244
Književna poročila.
Kaj se naj zgodi, ako po preteku 6 let okrajni zastop iz kakršnega koli razloga ne izvoli članov za okr. šolski svet, posebno tudi, ako bi bil okrajni zastop razpuščen in ne bi mogel dalje časa poslovati, o tem v dotičnem zakonu ni nobene določbe (§ 23 moravskega zakona od 27. nov. 1905 št. 4 dež. zak. za leto 1906 določuje, da morajo oni člani, ki izstopijo, ostati do nastopa njih naslednikov).
Gotovo ni moči trditi, da bi naj po preteku 6 let mandat izvoljenih članov kratkomalo ugasnil. V zmislu zakona naj okrajni šolski svet vselej v svoji zakoniti obliki posluje ; okrajni šolski svet pa ne bi bil zakonito sestavljen, ako bi bila izločena cela skupina, namreč ta, ki je izvoljena od okrajnega zastopa. Manjkal bi v tem slučaju organizatoren bistven del okrajnega šolskega sveta.
Potemtakem ne more biti dvoma o tem, da se v le-tem slučaju ne sme ovirati daljnje poslovanje okrajnega šolskega sveta v svoji zakoniti sestavi, a tudi ne pravica okrajnega zastopa, da sme biti v okrajnem šolskem svetu zastopan po svojih izvoljenih članih, niti pravica teh izvoljenih članov, da bi se še zanaprej, čeprav po preteku 6 let udeleževali sej okrajnega šolskega sveta.
Z ozirom na vse te razloge moralo je upravno sodišče pritožbi ugoditi in izpodbijano odločbo po §-u 7 zak. od 22. oktobra 1875 št. 36 drž. zak. za leto 1876 razveljaviti.
Dr. J. Hrašovec.
Književna poročila.
Dr. Ednard Volčič: Zakoni o javnim knjigama. Naklada družtva »P r a v n i k«. Ljubljana 1909. osmina, ukupno 240 str.; ciena u platno vezana 3 K 60 fi).
U predgovoru V. svezke zbirke austrijskih zakona u slovenskom jeziku »Zakoni o javnih knjigah«, izdane g. 1908., obečao je pisac g. dr. Volčič, da če I. dio te zbirke prirediti u hrvatskom jeziku. Pisac izku-pio je svoje obečanje uvodno spomenutom knjigom. Sadržaj knjige je sledeči:
I. Obči zakon o z e m l j i š t n i c i m a. U tom dielu nalazi se: a) zakon od 25. srpnja 1871., kojim se uvodi obči zakon gruntovnički; b) občeniti zakon gruntovnički.
II. Naputak za ovršbu občega z e m 1 j i š t n i č k o g zakona; i to: naredba ministarstva pravde od 12. siečnja 1872.
Književna poročila.
245
III. Dodatak onih zakonskih propisa (pravilnika) sudačke vlasti, ovršnog reda, sudbenog poslovnika, zakona oustroj-stvu sudova.
IV. Propisi o postupku kod odieljivanja zemljišta i zemljištničke razdiobe, i to: a) zakon od 6. veljače 1869. o pravima i postupku kod zemljištničke razdiobe koje nekretnine; b) zakon od ll.svib-nja 1894. o odieljivanju zemljišta u zemljištnim knjigama za potrebe javnih cesta ili puteva, zatim za potrebe kakove naprave, koja se preduzme u javnom interesu, da bi se upravila ili odvratila kakova voda.
V. Zakon od 7. srpnja 1896. o dozvoljavanju priekih puteva. Tu upučuje pisac na hrvatski zakon od 6. travnja 1906. o nuždnim prolazima. Kod tog razdjela valja nam upozoriti da je spomenuto družtvo »Pravnik« počelo izdavati sbirku pučkih tumačenja austrijskih zakona. I. svezak te sbirke pod naslovom »Zakon o dozvoljavanju priekih puteva« uredio je g. dr. Volčič. Na to dielo osvrnuti čemo se posebno.
VI. Zakon od 25. srpnja o postupku 1871., kojega se valja držati, da se u red dotjeraju gruntovnice i knjige rudarske prigodom, kad se osnivaju, dopunjuju, obnavljaju ili promienjuju.
Vil. Slovenska sbirka sadržuje u tom razdielu propise o sastav-Ijanju novih gruntovnih knjiga za vojvodinu Korušku, poknežene grofovije Goricu i Gradišku, grofoviju Istru, Vojvodine Kranjsku i Štajersku.
