NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčii!
Urednica NT Milena Bretko Poklic
ŠT. 41 - LETO 52 - CEUE, 16.10.1997 - CENA 280 SIT
Mezinčica iz Trnovca
HHB Ob rojstvu je Anja, velika za očetovo dlan, tehtala le 590 gramov. Stran 9.      HH|
Našli Petrovo truplo
stran 32.
Psi koljejo divjad
Nova žrtev potepuških psov v Vojniku. Vroča tema na strani 25.
Z lakoto do pravice
Ladislav Perčič stavka zaradi denacionalizacije. Vroča tema na
strani 25.
Od Cukrove Lize
do pickurina
Lenartov sejem na Rečici. Stran 8.
Upiknili sto svečk
v Narodnem domu obeležili stoletnico. Stran 17.
Celjani stopili švedski ledenik
Zmaga in neodločen izid peljeta v Evropo. Stran 16.
Simoncičevi trojčki
stran lO.J
Pozdrav jeseni
Jesen z velikimi koraki stopa v deželo, mladi zbirajo njene obilne
plodove, vrtce obiskuje tetka Jesen, trebaje poskrbeti za kurjavo, na
klicah se širi vonj po pečenem kostanju... O vsem tem in o številnih, žal
tudi tragičnih dogodkih, pišemo na straneh Novega tednika.
Umetnost iz nahrbtnika
Irska domiselnost, izzivalne poti, performans brez pravil.
Stran34.
^Petici še reportažc^^ugankarstvo, nasveti, avtomobilizem,
glasba, humor... Strani 33-48.
2
DOGODKI
Obrišimo gripo pod nosom
Začelo se je cepljenje proti gripi - Cepiva letos dovolj
v zdravstvenih domovih, pri zaseb-
nih zdravnikih in na območnih zavo-
dih za zdravstveno varstvo so prejšnji
teden pričeli s preventivnim ceplje-
njem proti gripi. Na republiškem inšti-
tutu za varovanje zdravja upajo, da se
bo cepilo čimveč ljudi, še zlasti tisti, ki
so zaposleni v takšnih dejavnostih,
kjer se okužba zelo hitro širi. ,
Po ocenah zboli v Sloveniji za gripo
vsako leto preko 60 tisoč ljudi. Bolezen
je lahko nevarna zaradi hitrega širjenja
in pogostih zapletov s pljučnico, ki
ogrožajo predvsem starejše ljudi in kro-
nične bolnike. Varovanje pred okužbo
je možno z izogibanjem bivanja v zapr-
tih prostorih, kjer je veliko ljudi, ter z
vzdrževanjem dobre kondicije s kvali-
tetno prehrano in redno telesno dejav-
nostjo, najbolj učinkovito pa se proti
gripi zavarujemo s cepljenjem. Ker se
pri nas gripa pojavlja proti koncu no-
vembra ali v decembru in januarju, je
najprimernejši čas za cepljenje oktobra
ali v začetku novembra, saj se zaščitna
protitelesa pojavijo šele v dveh tednih
po cepljenju. Cepiti se je treba vsako
leto, ker imunost med letom oslabi,
poleg tega pa je glede na viruse gripe,
katerih kroženje se predvideva, vsako
leto po navodilih Svetovne zdravstvene
organizacije spremenjena tudi sestava
cepiva. Republiški inštitut za varovanje
zdravja priporoča cepljenje zlasti ose-
bam, starejšim od 60 let, oskrbovan-
cem v domovih za ostarele, odraslim in
otrokom, ki imajo kronične bolezni
pljuč, srca, presnovne bolezni, bron-
hialno astmo, ledvične in živčno-mišič-
ne bolezni ter osebam, ki čakajo na
diagnostične preiskave ali zdravljenje v
bolnišnici.
Čeprav se je cepljenje pričelo šele pred
dobrim tednom, so v celjskem zavodu
za zdravstveno varstvo zadovoljni z do-
sedanjim odzivom. Samo pri njih se je
namreč v preteklih dneh cepilo že 250
ljudi, še več pa jih pričakujejo v nasled-
njih dneh oziroma tednih. Cepljenje bo
trajalo do začetka decembra, v zavodu
pa zagotavljajo, da je letos cepiva dovolj.
Za kronične bolnike in osebe, starejše
od 60 let, stane cepljenje 500 tolarjev, za
vse ostale pa 1300 tolarjev.
mmmmmmmmmmm janja intihar
Na celjskem zavodu za zdravstveno
varstvo se je proti gripi mogoče cepiti
vsak dan med 8. in 12. uro, tudi ob
sobotah in nedeljah, predstavniki za-
voda pa so pripravljeni opraviti ceplje-
nje tudi po posameznih podjetjih.
Domofin za graditelje
Cespo v drugem letu pripravlja že drugi sejem - Od 22. do 26. oktobra mednarodni
specializirani sejem Domofin '97
Po Flori, ki jo je mešano
podjetje Cespo v krog sejem-
skih prireditev uspešno pri-
peljalo lani, se bo prihodnji
teden na celjskem sejmišču
predstavil že nov sejem.
Družbeniki Cespa, miinc-
henski sejem, Obrtna zbor-
nica Slovenije in Celjski se-
jem, so Domofin '97 zasno-
vali kot mednarodni specia-
lizirani sejem za zaključna
dela v gradbeništvu in reno-
viranje - že zdaj pa napove-
dujejo, da bo Cespo v svojem
tretjem letu, prihodnjega
aprila oziroma maja. Flori in
Domofinu priključil še svojo
tretjo sejemsko prireditev,
katere program pa ostaja
zaenkrat še poslovna skriv-
nost.
»Domofin je usmerjen v za-
ključna dela v gradbeništvu ter
renoviranje in čeprav slišimo
očitke, da sejmi s podobno
vsebino že obstojajo, je naš cilj
predvsem v navezavi trdnih
mednarodnih stikov. To nam
v precejšnji meri uspeva že s
prvim sejmom, saj se bodo na
Domofinu med 22. in 26. okto-
brom predstavljali razstavljav-
• ci iz 11 držav,« je v uvodu
torkove novinarske konferen-
ce povedal predsednik Uprav-
nega odbora Obrtne zbornice
Slovenije Stanislav Kramber-
ger. Da so zadovoljni s števi-
lom prijavljenih razstavljav-
cev, je v Celju povedala tudi
vodja projektov za vzhodno
Evropo GHM Miinchen Olive-
ra Baro, ki je poudarila, da je
to verjetno posledica dobrega
imena in uveljavljenosti, ki jo
vsi trije družbeniki Cespa že
imajo v mednarodnem pro-
storu. Predstavnik miicnchen-
skega sejma Stane Terlep pa
je torkovo srečanje z novinarji
izkoristil za napoved tretjega
sejemskega programa, ki ga
bo Cespo oživil v aprilu oziro-
ma maju leta 1998.
Vse sejemske dni bo na
Domofinu, ki ga bo v sredo,
22. oktobra, slovesno odprl
predsednik OZS Miha Grah,
za obiskovalce energetsko
svetovanje, v četrtek in petek
med 10. in 13. ter 15. in 18.
uro pa tudi gradbeno sveto-
vanje. V programu obsejem-
skih strokovnih prireditev pa
bo četrtek v znamenju grad-
benega vzdrževanja ter pre-
nove objektov, v petek pa se
bodo zvrstili posveti na temo
varčevalnih ukrepov za učin-
kovito izrabo energije pri za-
snovi, projektiranju ter iz-
vedbi strojnih instalacij ter
predstavitev uporabe tefond
membran v gradbeništvu.
