List 39. g o dar Tečaj XXVII. 1 rtniske in naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 glđ. 15 kr. nov. den. > Ljubljani v sredo 29. septembra 1869. Gospodarske stvari. Haj zahtevamo od kupčijsko-obrtnijske zbornice a tudi od trgovcev in obrtnikov samih? Kupčijsko-obrtnijski zbornici je naloga, da skuša lezno orodje, brušena železnina, žreblji, kositarnina, vo zovi, pohišn rodj > les 9 suba roba in ploh mnogo druzih stvari, ki se izvažajo iz Kranjskeg^. Posebno omebjati ni treba pridelkov, kakor so na pr. sreš (vinska skorja), pepelika (lugasta sol), moka, méd 9 vosek s primernimi predlogi odstraniti obstoječe napake kaže pot do novih obrtnij v bi se dala zboijšati sedanja deželi, da nasvetuje obrtnija, da da kako 9 deteljno seme, lanéno seme, mizarski klej , kislo zelje itd., ker (leim), brinjevo olje, posušeno sadj< se vse to že dandanes izvaža ne svetu naznanja tudi deželne pridelke in izdellie ter tako naravná pot do iz- in Solnograd v južne, ampak kraje, in to po daljnem potu skozi Dunaj važanja, da obrtnikom redno sporoča o svojem delo- budi svest, da jej je mar Nikakor se ne dá tajiti, da se je kmetij st v vseh istih krajih, skozi ktere vzdignilo, da donaša dvojne ali celó troj vodi železnica, toliko po pridelke, ki vanji in tako v deželanih tudi vstrezati vsem opravičenim željam trgovcev in obrtnikov. To se zgodi s tem, da zbornica pozveduje skušnje in želje trgovcev in obrtnikov, da se potem o njih po- svetuje ter jih rešuje ali s tem, da primerno predloge krajih naredile se tvornice (fabrike), ki domá izdelujejo spreme- se izvažajo; od tod tudi pride, da so v istih deželah začeli sejati lan, konoplje, peso itd.; potem so v istih stavi kupčijskemu ministerstvu, ali s tem, zbornicam našega cesarstva ali tujih držav, ali s tem da dopisuje te pridelke, in tako so v malo letih isti kraj nili se v jrodovitnejše. Dobre ceste in nizka auuiuiuaui našega ucoaiatYii ail tujm uic><\v , au o loiu, ***** «v» » iiwjiv«v»ivuvjov. ^vwiu woig jiu uiaixc» vuziuiuí da sama neposrednje pomaga, kolikor je v njej moči. kmalu privabijo mnogo kupčev in prodajalcev v kraj Mnogokrat se je že slišalo in se tudi sedaj še sliši že nekako priljubljeni izrek : Kaj nam pomaga trgovsko-kupčijska zbornica ? Plačujemo za-njo leto za letom, pa ne vidimo nobenega vspeha, nobene koristi niti posrednje niti neposrednje. Kdor količkaj nepristransko sodi in bolj na tanko pozná delovanje naše zbornice, ta mora zavrniti to ne- m gizdno se ti shajajo, ondi se kmalu a haj tudi blago, in tako drugo drugemu roko podaj na- Ko- likor viša je stopinj 9 veča na ktero prispè obrtnija, kolikor duševna in djanska izolika, "toliko več se odpré virov do dobička, kterih neomikani ne poznajo To lahko opazi vsak, ki zopet pride v kraj kterih je pred 20 leti bil trgovec ali oskrbnik ali 9 v je opravičeno očitanje; kajti ona je med drugimi izbudila kakor že bodi ondi služil kruh. Od kod ta velikánská delovanje za to, da smo dobili železnico iz Koroškega 9 v Ljubljano, pa tudi čas menda ni več daleč, da nasa dežela dobi še druge železnice, ktere jej gredó po njeni ugodni zemljopisni legi blizo morja, ki tako daleč sega v srce Evrope. Kdor se je potrudil, in razmere naše dežele, kdor ni prezrl prememba v blagostanu 9 če ne od železnic, ki so se ondi ^naredile v teh letih. IslTIII Železnica, ki kranjsko deželo veže z jugo-zahodom in severo-zahodom, ima za našo deželo veliko večo važ- nost od one, ktera jo prerezuje od severa na nekoliko premišljati lego ona kmalu pomore vsej deželi 9 da da m laaiucic uaoc vac^cic , tvuui ui jjit/zij.