IVL1EN7E IN SVET
TEDENSKA PRILOGA PONEDELJSKE IZDAJE »JUTRA« ŠT. 9.	V LJUBLJANI, 19. OKTOBRA 1935.	KNJIGA 18.
O. SCHOLDERER	GOSLAR
OD JAJCA DO
- ed nastankom stroja in organizma so bistvene razlike in nikjer se ne zavemo brezdna, ki zija med živim in tako zvanim mrtvim svetom, bolje, nego če __primerjamo potek obeh teh nastankov.
V trenutku, ko se preprosta stanica, živalsko jajčece, oplodi, se prične živo gibanje. Čim se je jedro te stanice združilo z moško spolno klico, se prične jajčece deliti, sprva v dve stanici, potem v štiri, osem, šestnajst itd., dokler ne nastane kup stanic, ki so ga prav dobro označili kot »morula«, murvova jagoda. V tem kupu nastane votlina, ki se čedalje bolj veča, dokler ni staničje okrog njega samo še kožica nekakšnega mehurčka. Sedaj se zgodi odločilna sprememba. Mehurček se namreč vboči, kakor bi vbočili gumijevo žogo s prstom.
. S tem nastaneta dve plasti, vnanja in notranja. Mesto, kjer se je mehurček vbočil, se imenuje prausta in iz njih nastane pozneje zadnji del živali. K prvotnima dvema plastima pride še tretja, vmesna. Iz vseh treh pa se razvijejo organi telesa. Vnanja plast se spremeni v kožo, čutila, hrbtenični mozeg in možgane, notranja v črevesje in njegove priveske, n. pr. jetra, srednja pa med drugim v okostje, mišičje itd.
Tako nekako se v splošnem razvija kakšen krkon, a v bistvu vsak drugi vretenčar. Vse gre po nekem načrtu kakor pri nastanku stroja, samo da vplivajo tam gradilne sile od znotraj navzven, pri Stroju pa od zunaj.
Vprašali so se, kakšne so te sile in kaj jih ravna, kakšni so odnosi med posameznimi deli embrija? Napravimo poskus. Jajčece krkona, ki se je pravkar razdelilo v obe prvi stanici, razdelimo s tenko zanko v dve samostojni stanici. Če jima damo, da se razvijeta dalje, nastaneta dve mladi živalci, ki sta nekaj manjši nego normalno, a nimata drugače nobenih napak. Isto dosežemo z razpolovitvijo naslednjih stopenj do morule. Toda pri tem moramo paziti, da se držimo živalske somerne ravni. Če zadrgnemo n. pr. bodočo zgornjo polovico od spodnje, dobimo iz zgornje polovice sicer normalen embrio. iz spodnie pa le kos trebušnega dela. V poznejših stadijih «e zadrgnitev ne posreči več in ne dobimo več popolnih živali.
ORGANIZMA
Kaj nam povedo ti poskusi? Povedo nam, da se v početku razvoja kakšna izguba še lahko izravna, tako da nastane normalen organizem, čeprav se je del substance izgubil; pozneje pa so poedini deli klice že preveč razviti. Uravnavajoča sila žive snovi je imela v sporu o bistvu življenja veliko vlogo in jo še ima, kajti z upravičenostjo so tu zaslutili pojav, ki ga izven življenja ne najdemo, Sicer se tudi razbit kristal v hranilni raztopini lahko dopolni v popolno obliko, toda bistvo tega regulacijskega pojava je čisto drugačno.
Vprašali so se tudi, kaj nastane n. pr., če izrežejo košček vnanje plasti kakšne krkonove klice v stadiju vbočene žoge in ga potem presadijo naznotraj, na mesto notranje plasti. Ali postane potem koža kakor normalno ali stena pračre-vesja ?
Zgodi se drugo. To torej pomeni, da še ni bil dokončno določen za svojo nalogo. Če pa vzamemo v istem stadiju del tvoriva za bodočo hrbtenično okostje in mišičje ter ga presadimo na trebušno kožo, se ne razvije v to kožo, temveč nastavek hrbtenice navzlic drugemu enakemu nastavku. Ta nastavek pa se stvori le v majhnem delu iz presajenega sta-ničja, temveč iz staničja, ki bi moralo postati prav za prav trebušna koža. Presajeni kos je tedaj imel še moč. da je svojo novo okolico preuravnal po svojem lastnem pomenu.
Takšen kos mora imeti tedaj kakšne skrivnostne sile. Premišljevali so o tem dolsa leta, eksperimentirali in dali takšnim kosom naziv »organizatorjev«, ker svojo okolico v nekem smislu organizirajo. Pokaza'o se je tudi, da imajo ti organizatorji še bolj čudne moči. Iz ozke partije vnanje plasti nastanejo normalno mozgovina in možgani. Pod njo se v srednii plasti razviie hrbtenica s svojim mišičjem, če izrežemo to partijo, ne nastane kakšna hrbtenica itd. iz vnanie plasti, temveč navadna koža. Če pa presadimo ta nastavek hrbtenice n. pr. na trebušni del pod vnanjo plastjo, nastane tam hrbtenični mozeg. Nastavek za hrbtenico in njeno mišičje ima tedaj moč. da vpliva na stanice vnanje plasti svoie okolice tako, da se razvijejo iz njih hrbtenični mozeg in možsani. AH so električna ali žarilna dogajanja, ki pri tem učinkujejo, ali kemične snovi, ki se
preprosto oddajajo sosednim stanicam? Umorili so staničje, ki povzroča takšno preureditev, z vročino do 100 stop., z mrazom ali izsušenjem in so ga potem presadili na trebušno partijo vnanje plasti. Uspeh je bil isti kakor pri presaditvi živega staničja! S tem so dokazali, da so kemične snovi, ki učinkujejo.
O teh stvareh bi lahko poročali še premnogo drugih zanimivosti, a že iz tega je razvidno, kako zamotane stvari se dogajajo pri razvijanju bitij in kakšne fine sovisnosti so med poedinimi deli klice. Drugič pa vidimo, da zakonov organskega razvoja ne moremo istovetiti Z zakoni v anorganskem svetu.
Po razpravi dr. E. Grafa — kk
ČUDNA GLASBA NARAVE
PTICE POJO NESLIŠNO, SE NAUČE TUJIH JEZIKOV IN GOVORE SVOJA
NAREČJA
jubitelj ptic in narave doživi lahko prav velika presenečenja. Zagledal je n- pr. črnega kosa, ki na široko odpira
I_ ki jim, drug kos dela isto, zdi
I^SLI se ti, da ptici odgovarjata druga drugi, a kakor v nemem filmu ni slišati nobenega zvoka. Toda ptici v resnici pojeta, žal, pa s tako visokimi zvoki, da ujame človeške uho to petje le tedaj, če pride vmes izjemoma nekoliko nižjih zvokov. Šele gramofonske plošče so odkrile skrivnost tega »nemega« prepevanja in na zborovanju zoologov v Stuttgartu so predvajali raziskovalcem prav mične primere takšnih posnetkov človeškemu ušesu neslišnih ptičjih koncertov. Na gramofonske plošče je bilo namreč s pomočjo ojačevalcev in zvočnih zaslonov mogoče snemati te koncerte tako, da jih je moglo dojemati tudi človeško uho.
Zanimiva so bila predvajanja specifičnih napevov posameznih ptičjih vrst. Posamezne vrste imajo namreč svoje posebne napeve, ki se jih mladiči nauče od starih tako, kakor se človeški otrok navadi od staršev svoje materin, ščine. Pri mnogih ptičjih vrstah pa so napevi kar prirojeni. Mladim vrtnim penicaim n. pr. ni potrebno, da bi jim stari požvižgavali posebno »himno« njihovega rodu, po nekoliko vajah :n poskusih jo znajo same od sebe, le zadnjo fineso v predvajanju si pridobe še v izmeničnem prepevanju s starimi, ki se pomladi še spominiajo pvojih napevov iz prejšnjega poletja, dočim so v mrzlem zimskem času molčali.
