Posamezna Številka Plin 1>
Št. 246.
V Ljubljani, v četrtek 60. oktobra £024.
PoStMlna v g«n6THH
LetO E
mirni
f
lNEVNIli
n9m|W|>i|h|Iii
*	Izhaja	vsak	dan popoldne.
*	Mesečna	naročnina:
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25.
f	Neodvisen
0"
□
Uredništvo Rra ^pravništvo; Wolfova »liea št. 1/1.
Telefon 213.
...i n	»'it. .n.w.ii«i*n
| Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. » ? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ; I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	1
■Hi''**-
Dorofagi.
te Hezijod, pesnik starogrških zem-Ijoradnikov, je harangiral svoje sodobnike proti kraljem in vladnim sta-rejšinam, očitajoč jim podkupljivost ter; to, kar danes tako okusno in nežno imenujemo »koritarstvo«. Kar naravnost jih je imenoval »dorofage«, daro-jede. Od tistih davno pokopanih časov Pa do današnjih petrolejskih in bencinskih afer izgleda, kakor da so vsi zgodovinski dogodki nanizani na neskončno nit vladne korupcije. Ni najti stoletja, ki bi ne tožilo o tej socijalni kugi in ki v posebnih antikorupcionističnih zakonih podložniškim razumom ne. vsiljevalo misli, da j« podkupljivost v javnem položaju atentat na socijalno sožitje. Vselej pa se je že izkazalo, da del6 protikorupcijske zakonodajalčeve odredbe usodo onih vladnih predpisov, ki preganjajo navijanje cen, draženje, blaga in izvoz dragih kovin. One so pač simptomatično zdravilo, ne gredo pa bolezni do korena. Kdor hoče navijati cene, jih sub rosa navija kljub zakonom, kdor hoče prenesti svoje »napse« čez mejo, jih pretihotapi magari s pomočjo carinskih organov, in kdor hoče od vladnega položaja odnesti kakšne materijalne spomine, si jih nabavi kljub vsem katelam in zakonom o ministrski odgovornosti, ki so doslej povsod taki, da nalikujejo šivankinem ušesu, skoz katero se ne da potegniti nobena še tako jasno dokazana krivda.
V	znamenju dorofagije dozoreva že mesece naša jugoslovanska kriza. Nikomur se gotovo ne zdi odvišno, ako se češka predloga proti korupciji pri nas tako pridno prepisuje; vsaj dobri Scheinpflug ravnokar toži v »Narodnih Listih«, da so češki pisatelji (in zakonodaja je gotovo kvalificiran pisateljski posel) jugoslovanskim 'založnikom izročeni na milost in nemilost. Je sicer lepo, da se tako zelo učimo od Čehov, .vseeno pa narod pričanja nekam čudno gledati, ko čuje sleherni dan novo obtožbo o korupciji. Izgleda, kakor da bodo prišli pomalem vsi ministri na vrsto. Danes je prišel na korupcijski Indeks finančni minister, jutri se znajde v njem morda Korošec ali kdo drugi itd. Vse vprek letijo očitki in sum-nje, vsa politična atmosfera je prena-sičena korupcijonizma.
Odkod prihaja korupcija v demokratični državi, ve vsakdo, in če ne, si prebere lahko stran 369 Sl. Jovanovičeve »Države«. Nam se zdi le čudno, da moramo jadrati tudi mi k takšnim razmeram, ki se nam zde n. pr. za romunsko politiko bolj normalne a tudi bolj opravičljive, za slovensko javnost pa eksotično blago. Sicer je očitno vsa ta korupcionistična gonja le prozorna krinka in agitačno sredstvo, ali da so padle politične metode naših vodilnih slojev tako globoko, je tudi znamenje časa. Res ie, da se po vojni ugotavlja posurovelost političnih občevalnih oblik po vsem svetu, celo v Angliji, kakor to vidimo nazorno baš letos, ni pa treba, da uvajamo korupcijsko modo tudi Pri nas» zlasti še, ko nas pri drugih in bolj važnih mednarodnih konvencijah ni zraven. Pa recimo, da je vse res; da je država pretrpela radi obrabljene preciznosti odgovomostne-ga čuta nekaterih ljudi ogromne škode. Tudi če pretiramo in rečemo, da so erarju odtegnili 500 milijonov dinarjev, je vendar tudi ta škoda še vedno malenkostna v primeri z ono škodo, ki je nastala državi in ljudstvu vsled že polletnega krizijanja. Vsak kilometer novih železnic bi bil več vreden nego cela knjižnica utemeljenih tožb in škoda je obljubljenih in toli potrebnih zakonov, ki ne morejo ne naprej ne nazaj, ker ji politikantska hidra zapira vhod v skupščinsko zbornico. V času, ko se na Dunaju odloča o nebesih ali prekletstvu naše pridobitnosti, ko nam hočejo Italijani v Benetkah zamašiti zadnje proste dohode v severnem Jadranu in ko je že skrajni čas, da navežemo po-slovne in kreditne zveze z inozemstvom, doživljamo prizor ogromne kolektivne korupcije, ki ne bo stala naše narodno gospodarstvo le par ubogih deset milijončkov, temveč milijarde. Ali mar ni največja korupcija, ako se na tak način, kakor so sedaj »vlada«.
Kostan Timotlievif pemrien s sestavo koncentracijske vlade.
Program njegove vlade isti ko program Davidovičeva vlade.
Beograd, 29. oktobra. Avdijenca Koste Timotijeviča je trajala od 6. do 7. zv. Kralj je ob tej prilila ponudil Ti-motijeviču mandat za sestavo širše koncentracijske vlade. Timotijevič je ta mandat sprejel in izjavil, da ga bo poskusil izkoristiti. Iz dvora je Timotijevič odšel na konferenco šefov bloka in tam poročal o svoji avdijencL Timotijevič je nato podal novinarjem sledečo izjavo: Kralj mi je poveril mandat za obrazov anje širše koncentracijske poslovne vlade, katere program bi bil isti, kakor program prejšnje Davidovičeve vlade. Ta koncentracija bi se mogla tudi razširiti. Osnovna smer politike nove vlade bi bila sondiranje terena za končni sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi.
Vladi bo nadaljevala delo v skupščini in prinesla invalidski zakon in zakon proti korupciji, dalje zakon o zemljorad. kreditih in sploh vse ostale zakone, ki jih je pripravila vlada Davidoviča. Končno pa bo vlada poskušala spraviti pred skupščino proračun. Mandat ni vezan na noben rok. Na podlagi tega bo Timotijevič delal z njim po svoji uvidevnosti, ali ga bi izkoristil, ali pa
brez uspeha vrnil nazaj. Nova vlada bi bila po izjavi Timotijeviča vlada resnega dela in strogih zakonov, naperjenih proti vsem in vsakomur, ki bi poskušal kršiti zakon.
Kosta Timotijevič ie advokat iz Smedereva. Tu je bil tudi izvoljen za poslanca. Bil je že opetovano minister. Zlasti je bila pomembna njegova vloga pri reševanju krize leta 1911, ko je na njegov predlog sklical kralj radikale in samostalce na skupno sejo in je bila potem sedem tednov trajajoča kriza ugodno rešena. Po prevratu se je pridružil Timotijevič Davidovičevi skupini in postaj pravosodni minister v prvi Davidovičevi vladi. Pozneje je bil v koalicijski vladi notranji minister. Splošno se je mislilo, da je Timotijevič za Pribičeviča, kar se pa je izkazalo pozneje ob razcepu demokratske stranke, kol napačno. V sedanji krizi so samostojni demokrati opetovano raznašali vesti, da bo Timotijevič izstopil iz demokratske stranke, ker da se ne strinja s politiko Davidoviča. Vse te vesti so se izkazale kot napačne. Timotijevič sicer v resnici pripada takozvanemu desnemu krilu v demokratski stranki, toda njegova strankarska zvestoba je izven dvoma. Gotovo pa je, da bo Timotijevič lažje pridobil radikale za vstop v koncentracijsko vlado ko Davidovič. Povdarja se tudi, da velja Timotijevič kot velik zaupnik kralja, ker je star pristaš Karadjordjevičev.
Program TimotiJevKa.
V soglasju z ožjim blokom.
Beograd, 29. oktobra. Vaš dopisnik je imel razgovor z gospodom Timo-tijevičem, ki je dejal: Kar se tiče mandata z ozirom na čas, je absolutno neomejen. Roka niserif dobil, vendar je želja krone, da se situacija čimpreje razčisti, ker je slednjič treba napraviti konec politični vihravosti in preiti k reševanju mnogih socijalnih in ekonomskih problemov, ki zahtevajo naglo rešitev. V politične odnošaje je treba uvesti jasnost in odkritosrčnost. Treba je ugotoviti, koliko in kaj popušča ena
TIMOTIJEVIČ UPA NA USPEH.
Beograd, 29. oktobra. Danes dopoldne prispe v Beograd Davidovič. Ob 10. se vrši seja demokratskega kluba, na kateri bo Timotijevič poročal o po-nudenem mandatu. Timotijevič je izjavil, da bo uspel z mandatom. Sinoči je preko min. dvora Jankoviča pristal tudi Pašič na ponudbo krone. Pogajanja pa se bodo pričela šele, ko bodo razčiščeni odnoŠaji v demokratskem klubu in bo utrjeno stališče kluba. Po vesteh iz Zagreba se ne veruje mnogo na uspehe tega mandata.
DAVIDOVIČ PRI TIMOTUEVICU.
Beograd, 29. oktobra. Danes zjutraj je dopotoval Davidovič v Beograd. Takoj se je sestal s Kosto Timo-tijevičem, mandatorjem krone. Raztovarjala sta se o situaciji in razpravljala
o	izkoriščanju tega mandata.
skorumpira javno mnenje mesece in mesece do temeljev in se nehote dela z vso vnemo na to, da se ljudskim masam načeloma zagnusi sleherna vlada, ker bo pod dojmom današnje korupcijske gonje se navodilo identificirati politika z afaristom in ministra s korup-cijonistom? Ali ni največja korupcija, da morajo radi osebnih občutljivosti politikov in strank in ovinkastega iz-begavanja koncentraciji v zvestih službah države osiveli in ostareli upokojenci iznašati sramoto naše države Pred Zvezo narodov, in da oni, ki so največ žrtvovali za državo, invalidi, resignirano gledajo, kako bodo vsi prej pomrli, predno jim pade drobtina pravice?
Teologično vprašanje je, kje teče meja med korupcijo ter pravilnim vladnim poslovanjem; |zato se ne bomo spuščali v to metafizično abrakadrbo. Ako so na visokih mestih natrolinele vesti, naj se pokažejo neodvisnim sodnikom, jenjajmo pa že enkrat z manijo, znajti vsak dan novo korupčno afero, sicer bode še inozemstvo prišlo k domnevi, da je to glavna naša industrija ter naš evropski kredit taksirala tej domnevi »rimerna
Demokratski klub za TimotiJevitev
mandat.
Pogoj, da je sodelovanje bloka zasigurano.
B e o g r a d , 29. oktobra. Danes dopoldne se je vršila seja demokratskega kluba, ki je trajala do 12. ure. Za to sejo je vladalo največje zanimanje in so vsi parlamentarni krogi nestrpno pričakovali sklepa demokratskega kluba, od katerega je odvisen daljni uspeh Timotijevičevega mandata. Na seji je Timotijevič poročal o svojem mandatu. Nato se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli vsi poslanci. Zlasti mnogo sta govorila Davidovič in Timotijevič, ki jo branil svoj mandat, češ
da je to edini izhod iz situacije. Demokratski klub je sklenil, da Timotijevič danes popoldne nadaljuje pogajanja z radikali in ostalimi šefi grup v pogledu koncentracije. Demokratski klub Je izdal po seji sledeči komunike:
»Demokratski klub je na današnji seji sprejel na znanje poročHo g. Koste Timotijeviča o mandatu za koncentracijsko vlado ter odobril izkoriščanje istega, pod pogojem da se že naprej zagotovi sodelovanje celega bloka v vladi.«
PO SEJI DEMOKRATSKEGA KLUBA.
B e o g r a ti, 29. oktobra. S sejo demokratskega kluba je bila dopoldanska situacija končana. Vsi poslanci so se razšli. Popoldne ■ se bodo vršile seje vseh klubov in nato konzultacije šefov bloka. Timotijevič bo popoldne posetil Pašiča ter vse ostale politike. Zlasti se
bo razgovarjal s Korošcem in Spahom. Mogoče da bo zvečer Timotijevič šel na dvor in kralju predložil listo svoje vlade ali pa vrnil mandat. Na vsak način pa bo moral jutri storiti eno aU drugo, ko bo dobil definitiven odgovpt od vseh strank bloka.
Angleške volitve.
MACDONALDOVA VLADA NE PODA DEMISUE.
ali druga stran. Na vprašanje, kako sta Korošec in Spaho sprejela ta mandat, je Timotijevič rekel: Pa ta dva sta to že dva dni poprej slutila. Za koncentracijsko vlado se išče kaka taka primerna osebnost, ki ni v zaostrenih odnošajih z nobeno stranjo. Kar se tiče Hrvatov, sem bil jaz vedno za sporazum; zahteval sem le, da še tu oprezno postopa. Jaz kot član ožjega bloka nočem ničesar nadaljnega podvzemati, dokler ne dobim navodil od ožjega bloka in svojih prijateljev iz demokratskega kluba.
JOVANOVIČ NASVETOVAL KRALJU TIMOTIJEVIČA.