* , u.c. JQ ffiarSl" ktera železnica že pospešila blagostan tega in onega Jug povzdig kajt na višo stopinjo, ta pa je le pomogla nekterim tvorni cam 9 trgovini z lesom in premogu ta mora spoznati visoki pomen, kterega ima glavnemu našemu mestu je vničila spedicij ob Savi ležečemu, a okraja, ljubljansko-belaška železnica kot mala verižica one vé- ín z žitom, ubožnim Kraševcem pa kupčij vzela edini zaslužek like evropske železnice kteri je namen, j u t r a n j e prevažanja lia V V Vi V/^QHU ^Ui^tJUlV;^ y XV IV^l JL JO Ai C% JLLi Vs JU y J U KA W UJ U dežele, Srbijo, podonavske knežije, Vojvo- dino u m u, Banat, Bačko in sosednjo Slavonijo, w ^«u ^uuo, ima sila veliko pridelkov, vezati z južno Nemčijo, ker nimamo nobene pravice zahtevati izjeme med dru- ki Nikakor ne bi bilo razumno, niti sedanjim razme-ram primerno, ako bi kdo hotel tožiti zarad te zgube Svico, Francijo KJ V 1 V/V j X- 1 au VIJ V, Belg 1 j O in A n g 1 IJ O. V/ IVJ ^.u-»* «w««»«!«* , ««'J w M* ** * m v* *** ** vr mi*w umuvw t uvi, uh w1 leznici so razumni zvedenci in trgovci najvećih trgov- bilo ostalo pri tem, kar je o svojem času bilo prav za skih mest izrekli prepričanje, da bode, kader se do- prav več na škodo, nego na dobiček nekterim, tej 9 ze- gimi deželami; dalje bi nerazumno bilo zahtevati, da bi tù vrši 9 najvažnejša med vsemi ozir prevažanja mislimo Kraševce, kterim je prav ta prevažanje bilo na moralično škodo. Ali to morda ni res? Ce so druge blagá. Kranjska dežela, ki tako ugodno leži, naj toraj ne prezira na dobiček obrniti si to železnico. jako obljudene dežele, na pr. Svica, Saksonija , saske svoje Kranjci smo neposrednji sosedje onih pokrajin na kneževine, Turingija itd. do blagostana prišle z lesenino, prodajati tkanino, volnino, barvarijo in z drugimi obrtnijami, zakaj se meriti sme ne bi mogli razumni in bistri Kranjci povzdigniti se na vzhodu in zahodu, kterim izdelke; ti so : papir moremo vseh vrst, ki z vsemi vnanjimi papirji 9 bukova sukna ; koci 9 tkanine, višo stopinjo? čipke (špice), izdelki iz slame, ščetin in rogov najboljše 9 vrste, črevlji in usnje 9 železo za sita kup čij o, že- Kupčijsko-obrtnijski zbornici ni le naloga pomagati vrteti kolo napredovalnih dogodkov, ampak njej je tudi 312 dolžnost, nova vprašanja prožiti ter pot naravnavati, da se ugodno rešijo za našo deželo. Naravni pot, to doseči, je ta, da zbornica pozve- Ti možje morajo zbornici pomagati s tem na tanko popisuj ej o svoje razmere in zadeve y da da JeJ jih ^ VJ v « > V/J u JL UiiiUIV/1 kj lll £á vo, rvai\u uc»j au miwuiui uui» uuuu ^ j/twv aviuuv UUJ'6V' Sina i.JLuaa, ew o Zato radi rečemo: dobro došla Praprotnikova slovnica prišli pa so tudi Ánka, ki se me večnih dni. Zdaj povrne se na dom hi je bila odpeljala z Ljubosl za prvence Sicer bi ta tudi naši pooblastniki, da uredij ž njo v grajsko na- drugi mladini in jemništvo spadajoče račune. Oni so Ljubkoviču oddali odraslim v mestih in po kmetih, ki ne hodijo več razna pisma, a meni darovalno pismo vsega premoženja, pa želijo materni svoj jezik