1 uvertura.	|
a— Prva ljubljanska moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda ima svoj občni zbor v četrtek 22. t. m. ob 6. zvečer v družbeni pisarni, Beethovnova ulica št. 2.
u— Akademska Jadranska straža opozarja na božično plesno vajo, v soboto 17. t. m. v Trgovskem domu, ki bo podaljšana. Pridite gotovo po božična voščila. Jenko-Adamič!
u— Pri produkciji v proslavo 20 letnice Jugoslavije v ponedeljek 19. t. m ob 18. nastopijo gojenci: A) Iz solopevskega oddelka: Polajnar Ljudmila Rakovec Ladislav, Heybal Valerija, Ivančič Sonja, Ko-renčan Štefanija. B) Iz klavirskega oddelka: Osana Jože, Kralje Štefka, Logar Edita. Adamič Bojan. C) Iz violinskega oddelka Burger Kajetan in iz oddelka za čelo Jeraj Karola. Nastopi tudi godalni orkester in zborovska šola drž. konservatorija.
Cenjenim damam
najvljudneje sporočam, da sem otvoriia kozmetični salon za nego lica in kože. — Glede na svojo dolgoletno in izkušenj-polno delovanje na polju damske kozmetike sem prepričana, da bom zadovoljila tudi Vas. Zato prosim, da ml v polni meri poverite svoje cenjeno zaupanje.
Kozmetični salon MARLYNE Draga Bottos
V novi hiši poleg palače Slavije, Gajeva ul. Sprejemam od 9.—12. in 14.— 18. ure.
Izredno napeta kriminalna drama Danes ob i«., 1». in 21. uri
V glavnih vlogah:	f* f A V M A D R T f« A
Svetislav Petrovič ln Sjbilla Schmltz V L A ▼ H ii r Al Vit
Film senzacljonalnih zapletljajev, presenečenj ln misterfjoznlh KINO UNION, dejanj! Film umetniške kvalitete, film ljubavne romantike,	TeL 22-21
film krasnih naravnih posnetkov. — Film, ki Vam bo Izredno ugajal !
u— Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani vabi svoje članstvo hi prijatelje društva na predavanje ge. Marije Vilfanove o temi: »Vtisi iz Anglije«, katero se bo vršilo dne 15. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Zvezde«.
a— JNAK »Edinstvo«. Drevi ob 20. bo v klubovem lokalu članski sestanek z zelo važnim dnevnim redom. Udeležba je strogo obvezna za vse člane. — Odbor.
t— Božičnica Kola jugoslovenskih sester bo v nedeljo 18. t. m ob 10. dopoldne v telovadnici Srednje tehnične šole.
n— Sezona zimskih sukenj se je pričela. Kriminalni oddelek policijske uprave je zadnji čas prejel celo vrsto prijav, da so bili z obešalnikov po lokalih, nekajkrat pa tudi iz predsob po stanovanjih pokradeni zimski p.aščL V torek je stražnik v Kolodvorski ulici aretiral 37 letnega Franceta S., ki je znan specialist za to vrsto sezonske kraje. Pod pazduho je nosil lep hubertus temne barve in črn jopič. Ko ga je stražnik pripeljal na policijo, je aretiranec izpovedal, da je plašč in jopič nesel prodat, odločno pa je tajil tatvino. Policija pa vendar upa, da bo z njegovo pomočjo pojasnila marsikatero tatvino, ki je bila prijavljena zadnji čas.
u— Matere! Opozarjamo na predavanje »Kaj mora vedeti mati o duševnem razvoju zdravega in bolnega, otroka« drevi ob 20. na ženski gimnaziji, Blelwedso-va cesta, predava dr. Niko Vončina.
n— žrtev zdražbe po policijski uri. Včeraj ponoči je na Tržaški cesti na Glincah prišlo do prepira med večjo družbo, ki se I Je iz gostilne vračala proti domu. Eden j Izmed tovarišev je v hipni razburjenosti I segel po revolverju in ustrelil 24-letnega brezposelnega delavca Ivana Ofado s Ceste na Brdo v nogo. Na kraj spopada so prihiteli stražniki, ki so aretirali tri izmed napadalcev, ranjenca pa so mestni reševalci prepeljali na kirurški oddelek. Žrtev prepira Je bil tudi klobučar Peter F., ki ga je nekdo z nožem ranil pod levim očesom.
u— Avtomoblllsta je okradeL V torek je policija aretirala 22-letnega Lojzeta S. iz Ljubljane, ki je zadnji čas živel na precej razsipen način, in so vsa znamenja kazala, da denarja ni pošteno pridobil. Preiskava Je pokazala, da je Lojze pred dnevi v Kočevju ustavil nekega avtomobili sta ln ga naprosil, da ga odpelje v Ljubljano. Med potjo je nekje Izstopil, avtomobilist pa je šele pozneje opazil, da mu Je potnik mimogrede sunil okrog 1600 din. Ko so fanta prijeli, je tatvino brez oklevanja priznal, obenem pa Je izpovedal, da si je z ukradenim denarjem kupil obleko, ostanek pa pognal v veseli druščini.
n— Izgubljena aktovka. V ponedeljek od 15. do 16. ure Je bila na Aleksandrovi cesti izgubljena aktovka. Najditelj se naproša, da jo izroči v upravi »Jutra«.
Iz
e— Vodnikove knjige dobite v celjski podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici. Knjige dobijo tudi oni. ki se na novo prijavijo kot člani.
e— Drevj bo kritna predstava v gleda lišču. Opozarjamo na krstno predstavo Mrakove najnovejše tragedije »Grohar« ki jo bo priredila Mrakova gledališka skupina lz Ljubljane drevi ob osmih v celjskem gledališču. Po krstni vprizoritvi Mrakovega »čajkovskega«, ki je v pretekli sezoni prav tako v Celju, vlada sedaj za »Groharja« živahno zanimanje. Krstna predstava tega novega slovenskega dela bo gotovo nudila lep užitek.
e— SKavtska akademija. Svarunova meščanska četa Mrkonjičevega stega skavtov v Celju bo priredila v petek 16-t. m. ob 16- v telovadnici H. drž. deške narodne šole v Komenskega ulici pod vodstvom br. Utaha božičnico s skavtsko akademijo in obdarovanjem dijakov celjskih šolskih zavodov. Vabljeni so vsi prijatelji mladine
Celja
a— Plemenita akcija strokovne organizacije. Podružnica NSZ v Mariboru J« Izvedla akcijo za obdaritev revnih otrok delavskih družin. S podporo raznih dobrih ljudi Je NSZ akcija uspela in bo v nedeljo 18. t m. ob 17. obdarovala 108 delavskih otrok. Pri prireditvi, ki bo v veliki dvorani Narodnega doma, bodo izvajali tudi lep program ln nastopijo prvič mali tamburašL Po izredno lepem programu bo obdarovanih 108 otrok. Na to prisrčno humano prireditev so vabljeni vsi prijatelji mladine, ki bodo s malenkostno vstopnino še bolj podprli to akcijo. V nedeljo popoldne ob 5. vsi v Narodni dom!
a— KošačarJ za priključitev k Mariboru. Svojčas smo poročali o akciji nekaterih občanov košaške občine, ki so zibrall ve čpodpisov za priključitev k Mariboru. Vzroki te akcije so predvsem v nezadovoljstvu zaradi nekaterih občinskih zadev. O tej prošnji prebivalcev v Krčevlni za priključitev k Maribora bodo razpravljali mestni svetniki na seji 20. t. m.
a— Novo otroftko igriSče. V Mariboru se čuti pomanjkanje otroških igrišč, zlasti v magdalenskem mestnem okraju. Za~ radl tega je v načrtu zgraditev novega otroškega igrišča v magdalenskem predmestju, o čemer bodo sklepali na torkovi seji mestnega sveta.
a— Razširjenje občinskih »»ladišč. Kakor znano, Je mestna občina svojčas kupila Stauderjevo parcelo ob Strmi ulici z namenom, da se tamkaj zgradijo nova skladišča, oziroma sedanja skladišča razširijo. Ta načrt o zgraditvi novih Skladišč in remiz v Strmi ulici, kjer se nahajajo traktorji, škropilni vozovi in razno orodje mariborske mestne občine, je postal sedaj aktualen ln tvori predmet razprave na torkovi seji mariborskega mestnega sveta.
a— Otrok Je padel v ftkaf kropa. Včeraj so v bolnišnico prepeljali vsega opečenega enoletnega Zvonka Brumca s Tea-na. Mati je doma pripravila vodo za kopanje, otrok se je pa priplazil do škafa • kropom in padel vanj. Njegovo stanje je precej resno.
a— Smrtno nevarne poškodbe Je dobil 17-letni pekovski vajenec Ivan Kramber-ger, ki je v službi pri pekovskem mojstru Antonu Filipiču pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah V temi so planili nanj lz zasede še neizsledeni napadalci in ga potolkli na tla. Ko je že ležal na tleh, mu je stopil nekdo na trebuh in ga zmlkastil s kolom, < & se Je onesvestil. Kramberger-ja so prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki dognali Izredno resno stanje zaradi poškodb na črevesju, ki je ranjeno na več mestih.
I
Krasno se boste zabavali! — Uživali boste alpske krasote in od srca se boste nasmejali tisočerim Vl)Aff/«i \T CMEOIT (Lažni milijonar) konfliktom v filmu HlUvlVA V SHIiVU Frank Morgan —
KINO MATICA 21-24. Danes ob 16., 19. ln 21. urL Mary Astor, Robert Young.
e— Podmladek Rdečega Križa na državni ljudski šoli v Ljubečni je priredil miklavževanje za svoje člane in najrevnejše otroke na šolL Ljubka je bila slika malčkov, ki so v pričakovanju Miklavževih da-ril kar drhteli. Na novem odru PRK, ki je zažarel v rdeči električni razsvetljavi, se je prikazal Miklavž s svojim spremstvom. Obdaroval je 230 otrok z jestvina-mi in šolskimi potrebščinami, med temi 119 otrok z zimsko obleko in perilom, 12 učencev pa s trpežnim zimskim obuvalom. Stroški za obdaritev, ki so znašali nad 3000 din so se krili iz dohodkov lepe mladinske igre, ki jo je uprizoril z uspehom pred Miklavževim Podmladek Rdečega Križa, iz nabiralne akcije ter iz daril dobrotnikov revne šolske mladine, za kar jim veljaj najtoplejša zahvala Podmladek Rdečega Križa vrši svoje socialno delo z vidnim uspehom pod vodstvom poverjenika Hermana Dajčmana ter ostalega učiteljstva na šoli, za kar mu izrekajo priznanje številni starši ubožne mladine.
e— Upokojeno učiteljstvo Iz Celja ln okolice se bo sestalo v soboto 17. t. m. ob 16. v posebni sobi hotela »Uniona«. Dnevni red bo zanimiv. Na dnevnem redu je tudi počastitev šolskega upravitelja v p. g. Tomaža Graha, ki je zagledal 27. decembra 1848 v Gotovljah luč sveta.