Beograd, 29. oktobra. Včeraj popoldne od 5. do 6. ure je bil v dvoru Ljuba Jovanovič. Takoj po avdijenci so se razširile vesti, da je Jovanovič dobil mandat za koncentracijsko vlado. Vaš dopisnik se je takoj obrnil na Jovanoviča, ki mu je izjavil, da mandata ni prejel. Vendar pa je Jovanovič izrazil mnenje, da bo kralj v najkrajšem času poveril mandat gotovi osebi. Ta mandat pa ne bo definitiven, marveč le začasen, da bi se mogoče našel kak izhod iz situacije. Splošno vlada prepričanje, da je Jovanovič nasvetoval kralju, da poveri Timotijeviča s sestavo
koncentracijske vlade.
RADIKALI IN SAMOSTOJNI DEMOKRATI ZA timotijeviča.
Beograd, 29. oktobra. Sinoči je bil sprejet v avdijenci dr. Žerjav. — Kakor vse izgleda so radikali in samostojni demokrati bolj pripravljeni sodelovat? v vladi Timotijeviča, kakor pa
ožji_blok.
KONFERENCA OŽJEGA BLOKA.
Beograd, 29. oktobra. Od Davidoviča je odšel Kosta Timotijevič na konferenco ožjega bloka. Korošec in Spaho se držita še vedno rezervirano. Potrebno je, da se razčisti razpoloženje med federalističnim in ožjim blokom.
Beograd, 29. oktobra. Davidovič jn Timotijevič sta odšla v demokratski klub. V predsedništvu vlade so se sestali Korošec, Spaho in Nastas Petrovič ter se razgovarjali o Timoti-jevičevein mandatu. Korošec in Spaho nista nič kaj zadovoljna s tem mandatom.
NA DVORU NI BIL DANES NIHČE SPREJET.
Beograd, 29. oktobra. Dopoldne ni odšel nihče na dvor. Pričakuje se, da bosta tekom današnjega dne odšla h kralju Lhiha Jovanovič in Kosta Ti-
jnt id.
London, 29. oktobra. Kolonialni minister je izjavil na volilnem shodu v Derbyju, da ne bo podala MacDonal-dova vlada demisije in naj bo rezultat volitev kakršenkoli. Delavska vlada bo prišla pred parlament in poslušala prestolni govor. Naj vidi javnost, kakšni so bili cilji delavske stranke.
»VELIKI DAN ZA DELAVSKO
STRANKO.«
London, 29. oktobra. McDonald je poslal pred volitvami vsem delavskim organizacijam sledečo brzojavko:	Na
OŽJI BLOK BO DELAL TEŽKOČ^
Beograd, 29. oktobra. Izgledi na uspeh Timotijevičevega mandata še niso točno znani. Ni izključeno, da pride do večjih težkoč od štrani bloka samega. Radikali v splošnem nimajo nič proti osebnosti g. Timotijeviča. »Politika« ugotavlja, da bosta temu gotovo nasprotovala Korošec in Spaho. ki se ne zlagata s tem mandatom.
OBTOŽBA PROTI DR. SPAHU.
Beograd, 29. oktobra. Sinoči so narodni poslanci vložili pri predsedniku parlamenta obtožbo proti fin. ministru Spahu. Spaho je obtožen radi zlorab pri nacijonalizaciji električnih podjetij v Jajcu. Obtožba, ki jo je podpisalo 50 poslancev opozicije, obsega 4 strani. Vrednost podjetja se ceni v obtožbi na 600 milijonov dinarjev, od katerih bi morala imeti država za 400 milijonov dinarjev delnic, pa da jih ima samo za 200 milijonov. Za 200 milijonov delnic, da je v inozemskih rokah, 200 pa da jih je baje pobasal sam dr. Spaho. Poslanci zahtevajo, da se Spaho izroči sodišču in po uspehu preiskave obsodi po čl. L zakona o ministrski odgovornosti in po § 157. kaz. zak.
MUSSOLINI PROTI LIBERALCEM.
Rim, 29. oktobra. V političnih krogih je vzbudil Mussolinijev govor o priliki prisege fašistovske milice v Milanu veliko zanimanje. Mussolini je bil sedaj zelo kratkih besedi, vendar je podal zelo značilno izjavo, ki sika na liberalce. Imenoval jih je politikante, ki samo fantazirajo o preteklosti, katere že davno več ni Svoj govor je zaključil z besedami: »Nazaj se ne vrnemo nikdar več!«	r
PRED PROGLASITVIJO PAPEŽA PIJA X. ZA BLAŽENEGA.
Rim, 29. oktobra. Monsignor Luizi Matacollo, kateremu je poverjen proces za proglasitev papeža Pija X. za blaženega, bo kmalu končal z delom. Dan za dnem prihaja v Vatikan veliko prošenj, naj se proglasitev podviza.
ZA REFORMO ITAL. USTAVE.
Rim, 29. oktobra. Včeraj se je vršila otvoritvena seja komisije petnajsto-rice, ki ima nalogo, da pripravi načrt za I '-'.'formo ustave v smislu fašizma.
koncu najbolj ljute vplilne borbe, kršne nisem še nikoli doživeL Vam tiam, da se opažajo znaki gmage ske stranke. Naši pristaši so silno hJ vdušeni Jutrišnji dan bo veliki dan za delavsko stranko.
KONČNI REZULTAT ANGLEŠKIH
VOLITEV BO ZNAN SELE V ČETRTEK.
London, 29. oktobra. Cas volitev je podaljšan za dve uri in bo glasovanje zaključeno šele ob devetih zvečer. Vsled tega bodo rezultati volitev znapi šele kasneje. V sredo ponoči bodo znani rezultati iz 244 volilnih okrajev, db-čim ni pričakovati rezultatov iz sevefc* nih industrijskih krajev pred četrtkom opoldne.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza, dne 29. oktobra 1924, Vrednote.
Državni papirji: a) Obveznice: 7* investicijsko posojilo iz L 1921 denar 61, blago 63; b) Srečke: 2%% drž. renta za vojno škodo denar 110, blago 111. zaklj. 110. Delnice: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica d. d. denar 209, Ljubljanska kreditna banka denar 215, blago 230, Merkantilna banica denar 124, blago 128, Prva hrv. šte-dionica denar 914, Slavenska banka blago 90. Podjetja: Strojne tovarne Sn livarne denar 130. blago 150, Zdrožene papirnice blago 120, Splitski cement Portland denar 1420 blago 1450,	Nihag blago 85. Založnice
itd.:	zast.	1. kr. dež. banke blago
17>L	kom.	zad. dež. banke blago 89
Produkti.
Smrekovi in jelovi hlodi 4 ra dolž. 25.60	cm prem.	Iranko nakl. post. blago
305. deske 20, 25, 30, III. vrste. Iranko meja blago 530, hrastovi frizi 6, 7, 8, 9, Iranko meja denar 1450, češnjevi krlS od 40 cm napr., zdravo blago za 1Č0 kg Iranko nakl. post., kol. 1 vag., denar 100, blago 105, zaklj. 100. bukova drva 1 m dolž. napol suha, Iranko nakl. post. blago 25, pšenica domača, franko Ljubljana denar 400, pšenica bačka, par. Ljubljana blago 440, koruza bačka, par. Ljubljana blago 335, koruza nova, franko Ljubljana, kol. 1 vag., denar 215, blago 220 zaklj. 215, oves bački, par. Ljubljana blago 335, fižol ribničan, očiščen, b/n, franko Postojna, trans, blago 580, ližol ribničan orig., franko Ljubljana denaT 440, fižol prepeličar, očiščen, b/n, Iranko Postojna, trans. kol. 1 vag., denar 560, blago 575, zakl). 575, fižol prepeličar, orig. franko Ljubljana denar 440, fižol raan-dalon orig. franko Ljubljana denar 395, fižol rjavi, orig. franko Ljuhliana denar 400, laneno seme, par. Ljubljana denar 680, pšenična moka. bač. 0, bas. franko Ljubljana blago 630. pšenični otrobi b/n, franko Ljubljana blago 210, orehi b/n, beto sušeni, brez koščakov franko nakl. post. denar 650, jabolka za prešanje franko naki. post denar 85.
Beograd, 29. oktobra. Dunaj 975— 977.50. Italija 297—301. London 311—312.50, New York 69—69.30, Pariz 362—364, Pr*-ga 206—207.50. Cttrlh 13.30—13.40.
Trst, 29. oktobra. (Predborza.) Beograd 33—33.30, London 104.05—104.15, N«w York 23.10—23.14, Pariz 120.70—121, Praga 68—69.20, Curih 446—446.50.	i
C ut ih, 29. oktobra. Beograd 7.50—
7.60. Dunaj 0.0073-0.007350. Italija 22.45-23.42,	'
519.50—520, Pati* 27JO—272A,
22.50, London 23.40—23.42, N*W,
m
Spomini ob Sestietnici ieikoslovaik«
Dne 28. oktobra 1918 je bil objavljen prvi češkoslovaški ustavni zakon. V vsem: 22 kratkih priprostih tiskanih vrstic: »Samostojna češkoslovaška država je stopila jr življenje«, pravi uvodni odstavek. Zdelo M nam Je na prvi pogled, ko smo to čitali, da ne odgovarja dejstvom ta ugotovitev in da bi se moral stavek glasiti: »Samostoj-aa čeikoslovaika država je oživljena.«
Pri prost pa točen je zakon, ki ga je razglasil narodni odbor. Pet mož iz naroda: dr. Railn, Soukup, Svehla, Štfibrntf, dr. Srobar. Tako priproste in določne zakone zamore izdajati le izvežbani in Izkušeni zakonodavec z dolgo državno tradicijo. Dejansko je bila češkoslovaška država le oživljena. Združitev dveh držav, ki so že postojale. Ni bilo slučajno, da so čakale 28. okt. 1918. L češke množice pred spomenikom narodnega patrona, zaščitnika češkoslovaške državne suverenosti sv. Vaclava, takrat, ko je odhajal predstavitf.il narodovega tlačitelja Po Vaclavskem trgu gori, proti kolodvoru odhajala je madžarska posadka. Ista, ki le še kratke tedne pred tem dnevom imela naperjene strojne puške okoli srednjega mesta, da obvaruje središče proti demonstracijam naroda iz predmestij. Toda narod ni čakal od posadke, korakajoče v polni bojni opremi, da sprejme od nje svobodo, marveč da kot svoj gospod na svojih tleh, zavzame po odhodu premaganca zapuščino Jurija PodJebrad-skega in Svatopluka Velikega.
Morje naroda Je valovalo na Vaclav-skem trgu, pa nobene psovke, nobene ial-besede nisi opazil v čeških očeh. Pred dostojanstvom suverenega naroda je sam ne-prljatelj korakal zadivljen, poln spoštovanja. Od stradanja In poniževanja izmučene množice so ohranile češko discipliniranost. Pozabile so m glad, pozabile na sovraštvo In oaveto. Samo lepa slovanska duša je odsevala te desettisočev obrazov pred spomenikom sv. kralja Vaclava. Sicer resni, hladnokrvni narod je v spontanem veselju, smete se sJoozi solze, pozdravljal prihod dolgo pričakovane svobode. Njegova viharna navdušenost je Mia podobna oni južnih narodov, toda ginljlvo dostojna.
češkoslovaška v resnici ni stopila šele ta dan v življenje. Do pravljične kneginje Libuše nazaj sega češka dTŽava 2e za sv. Cirfla In Metoda imajo vzhodni bratje Ve-Ukomoravskc državo. Po stoletjih narodne dinastije Pfemyslovcev preživlja že v 14. stoletju zlato dobo svojega obstoja za časa vladanja kralja In cesarja Karola IV. Pozneje pretresa ves svet mogočni borec za pravico krščanstva In bratstva Jan Žižka. In še enkrat dobiva kralja Iz naroda, Jurija z Podjebrad.
Nato si svobodno voli Habsburžane, ki ga verolomno oropajo svobode, Izročene jim v varstvo. Toda Ceh ne pozabi svobode. V boju *a njo podlega na beli gori L 1720. Zaman se je trudil Dunaj, da z obglavljenjem večine češkega plemstva vzame narodu vodje In ga potujči. Slavna zgodovina ta spomin njegovih velfkih mož zbudijo češki narod pod blagodejnim upli-vom francoske revolucije iz mrtvila. V upodabljajoči umetnosti, glasbi, lep! litera-
turi, zgodovini, — v vsem se narod navaja k zgodovinskim svojim idealom In pravicam.
V ljubezni do vsega češkega, v čudoviti slogi, z znano svojo žilavostjo vzdrži Ceh v boju s sovragom. Ta boj ga okrepi, da se v mogočnem kulturnem in gospodarskem razmahu postavi v bran velikem sovražniku, kot enak proti enakemu. Prosveta pa in slovanska zavest se Iz Češke širi med Slovake. Tako pričakuje združeni narod tristoletni interim in dočaka veliko vojno. Vojna vzame mu vse. Najprej mladino in može, njegove kulturne in gospodarske delavca ta zaščitnike. Narod doma obupuje. Toda njegovi sinovi ne pozabljajo ljubljene domovine. 2e v 1915. letu prehaja praški polk čez bojno črto, pojoč »Kde domov milj«. Potrta narodova misel se dviga. Dviga se kljub pritisku z Dunaja, ki Čehoslo-vake preganja, obsoja na smrt njih voditelje, pleni češko zemljo, nalagajoč ji neznosne rekvizlcije. »Cehe treba tako izple-nitl, da ostane samo še oropan ^kadaveT, ako jo že imamo Izgubiti«, je bilo geslo Clam-Martlnica.