»Sejem Domofin '97 je na-
menjen projektantom, izvajal-
cem gradbenih del, proizvajal-
cem gradbenih materialov, in-
vestitorjem, gradbenim inš-
pektorjem, upravnikom
zgradb in podobno, zagotovo
pa ga bodo veseli vsi tisti, ki
gradijo ali obnavljajo hiše ozi-
roma stanovanja,« je povedala
vodja sejemskega projekta
Breda Obrez Preskar. Na
skupno 5.500 kvadratnih me-
trih razstavišč v dvoranah D, C
in Cl se bo predstavilo 1*35
razstavljavcev iz 11 držav, kar
je glede na to, da so sejemski
program in tudi termin določili
še letošnjo pomlad, lepa šte-
vilka. Tri četrtine razstavljav-
cev je iz Slovenije, med njimi
bodo v Celju vodilna podjetja
ter specialisti dejavnosti, veza-
nih na zaključna dela v grad-
beništvu in renoviranje. Raz-
stavljavci prihajajo še nepo-
sredno iz Nemčije, Italije, Av-
strije, Češke in Finske, preko
zastopstev pa se bodo v Celju
predstavljali ttidi proizvajalci
iz Švice, Izraela, Švedske, Ni-
zozemske ter Belgije.
Poleg široke palete kako-
vostnih izdelkov in storitev za-
ključnih del v gradbeništvu in
obnovi obstoječih objektov
bodo na sejmu predstavljene
tudi nekatere novosti - deni-
mo okna v kombinaciji les-
aluminij, hitrotekoča vrata,
pritrjevalna tehnika fasadnih
plošč, novosti v ponudbi to-
plotnih črpalk, nova generaci-
ja strešnih kritin, brezšivna hi-
droizolacija ravnih streh in te-
ras, novi izolacijski fasadni
materiali, silikonske barve in
podobno. Sejem bo spremljal
obsežen program obsejem-
skih strokovnih prireditev, sa-
mostojno pa se bodo pred-
stavljali tudi dijaki Šolskega
centra Celje in Srednje lesar-
ske šole Maribor, zato organi-
zatorji pričakujejo tudi organi-
zirane obiske šolarjev na sej-
mu.
IVANA STAMEJČIČ
Izredni seji Obcinsicega sveta Mestne občine Celje
Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje Lojze Oset sklicuje v
sredo, 22. oktobra ob 16. uri 1. izredno sejo Občinskega sveta Mestne
občine Celje, ki bo v veliki dvorani Narodnega doma Celje.
Na tej seji bodo svetniki obravnavali naslednji dnevni red: pod 1-
otvoritev seje in ugotovitev prisotnosti, pod2-sprejem dnevnega reda, pod
3-ponovni zagon proizvodnje emajlirane posode v Celju - nakup opreme in
nepremičnin na kompleksu Emo in pod 4-informacija o sklicu 1. seje
Skupščine delniške družbe Celjski sejem in določitev stališč MOC za sejo
skupščine.
V četrtek, 23. oktobra, ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma pa
predsednik občinskega sveta Lojze Oset sklicuje 2. izredno sejo občinske-
ga sveta z naslednjim dnevnim redom: pod 1-otvoritev seje in ugotovitev
sklepčnosti, pod 2-sprejem dnevnega reda in pod 3- a) volitve predstavnikov
Mestne občine Celje v volilno telo 5. volilne enote za volitve člana državnega
sveta ter podb) določitev kandidata za člana državnega sveta«.
Obeležje v Parku spomina Teharje
v teh dneh so delavci preboldskega Pluto-
na zaključili gradbena dela na kripti, osred-
njem delu spominskega obeležja v Parku
spomina Teharje, letos pa bi radi zaključili
še z gradbenimi deli na stebričnem vencu
trpljenja ter obodni poti ob obeležju.
Po besedah direktorja celjskega podjetja
Constructa inženiring inž. Andreja Komela,
ki opravlja nadzor pri gradnji spominskega
obeležja, naj bi Park spomina Teharje uredili v
štirih letih. Z deli so začeli lani, vendar so po
izkopu gradbene jame ugotovili, da bo treba
preko zime stabilizirati teren, letos pa so ob
gradnji kripte sanirali tudi nekaj okoliških
plazov. Načrtujejo, da bi v okviru predvidenih
70 milijonov tolarjev, za kolikor je bil podpi-
san aneks k pogodbi med resornim minist^-
tvom za delo, družino in socialne zadeve ter
glavnim izvajalcem trboveljskim Rudisom, le-
tos opravili glavna gradbena dela, finalna za-
ključna dela, gradnja ostalih objektov ter ce-
lotna ureditev Parka spomina Teharje pa pri-
dejo na vrsto kasneje. Za prihodnje leto bodo
na državni proračun za ureditev Parka spomi-
na Teharje naslovili zahtevek za 150 milijonov
tolarjev. IS, Foto: SHERPA
Najprej elektorje,
zatem svetnika
člani Občinskega sveta
Mestne občine Celje so na zad-
nji seji sprejeli pravila za izvo-
litev svojih predstavnikov v
volibio telo 5. volilne enote ter
postopek določitve kandidata
za člana državnega svetnika.
Splošne volitve članov dr-
žavnega sveta bodo v sredo,
26. novembra, za predstavnike
lokalnih interesov v državnec'
svetu pa je določenih 22 m«
Slovenija je tako razdeljena
22 volilnih enot, vse nove ob
ne, nastale na območju neki
nje občine Celje skupaj z Z
cem. Laškim, Slovenskimi K.
njicami, Šmarjem pri Jelšah m
Šentjurjem pri Celju, pa sodijo
v 5. volilno enoto.
Znano je, da bo izredna seja
celjskega občinskega sveta, M
kateri bodo izvolili 11 elektor
jev ter tudi določili »svojeg3
kandidata za člana državnega
sveta, prihodnji četrtek, 23. ok-
tobra. Glede na določbe zal
na o državnem svetu bodo
Celju izmed občinskih svet
kov izvolili 11 elektorjev '
lahko določili 1 kandidata
člana državnega sveta. Kan(F
date za državne svetnike lahk"
predlagajo skupine svetnik"^
oziroma najmanj 10 svetnic'
predloge za elektorje in kandi-
date za člana državnega svetj
pa so v Celju skladno s pra^JJ
zbirali do včeraj. j|
Šolana I
podstrešju ^
v občini Ljubno ob Sa^
nji denar za gradnjo osno*^
ne šole zbirajo s samopr'^
pevkom, vendar sredstva
bodo v celoti zadostovala
pomembno naložbo.
Občinski svetniki so zato
zadnji seji sklenili, da bodo
la pri širitvi osnovne šole P^'^
kala v treh etapah. Za začel^";
bodo z denarjem od samopj',^
pevka na šolskem podstr||
uredili tri učilnice. ^1
CSNOPIČ
DOGODKI
3
UPred
molitvami
Šentjurski občinski svet
je prejšnji teden sestal
■[rajši izredni seji.
^;vetniki so sprejeli pravila
"izvolitev predstavnikov v
; Ipo telo za volitve držav-
^veta, pa tudi postopek
[ve kandidata za člana
^^jviiega sveta. O konkret-
\ imenih, ki jih je predla-
ni pet političnih strank,
3j bi govorili na prihodnji
^jj občinskega sveta, v po-
^jijeljek 20. oktobra. Na- seji
, tjilo med drugim slišati
Vriudo, da bi moral občin-
■ 5vet obravnavati poslova-
■, domače komunale, pod-
večinski lasti občine.
B.J.
Dražji vrtec
Ljubenski svet se na zadnji
jjjni mogel izogniti odloča-
ijuo višjih cenah, ki jih je
idj potrdil.
I odločitvijo sveta Ljubno
1)Savinji je nova ekonomska
sna za otroke od enega do
lehlet starosti 32 in za ostale
D tisoč tolarjev. Ž.Z.
Prihovcaiti za Mozirje
skoraj četrtina volilnih upravičencev na Prihovi za občino Mozirje, skoraj četrtina
volilnih upravičencev pa je občni zbor protestno zapustila
v petek naj bi, vsaj med
krajani, zaključili poglavje
Prihova. Naselje je že nekaj
časa jabolko spora med ob-
činama Mozirje in Nazarje.
Prihova je precej razpoteg-
njen kraj, ki trenutno sodi v
Krajevno skupnost Rečica
ob Savinji in s tem v občino
Mozirje, že več let pa se
nekaj krajanov v iniciativ-
nem odboru trudi, da bi
kraj izločili iz mozirske ob-
line in ga priključili k obči-
ni Nazarje.
O tej pobudi so že razprav-
ljali tudi na državni ravni, v
petek pa so v KS Rečica po-
novno sklicali zbor krajanov.