— Dve hudi nesreči. V torek okrog 19. je trčil 51-letni Franc Cegnar, kontrolor v ekspozituri OUZD v Celju, s kolesom v nekega drugega kolesarja ter se pri padcu močno poškodoval po glavi in hrbtu. V celjski cinkarni se je včeraj dopoldne ponesrečil 37-letni delavec Franc Habjan z Ostrožnega pri Celju. Ko je razkladal v cinkarni stroje, je padel stroj nanj in mu zmečkal levo nogo v kolenu. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
Iz Maribora
a— Cankarjeva prosjava v Narodnem gledališču. V torek zvečer je bila v gledališču predstava »Kralja na Betajnovi« ob 201etnici Cankarjeve smrti. V kleni uvodni besedi je urednik »Gledališkega lista« prof. Branko Rudolf očrtal pomembno vlogo borca in zmagovalca Ivana Cankarja v naši književnosti. Topel vzklik »Slava« je sledil njegovi zaključni besedi. Predstava »Kralja na Betajnovi« je v J. Kovičevi režiji lepo uspela in so bili nosilci glavnih vlog, zlasti P. Kovičev Kam-tor, V. Skrbinškov Maks in J. Kovičev župnik, deležni toplega priznanja občinstva, ki je gledališče popolnoma zasedlo.
a— Rotovške novice, v torek 20. t. m. ob 18. bo v mestni posvetovalnici 7- seja mestnega sveta z naslednjim dnevnim redom: Poročilo predsedstva poročila odsekov in tekoče zadeve mestnih podjetij. 1 Med drugim je na dnevnem redu obravnava o razpisu mesta gradbenega tehnika in razpisu mesta cestnega mojstra, nadalje o programu za postopno ureditev cest v Mariboru v prihodnjih letih, o cestnih delih v proračunskem letu 1939/40, o kanalizaciji Oreškega nabrežja med Klavni-ško in Kejžarjevo ulico, o preureditvi branjevskih tržnin, o prispevku mestne občine za vzdrževanje mestne policije za proračunsko leto 1939/40, o prošnji frančiškanskega župnijskega urada za oprostitev uvoenine za nov bronast zvon in številnih prošnjah za podelitev raznih koncesij.	j
a— Tepež v avtobusu. Svojevrsten dogodek se je pripetil v avtobusu, ki vozi na progi Svečina — Maribor. Zvečer je stopilo v avtobus v Svečini 15 oseb. Vsi so bili že precej vinjeni. Očividno so bili še pod svežim vtisom neke rabuke, ki je bila malo prej v neki svečinski gostilni. Duh bojevitosti je pri Zgornji Kungoti spet vzplamtel. Ostrim besedam je sledil pretep. Bunke so padale na levo in desno, najbolj pa jo je skupil čisto po nedolžnem ubogi šofer ki je miril razdražene potnike. Ves krvav se je sesedel na svoj eedež z raztrganim plaščem in obleko.
a_ Mrtvec na hruški. V sadonosniku
posestnika Mirka Malyja v Slovenski Bistrici so našli obešenega na neki stari hruški 18-letnega delavca Ludvika Pliber-ška. Pliberšek je vso noč popival pa raznih slovenjebistriških gostilnah, okoli 5. zjutraj pa se je obesil. Vzrok nesrečne mladeničeve smrti nI znan.
a— Vl°m v stanovanje. V Vojašniškl ulici so včeraj opoldne vlomili neznani storilci v stanovanje profesorja Mareka, Splazili so se v stanovanje, ko so bili vsi domači v gostilni, odprli so ga pa s ponarejenimi ključi. Po vlomu so brez sledu <r,£fimU Vlomilci so pretaknili vse stanovanje in odnesli precej perila in obleke ter razne dragocenosti, škoda še ni ugotovljena, gre pa v tisočake. Podjetne vlomilce zdaj išče policija.
a_ Kradejo kakor »rake. Carinskemu
kontrolorju Delvišu Kafedžiču so odnesli iz dvorišča hiše številke 13 v Čopovi ulici večjo množino perila in oblek v skupni vrednosti okoli 800 din. Sedlarskemu pomočniku Štefanu Temerlu so odpeljali kolo znamke »Traber«, ki ima ev. številko 2-131991, in je vredno 1400 din, posestniku Antonu Krambergerju izpred neke gostilne v Mlinski ulici kolo znamke »Waf-več podpisov za priključitev k Mariboru, nu Belingerju izpred neke gostilne v Ve« trinjski ulici kolo znamke »Nero« z evy, št 2-156588.
Slavje na Pragerskem
Pragersko, 1 V decembra Letošnja proslava uedinjenja na Pragerskem je bik izredno pestra. Pri svečani službi božji v Spodnji Poljskavi kakor tudi pri ostalih proslavah so polnoštevilno sodelovali občinski odborniki, uradniki in uslužbenci postaje Pragersko s šefom, učiteljski zbor Pnagerskega in Spodnje Poljskave, šolski odborniki, orožniki, gasilci z godbo, Sokoli, skavti in tudii fantovski odsek. Pragersko je tako bik) združeno v enotno falango. Nismo pa opazili nekaterih mož, ki jim kupčija lepo cvete v Jugoslaviji. Po maši je bila šolska proslava v telovadnici na Pragerskem. Spored je bil bogat, pevski zbor šole pod upraviteljevim vodstvom je zapel nekaj prav lepih pesmi. Posebno sta ugajali prvodecembrska molitev in z njo himna jadranskih stražarjev. Nato je zlasti še vžgala pesem »Domovini«. Želimo, da bi nas šolski pevski zbor večkrat razveselil Tudn deklamacije so pokazale izredne talent«. Zaključna točka je bila rajanje mlar dih oboroženih vojačkov v tako lepem ritmu, da smo bili gledalci kar očarani. Zvečer je biia v nabito poki i dvorani Sokoi-?kega društva na Pragerskem sokolska ak» demija, ki je zelo lepo uspela.

Danes četrtek In jutri v petek
sveže morske ribe
divjačina, kljunači, fazani, srna i. t. d.
V RESTA VRAČIJI-KLET »ZVEZDA"
(»ospodarstvo
Gospodarske vesti
= Osem tečajev angleškega funta. Iz
Beograda poročajo: Novi način trgovine z legitimnimi funti na naših borzah, ki ga je bila nedavno predpisala Narodna banka, je postavil kar osem uradnih tečajev funta na naših borzah. Poleg teh domačih tečajev angleškega funta bi bilo treba navajati tudi razmerje dinarja nasproti funtu na tujih borzah. Ako bi se tuji tečaji navajali, tedaj bi imeli več kakor •dvanajst tečajev funta nasproti dinarju. Razmerje dinarja nasproti funtu na tujih borzah je znatno povoljnejše od razmerja na domačih borzah. Prvi tečaj, 205 din, je prp.v za prav samo teoretičen. Drugi tečaj, 238 din, po večini služi za državne nabave. Tretji. 241 din, ki je bil uveden v ponedeljek, je bil postavljen na podlagi odloka Narodne banke, da se ena četrtma pr-^daja uvoznikom sirovega bombaža in sirove volne po tečaju 238. četrti tečaj, 247 din, pride v poštev samo, če se zadovoljijo vse potrebe uvoznikov sirove volne in bombaža s 25%. Peti tečaj, 250 din, je v službi izvoza posebnih predmetov, ka terih spisek je bil objavljen junija letos, kakor tudi izvoza puranov v Anglijo, šesti tečaj, 254 din, je nastal na podlagi odloka Narodne banke, da se tretjina šal-trskih deviz prodaja uvoznikom sirove volne in sirovega bombaža po tečaju 238. Sedmi tečaj, 262 din, se je postavil z odlokom Narodne banke, da se tečaju 238 din doda še 10%. Osmi tečaj, 280 din. ki se je nanašal na uvoz kave, je bil v preteklem tednu razširjen še na nekatere drage predmete.
—	Povpraševanje po funtu na beograjski borzi. Na beograjskem borznem sestanku. v torek je ponudba angleških funtov znašala 5000 do 6000. Povpraševanje pa je doseglo nad 25.000 funtov. Nezadošče-no je bilo povpraševanje za okoli 19.000 funtov. Del tega nezadoščenega povpraševanja je poravnala Narodna banka.
= Januarja se začnejo trgovinska pogajanja s Francijo. Iz Beograda poročajo: Ob priliki bivanja francoske informativno-gospodarske delegacije v Beogradu je bila izražena z obeh strani želja, da bi se pogajanja med Jugoslavijo in Francosko za sklenitev nove trgovinske pogodbe začela čimprej. Sprva so se nameravala začeti že v tem mesecu, vendar pa se bodo začela šele januarja.
—	Nemška trgovina z državami Vzhodne Evrope. »Frankfurter Zeitung« je prinesla posebno prilogo, posvečeno nemški trgovini z državami Južnovzhodne Evrope. V uvodnem delu odklanja samovoljno tolmačenje med nekaterimi gospodarstveniki v tujini, kako Nemčija po priključitvi Avstrije in Sudetov teži za tem, da bi vključila v svojo sfero tudi trgovino z jugovzhodom. List zlasti naglaša, da ne gre za povečanje nemške trgovinske kvote na račun kake tretje države, temveč samo za omogočenje novih pogojev za blagovno izmenjavo z državami Južnovz-vzhodne Evrope. List analizira problem nemške južnovzhodne gospodarske politike in se vprašuje, ali države, ki prihajajo v pcštev, lahko zadovoljijo nemški trg in obratno. List na to vprašanje odgovarja pritrdilno. Ob zaključku odklanja sumni-čenja, da Ee hoče Nemčija nasilno polastiti trgovine teh držav in vzpostaviti tukaj monopol.
= Zaloge hmelja v Savinjski dolini so že skoro čisto razprodane. Iz Žalca poročajo: Zadnje dni se je prodalo več partij po 32 do 35 din za kilogram. V prvih rokah je morda samo še nekaj metrskih stotov, vse drugo je že razprodano. Cene so čvrste. V primeri z Vojvodino in češkoslovaško je savinjski hmelj imel letos zelo ugodne cene, in to največ zaradi lepe zelene barve, ki je prvi pogoj za dobro prodajo.
= Trgovinski promet med Zedinjeniml državami ln Rusijo narašča. V zadnjih petih letih se je blagovni promet med obema državama zelo povečal. Vrednost ameriškega izvoza v Rusijo je znašala v preteklem letu 42.9 milijona dolarjev nasproti 14.9 milijona v letu 1934. Ruski izvoz v Zfdinjene države pa je dosegel 30.7 milijona dolarjev nasproti 12.3 milijona dolarjev.
= Produkcija sladkorja v Evropi bo lotos manjša. Po Lichtovih poročilih iz Mag-deburga je evropska produkcija sladkorja brez Rusije ocenjena na 6,700.000 ton, kar pomeni skrčenje nasproti lanskemu letu za pol milijona ton. Produkcija v Rusiji je ocenjena na 2,500.000 ton, to je na toliko, kolikor je dosegla produkcija lanskega leta. češkoslovaška produkcija se ceni na 527.000 ton nasproti 741.000 tonam v lanskem letu.
— Dobave, šola za orožniške pripravnike dravskega orožniškega polka v Ljubljani razpisuje pismeno licitacijo za dobavo življenjskih potrebščin za šolsko me-nažo. Pogoji so razvidni v pisarni Združenja trgovcev v Ljubljani. Ponudbe do 20. t. m.
Borze
14. decembra
Na ljubljanski borzi je notiral v privatnem kliringu angleški funt kakor običajno 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bila za funt ista notica, medtem ko so se grški boni trgovali po 40. Nemški klirinški čeki stanejo na vseh treh borzah neizpremenjeno 14.30.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca za Vojno škodo nelzpreme-njena. Zaključkov ni bilo. V Beogradu pa se je zaključevala po 467.50 do 468 (včeraj po 468). V Zagrebu so bili zaključki le v 7% Blairu po 90.
DEVIZE
Ljubljana, Amsterdam 2394.16—2408.75, Berlin 1765.03 — 1778.91, Bruselj 741.94 — 747, Curih 996.45 — 1003.52, London 205.11 — 207.16, New York 4372.26 — 440S.57, Pariz 115.27 — 116.71, Praga 150.64 — 151.74, Trst 230.95 — 234.03.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.60, London 11.6150, New York 442, Bruselj 74.45, Milan 23.2750, Amsterdam 240.15, Berlin 177.25. Stockholm 106.20, Oslo 103.60, Kobenhavn 92.05, Praga 15.12, Varšava 83.12, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
KKKK I I
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 466 — 468, 6% agrarne 89 bl„ 7% invest. 96.50 den., 7% Seligmann 99 den., 7% Blair 89 — 90, 8% Blair 96 den., delnice:
Narodna banka 7600 d«u, Gutmann 47
bi., fiečerana Osijek 75 — 100, OsljeSka livarna 160 den.. Isis 50 bl„ Trbovlje 185
—	187.50, Jadranska 850 den.