Toda češki sinovi odgovarjajo z evangelijem Jana Husa. Tatičel Masaryk organizira legije, ki se bore na ruskih, italijanskih. jugoslovanskih In srbskih poljanah. Narod doma več ne obupuje, ne žaluje. Očiščen v trpljenju in pomanjkanju vseh svojih slabosti čaka; svest si zmage. Čaka, kot zna Čeh čakati. S trpkostjo v duši pozdravlja celo hekatombe žrtev lastnih sinov. Niti takTat ne preti z osveto, ko mu avstrijski krvnik zverinsko obešal na žico ujete, sinove, »izdajalce domovine«. Čaka velik v trpljenju, velik v odpuščanju — kot znajo čakati samo veliki ljudje — čakajo prav kot Srbi.
Medtem je že od eaveznikov priznana češkoslovaška država. Dogovor s Slovaki v Pitsburgu v Ameriki daje bodoči državi še konkretnejšo oodlago. Svobodno k nji pristopa Podkarpatska Rusija.
Končno zasije veliki dan.
Vse to smo ponavljali v mislih, ko smo smo čitali v prvem ustavnem zakonu, da Je češkoslovaška država stopila v življenje.
Najprej v prvem članku tega zakona je sledila določba: Državno obliko Češkoslovaške države določi narodna skupščina v sporazumu z narodnim svetom v Parizu. Organ soglasne narodne volje kakor tudi izvrševatelj državne suverenosti je Narodni odbor. V drugem pa se je odrejalo, da ostajajo začasno v veljavi vsi deželni in dTžavni zakoni.
Občudovali smo priprostost in določnost zakona, ki je Izšel v času splošne zmešnjave, ko Je bila večina moških na frontah in v ujetništvu in Je doma vladala splošna beda in zastoi ter država sama ni Imela niti približno opredeljenega teritorija — in vendar je šlo. Čutili smo, da ga je Izdal Izkušen zakonodavec, mogočnih držajih tradicij.
Sest let repubrke pa nam je v polni meri potrdilo takratno svobodo. Stare velike države premagovalcev in premagancev z neprekinjenim državnim življenjem je vojska stresla do temeljev, tako, da do
danes niso premagale vojnih težav. Mlada republika pa si ie v neposrednem sosestvu z Nemčijo, kjer je do danes divjala državljanska vojna, Poljske in Rusije z nj:h zunanjimi in notranjimi boji in Madžarske z
njenimi notranjimi homatijami relativno hitro ustvarila lasten močen ustroj in dosegla z relativno veliko stabilnostjo notranje in zunanje politike na vseh poljih občudovanja vredn'h uspehov.
MaeHostald © pismu Zinovleva.
Na shodu v Cardiffu je pojasnil Mac Donald zadevo ? Zinovjevim pismom. Med drugim je dejal. Volitve so se pričele s Campbellovo neumnostjo in se bodo oči-vidno končale z drugo neumnostjo z Zinovjevim pismom. To pismo je prišlo v zunanje ministrstvo 10 oktobra, torej dva dni po porazu vlade 15. oktobra je prejel pismo MacDonald. ki je takoj odredil, da se strogo preišče, če je pismo avtentično. Med tem pa se le sestavil načrt za odgovor Zi-novjevu, da se ne bi izgubilo na času. Mac Donald je prejel načrt pisma na naslov Ra-kovskega 24. oktobra in je načrt popravil. Sedaj pa se je storila napaka, da je bil odposlan odgovor Rakovskemu še predno je bilo ugotovljeno, če je Zinovjevo pismo avtentično. Zunanie ministrstvo je na vsak način postopalo v dobri veri. Če bi se izkazalo da je p!smo falzlfikat, potem se iz tega vidi. s kako podlimi sredstvi se bori proti delavski stranki. Pismo se ie skušalo izrabiti v volilni borbi. S kako pravico Ze 16. oktobra sem odredil, da se pismo objavi, kakor hitro se dokaže njegova avtentičnost. Zakaj ne povedo časopisi, da smo postopali prehitro? Potem se seveda ne bi moglo begati volilcev. V taboru kon-
servativcev se je govorilo, da bo tik pred volitvami položena mina pod naše noge in v zvezi s tem se je govorilo o pismu Zi-novjeva. Pn svojih napačnih vesteh slaven list (Da:ly Mail) je priobčil kopijo oisma in list je na to svojo objavo ponosen. Kako je prišel list do te kopije? Kalfc je prišlo do kopije vodstvo konservativne stranke? Ali je morebiti kdo pomagal sestavljati pismo? Mi bomo dali Rusiji fair play, pa nai se zgodi karkoli. Rusija bo obstala in treba je, da postane Rusija sodelujoča država ne pa parla-država. Odklonitev posojila bi bila samo v korist rdeči revoluciji. Končno |e dejal Mac Donald: »Jaz se bolj bojim plave ko pa rdeče revolucije.«
Oovo>i MacDonalda je bil senzacija. Zlasti pa re v javnosti komentira dejstvo, da je vzel Mac Donald v zaščito konservativne uradnike v zunanjem ministrstvu. Po-vdarja sc dalje, da vrše tl proti njemu nekako pasivno rezistenco. Jacno pa ie postalo sedai tudi to, da niso postopali konservativci povsem pravilno. Agenti druge vrste so delovali pri sedanj h volitvah z najnižjimi sredstvi in verjetno je, da bo to konservativcem še zelo škodovalo.
Konec obnovllenega orocesa proti morilcu Daskalova.
Kakor smo poročali, je bil proces proti Cicankovu, morilcu Daskalova, v ponde-ljek končan. Ta dan je vladalo posebno zanimanje za obravnavo in je bila sodna dvorana nabito polna. Obenem so bile izdane izredne varnostne odredbe, ker se je opazilo, da nosijo nekateri bolgarski častniki k razpravam orožje s seboj. Vendar so ga baš ta dan odložili, češ, da so čull. da ni pripustno prihajati z orožjem k obravnavam. Sodišče je takoj razpravljalo o vprašanjih, ki se jih naj stavi porotnikom, nakar je govoril državni pravdnlk dr. Strer. Med drugim je dejal: »Tragična smrt R. Daskalova, enega najboljših ljudi povojne Bolgarske, nam očituje balkanske groze. Gospodje porotniki, poklicani ste, da izrečete tudi izven mei slišno, kakšen je pravni črt našega naroda in naše države proti temu balkanskemu ravnanju in če bo naše ljudstvo trpelo, da se bodo na njegovem ozemlju odigravali morilni atentati in da bi bila odprta vrata zločincem, ki bi obtožen-čev čin posnemali.« Rekapltuliral je izpo-
vedi prti; in izjavil, da poro+niki ne morejo odobravati tendenc makedonske organizacije, ki hoče češkemu najzvesteišemu In naravnemu zavezniku, Srbom, Iztrgati, kar so si v vojni pridobili. Podčrtal je surovi značaj atentatorja in opomnil porotnike, da pričakuje ideja politične nravnosti češkoslovaške republike od njih, da obsodijo ta zločin. Atentatorjev zagovornik dr. J. Remec je posebno poudarjal, da je bil Cicankov že enkrat oproščen. »Današnji dan,« je dejal, »je skušnja češke justice. Cel svet zre na mesto Tabor. Ne gre toliko za slučaj sam, ne gre toliko za balkanska politične razmere, pač pa gre v prvi vrsti za to, če more biti človek enkrat že veljavno od porote osvobojen, znova zaprt, sojen in obsojen, če ni bilo nobenega zakonitega vzroka za obnovo.«
Po končanih plaidoyerih je porota potrdila soglasno stavljeno ii vprašanje o krivdi umora in sodišče je izreklo znano obsodbo. Obsodilo je Cicankova na dvajset let težke ječe.
Hamburške volitve.
V nedeljo so se vršile v Hamburgu volitve, ki jih v Nemčiji splošno smatrajo kot merilo za mišljenie nemškega volilca. Značilno je, da so vse stranke z izidom volitev zadovoljne. To je mogoče vsled +ega, ker primerjajo nekatere sedanji volilni rezultat z onim občinskih volitev iz leta 1921, dočhn sodijo drugi na podlagi rezultatov letošnjih državnozborskih volitev. Jasno je, da je za presojo razpoloženja volHcev merodajen le zadnil rezultat In ta je za skrajne stranke zelo neugoden.
V splošnem je bila udeležba pri volitvah zelo slaba. Skoraj sto tisoč volilcev se je v nedeljo mani udeležilo volitev ko dne 4. maja letošnjega leta. Nezadovoljnost z obstoječimi strankami je torej tudi v Nemčiji velika. Na glasovih so pridobili samo socijalni demokrati, vse druge stranke so nazadovale, nekatere uprav katastrofalno.
Kot najmočnejša stranka so izšli iz volitev socijalni demokrati, ki so dobili 174 tisoč 522 (4. maja 173.587) glasov in so to-
rej napredovali za 935 glasov. Komunisti so prejeli 78.642 (4. maja 114.365) glasov in so nazadovali i a 35.723 glasov. Demokrati so dobili 73.382 (81.514) glasov In so torej z ozirom na splošno slabo udeležbo zelo neznatno nazadovali. Enako je rešila svojo postojanko Nemška ljudska stranka, ki je le neznatno padla od 76.482 na 73.782. Silno so padli tudi nemški nacljonalci in sicer od 122.004 na 91.781 glasov. Katastrofo pomenijo volitve tudi na šovinistične narodne socijaliste, ki so jzgubili 24.345 glasov in prejeli samo 13.412 glasov. Centrum je v protestantovskem Hamburgu le slaboten in je nazadoval od 9615 na 8568 glasov.
Volitve so se vršile v znamenju agitacije za republiko in za dosedanjo politiko dr. Marxa. Za to politiko so nastopali socijalni demokrati, demokrati in centrum, do-čim je ljudska stranka zašla bolj na desno in prišla v oster boj s socijalnimi demokrati.
Politima vesti.
= Bolgarski poslanci v Zagrebu. Narodni poslanci bolgarske radikalne stranke Konsturov, Angel Stankov, Žeko Zeljakov in dr. Dimo Burilkov so se te dni mudili v Zagrebu in konferirali z Radičem- Neki član vodstva HRSS ie izjavil, da tl poslanci popolnoma soglašajo s politiko HRSS, kar se tiče Makedonije. Oni so proti bolgarski agitaciji v tem ozemlju in proti eventuelne-mu revolucijonarnemu gibanju, ki bi hotelo ustvariti iz Makedonije neodvisno državo skupno z onimi deli pod Grško in Bolgarijo. Navedeni poslanci odločno žele, da ostane Makedonija v Jugoslaviji in so uverjeni, da dobe narodnosti v Makedoniji svoje človeške In politične pravice, ter da se bo ljudstvo samo upravllalo, vsaj v občinah, okrajih in županijah.
= Turčija proti Jugoslaviji. Glasom ve sti je turška vlada pozvala jugoslovenskega zastopnika, da zapusti Carigrad. To zahtevo utemeljuje * ‘em, češ da kraljevina SHS doslej še ni podpisala mirovne pogodbe. sklenjene s Turčijo v Lausann'
— Državni kancler Marx o ciljih nemške politike. Na shodu stranke centra je državni kancler proglasil: »Nemčija hoče svojo pravico na življenje naroda, osvobojenega od vojaškega nadzorstva, življenje celega naroda, s kolonijami, da bi ta mirna Nemčija Imela ozemlje za oddajo In Izmeno surovin in blaga. Bajka je, da je bila Nemčija sama kriva vojne. Le iz nravnih vzrokov se trudimo, da bi bili osvoboieni od priznanja krivde. Večina nemškega naroda si želi mirnega razvoja in stremi po sporazumu, ker upa, da na ta način osvobodi Nemčijo in zasigura tudi mir Evropi in svetu. — Vprašanje razorožitve je doslej rešeno le enostransko. Zmagovite države so v Ženevi tudi pokazale voljo za razorožitev: naj torej store tako! Nemčija je pripravljena k lojalnemu sodelu v Zvezi narodov, dasi je ta še polna nedostatkov.« Nato je govoril državni kancler o notranjepolitičnih vprašanjih in posebno poudarjal, da ie dolžnost vsakogar radostno pristati na ustavo. Centrum se ne brani skupnega dela s strankami, desno orijentiranimi, niti s sociialno demokracijo, toda ustavo ie treba brezpogojno priznati kot pravnoobvezno.
= Turčija pristopi k Zvezi narodov. Glasom poročil je Fetay bej izjavil, da Turčija namerava v najbližjih dneh vstopiti v Zvezo narodov, če bo sklicano Izredno zasedanje Zveze narodov v svrho sprejema Nemčije, namerava Turčija porabiti to priliko in tudi zaprositi za sprejem.
*= Priprave za londonsko finančno kon* ferenco. Iz Pariza poročajo, da se je v pon-deljek vršila tam prva seja medzavezniškib finančnih strokovniakov, ki Imajo nalogo izvesti priprave za medzavezniško konferenc co finančnih ministrov v Londonu.
= Užaljeni Italijani. Nedavno je francoski ministrski predsednik Herrlot govoril o vlogi Francije v Društvu narodov Govoreč o ostalih državah se je posebno pohvalno izrazil o Angliji, ki je francosko državo podpirala. Pohvalil je tudi Češkoslovaško In Jugoslavijo, dočlm Italije ni omenil. Italijanski fašistovski listi vsled tega Herriota ogorčeno napadajo.
= Fuzija Hrvatske politične organizt cije s Hrvatsko Zajednico izvršena, V nedeljo se je vršila v Splitu velika skupščina dalmatinskih Hrvatov. Na skupščini so go* vorili dr. Trumblč, Ivica Kovačevič in dr. Bazala. Soglasno je bilo sklenjeno, da se politična organizacija dalmatinskih Hrvatov združi s Hrvatsko Zajednico. Kot delegat dalmatinske' Hrvatske politične organizacije bo vstopil v vodstvo Zajednice dr, Trumbič.