Toda nekatere ptice so sposobne naučiti se tudi napevov drugih vrst, tako rekoč tujih jezikov. Berlinska raziskovalca, zakonca Heinrothova, ki sta se bavila s pticami, sta vzela štiri tedne starega slavčka iz gnezda in ga redila
posebe. Slavček je kakšnih deset dni poslušal petje črne penice- V pozni jeseni je začel s prvimi bornimi poskusi prepevanja po napevih svojega rodu-Ni mu šlo dobro. A ko je začel prepevati pomladi, je mahoma in natančno posnemal petje črne penice, ki se ga je torej spominjal še čez pol leta- In pri tem petju je tudi ostal. Ptice torej lahko sprejmejo jezik drugega rodu, kar jim je zelo lahko, če se niso še izvežbale v svojem domačem jeziku.
Posebno razvit spomin za tuje napeve in še kaj drugega pa imajo ptice, ki jih štejemo med tako zvane »opona-šalce«, n. pr. taščice, čopasti akrjanci, srakoperji in škorci. Te ptice čujejo vsakovrstne glasove in šume ter jih takoj _ vpletejo v svoje popevke. Na že omenjenem zborovanju zoologov v Stuttgartu so predvajali n. pr. petje nekega škorca. Jasno je bilo v tem petju slišati vsakovrstne primesi, kokodakanje kur, lajež psov, škripanje koles, človeške glasove, udarjanje kovaških kladiv, trobanje avtomobilskih trob in peketanje pisalnih strojev. Dr. Gotz, ki je izvršil ta oosnetek. je začudenim učenjakom razložil, da gre za škorca, ki je živel dolgo na neki kmetiji, potem pa pri nekem kovaču in na zadnje v znanstvenem zavodu, v katerem deluje dr. Gotz, in kjer je imel priliko, da se seznani še z avtomobilskimi tro-bami in s pisalnimi stroji!
Seveda pa si ohranijo ptice tudi tedaj, če »govore v tujem jeziku«, neko posebno »izgovarjavo«, ki ne spominja samo na jezik njihovega rodu, temveč celo na posebno »dialektično« barvo, ki je v zvezi z značajem vse pokrajine, iz katere ptica izvira- Ruski slavci pojejo n. pr- čisto drueače nego nemški, v petju prvih je občutiti vso melanholijo širokih ruskih step, petje
drugih je živejše. To je bilo zelo razločno slišati iz primerkov na gramofonskih ploščah, ki jih je predvajal dr. Gotz. Če preseliš ruskega in nemškega slavca v Ameriko, ira. ostaneta oba nema, očitno jima tam niti najlepša pokrajina ne godi Češki čižek poje z drugačno zvočno barvo nego slovenski in kdor se temeljito bavi s temi stvarmi lahko že po petjiu kakšne ptice
spozna, kje se je rodila. To je ista kakor z ljudmi. Ribničan, ki bi živel dolgo v Ljubljani in se sčasoma še tako popolno navadil govoriti po načinu »ljubljanskih srajc«, bi jo vendarle vse svoje življenje »zavijal« bolj ali manj po ribniško, da bi ga lahko vsak po tem spoznal.
Dr. F.—kc-
MATERIALOM E H N I K A
S KAKŠNIM DELA T
ri mnogovrstnosti tehničnih naprav je na prvi mah kar čudno videti, kako postopajo kon-
_ strukterji, da zmerom izberejo
najprimernejši material za svoje konstrukcije. Še več. In ž en je r zna celo požlahtniti svojstva materiala, ki mu je na razpolago z dodatkii novih snovi, ki napravijo material sposoben za neke prav določne funkcije.
Dodatne snovi so marsikdaj potrebne v prav neznatnih količinah. Dostikrat je celo tako, da bi večje množine kakovost materiala pokvarile* Posehno nazoren primer je železo. Čisto železo je mehko in se v industriji ne more neposredno uporabljati. Šele primes čistega ogljika napravi železo trše, toda hkrati tudi bolj krhko. Največ ogljika vsebuje lito železo, kakršno teče iz plavžev. Ako hočemo lito železo požlahtniti, to se pravi: napraviti iz njega jeklo ali pa kovaško železo, mu moramo vzeti določen odstotek ogljika, da izgubi krhkost in postane elastično. Za izdelovanje jekla iz litega železa je našla tehnika celo vrsto postopkov, ki temelje vsi na tem, da se litemu železu v tekočem stanju odvzame točno toliko odstotkov ogljika, kolikor želimo, in da se razen tega potegnejo iz njega druge škodljive primesi, zlasti žveplo in fosfor. Na ta način pridobljena jekla se navadno imenujejo po izumitelju postopka u. pr. Siemens-Martinovo jeklo, Bessemerjevo jeklo itd. Seveda poznamo tudi jekla, ki imajo mimo ogljika tudi še druge primesi in se potem po le-teh tudi imenujejo: kromnikljevo jekio, vanadiljevo jeklo itd. Taka jekla so posebno trda in žilava.
Včasi čujemo pripovedke, da so že v srednjem veku poznali fužinarji načine
za požlahtnjevanje jekla z dodatkom drugih prvin, kar pa ni res. V srednjem veku so pa poznali železo z določno primesjo ogljika, to pa samo zaradi tega. ker v svojih primitivnih plavžih do-
Jeklena palica četverokotnega prereza zasukana za 180°. Dober materijal mora prenesti tako obremenitev, ne da bi se njegova notranja struktura spremenila
polnoma čistega železa niti taliti niso mogli. Vzrok, da je bilo staro železo včasi tako dobro, je zgolj ta, da se je z žarenjem. to je s sežiganjem odviš-nega ogljika prav zlahka pretvarjalo v kovaško 'železo. Današnja fužinarska tehnika je že na dokaj višji stopnji -az-voja, ker ni navezana več samo na izkustva, ampak se lahko opira na vplivno pomočnico — kemijo, ki omogoča že v naprej določati syojstva različnih sestavljenih snovi. Nekdanje, po izkušnjah nabrano znanje se je moralo umakniti strogi vedi. ki nič več ne slepomiši in poskuša, ampak logično kombinira in sestavlja.
V mehaničnem pogledu je odvisna kakovost določenega materiala v največji meri ^d njega odpornosti proti silam, ki ga skušajo raztrgati. Ta odpornost nam pove. kako močno lahko dotični material obremenimo na nateg, ne da bi se raztrgal, ali da bi se kakorkoli
neugodno spremenila njegova notranja struktura. Pri vseh zgradbah je namreč zelo važno, da se snovi, ki smo jih uporabljali, v nobenem pogledu ne spremene' zaradi obremenitev, ki so jim izpostavljene. Lahko se n. pr. pripeti, da prav m-očna sila potegne material narazen. Snov se sicer ne pretrga, toda r^jmanjši snovni delci lahko pri
Stisnjen jekleni val ne sme nikjer počiti
tem spremene svojo obliko. Zaradi tega se seveda morajo spremeniti vsa svoj-stva materiala in sicer na ta način, da postane nasproti e.nakim silam mnogo bolj občutljiv, kakor je bil prvotno. Ce uporabimo tak material za kako tehnično zgradbo, potlej seveda ne bo mogla vzdržati naporov, ki bi jim zlahka kljubovala, če se prvotna struktura materiala ne bi bila neugodno izpremenila zaradi preobremenitve.