Ponoven postopek se je pričel
zaradi vloge poslanca Bojana
Kontiča, ki je v državnem
zboru vložil pobudo za izloči-
tev Prihove iž občine Mozirje
in priključitev k občini Nazar-
je. »Vlogo sem dal na pobudo
nazarskega župana  Ivana
Purnata, pa tudi po moji, si-
cer nestrokovni oceni se mi
zdi, da naj bi Prihova spadala
k Nazarjam. Toda za pobudo
sem se odločil predvsem zato,
ker sem želel dati možnost
krajanom Prihove, da se sami
odločijo za Mozirje ali za Na-
zarje,« je v ponedeljek pove-
dal Bojan Kontič, ki ni bil vab-
ljen na zbor krajanov.
Petkov zbor krajanov so
mnogi pričakovali z nelagod-
nostjo. Za Prihovo so namreč
pripravili že več zborov in
vedno je bilo slišati mnogo
kar precej hudih besed. Pet-
kovega zbora krajanov v Pros-
vetnem doAiu Rečica ob Savi-
nji se je udeležilo 65 kraja-
nov, vendar so v iniciativnem
odboru takoj protestirali, da
so vabila za zbor krajanov
prejeli prepozno, le dva dni
pred sklicem. Zaradi tega je
približno 40 krajanov podpi-
salo izjavo, da protestirajo
proti takšnemu načinu sklice-
vanja zbora krajanov. Protest-
no izjavo je predal Jože Brez-
nik, ki je nato pozval vse
Prihovčane, ki so podpisali
izjavo, naj zapustijo dvorano.
Breznik je protestiral tudi za-
to, ker na zbor ni bil vabljen
poslanec Kontič.
Potem, ko je predsednik
sveta KS Rečica Jože Kramer
predstavil vsa dogajanja v
zvezi s Prihovo, je pojasnil,
čemu je potreben ponoven
sklic zbora krajanov. Hkrati
je predstavil statut KS, v kate-
rem niso določeni časovni
termini, torej koliko dni pred
zborom je potrebno razposla-
ti vabila. Po manjših prereka-
njih je potem približno polo-
vica Prihovčanov zapustila
dvorano, med ostalimi pa so
izvedli tajno glasovanje o
tem, ali so za priključitev k
občini Nazarje ali za občino
Mozirje. Od prisotnih 36 kra-
janov je 34 Prihovčanov gla-
sovalo za to, da ostanejo v
občini Mozirje. Skupaj je na
Prihovi nekaj več kot 140 vo-
lilnih upravičencev.
O Prihovi morajo še v tem
mesecu razpravljati tudi člani
občinskega sveta Mozirje in
potem posredovati svoje
mnenje vladni službi za lo-
kalno samoupravo. Dokonč-
na odločitev o tem, ali bo
Prihova ostala v Mozirju ali
pa jo bodo priključili k občini
Nazarje, pa bo itak »padla« na
državni ravni. Po zaključe-
nem glasovanju so krajani
spregovorili še o gradnji šole
na Rečici ter ponovno izrazili
željo po izgradnji avtobusne
postaje. Kakor je krajanom
pojasnil Jože Kramer, so v
mozirski občini že pričeli z
vsemi postopki, ki so potreb-
ni za izgradnjo avtobusne po-
staje, trenutno pa čakajo na
dovoljenje Upravne enote
Mozirje.
URŠKA SELIŠNIK
Prosilcem odobrili kredit
Vitanjčani so oblikovali svoj ključ za delitev premoženja
fitanjski občinski svet je
»trdil sklepe Odbora za
flspeševanje drobnega gos-
Mdarstva, ki je dodelil poso-
ila za pospeševanje malega
Kpodarstva v občini.
Kot so sporočili članom sveta,
■^ie na razpis odzvalo enajst
■nosilcev, šest jih je vloge odda-
pravočasno, pet pa ne. Komi-
aje kljub temu vsem ugodila,
■ii zamudnikom polovico za-
:;ošene vsote. Vsem enajstim
3 dodelili posojila v skupni
•ednosti 40 milijonov tolarjev.
V sklopu javnih del so v
'tsnju letos na področju ko-
■unale zaposlili tri delavce,
^(i sredine maja do konca av-
'Jsta so opravljali številna de-
■iia območju vse občine; ure^
''i so vodno zajetje, ceste in
^^ne površine, odstranjevali
■3 drevje z rečnih brežin, po-
^^gali sanirati škodo po po-
'inih neurjih in postorili še
""oga druga dela. V treh me-
-'^'h je skupina občino stala
■ 160 tisoč tolarjev. Kot so
J^^čunali, bi za vsa opravlje-
dela obrtniki ali podjetja
'^'^unali vsaj desetkrat več.
''redsavniki občine Vitanje
s predlogom konjiške obči-
za delitev nekdanjega
%nega premoženja ne stri-
J^io- Vitanjska komisija za
^''tveno bilanco je na zad-
'.'^■^ zasedanju občinskega
l"^^^ predstavila postavke, ki
' )ih morali po njihovem
j^^nju ponovno opredeliti.
1^"^ Ugotovitvah komisije je bi-
j, območje nekdanje skupne
"•^JiŠke občine zelo nesoraz-
^^^0 razvijano; vitanjsko je
'tem precej zaostajalo, naj-
jjj^ razlike pa so bile pri
jj^'^nju   komunalne   infra-
^kture. Precej problematič-
no se zdi Vitanjčanom tudi
stanovanjsko področje; denar
od prodaje stanovanj z ob-
močja tedanje krajevne skup-
nosti Vitanje pred tremi leti je
ostal v Konjicah. Vitanjčani so
izračunali, da jim občina Ko-
njice za kupnine stanovanj
dolguje približno 8 milijonov
260 tisoč tolarjev. Oblikovali
so še druge predloge za deli-
tveno bilanco, denimo popis
vrednostnih papirjev, ugotovi-
tev prodaje občinskega pre-
moženja po letu 1994, ugoto-
vitev dolgov bivše občine in
opredelitev plačnika le-teh ter
druge. Vitanjčani so tudi pred-
lagali nov ključ za delitveno
bilanco in sicer naj bi jim pri-
padalo 14,89 odstotka premo-
ženja (v dosedanjih obravna-
vah naj bi bil njihov delež le
8,9 odstotka), Zrečanom
26,49 odstotka, Konjičanom
pa 58,67 odstotka. Prav tako
so izrazili zahtevo po spora-
zumni ureditvi občinskih me-
ja, saj si območje Rogle še
vedno lastita tako vitanjska
kot zreška občina,
■»■■^■■■■■■■i  B.Z.
Kdo komu dolguje?
V Rogatcu o dobri letini ter vračilu takse trem občinam
v občini Rogatec so večino
letošnjih naložb zaključili, z
izjemo veznega hodnika
med trško šolo in telovadni-
co ter preplastitve ceste proti
Žetalam, kar naj bi postorili
še letos. Glede hodnika se že
pripravljajo na pridobitev
gradbenega dovoljenja, nato
bodo našli najugodnejšega
graditelja.
O tem je svetnikom poročal
župan Martin Mikolič, ki jih je
seznanil z uresničenimi ter te-
kočimi investicijami, kot so se
dogovorili na eni od preteklih
sej. Tako jim je v zvezi s prepla-
stitivijo ceste v Žetale še dejal,
da bo v teh dneh razpis, z grad-
njo pa bi začeli še ta mesec.
Sicer pa so letos v občini s
tri tisoč prebivalci zgradili 10-
stanovanjski blok, 7 kilome-
trov lokalnih in krajevnih cest,
odpravili posledice dveh ze-
meljskih plazov ter urejevali
vaško-gasilska domova v Do-
bovcu in na Donački Gori.
Prav tako so nadaljevali z ob-
novo gradu Strmol, kjer so se
lotili še urejanja gospodarske-
ga poslopja, v trgu so uredili
večnamenski prostor za prire-
ditve ter izvedli tečaj za prido-
bitev prostorske rešitve za ob-
močje pri starem nogomet-
nem igrišču. Tam bo med dru-
gim novo križišče, avtobusna
postaja, nakupovalno središ-
če, tržnica ter carinska služba.