Beograd. Vojna Skoda 468 — 468.50
(467.50 — 468), za februar 467.50 bi., za april — (467), 4% severne agrarne 57 — 57.50, 4% agrarne 59.50 den., 6% dalm. agrarne 89 — 89.50 (89), 6% begluške 89.75 — 90 (89.75), 7% invest 99.50 den., 8% Blair 97 den.', PAB 225 den. (drobni komadi), Narodna banka 7800 bi.
Blagovna triiSča
ŽITO
-f. Chicago (14. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za dec. 63.75, za maj 66.3750, za julij 66.75; turščica: za marc 51.8750, za Julij 52.75.
-f Wlnnipeg (14. t m.). Začetni tečaji: pšenica: za dec. 60.75, za maj 62.8750, za julij 63.3750.
-f- Novosadska blagovna borza (14. t m.). Tendenca prijazna, — Pšenica: sremska tn slavonska 147 — 149. Rž: baška 135 — 137.50. Ječmen: baški in sremski, 64,65 kg, 148 — 150; Jari, 68 kg, 180
—	185. Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 152. Turščica: baška, sušena, rinite ta Indjija 108 — 109; par. Vršac 107
—	109. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 237.50 do 247.50; »2« 217.50 — 227.50; »5« 197.50 — 207.50; »6« 177.50
—	187.50; »7« 147.50 — 157.50; »7 ln pol« in >8« 110 — 112.50. Otrobi: baški 90 — 97. Fiž'	mski beli brez vreč 285 — 290.
-f- Budlmpeštanska termi nska borza (14. t. m.). Tendenca stalna. Promet miren. Rž: za marc 14.65 — 14.67, za maj 14.97 — 14.98. Turščica: za maj 14.66 — 14.67.
BOMBAŽ
-f- Liverpool (13. t m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 4.73 (prejšnji dan 4.70), za februar 4.70 (4.77), za april 4.67 (4.73).
-f- New York (13. t. m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.21 (8.46), za februar 8.15 (8.23), za april 8.03 (8.11).
ŽIVINA
+ Živinski sejem v Mariboru (13. t. m.) Po večmesečnem presledku smo imeli v Mariboru spet goveji sejem. Okoliški kmetje so prignali 208 repov in sicer 10 konj, 3 bike, 42 volov, 141 krav in 12 telet. Prodanih je bilo 100 glav. Cene so bile za kg žive teže: debelim volom I po 4 do 5, poldebelim volom po 3 do 4, plemenskim volom po 3.75 do 5. bikom za klanje po 3 do 4.25, klavnim kravam debelim po 3.50 do 4.25, plemenskim kravam po 3 do 4, kravam za klobasarje po 2.25 do 3, molznim kravam 3.50 do 4.75, brejim kravam po 3.25 do 4, mladi živini po 4 do 5, teletom po 5 do 6.50 din. Mesne cene: vo-lovskemu mesu I. 10 do 12, volovskemu mesu II. 8 do 10, mesu bikov, krav in te-lic 6 do 12, telečjemu mesu I. 10 do 14, telečjemu mesu II. 8 do 10, svinjskemu mesu 12 do 14 din za kg.
T
Beograjski rdeči v Ljubljani
Jugoslavija v povratni tekmi na igrišču SK Ljubljane
Beograjska Jugoslavija bo prihodnjo nedeljo nastopila v Ljubljani, kjer bo odigrala svojo povratno tekmo z našim li-gašem.
Kakor slišimo, se je Jugoslavija temeljito pripravila za to srečanje. Nedavno je — kakor smo že poročali — odigrala zadnji trening z enim najboljših prvorazrednih beograjskih klubov, s Cukaričkim,
bo v dnevih od 13. do 15. januarja 1939 v Kranjski gori in Planici
Gorenjska zimokosporfcna pod-/ve? a na Jesenicah vabi vse članstvo JZSS na II. veliki zle t gorenjskih smučarjev, ki bo v dneh od 13. do 15. januarja 1939 v Kranjski gori in Planici.
Na nedavnem občnem zboru so delegati klubov soglasno pooblastili upravni od'boT, naj pripravi vse potrebno za razpis organizacije in izvedbo vseh vrst tekmovalnih panog in zabavnih prireditev. Uprava je že izbrala preizkušene delavce, ki so že pri lanskem izletu v Bohinju krepko prijeli za delo ini skupno s tekmovalci pripomogli, da je ta izlet gorenjskih smučarjev tako lepo uspel.
Ker v tako velikem obsegu zamišljeni iz-et zahteva izredno veliko dela, je prireditveni odbor porazdelil vsa dela na široka ramena, tako tudi letošnji zlet ne bo za-
ter ga odpravila kar s 6:0. Jugoslaviji gre zdaj za to, da obdrži sedanje drugo mesto, ki je važno zaradi udeležbe v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Zato bodo v nedeljo gosti napeli vse sile, da bi odnesli iz Ljubljane obe piki, kar bi bil seveda za naše prehud udarec.
Morda pa tudi Jugoslaviji ne bo šlo vse tako gladko?
ostajal za lanskim. Vsem udeležencem je že ^edaj v izletnih dneh zagotovljeno prijetno in udobno bivanje v Kranjski gori.
Tekmovanja za prvenstvo GZSS bodo na novo pripravljenih terenih v neposredni bližini Kranjske gore, skoki pa v romantični Planici. Zanimivo je da so bile pred 9 leti na istih takrat se neurejenih sneži-ščih prve tekme za prvenstvo GZSS, ki so dale temelj za šiToko pionirsko delo v področju te podzveze. Prihodnji zlet gorenjskih smučarjev v
JvvjdatL
TdliHan -nalivno
pero
DIN
250.-
70e~
oboje skupaj v usnjenem etui-ju • DIN J80.""
avtomatski svinčnik
DIN
V neka] vrstah
Pomomben sestanek mariborskih
lahkoatletskih klubov
Pretekli torek so se sestali delegati mariborskih klubov SSK Maratona, SK Rapida in SK Železničarja. Na tem sestanku so enodušno ugotovili, da je v preteklih letih lahkoatletski šport v Mariboru, zaradi neenotnega nastopanja ter deljenega mišljenja poedinih klubov, mnogo trpel. Po vsestranskem razmotrivanju teh razmer, ki nikakor ne morejo biti v korist lahkoatletskemu športu, so se delegati vseh klubov sporazumeli, da bodo v bodoče nastopali sporazumno v vseh vprašanji lahke atletike v Mariboru.
Ta sestanek je toliko pomembnejši, ker so se sporazumeli trije rivali, ki so bili doslej vsak za sebe v lastnem taboru ter so izvajali lahkoatletske prireditve le v okviru svojega kluba. Zaradi medsebojnega nesporazuma je bila ta lepa panoga športa v Mariboru potisnjena na dokaj nizko stopnjo med ostalimi.
želeti je, d J bo ta sporazum vsaj v tej panogi športa obrodil medsebojno prijateljsko in pravo odkrito sodelovanje med klubi, ki ga v mariborskem športu zelo pogrešamo. Tako smemo pričakovati, da bomo imeli v bodoče v naši severni metropoli pestrejši in zanimivejši lahkoatletski spored, s katerim bo sčasoma pridobila tudi ta panoga športa številnejšo publiko in še večji razmah med aktivnimi športniki.
Izza zelene mize JNS
Ljubljansko ligaško tekmo med Ljubljano in Jugoslavijo bo sodil zagrebški
SK Ilirija (smuška sekcija). V petek dne 16. t m. ob 18. v klubovem lokalu važna seja sekcijske uprave. Zunanji odborniki so vabljeni. Članskega sestanka ne bo, ker bo v sredo dne 21. t. m.
Iz SK Ljubljane. Obveščajo se interesenti, ki bi želeli spremljati moštvo SK Ljubljane na tekmo v Videm (Udine), da odpotuje moštvo 25. t. m dopoldne z avtobusom preko Postojne in Trsta (z daljšim postankom) v Videm. Tekma bo 26. t m. Povratek bo 27. t. m. preko Gorice — ogled pokopališča Sredipolja (Redipuglia) — in preko Postojne. Strošek vožnje s potnim listom vred bo 100 din. Prijave (obenem je predložiti dve sliki) v pisarni SK Ljubljane, Aleksandrova 5/1, do vštetega 19. t. m.
Ustanovitev »Ljubljanskega bUJardske-ga kluba«. Pripravljalni odbor »Ljubljanskega biljardskega kluba« vabi vse do sedaj pristopivše člane, kakor tudi vse prijatelje te igre na ustanovni občni zbor ki bo dne 17. t m. ob 20. v prostorih SK Ilirije (v I. nadstr. nad kavarno Evropo) s sledečim dnevnim redom: poročilo pripravljalnega odbora, čitanje pravil, volitve društvenih funkcionarjev, društveni delovni načrt in slučajnosti, prosimo vse člane za polnoštevilno udeležbo. Pripeljejo naj s seboj po možnosti Se svoje znance in prijatelje ki se zanimajo za ta šport in ki bi utegnili pristopiti h klubu. Skrbite za osebno agitacijo! Pripravljalni odbor.
Kranjski gori in Planici bo brezdvomno i sodnik g. Bažant, za namestnika je dolo-
največja smučarska prireditev v tej zimi v naši državi. Zlet bo revija naših sil, preizkušnja naših mladih moči in naše zrelosti v pogledu organizacije in napredka. Geslo vseh jugoslovenskih smučarjev naj bo: V dneh 13. in 15. januarja vsi v Kranjsko goro. kjer se bodo v plemeniti m bratski boT-bi kosali naši najboljši smučarji, kjer bo vsak udeleženec tudi sam imel največji užitek v krasni zimski naravi.
PRISTOPAJTE K Jč LIGI?
čen g. Jelinič. — Pred kazenskim odborom je »dobil« Haškov igralec Koceič dva meseca, njegov partner v incidentu Ba-skovec Sarič pa en mesec prepovedi igranja. Za Haška je ta kazen neprijetna posebno zaradi tekme, ki jo ima to nedeljo s kompletnim Ferencvarosem. — Upravni odbor je odpovedal za 8. januarja 1939 nameravano meddržavno tekmo s Portugalsko v Lizboni. Odpoved je utemeljil s tem, da bi bila pot našega moštva zaradi ovinka preko Marsella. Tunisa in Gibraltarja predolga in prenaporna.
H. Larsen:
Pozdravite gospo Finleyevo!
Pravili so mu »Hot-dog-Niki«, čeprav se je pisal Ahil Nikopulus. Razen imena ni imel Niki prav nobene podobnosti z onim slavnim grškim možem, ki je padel pred Trojo, in tudi sicer ni bil nikak junak. Tega tudi nihče ni pričakoval pri njem, saj ni bil več mlad. Bil je majhen možiček, ki je na mestni periferiji prodajal vroče hrenovke in bencin za avtomobile.
Tisti večer je stal Niki za svojo stojnico ter brisal kavne skodelice. Pri tem je zrl na široko betonsko avtomobilsko cesto, čez katero so se gnaile megle iz močvirja. Premišljal je, ali naj zapre stojnico in odide domov. Danes je bil zanj ža-
stisnil med masleno zemljo ter jo dal gostu na krožnik. »Tu imate, .hot-dog'!«
Mož je začel naglo jesti.
»Ste lačni, kaj ne?« je vljudno vprašal Niki Rad je videl, če gre jed gostom v slast.