Sprememba notranje strukture je seveda na oko lahko nevidna. Ako se hočemo o njej prepričati, moramo material opazovati v veliki povečavi. V ta namen se mora naijprvo izbrusiti v prav enake ploščice, v skoraj prozorne plasti, v katerih pod mikroskopom prav Lhko zasledujemo vse deformacije. V resnici nam je drobnogled tudi šele pokazal, da so take spremembe notranje strukture materiala v resnici mogoče.
Vsak material se pred uporabo načeloma "eskusi na nretrganie. Uveljavila so se določna pravila, po katerih se naj-prvo izdela iz dojenega materiala raz-t"žna пзНгд določmh izmer. ki se potem v posebnem stroiu tako dolgo obremenjuje na nateg, dokler se ne pretrga. Stroj pri tem beleži sile, s kateri-
mi je bila palica obremenjena in vse deformacije, ki so jih sile povzročile. O vsakem materialu dobimo na ta način poseben raztržni diagram, po katerem lahko veščak brž posname vsa svojstva, ki ga zanimajo. V diagramu so posebno važna mesta, ki kažejo, kdaj in kako se je začela spreminjati struktura materiala pod vplivom sile ter količine, ki kažejo največijo dopustno obremenitev dotičnega materiala i.n ki se morajo pri konstrukciji upoštevati na ta način, da so posamezni deii v skrajnem primeru obremenjeni globoko pod dopustno mero. Nikoli se ne smejo deli konstrukcije tako obremeniti, da bi se notranja struktura količkaj izpremenila.
Druga najvažnejša preizkušnja, ki se mora napraviti na vsakem gradbenem materialu, je obremenitev na pritisk. Ta preizkušnja sicer ni tako važna, kakor obremenitev na poteg, ker večina materiali]' vzdrži v tej smeri dosti večje sile. Na pritisk se mora zlasti preizkušati kameniti, glinasti in betonski material za vsakovrstne visoke in vodne zgradbe. Kovine se običajno .preizkušajo na pritisk na ta način, da se v ravne ploskve vtiskavajo krogle določnega premera in se po globini odtiska po tabelah lahko takoj razbere dopustna obremenitev na pritisk.
Večina materiali]' je posebno občutljiva za 'menjajoče se obremitve, za sile, ki delujejo zdaj v tej, zdaj v obratni smeri, čas na pritisk, čas na poteg. V takem primeru izdrži material trajno dosti manjše sile. kakor bi mu jih lahko zaupali, če bi delovale trajno samo v eni smeri. Posebno vestno je treba preizkusiti jekla, iz katerih se izdelujejo vrteče se osi in gredi pogonskih in delovnih strojev. Zelo rado se namreč pripeti, da se gred med ležaji zaradi lastne teže nekoliko upogne, tako da nastopijo pri vrtenju zelo močne centrifugalne sile. ki še močneje upogibajo gred in sicer zaporedoma na vsem njenem obodu. Dostikrat se primeri, da se gred, ki ie bila sicer pravilno ali celo premočno dimenzinnirana. zaradi ma-lenko«'- i unogiba pri vrtemu prelomi. Zlomi osi in gredi pri strojih kažejo na konstruktivne napake, ki se jim je naitežje izogniti, ker se mora ravno pri tem stroinem elementu material naitesneip pnlatmdjti računu, kar pa ie zelo težko doseči, že glede na to, da se zaradi prirodnega staranja materiala
njegove lastnosti nekontrolirano ,-zpre-minjajo. Material za izdelovanje gredi in osi se mora še -posebej preizkusiti na zvoj, proti kateremu so zlasti kovine mnogo manj odporne, kakor proti pritisku in nategu.
2e iz teh bežnih primerov se vidi, da današnji inženjer ne more več dimen-z ioni ra ti svojih konstrukcij na pogled in na slepo srečo, marveč mora računati vsaj s poglavitnimi kakovostmi
materiala, če hoče graditi varno in po znosni ceni. Uspehi preizkušanja nia-terialij in upoštevanja njih posebnih lastnosti, se nam najjasneje pokažejo, če primerjamo dva, po obliki in konstrukciji že utaliiena stroja, ki sta nastala v razdobju 20 ali 30 let: Novejši stroj je včasi za polovico lažji in pri tem celo trdneje zgrajen, nego njegov starejši tovariš.
(Po razpravi inž. J. Grossa — ni)
NESTANOVITNA ZEMLJA
eolog vam pove, da se je naša premičnica Zemlja pogosto zvijala v krčih in da se bo bržkone še. Astronom vam pripomni, da isti planet neznansko naglo potuje okoli Sonca, 28 do 30 km na sekundo, ne da bi mi to zapazili, in da hiti s Soncem proti Her-kulu.
Skratka, Zemlja je nestalna, in angleški geolog J. A. Steers je opravičeno naslovil svoje novo delo: The Un-stable Earth. Pri tem pa se poglavitno drži geomorfologkje, najpomembnejših
vprašanj o ustroju in fiziologiji naše zvezde obhodnice.
Kot star drobec Sonca, se zdi, je Zemlja doživela velike spremembe, ki se še nadaljujejo na površju kakor brez dvoma tudi v globinah. Stvari se menda zaveda ljudska duša, ko prastaro dobo nazivlje »večni potres« (Moh. koledar okoli 1909). Tega pa ne smemo zamenjati z zasanjano bodočnostjo Fr. Albrechta, ki pravi v Pesmih življenja 1919:
Jaz sanjam veliki potres. Prva nestanovitnost: vsakdanji potres, pogosto
C
OPOLDANSKA SOPARA (radiranka)
v zvezi z ognjeniškimi pojavi. Ta gibljivost je izzvala slismologijo, domiselno vedo, ki je omogočila marsikako dognanje: da nas n. pr. le pičla skorja (60 do 100 km kvečjemu) loči od tekoče snovi.
Kaj pa vzroki gibanj ? Obče veljaven je izrek: skorja naše oble se gr-banči in guba nalik jabolku, ki ga predolgo hraniš. Zemlja se hladi: trdna skorja mora delati gube, da ostane v stiku z globoko tvarino. To je jiaisno. Ali pa se Zemlja res še ohlaja ? Nekateri dvomijo o tem. Vsekako se zmerom manj in gibljivost skorje bi se morala manjšati. Krize bi morale biti čedalje redkejše: v resnici so bile doslej štiri zadnja nam je rodila Alpe — odkar imamo sedimentacijo, usedanje.
Premakljivost zemske skorje je jako stara in nujna, toda razlage za njo so po Steersu različne. Mnogo se prička-jo o postanku gorstev in gubanju skorje, o pretrganju ravnovesja, ki povzroča potres. Trdno pa je to, da vsak potres izvira iz spremembe o skorji, posebno v tistih njenih delih, ki zdaj rastejo. Iz tega smemo sklepati, da nepo-tresni, mirni predeli ne ostanejo vekomaj taki. Evropo utegne doleteti trušč, ki je dal na svetlo pogorstva v srednji Aziji. In zapadni breg Tihega oceana je dokaj vetrnjaški.
Ob problemih geomorfologije se Steers dotika obrežnih črt in teras, potopljenih gozdov, sprememb morske gladine. Razina vod nasproti kopnemu je bila ob raznih dobah različna. Ondan .je C. J. G'ibert dokazal, da se je močvirje v Romney-j,u ( južna Anglija) med neolitikom ponižalo, pozneje se dvignilo; zatem se je vnovič pogreznilo, se v rimski dobi snet povišalo in potlej zavzelo današnjo gladino. Nihče ne ve, kaj na t) ravi jutri. Pojav je prav težko na splošno pojasniti. Vsekako pa se enotna razlaga ne zdi snreiemljiva. Dopustiti smemo, da se je lind'na Cnivo) morij utegnila spreminjati. R. A. Daly je duhovito obrazložil podmeno, da ni bilo zmerom enoliko vode, saj v ledenih dobah so bile velike količine vezane v-lednikih. A tudi kopno je moralo spreminjati svoio višino, pogostoma le krajevno. Vpričo nas se posamezni predeli vzpenjajo, blizu njih pa se drugi zopet sesedajo. Zadatek je zamotan, nekaj odgovornosti nemara zadene astronomijo.