Nazočna zbirka u VIII. razdielu sadržaje samo: a) zakon od 10. veljač 1881. o osnivanju zemljištnika i o njihovom unutranjem uredjivanju za kraljevinu Dalmaciju; b) provedbenu naredbu ministarstva pravosudja od 7. srpnja 1881. k zakonu pod a) navedenom; c) zakon od 1. ožujka 1875 o osnivanju gruntovnica u markgrofiji Istri; d) provedbenu naredbu ministarstva pravosodja od 16. ožujka 1875. k zakonu pod e) navedenom.
VIII. U tom razdielu uvršten je sastavak »Biljegovina i upisnina z e m 1 j i š t n i č ki h prošnja«. — Ta sastavak nalazi se u XV. razdielu II. diela slovenske sbirke.
Napokon otisnuta je naredba ministra unutarnjih posala za bogo-štovje i nastavu, pravde, financija, trgovine, za javne radnje i ministra poljedelstva od 26. travnja 1909. o u po t re b 1 j a v a n j u jezika kod c. kr. civilnih državnih oblastih i ureda u Dalmaciji.
Kako sam jur spomenuo u ocjeni slovenske sbirke (»Mjesečnik« g. 1908. str. 726.), - štampani tu u tekstu knjige izpod pojedinog paragrafa manjim slogom stranom u cielosti stranom u izcrpivom izvadku svi propisi, koji se na dotičnu ustanovu odnose, odnosno označena je strana knjige, gdje se nalazi otisnut odnosni propis. Nadalje navedene su važne rješitbe vrhovnog suda, uz oznaku sbirke odnosno časopisa, gdje su otisnute. Koliko je tomu pomnju posvetio pisac, dokaz je izobilje i raznolikost vrhovnih rješidaba sabranih iz Gerichts-Zeitunga, knjige judikata, českog i slovenskog Pravnika, Richter-Zeitunga, sbirke Glaser-Unger, Zentralblatta i Zeitschrifta fur das Notariat. G. pisac, kojemu su točno poznati propisi, koji vriede za kraljevine Hrvatsku i Slavoniju, upozoruju na iste kod pojedinih zakonskih
246 Književna poročila.
ustanova. Na čelu sbirke jest obsežno stvarno alfabetsko kazalo te kronološki popis svih u toj knjiži sadržanih odnosa priobčenih zakona i naredaba.
Iz predočenog sadržaja vidi se, da to djelo sadržaje sve propise o javnim knjigarna, koji vriede za Dalmaciju i lstru, da po tem sačinjava pod-punu cielinu odnosnog zakonodavstva i judikature. Pisac je imao svrhu, da ta knjiga udovolji praktičnoj potrebi i da bude pomagalom kako sudbenim tako i upravnim činovnicima, odvjetnicima i kr. javnim bilježnicima u Dalmaciji i Istri, a bit če priručna kniga i pravnicima u kraljevinama Hrvatskoj i Slavoniji, jer ovi cesto dolaze u priliku, da utječe u gruntovno-pravne poslove, koji se sklapaju u Cislitaniji.
G. pisac pridržao je uredovni hrvatski prevod zakona i naredaba, a gdje nije bilo takovih prevoda, preveo je odnosne propise g pisac sam prema duhu i današnjem razvoju hrvatskog jezika, pri čem mu pomogoše: gg. A. Kajfež u Rudolfovom, T. Matic u Beču i Špiro Peručič u Pulju.
Mora se priznati, da je djelo i u tom pogledu dotjerano. Tisak i oprema knjige, koja je u platno uvezana, jest vrlo ukusna i uspiela.
Za to ga najtoplije preporučamo, te pozivamo kolege pravnike, da isto nabave i da se tirne donekle oduže piscu, koji je uložio toliki trud za obče koristnu stvar i da ga obodre za dalnji pravnoliterarni rad.
Dr. A. Gogl i a
v »Mjesečniku pravničkoga družtva u Zagrebu«, 1909 br. 7.
Dr. Eduard Volčič: Zakon o dozvoljavanju prijekih puteva od 17. srpnja 1896. Naklada družtva »Pravnik«, Ljubljana 1909; 21 str.; ciena 40 fil.
Slovensko društvo »Pravnik« počelo je izdavati pučka tumačenja austrijskih zakona u hrvatskom jeziku. Prvi svezak te sbirke, koji sadržaje uvodno spomenuti zakon, uredio e gosp. pisac.