Mož ni odgovoril.
Niki je samo z rameni zmignil Medtem se je stemnilo in Niki je prižgal petrolejko. Mahoma je oni mož p enehal jesti ter je poslušal. Potem je z bliskovito kretnjo segel v žep in privlekel iz njega pištolo.
Niki je prebledel.
»Poslušaj,« je zasikal mož,« če zineš le eno nepravilno besedo, si mrlič. Policija
los. t en dan. Prodal je malo bencina in ko- \ mi je za petami zaradi napada v banki.« In
maj deset skodelic kave. Niki je žalostno vzdiihmid. SLabi časi so, človek bi morad imeti denar.
Iz megle se je pojavila nenadno postava moža, ki se je bližal hitro, mačjih korakov.
»Dober večer, gospod,« je pozdravljal Niki. »S čim vam smem p ostreči?«
Mož je sedel na stol pred stojnico. »Hrenovko kavo, žemiljo!« je naročal nejevoljen. »Toda hitro — nimam dosti časa!«
Niki jc snel nekoliko hrenovk, ki so visele v ledenici ter jih potopil v vrelo vodo. Nalil je skodelico kave ter jo z žem-ljami ponudil poznemu gostu. Nato je na-
spet je izginila pištola v žep
Nikiju je tolklo srce kakor kladivo. Toda vzlic temu je slišal, kako se bližajo stojnici trdi, krepki koraki. Obrisal si je pot s čela.
»Govori!« mu je zašepetal mož in se zlobno nasmehnil.
Niki je pogoltnil sline in si prizadevaj nekaj povedati. Toda grlo mu je bilo suho in niti najmanjši glasek ni mogel iz njega. Koraki so se bližali. Zdajci je stopila v krog luči orjaška postava in Niki je zagledal zvezdo, ki se je zabliščala na telovniku prišleca.
»Do-dober večer, šerif!« je komaj spravil iz sebe. »Dober večer, Niki!« je od-
mazal zemljo z maslom, vzel ogreto hre- | zdravil Finley, nato se je zvedavo ozrl na novko iz kotlička, jo namazal z gorčico, jo i moža ob stojnici.
»Kdo ste?« je kratko vprašal.
Niki se je obupno zagledal v rumenoze-lene tujčeve oči. Pdtem je rekel, in sam se je čudil, kako mimo mu je zvenel glas: »To je Joe. Joe Wilby, star prijatelj iz mladosti. Prodajal je sadje z mojim bratom v Miami. Spotoma se je ustavil pri meni.«
»Veseli me, da sem se seznanil z vami, šerif,« je dejal Nikijev gost.
Finleyu je postal obraz manj strog. »Daj mi skodelico kave, Niki,« je rekel. »Potreben sem je, zakaj zelo se bojim, da nocoj sploh ne pridem v posteljo. Grda zadeva, roparski napad v banki! In ta lopov je izginil, kakor da ga je zemlja požrla. Blagajnik je pred pol ure v bolnici umrl. Torej — umor!«
»Velik plen?« je vprašal mož. o katerem je Neki dejal, da se piše Joe Wilby.
»Osemnajst tisoč dolarjev,« je suho odvrnil šerif, izpraznil skodelico in položil denar na pult.
»Lahko noč, Niki, lahko noč, Wilby!« je rekel prijazno ter krenil v temo.
»Lahko noč, šerif,« je dejal Wilby.
»Lahko noč, šerif,« je rekel Niki. »In pozdravite gospo Fin.levevo!«
Šerif se je obrnil in pogledal Nikija. »Hvala, izročim pozdrav!« Potem je odšel tn megla ga je pogoltnila. Koraki so se oddaljevali in slednjič docela utihnili.
Niki se je sesedel na stol.
Mož ga je prezirljivo pogleda/I »Zavij mi nekaj kruhkov in pojdem. Ampak to ti pravim: če le zakličeš ali odideš ali zineš komu nepremišljeno besedo, je po tebi! Eden več ali manj, to veš, za take stvari se ne menim.«
S tresočimi rokami je Niki zavil nekaj sendvičev ter jih dal svojemu gostu.
»Daj mi še dva zavitka cigaret!« je ukazoval. Vzel je in odšel. Niki je poslušal, a ni slišal nobenih korakov. Najbrže ta mož preži nekje v bližini. Niki se je sploh čudil, da ga ni mirno ustrelil. Potem pa si je mislil, da bi se strel slišal in privedel šerifa na siled.
Sekunde so minevale. Zdajci je Niki slišal v temi klic in nato kratke zaporedne strele iz pištole. Niki se je prijel za izsušeno grlo. »Usmiljeno nebo!« je šepetal sam pri sebi. Potem je slital, kako se krepki koraiki bližajo njegovi stojnici.
»Halo, Niki!« je zaklical šerifov glas. »Vse v redu?«
»Da. mister Fin.ley, hvala, mister Fin-ley!« je zahripal. »Kje je?«
FinJey je stopil v luč svetilke. »Mrtev,« je suho odgovoril, »moral sem ga ustreliti, ker je skušal vzeti pištolo iz žepa, ko sem zaklical, toda jaz sem bil urtnejši. Tako je najboljše. S tem se prihrani državi lep kupček denarja... Daj mi še eno skodelico kave!«
»Torej ste me vendar razumeli, šerif?« je vprašal Niki in nalival kavo.
Šerif je pokimaL »Da. Spočetka sem mislil, da si znorel, ko sd rekel, naj pozdravim svojo ženo. Potem pa sem pomislil in spomnil sem se, da nimaš nobenega brata, kakor jaz nimam žene. In tedaj sem razumel. Prav dobro si to storil, Niki. Uropa-ni denar je v njegovih žepih in nagrada
Slavnostna prireditev v Kamniku
Vkljub slabemu vremenu svečano razpoloženi so prihajali Kanin ičani v čitalnico, da vidijo in se udeleže proslave 1. decembra, ki jo je priredil Sokol. Nekoliko radovedni so bili: saij smo imeli prejšnji večer skupno povodco in potem akademijo v Kamniškem domu (sokolski fantje in deklice), torej bo treba že kaj več, da bodo zadovoljni tudi tisti, ki s kritičnim in izkušenim očesom motrijo sokolsko delo. Kakor je pri nas običajno, se na proslavo nikomur ni mudilo. Prvo presenečenje: prostora ni več. Z mešanimi občutki so zamudniki odhajali in bržkone jim je bilo nekoliko žal. Vraga, nekaj že mora biti na tej akademiji, če je dvorana že ob tem času polna. Ne polna, nabita! Res, zmanjkalo je sedežev, stojišč in tudi — oken, na katera se je vzpela mladina. To vam je bdi ;pogled, kakršen je v Kamniku Ie zelo redek. Vročina nas je nekoliko kuhala, pa kaj nam to mar. Važnejše je, kako se bodo naši Sokoli odrezali. Končno: zvonec. Nagovor staroste. Krepke besede, sokolske misli segajo v srce. Nastopi Lira, ki zapoje našo sokolsko himno, potem pa Se »Mi vstajamo« in »Iz bratskog zagrljaja.« Nato so izvedli sokolski dečki vajo z meči: »Jadranski stražarji«. Lepo, le nekoliko šibka grla so imeli. Sledijo brez daljših odmorov vsi ostali telovadni oddelki.
Recite, kar hočete, vsi so pokazaSi uvež-banost, kakor še ne dzlepa. Pohvaliti je treba vse. Omeniti je treba ljubke rajalne nastope ženske dece, težke vaje narašča jk na gredi in komplicirane vaje članic. Veselje je. bilo gledati naše krepke naraščajnike ter kratek, toda učinkovit nastop člainov. Ko je brat Cilinder Zoran visoko zgoraj stoječ razvil državno zstavo, je v dvorani zabu-čalo navdušenje. Balet sestre načelnice Jur-cove Mary in Vere Malovrhove je bila umetniška točka za vsak oder. Med telovadnimi točkami je imel (po odmoru) brat prosveta/r Knez predavanje o bratski Češkoslovaški. Razen te@a je narajščajnik Beč deklaimraiail Gradnikovo »Smo bratje?«
Vsi smo bili zadovoljni, še več, navdušeni! Bil je večer, kri je pokazali sokolsko delo in ki nam je dal novo pobudo za nadajj-
osem sto dolarjev je tvoja. In prav čudil I nje delo. Dvorana m oder sta biLa eno, vsi bi se, ako bi na glavo tega lopova ne bila I smo čuitili sokolsko in nazadnje smo' vsi razpisana tudi še posebna nagrada!«	| skupaj zapeli »Le naprej«!
fjimaj« R< fBQ<
6
=CetrteK, 15. xn. 193».
Švedski kralj In ameriška pisateljica
tvedskl kralj Gustav V. Je proSle dni v Stockholmu Izročil Nobelovo nagrado is književnost ameriški pisateljic! Pearl Buckovi
Kurja polt
Poglavje iz sedanje letne dobe
Stopimo ir tople »obe v mrzlo noč in nas strese. Kurja polt nam gre preko hrbta in ne da bi mogli to preprečiti, delamo s telesom ali z rokami čudne, stresajoče gibe. Telo nam trepeče, zobje šklepetajo.
»Mrzla zona« ni samo za to tu, da posvari naše telo in ga opozori na škodljive temperature, temveč je nje pomen dosti globlji. To trepetanje mišic in zapiranje kožnih luknjic hoče spraviti telesno temperaturo spet na pravo mero. Gre torej za mehanizem, ki naj zviša telesno toploto.
Vprašali pa so se, kod izvira prav za prav to trepetanje. Doslej so mislili, da mraz znižuje krvno temperaturo in da povzroča nekoliko ohlajeni krvni tok preko ' živčnega središča mrazno drhtenje. Novi poskusi pa kažejo, da je s stvarjo drugače.
Poskusna oseba je neoblečena sedla v stol, okrog nje so zgradili iz odej nekakšen šotor, tako da ji je gledala samo glava iz njega, kakor pri parni kopeli. V notranjosti šotora so z električno kurjavo vzdrževali stalno temperaturo 30 stopinj. Krvno temperaturo poskusne osebe so neprestano električno beležili.
Ta komplicirana uredba poskusa je vplivala toliko časa na poskusno osebo, dokler se ni ta počutila ugodno in so se ji žile dovolj razširile. Potem je prišel neprijetni
Železni mož
Lord čuvar britskega državnega pečata, sir John Anderson, mož petdesetih let, se lahko ponaša s tem, da je izmed mož angleškega javnega življenja, gledal smrti najčešče v oči.
Dvakrat so vlak, s katerim se Je vozil, pognali v zrak — pa ni bil sedanji lord čuvar državnega pečata niti malo ranjen. Neki fanatični Indijec ga Je hotel nekoč ustreliti. Na smrt obsojenega atentatorja je Anderson pomilostil, po dveh letih ga je spustil v svobodo in mu je končno omogočil študije na londonskem vseučilišču. Ko Je 1.1932. postal guverner Bengalije, Je bil vsak dan v smrtni nevarnosti. Pravi, da se mora za svoje življenje zahvaliti svojemu dobremu humorju ln globoki veri v človeštvo.
del poskusa. Eksperimentatorji so nenadno
odstranili odejo in so usmerili s pihalom umetno ohlajen zračni tok 10 do 15 stopinj Celzija proti golemu telesu. Po tem intermezzu se je smel bedni človek spet zakriti in ogreti. V drugih primerih odeje niso odstranili, temveč so le nogo poskusne osebe nenadno potopili v mrzlo vodo.