Zemlia torej precei pomaza. T71 kakor da to še ni dovolj, prihaja š» Wegener s svojim premikanjem celin. Zajemljiva,
privlačna teorija, ki jo njen oče prav spretno prikazuje. Pierre Termier se je kar zatelebal vanjo. V knjigi »La Jode de connaître« priznava: » Wegener jev nauk je zame lep sen, sen velikega pesnika. Človek ga skuša objeti, pa zapazi, da ima v naročju le nekaj hlapa ali dima Mikaven je in obenem neprijem-ljiv. Ali na koncu vseh koncev pa vendar ne moremo reči, da ni prav nič isti-nitega v Wegenerjevi teoriji.« Če ne drugega, je vsaj pobuda za nadaljnje iskanje.
Nedavno je E. Picard seznanil svoje tovariše v pariški Znanstveni akademiji s prikupno študijo, ki jo je zapustil pokojni Pierre Dive z univerze v Cler-mont-Ferrandu : »La dérive des continents et les mouvements intratelluri-ques«. Picard je v predgovoru poudaril misel, da bo treba resno upoštevati odmikanje kontinentov. Po Wegenerju namreč to še ni dokončano, temveč se nadaljuje. Razdrobljena Pangaja (vesoljna zemlja) še kroži po razdrobljeni Panthalassi (vesoljnem morju).
Primerjanje zemljepisnih dolžin med Evropo in Oroenlandom je razodelo med 1. 1823. in 1870. odmik 420 metrov, po-takem se je Groenland odmikal za 9 m na leto. Toda od 1870 do 1907 je raz-stoj znašal 1.100 m, torej 32 m na leto.
Merilo se je kajpada po različnih metodah, ki niso bile vse enako vredne. Ohraniti bo treba najzanesljivejše. V zadnjem času, med 1922 in 1927, so dognali, da se Groenland oddalji za 36 metrov na leto.
Amerika se baie takisto oddaljuje, pa ne več ko za 3 cm na leto. Razen tega se v obdobju 11 let Novi svet zdaj bliža, zdaj oddaljuje od nas.
Po H. de Varignyju.
POTRESOMERI IN VREME
Seisimografi, e katerimi se beležijo tresljaji naše zemlje na brezkončnem papir-
natem traku, &o tako tenkočutni instrumenti, da tudi v mirnih periodah rišejo zmerom nekoliko valovito črto. Tem ta. jinstvenim šibkim tresljajem niso mogli priti na sled in so jih zato kratko krstili za pulzacije. Šele v najnovejšem času se je posrečilo odkriti neke »dnošaje med jakostjo teh pulzacij in vremenom. Cim
se pulzacije pojačijo >n zgoete, sledi skoraj zmerom v nekaj d"^h jasno vreme,
v nasprotnem primeru pa je pričakovati slabega vremena z nizkim barometrskim tlak0m. Nemara bodo postali sčasoma tudi seismosrafi pripomoček za vremenske napovedi.
PREPROSTA BESEDA
IVO S O K L, I
godba se je izvršila v čedni gostilni blizu Tirata. Prišli smo bili štirje dečki iz mesta in posedli po tamošnji ljubeznivi navaxii okirog ognjišča v
_ prostorni in svetli kuhinji, pa
hajdi nekaj pijače gori.
Saj pijača je bila takrat — prekletega leta šestnajstega — edina prehrana, ki si jo po gostilnah še dobil. Toda zdravemu želodcu se tudi najlboljše vince — in kakšno raste tam! — kaj hitro ustavi. Tako smo se kmalu zaceli plaho spogledovati, ali bi prijazni gostilni čarki vendar ne rekli za koma-dič kruha,
»Ah ljube dušice, odkod?!* je plo-ekmffla z obema rokama, ko ee je naposled stari njen znanec Luka vendar opogumil. »Tisti grižljaj, ki ga dobimo na karte, še za našo ubogo Milico ni. Sreča božja, da je že tako pametna in ne pričakuje več! — Ampak, gospodje, malo polente bi vam morda lahko skuhala, če bi jo moraili? Samo nikomur potem ne pravite, prosim, drugače mi jutri pridirvi pol Trsta gori! Soseda Nina tu spodaj je zadnjič dobila pet kil fižola in ga privoščila ljudem — zdaj že ves teden procesija, da se človeku srce trga, ko ni več, pravi.«
Ha, polenta! Kar prosimo seveda! In smo še sami pridno obračali, da bo boljša; a v zavesti, da vinske duhove spet enkrat za silo lahko pokrijemo, smo tudi čaše malo hitreje praznili.
Saj spočetka je borna jed še nekako teknila; toda tako le suho fci samo na sebi se ti vendar le prekmalu upre. Vinski duhovi ti tudi domišljijo razžive, da spomini kar krače še po koščku sira ali vsaj pošteno kislem radiču.
»Vrag vzemi, meni kar noče več doli! je nenadoma vzkliknil Ludvik. Pri tem so se mu oči kakor mimogrede za-pičele v podobo Franca Jožefa na oni strani poleg ure —• zapičile, zaeršele in že je odletel ostanek polente, ki ga je imel fant v roki, naravnost tja čez... »Ti, mreina, si nam jo skuhal, pa jo še pospravi!«
Bog ne daj, da bi človek odobraval in pogled na že mrtvega starca, ki je dve leti pozneje z glavo navzdol visel po tržaških oknih Hsiti dan, ko po vkorakali osvoboditelji, je bil gotovo ogaben. Toda zato zdajci vsa tista pest po-
DR. IVO ŠORLI
lente ai nič manj groteskno tvorila sestavnega dela nemilega obraza. Pri tem se je rumena gmota natančno prilagodila obrisom svetovmassilavtne brade, da še telesni brivec ne bi bil imel kaj več popravljati
Bolj temu nego спепш smo ee vsi glasno zasmejali; a kar samo se je nekako napravilo, da srno se takoj nato veliko bolj tiho poslovili in odhiteli po strmini navzdol.
Drugo jutro se je koanaij zdanilo, ko je Ludvik rezko potrkal pri meni.
»Ti, ali nisem jaz sinoči tam gori cesarju kos polente v glavo zagnal? In ti, 'ki si bil vendar še najbolj pameten, nisi pomislili, da oas šala lahko vrat stane?« je hropel ves bled.
»Saj sem gospe takoj rekel, naj sname in ona je ključe za nami dvakrat obrnila.«
»Sname! In ne veš, da ee bo na zakajeni steni poznala vsaj lisa? In da bodo orožniki z drugimi ovahudi izpra-ševali, kje je stari ded? In da ima Milica šele osem let? Kar vrglo me je iz postelje, ko so me pravkar hude sanje zbudile. — Alo, kar pojdiva! Mogoče se da še kaj rešiti!«
Deset minut pozneje sva že ostro korakala v hrib. Na poti tik pod vrhom sva srečala orožnika in ga posebno vljudno pozdravila.
Gori na slemenu pa je pravkar božje sonce oblillo lepo, še mlado ženo, ki je s svojo zjlatolaso hčerjo stala pred hišo-
»Gospa, za božjo voljo, kaj bo?« je Masitniil Ludvik.