Svetniki pa so se tokrat lotili
tudi pogodbe o vračilu na-
mensko zbranih sredstev iz
naslova povečanja komunal-
nih taks. Občini Rogatec ter
Rogaška Slatina naj bi namreč
vrnili občinam Kozje, Šmarje
in Podčetrtek omenjena sreds-
tva, ki so jih v treh- občinah
plačevali lani ter predlani, na-
menili pa so jih za gradnjo
kolektorja od Rogatca do či-
stilne naprave v Rogaški Slati-
ni. Pogodbe, ki je plod dolgo-
trajnega usklajevanja župa-
nov, prejšnji teden v Rogatcu
še niso sprejeli. Menili so, da
je treba najprej preveriti nji-
hove podatke, po katerih naj
bi leta 1993 bivša šmarska ob-
čina namenila 35 milijonov
nepovratnega denarja za tele-
fonijo, namenjen pa naj bi bil
za čistilno napravo. Sicer pa
bo te navedbe preučila poseb-
na komisija, ki so jo imenovali
med sejo.
Omenjena komisija pa se bo
prav tako lotila nekaterih vpra-
šanj iz dela delitvene bilance
bivše občine, v zvezi z delitvijo
osnovnega kapitala javnega
podjetja OKP Med obravnava-
njem dela delitvene bilance pa
so svetniki brez posebnih pri-
pomb sprejeli predlog razdeli-
tve šolskih, upravnih in
zdravstvenih stanovanj,
■■■■■i BRANE JERANKO
PO SVETU
Drugi vrh Sveta
Evrope
v Strasbourgu je bil drugi
vrh Sveta Evrope, ki so se ga
udeležili premieri ali pred-
sedniki vseh 40 držav članic
te organizacije. Glavna tema
razprav je bila vloga Sveta
Evrope v prihodnjih letih. Or-
ganizacija bo namreč čez dve
leti praznovala 50-letnico.
V tem duhu je tudi sprejeta
skupna deklaracija, v kateri so
udeleženci srečanja potrdih
svojo zavezanost načelom or-
ganizacije; ta so pluralistična
demokracija, spoštovanje člo-
vekovih pravic in pravna drža-
va. Poleg tesnejšega sodelova-
nja med članicami gre omeniti
še nekaj nalog, za katere so se
voditelji držav zavzeli v dekla-
raciji. To je odprava smrtne
kazni, okrepitev boja proti ra-
sizmu in nestrpnosti, pa nuj-
nost enakopravnega obravna-
vanja obeh spolov in zaščita
manjšin. Državniki pa so pod-
prH tudi sklenitev dodatnega
protokola, s katerim bi prepo-
vedali kloniranje človeka. Slo-
venijo sta na srečanju zastopa-
la premier in zunanji minister.
Drnovšek je tako podpisal
Evropsko socialno listino, po-
memben dokument, ki govori
o pravicah posameznika na so-
cialnem in ekonomskem po-
dročju. Listina doslej velja v 21
državah, določa pa minimalne
standarde pri pravicah zapo-
slenih. To so pravica do dela in
izobraževanja, pa urejeni de-
lovni pogoji, dopust in enako
plačilo za enako delo. Z listino
je vsakemu delavcu zagotov-
ljena tudi pravica do socialne-
ga in zdravstvenega zavarova-
nja.
Italijanski premier
odstopil
Predsednik italijanske vla-
de Romano Prodi se je odločil
za odstop, potem ko so pre-
novljeni komunisti tudi po
njegovem odstopu v parla-
mentu zavrnili osnutek pro-
računa za prihodnje leto.
Srž spora je resolucija, ki jo
je Stranka komunistične pre-
nove ponudila premieru. Pro-
di v proračunu namreč ni
upošteval predlogov komuni-
stov v zvezi s starostnimi po-
kojninami, skrajšanjem de-
lovnega časa in oblikovanjem
delovnih mest na jugu države.
Predsednik vlade se sicer
strinja s skrajšanjem delovne-
ga tedna na 35 ur, vendar pa
po njegovem plače potem ne
morejo ostati iste. Po odstopu
je predsednik države Scalfaro s
predsedniki vseh strank začel
pogovore o prihodnji vladi.
Vodja desničarske opozicije
Berlusconi se zavzema za obli-
kovanje vlade široke koalicije
ali povedano drugače tehnično
vlado. Zunanji minister Dini je
zahteval takojšnje oblikovanje
nove vlade brez podpore ko-
munistov. Podpredsednik vla-
de Veltroni navija za predča-
sne volitve. Precej verjetno je,
da bo Scalfaro odstopljenemu
premieru Prodiju, ki je 17 me-
secev uspešno vodil prvo po-
vojno levosredinsko vlado,
zaupal še en mandat. Italija se
je namreč v tem času (to priz-
nava tudi Evropska komisija)
precej   približala   kriterijem
(predvsem zmanjšanje prora-
čunskega  primanjkljaja)   za
vstop v skupno evropsko mo-j
netarno unijo.
Nagrada za mir \
nasprotnikom min
v Oslu so razglasili letošnja
Nobelova nagrajenca za mir.
Milijon ameriških dolarjev si i
bosta tako razdelila Medna-
rodna kampanja za prepoved
protipehotnih mm in njena
koordinatorka Jody VVilliams.
V obrazložitvi je zapisano,
da so nagrajenci sprožili pro-
ces, ki je prizadevanja za pre-
poved protipehotnih min v
nekaj letih pripeljal od vizije;
do  uresničljive  resničnosti.:
Decembra bo namreč okoli 90;^
držav v Ottawi podpisalo kon-
vencijo o prepovedi protipe-;
hotnih   min.   Mednarodna
kampanja je z delom začela;
leta 1992, danes pa že združu-i
je več kot tisoč nevladnih or--
ganizacij v skoraj 60 državah.
Bolj znana je postala šele lani,
ko se je aktivistom pridružila?
tudi umrla britanska princesa
Diana. Zato številni tuji čast-:
niki v komentarjih po razgla-^
sitvi pišejo, da je letošnja na-i
grada hkrati posthumna zma-
ga lady Di (princesini starši so
izjavih, da so izredno veseli;
zaradi take odločitve Nobelo-jj
vega odbora) in poraz pred-j I
sednika CUntona. ZDA se na-|;
mreč niso pridružile sporazu- ;
mu o prepovedi protipehotnih)'
min. Rusija pa je ravno na dan J;
razglasitve nagrajencev spre-
menila svojo odločitev - pred-j-
sednik Jelcin je na zasedanju
Sveta Evrope izjavil, da je pri-
pravljen podpisati sporazum.
Papon pred
sodniki
v Bordeaxu se je začel sod-
ni proces proti nekdanjemu
francoskemu ministru Mauri-
ceu Paponu. 87 letni Papon je
osumljen zločinov roti človeš-
tvu, saj naj bi med leti 1942-
44 sodeloval pri deportaciji
Židov. Dokumenti dokazuje-
jo, da je sam podpisoval nalo-
ge za njihovo aretacijo - veči-
na je končala v plinskih celi-
cah taborišča v Auschwitzu.
V tem obdobju je bil kot
visoki funkcionar pristojen za
židovska vprašanja. Proces bo
trajal dva meseca, Paponu pa
grozi najvišja kazen, to je do-
smrtna ječa. Gre za zgodovin-
ski proces, saj je tako rekoč
proces proti francoski kolabo-
raciji, režimu v Vichyju in po-
vojni oblasti, ki je vedela za
grozote holokavsta. Paponov
dosje so odprli pred 16 leti in
takrat razkrili njegovo protiži-
dovsko vlogo v vichyjskem re-
žimu. Nekdanji francoski
predsednik Mitterrand, tudi
sam član vichyjskega režima,
je nekoč celo priznal, da je
namerno zavlačeval procese
proti osumljenim vojnih zloči-
nov. Papona so ob začetku
procesa zaradi slabega zdravs-
tvenega stanja iz zapora pre-
mestili v bolnišnico. Porota pa
je menila, da se osumljeni lah-
ko zagovarja s prostosti, saj
mu zdravje ne dopušča, da bi
lahko zapustil državo. Papon
je namreč imel že tri bypass
operacije na srcu.