Seveda se je začela poskusna oseba pri tem ravnanju takoj tresti. Zanimivo pa je bilo pri tem, da ni imelo to drhtenje nobenega opravka s krvno temperaturo in da se je pojavljalo celo tedaj, kadar je krvna temperatura naraščala. Da bi stvar še bolj razjasnili, so napravili del kože neobčutljiv za mraz in so proti njemu naravnali mrzel zračni tok. Trepetanje je sedaj izostalo. Občutek mraza je torej tisti, ki sproži trepetanje, krvna toplota pa s tem ni v zvezi.
Kakor kažejo ti in podobni poskusi, nikakor ni tako lahko dobiti »hladno kri*, ka-kar smo prej mislili. Toplotna izravnava telesa, ki nastopa kakor blisk na sam dražljaj hlada, skrbi za to, da se more temperatura naše krvi spreminjati le v zelo ozkih, normalnih mejah.
Gotovo še ne veste • •
...da traja blisk okroglo deset tlaočink sekunde;
... da bi rabil brzovlak z brzino 100 km na uro 170 let do sonca;
...da znaša telesna temperatura čebele pri zračni temperaturi 5.5 stopinje 10.2 stopinje, pri zunanji temperaturi 52 stopinj pa 46 stopinj;
... da leti veter 12. stopinje z brzino nad 80 m na sekundo;
...da sta Glaisher in Coxwell že 1862. izvršila prvi stratosferni polet na Angleškem in da je njiju balon pri tem dosegel višino 8500 m.
...da mora biti zid lz opeke vsaj 40 cm debel, če naj ščiti ljudi proti kroglam lz pušk;
... da izpuhti na hektarju bukovega gozda vsak dan 20.000 litrov vode;
... da je prvo znamko izdala Angleška L 1840. in da je veljala 1 penny.
Dnevnik z največjo naklado
Dnevnik z največjo naklado v Evropi je londonski »Daily Express«, ki ga prodado vsak dan 2,400.000 izvodov. Kakor je list te dni sporočil na pivi strani, je zadnji mesec prodal povprečno več Izvodov nego »Daily Mail« (poldrug milijon dnevne naklade), »Daily Telegraph« (700.000 izvodov) in »Times« (212.000 Izvodov) skupaj. Tudi »Daily Herald« z dnevno naklado 2 milijonov izvodov in »News Chronicle« z naklado 1,4 milijona se ne moreta kosati z njim.
Odbita neguševa tožba
Londonsko apelacijsko sodišče je zavrnilo tožbo bivšega abesinskega cesarja Hai-leja Selasieja proti družbi Gables & Wi-reless. Neguš je bil zahteval od te družbe odškodnino 10.602 funtov šterlingov za dovoljenje izvedbe brezžične službe med Adis Abebo in Londonom. Sodišče je izjavilo, da je sedaj, ko je Angleška priznala zasedbo Abesinije, smatrati italijanskega kralja za lastnika abesinskega državnega imetja in da bivši cesar tu nima nobene pravice več, da bi kaj zahteval.
Jubilej ruskega zavoda za proučevanje možganov
V Leningradu so prošle dn,i slavili dvajsetletnico obstoja' zavoda za proučevanje možganov. Zavod je bil ustanovljen L 1918 in je vzgojil doslej 34 profesorjev, ki znanstveno delujejo v raznih mestih Rusije. Svrha zavoda je, proučevati možgane in živčni sistem pri človeku. Doslej so učenjaki preštudirali 1500 možganov in napisali o njih strokovna poročila.
Pasivna obramba v Angliji
Svečana izročitev
Nobelove nagrade
Svedsfcl kralj je prošle dni na svečan način izročil ameriški pisateljici Pearl Buckovi letošnjo Nobelovo nagrado za književnost Ob izročitvi odlikovanja je nagrajenka imela govor, v katerem je izjavila, da sa nikoli ni toliko divila Kitajski, kakor danes, ko se je ves kitajski narod postavil v bran proti japonskemu navalu. Svoboda, je izjavila pisateljica, je največja dobrina človeka.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ZA PRANJE
Vašega perila je sredstvo
PERI0N
odlično! Domač, slovenski Izdelek je!
Angleži se intenzivno pripravljajo na obrambo pred strupenimi plini lz zraka. Na sliki vidimo otroško sestro z dojenčkom. Oba sta opremljena a napravami proti
strupenim plinom
Na vrsti je vprašanje Klajpede
\ DAU6AWPtL? / } i \ L l;T U A N I E
• ~	-o /
t ( Vr/na )
P O L O G N E/
Nedeljske volitve v Klajpedi so zbudile po svetu veliko pozornost, ker ni izključeno, da bo skušala Nemčija zaradi volilnega rezultata izvajati posledice v svojo korist Klajpedsko ozemlje je na zemljevidu označeno s črno barvo
Pustolovsko tigra
Zgodba z lažnima policijskima agentoma
V	Parizu se je te dni ob belem dnevu v bližini Boulogneskega gozda zgodila ugrabitev, ki spominja na ameriške vzorce in se je samo po naključju končala še razmeroma dobro.
Predpoldne sta se oglasila v nekem stanovanju na Bruseljski cesti dva možakarja, ki sta hotela govoriti z najemnikom Paillardom. Paillard je imovit graščak, ki preživlja svoj čas delno v Parizu in delno na svojem gradu v provinci. Oba obiskovalca sta stopila precej brezobzirno v Pail-lardovo stanovanje, eden Je položil roko na njegovo ramo in izjavil: »Midva sva policijska uradnika in imava povelje, da vas odvedeva k preiskovalnemu sodniku.« Paillard se je seveda hudo prestrašil, tem bolj, ko je eden izmed obeh govoril nekaj o nekakšni nevarni vohunski zgodbi. V takšnih okoliščinah 6e je možu videlo najbolje, da si obleče plašč in odide pokorno z obema policijskima uradnikoma.
Avto, ki je čakal pred hišo, je bil popolnoma nov, da se je kar bliskal, in imel
Chust, glavno mesto Karpatske Rusije
Po dunajski razsodbi je postal Chust glavno mesto male Karpatske Rusije, ko je izgubila dotedanje glavno mesto Užho-rod in drugo največje mesto Mukačevo.
Nekateri inozemski listi so pisali, da je Chust vas z nekoliko tisoč prebivalci. Prava slika je drugačna. L. 1910 je imelo mesto samo 10.000 prebivalcev, po svetovni vojni je v svobodni češkoslovaški republiki napredovalo L 1921 na 12.000, L 1931 na 17.000, danes pa šteje po izkazu mestnega urada že 22.000 prebivalcev. Prebivalstvo se je po svetovni vojni podvojilo.
Chust je najbolj ukrajinsko mesto KaT-patske Rusije. V njem živi 55°/« Ukrajincev. Židov je 27°/o, Cehov 7%, preostanek tvorijo Nemci, Rumuni in Madžari. Nem-ško-madžarska manjšina ni imela pred vojno nobeno Sole in tako je ohranilo mesto z okolico povsem slovanski značaj.
Danes ima Chust že več večjih stavb, med temi so pred vsem: okrajni uirad, gimnazija, poštni urad, razne druge šole, vojašnica in še druge zasebne stavbe. V Chust so ee razen vlade preselili tudi grško katoliški škof iz Utžhoroda in pravoslavni metropoli* iz Mukačevega.
Ob dežju je razumljivo, da gospodari v mestu blato, ker ceste še niso asfaltirane. Blato pa j« letos še večje, ker je zaradi priseljevanja uradov v mesto zelo velik promet Zaradi pomanjkanja prostorov se vselitev vseh uradov še ni mogla izvršiti, vendar bodo kmalu vsi uradi imeli svoje strehe.
Edina železniška zveza, ki je vezala Chust z ostalo Češkoslovaško, je po zasedbi pretrgana Sedanja vlada hoče čim prej vzpostaviti zvezo z ostalo republiko in sicer: avtobusno po cesti Zouha-SvaJava-Mala Berezna-Stakčin-Uranov-Prešov. Jasno je. da ta zveza še ne bo mogla vršiti velike naloge.
V	Chustu vlada popoln mir, s polno paro se dela za povečanje mesta in obnovo male pokrajine po besedah njenega ministrskega predsednika: »Z zavihanimi rokavi na delo na obnovitev.« Kot bratski slovanski narod želimo, da bi se Karpatska Rusija v danih možnostih dvignila in z njo vred tudi Chust, ki bo imel čedalje modernejše lice.
je §et cilindrov. Ob tem pogledu so se Paillardu zbudili prvi dvomi, saj je dobro poznal starinska vozila, ki jih uporabljajo drugače pariški policijski uradniki v d-vilu. Vseeno pa je sedel za obema može-na v voz, ki je nato odbrzel z vso naglico, toda ne proti policijski prefekturi, temveč proti Boulogneskemu gozdu. Ko so se pokazala prva drevesa, se je stvar g. Paillardu zazdela že vendar preveč sumljiva in se je opogumil za šibek ugovor. Udarec po glavi, ki mu ga je dal eden izmed obeh možakarjev, je bil odgovor. Tedaj pa so Paillardu padle tako rekoč luskine z oči. Dvignil se je in dal možu ob volanu krepko brco v hrbet S to brco si je odkupil prostost.
V	istem trenutku se je pripeljal iz grozda namreč drug avtcmobil in mož ob volanu, ki ga je bila brca za trenutek omamila', je zavozil z vso silo vanj. To je moža ob volanu po vsej priliki spravilo k za-\esti. kajti skočil je z mogočnim skokom iz razbitega svojega veza in je izginiL Drugega možakarja pa je Paillard še pravočasno zagrabil za vrat in ga držal, dokler nista pritekla dva prometna policista, ki sta »svojega tovariša« prevzela i« Paillardovih rok.
Na policijski stražnici Je možakar, kl se sedaj ni izdal več za policijskega uradnika, izjavil, da ga je bil prejšnji večer v nekem baru neki možak pozval, naj bi mu pomagal »pri majhnem delu«, za kar bi prejel 100 frankov. Zatrjeval je, da tega možaka ne pozna. Policija mu seveda ne verjame in je začela z energično predskavo, kajti jasno je. da Je šlo za ugrabitev, s katero sta razbojnika iz imo-vitega Paillarda hotela izsiliti veliko odkupnino. Drugega razbojnika še iščejo in ko ga bodo prijeli, bo e svojim tovarišem dobil občutno kazen, da bo za vzgled vsem drugim, ki b1 hoteli to vrsto ameriških zločinov uvesti v Pariz.
A N E K D~0 T A
V	neki družbi, v kateri Je bil tudi Ca-sanova, sta se dva pisatelja prepirala o neki dami. »Lahko rečete, kar hočete«, J« menil eden med njima, »toda ta ženska se mi zdi velika lepotica.« — »In jaz mislim, da je grda«, je dejal drugi.
Casanova, ki je damo poznal, se Je vmešal v pogovor: »Zakaj se prepirata, gospoda? Imata seveda oba prav. Vi, gospod, zvečer, vi pa zjutraj.«
VSAK DAN ENA
Zdravnik: »In kako spite?« Bolnik: »Takole ...«
(»Bystander«)
F. G.
11
Strel u grajski bnllžnici
Roman
Pamela se je zasmejala. »Ko me je navdušenje nad tem nenavadnim življenjem nekoliko minilo, sem spoznala, da ima tudi senčne strani. Kdor kwli izmed londonskih cepcev je bil goden za ženitev, me je nadlegoval in zasledoval, jaz pa nisem hotela o nobenem nič slišati. Ubogi papa! Skrčene roka so se mu hotele kar prirasti na srce, in tako sem iz-previdela. da moram iz dolžnosti do njega napraviti tako imenovano sijajno partijo. Nameravala sem nekaj drugega. Omožiti se, da, a ne tako, ta-kor je papa sanjaril.«
»Po tem takem ste bili že zaljubljeni?« je rekel Meredith, kakor da bi ji rahlo segel ood pazduho.
»Da«, je tiho odgovorila.