= Komunističen poraz na Norveškem. Še pred par leti so bili na Norveškem skoraj vsi delavci organizirani v komunistični stranki. Pri zadnjih volitvah pa ie Preiej* komunistična stranka od 300.000 delavskih glasov samo 60.000. Vsled tega vlada med komunisti velika pobitost in v komunističnem glavnem stanu visi zastava na pol droga. Vsi napredni narodi zapuščajo ko* munistične kričače.
Ji
„ViflO
(Branislav Nušič v anekdotah.)
V	predgovoru svoje komedije »Pro-tekcija« j« napisal Branislav Nušič sledeče:
»Letal 887 sem napisal neko političen© pesem In Jo objavil v takratnem »Dnevnem listu«. Pesem je imela naslov »Dva roba« (Dva sužnja. Op prev.) in je bila naperjena proti kralju ,in vsem prizadetim, ki se niso udeležili pogreba nekega vojaka, ki nam je rešil čast v bolgarski vojni (Katačiča); udeležili pa so se pogreba vsi, celo sam kralj dva dni poprej, ko so pokopavali neko žensko, katere zasluga je bila, da je rodila dvornega generala Franaso-viča, ki ni imel nobenih posebnih zaslug za Srbijo. Ta pesem je močno razjezila kralja Milana in policija me je takoj obtožila razžalienja Njegovega Veličanstva. Inkriminiranega odstavka te pesmi se še sedaj prav dobro spominjam, ker je bil neštetokrat citiran v obtožnici, v odgovoru na pritožbo in na razpravi sami. Inkriminirani odstavek se glasi:
Srpska deco, što čitati znate, iz ovoga pouku imate: u Srbiji prilike su take, babe slave, preziru junake.
S toga i vi ne muč’te se džabe,* srpska deco, postanite babe!
In za te besede, radi katerih bi se danes komaj našel kdo, ki bi se na-kremžil, sem bil obsojen na dve leti zapora ln odveden v požarevsko kaznil-«00.«
i	Nušič Je bil v zaporu leto dni, a pozneje Je bU pomiloščen na predlog Mi-futlna Orašanina, notranjega ministra ln po prizadevanju Katarine Bogičevi-čev«, kraljeve sorodnice. Ko je prišel iz zapora, Je bila prva Nušičeva skrb, da sl poišče primerno službo, toda vse prizadevanje Je bilo zaman. Nikakor ni mogel razrešiti uganke, zakaj ga po-
caman
vsod odbijajo, dokler ni zvedel, da mu deia ovire sam kralj Milan, ki nikakor ni mogel dovoliti, da bi Nušič radi one pesmi dobil kako mesto v državni službi. Ko je ob neki priliki odšel Nušič k Vladanu Gjorgjeviču in se mu iskreno pritožil ter ga prosil pomoči, mu je Gjorgjevič odkrito povedal, da sam kralj dela težkoče in da je pred kratkim odbil ukaz, ki mu ga je predložil v podpis minister Avakumovič in s katerim se je imenoval Nušič za sodnega pisarja. Pozneje se ni noben minister več upal kralju predlagati, da bi se podelilo Nušiču kako mesto. Gjorgjevič je svetoval Nušiču, naj prosi za avdijenco pri kralju, kateremu naj razjasni svojo lojalnost in se z njim pobota. Nušič je ubogal in bil sprejet od kralja v avdijenco.
Kralj ga je sprejel v svoji delovni sobi. Ko je Nušič vstopil, je kralj ravno čital seznam oseb, ki so se prijavile za avdijenco. Ko je dvignil pogled in opazil malega in skromnega Nušiča, se je kralj ironično nasmejal in ga začel zmerjati:
»A, vi ste torej ta Nušič?«
»Jaz sem, Veličanstvo,« je zajecljal Nušič..
»Boga ml, mislil sem, da ste nekak človek. Pesmi pišete! Vedite, da niste bili zato tako strogo obsojeni, ker je veličina razžaljenja zahtevala tako kazen, ampak zato, ker vas je bilo treba takoj v začetku vašega delovanja udariti po glavi. Vi, ki ste šele včeraj zapustili šolske klopi in ki ste napravili komaj prvi korak v življenje, se niste spravili nad biriče, nad župane ali nad ministre, ampak naravnost nad kralja. Po kom boste pa v poznejšem življenju udrihali, ako ste začeli s kraljem? Zakaj ste sedaj prišli k meni?«
Nušič ves trd od strahu, da bi kralj ne nadaljeval lekcije, je odgovoril skozi zobe:
»Prišel sem Vas prosit, da dopustite, da se mi podeli državna služba.«
»Dokler bo moi& b*«eda vejala v
tej državi, ne boste dobili državne službe,« je dejal kralj odločno.
»Vem, Veličanstvo, toda Vi ste mi odpustili.«
»Nisem odpustil!« »Ali jaz sem bil pomiloščen in sem si to tolmačil kot odpuščanje,« je poizkusil še enkrat Nušič. »Pomiloščenje je politični akt, ki vas je slučajno dosegel in nič več.« »Tedaj...?«, je zajecljal Nušič, a beseda mu je zastala v grlu.
»Tedaj lahko greste in si poiščete kako drugo mesto,« je dejal kralj kratko.
Nušič žalosten, ker ni uspel in razočaran radi neprijaznega sprejema, se je pričel pomikati* proti izhodu. Predno je bil prijavljen kralju, so ga njegovi prijatelji poučili, kako se mora obnašati, kadar vstopi in se neprestano priklanjati. Nušič je ubogal in delal vse tako. Za vrati je ležal na dragoceni medvedji koži pes kralja Milana, gla-sovita doga ,Vigo\ Nušič psa ni opazil in ko je prišel do njega, se je spotaknil in telebnil ravno na psa. ,Vigo’ je skočil in Nušič je obležal pod njim. Ko je kralj videl Nušiča v skrajno neugodnem položaju, iz katerega se je bilo težko izvleči, se je nasmejal, vstal in pomagal Nušiču na noge. Ob tej priliki je kralj popolnoma nepričakovano spremenil : svoje stališče proti Nušiču, ki je bil ves preplašen. Kralj Milan ga je miril, češ, da ,Vigo’ ni hud in da nikomur ne stori žalega. In predno je Nušič zapustil kraljevo sobo, mu je kralj popolnoma prijazno dejal:
»Recite gospodu Mijatoviču, da vam lahko da službo, toda ne v Srbiji, ampak v inozemstvu, kjer ostanite nekaj let, da se odvadite politike!«
Tako je Nušič dobil službo, za kar se je moral zahvaliti edino ,Vigu\ Bilo mu je dano na izbiro. Lahko bi odšel za konzularnega pisarja na Dunaj, ali pa v BitolJ. Kot velik idealist Je izbral — Bitoli
Dar o Niccodemi.
Nahajaš se v sredini Milana. Tu se tl ponosno dviga slavni Dom, tu se ti pod mogočnimi Gallerijami v vsem svojem sijaju šeta milanska eleganca, tu j te obdajajo velika gledališča: Scala, FllodrammaticI, Manzoni itd. Od tu zaviješ samo par ulic in prideš do poslopja, kjer se nahaja pa-tron vseh avtorjev: »Societž degli autori«. Stopiš še par korakov preko dvorišča, pa se nahajaš pred Niccodemijevo garažo. Sprejme te šofer, ki je slučajno tam, In te javi. Neka dama odpre vrata v stanovanje V medli svetlobi si na hodniku, ki je ves pobarvan s temnordečo oljnato barvo. Da, celo preproge so rdeče. Na stenah pa visi vse polno originalov, majhnih in velikih. Dama te s tipično italijansko vljudnostjo povabi, da vstopiš. Zaviješ na desno po stopnicah v biblioteko. Tu moraš nehote vzklikniti. Ni čuda. Vse štiri velike stene so obdane od samih velikih težkih knjig, starinsko vezanih, ki s pohištvom tvoriio krasen renesančni kabinet., To je Niccode-mijev laboratorij. Tik kabineta se nahaja dolga veranda, ki je tudi spremenjena v knjižnico, da se ti končno zdi, da si zakopan v same knjige.
•
Med redke sodobne srečne italijanske gledališke avtorje, ki so si s peresom ustvarili svoj raj na zemlji, spada avtor prelepe komedije »Zora, dan, noč«, Dario Niccodemi.
Njegov »Scampolo«, ki je pred kratkim v Rimu doživel in slovesno praznoval svojo tisočo uprizoritev — in to samo v Italiji
—	je ponesel Niccodemlja daleč ven v širši gledališki svet. Zdaj ga že ni nikjer teatra, kjer bi ne bili Igrali Niccodemija.
Malenkost, recimo, če ti v Varšavi v »Teatr Maly« zabrenkajo »Zoro, dan in noč«, čitaj In piši stopetintridesetkrat In če se reprize vrstijo še nadalje.
Ali pa v Beogradu, kako fascinira njegov »Scampolo«. In pa njegove komedije »Senca« — to smo videli pred kratkim pri nas v kinu — »Titan« in »L’aigrette«. Te poslednje se še spominjamo v Skrblnško-vem prevodu. To so dela, ki so stalno na repertoarju vseh večjih gledališč.
Niccodemi ni globok literat, ne raz-preza v svojih delih filozofije, ne peča se s problemi. Dramatik je, kratkomalo, po božji volji. Zna, gledališki človek je, v pravem pomenu besede, ki ti brenka na dušo in na srce, da se kar tajaš. Je pa jako dober psiholog.
Dokaz temu je ravno »L’alba, il gior-no, la notte«. To je sinfonlja dneva v vsen {*zah* siafonjla, ki se odigrava v vseh svo-
jih fazah v duši Ane in Marija: sinfonlja občutkov. »Zora, dan in noč« je pesem. Pesem nežne sordine, s tenčico preprežene čarobne jutranje zore, fortlsslmo do nesramne banalnosti grobega dne in končno pianlssimo daljne, tenke, čudovite vijollne, ki te začara v poetično, romantično sentimentalno noč. Odtenki istih občutkov se porajajo, valovijo In žive t duši naših dveh junakov.
•
Kot spreten gledališki človek je Niccodemi ustanovil dramsko družbo, ki je danes ena najboljših reprezentativnih italijanskih dramskih družb. 2 njo je prepotoval Ameriko, špansko in Portugalsko, ter s sijajnim ansamblom in krasnim repertoarjem dokazal svetu, da ima redek okus ln da je človek finega in delikatnega umetniškega hotenja. Imel sem priliko gledati v Milanu,
v	gledališču Filodrammatici, eno njegovib predstav. Igrali so Borgesejevo dram« »L’Arclduca«. Delo je plod zanesljivega P»' satelja, ima zdravo literarno vsebino, nima pa elementarne dramatične sile. Navzlic temu me je uprizoritev sama dobesedno navdušila. Tu se je namreč odražala Nicco-demijeva režija. To je bilo tako dovršen^ do najzadnje potančice in nijanse: izdelano in izclzelirano, da sem takoj v p‘7®m Pji' zoru pozabil, da se nahajam *	,	',}?•
Imel sem priliko videti ve,?,,„ ilan^*clh družb, od Zacconija do Nov®|‘lja> °d Tine di Lorenzo do Eme Gramatične ln, priznam, divil sem se umetnosti posameznih matadorjev, dočlm je skupnost šepala na vse kraje. Tega se je pa Niccodemi ognil. Zbral je pod svoje okrilje kopico igralskih talen-tov in s temi čudovito °perira in — ,nar,a,v" no — tudi povsod zmaguje. In med oklepaji naj še povem. d8. st» v družbi dva odlična umetnika, katerima je poklonil »Zoro, dan in noč«, to sta Vera Vergani ln LuigJ Cimara, ki sta i° prva igrala.
H koncu mole kronike naj beležim še to čudno Niccodemijevo lastnost, da je spisal enajst komedij In vse same — trideian-ke. In končno, da je na repertoarju za drugo polovico sezone tudi njegov »Scamr polo«.
Niccodemija poznamo pri nas po »Učiteljici« hi »L’aigrette« (Perjanica), to zadnje po Skrbinškovem prevodu. E. Kralj.
Dne 9. novembra Je Dinarski dan za Jugoslov. Hatlco!
Dnevne vesti.
— Razdelitev zemlje dobrovoljcem le
'f Južni Srbiji vstavljena radi revizije dejanje razdelitve. V Vojvodini se bo za-6ela deliti zemlja po kronološkem redu, ka-tor se je kdo javil še leta 1921 in 1922.
— Premestitev pomorske upravp v Slanik. Sibeniška občina je dostavila prometnemu ministrstvu predlog, da se pobrska uprava premesti Iz Bakra v Sibe-•k radi napredovanja mesta samega in radi '•zvijanja Sibeniške luke.
— Carinska konferenca na Rakeku, 'rgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse Interesente, da se vrši redna finska konferenca na Rakeku v četrtek, 4#e 30. oktobra t 1 ob 5. url popoldne v taadbl carinarnice.	„	,
— Poštni predstojnik — tat. Kakor po-
PaJo beograjski listi, je bil te dni aretiran tal predstojnik v Šabcu Milorad Jovičič,
le temeljito sumljiv tatvine denarja. Polnilnica Narodne banke v Sabcu je nam-r*i nedavno poslala zagrebški podružn'ci J denarnem zavoju 2 milijona dinarjev. V «*rebu pa je bilo ugotovljeno, da je bil »»voj medpotjo odprt in je manjkalo 260 tkoč dinarjev. Preiskava je dognala, da se 1» tatvina izvršila v Šabcu. Prav tako je oblast zvedela, da je Jovičič večkrat od-naJal denarne zavoje k sebi na dom. Med •»m pa je bil Jovičič prestavljen Iz Sabca
v Subotico. Preiskovalna komisija je potovala tedaj tja. a Jovičič je pobegnil. Sledeč je bil zasačen v Beogradu, kjer sc ga frijeli.