»Zaradi onega sita prilšla? O otroka! Izvalite z mano!«
Počasi je odkoraila v kuhinjo in pokazala na steno. In gori je spet visel stari cesar, kvečjemu še bolj svetel in
čist, in nihče ne bi bil rekel, da ga je sploh kdaj kaj zadelo.
»Gospa, pa kako ste to napravili? Šipa se je vendar popolnoma zdrobila!«
»Marija s Svete gore iz moje spalnice jo je posodila — ona bo ta čas že potrpela. Stari ie bil itak potreben, da ga kdo spet enkrat pošteno obriše. Čeprav pravijo, da tak potem dolgo več ne ži-
»Joj, gospa! Kaj pa Milica? Otrok še ne razume in ...«
Visoko se je lepa žena vzravnala in nikoli ne bom pozabil veličastva njene preproste besede:
»Gospod! Jaz sem svojo hčer tako vzgojila, da niti na natezalnici rojaka ne izda!«
ODKOD SLAN
""l pustolovskih romanih izkoriščajo vedno znova stari motiv o brodolomcih, ki so ha samotnem morju dolge dneve neizrečeno trpeli za žejo in so na
_ zadnje skočili v vodo, da bi
jih vsaj malo ohladila in jih s tem obdržala še nekaj časa žive. Pri tem so nenadoma odkrili, da je morska voda vsa pitna. Nevede so se na svojem splavu približali izlivu Amaconke. ki vali v morje tako ogromne mase sladke vode, da prevladuje ta absolutno tako daleč od bregov, da nabrežja sploh ni videti.
Isto dogodivščino bi srečni nesrečniki doživeli lahko v Vzhodnem morju, kajti tudi to je pred Leningradom pitno — seveda za l judi, ki bi v podobnem položaju ne postavljali v tem pogledu previsokih zahtev. Prav tako bi bilo v Kaspiškem morju pred izlivom Volfe. Tudi tam je morje na kilometrsko daljavo »s'adko».
Drugače pa je morska voda, kakor je dovo'i znano, za človeka, za vec'no koonih živali, za polja in vrtove neuporabna. Glede vrtov in polj bi bilo seveda omeniti, da ie vendarle cela vrsta kopnih rastlin, ki morsko vodo prav dobro prenesejo in jo naravnost potrebujejo. Med njimi je pred vsem kokosova palma, kar je velik blagoslov za tisoče tropskih otokov, kajti če bi kokosova palma ne prenesla morske vode, bi bila ogromno večina teh otokov pusta in neoblju^ena. Tako oa je kokosova nalma niih elavna rastlina, ki daje tudi človeku živeti, saj se da izkoristiti na tisoč načinov.
A ljudje b: morali umreti od žeje sredi največiih vodovij te zemlje Poskusili so sicer, da bi napravili morsko vodo pitno s pomočjo destilacije in kot veliko posebnost navajajo neke Angle-
OST MORJA?
že z gvanskih otokov pod ravnikom, ki pijejo tako predeleno morsko vodo. To bo pa bržkone bajka, kajti vsak izmed nas, ki bi si skušal gasiti žejo z destilirano vodo, bi moral prav kmalu opaziti, da mu postane od nje prav tako slabo kakor od mornice.
Tisto, kar človek v morski vodi najmanj zdrži, pa ni morda okus po kuhinjski soli, temveč grenki okus po žveplenih soleh. Vseh teh primesi vsebuje morska voda na tisoč delov kakšnih 30 do 36 delov. Razna morja se v tem zelo razlikujejo. V Atlantiku dobimo n. pr. povprečno 35.3 dela soli, v Severnem morju 33 delov, v Jadranu, ki je zelo slan, 37 delov v morju pn Kreti 39.5 dela, v Sueškem prekopu 60 delov. Mrtvo morje pa je prava kaša z 200 do 260 delov soli, v kateri ne more živeti nobena žival in ki je tako gosta, da se človek v njej ne more n'ti potoniti. Nasprotno pa je Baltiško morje skoraj sladko. V Kiel?kem TPlivu vsebuje samo 10.5 dela soli, ob vhodu v Botniški zaliv 4 dele, pri Kronštatu pa komaj 1 del.
V splošnem pa je v morjih povprečna toliko soli. da bi iz nje nasta'a na dnu vseh morij 57 m debela plast, če bi voda nenadoma izhlapela. Ta sol bi sesljala iz 78 delov kuhinjske soli. iz 95 dela klorovega maernezija, iz 6 delov grenke soli, iz 4 delov mavca in 1.5 dela klorovega kalija. Ostanek sestoji iz najrazličnejših snovi, celo iz zlata. Saj je znano, kako si prizadevajo, da bi to z'ato pridobivali na veliko. K temu bi bilo pripomniti, da je v 10^0 lit. morske vode nekaj več nego za 20 par zlata. Nu, morja je pa tudi toliko, da bi vsakemu zemljami iz niega lahko podarili za okroglo 60 milijonov d:narjev zlata, če bi ga vsega pridobili iz slane vode. Na isti način pa bi bilo morje
tudi neizčrpen rudnik za srebro, cink, baker, svinec, mangan in še mnogo drugih kovin.
Nastane vprašanje, kako so vsa ta bogastva s soljo prišla v morje. Stara šolska razlaga, da jih vali vanj tekoča sladka voda, ki jih sama na sebi vsebuje sicer silno malo, je videti zelo privlačna. Seveda če se vrši neprestan dotok teh trdih snovi v morje, tedaj mora njih množina sčasoma postati zelo velika, kajti iz morja izhlapeva samo kemično čista voda. A vendar ta razlaga ni povsem zadovoljiva. Pomisliti moramo, da bi potemtakem primes trdih snovi od pamtivekov stalno naraščala, ali z drugimi besedami, da je bilo morje nekoč sladko. Temu pa nasprotuje cela vrsta dejstev. Korale so n. pr. prave prebivalke slane vode. ki takoj umrejo, če jih presadiš v manj slano vodo, nego je povprečna mornica. Teh koral pa je bilo v pradavnih časov in tudi pred dobo premoga celo več nego danes, saj so ustvarile cela ogromna, tisoče metrov visoka gorovja. Isto velja o neštetih drugih živalskih vrstah, ki jih nahajamo kakor danes v najstarejših časih zemeljske zgodovine v skoraj nespremenjenih oblikah. To bi pomenilo, da se slanost morij od pradavnih časov do danes ni zmanjšala, kvečjemu je bila nekoč še večja.
Drugi razlog, ki se upira tradicionalni razlagi o postanku slanih morij, je ta, da ima morska voda po količini svojih soli, zlasti pa po klorovem ma-
gneziju lastnost, da morajo vsi v njej plavajoči trdni delci, kakor apno in glina ,sesti na dno. Sladka vodo ima to lastnost v veliko manjši meri. Na ta način se v morju usedajo plasti, ki so na stotine metrov debele. Ker pa izvirajo takšne plasti tudi iz najstarejših časov zemeljske zgodovine in sestavljajo danes gorovja, moramo sklepati, da je bilo morje nekoč pač najmanj tako slano kakor danes.
A od kod potem morske soli? Upoštevati moramo, da je natrija in klora, sestavin kuhinjske soli, v zemeljski skorji izredno malo.. Morje ju torej od tu ni moglo izlužiti, nasprotno velikanski, gorovni skladi kuhinjske soli, ki jih dobimo tu in tam, so samo znak, da je bilo tod nekoč morje. Najdrznejši misleci so torej prišli do domneve, da je sol bistvena in pradavna svojina morij samih, nastala je z morji vred istočasno in skupaj z njimi. Ko je začela zemlja pod vplivom ohladitve izgubljati svoje plinasto stanje in so se velikanske množine vodne pare v ozračju spreminjale v vodo ter začele postajati morja, so se mešale z njimi tudi klorove in natrijeve pare ,ki so bile prej v ozračju. Reke so potem dodale tudi svoj delček.