»In vaš izvoljeiec r.i bil ne plemenit ne bogat ampak kratko in malo niče v očetovih očeh?«
Spet je komaj slišno pritrdila.
»Zelo mučno«, je dejal in pokimal. »Kako mu je ime?«
»Saj ga ne poznate«, je z neizrekljivo nežnim glasom odgovorila mlada grofica. John se je ozrl nanjo in videl, da tiho joče.
»Otrok!« je rekel in vzel njeno vitko roko v svojo »Torej ga imate še vedno radi? Ubogo dete!«
»Ime mu je bilo Murr Fawcett — Gerald Faw-cett s pravim imenom. A vsi ljudje so ga imenovali
samo Murra. To ime je dobil menda že v šoli, zaradi svojih mačjih, zelenih oči. Poznala sem ga od rr nega detinstva. Njegovi roditelji so bil-, v Wind-soru naši sosedje, in prijatelja sva bila ves čas, kar pomnim.. Eden ni mogel biti brez drugega; nobeden izmed naju si ni mogel misliti življenja, ki nama ne bi bilo skupno. Ko sva postala starejša, sva bila že dobra prijatelja, zelo dobra, a ne več. In lepega dne — prišla sem bila iz Pariza na šolske počitnice — mi je Murr povedal, da je dobil službo na neki malajski kavčukovi plantaži. Izprva sem bila navdušena. Ko sva pa pomislila, da se morava ločiti, se naju je polastila zbeganost, in tedaj sem spoznala, da ga ljubim. In on mene. Poljubil me je. To se še ni bilo zgodilo, odkar mi je bilo dvanajst let, in ta edini, nedolžni poljub je podrl vse moje življenjske načrte. Murr je bil zmerom strašno odločen, in dasi sem ga zaklinjala, naj počaka, je šel naravnost v hišo k papanu.«
»Ki je neutegoma dobil srčni napad?« je dopolnil Meredith.
»Oh, gospod Meredith, nikar ne imejte papana za komedijanta! Res ima šibko srce.«
Višji nadzornik je bil drugačnega mnenja, a ni maral izgubljati besed. »Vsekako je nastal stoodstoten, dvaindvajsetkaraten polom.«
»Da. Bilo je grozno. Papa je rjovel na Murra, in Murr — to vam je strašanski vročekrvnež — se je zapodil vanj, kakor da bi ga hotel zadaviti. In potem je papa omahnil v naslanjač in dobil najhujšega vseh napadov, kar jih pomnim. Spravila sem Murra iz hiše, kakor sem vedela in znala, in znova stekla k papanu. Ko je slišal, da je Murr odšel, mu
je nekoliko odleglo. Kako, prosim, gospod Meredith? Oh, mislila sem, da ste nekaj rekli.«
John je zmajal z glavo, a ta gib je bil lažniv. »Stari slepar!« je tiho zamrmral sam pri sebL
»Papa je nato rekel, da bo njegova smrt, ako se ne odrečem tega zaslepljenega nagnjenja. To so njegove lastne besede. Izkušala sem ga pregovoriti, prosila sem in moledovala, toda bilo je, kakor da bi se zaganjala z glavo v zid. Razloga za svoj odpor ni mogel navesti prav nobenega, samo tega ni hotel, da bi se omožila z Murrom. Bila sem kakor iz uma. Domišljaal sem si, da sem jaz kriva njegovih večnih napadov. Nisem ga mogla pustiti, da bi tako trpel, po drugi strani je pa Murr venomer pritiskal name, in meni... meni je to dobro delo. Rada sem ga imela, veste, neskončno rada.«
Nekaj časa je minilo, preden je mogla Pamela Colchester nadaljevati svojo povest. Zgrozila se je, vzdihnila in spet začela:
»Nič nisem mogla storiti. Če bi bil papa samo običajni svojeglavi oče, bi bila počakala tista tri leta do polnoletnosti in se potem omožila z Murrom brez njegovega dovoljenja. A v tem primeru je bilo drugače, kajti, tudi če bi bila polnoletna, bi bil papa vendar še imel svoje bolno srce, in tako... in tako ...«
» ... se je razvilo ljubezensko razmerje«, je dobrohotno pomagal Meredith.
Pamela je prikimala. »Da«, je odgovorila s pridušeni mglasom. »Imela sva razmerje. Moj Bog, gospod Meredith«, je izbruhnila, gledaje ga s solznimi očmi, »kaj sva pa mogla? Tako strašno rada sva imela drug drugega.«
»Nič drugega nista mogla«, se je nasmehnil.
»Vse je bilo tako čudovito lepo in vendar... ▼ nekem oziru tako strašno. Tako previdna sva morala biti, razumete. Oče ni smel zvedeti, utegnilo bi biti njegova smrt. Morala sem si izmišljati sto in sto izgovorov, da sem megla z doma — vabila v London, vožnje v gledališče — in potem sem mu morala pripovedovati vsebino tega, kar so igrali. Silno spretna sem postala v tem. Človek si ne bi mislil, kako se sčasoma izuriš v laži. Brala sem v listih vse kritike o gledaliških predstavah in potem razpravljala o njih, ne da bi jih bila vobče videla. Nekoč se je zgodilo nekaj strašnega. Pripovedovala sem mu bila veseloigro, ki sem rekla, da sem jo videla v Globu, drugi dan sem pa brala v časnikih, da je bila predstava odpovedana. Grozno! In vendar sem nadaljevala to skrivno drugo življenje z Murrom, ki je bil vsa moja blaženost. Kdaj pa kdaj se nama je posrečilo, da sva skupaj preživela konec tedna. Ko se je oče peljal k nekemu prijatelju v Norfolk, nama je pomagal Geoffrey, ta dobra duša, ne da bi vprašal besedico, in rekel, da sva bila tistih nekaj dni pri njih v Queen's Oaku. Seveda sva z Murrom vedela, da se mora vse to prej ali slej končati, toda zapirala sva oči in uživala svojo odkrito srečo, kolikorkrat sva mogla. Va mse bo zdelo to vsakdanji doživljaj, a meni je najlepši spomin, ki ga imam.«
»In ste mu pisali pisma?« je mirno vprašal John.
»Da, pisala sem mu pisma.«
»Ta neprevidnost se zdaj maščuje?«
Prikimala je.
j
_ L
O
Opravičena radovednost
•.. razumljivo, da ne morem brzdati svoje radovednosti! Novi Philip« sprejemnik pod božičnim drevescem fe darilo trajne vrednosti za vso obitelj. Svoj dom boste pretvori« v koncertno dvorano vsega sveta« Izberite Se danes zase
PHILIPS
z radio hlauirjem



ZHHTEVFOTE
BRE5PLAČNI PODUCNI ;
CENIK
. '! ;.:'flA3PCPQLNEaSIH ;:--

KR. DV035K!' DOBAViTcLD
ci je Božič,
ne sme manjkati niti fotoaparat! Tvrdka Zeiss Ikon ima fotoaparate vseh cen in vsake izdelave. Že ceneni BOX-TENGOR II 6 x 9 nudi Vam vse prednosti, med drugim tudi zavarovanje proti dvojni osvetljavi. Naj Vam^ Vaš fototrgovec neobvezno
pokaže ts. aparat. Za vsa pojasnila za BOX-TENGOR II 6x9 kakor tudi za ostale Zeiss Ikon aparate Vam je brezplačno na razpolago tvrdka M. PAVLOVIČ, BEOGRAD, Milorada Draškovica 9.
KIISIJE
ENO VEČBARVNE
JOGOGkAMKA S*PCT6AHA»23
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
nrnl pregled
Knjiga izrednega pomena
Kočevski zbornik
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je pravkar pomnožila slovensko znanstveno književnost z zajetno, v vsakem pogledu važno publikacijo »Kočevski zbornik« (Ljubljana 1938, 384 strani + 8 strani ilustracij na prilogah + 3 geografske skice). Družbin prvomestnik ing. Janko Mačkovšek je v uvodu takole označil namen zbornika: »Izdanje zbornika je postalo potrebno ne le radi zanimanja, ki ga morajo podobni problemi vzbuditi v naši javnosti, marveč tudi zaradi številnih obravnav nemških piscev o kočevskem ozemlju in prebivalstvu, ki so izšle pri nas ali v inozemstvu. Namen zbornika ni polemika z onimi nemškimi pisci, ki jim že na prvi pogled spoznaš, kam merijo s svojimi propagandističnimi trditvami. One trditve In zaključke, ki izhajajo iz resnejših obravnav, pa je vsekakor potrebno pregledati, jih overiti ali popraviti tudi z naše strani. Temu namenu naj služi pričujoči zbornik, ki vsebuje mnogo do sedaj še neobjavljenega, neobdelanega gradiva in dosti zanimivih ugo-to\dtev in zaključkov...«
Oglejmo si sedaj z najsplošnejšim informativnim pregledom vsebino tega zbornika. Ivan Simonič podaja na str. 7—43 geografski pregled kočevskega jezikovno mešanega ozemlja. Ta uvodni prispevek opisuje najprej kočevsko ozemlje z geo-loško-morfološke strani, nato pa obravnava favno in floro, pa tipe naselij, kmečkih domov in razdelitve zemljišč, se zaustavlja pri krajevnih, ledinskih in rodbinskih imenih, piše o rasi in značaju prebivalstva in oriše naposled tudi prometne razmere. Druga razprava Ivana S i -m o n i ča ima naslov »Zgodovina kočevskega ozemlja« (str. 45—131). Na podlagi obsežnih virov s trdno histo-riografsko metodo spisana razprava mladega geografa in zgodovinarja obravnava predvsem nemško kolonizacijo na kočevskem ozemlju, ki jo je pričel v štirinajstem stoletju grof Oton Ortenburški in ki se je potem nadaljevala vse do leta 1400. Odtlej pa tja do 20. stoletja se je vršila samo notranja kolonizacija, zunanjega dotoka poljedelcev pa ni več bilo. Pisec nato podrobno prikazuje razvoj političnih in gospodarskih razmer na Kočevskem, slika dogodke v dobi turških napadov, osvetljuje z arhivalnimi in drugimi podatki ra2:voj notranje kolonizacije, rast in širjenje naselij, urbarske razmere, socialne boje, prometne in kulturne prilike itd., s čimer dobiva čitatelj zaokroženo zgodovinsko sliko kočevskega ozemlja.
Po teh dveh uvodnih razpravah daje geograf in zgodovinar dr. Jože Rus v svoji razpravi »Jedro kočevskega vprašanja« sintetično sliko zgodovine, sedanjosti in bodočnosti kočevskega gospodarstva in njegovih prirodnih in socialnih podlag. Je to poleg Maroltove razprave najvažnejši donesek »Kočevskega zbornika«, ker s svojimi končnimi rezultati dokazuje nevzdržnost teze o nekakem nemškem otoku in kaže nele tesno spoje-nost kočevskega ozemlja z vso njegovo okolico, marveč tudi njegovo demografsko, narodnostno in kulturno zraščenost z vsem okoliškim slovenskim ozemljem, čigar prebivalstvo se stalno meša s potomci nemških naseljencev in to mešanje Je bilo v dobi avstrijskega ponemčevalnega sistema seveda v škodo Slovencev. Dr. Rus je razdelil svojo razpravo v tri dele. V prvem se bavi s slovenskimi starinci /(prebivalci kočevskega ozemlja pred nem-
ško kolonizacijo), razpravlja o dotoku nemških naseljencev in o njih sožitju s slovenskimi starinci, piše o razvoju domače obrti in krošnjarstva, o novem mešanju prebivalstva v sedemnajstem stoletju, o novem krošnjarstvu in njega posledicah, dalje o izseljevanju Nemcev, o germani-zaciji Slovencev, o položaju v Jugoslaviji, o bilanci nemštva, o mrtvih kmetijah, o kočevskem mestu. V drugem delu se bavi dr. Rus s podnebjem, posestnimi razmerami, živinorejo, poljedelstvom, lesnim gospodarstvom, s knezovim gozdom, z lovstvom in turizmom. V tretjem delu svoje vsebinsko močno tehtne razprave razglablja pisec prilike za delo in zaslužek, odtujenost Nemcev, priseljevanje Slovencev, slovenski proletariat in končuje z narodno političnim pozivom, da naj se preskrbi slovenskemu proletarcu na Kočevskem zemlja, ki jo hoče obdelovati in se tako v nji zakoreniniti.