’■ — primer muslimanskega fanatizma. Pred kratkim sta bila poslana od poštnega ®inistrstva in od poštne direkcije v Skop-liu dva višja uiadnika v Ohrid, da uredita
Javno progo. Ker je bilo treba posekati
dreves, ki so ovirala postavljanje brzo-™vnih drogov, so naleteli tudi na neko dre-^ ki ga muslimani nazivajo »sveto dre-X°«< katero ie zasadn davno neki Turek. Delavci so začeli sekati veje tega drevesa. Kmalu pa so se pričeli zbirati muslimani, katerih Je bilo v kratkem do 500. Glasno •O protestirali proti »oskrumbi« svetega drevesa In uradnikoma bi bila slaba predla. 4a jo nista pravočasno popihala, kajti mutirani so trdili, da si dajo raje glave po-Hzatl, kakor da bi pustil! posekati »sveto Stevo«. Ob*tej priliki so se pritožili na Poštno ministrstvo in so priložili pritožbi fotografijo svetega drevesa, pod katerim so obrani Mohamedovi verniki.
— Novosadski nfzarencl položili voja-«0 prisego. Kakor znano, niso hoteli srem-&I nazarenci (pripadniki staroverske sekte) °b priliki zaprisege rekrutov položiti prl-*ege, češ, da Jim niihova vera prepoveduje Priseganje in nošenje orožja Radi tega sc Vojaške oblasti zapile mnogo imovitih m Uglednih nazarencev ter Jim zaplenile nre-moženje Novosadski nazarenci pa so bili bolj praktični. Ker J’h pri zaprisegi ni nihče Vprašal po snjihovem verskem preprlčaniu, so mirne duše prisegli in tako zadostili Svoji volaški dolžnosti.
  Beg Iz kaznilnice. Iz Sremske Mitroviče so pobegn'li te dni trije kaznjenci iz tamošnje kaznilnice Bila sta dva Rusa Vn en Slavonec. Napadli so paznika, ga raz-0h>ž111 in zvezali. Nato so pobegnili do železniške čuvajnice, kjer so čuvaju vzeli puško In obleko. Tako opremljeni so spremili Slavonca do njegovega doma in kmalu nato napadli nekega trgovca Iz Novega Sada. Dosedaj je ostalo vsako zasledovanje brezuspešno.
— Nenavaden način tihotapstva. Pariški listi poročajo, da je new-jorška policija “ašla na nekem parobrodu, ki je po tridesetdnevni poti prispel n Hongkonga, sedem Kitajcev zaprtih v zabojih. Eden od Kitajcev Je bil mrtev, a ostali so bili prepeljani v bolnišnico. NJ:hovo stanje je ob-“Pno, ker ni» ves čas vožnje prejemali ni-*ake hrane. Policija je aretirala v New Vorku tri Kitajce, ki so poskušali na tihotapska način spraviti Kitajce v Združene driave.
<— Kako se le Izvršila smrtna obsodba nad razbojnikom Imbrom Totom? Kakor smo poročali. Je bil minulo soboto v Subotici obešen razbojnik Imbro Tot, ki je oro-Pal in ubil dve starki ter jima pobra! 4000 ^narjev gotovine. Ob sedmi uri zjutraj so Uvedli sodni jetnišld pazniki obsojenca na sodno dvoriSče, kjer so bila postavljena vejala Tot Je bfl mlad človek, srednjega stasa, oblečen v jetniško obleko. Z na hrbtu zvezanimi rokami Je korakal prosto ta čvrsto, kot da ni čutil bližine smrti. Popolnoma ravnodušno Je obstal pred sodnim senatom, kjer mu Je bila še enkrat prečitana smrtna obsodba. Vprašali so ga, ako Ima £e kakšno žello. S ponosno dvignjeno glavo In najravnodušnejšim Izrazom je obsojenec spregovoril: »VI uživate v obešanju. Nisem kriv hi ne zaslužim, da me obesite. Najpoprej so me upijanili hi me tako pijanega nagovorili, da Izvršim zločin. Jaz Pravzaprav ne vem, da sem napravil zločin. Ničesar se ne spominjam. Veliko krivico ml delate, ker me obešate. AH zdi se mi da n! vredno dosti govori«. Ukrenili ste vse, da bom obešen. Pomlloščenja od Nj. Veličanstva samo zato nisem dob i, ker
vi niste hoteli. Moja smrt vam Je bila potrebna. Niste se mogli odreči užitka da vi-dite obešenega Človeka.« Tu je bil prekinjen. ker ga je na znamenje predsednika sodišča zgrabn pomočnik krvnikov za roko ln ga potegnil proti vislicam. lot je samo zganil z roko In prezirljiv pogledal Preko rame krvnikovega pomočnika ter mu dejaj: »Pusti me pn mirur« Zače Je zopet govoriti, toda sedaj ie zmedeno in Iz vsega se Je dalo razumeti samo to, da nl knv In da želi še govori, občutek bližajoče se smrti Je prevladal tn obsojenec Je začel drhteti. Lice mu bledi, oči blodijo. Krvnik
zopet prime za roko, a Tot se brani in hoče govoriti. Navzoči vznemirjeno obračajo glave. I'1 ,tena Ponovni energični znak predsednika, ga zgrabita oba krvnikova pomočnika in 8a ritensko potisneta pod vejala. Dvignila sta ga do vešal in ga dvignjenega držala tako dolgo, dokler mu krvnik ki Je stal na nizkem stolcu poleg
vislic, ni nataknil rvrvice na Vrat NatQ je
krvnik pritrdil daljši konec vrvice na klin
tnnčriiK«	v	. 7 -i * , Ayjin
noče se obesijo nanj in ga vlečejo navzdol. Dali’ te obešencu pokrit obraz z robcem, ce vidi iz ust moleči jezik ln Izbu-1 tene oči Navzoči Imajo strašen občutek. Ta nhfšanle fe trajalo 8 minut. Dva zdravnika sta neprestano pritiskala slušallco na obešenčevo srce. kimala z glavo In vedno SonavHala da je 5e živ. Krvniki še z več-»m naporom in s ciničnim nasmehom vle-teio ohešenca v roke ln noaa. dokler ni
Ljubljana, 29. oktobra.
eden od zdravnikov ugotovil, da Je nastopila smrt. Vsi navzoči so imeli utis, da se tu ne vrši pravica zakona, ampak, da se pred njihovimi očmi usmrčuje človek s silo. Vsi odhajajo in razmišljajo o kulturi, o člo-večanstvu, o teh lepih besedah, ki so tako oddaljene.
— JUHAN. Izvlečki Iz prlznalnih plsems »Vaš Izdelek daje Jedem, zlasti Juhi prijeten okus. Zelo ugodno učinkuje tudi na apetit ln prebavo.« — Julija Jaklič, voditeljica gospodinjskih tečajev v Medvodah.
— Najmodernejše moške ln damske kroje, preizkušene, razpošilja ln izdeluje po meri mlnist. za trgovino in obrt koncesljo-nirana krojna šola. Tečaj za krojače, šivilje ta nešlvilje. Zidovska ulica 5-1, Ljubljana.
— Izjavljamo, da članka »Kdo Je morilec« ni napisal naš sodni poročevalec.
Uubljana,
Proslava praznika čehoslovaškega osvo-bojenja. Danes ob 11. url Je priredil če-hoslovaški generalni konzulat v Ljubljani slavnostno recepcijo v veliki dvorani »Mladike« na čast praznika čehoslovaškega osvobojenja. V slavnostni dvorani se le zbralo veliko število gostov, med katerimi so bili skoro polnoštevilno zastopani tukajšnji politični, kulturni in cerkveni krogi skupno' z zastopniki tujih držav. G. generalni konzul B e n e š je v daljšem slovenskem, francoskem In češkem nagovoru pozdravil navzoče, ter posebej še zastopnike ruskega naroda, čehoslovaško-jugosloven-ske lige, tukajšnje češke kolonije in je pre-čltal brzojavki, ki sta bili odposlani predsedniku Masaryku in kralju Aleksandru. Nagovoru g generalnega konzula je sledil govor prof. dr. Billmovlča, ki Je v imenu ruske kolonije povdarjal velike dobrote, ki jih je izkazala čehoslovaška republika ruskim eksuiantom In pa govor francoskega konzula g. Flacha. Gdč. Roz umov a je zapela par čeških in slovaških pesmi, ter žela prisrčno pohvalo. Gostje so ostali v »Mladiki« preko poldneva v IntimnL udoD-no-domači zabavi	,
1— Zs> revne otroke. V prihodnjih dneh izvedejo članice ljubljanskih dobrodelnih društev nabiralno akcijo za božičnico revnim otrokom. V to svrho bodo prodajale na stojnicah rveče za gtobove. Cisti dobiček te akcije je namenjen božičnici revnih otrok. Kupu'te povsod sveče le na onih stojnicah, ki bodo v to svrho označene. Pomladek Rdečega križa bo dne 1. In 2. novembra nabiral darove po vseh ulicah mesta Ljubljane. Ne odklanjajte malih nabiralcev ter darujte kolikor kdo more. Zima Je pred durmi In veliko število revnili otrok Je brez obleke In brez kurjave Izročeno mrazu ln stradanju. Nujna pomoč je zelo potrebna, vsled česar Je vsako najmanjše
1— Posnemanja vredno. Postajni In skladiščni delavci postaje Ljubljana gl. kol. so ob priliki praznovanja desetletnice službovanja v'šjega nadzornika gosp. Avgusta Ludvika kot postajnega načelnika v Ljubljani gl. kol. darovali za družbo sv. Cirila in Metoda — 10 kamnov.
Samomor? Danes ob 5. uri zjutral je našel železniški personal na progi med postajama Dravlje—Št. Vid—Vižmarje 20jlet-nega brivskega pomočnika Ivana Gagiča z odrezano glavo. Ugotovilo se ie, da je moral biti povožen od zadnjega večernega vlaka. Znaki kažejo na samomor.
1— Ponočnjaška prešernost. Lesni trgovec Vladimir P. je ovaden policiji kar je splezal dne 27. t. m. ob 4. uri zjutraj na neki kandelabet ter ugasnil pllnovo svetilko.
1_ Tatvine. Edvard Kampare. kovaški pomočnik. Hrenova ul. 19, je prijavil na po-liciii, da mu Je bilo v noči od 27. na 28. Iz hlač, ki so visele v omari, na zagoneten način ukradenih 66 dinarjev. — Adolf Zab-jak, mesar ln posestnik. Poljanska cesta 55. pa je naznanil, da mu je bila dne 26. zvečer lz odprtega dvorišča ukradena pol leta stara psica volčje pasme, vredna 1500 dinarjev.
1— Umrli so v Ljubljani: Stanko Pipan, čevljarjev sin, 5 mesecev. — Fran Jordan, mestni učitelj, 55 let. — Jakob dl Cecco, skladiščnikov sin, 4 mesece. — Ivan Logar, kočar, 43 let. — Anton Arih, lesni trgovec, 38 let — Angela Okršlar, delavčeva hči, 6 let. — Roman Treo, arhitekt In stavbenik, 45 let.
1— Kavama Jadran. Vsak večer damski koncert. Za mnogobrojen obisk se priporoča Zima, kavarnar.
Maribor.
Proslavo osvobojenja Češkoslovaške Je priredil v Mariboru češki klub. Proslave so se udeležili tudi zastopniki vseh mariborskih narodnih društev.
Otvoritev železniške proge Ormož— Ljutomer. Ker se je nedeljska poskusna vožnja na novi progi Ormož—Ljutomer dobro obnesla, se bo najbrž redni promet vzpostavil na tej prosti 2e s 15. novembrom.
Vlom bi tatvina. Dne 26. t. m. Je bilo vlomljen« v delavnico Henrika Coffouja, slikarja na Slomškovem trgu' št. 2. Vlomilec Je odnesel 39 šablon, 3 velike čopiče vredne 550 Din, 7 malih čop'čev In 2 kg flmeža. Policija je takoj pričela z Izsledo-vanjem In prijela tatu v osebi nekega Ivana S. slikarskega pomočnika, ki Je bil nekaj časa zaposlen pri Coffou. Vlomilec je ukradene stvari spravil pri svojem tovarišu, kjer so jih res dobili.
Policijska kronika. Policija je včeraj aretirala 1 osebo radi goljufije v gostilni In prejela 11 prijav.
Samomor. V Brezju pri Mariboru so našli te dni obešenega železničarja Ivana Kosa, katerega so pogrešali že od 7. t. m. Vzrok samomora še ni znan.
Prosveta.
SIenkiewiczeva proslava v Ljubljani. Te dni se vršijo po vseh večjih mestih spominske svečanosti povodom prenosa kosti velikega sina Poljakov — Henrika Sien-klewlcza. V Ljubljani se vrši tudi podobna spominska svečanost ta sicer v nedeljo, dne 9. novembra ob 11. ure dopoldne v dramskem gledališču. Svečanost priredita Univerza In Narodno gledališče v Ljubljani.
Premiera v dramskem gledališču. Danes četrtek zvečer ob 8. uri se vrši v dramskem gledališču premljera Nlccodemljeve komedije »Zora, dan ta noč«. To Je ljubka, zabavna in duhovita ljubezenska zgodba dveh mladih ljudi, ki jih predstavljata na našem odru gospa Saričeva in g. Kralj. Režija igre Je v rokah režiserja g. Osipoviča. Predstava se vrši kot izven predstava. V ooerl da s« cole »Netopir« in sicer za red B.
Ciklus predavanj umetnostno-zgodovinskega društva.