pravilno govoriti kar ga bo čez grajsko najemnino ostalo in zraven tega v šolo y m pisati, dobro vstrezala ta néh slovnica, ktera na 82 stra- > ~ * — ----_— —- • —-----— — ------ tedaj na kratki poti, pelje do pravilnega znanja umeti, kaj še lep znesek v obligacij ah Dolgo nisem mogla onega, mati jezika učila. ki to želi y da se mu razjasni, kar to pomeni, dokler mi poslednjič Anka ne Miličevi tiskarnici v Ljubljani ga je izroči lista Ljuboslavinega. Kakor okamnela sem stala » beré in pri izdatelju se slovnica dobiva po 30 krajc. nepozablj one vrstice.....Gospá mati da Vam bi bilo dano takrat gledati v moj dušo # Računice za male realke od prof. I v. Tušeka žili bi se bili y zgro Ljubkovič, izvedevši, da sem dobila je izišel II. del. Vpeljana je ta računica v vse hrvaške pjsmo od Ljuboslave, pride k meni, in zavpraša me za in slavonske male realke. dopisom od 29. maja njegov zadržaj Nisem se z lep mogl vdati tej št. 1568 je to računico tudi cislajtansko ministerstvo za zahtevi; poslednjič mu ga vendar jzročim, in zakrijem nauk in bogočastje potrdilo za dalmatinske in primorske male realke. si od sramote z rokami obraz 7) Ljubkovič prebravši pismo u dalj uje bolnica položi ga polagoma na mizo ter Vrtec lepoznanski. VI Prijateljici. svojo pripovest" prebledevši z reznim glasom pravi: „Gospodič ste me bili s prokleto neko skrivno močjo premotili, da sem govoril besede, za ktere ni vedelo moje srce.. Jaz vas preziram, črtim, in ako ne najdem Ljuboslave, proklinjam Novela. Poleg Dragoile Jarnevićeve svobodno posnel J. Levičnik. ■■■ di,- I i (Dalje.) Po kratkem prestanku zeló omamljena bolnica prične izostane vam proklinjam na ste razdvojili dvoje nedolžnih selej Vi ste kača t ki src 7 ter otrupili jima življenje. Vzdignil se bom iskat Ljuboslave, za Bo0 če imam tudi prehoditi zavoljo nje polovico svetá. solzami hočem oprati zmoto svojo plačilo, ki a vam želim, da ne ste ga zaslužili To izgovo dalje govoriti tako: „Razodeti moram resnico, da moj rivši izginil mi je izpred oči, in nikdar ga nisem vi namen spr va m bil ta, da bi prevzela Ljubosiavi zaroč delà več" 7 akoravno sem se ž njim občila poleg prijateljice nika svoje vsaki dan po vec časa. Bilo mi je edino to, da pasem lenobo, in da nečimerno dobro živim. 97 Od tega trenutka ni mi bilo več živeti v *ski za grajščini. Zapuščeni meni po Ljubosiavi gospodarstvo izročila sem drugemu najemniku, poprodam svoje imetje Al kaj ne počne vse lahkoumnost in popolnoma pokvar- ter napotim se po svetu, iskat razžaljene sestre, prija-jeno srce!.... Ljubkovič bil je mož krásen, in kar je teljice.... » gospá! zastonj bi vam poskušala opisa bistra glava.... Jaz sem se bila v Karlovcu vati ona čutja, ktera so me tirala po širokém svetu... se vec, navadila, da se mi možke glave uklanjajo; al Ljubkovič ni bil tak; on tudi ne z eno samo besedico ni vstrezal Bili so to kace in gadi, ki so mi na stoterni način raz- moji nečimernosti ; ni se mi prilizoval, še manj prnel po moji ljubezni.....To me je togotilo, pa in ko-jela jedavali srce in šibali mi dušo; žalostné one besede v pismu: „nočem Te vprašati, kako si mi mogla kaj tacega storiti", žgale so me vedno skeleče v da sem 9 duši, in rada se bi bila odrekla tudi življenja sem upotrebovati one zlodjeve ženske umetnosti, ktere u.01 , aaj. ou ui uun/ai« tuui