DAMJAN KOSEC, POPtv
4
DOGODKI
Finančniki in računovodje
praznovali
Celjski računovodski in finančni delavci so minuli petek
proslavili 40-letnico obstoja društva. Proslava z občnim
zborom društva, ki zajema šest občin in šteje 2722 članov,
je bila v zimskem vrtu hotela Celeia v Celju.
Kot je na jubilejnem slavju poudaril predsednik društva
Franc Mauer, društvo ni bilo v nobenem obdobju detovanja
politična organizacija in tako tudi morebitne bodoče spre-
membe političnega sistema ne bodo vplivale na društveno
delo. To je tudi izrazito nestrankarsko naravnano in kot
takšno upošteva le s pravili postavljene naloge, te pa so
predvsem strokovno usposabljanje računovodskih in finanč-
nih delavcev ob upoštevanju poklicne etike. Predsednik druš-
tva je orisal posamezna obdobja.in značilnosti v delovanju
društva, ki je ob jubileju izdalo posebno brošuro.
V vseh 40 letih se je društvo uspešno povezovalo s sorodni-
mi društvi doma in v tujini ter prirejalo najrazličnejše strokov-
ne tečaje, seminarje in druge načine izobraževanja članov, ob
tem pa ni nikoli zanemarjalo družabnih stikov in utrjevanja
pripadnosti društva.
Na jubilejni slovesnosti so proglasili štiri nove častne
člane društva, ki so Marjan Nagode iz Slovenskih Konjic,
Tatjana Jakoš iz Šmarja pri Jelšah, Franjo Novak iz Celja in
Nada Uršič, prav tako iz Celja. Na proslavi, ki so jo
zaključili s kulturno-družabnim programom, so bili tudi
številni predstavniki društev finančnih in računovodskih
delavcev iz ostalih območij Slovenije in iz pobratenih
društev iz Skopja, Slavonskega Broda in Zagreba. Ob tej
priložnosti so se tudi poklonili spominu dveh letos premi-
nulih dolgoletnih in zvestih članov, Celjanov Marjance
Pečolar in Toneta Kosa.
M. AGREŽ
Tlakovana z obljubami
Križi in težave z regionalko v Kozje
Za cesto med občinama
Šentjur in Kozje (ki ga loču-
je od regijskega središča še
3 kilometre makadama) so
po letošnjem razpisu izbrali
za izvajalca del celjsko Cest-
no podjetje. To bi moralo
asfaltirati kilometer regio-
nalke, pri tem pa se resno
zapleta.
O tem je prejšnji teden svet-
nike občinskega sveta Kozje
seznanil župan dr. Božo Sok,
po poizvedovanju svetnika ter
poslanca Franca Potočnika,
ki ga ni bilo zaradi obveznosti
v parlamentu. Kot pravijo v
Cestnem podjetju, so na zače-
tek del pripravljeni, vendar pa
ne morejo začeti, saj še vedno
čakajo na pogodbo Direkcije
za ceste. Celjani so dobili na-
ročilo v vrednosti 65 milijo-
nov, kar zadostuje za nov kilo-
meter asfalta, v državnem pro-
računu pa namenjajo letos za
regionalko le 30 milijonov. Si-
cer pa je omenjena cesta draga
naložba, na plazovitem ob-
močju, kjer je potrebno zgra-
diti vrsto podpornih zidov.
Svetniki so na seji obenem
izvedeli, da je po planu Direk-
cije za'leto 1998 za regional-
ko namenjenih 140 milijo-
nov. Ta znesek naj bi omogo-
čil asfaltno prevleko za celot-
ni odsek, ki bi ga v najslab-
šem primeru dokončali šele
leta 1999.
Med pomembnejšimi točka-
mi dnevnega reda so se v Koz-
jem brez posebnih pripomb
strinjali z delitvijo dela pre-
moženja bivše šmarske obči-
ne. Tako so bili za predlog
delitve premoženja skupnega
komunalnega podjetja OKP,
za delitev zdravstvenih stano-
vanj po občinah, za delitev
denarja od prodaje stanovanj
v okviru VIZ ter tudi stanovanj
bivše občinske uprave ter za
prodajo počitniškega stanova-
nja na Rogli.
Tako so se v zvezi s skupnim
apartmajem na Rogli strinjali,
da ga prodajo, denar pa si obči-
ne razdelijo. Pri tem so se sez-
nanili z dopisom sindikata de-
lavcev ministrstev, občin in
upravne enote v Šmarju, kjer
menijo, da so lastnik apartmaja
sindikat oziroma vsi upravni
delavci, ki so leta 1989 namenili
del regresa za nakup zemljišča.
V Kozjem so se tudi strinjali
z delovnim gradivom o usta-
novitvi javnega podjetja OKP,
pri čemer bodp posredovali
sestavljalcem odloka svetniš-
ko pripombo, da je treba po-
drobneje opredeliti tudi po-
stopek glede vloženega kapi-
tala v primeru, če ena od ob-
čin izstopi ali pa podjetje pre-
neha z delovanjem.
BRANE JERANKO
Sindikat za več znanja
Prejšnji teden je Območna organizacija ZSSS Velenje
organizirala enodnevni seminar za sindikalne zaupnike in
druge člane vodstev sindikata v izobraževalnem centru ZSSS
v Radovljici, danes pa bodo z izobraževanjem nadaljevali v
Velenju.    ^
Seminarja so se udeležili sindikalni delavci iz Zgornje Savinj-
ske in Šaleške doline. Do zdaj so se podrobneje seznanili s
temami o aktualnih nalogah ZSSS in tripartitnem sistemu
odnosov med sindikati, organiziranosti in delovanju sindikata,
delovnih razmerjih, osnovah ekonomike gospodarske družbe,
kolektivnih pogodbah ter vodenju sestanka delovne skupine.
Do decembra bodo opravili še izobraževanja o delničarstvu
zaposlenih, uspešnem pogajanju, kulturi komuniciranja in
osebnostnem razvoju. J. MIKLAVC
Teden koroških rojakov
Od jutri do naslednjega petka se bodo v večjih krajih Zgornje Savinjske in Zadrečke
doline predstavljali koroški Slovenci
Z okroglo mizo, na kateri
bodo sodelovali župani in
predsedniki Občinskih sve-
tov Zgornje Savinjske doline
ter predstavniki dvojezičnih
občin avstrijske Koroške, se
bo jutri v Gornjem Gradu
začel Teden koroških Slo-
vencev v Zgornji Savinjski
dolini, ki bo trajal do vključ-
no naslednjega petka.
Rojake bodo gostili vsi večji
kraji Zgornje Savinjske in Za-
drečke doline, vsebino obsež-
nega srečanja pa sta na sedežu
Narodnega sveta koroških Slo-
vencev v Celovcu dogovorili
zastopstvi obeh strani. Zgor-
njesavinjsko delegacijo je vo-
dil gornjegrajski župan Tone
Rifelj, koroške rojake pa Nanti
Olip, ki je predsednik Narod-
nega sveta. Posveta se je ude-
ležil tudi generalni konzul Re-
publike Slovenije v Celovcu
Jože Jeraj in obljubil vsestran-
sko pomoč. Po njegovem pre-
pričanju tovrstni stiki namreč
lahko in morajo bogatiti ljudi
istega naroda ter preseči na-
ravne ovire in državno mejo.
Teden koroških Slovencev v
Zgornji Savinjski dolini bo
najbolj poglobljena oblika so-
delovanja, ki traja že dlje časa.
Na uvodnem srečanju bodo
najvidnejši lokalni predstavni-
ki z obeh strani meje govorih
o medsebojnem sodelovanju
in lokalni samoupravi v Av-
striji. Ob tej priložnosti bosta
v galeriji v Gornjem Gradu
otvoritev razstave Oblačilna
kultura slovenskega kmečke-
ga prebivalstva v Rožu ter
predstavitev knjig in publika-
cij Mohorjeve družbe, Krščan-
ske kulturne zveze in Sloven-
skega narodopisnega inštitu-
ta. Petkova dogajanja bosta
zaključila folklorna skupina
Slovenskega prosvetnega
društva trta iz Žitare vasi in
koncert kvarteta Capella iz
Dobrle vasi.