. or vsako leto, bo tudi v letošnji zlmil dobi priredilo umetnostno-zgodovin* sko društvo ciklus desetih predavanj, ki se bodo vršila ob pondeljklh od 6. do 7. ure pojjoldne v univerzitetni zbornici. Da ugode mnogokrat Izraženi želji, so izbrali predavatelji pri nas malo znano ta v splošnem redkokdaj obravnavano snov:	zgodovino
slovanskih umetnosti. Ker je dolžnost vsakega slovanskega izobraženca, da spozna v prvi vrsti svojo lastno kulturno preteklost, je pričakovati primernega odziva tembolj, ker bodo nudila predavanja poleg novega gradiva novo nabavljene, zanimive slike. Predavanja so sestavljena po kulturnih enotah v sledečem redu:
3. nov. 1. Slovensko kiparstvo 18. stol. Msgr. Viktor Steska.
10. nov. 2. Pregled slovenskega slikarstva. Msgr. Viktor Steska.
17. nov. 3. Umetnost Dalmacije. Dr. Vo-Jeslav Molk.
24. nov. 4. Arhitektura ln kiparstvo Balkana. Dr. Izidor Cankar.
15. dec. 5. Slikarstvo Balkana. Dr. Izidor Cankar.
12. jan. 6. Ruska arhitektura ln kiparstvo. Dr. France Štolfe.
J 9. jan. 7. Rusko slikarstvo. Dr. France Stelfc.
26. jan. 8. Poljska umetnost. Dr. Voje-slav M0I6.
°. febr. 9. Češka arhitektura In kiparstvo. Dr. France Mesesnel.
16. febr. 10. češko slikarstvo. Dr. Fr. Mesesnel.
Za poset so določene te-le cene: Clanl društva plačajo za ciklus 50,— Din, nečlani 80.— Din. Posamezna predavanja po 10.— Din. Stalne vstopnice se dobe pri tajniku društva (univerza) ln pr*d predavanji pri blagaini.
Ljubljanska opera. V proslavo češkega narodpega praznika dne 28. oktobra so sinoči v slavnostno razsvetljenem opernem gledišču prvič v letošnji sezoni peli A. DvoFakovo lirično pravljico v treh dejanjih »Rusalko«, to neizrečeno lepo pesem hrepenenja, ljubezni ta nebmerne trpke bolesti varane ln zapuščene duše. V priznanje vsem Izvajajočim:	an? ;blu. dirigentu In
režiserju, inscenatorju, -.listom, zboru In baletu, kajti predstavo smo šteli med tiste redke, ki so z vso potrebno skrbjo pripravljene. Celo slabo zasedeni orkester je zvenel polno, na liričnih mestih pa mehko, nežno. G. Betetto je bil neprecenljiv In nedosežen povodni mož, gdč. Rozumova Izvrstna Rusalka, gdč. Thalerjeva dostojanstvena kraljičina. Poleg teh so se pa potrudili z vsemi svojimi sposobnostmi gdč. Sfiligojema (čarovnica), g. Ribičeva (kuhar-ček), g. Kovač, ki le radevolje vskočil namesto obolelega g. Jiraneka (princ), g. Mohorič (lovec) in g. Perko (lovec za sceno). Predstava, ki zasluži, df> o priliki še Iz-pregovorimo o njej — Je bila animirana ln je dosegla stvarno priznanje dokaj številne, elitne publike. Solisti In solistlnje so v priznanje prejeli cvetlične darove. Pred predstavo je orkester zasvirai himne »Kje dom je moj«, »Nad Tatro se bliska« in »Bože j>ravde«, katere je občinstvo poslušalo stoje. Operna proslava 28. oktobra se je izvršila ne le slavnostno na zunaj, marveč tudi r umetniško zanosnim izvajanjem znamenitega češkega opernega dela. —o—
Koncert na Viču. Pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane Je priredilo v nedeljo zvečer v dvorani Sokolskega doma na Viču koncert, ki je bil zelo dobro obiskan In je pričal o zanimanju Vičanov za našo pesem. »Slavec« je letos spomladi na svojem velikem koncertu v Unionu pokazal velik napredek. Zbor je našel v g. jrrof. Brnoblču izvrstnega pevovodjo, ki se je zavzel za napredek. Takrat je stalo na odru okoli 90 pevcev In pevk, Impozantno število za oči, vendar Jih Je bilo vmes precej, ki v zbor resnega, za čimpopolnejšitn izvajanjem stremečega društva ni sodilo. Do nedeljskega koncerta na Viču se je zbor reduciral na 50 članov ta članic. In takoj se Je predna-šanju poznalo, da le lepše, umerjenejše boljše kot spomladi. »Slavec« se je kot naj-starejše In najzaslužnejše naše pevsko društvo pomladil, posvežil, zato ker je uvidel, da je načelo — naše zbore kvantitativno zmanjšati ln kvalitativno izboljšati — edino pravo. Zato čast mul Vendar pa manjka »Slavcu« In obenem bodi objektivno povedano vsem ostalim našim ljubljanskim zborom potrebne pažnje na kultivlranie glasov. En kričeč sopran pokvari ves sopran, en plohast alt da vsemu altu zoperno barvo, en prisiljen zadirljiv tenor, ki ne zmore višine, je vzrok, da ves zboT pada In en hreščeč ragljast bas vzame funda-mentu zbora vso lepoto. Začnimo kultivirati glasove! Druga napaka naših zborov le ta, da zanemarjajo dihalno tehniko. Kako ne-logični ste bili pavzi v novem, zanimivem Brnoblčevem mešanem zboru »Na poljani* pri besedah »javor bel —stoji« ta »solnce ne — blešči. Da smo navedli le en vzgled. Melodično Unijo moramo zače« negovati, ne pa pavze kot Je svojcas dobro povedal Lajovic. In še tretja napaka. Naši zbori pojo note, ne skladb. Ne mislijo, kaj pojo, ne užive se V vsebino pesmi, ne dožive je. Te tri napake bomo morali začeti odpravljati, ker Je zato prišel zadnji čas. Na vzpo-redu nedeljskega »Stavčevega« koncerta se Je posrečila zboru živahna dr. Schwabova »še ena«, O. Devova koroška narodna »Spov ptice pojo« ta posebho Fr. Gerbičeva »Žitno polje«. Nasprotno pa |e E. Adamičev »Ecce dolor« bil za zbor odločno pretežak, ker zahteva zmagovite soprane, katerih »Slavec« nima. Da se Je prlprostl Premrlov dvospev »Rože za Marijo« ponesrečil — ženski zbor ga ie od prve do zadnje note pel za najmanj četrt tona previsoko od klavirja — nam Je neumljlvo. —
V	splošnem pa — kakor smo že v začetku poročila omenili — Je »Slavec z nedellskhn koncertom pokazal Izredno lep napredek, katerega mora biti vesel vsak odkrit prijatelj našega petja. Na koncertu je sodeloval tudi operni pevec g. Banovec s tremi solo-spevi v bučno priznanje, poslušalcev, ki so ga prisilili, da Je moral navreči še arijo te »Gorenjskega slavčka«. Dosedai neznani nam goslač g. Fr. Stanič pa Je prav lepo zaigral Raffovo »Kavatlno« ta moral dodati Dralovo Serenado. Oba nastopa sta prijetno osvežila vzpored. Klavirsko spremljanje sta bila prevzela g. H. Svetel in g. Jos. Brnoblč, žal na ne posebno dobrem Instrumentu. — Koncerta, ki Je trajal dve url sta se udeležila za odbor »Zveze slov. pevskih zborov« ti' dr. Anton Svigell ta Zorko Prelovec.	—0—
Koncert pevskega društva »LiuMJanskt Zvon« v Maribora se vrši v pondeljek, da* 3. novembra t. J. v Gčtzovi dvorani. Vstopnice v trgovini 8, Zlate BrUnitav*
Gospodarstvo.
Agrarno vprašanje v Rusiji.
V	agrarnem vprašanju se deli Rusija v južni del s črno zemljo in v severni z nečrno zemljo. Meja med obema deloma gre nekako južno od Moskve. V mirnih časih je bila letina v črnozemnem delu veliko večja, kakor pa so znašale potrebe prebivalstva. Presežek se Je deloma uporabil za Izvoz v tujino, deloma pa so se z njim krile potrebe severnega dela Rusije, kjer Je lastna žitna žetev zadostovala kvečjem za osem mesecev. Ker Je bilo žito iz južne Rusije ceno, zato se je vsa agrarna produkcija severne Rusije prilagodila uvozu žita. Vedno manj zemlje je bilo posejane z žitom, namesto njega se Je sejala detelja ta konoplja. Vsled pomanjkanja plodn« zemlje so odhajali moški navadno v Industrijska mesta, dočlm so ostale žene doma In obdelovale polja. Vsled detelje s« Je silno pomnožila živina ln ustanovljene so bile številne mlekarske zadruge, ki 90 Izvažale prvovrstno rusko maslo daleč po svetu. Severna Rusija tudi ni poznala v tej meri veleposestev ko lužna In to vsled tega, ker Je hll vsled neplodovltosti zemlje donos majhen. Veleposestva so večinoma posedovala le velike gozdove In tu se le vršilo gospodarstvo na najmodernejši načta.
Čisto drugačno pa je bilo stanje v lužnih delih Rusije. Tu se Je poljedelstvo izplačalo ta sicer v tem večji meri, Čim bolj se Je IzboljševaH kmetijsko gospodarstvo. Zato so se veleposestniki zelo zanimali za zemljo ta zato je bila skoraj vsa zemlja v njihovih rokah. Pridobljeno žito se Je redoma prodajalo. Dostikrat je bil kmet prisiljen, da Je moral prodati Jeseni ves svoj pridelek ta spomladi kupiti nazsj svoj kruh. Ker Je prodal Jesen! žito pod ceno, spomladi pa drago kupil kruh, Je kmet prišel v najtežji položai ta zato Je stradal. Samo s tem ie moroče pojasniti, da se Je v južni Rusiji pred vojno tako malo porabilo žita za prehrano prebivalstva. Poleg tega Je država silno odirala kmeta z davki. Kmet je moral naravnost stradati, da Je mogel plačati davke. Redno se Je moral kmet zadolžiti, da si ie mogel kupiti vsa] najpotrebnejše. Denar mu le posodil veleposestnik, ki pa Je zahteval, da mu odplača kmet dolg 7. delom na polju. Naravno je, da Je Imel kmet tudi tti Izgubo.
Država, veleposestniki, Izvozniki so živeli dobro, ker žito se Je Izvažalo v velikanskih množinah, kmet pa, ld Je žito pridelal, Je stradal. Po revoluciji leta 1905 se je stanje kmeta zboljšalo. Veleposestniki in tudi država so se zbali, da se tudi kmet ne pridruži revolucionarnemu gibanju In zato so pričeli s kmetom boljše ravnati. Veleposestniki so plačevali kmetovo delo bolje, mnogi so parcelirali svoja posestva med kmete, drugi so prodali velike dele svojih posestev, končno pa je tudi država znižala kmetom davke. Silen razvoj denarnih zadrug Je kmeta osvobodil od vaškfh oderuhov in tako sl Je kmet polagoma opomogel.
Ker so bile pred vojno letine skoraj redno zelo dobre, je našla vojna kmeta v dobrem gospodarstvu. V vojni je silno naraslo povpraševanje po žitu in to Je povzročilo, da so zelo narasle cene žitu. Ker je izgubljal denar na vrednosti ln ker se Je vsled militarizaclje industrije dobilo vedno manj Industrijskih izdelkov, Je pričel kmet hraniti žito doma In pričel sam bolje jesti. Posledica tega je bila, da so v mestih in v severnem delu Rjisiie vedno težje dobili žito tn so zato pričeli opuščati saditev lanu In pričeli sejati žito. Gospodarstvo Je postalo zopet primitivno ta donos Je padel.
Najtežji udarec za rusko gospodarstvo pa je bila takozvana razvjorstka, ki so fo uvedli boljševlkl. Kmet ni bil več lastnik svoje zemlje in Je moral svoje pridelke oddajati. Posledica tega Je bila, da Je ogromna množina žita propadla ta da ni kmet več botel pridelovati žita. Samo toliko, kolikor Je Tabli sam, Je. delal ta produkcija Je padla neznansko^ V tem zadene Rusijo še nova nesreča: suša. črna zemlja dale kolosalne množine pridelkov, toda le tedaj, če Je zadosti dežja. Suša pa vpliva zlasti katastrofalno na črno zemljo, ker rabi plodno polje mnogo več vode ko manjplodno. V južni Rusiji je suša polja naravnost požgala. Vsled silnega Izvoza med vojno (dnevno Je šlo žita po trideset velikih ruskih vlakov, ki so še enkrat večji od naših, v tujino), dalje vsled razvjorstke, državljanske vojne
m
k
in slabe letine so pošle vse zaloge ta zato je suša povzročila lakoto, ki je pobrala mi* lljone ljudi.
Sovjetska vlada Je končno spoznala škodljive posledice razvjorstke In k> Je zato odpravila. Kmet je sedaj zopet postal gospodar svoje zemlje ta pričel Jo Je zopet obdelovati. Toda popolnoma razbitega go-spodarstva ni moč kar čez noč popraviti ta zato Je napredek zelo majhen.