Osrednji spis Kočevskega zbornika tvori najobsežnejša in po izsledkih posebno pomembna muzikološka razprava Franceta Marolta »Slovenske prvine v kočevski ljudski pesmi« (str. 176 do 320). Teme in tipičen stil najstarejših ljudskih pesmi na Kočevskem razodevajo in govore v prid verjetnosti domneve, da so grofje Ortenburški naselili poleg raznih nemških kolonistov (Bavarcev, Turinžanov) predvsem skupine slovenskih delavcev iz Koroške, Gorenjske in Dolenjske, njih nasledniki celjski grofje pa so v tem pogledu imeli še važnejšo vlogo. Skozi šest stoletij je to primitivno občestvo ohranilo neko individualnost. V celoti pa kaže ljudski pesniški izraz Kočevarjev organič-no zmes prvotnih raznoličnih prvin in določneih slovanskih elementov. Pod vplivom zgodovinskih dogodkov in življenjskih okoliščin se je prvotno duhovno ozračje kočevskih naseljencev globoko spremenilo in podleglo znatnemu slovanskemu vplivu. Ta vpliv kažejo predvsem številne slovenske besede in rekla, dalje mnoge teme ljudskih pesmi, ki niso originalnega izvora, pa ritem in melodija njihove pesmi, ki sta pomešana s slovanskimi elementi, kakor tudi imena rodbin in krajev, šege in navade in ljudske noše, v kolikor so ohranjene. Pisec je na devetih tipičnih primerih izgradil svojo primerjalno študijo med slovenskimi in nemško-kočevskimi narodnimi pesmimi ter znanstveno veljavno dokazal, da so kočevske pesmi posnete po slovenskih podlogah. Pisec je svoje kritične študije prvotnega stila zasnoval na sociološki in psihološki podlagi ter utemeljil svoje izsledke tudi z zgodovinskimi in zemljepisnimi podatki. Kritična dognanja o proučevanih napevih kažejo docela jasno pot, način in činitelje, ki so privedli prvotne slovenske elemente v kočevsko ljudsko pesem.
Maroltova razprava je po znanstveni teži svojih dognanj in argumentov nedvomno najtehnejši odgovor raznim tujim raziskovalcem kočevskega folklora, ki so v svoji skrbi, da bi »Kočevski otok« čimbolj izolirali od etničnih in kulturnih vplivov njegovega okolja, prezrli njegove slovanske sestavine. Francoski resume — in take resume je pri ostalih razpravah pogrešamo! — bo omogočil tudi tujim raziskovalcem uporabo Maroltovih izsledkov.
Prof. Ivan K o š t i š 1 je zastopan z doneskom »O Kočevcih in kočevšči-n i«, ki razglablja z jezikoslovnega stališča nekatera zanimiva vprašanja. (1. Ali so Nemci zasedli neobljudeno pokrajino? 2.
Neuspeh v življenju T
Obrnite ae na grafologa
Karmaha,
ki w odlikuje posebne z analizo Človeškega značaja, del« na strogo znanstveni bazi gralolo glje ln daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam bodo koristili vse vaše bodoče življenje Obiske sprejema v Ljub ljanl, hotel Soča, Sv Petra c. vsak dan od 9. do 12. dop. ln od 13. do 19. popoldne. Odgo varja tudi na došlo ko respondenco. V Ljubljani ostane do 20 decembra.
Sveže najfinejše norveSko
ribje olje
se priporoča bledim ln slabotnim osebam
lz lekarne dr. G. PICCOLUA
Od Vas
je
odvisno, da Imafe obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — SretloUkalnio
K
Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, stiha drva nadl
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 6, Telet 20-59
730
T EPSEGA DARILA SI
ne morete misliti!
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Varilo ki Vam bo
To bo darilo, ld ga boste vse življenje nosili na srcu, ob katerem se boste često • toplim občutkom spominjali Nanjo io na Njeno dobro misel, da Vam je kot darilo izbrala ravno najizbranejie polnilno pero na svetu.
Garantirano popolno držalo z velikim zlatnim peresom s konico od dragocenega osmi-
priraslo k srcu l
jevega iridija, ki jamči odlično pisavo. Skupno • primernim polnilnim svinčnikom, bo ta krasna garnitura na j elegantne j še darilo za človeka vsakršne starosti.
Izberite si za vsakogar, ki ga nameravate obdarovati, darilo iz bogate Parkerjeva zbirke.
Pazite na ime in na dovršeno lepo puščičasto zaponko.
Srečen Božič!
Zmkomom
Celotna zaloga ertuU JE VIDNA
Din:\
Al*	g f 750,"
aii^ci i 6oo.-
Vacumatic \ 450.- a
MEHANIČNO GARANTIRANO DOVRŠEN NOTICI I OBOO, OONOOLIČEVA al 3, Z A O R E • PRIMERNI SVINČNIKI Din. 3M, 15»
Kakšno narečje govorijo Kočevci? 3. Psihična svojstva. 4. Kočevske izposojenke v kočevščini). Prof. Saša Santel je prispeval razpravo »O izvoru kočevske narodne noše«, ki je takisto zgrajena na znanstvenem študiju in ilustrirana. Dr. Janko Lok ar je pisec krajšega sestavka »Kočevarji in Bela Kra-j i n a«. O kočevski gimnaziji objavlja statistično gradivo in nekatere druge podatke prof. Janko Kumer, O. F. pa prikazuje ljudske šole na Kočevskem. Tekstni del zbornika zaključuje 22 strani obsegajoča bibliografija domače in tuje literature o Kočevcih in Kočevskem, ki jo je sestavil Ivan Simonič. Ilustracije na posebnih prilogah kažejo posamezne tipe kočevske krajine in naselij, geografske skice pa zgodovinski razvoj, razdelitev župnij in celotno geografsko podobo ozemlja z mejami upravnih in katastrskih občin.
Naj ta informativni oris Kočevskega zbornika zadošča za namen in obseg naše kulturne kronike, v katero zapisujemo to prepotrebno knjigo s posebnim zadoščenjem. Družbi sv. Cirila in Metoda gre vsa hvala in priznanje, da se ni ustrašila truda in stroškov in je izdala knjigo, ki ima velik nacionalni in kulturni pomen, pa tudi trajno znanstveno vrednost. Takih dokumentarnih zbornikov bi si želeli še o nekaterih drugih slovenskih pokrajinah. Vsa čast izdajateljici in sodelavcem, da se niso ponižali k navadni polemični govorici in propagandni lepobesednosti, ki označuje inozemske spise o Kočevskem Z znanstveno višino svojih spisov so pokazali, da se tezam, ki jih zastopajo in dognanjem, ki jih objavljajo, nI treba bati luči kritike, ker sta jim stvarnost in resnica več kakor lahkotni argumenti, ki služijo prozorni tendenci.
»Kočevskemu zborniku« bo nedvomno posvetila vso pozornost še strokovna kritika, k njemu kot viru pa se bodo morali zatekati vsi, ki bodo poslej pisali o tem
kosu slovenske zemlje In njegovi okolici. Priporočamo ga slehernemu izobražencu. Knjiga stane broširana 80 din, vezana pa 100 din.	—
Zapiski
»Odmev Cankarjeve dvajsetletnice. »Ce-
sk6 slovo« je priobčilo v številki z dne 13. t. m daljšo beležko dr. Otona Berkop-ca ob dvajsetletnici smrti Ivana Cankarja.
Napredek Blovensko-Italljan»K!h kulturnih stikov. V petek, 16. t. m. ob 11. uri bo generalni kanaiil Italije v Ljubljani g. A. Guerrini-Maraldi oficielno predal rektoratu Aleksandrove univerze obsežni in dragoceni knjižni dar, ki ga je naklonila rimska vlada. O tem daru in njegovem pomenu smo že pisali v »Jutru« z dne 23. novembra. Izvedeli smo tudi, da bo v prihodnjih dneh imel g. prof. dr. E. Gasparini iz Benetk eno izmed treh predavanj iz italijanske literature za slušatelje romanistike na naši univerzi.
Naše gledališče
drama
Četrtek 15.: Brezov gaj. Red Četrtek. Petek, 16.: (ob 15. url) Potopljeni svet Dijaška predstava. Globoko znižane cene.
Komedija »Brezov gaj« prinaša zgodbo o razpečevalcu ponarejenega denarja, ter Ima povsem detektivski značaj. Prizori so deloma resnega, deloma komičnega značaja ter se izmenjavajo na izredno srečen način.
O P B R A
Četrtek, 15.: Roxi. Red A. Petek, 16.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 13. ob 20.: Aida. D.
R
petek, 16. decembra
Ljubljana 11: Šolska ura: NajglobokeJ-ša brezdna dravske banovine (g. Ivan Michler). — 12: Iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi.
—	13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: ženska ura: O kolinah (ga. Ivanka Simonič). — 18.20: Naše pevke (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Božič v planinah (g. Janez Kveder). — 20: Radijski orkester. — 21.10: H. ura sonat Razlaga g. Srečko Koporc, klavir igra gdč. Herta Seifert — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 16.45: Narodna glasba in pio-gge — 20: Kakor Zagreb. — 21: Zvočna igra. — 22.15: Petje. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Grške pesmi in plesi. — 20.30: Petje in violinske skladbe.
—	21.30: Zborovski koncert — 22.20: .p Ples. — Praga 20.30: Koncertni večer. — Varšava 20: Verdijev rekvijem. — Sofija 17.30: Orkester In pevcL — 19: Operni prenos. — 22: Ples. — Dunaj 12: Veliki orkester. — 15.30: plošče. — 16: Lahka glasba. — 16.45: Smejoča muzika. — 19: Slike o Beethovnu. — 20.10: Beethovnova glasba. — 22.40: Lahka ln plesna muzika. — Berlin 19: Pravljična opera. — 20.10: Plošče. — 21.10: Komorne skladbe.
—	22.30: Lahka godba. — Miinchen 19.15: Koncert po željah. — 20.10: Pesmi. — 20.35: Orkestralni koncert. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Nočni koncert. — Pariz 20.30: Violinske skladbe. — 21.30: Orkestralni ln klavirski koncert. — 23.45: Plošče.
Iz Ptuja
j— Zvočni kino Ptuj predvaja danea
15. t. m. ob 20. film >Neustrašljivi ž&-ninc. Pred predstavo Paramountov žur-nal.
SPECUALITEJTA FIRME :
BRUNO MOSER
VELETRGOVINA Z VINOM
Z E M U N
MOSERJEVA UL. L Telefon Stev. 87 - 555.
Zaloga tudi v Javnem skladišču v Ljubljani.
V{...............
FRUSKOGORSKI BISFff
ki z zakonom zavarovan to v kakovosti neprekosljiv.
MALI OGLA
Sluibodobi
Seseda i Din. davek s Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj & znesek 17 Oln.
Korespondentko
M. takojšnji nastop, s per-fektnim znanjem slovenske stenografije, italijanskega in delno nemškega jezika, išče eksportna finna v večjem mestu Slovenije. Ponudbe ca ogl. odd. Jutra pod jifro »Eksport«.
28372-1
Knjigoveške
delavke
Jručene io rt* knjigovezov dobi stalno zaposlitev. — Litcgrafija Josip Čemaiar, Ljubljana, Igriška 6.