Nu, to je samo domneva, čeprav ji ni mnogo oporekati- Toda prave teorije, ki bi nam razložila izvor morja in njegove slanosti navzlic takšnim domnevam danes še nimamo.
н-јч- s^it'jnarin ; sooiaster
KAREL VELIKI IZBRISAN IZ NEMŠKE DRUŽINE
Ker je porazil saksonskega vojvodo Wi-tikinda, je Karel Veliki veljal že za izdajalca v Hitleriji. Za nameček pa so ga že izključili iz nemške obitelji- To je storil profesor dr. Dettweiler v obzorniku »Deutschlands Erneuerung< (Nemška obnova). Profesor raziskava prednike vladarja, ki ga značilno piše »Kari (d. Gr.)«, in ugotavlja. da so očetovi dedje iz Valonije. Valonija pa se vobče šteje za keltsko d-J-želo. Drugi dokaz za Pipinovo nearijstvo: ta hiša je prišla v zgodovino po nekem izdajstvu ^popolnoma tujem germanski duši.< Če torej po nekem sodobnem domisle-ku Karel Veliki ni vnuk židovske babice, ga pa njegovo valonsko pokolenie пз dela nič manj priskutnega izbranemu plemenu. Germani ga zametajo, drugi pa ga bodo z zadoščenjem vzeli med svoi<\
F I
LAT
ELIJA
Spominske znamke za marsejsko obletnico
Za obletnico atentata v Mareeilleu ' jie izdala naša poštna uprava posebne spominske znamke, ki smo jih že v zadnjih številkah naznanili. Znamk je izšlo pet, in sicer po 75 par v smaragdno zeleni barvi, po 1.50 dinarja v cinobru, po 1-75 dinarja v čokoladni barv-i, vijoličasto višnjeva po 3.50 di-
narja in vi.nsko rdeča pio 7.50 dinarja. Znamke so tiskane v polah po 10X10 kosov in zobčane linijsko ИУ2. Papir je kredast, barve pa delno anilinske. Kakor se vidi iz slike, so znamke skrajno diletantsko izdelane. Potrebno bi bilo. da bi začeli pri nas že vendar enkrat izdelovati osnutike za znamke umetniki, ki imajio kaj miisla za znmike. ne oa rezi" obrtniki Naklad« še ni znana, pravijo pa da t*p i/Sle tri nižje vrednote v nakladi po 500 000 koeov. višii dve pa po 200 000 V Skiveniio ie pr šlo znamk P'-av malo. ker so jih večino rezervirali za Zagreb in Rpoorari Vse kaže. -la bo ta serija kmalu pošla in da bo imela precejšnjo vrednost.
Licitacija spreranic iz leta 19 3 1
Četrtega novembra bo pri poštnem ravnateljstvu v ekonomatu I c'tacija poštn:b spremnic iz leta 1931 Vseh spremnic je 1769 kg in bo znašala izklicna cena za veak k» 10 Din Najmanjša, količna ki se lahko druži, je 20 кц V tem škartu bo prvič tud1 nekaj znamk druge beograjske seriie (tista ki ie b la oozr-.eje pretiskana s črnim robom), toda samo nižje vredno-
te, ker so izšle višje šele leta 1932. Kakor vse kaže, med filatelisti za ta škart ne bo posebnega zanimanja in je prav verjetno, da ga bo doletela usoda lanskega, ki ga ni še nihče 'zdražil. Ta lanski škart se z-daj prodaja v ekonomatu v količinah od enega kg dalje po 25 Din za kg.
Nove znamke Bolgarija je izdala novo spominsko serijo za obletnico smrti narodnega junaka Hadžija Dimitra. Serija obsega pet znamk in sicer po 1 lev (90.000), 2 leva (80.000), 4 leve (30 000) 7 levov (30.000) in 40 levov (30.000 kosov).
Napaka na nemških zna m k a h Na spominskih znamkah, ki jih je izdala Nemčija za obletnico rojstva Bacha in Handla, so opazili zammivo napako. Na 17 znamki pri najv šji vrednoti je letnica »1685« pogrešno napisana, tako da se bere »1585«. Nemška poštna uprave je delno izločila te znamke in j';h zamenjala z drugimi,tako da bo napaka precej redka.
Razprodane znamke za srebrni jubilej Indske znamke za srebrni jubilej so že razprodane Kakor kaže. bodo 'zdali novo naklado, ker je zanje dosti zanimanja.
Ruske znamke za polet okoli sveta Ruska poštna uprava je izdala znamko po 10 kotiejk iz serije Čeljuskincev s pre-tiskom »Polet Moskva - San Francisco čez sevenv tečaj 1935 — 1 rubelj«. Pretisk je v rdeči barvi, naklada znamk pa 10.000 kosov Ta znamka je bila izdana za ponesrečeni polet letalca Levanevekeg.a.
Spominske znamke v Braziliji Za 100-letnico ustanovitve države Rio Grande do Sul je izdala pretekli mesec brazilska poštna uprava posebne spom1 n-ske znamke.
Nova naklada Lyautey-
jeve znamke Kakor srno že poročali, ie spominska znamka po 5 frankov ki je izšla v francoskem Maroku v spomin na nedavno umrlega francoskega maršala Lvauteva. pošla Zato so napravili novo naklado 10.000 kosov
Ital'janska Somalija Štiri vrednote pokrajinskih znamk iz leta 1932' so izšle v novem zobčanju 14 namesto 12 To sn znamke po 20 cent rožnata po 25 zelena, po 30 rjava in po 50 violčasta.
V kratkem izide
Maroška znamka s sliko maršala Lyau-teya, katere pribitek je namenjen za postavitev spomenika temu francoskemu narodnemu junaku, je razprodana. Pripravljajo novo neizpremenjeno naklado
Belgijski kralj je dal dovoljenje za izdajo posebne znamke v spomin ponesrečene kraljice Astride. Znamka bo dana v promet mesece novembra in se to prodajala do začetka januarja. Pribitek bo namenjen za zatiranje jetike.
Francija bo izdala posebno znamko v spomin izumitelja barvne fotografije Loui-sa Lumierea. Prav tako bo izšia v kratkem
tudi spominska znamka za pesnikom mar-sejeze Rougetom de Г Isleom.
Malo statistike
Nedavno je poteklo sto let, kar so izšle pi've znamke. V začetku se je odločilo zanje le malo držav, tako da jih je med leti 1840 in 1849 izšlo vsega skupaj samo 70. V naslednjih petih letih jih je izšlo že 380. Ce bo izdajanje znamk napredovalo s takšnim tempom kakor doslej, računajo, da jih bo izšlo od leta 1935—1939 nad 10.000. Doslej je izšlo na vsem svetu okoli 75.000 znamk.
ČLOVEK
OKODJE ZA VSAKDANJO KABO
Omara z orodjem zmerom prav pride pri hiši. Ni potrebno, da bi bila velika, ker moramo vsa večja popravila itak dati obrtniku v roke. Samo kladivo, klešče pa nekaj starih žebLjev in vijakov je pa spet premalo. Srednja garnitura z najpotrebnejšim se najbolje obnese.
Omara z orodjem
Kaj si omislimo, je v prvi vrsti odvisno od tega, ali premoremo lastno hišico ali pa samo lastno stanovanje.