V soboto bo v Frančiškan-
skem samostanu Nazarje pa-
storalno srečanje dekanij Do-
brle vasi in Gornjega Grada, v
ponedeljek pa se bodo dogaja-
nja preselila na Ljubno. Spre-
jemu na občini bo v dvorani
kulturnega doma sledilo sre-
čanje kmetovalcev in kmetij-
skih strokovnjakov. Zanimivo
bo zlasti zavoljo izkušenj, ki
so jih Korošci pridobili po
vstopu Avstrije v Evropsko
skupnost.
V torek se bodo v Nazarjah
in Mozirju z recitali in pravlji-
cami predstavili otroci, v sre-
do bodo v Lučah govorili o
turizmu, v Mozirju bo sreča-
nje pedagogov in na Rečici ob
Savinji predstavitev organizi-
ranega dvojezičnega šolstva
na Koroškem, izobraževalnih
ustanov koroških Slovencev
ter koroške slovenske literatu-
re z razstavo učbenikov.
Četrtek bo v Nazarjah v zna-
menju gospodarstva. V prvem
delu bodo govorili o sloven-
skem bančništvu na Koroš-
kem ter centralnih in decen-
tralnih čistilnih napravah, po-
poldne pa bo srečanje izvoz-
no-uvoznih podjetjij in mizar-
jev. Zaključna prireditev Ted-
na koroških Slovencev v Zgor-
nji Savinjski dolini bo v petek
v mozirskem kulturnem do-
mu s koncertom mešanega
pevskega zbora Danica iz
Št.Primoža.
mKmmmmm želj ko zule
Komisija isce
denar
Posebna 3-članska komisi-
ja, ki jo je že spomladi ime-
noval občinski svet Laško, je
te dni pričela pregledovati
finančno poslovanje krajev-
ne skupnosti Rimske Toplice
za čas od leta 1991 do 1996.
Dosedanje ugotovitve revizi-
je še niso znane, prvo delno
poročilo pa naj bi bilo pri-
pravljeno še ta mesec.
Kot smo poročali, je sedanje
vodstvo  krajevne  skupnosti
Rimske Toplice ob prevzemu
svojih dolžnosti ugotovilo kar
nekaj nepravilnosti v finanč-
nem poslovanju svojih pred-
hodnikov, najbolj pa jih je pre-
treslo za skoraj osem milijonov
tolarjev dolga podjetju Tele-
kom na račun izgradnje tele-
fonskega omrežja v začetku
90. let. Zaradi dolga se je kra-
jevna skupnost znašla na so-
dišču, vendar poskuša v zad-
njih mesecih skupaj z vods-
tvom laške občine doseči iz-
vensodno poravnavo. Ne glede
na to, kako se bodo pogajanja
med Telekomom, občino Laš-
ko in krajevno skupnostjo kon-
čala, in na kakšen način bo
odplačan dolg, želijo v Rim-
skih Toplicah čimprej izvedeti,
za kaj je bil denar porabljen ali
prerazporejen. Še zlasti zato,
ker je med krajani celo slišati,
da je morda končal v žepih
bivših krajevnih funkcionar-
jev. Vodstvo krajevne skupno-
sti meni, da samo pregled do-
kumentacije in računov ne bo
v celoti razkril finančnega po-
slovanja v spornih petih letih,
zato upa, da bo revizijska ko-
misija opravila pogovore tudi z
Andrejem Mlakarjem, Jako-
bom Podpečanom in Marti-
nom Požinom. Vsi trije so bili
namreč predsedniki krajevne
skupnosti v času od leta 1991
do 1996. J. INTIHAR
Končan Gost tur
v Mariboru se je v nedeljo
zaključil peti mednarodni
sejem gostinstva in turizma
Gost tur.
Na sejmu se je predstavilo
583 razstavljavcev iz 18 držav,
sejem pa si je ogledalo približ-
no 30 tisoč obiskovalcev. Le-
tošnji Gost tur je imel nekaj
kakovostnih strokovnih prire-
ditev, na katerih so udeleženci
opozorili na dogajanja v turiz-
mu. Med drugim so govorili o
zakonu o pospeševanju turiz-
ma in problemih, ki nastajajo z
uresničevanjem zakonodaje^ v
gostinstvu, pogovarjali so se o
uvajanju poklicnega izobraže-
vanja v pekovski dejavnosti, o
kategorizaciji nastanitvenih
gostinskih in turističnih objek-
tov, pa o športu in turizmu, o
turistični informacijski mreži
ter razglasili najboljši sloven-
ski turistični spominek za leto
1997. Prvo nagrado v vrednosti
300 tisoč tolarjev je prejel po-
savski muzej Brežice za izdela-
vo skodele z bradavicami iz
časa starejše železne dobe.
Za mnoge najpomembnejša
spremljevalna prireditev je bi-
la 4. slovenska turistična bor-
za, ki je pritegnila 76 ponudni-
kov in 63 iskalcev turističnih
storitev. S Celjskega so med
ponudniki na turistični borzi
sodelovali Zdravilišče Atom-
ske toplice, nazarsko podjetje
Epsi, Toplice Dobrna, hotel
Evropa, Turistično društvo
Slovenske  Konjice, podjetje
Jelen TA Artemida, naravno
zdravilišče Topolšica, Unior
program turizem, Zdravilišče
Laško in Merx RTC Golte.
V okviru Turistične regije
Alpski svet Karavank in Kam-
niško Savinjskih Alp so se kot
ponudniki turističnih izdel-
kov in storitev na transverza-
lah Alpskih cest predstavile
tudi štiri zgornjesavinjske ob-
čine. V četrtek sta občino Mo-
zirje z Lenartovim sejmom in
Ovčarskim praznikom pred-
stavila Turistično društvo Re-
čica in Društvo podeželske
mladine iz Šmihela nad Mo-
zirjem, medtem ko so se v
nedeljo skupaj predstavile ob-
čine Nazarje, Luče in Ljubno.
US
PO DRŽAV
Sest let tolarjd
LJUBLJANA, 8. ou, i
(Delo) - Pred natanko C
mi leti je Slovenija dok!
svojo valuto tolar. Guver
Banke Slovenije France a
har je dosedanjo denat^
politiko ocenil kot zadovof
vo in napovedal nadaljJ
stabilizacijo naše valute 1
se po njegovem centriij
banka zaveda, da ni altem
tive stabilnemu tolarju.
Se dva ministrii
LJUBUANA, 8. oktob,
(Delo) - Komisija državne«
zbora za evropske zadeve i
odbor za mednarodne odnos
sta podprla kandidaturo Igoj
Bavčarja za ministra za evro|
ske zadeve. Premier Janez D
novšek je v skladu s koalicij
skim sporazumom za ministi;
za malo gospodarstvo in tm
zem predlagal kandidata Sl(
venske ljudske stranke Janj
Razgorška iz Maribora. Ra
gorska čaka še zaslišanje pn
pristojnimi parlamentamii
telesi, oba kandidata pa bos
ministrsko mesto zasedla 5e
potem, ko ju bo potrdil tu
državni zbor.
Nic za agresorje
LJUBLJANA, 9. oktobi
(Večer) - Poslanci državnej
zbora so končali junija zaŽ
to obravnavo zakona o p
kojninskih pravicah biv^
vojaških   zavarovancev
kljub   nasprotovanju   SI
podprli vladni predIog,.j
katerem do vojaških pold
nin ne bodo upravičeni tisti
ki so sodelovali v agresiii n;
Slovenijo kot poveljevali a!,
so neposredno bojno delova
li oziroma so delovali v vo
jaški obveščevalni službi. .N';
vojaške pokojnine čaka oi
leta 1991 4800 ljudi, ki s?
doslej dobivali aro, spornit
pa je 80 nekdanjih častnikov
Zavrnjena zahtevo
LJUBLJANA, 9. oktobra
(Dnevnik) - Vlada je zavrnila
zahtevek Nafte Lendava, (
bi v povprečju za 13 odst(
kov podražila naftne derii
te. Nafta je že vložila n
zahtevek za višje cene, češ
se je v zadnjem času podra
la nafta na svetovnem trgu;
Denar za
kandidate«
LJUBLJANA, 10. olS
(Delo) - Do zakonskega 1
ka, to je 45 dni pred volijo
mi, so predsedniški kandif
ti in stranke odprli osem Ži
računov za financiranje ^
lilne kampanje. Žiro račii
so za Štefana Hudobivnil
Stanislava Kelvišarja, Mila
Kučana, Milana Robiča, Sl
Toneta Peršaka, LDS in M
jana Poljšaka.
