-----   477   -----
Kmetijstvo.
Pomen apna za kmetijstvo.
Apno se v kmetijstvu še nikakor tako ne ceni, kakor zaslužuje. Mnogi kmetovalci ne vedo, da se z apnom da zboljšati zemlja. Navadno ljudje mislijo, da je dosti apna že v zemlji, a skušnje so pokazale, da to ni resnica. V obširnih krajih na mnogih kmetijah porabe apna za kmetijstvo niti ne poznajo, če tudi se pri mnogih prsteh kme* tijstvo več ne izplačuje, ako se apno ne dovaža. Zadnji čas so vendar nekatere večje kmetije spoznale važnost apna. Prišle so do prepričanja, da noben drug trgovinski gnoj, niti kalijeve soli, apna nadomestiti ne more.    Od
-—    478    ---
kar na tacih  kmetijah apno rabijo,  so se njih dohodki jako povekšali.
Rastline posebno v njih prvem razvoju apno potrebujejo. Apno pa tudi dobrodejno vpliva na fizične lastnosti prsti. Trdo prst naredi rahljo, da jo ložje preši-nava zrak in gorkota, kar je velike važnosti za kmetijstvo.
Na lahkih peščenih zemljah se je dobro obnesel dovoz laporja ali zmletega apnenca, bolje kakor žganega apna. Krompir je boljši, ako se je na njivo laporja na-vozilo. Seveda da se pri tem ne sme opustiti gnojenje z živinskim gnojem, ali pa z umetnimi gnojili, v katerih so kalijeve soli in fosforna kislina. Posebno na peščenih tleh ni samo posipanje apna brez gnojenja dobro.
Za težka ali ilovnata tla je posebno dobro žgano ali kuhano apno. Apno prst zrahlja in vsled tega bolje rodi. Deteljo, grah, pšenico, peso in še nekatere druge pridelke moremo na težki zemlji pridelovati jedino, če preskrbimo za dovažanje apna. Skušnje so pokazale, da se dvakrat ali tudi celo trikrat toliko pridela, če se z apnom gnoji, nego če se ne.
Zato bi se moralo v vsakem selu določiti, kje je potrebno dovažanje apna. To bi lahko storilo kemično poskuševališče, ki bode preiskovalo zemljo.
Seveda je treba apno mešati z drugimi umetnimi gnojili, če gnojila mešamo si mnogo dela prihranimo, kakor bi z vsakim gnojem gnojili.
Pri apnu je pri tem treba imeti vendar posebno pozornost. Ne sme se mešati s takimi gnojili, s katerim na-reja nerazstopljive spojine. Nerazstopljivost snovi rastline ne morejo porabiti za hrano, so torej zanje izgubljene. Ne sme se apno mešati s fosforovo kislino ali žvepleno-kislim amonjakom. V poslednjem slučaju izhlapi amonjak, ki je rastlinam jako potreben.
Tudi se apno ne sme z gnojnico gasiti, temveč z vodo. Iz gnojnice se zgubi mnogo dušika, ako z apnom pride v dotiko. Ravno tako se tudi hlevski gnoj z apnom potresati ne sme, ker apno izpodrine amonjak, ki se potem zgubi.