Začnimo z najpotrebnejšim. Ko se pripravlja novo stanovanie. je treba to in ono obesiti na stene. Pritrjevanje žebljev z lesom in mavcem si lahko prihranimo in rajši zabijemo v zid drobne jeklene igle. V ta namen je potrebno lahko, nekako 75 g težko kladevce. Nabavimo si pa tudi še večje ca 200 g težko kladivo za težja dela. Na vsakem boljšem kladivu je zabeležena njegova teža. Za ruvanje žebljev potrebujemo navadne klešče z ostrimi čeljustmi, potrebne pa so pri hiši tudi še ploske klešče za žico. Vijaki se seveda ne zabijajo s kladivom, ampak privijajo in odvijajo s privijačem. Privijač mora biti na koncu raven in oster
IN DOM
toda ne kakor nož. Končni rob mora biti tudi v skladu z velikostjo vijaka, ker se sicer vijakova glava pokvari in se ne more več odviti. Privijači morajo biti iz dobrega jekla. S pAvijačem nikoli ne smemo sekati lesa. Za ta posel moramo imeti dleto, ki ga pa seveda spet ne smemo uporabljati za pritegovanje vijakov. Rezilo dleta mora biti zmerom ostro nabrušeno. drugače je delo z njim trikrat naporno.
Tako imamo kladivo, klešče, privijač in dleto. Potrebujemo še sveder, za navrtanje lukenj, v katere pridejo vijaki. Svedri so poceni in si zaradi teg'a takoj nabavimo različne velikosti.
Posebno poglavje so žage. Tako zvani »lisičji rep«, toga jeklena klina z ročajem je prav primerna, kadar je treba obžagati kake deščice ali količke, ako pa hočemo skrajšati n.edeninasti drog za zavese, je že bolje vzeti posebno žauo za kovine, ker se lisičji ren prehitro skrha.
Praktičen zabojček za žeblje
Za nujna dela na vrtu potrebujemo še eno ali dve sekiri, ročno vrtalo z raznovrstnimi svedri, oblic in po potrebi še kako drugo specialno orodje.
Za najskromnejše potrebe zadostuje tudi tako zvano kombinirano orodje. Je to votel ročaj, v katerem je spravljen sveder, privijač, dleto, šilo in na koncu se lahko privije še kladevce, ki je na ploski strani preklano, tako da se s tem precepom pulijo žeblji. Z orodjem je prav tako kakor s človekom, čez svoje moči se ne sme naprezati. Dobro blago in dobro ravnanje z njim se zmerom najbolj obnese.	jn
FRANCIS PLANTE
(1838—1934)
»Rafael klavirja« se je zgodaj, prezgodaj odtegnil svetu in javnemu delovanju. L. 1880 si je kupil posestvo polno divjačine ter je bil do konca lanskega leta starešina francoskih lovcev; sedaj ga naslednje 93 letni Th. Garniei.
y 4-„ ' --1 j Plin I P lini,.,./.'.w ■'''■'-^'и-.-л;'.*1'
I™.......-............ *	' * - . ..Г...
Ta rojak Francisa Jammesa je nastopil e 7 leti na dobrodelni tomboli. Po končani prireditvi ga je predsednik prinesel k njegovi materi, rekoč: »Najlepši dobitek, gospa, ste zadeli vi!« Tri leta starejši Saint-Saëns (sensans) je nastopil prav tako mlad. Ko sta se dolga, dolga leta pozneje menila o detinskih spominih, mu je rekel Saint-Saëns: »še pomniš ... tačas sva bila čudoviti deteti, a zdaj sva razsipna starca.« Planté pa se ni zmenil za poklon: »Starca, starca,« je momljal, »govori o sebi, prijatelj!«
Planté je ostal do zadnjega čvrst in čil. Znani so mu bili najmodernejši skladatelji: Darius Mïlhaud, Prokofieff, Honegger nič manj nego zastopniki XIX. stoletja:
Liszt, Mercheles, Berlioz, A. Rubinstein, Klara Schumann, Tlialberg.
»Nekoč sem moral koncertirati v Na-polju,« je pravil romanopiscu H. Borde-auxu, pred katerim je bil pravkar odsvi-ral tarentelo, »in sem aaman iskal Erar-dovega klavirja. Na razpolago je bil samo Thalbergov. Ta mi ga je blagohotno posodil, vendar prenesti bi ga moral jaz na svoje stroške. Najel sem 12 nosačev in osla. Na pol pota so obstali, češ, da so trudni. Dal sem postaviti klavir na noge in zaigral to tarentelo. Vseh 12 nosačev je pričelo plesati. Samo osel in jaz sva ostala na svojem mestu. Tedaj pa so privolili v to, da bodo nadaljevali pot.«
Iz Plantéjeve igre je vrela nežna luč, ki je oblivala muzikalni tekst. Knez Radzi-will ga je nekoč opredelil z laskavo pohvalo: »Igrate, kakor je igral Chopin,« Najlepše pa je to, da se umetnik, ki ga je slavila vsa Evropa, ni opijanil ob kadilu hvale. S 95 leti je pokazal svojemu poslušalstvu, da »še ni preveč opešal«. Marsi-kak današnji virtuoz je iz Plantéjeve kariere posnel na.uk plemenite vneme, s katero je služil glasbi.	A.
KREPOST, KJE SI?
Kot stražar
jezilrn i p Valéry pripomnil, da je »vertu« — čednost — umrla, oziroma da pozabljenihl
božičem, a toliko nesmrtnikov je dodobra postavila na krmilo Razum, mu je dala za es iSifuîi lueqou л 'ifiajeod iujj'uis> bu еГ več ne tiska, v nobeni družbi se več ne izreka. Pa vzrok? Ko je velika revolucija nost. Ce bi darovalec velikega volila prišel
Predsednik Francoske Akademije je po Doumicovi razglasitvi slovstvenih nagrad za 1934 poročal še o razdelilvi daril za čednost. Obširni njegov govor jp zvenel pogo-gatitve? Ali pa ?ato. da zatemniš Richelieu-Rochefourauld, Stendhal, Forain, sli mu morda ne bi rekli: »Darova! si toliko, da si pomiriš vest zaradi dvomljive svoje obo-~red sodbo, kier bi "n za»l'Spvalj kak' T,a ja in toliko bivših članov štirdpsetorice?« Montyonovo ime se omenja vsai pred vsakim sto ko bridka ironiia. парепррч proti članom Akademije in drugim činiteliem. Kot popoln novinec v takem vprašan«i je obudil v spominu 7!?nim!vo zgodbico Fo »n Tal-levranrla vnrašali. ali vernie v Bihliio. je potrdil z dvema nenrernapljivima dokazoma: >Na;"rei. ker škof v Antumi: potem pa. ker je čisto nič ne razumem.«
Ko je prpd 3n0 leti Richelieu ustanovil Akadpmijo kot čnvarico f>-pncoskp»a du^a In ip7;Va. ie imel trrien načrt д potem prid,» neki M^ntvon in nanrti A^ademm пч1о<то, da bo do konca sve^ delila nagrade 7a onrodo krepost. Krenost je torej pa-ptonila v pnHfM. /lasti Robespierre jo ie 6trašno cenil. Politična gesla se pa kaj na-
glo obrabijo. Okoli 1840 postaja krepost eumljiva. Kdo bi si upal izpregovoriti o njej v pričo Beylea, Mériméeja, ne da bi ga zadel karajoč pogled?
Sredina preteklega stoletja je namreč kli-makterična doba, kritičen čas za vzvišeni francoski slog. V govorih in knjigah se čedalje redkeje dopušča izrecno priznanje plemenitih čuvetev. Kakor da je zavladala nova sramežljivost. Valéry bi bil lahko še namignil na parnasovsko geslo: soie impassible. bndi brezčuten!