Zlati boben
PORTOROŽ, 11. oktol
(Nedelo)-VMarini Portoroi
bila velika prireditev ob '
ključku portoroškega ogl^
valskega festivala, na kateri,
podelili številne nagrade oi
sevalcem iz 33 držav. Naši'
laševalci so imeh manj
kot v preteklih letih, saj
dobili le tri srebrne in dve «
palčki ter dve posebni nagra
i SNOPIČ
DOGODKI
5
Korak naprej ali prodajanje megle?
Celjska bolnišnica bo med upravljavci Zdravilišča Rimske Toplice - V Rimskih Toplicah še vedno čakajo odgovor vlade
^l^nlresorska komisija, ki jo je republiška vlada pred enim
imenovala za izvedbo projelcta oživitve zdravilišča v
^skih Toplicah, se je v začetku tedna odločila, da bo
.j^ra s konzorcijem ponudnikov, med katerimi je tudi
l(,§na bolnišnica Celje, vendarle podpisala pogodbo o
Ijjnovitvi gospodarske družbe Zdravilišče Rimske Topli-
Komisija. v kateri so pred-
j,„iiki različnih ministrstev,
jljpa pod okriljem agencije
J prestrukturiranje, je svojo
jlo(!itev sprejela na podlagi
jpolnjene in popravljene
0dbe konzorcija. Le-tega
^tavljajo poleg celjske bol-
jjnice še ljubljansko podjet-
,[nvestplan. Gradiš Celje in
podjetje Alpine CTC iz Mari-
bora. Medresorska komisija
je v ponedeljek .sprejela pred-
log konzorcija, da Splošna
bolnišnica Celje ostaja eden
od ponudnikov v konzorciju,
vendar tako, da s svojim vlož-
kom povečuje delež države v
bodoči gospodarski družbi.
Prav tako se tudi strinja, da
bolnišnica sodeluje pri uprav-
ljanju novonastale družbe.
Komisija je še sklenila, da bo
njena pogajalska skupina ta-
koj pričela z aktivnostmi za
pripravo in podpis pogodbe o
ustanovitvi gospodarske
družbe Zdravilišče Rimske
Toplice.
V celjski bolnišnici so skle-
pe medresorske komisije
sprejeli z navdušenjem, še
zlasti zato, ker je bilo v zad-
njem času slišati tudi možno-
sti, da v Ljubljani celotni raz-
pis preprosto razveljavijo.
»Odločitev komisije vsekakor
pomeni korak naprej,« oce-
njuje direktor bolnišnice dr.
Samo Fakin, »vendar se bodo
prava pogajanja šele pričela.
Treba bo namreč določiti,
kakšen delež bo znotraj gos-
podarske družbe imela drža-
va in kakšen konzorcij, o de-
ležih pa se bomo morali po-
goditi tudi partnerji znotraj
konzorcija.«
V Rimskih Toplicah, kjer so
pred enim mesecem zaradi
prepočasnega reševanja zdra-
vilišča poslali vladi javni pro-
test, so sklepe komisije spreje-
li s precejšnjim zadržkom. Bo-
jijo se namreč, da v Ljubljani
zopet le »prodajajo meglo«,
saj komisija ni datumsko
opredelila ustanovitev gospo-
darske družbe, poleg tega pa
še vedno niso dobili odgovora
vlade na svoj protest.
r, JANJA INTIHAR
Bohor varujejo čuvaji
Delavci Bohorja, ki so konec septembra stavkali tri dni,
o v ponedeljek spet ustavili stroje. Tokrat je bil povod za
ijihov protest direktorjeva odločitev o dodatni varnostni
lužbi, zaradi zavarovanja premoženja.
Menili so namreč, da to ni skladno z varčevanjem, saj so se
)ied tem odločili, da bodo dva meseca prejeli le minimalno
ilafo. Tako so svoje nezadovoljstvo stopnjevali vse do
ahteve po odstopu direktorja Vladimirja Jurančiča, ki mu
jed drugim očitajo, da ni pripravil resnega sanacijskega
irograma. V vodstvu podjetja sicer trdijo, da ima tovarna
lovolj naročil ter lahko preživi, približno tristo zaposlenih pa
ibčuti negotovost.
V ponedeljek so direktor Jurančič ter predstavnika sindika-
a, Martin Bosnar in Franc Užmah predstavili težave v
iohorju tudi šmarskemu županu Jožetu Čak'§u. V torek so s
ivko nadaljevali, prišlo pa naj bi do pogovorov med
Istvom ter delavci. O tem, kaj so se dogovorili, do
djučka redakcije ni bilo mogoče izvedeti nič konkretnega.
I B.J.
V Celju vec ISDN priključkov
Delavci Telekoma Sloveni-
je, Poslovne enote Celje so
zaključili širitev telekomu-
nikacijskih zmogljivosti te-
lefonske centrale Golovec
ter izgradnjo telefonskih
omrežij območja Dolgega
polja, Hudinje in Šmarjete.
Te dni pospešeno vključuje-
jo telefonske priključke na-
ročnikom s teh območij.
Istočasno zaključujejo
montažo naprav, ki bodo
omogočile razširitev in delo-
ma povečanje kapacitet so-
dobnih ISDN priključkov na
širšem območju Celja. Tako
bodo najmodernejše teleko-
munikacijske storitve doseg-
ljive več sto naročnikom. Do-
polnilne storitve, kot so iden-
tifikacija klicočega, zaključe-
na skupina uporabnikov, ob-
vestila o stroških, preusmer-
janje klica, prenosljivost ter-
minala, večkratna naročniška
številka, so ugodnosti, ki jih
želi vedno več uporabnikov.
Do konca leta bo v 41 tele-
fonskih centralah celjske regi-
je omogočeno vključevanje
ISDN priključkov.
Skupno bo za te objekte
Telekom vložil pribhžno 300
milijonov tolarjev.
Poleg navedenega bodo
prebivalci širše celjske regi-
je bogatejši za kar nekaj ši-
ritev zmogljivosti telefon-
skih central in sicer v Prista-
vi pri Mestinju, Podplatu,
Frankolovem, Gornjem Gra-
du, Šmartnem ob Dreti (tu
bodo analogno telefonsko
centralo zamenjali za mo-
derno, digitalno), Lučah in
Ljubnem.
B. B.
Novi prostori za Energetiko
z reorganizacijo JP Komu-
nala Celje je bilo v mestu ob
Savinji z združitvijo nekda-
njih Komunalinih enot To-
plotna oskrba in javnega de-
la Plinarne ustanovljeno no-
vo podjetje Energetika Celje.
Podjetje posluje na treh lo-
kacijah, a brez lastnih poslov-
nih prostorov. S soglasjem za
najem kredita za nakup po-
slovnih prostorov pa so celjski
svetniki prižgali zeleno luč za
zaokrožitev poslovanja Ener-
getike Celje na enem mestu.
Predvidena lokacija za se-
dež javnega podjetja Energe-
tika Celje d.o.o. je v Novi vasi,
v nadzornem svetu podjetja
pa so že sredi letošnjega po-
letja utemeljevali nakup po-
slovnih prostorov v poslovno
trgovskem objektu v Novi'va-
si s potrebami po učinkovitej-
šem organiziranju poslovne-
ga procesa, dolgoročno zago-
tovitvijo primernih tehnično-
tehnoloških pogojev za izva-
janje dejavnosti ter razvojni-
mi možnostmi podjetja. V
Energetiki Celje potrebujejo
kredit v višini nekaj manj kot
123,4 milijona tolarjev, v še-
stih letih pa naj bi ga poplačali
iz sredstev amortizacije in
dobička. . IS
Knjigarna DZS v novili prostorili
Minuli petek so odprli prodajalno knjigarne DZS, ki se je s prejšnje lokacije prestavila za
nekaj hiš in tako sedaj domuje ob Muzeju novejše zgodovine na Prešernovi ulici v Celju.