32016-1
Briv.-frizerski
pomočnik
hiter In dober delavec, s finim nastopom, zmožen štirih Jezikov, ilče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28730-2
Briv. pomočnika
'dobrega in hitrega delavca sprejmem takoj ali po do-ovoru. — Salon Breskvar,
i?
omiale.
32012-1
Šofer
lahko začetnik, dobi »talno »luibo. Potrebna kavcija dia 10.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
32001-1 Knjigovodjo
Irveibanega, sprejme tovarna čevljev na Gorenjskem. Ponudbe pod »Knjigovodja • bilancist« ca ogl. oddelek Jutra.
28727-1
Frizerko in
pomočnika
sprejme z* dalje časa v pomoč Pavle Beslič, frizer, — Trbovlje L
32000-1
Šiviljo
Hcbro izvežbano za pletenin«, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	32005-1
Tehnika
Stavbne stroke, vo)a3čine prostega, tudi z nedovrjeno lolo. sprejmL-m v stalno službo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehna«.
32004-1
Vitka beseda 50 par; dave* 9 dia; n Jifro ali dajan j t Sualova 5 din; naimanii matk 12 dia.
Trgov, pomočnica
Jzučena v trgovini z mešanim blagom, mlajša, poštena io marljiva, vajena tudi gospodinjstva, prosi namestitve za tako) ali po dogovoru. Ponudbe na oglasni Jutra pod »Poštena in delavna«.
32002-2 Natakarica
iSčc službo v Ljubljani. — Pcnudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Čedn.1«.
32019-2
Dragocenosti
Beseda 1 Oln. davek 3 Oln; ea itfro ali daja a Je naslova S Oln. Na]
■n&njši znesek 17 Din
Vsakovrstno zlato
•tupuje po najvlSjlb
CERNE — juveftr,
ujubljana, Wolfova uL
Prodam
Beseda 1 Din. davek a Din; za Slfro ali daja aje naslova S Oln. Naj manjši znesek 17 Din.
Plošče in gramofoni
bivše tvrdke A. Rasber-ger v največji Izbiri po razprodaj nlh cenah dobite Dalmatinova 10 — nasproti hotela Štrukelj. I 28321-6 I
Glasbila
Beseda 1 Din, davek 3 Oln; za Slfro aH dala nje naslova 5 Din. Nai manjši znesek 17 Oln
Darila u male in velike
gitare, harmonike violine L dr.
najcenejše pri M. MODIC Ljubljana, Cojzova C. 9.
399-26
Klavir
odlične znamke, izborno ohranjen, zelo ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32018-26
Planine in
kratke klavirje
najnovejših modelov po brezkonkurenčnih cenah — nudi F. Bodner, Maribor, Gosposka 40. — Tudi na obroke.	28720-26
Naročniki »JUTRA« ao zavarovanj ea 10.000 Din.
RAZSTAVA
KR. B ANO VINSKE TKALNICE
PREPROG
SARAJEVO
od 8. do vključno 18. decembra t. 1.
pri „šestici" („6")
Prodaja se tudi na dolgoročna odplačevanja. V nedeljo odprto. — Znižane cene.
Poceni odprodaja 2000 parov snežk Stev. 35—38 din 39 Stev. 37-38 din 49 Stev. 39—40 din 55 La »Tretom« snežke 20 io 30*/« popust Trgovci popust Veletrgovina s čevlji ALEKSANDER OBLAT 3v. Petra c. 18 tel. 24-35 362-6
_ . / f /
SGbe __ __________
Seseda 1 Din. davek 3 Oln; za šifro ali daja aje naslova 8 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Kopalno banjo
dobro ohranjeno, emajlira-no, kupim. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
28673-7
Violine
kitare
W A B B
Miklošičev«
Prodaja
m druga g la* bila, od šo Lakih dO prvovrstnih instrumentov, stru ne ln vse potrebščine. dobite v veliki izberi, najcenejše pri I N B K, LJUBLJANA cesta 1 pri Frančiškanski oerkvj tn lasposoj&nje ktairlrjev.
G. T h. Rotmans
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova 9 Din. Naj manjši snesek 17 Din
4—5.000 din posojila
prosi mlada obrtnica proti manjšim obrestim. Odplačilo po dogovoru. Ponudbe pod Jifro »Ni izgubljeno« na podružnico Jutra Maribor.	32022-16
Pohištvo
Besed« 1 Oln. davek S Din: n Slfro aH daja aje naslova 6 Oln. Naj manjši snesek Din
Pohibtvo
novo ln £• rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni od delek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporo člte nam na dopisnici ali ustno Prevoz pohl štva v naš komisijski oddelek preskrbimo sa mi. Ivan Mathlan, Ljub ljana, Tyrševa cesta 12 79-12
Posest
Besed« 1 Din. davek ! Oln: sa Slfro alt daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Oln
Kolesa
vzamem brezplačno v shram bo. Rezervirajte prostor. No va trgovina, Ljubljana, — Tvrševa cest« 36
28538-11
Stroji
Beseda I Din davek Din ea Hfro aH dajanje naslov« 5 Din. Najmanj manjši znesek 17 Oln
šivalne stroje
na ugodne obroke. Stare stioje vzamem v račun. Na zalogi vedno tudi rabljeni stroji. Nova trgovina Ljub liana, Tjrševa c 56.
28539-29
Wkali
Beseda 1 Din, davek i Oln; za Slfro aU daja nje naslova S Oln. Na) manjši znesek 17 Din
Delavnico
ali skladišče
suho In svetlo, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.
28671-19
Delavnico
suho in svetlo, s souporabo telefona za mirno in čisto obrt, oddam. Na razpolago tudi izložbeno okno. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
28672-19
7J/
»Conversation
frangaise
dvignite pismo.
32023-24
I Oln. davek » Din; sa Slfro sn daj« nje naslova 5 Din Na) manjši znesek 17 Din
Večje število parcel
kompleksov, posestev,
gozdov, trgovskih ln pa stanovanjskih hU ter vil ima naprodaj gradbeno strokovno Izobražen posredovalec
Konaver Ludvit-
Cesta 29. oktobra 0. Te lefon 37-33. Pooblaščen graditelj ln sodni cenl-telj sa nasvet« brezplač
no na razpolago. 25-30
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek DUu sa Slfro ali daja oje naslova S Din. Naj manJSi znesek 17 Din.
Prazno sobo
lepo, veliko, vbod a stopnišča, a souporabo kopalnice, oddam takoj. Zima, Gleda' liška ni. 12-IH.
52015-23
Učenka
s primerno iolsko izobrazbo, dobi mesto v trgovini z elektrotehničnimi predme' ti. Bogataj, Kongresni trg Itev. 19.
52010-23
SCN2AC1JA" CZ KOZ M ETIKE
„Morana" daje večno mladost in lepoto
Za ženo od 40 let naprej hormon aktiv din 60.— vrača ženi aktivnost to mladost, za žene od 30—40 let hormon mišje žleze, din 50.—, za žene od 18—30 let vitamin krem visoko gorja, din 40.—, lesni hormon krem za nagubano in suho kožo din 50.—. Vitamin krem za suho tn občutljivo kožo, podloga pudra din 30.—. Llšaj krem odstranjuje vsakovrstne liSaje, din 50.—. Specijalnl krem odpravlja izpuščaje, mozolje, rdeče ln modre madeže din 50.—.
Krem proti soncu odstranjuje vsakovrstne pege to madeže din 50.—.
Rdečilo v vseh nijansah za ustna ln lica din 20.—•.
Puder v vseh nijansah, Škatlica din 25.—.
Pošiljamo po povzetju.
»MORANA« — SPLIT Strokovne nasvete za odstranjevanje vseh nevšečnosti dajemo brezplačno.
HOfit
blahc
je polnilno pero za kajti Ima
dragoceno lastnost,
Nikoli se vam ne bo
ponesrečilo, da bi ko boste pero nastavili k pisanja, napravili packo, ker začne polnilna mehanika delovati Sele potlej, ko ste že trikrat v n »v^tem teku za-vrtili konus.
večje zahteve,
da zavaruje črnilo

Naj Vam v kaki dobri trgovini s papirjem pojasnijo prednosti, ld se že ž njimi okoriščajo mnogi tisoči Montblanc-prijateljev po vsem svetu.
Užitek je z
MONTBLANC
Z enim samim aparatom N I K S E praktično to ekonomično kuhate, pečete, cvrete, duSite. pražite Itd., ogrevate sobo, sušite lase to se obsevate. Informacije to za nakup neobvezna predvajanja brezplačno. Na Vašo zahtevo pride zastopnik na dom.
KOMERCIJ ALN1 BIRO CEBULJ JOŽE,
Jesenice, Gorenjsko.
Za Ljubljano in okolico: Zastopstvo NIKSE, Ljubljana, Tyrševa 15/L, telefon št. 33-38.
pisati I
Opremljeno sobo
z 1 ali 2 posteljama, oddam za takoj. Poizve se v Stre-liški ul. 22-1., vrata 10. A. Tavčar.
32009-23
NSERIRAJ V „JUTRU"!
NARODNA
ISKARNA
LJUBLJANA
KNAFUEVA S
IZVRŠUJE VSE VRSTE ITSKOVBI PR KPR O STB Hi NAJFINEJŠE
PRECIZNA URA
vodeča svetovna znamka, odslej v vseh strokovnih prodajalnah.
INSERIRAJTE V »JUTRU"!
Naročajte po pošti s pomočjo naših katalogo v, ki jih dobite brezplačno!
Ako blago ne bi ugajalo, je zamenjamo ali vrnemo nakupni znesek!
24
Oh, kako okrutno se je končal! Ena izmed kapitanovih svinčenk je zadela vrv, s katero je bila mreža privezana na drevo, in to ob zglavju, tako da je mož v mreži na glavo štrbunknil v čeber!
Mednarodna
špedicija
prevzema
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk In to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine ln vse Informacije brezplačno Vilharjeva c. 33 f nasproti nove carinarnice). Telefon: 24-59
TURK
LJUBLJANA
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani ta Izven Ljubljane z vozovi ta avtomobili ta to hitro ter
po nizki cenL Masarykova cesta 9 (nasproti tovornega kolodvora). Telefon: 21-57
Prosto javno skladišče
prevzema
VSKLADIŠCENJE raznega blaga kakor tudi pohiStva v lastnem, mestne troSarlne in uvozntoe prostem javnem skladišču.
Oskrba Ink as o-povzetij. Kotnikova ul. 12 (nasproti mestne elektrarne).
Telefon: 30-73.

V veliki žalosti naznanjamo, da je danes ob 8. url zjutraj po dolgotrajni bolezni umrla previdena s tolažili sv. vere naša ljubljena mama, stara mama ln prababica, gospa
Marija Hoffmann
POSTARICA V POKOJU
Predrago pokojnico položimo k večnemu počitku v petek, dne 16. decembra ob 4. uri popoldne na domačem pokopališču.
Planina pri Rakeku, dne 14. decembra 1938.
Žalujoče rodbine: HOFFMANN, KttRBL, SMOLA
Cauche
— fotelje — ln vse drugo priznano solidno delo dobavi
SE VE R — Marijin trg 2.
#
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
Naša ljuba stara mama, gospa
FRANJA JARC
roj. LUDVIG,
NADUČ. VDOVA nas je danes ob 6. zvečer v starosti 82 let po dolgem mukepolnem trpljenju za vedno zapustila.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dna 15. decembra ob 3. uri popoldne na mestno pokopališče v Ormožu.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 16. decembra ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Ormožu.
ORMOŽ, dne 13. decembra 1938.
Žalujoče rodbine t
Jarc, dr. Ban, Senčar
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — VsJ y Ljubljani.