Š» na nekaterih drugih zgledih je govornik pokazal spremembo mišljenja in pojmov. Nravstvena ocena se je presukala-Ako ae bo človeška družba popolnoma socialno uredila, bo ta preokret še znatnejši. Neki krepostni čini bi vsekakor izgubili svojo vrednoto, d rut» i r>a postali indiferentni In nekdanjo krepost, potisnjeno med staro šaro. bodo tačasni učenjaki tolmačili: dušna sila, ki ie pred nekai stoletji porajala po-samezniške poskuse, da bi z lppimi in žlahtnimi dejanji ublažili nedostatke slabega in prpmaganesn družabnega stanja
Na stara leta se človek očividno kesa. da je v Edenskih nasladnih vrtovih utrgal sad, ki daie spoznanip dobrega in hudega, пр pa sad Življenjskpga drpvpsa. ki bi ga bil storil nesmrtnega in ga pustil slastno neod-pnvornprra. Adam npmara pričpnja ravnati, kakor da ie v raiu pokusil drugI sad- Po-slei noče več vedeti za dobro in za zlo.
Ta nova nevednost — oziroma ta rastoča npbri?nost — sp prav jasno kaže iz mnogih mlfMih nndrobnosti v naših Segati in navadah. Ponnetliivost nasproti tolikim stva-rpm, ki bi bile svoip dni vzbujale pohuiša-nie: solosna in n^iiptnq ctrntrvost: lahkotna mnogoletnost nflših družabnih zvez in stikov; vPlika svoboda v pisanhi in prirpdit-vah: razvada, spgati po vsakovrstnih pripomočkih. ki sp i'p raztegnila i z politike in Vuočiip v zaspbno zivlienjp. vsp to ni nič Val pripravno da bi dalo nekdanji pomen kreposti.
So več: človek si ip napravil ppl'ako f!-]oTofi!p iz tpga nravstvpnpga položaja. V dnSocilnvppm n7rač'4 našo dobp plavaio peki abstraktni poimi. ki rp čiHno spaiaio s popusti Pvnstio naših nravi Ra^' govorimo o relativnosti in objektivnosti: пеклт mpgleno govorimo n vspm. kakor bi s» dala slednia stvar obravnavati kot feno-mpp.
SvnV pn-fiî!ilo ie P. Valéry fo katerem glei Z i s 1981. knj. 10. št. 211 končal z zabavnim nomenkom. ki ga ie imel z vsemi"--skim reporterjem « Pasie zvezde.	D
ALEKSANDER CALAME
(1810—1864) švicarska slikarska šola XIX. stoletja se maloe preraja. O Leopoldu Robertu je lani objavila knjigo gospa Dorette Berthou-•Jova, še popolnejšo pa napoveduje gospa .florentin-ova. Nedavno je A. Schreiber-Favre dal na svetlo veliko študijo o našem naslovniku.
Aleksander Calame, rojen v Vevey-u, je prvič razstavil I. 1838 v Salonu in prejel zlato svetinjo. Do smrti je pozneje dobivaj slifina odlikovanja, ki so svoje dni pomenila veliko reklamo: prodajal je, kar je hotel iz svojih del, ne samo po Svict in Parizu, marveč tudi po Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Angliji, celo po Rusiji. Ko je umrl za pljučno boleznijo v Mentonu, so ga vsi listi primerjali Corotu, Courbetu, Mlllciu, Daubigny-ju, sovrstnikom, ki so ga vsi preživeli.
Našim sodobnikom ugajajo, kolikor je Calam-ovega dela znanega, še najbolj študije po naravi. Vsebujejo neposredno resničnost in učinkovito poezijo Zlasti je lepo risal smreke. Eugène Rambert, ki je posvetil Calame.u velik spis, je navdušeno vzkliknil: »Alpska smreka ima slog, namreč slog alpske krajine. Ako danes to vsi ■vemo, nas je Calame tega naučil. Najča-stitejši stan Ruysdaelovi hrasti, najsliko-vitejši, najljubezniveje portretirani niso živejši od CaJame-ovih smrek«.
Vse kaže, da se mu bo slava pomladila.
M. C.
И % A H BB
PROBLEM 133
Hans Rick
Mat v treh potezah
Rešitev problema 132 1. Теб—h6, Kf4—e4 (a). 2. T—h4+,
Kdb, 3. Db3 mat. 2____Kb3, 3. Dfl mat.
1----Kf4—f5 (b). 2. Df3 + , Kg5, 3. Le3
mat. Tudi po 1.... Kf4—g5 (c) pride glavna grožnja 2. Th6—M kot tiha poteza do veljave.
ZA BISTRE GLAVE
174
Starost dveh bratov Petrček in Tonček sta bila brata. Nekega dne ju je vprašal prijazen stric: »Koliko let pravzaprav štejeta?
>Sedaj sem baš štirikrat bolj star od Tončka, toda v šestih letih bom samo dvakrat starejši,« je odgovoril Petrček. Koliko sta štela let?
Rešitev k štev. 271 (Trije trikotniki z eno samo premico) To je mogoče, če gre za četverokotnik, pri katerem je en vogal upognjen noter.
Rešitev k štev. 2172 (Jezikovno vprašanje) Oboje je lahko pravilno. Prvi etavek izraža veselje nad darovano stvarjo, drugi pa nad darovanjem samim.
Rešitev k št. 173 (Zamotana zgodba) Če je Murnik ugotovil, da je izpil največ kozarcev, tedaj jih je morala tudi ga. Murnikova izpiti največ, če je Marija ugotovila, da je ga. Korenčanova popila toliko kozarcev kakor nje mož, tedaj je moral ta popiti več vina nego Marija. Mari, ja mora biti tedaj Podobnikova, dalje mora biti špelca, ki je več popila nego Ana, gospa Murnikova. Dame so se torej imenovale: špeica Murnikpva, Ana Korenčanova in Marija Podobnikova.
C R K O V N I C A
C r a s s u s . Pet zlogov kaže ti deželo bajno, kjer med in mleko se cedi. En zlog izpusti, pa preselil trajno si se med švicarske ljudi. Pismenki prvi med seboj premeni in v ta nestvor od spredaj N prikleni: francosko našel si deželo krajno. Tri prve črke blazniku oddaj, tri daljnje kažejo na otok zdaj. Naslednji dve za rimske sta bogove, z ostankom pa Hrvat in Srb se zove.
REŠITEV CRKOVNICE V ŠT. 8: tok, čok, jok, lok, pok, rok, sok, tok, vok (= volk), žok.
Popravi v članku »Ali res operiramo slepiča po nepotrebnem?«: Na strani 62 prvi stolpec vrsta 26 vstavi: po krvnem in m^ z g o v n e m obtoku. Na str. 63 prvi stolpec vrsta 14 od zdolaj mesto zadašnji : zadejšnji. Na strani 78 prvi stolpec vrsta 2.1 od zgoraj mesto »rešiteljica smrti«: rešiteljica smrt. Na strani 78 drugi stolpec vrsta 19 se glasi pravilno: »če so vnetje n e širi naprej«. Na str. 78 drugi stolpec vr. 20 O'J zdolaj mesto d' kaz: ukaz. Na str. 80 prvi stolpec vrsta 9 mesto iztilio-tapljenili: iztiholapljeni. Na str. 80 drugi stolpec vrsta 1 se mora glasiti pravilno-' jih je bilo vnetih 40 t. j itd. — Na str. 79 je ireba opomto razširiti tudi na dr. Glo-narja in menda na vse besednjakarje h-vzemši Pleteršnika. ki pravilno razlikuje slepo črevo od siopiča.	Dr. M. čemič
UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERŠEK Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—, po raznašalcih dostavljena Din 5.—;