Po uradnih komunističnih podatkih Je bito posejane zemlje v Rusiji leta:
1916	1921	1922	1923	19M
v tisoč desetinah (1.093 hektarja) 80.420 54.750 49.300 59300 66.300 v odstotkih
100	68.1	60.3	73.8	82.4
V	posameznih krajlk Je padel pridelek različno. Tako Je padla pšenica od 6.6 do 55.2 ječmen od 5.5 do 51.8, oves od 5.1 do 40.50 odstotkov ta sicer je padel pridelek najbolj v Južnem delu Rusije. Kljub temu pravijo ofldeln! podatki, da maša vsa ruska žetev za leto 1923 2723 milijonov pu-dov (pud okoli 16 kg). Pri tem Je všteta tudi žetev krompirja. KeT Je bilo nasejanth v letu 1923 66.300 desetin zemlje In se po* rabi za eno desetino zemlje za setev 14 podov, tedal bi se rabilo za seter v vsem 928 milijonov pudov. Za krmo b! se rabilo 425 milijonov pudov ta bi torej ostalo za prehrano preblvastva samo 1370 milijonov pudov. Od teh pa misli država Izvesti 175 milijonov pudov. Ker znaša prebivalstvo 130 milijonov, bi ostalo za vsakega posamezni okoli 150.5 pudov. Pri Čemur pa Je krompir vštet Pred vojno Je znašala V Nemčiji potreba posameznika 452 pudov, torej trikrat toliko. Ker ne bodo živila pravilno In enako razdeljena, ker Je vojska privilegirana, potem Je Jasno, da bo tudi letošnle leto za velik del Rusije — leto trpljenla.
In kakšni »o Izgledl za bodočnost? Ne najboljši. Vsled lakote Je silno padlo število živine. Konj Je za 65.7, goveje Živine za 68.8, svinj za 37.2 ta koz ter ovac za 52.8 odstotkov manj ko pred vojno. Vsled tega bodo polja manj obdelcna ta produkcija ne more napredovati. Končno pa Je treba upoštevati tudi to, da so vse številke o obdelani zemlji zelo Optimistične in da Je gotovo* da bodo rezultati manjlL h vsega tega sledi, da se za Rusijo še ne bo tako hitro nehala doba stiske In da Se ni računati ■ ruskim žitom na evropskem tržišču.
X Sistematičen register zakonov, na-redb. uredb, razglasov Itd., ki se nanašalo
na finančno upravo. Sestavil dr. Albin Ogris. — Založila delegacija ministrstva financ v Ljubljani, vel. 8°. str. 72. — V tem registru so v alfabetičnem redu In stvarni sistematiki zbrani vsi zakonski predpisi finančne uprave, kar jih Je bilo fzza prevrata do 30. hmlja 1924 objavljenih v »Uradnem listu«. Ker je pletora v našem finančnem zakonodajstvu ta administrativnih odredbah že davno skoraj onemogočila pre« gled veljavnih predpisov, bodo to knjižico gotovo pozdravil! predvsem naši poslovni ljudje, advokati ter uradnlštvo. Tvarina J« zbrana ter urejena tako, da se Je brez vsake časovne zamude lahko Informirati, v katerem letniku ta kosu »Uradnega lista« je najti Iskano odredbo ati zakon In člen, ki vsebuje dotlčnl predpis.
X Dobav* zamaškov, Bkonomslco ode« lenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. novembra t !. ponudbe glede dobave 5000 komadov zamaškov Iz plutovine po vzorcu, ki we nahaja pri tem odelenju na vpogled.
GOBE, OREHE.
rulavl, zeleni In beli fižol
kupuje
»GLIVA", Ljubljana,
Gosposvetska c. 3 WoIfova ulica 12.
Sodlife.
PONEVERBA.
Tineta Mraka kliče zapisnikar zaman-. Ni ga. KeT je »vabilo Izkazano«, predlaga funkcljonar državnega pravdniltva uporabo § 439 k. p. r. (kontumačno postopanje). Obtožba pravi, da Je Valentin Mrak prevzel od svojega prijatelja Rozmana blago t$ moško obleko, da ga proda. Dečko Je blago res prodal, denarja pa ni oddal Rozmsnu, temveč se Je odpeljal ž njim v Zagreb na zabavo. Ko Je Rozman to zvedel. Je vložil ovadbo. Kmalu nato se Je Tine Mrak vrnil brez denarja z velikanskim mačkom lz Zagreba. Ko ga Je srečal Rozman na cesti, ga je »Interpeliral« glede blaga. Tine Mrak je priznal, da je denar zapravil, vendar Je prišlo med prijateljema do poravnave. Mrakova sestra Je dala Rozmanu polovico dol* žne vsote, namreč 800 kron, drugo polovi«) pa se je zavezal Mrak plačati. Kakor hitro »pride zopet do denarja«. Toda bilo je prepozno, zakaj, kakor omenjeno, le bila zadeva že ovadena ta zato je odnesel Mrak danes teden dni strogega zapora. Rozmana pa Je zavrnilo sodišče na clvilnopravdno pot
NEVAREN »SCHLAFKAMERAD«.
Strojnik Ivan Pirc In njegov znanec Janez Strle sta se temeljito krepčala po šišenskih gostilnah, zvečer pa sta Sla skupaj spat na senik. Ko se je Strfe zjutraj prebudil, je opazfl, da se je Pirc »po angleški« poslovil in izginil. Stvar se mu Jt zdela sum\jiva, zato je »škontriral« svojo listnico ln ugotovil, da mu Je zmanjkalo 1200 Din. Ovadil je zadevo policiji, ki Je Pirca kmalu dobila v pest Pirc Je prvotno tajil, pozneje pa je priznal, da se Je prvi prebudil ter našel »bankovce razmetane v senu«. »Spravil jih Je v dobrem namenu, da jih Strletu pozneje vrne«. »Toda premagala ga Je pijača in zapravil le ves denar.« Sodišče pa temu naivnemu zagovora ni verjelo, pač pa je upoštevalo dejstvo, da je nepobitno dokazano, namreč, da Je bil Pirc že desetkrat radi goljufij ta tatvine kaznovan In sicer parkrat precej občutno, zato Je Pircu prisodilo dve leti tetke Ječe, poostrene > posti, temnicami in trdimi 1* tišči.
»NARODSB BflEVMKs 80. o®- ISžC
St«v. 2i&
ORJUNAS GRUBEŠIČ OBSOJEN.
V	vodni dvorani štev. 79 se je vršil« v*erU prt deželnem sodišču v Ljubljani ftevn« razprava prod orjuneŠU Slavk« OrubeličU. Sodni- senat je bil »estavlje« sledeče: predsednik višji sod. svetnik Mladic, votanti »od. svetnik Antloge, dr. Kaiser in Keršič. Obtožbo je zastopal državni 'pravdnik dr. Mastnak, zagovornik je bil or. Ravnihar.
Obtožnica navaja, da je medicinec Slavko Grubešič. ki je rodom iz Šibenika, v noči 4. marca t. 1. razbil na sokolski ma-škeradi v Narodnem domu Vladimirju Simončiču nos in ga s tem težko poškodoval. Dalje, da se je 3. julija t. 1. udeležil napada na kotlarja Rudolfa Juvana na Viču, katerega so orjunaši odvedli v neko klet, ga tam silil, da poljubi orjunaški znak in ker Juvan tega ni hotel storiti, so mu v stiskalnici zmečkali dva prsta, katera so morali Juvanu v bolnišnici odrezati. Obtožnica pravi dalje, da je Grubešič dne 15. junija letos ponoči pretepel tajnika JSZ Žužka in
ta je napadel 12. junija V. Žiliča in Josipa imnovca v kavarni Vospernik. Obtožnica .navaja še celo vrsto Grubešičevih grehov, ki nosijo vsi obiležje pretepov. Med drugim je ugotovljeno, da Grubešič ni bil nik-dar vpisan na ljubljanski univerzi in da tudi na policiji ni bil prijavljen za bivanje. Prenočeval je priložnostno pri svojih tovariših.
. Obtoženec je svoja dejanja v glavnem pnznal, le soudelžbo pri slučaju Juvan je
odločno zanikal. Dokazal je, da je bil tisto boč, ko *o Juvanu stiskali prste, v Starem trgu pri Planini. Glede Žužka pr«vi. da ga |e v resnici udara a to iele tedaj, ko g« j* žužek issvnl. Tisti večer j« bil Grubešič v bar« kjer je videl večjo družbo klerikal-«®v, kj to govorili © fašistih« in »orjuncih«! Sz bara grede so klerikalci še naprej zabavljali čez orjunaše nakar je Grubešič skočil in jel udrihati po Žužku. Glede Simončiča trdi, do je bil na »okolski maškeradi reditelj in da ga je g. Kajzelj pozval naj Grubešiča vržejo ven. Ko je hotel Simončič pograbiti Grubešiča, ga je ta udaril po nosu, da si na ta način »napravi pot« in da je mogel zbežati.
Po zaslišanju številnih prič se je oglasil zagovornik dr. Pegan, ki je dejal, da je prišlo do obtožbe Grubešiča pod pritiskom časopisja. Dokazuje obtoženčev alibi v slučaju Juvan, a v slučaju Simončič silobran ter predlaga oprostilno razsodbo.
Sodba.
Sodišče je osvojilo dokazani alibi v slučaju Juvan in Grubešiča oprostilo od tega dela obtožbe. Spoznalo pa je obtoženca za krivega v ostalem delu obtožnice. Tako je bil Grubešič obsojen radi lahke in težke telesne poškodbe na 6 tednov ječe in mora plačati Simončiču za zdravljenje in bolečine 3760 dinarjev. Ker je bil vštet v kazen preiskovalni zapor, je bil Grubešič takoj izpuščen na svobodo.
T§ in on©.
r Novo foto v prepovedanem mestu. SflaVkJ raziskovalec to anglešlcobudisttčui svečenik W. Montgom»ry Mc. Govern sa je preoblečen vkradel v tibetsko mesto Lhasy. kjer prebiva Dalajlama. Naselil se je najprej v kraju Sikkim, kjer govore prebivalci tibetsko, ker so se razmeroma nedavno izselili iz Tibeta. Naučil se je tibet-skega jezika in navad, prepariral si kožo z jodovo tinkturo in orehovim djem in prišel s prijatelji kakor kuli s črnimi naočali prav v mesto Lhasy. Prišel je tja baš na predvečer novega leta 1923 po utrudljivi in dolgi poti na skoro 4000 do 6000 metrov visokem terenu. Pričenjale so se baš novoletne slavnosti, h katerim je v drugače mirno mesto z 320.000 prebivalci prišlo okrog 100.000 ljudi, romarjev in menihov. Po starem običaju preide vlada v roke menihov, prihajajočih v procesijah Iz samostanov v okolici, za dobo 21 dnevnih novoletnih slavnosti. Ko se je pa raznesla vest o prihodu angleškega potovalca, so nahujskali menihi ljudstvo k pouličnim demonstracijam, glasnim posebno pred stanovanjem zasovraže-nega tujca. Toda Anglež je tudi v tej situaciji ohranil hladno kri Preoblečen se je pomešal med množico in se drl z ostalimi demonstranti, ki so zahtevali, da se jim tujec izroči. Biti na cesti v času teh slavnosti pa ni baš prijetno, ker je narod od gostij in vina razgret pripravljen prepirati se, posebno, ker čuti slabejšo vladno roko nad seboj. Potovalec je ostal potem delj
časa v Lhasy in na Tibetu, ter objavi pozneje svoja znanstvena opazovanja.
:	Električen poljub. Pošastno mesto
mor* biti to Los Angelo*. ali boljše mesto filma pri Los Angelos: Hoilywood. Tam ne igrajo možje in žene nekaznovane cel dan čudne in romantične vloge — počasi so se pojavile v tej čudni in romantični resničnosti, usode. Zdaj je znan neki slučaj iz Los Angelosa, ki čudno osvetljuje duševno življenje filmovih ljudi. Glej. oni doživljajo pretirano romantične filme.
Povest se tiče reverenda Johna Ber-trama Glarke, ustanovitelja in duhovna neke nove cerkve, »cerkve kozmične resnice«. Cerkev, ki je pod posebnim varstvom ustave; policija se težko vmešava — — Reverend Clarke uči precej čudno vero, neo-hindrizem ali nekai podobnega. V New Yorku razodetje ni imelo uspeha, za Holly-wood pa je bilo baš na mestu: orijentali-čco dekoriran prostor, v sredi neke vrste prestol, obdan od bizarnih kipov velikih Gongov, duhtečih posod kadila   Reverend je imel dar orijentalskih genijev, da je izpolnil vsako željo — — odkar ga je za mladih let ugriznil neki gotovi pes, ga razume. Pes se imenuje angleško »dog« in če se bere od zadaj, je to »god«, bog-----------
Osnovna dogma njegove vere:	Ko
spoznajo ljudje pomen od zadaj naprej branih besed, se dotaknejo pravih virov moči--------
Idiotsko, kvečjemu v filmu mogoče! Toda filmske dive so prihajale v masah in sedale na veliki prestol Verna duša
je sedla namreč na stol in reverend je otP molil neko hindu-molitev. Potem je skled* kontakt z njo s tem. da ji je dal roko M pa platonski pastirski poljub, duševni poljub ... Na tem mističnem stoiu je bilo mo« goče Človeka elektrizirati. Kadar se i£.re' verend sklonil k svoji vernici, je Potisnil nekje zadaj na gumb in takoj so se vlul tresljaji razkošja po teipsu. Duša lepe nunske dive je doživela poljub, kakršnega ni na svetu; užitek poljuba. Sladko drhtenje je spreletavalo telo, nobena ni več dvomila o magični sili reverendovi in bila pripravljena storiti vse, kar je hotel. — In kaj ]0 hotel? Mistični pajčolani nad celo z^?®v0 še niso odgrnjeni. Najbrže je hotel tudi denar, obenem pa se je s stotinami svojin . iskovalk prav ofidjelno poročil in bil na poročnem listu podpisan kot duhoven, pri«? in ženin. Ali pa je pustil, da je po dolge™ poljubu od Sladkosti drhteča diva POdPt" sala čuden kontrakt, da ga hoče eno *e‘® videti vsak dan, ubogati ga v vseh zadev™ kupčijskega in družabnega življenja, da "<£ če doseči visok honorar v kinu, kontroliran svoj temperament itd. itd. Ta veliki mažo Clarke si je nedavno dovolil z neko neCO-letno deklico nečedne stvari, nakar mu J«, policija pokvarila cel misterij.	J
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Edgar H!ce Burroughs:
THH0VE
ŽIVALI
Vsled tega je Rokov končno opustil vsa svoja mučenja. Posebno mučen grižljaj je še prihranil svoji žrtvi; v zadnjem trenutku bo najbolj učinkoval. Da, ko se bodo kopja hanibalov divje usipala nanj in ko postane ta zasovražena kreatura za zmirom neškodljiva, tedaj šele je hotel Rus razkriti svojemu smrtnemu sovražniku, kaj je pravzaprav z njegovo ženo, za katero je mislil, da je v Angliji.