U uvodu tog svezka razlaže se razlog, s kojeg se je družtvo »Pravnik« odločilo izdavati ta pučka tumačenja zakona. Držim, da če čitaoce zanimati taj kratki uvod, za to ga u cielosti priobčujem:
»Neznanje zakonitih odredaba jest svakome na osjetljivu štetu te vrijedi u prvome redu ovdje poslovica: Neznanje jest najskuplja riječ na svijetu. Više ljudi stigne u nesretnu zatvornu ili bar novčanu plobu zbog toga, to ili nešto učiniše, što zakoni zabranjuju, ili pak izgubi čovjek pro-bitke, kje bi imao, kad bi poznavao zakonite propise. U naše se je doba takodjer preokrenuo prije miran i tihi život, para i elektrika razširiše i po-puniše cjelokupni svjetski promet, trgovina i obrt niesu više ograničeni na susjedne domače pokrajine. Baš zbog toga i jest mnoštvo različnih pravnih propisa, uviek veče te potreba njihovog znanja sve to nužnija. Uslied toga odlučismo se, da objavimo po kratkim prestancima nekoje za naš narod važnije zakone u hrvatskom jeziku ter ima dostavimo kratko pučansko tumačenje. Prvi svezak tumači zakon od 7. srpnja 1896. dz. br. 140, koji se tiče dozvoljavanja prijekih puteva, pošto znademo, da se kod nas ovaj zakon — premda vrlo koristan — samo rietko kada primjenjuje.
Bude li ugadjao prvi svesak, stiči če za njim drugi s inim sadržajem.«
Iza uvoda dolazi sastavak »Tumačenje zakona«. Tu je g pisac lahkim stilom a popularnim načinom obrazložio i protumačio pojedini §
Književna poročila.
247
zakona. Tumačenju § 10. dodan je obrazac molbe za dozvolu priekog puta Koliko mogu prosuditi, g. pisac uspio je u jasnom pučkom tumačenju zakona, a u stvarnom pogledu tumač je ispravan.
Nadalje sledi tekst zakona, a izpod redka pojedinog §-a sitnim su pismom štampane načelne riešitbe.
Ja ne samo ovu knjižicu nego i samu knjižnicu tih pučkih izdanja najtoplije preporučam pažnji naših pravnika.
Dr. A. G ogli a, v »Mjesečniku« pravničkoga družtva u Zagrebu, 1909 br. 7.
„Pravnikova" književnost. Društvo „Pravni k" je izdalo v hrvatskem jeziku, razun knjig, katerih oceno iz „Mjesečnika pravničkog družtva" ponatiskujemo na drugem mestu današnje številke, tudi poseben ponatis poglavja „o zemljišničkoj biljegovini". Ta ponatis na močnem papirju ima obliko tabele, pripraven je posebno za urade ter stane 80 h. — Višje deželno sodišče za Dalmacijo je ukrenilo, da ondotna sodišča naročajo naše knjige za svoje uradnike uradoma; — ko bi mogli to reči tudi o drugih sodiščih!
V slovenskem jeziku je društvo izdalo novo odvetniško tarifo in sicer v obliki knjižice z abecednim registrom ter v obliki plakata s pridodano kolkovno lestvico in zaznamkom o vpisnini. Tisek je razločen in ličen; vsako delce velja 80h, torej toliko kakor enaka nemška dela. Upamo, da si oboje nabavijo vsi naši pravniki pa tudi uradi in zavodi, ker slovenska dela morajo biti v domovini pač na prvem mestu. — Kdor si naroči na novo IV. zvezek Pravnikove zbirke (Civilnopravdni zakoni), dobi knjižico „nova tarifa" po vrhu. Dopolnilo k istemu IV. zvezku za 1. 1906.—1909. pojde v kratkem v tisek.
Od „Poljudne pravne knjižnice" je pošla knjižica 2. (Železniške in rudniške knjige) in do malega knjižica 3. (Predpisi o konverziji hipot. terjatev), ravno tako je razprodana brošura „Vzorci zemljiško-knjižnih predlogov, sklepov in vpisov". Ker se vsa ta tvarina nahaja tudi v drugem (B) delu V. zvezka Pravnikove zbirke, sta se ta del in pa prvi (A, občni zemljiškoknjižni zakon) uvezala tudi vsak posebej in se oddajata po K 3-20.
Dr.-Met. Dolenc: Eine ..Heilige". Leipzig, 1909. F. C. W. Vogel. — 11 stranij s sliko.      ,
V tem posebnem ponatisu iz dr. Grossovega Archiva zv. 34. popisuje naš marljivi pisatelj po znanem živahnem načinu „zamaknenje" Reze J. nekje med Logatcem in Idrijo. Prvikrat se je „zamaknila", 41 let stara, dne 16. avgusta 1908 in potem večkrat. Ker so začeli ljudje k novi »svetnici" trumoma romati, je okrajno sodišče odredilo natančno preiskavo, ki je dognala, da gre za bolno, histerično žensko. Razglasilo se je potem tudi s prižnic, da je ,Reza' duševno bolna, in županstvo je nabilo na kočo desko, da je obisk Reze prepovedan. Tako je bila vsa stvar v februarju letos pri kraju.