Noč je z globokimi sencami zagrinjala vas. Vsak glas, ki ga je čul opičji človek, mu je pritrjeval, da so priprave mučenja in gostije v polnem teku. Natančno je videl v svojih predstavah že mrtvi ples, kakor ga je že prej tolikokrat doživel. Danes je veljal njemu. On sam bo stal ob kolu...
Vse muke počasne smrti... tega se ni bal. Mučenje in kri — to bi znal prenašati...
Po drugi strani ni bila v njem volja do življenja nič manj živa. Če že mora umreti ne bo — do zadnjega diha umrlo v njem upanje in pripravljenost za čin. Še eno sekundo bi ga naj pozabili čuvati! Poslužil bi se vse mogoče zvijače in moči, da si omogoči beg... in maščevanje!
>*.    ____________________________________________________
Ko je tako razmišljal o zmožnostih rešitve, je njegov občutljivi nos naenkrat zavohal gotov duh. Bil je še slab, toda zdelo se mu je, da ga pozna. Vsi njegovi čuti so bili do skrajnosti napeti in je v prihodnjem hipu že čulo njegovo fino uho šum, ki pravzaprav ni bil šum in je vendar izdajal, da mora biti nekdo za kočo.
Njegove ustnice so se premikale in dasi bi ga nobeno človeško bitje zunaj koče ne moglo slišati, je vendar menil, da ga je nekdo čul. Vedel je zdaj tudi takoj, kdo je tam zunaj,, ker ga je po duhu spoznal, kakor spoznajo naše oči na prvi pogled starega, dobrega znanca, ki nas ob belem dnevu sreča na cesti.
Moment pozneje je slišal, kako je mehko telo skočilo čez plot, in kako je nekdo praskal po deskah bajtine stene. Velika žival je lezla skozi. Mrzel smrček se je dotaknil njegovega tilnika.
Sheeta, njegov leopard!
Zvenelo je skoro kakor rahlo dobrikanje, ko je žival obvohavala po celem telesu svojega tovariša. Vendar se je zdelo, da ima skrivnostni prenos misli, ki je bil brez dvoma med obema mogoč, svoje meje, ker Tarzan nikakor ni mogel računati s tem, da bo Sheeta vse, kar bi mu lahko povedal, pravilno razumel. Ležal je zvezan in brez pomoči, toliko je Sheeta gotovo razumel.
Kaj je gnalo žival k njemu? Gotovo že to samo dejstvo je bilo lahko dobro znamenje. Toda, ko je Tarzan naznačil Sheeti, naj pregrizne njegove vezi, se je zdelo, da žival tega absolutno ne
razume. Zadovoljila se je s tem, da mu ie lizala zapestja in roke.
Naenkrat iu je zmotil nov dogodek. Nekdo se je bližal koči. Sheeta se je renče splazil v.najtemnejši kot.
Najbrže je črnec preslišal svarilni glas, ker je neposredno nato vstopil v kočo in sunil Tarzana s svojim kopjem.
Z ust opičjega človeka se je ozval le tih, skrivnosten glas in po bliskovo je sledil odgovor: smrt in pogin iz teme koče. V besni jezi je zver planila poslikanemu divjaku na prsi.
Divjaku se je iztrgal iz grla en sam od strahu bičan krik, ko je leopard s strahotnim rjovenjem navalil nanj. Potem je nastala tišina.
Tudi v vasi je naenkrat vse potihnilo, šele počasi se je vrnilo v divjake življenje. Glasni, preplašeni glasovi so se mešali, potem pa je, kakor se je zdelo, poglavar odločil tiho in odločno.
Tarzan in leopard sta kmalu zaslišala bližajoče se korake. Prihajali so v veliki premoči, to je bilo gotovo. V Tarzanovo presenečenje je velika mačka takoj izpustila svoj plen in neslišno izginila skozi isto odprtino, skozi katero si je prej izsilila vhod v kočo.
Slišal je že, kako se Je oprijela plota, potem je bilo tam vse mirno. Z druge strani so se koraki divjakov zmirom bolj bližali. Gotovo so hoteli pogledati, kaj se je zgodilo.
Tarzan je obupal nad Sheetovo vrnitvijo. Kajti če bi ga hotela velika mačka res braniti pred bli-
Podpirajte Jugoslovansko Matico!
MERAKL
BODE, MASTILA. LAKOVE, ŠTUK, EMAJLE, KISTOVE I 3AMACNO CISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOCE NUDI
MEDIČ-ZANKL
DRUŽBA 2 0.1
LJUBLJANA
CENTRALA
MARIBOR NOVI SAD
PODRUŽNICA	SKLADISTE
TVORNICE:
LJUBLJANA-MEDVODE
Edini tihi
pisalni stroj
L. L Smith & Bros mod. B
brez najmanjšega ropota.
Zastopstvo:
LUD. BARAGA, Ljubljana šalenburgova ulica 611.
Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Priporočam na veliko In malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, kravate, srajce, sprehajalne palice, krojaške In čevljarske potrebščine.
Najnižje cene!	Postrežba	točnaI
Zimska sezona
v zdravilišču
Rogaška Slatina
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci:
„T E M P E L“, „STYRIA“, „DONAT“. Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, srca, ledvic in jeter.
Cene zmerne.	Največja	udobnost.
Prometne zveze ugodne! Zahtevajte prospekte!
Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina.
NOVOSTI
za
damske plašče in Jopice
Sealskln, pili. astrahan In krlmer priporoča v veliki Izbiri tvrdka
A. & E. SKABERNE
Mestni trs 10 — LJUBLJANA — Mestni trs 10
B. SKALICKY: ,,Kletarstvo44, strokovna knjiga za vtn»ko trgovce, gostilničarje, vinogradnike i. t. d. Strani 200. — Vez. celo platno Din 72’—, broš. Din 60'— (s 85 Ilustracijami).
Dr. A. ŠERKO: ,,Anatomi ju živčevja44, za zdravnike In medicince. Strani 304 (s 100 ilustracijami). Vez. Din 160"—, broš. Din 150—.
Dr. PLEČNIK: ,,Repetitori| Anatomije44, I. del: Skelet. Vademecum za kolegije In rigoroze. Strani 80, broš. Din 24'—.
SALUST-DOKLER: ,,Vo|na Z JU(;urto“. Strani 123. Broš. Din 16’—, ve*. Din 22'—.
Zahtevajte cenik!
sin opice44,
vez. Din 38’—■.
roman.
BURROUGHS: ,,Tarzan,
Strani 304. Broš. Din 30'-BURROUGHS: ,,'Tarzan In svet44, roman. Strani 300. Bros. Din 30—, vez. Din 36'—.
MEŠKO KS.: ,,Listki**, novele. Strani 144. Broi.
Din 18’—, vez. Din 24’—.
FEIGEL: ,,Domače živali44, humorističen »pis.
Strani 72. Broš. Din 10'—, vez. Din 15'—. LIPOVEC: ,,Spodobni ljudje44, petero enodejank. (I., n., I1L, IV. in epilog skupaj.) Broi. Din 30'—, vez. Din 36'—•
Zahtevajte cenik!
Bradbeno podjetje
Arhitekt
I
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
Na novo Izšla knjižica:
Ruska
pravljica
o Ivan-careviiu. žar-ptld In sivem volku. Knjig* z 10 slikami v trobarvnem tisku v prav razkošni opremi. Cena Din 13-—.
Moj zverinjak
knjiga s 45 slikami !n k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6* —
Moli ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 13'—.
Ivan Albreht:
Zelena livada
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povesdc in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obseda 64 stremi. Najprimer-n®jš® darilo za našo nežno mladino. Cona lično vezani knjižici Din 13'—.
Vse se dobi v
Zmsi knjigami
t Ljabljini, Marijin trgS
Oglašujte v
,.Narodni DneBnik".
SS
trinadstropna hiša v Ljubljani, Stari trg 20. Resne ponudbe na naslov: M. Umek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 12. Posredovalci izključeni.
žajočimi se mučitelji, bi se ne ganila niti za ped od njega, ko je čula prve, oddaljene korake.
Vedel je tudi, kaj se godi v možganih takd velike živali džungle, kako je neustrašna in vztrajna pred gotovo smrtjo in kako je obratno večkrat gola malenkost prestraši, da zbeži domnevne nevarnosti. Brez dvoma je neubran ton v zvoku bližajočih se korakov vzbudil leopar* dovo nervoznost, da je udrl na vrat na nos nazaj v džunglo.
Opičji človek je zmignil z rameni. Torej dobro, kaj zato! Saj je pričakoval smrt in pri teni ostane. Kaj bi končno mogel Sheeta kaj drugega storiti zanj, kakor da bi pobil kopico njegovih sovražnikov, dokler bi ga Rokovova puška pomirila za zmirom.
Da, če bi ga mačka vsaj osvobodila. To bi bilo nekaj drugega! Toda to drzno nado Je razo4 čarala omejena Sheetova zmožnost razumevanj*1 Zdaj je bila žival že čez hribe in doline — i* zraven tudi zadnja možnost rešitve.
Divjaki so bili najbrže pri kočinih vratih, opažati je bilo, kako jim strah zastavlja korak Dva sta tipala naprej, v levicah baklje, v desnicah pa dvignjeno kopje. Boječe sta se držala ostalih, ki so ju naravnost rinili naprej.
Smrtni krik njihovega tovariša ,in pa besna rjovenje zveri jim je šlo na živce, vendar je sto* vila skrivnostna tišina v koči njihov pogum na »a večjo preskušnjo.
Naenkrat je enemu od obeh, ki so jih proti njihovi volji poslali na najnevarnejše mesto, padla rešilna misel v glavo. Kaj če bi ugotovil, kakšno nevarnosti preže v tel smrtni tišini? Naglo jfl zagnal gorečo bakljo v kočo in za par sekund j*, bila cela notranjščina razsvetljena kakor ob bele® dnevu. Potem je plamen ugasnil na tleh.
Beli ujetnik je še ležal povezan nat tleh; to sta videla. Toda blizu sredine; njun tovariš, nezgiben — raztrgan in..,
(Dalje prihodnjič.)
KUPUJTE trgovcih
ki oglašujejo v Narodnem Dnevniku
MALI OGLASI
•wnp’
za gospode iu dam« K EL C, Maribor, Stolna uL 5, Izdeluje Via v to stroko spadajoča dela.
8.000 K
nagrade dobi, kdor preskrbi poštenemu, oženjenemu upokojencu mesto hišnika v sredini ali periferiji Ljubljane. Ponudbe na upravo lista pod .Takoj 8.000*,
z dvema posteljama, po možnosti s posebnim vhodom, v sredini mesta iščeta 2 gospodični. Ponudbe prosita pod „Mlmiu na upravo lista.
Klij! M
po najnovejil modi, poljubne sa dame in gospode, razpošilja Knafelj Alojzij
strokovni učitelj za krojaštvo Ljubljana Križevniška ul, 2.
P« Mie
od »Juhana« kupuje družba »Juhan«, Ljubljana, Gradišče 13.
Min gespliia
katera je cel dan odsotna, išče preprosto sobico v sredini ali bližnji okolici Ljubljane. — Ponudbe na upravo Usta pod ettliM".
Deteljno seme, fižol In sobe
kupuje rgL Sever * Komp., • TO Ljubljana,
A ^ VBolfova uL 12.
Delata hgoia
na novo ustanovljena se oenj. občinstvu priporoča. Cene nizke postrežba solidna.
FRAN KOS, ____________Zidovska	ulica.
Ul
lokalov, stanovanj in hiš zbira in daje .Posredovalec", Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.
velike 154 X 200, dobro prešite, iz močnega rožnatega
kambrlka s fino P«volo po Din 220'—
fini fianel porhant po Din 14'—
in razne OStankb P° skoro polovični ceni r»zp°šiija P° pošti Tekstil bazar, Ljubljana, Krekov trg. Zahtevajte novi ceniki
loiTifiT
in komisijsko trgovino objavlja .Posredovalec", Ljubljana, Sv.
Petra cesta 23.
Piia deklica
bi iada pospravljala mesečne sobe ali pisarniške prostore. Naslov prosi na upravo Usta pod »Mesečno 100«.
Jesenski poiiši
moški in žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda.
Naslov pove uprava list«.
Kopi
mala hiša ns periferiji alt t okolici Ljubljane- Ponudbe s navedbo oan» n* upravo pod »Dom«.
i
dobro vpejjan potnik papirne trgovine, ki bi bil pripravljen ž« prevzeti dobro idoče 8 mesečno aeaijsko blago proti proviziji.
Naslov pri upravi lista.
srednjo z dvema posteljama z« dva solidna gospoda se išče za takoj. Ponudbe na upravo lista pod: »Takoj«.
Ttiglfliffli
IPREfflOB
Trboveljski Llbojski	a
OrmožkI  	“
Trobnodolskl »-** dobavlja po «Aaja**fUl
DOM. ČEBIN
trgovina s ,re«“l«b
LJUBLJANA
U ollova aUe* M. ijn.