»Prednost prestavitve na novo lokacijo je predvsem bistveno večja prodajna površina, ki bo
omogočala tudi večjo ponudbo in predstavitev prodajnega programa. Ta pa je ob knjigah s
področja leposlovja in šolskih učbenikih, ki še vedno predstavljajo sestavni del dejavnosti DZS,
tudi izdajanje in prodaja tiskovin, pisarniške in računalniške opreme, šolskih potrebščin in pa
raznih, predvsem poslovnih daril,« je novi, lepo opremljeni knjigarni na pot povedal Vojteh
Winterleitner. pomočnik direktorja DZS iz Ljubljane. NMS, Foto: G. KATIC
Usicla jen z novo zalconoda jo
Vodnik po Upravni enoti Celje, ki so ga pred nekaj več kot
Mldrugim letom izdali v celjski UE, so občani celjske,
ojniške in štorske občine sprejeli z izjemnim zanimanjem,
'red dnevi pa so v UE Celje izdali ponatis publikacije, ki je
sebinsko v celoti usklajen z novo zakonodajo.
V UE Celje so se za izdajo publikacij - ob Vodniku po UE
■elje so izšli še Brošura o UE Celje, Zbirnik vlog UE Celje in
-§ibanka UE Celje - odločili zato, da bi delo čim bolj približali
'fenom oziroma ljudem, ki imajo opravke v državni upravi,
^iformacije v vseh štirih publikacijah se med seboj vsebinsko
-spolnjujejo, v UE Celje pa so ves čas opozarjali, da so najbolj
'^'fži podatki ter morebitne spremembe upravnih postopkov
^radi novosprejetih zakonov občanov dosegljivi na straneh
^'erneta, kjer se UE Celje kot zaokrožena celota predstavlja
naslovom http://www.sigov.si/uecelje/index.htm. S po-
'^tisom Vodnika po UE Celje pa so v upravni enoti poskrbeli,
^ so zdaj tudi vsi podatki, zbrani v vodniku, vsebinsko
'^l^lajeni z veljavno zakonodajo. IS
osnovi 53. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje
izobraževanja in 16. člena Zakona o izobraževanju odraslih
SVET
Ljudske univerze,
Cankarjeva 1
razpisuje delovno mesto
Direktorja
'kandidati za direktorja morajo poleg splošnih pogojev, določenih
^Zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
■visoka izobrazba družboslovne smeri;
■strokovni izpit za delo na področju vzgoje in izobraževanja;
"Pedagoško-andragoška izobrazba;
'•^ajrnanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta v
'^obraževanju; odraslih.
'^^ kandidatov pričakujemo, da imajo poleg strokovnih znanj
sposobnosti za vodenje in organizacijo dela.
""ektor je imenovan za štiri leta.
"■'lave s potrebnimi dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi razpisa
'^^ naslov: LJUDSKA UNIVERZA CELJE, Cankarjeva ul. 1, z
°^nako »za razpis«.
sndidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po sprejemu sklepa o
sjenovanju.
PO DRŽAVI
Pretep na Livadi
LJUBLJANA, 10. oktobra
(Večer) - Komisija državne-
ga zbora za nadzor nad delo-
vanjem varnostnih in obveš-
čevalnih služb še vedno ni
končala razprave o incidentu
v gostilni Livada. Doslej ni
niti ovrgla niti potrdila su-
mov domnevne uporabe ne-
zakonitih obveščevalnih me-
tod v tem primeru. Komisija
bo dokončni sklep sprejela
šele takrat, ko bo od obram-
bnega ministra dobila rezul-
tate interne preiskave do-
godka, ki jih pričakuje v ro-
ku desetih dni.
Obisk
parlamentarcev
LJUBLJANA, 13. oktobra
(Večer) - Poslanci Evropske-
ga parlamenta so v skupni
deklaraciji, ki so jo predsta-
vili ob zaključku svojega obi-
ska v Sloveniji, podprli priče-
tek pogajanj naše države za
polnopravno članstvo v EU.
Strinjali so se, da Slovenija
že sedaj izpolnjuje najpo-
membnejša merila, vendar
se bo morala spopasti še z
nujnimi reformami na po-
dročju državne uprave, prav-
nega in pokojninskega siste-
ma, pospešiti pa bo morala
privatizacijo in denacionali-
zacijo.
Vlada in Cerkev
LJUBLJANA, 13. oktobra
(Večer) - Predstavniki vlade
in katoliške cerkve so pričeli
pogajanja o vsebini in izved-
bi tistega dela denacionali-.
zacijskih postopkov, kjer
kot upravičenec nastopa
Cerkev. Le-ta vztraja pri vra-
čanju velikih gozdnih pose-
stev v naravi, bi pa pristala,
da država, če želi, del teh
gozdov odkupi. Vlada je
predlagala, da bi oblikovaj^
poseben sklad, v katerega bi
se stekali vsi dobički od
spornih gozdov, namenjeni
pa bili financiranju cerkve-
ne dejavnosti. Obsežna in
burna razprava o spreminja-
nju denacionalizacijske za-
konodaje je napovedana tu-
di v parlamentu.
Javni zbor
LJUBLJANA, 14. oktobra
(STA) - Na pobudo sindikata
delavcev v zdravstveni negi
se je pred zgradbo ministrs-
tva za zdravstvo zbralo blizu
tisoč medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov iz vse
Slovenije ter protestiralo za-
radi nevzdržnih razmer na
področju zdravstvene nege
in svojega kritičnega social-
nega in ekonomskega polo-
žaja. V času zborovanja so se
predstavniki sindikata in mi-
nister za zdravstvo dr. Mar-
jan Jereb dogovorili, da bo
ministrstvo v enem tednu
vladi poslalo predlog za
sprejem kolektivne pogodbe
za medicinske sestre in
zdravstvene tehnike, pogaja-
nja pa naj bi se pričela konec
decembra.
liiitdiliiill^^
6
GOSPODARSTVO
Kapital banke so njeni ljudje
Krekova banka d.d. se je med 29 slovenskimi bankami v dobrih štirih letih uvrstila no dvanajsto mesto
Predsednik celjskega mestnega sveta Loj-
ze Oset je ob nedavnem odprtju poslovne
enote Krekove banke v Celju dejal, da je
prav na prihod te bančne hiše v mesto ob
Savinji čakalo veliko ljudi.
Kakšna je pravzaprav Krekova banka, ki
letos beleži peto obletnico delovanja, kakšni
so doseženi rezultati, kaj načrtujejo in kdo so
njihovi delničarji smo spraševali predsednika
uprave Krekove banke d.d. Antona Guzeja.
Zakaj ste se odločili za odprtje nove po-
slovne enote v Celju?
Krekova banka je v Celju odprla svojo dese-
to poslovno enoto, letos sicer skupno načrtu-
jemo odprtje treh enot. V Celje smo prišU s
ponudbo za pravne osebe in delno tudi s
ponudbo za fizične osebe. Občanom za zače-
tek ponujamo kratkoročne in dolgoročne go-
tovinske ter potrošniške kredite, ponujamo
jim stanovanjske kredite, pravnim osebam pa
je na voljo celotna paleta naših uslug - depozi-
ti, krediti, garancije in podobno. Uradna otvo-
ritev poslovne enote Krekove banke bo ob
božiču, takrat bomo celotno paleto naših us-
lug ponudili tudi prebivalstvu. Konec leta bo-
mo torej začeli zbirati tolarske in devizne
hranilne vloge, izdajati kartice, vključeni smo
tudi v sistem bankomatov.
Poslovna enota je v pro-
storih Mohorjeve družbe, je
Krekova banka lastnik ali
najemnik prostorov?
Sklenjen imamo najemni
odnos, Mohorjeva družba je
tudi eden izmed naših komi-
tentov vse od začetka delova-
nja. Do božiča bomo v pritlič-
ju stavbe v Prešernovi ulici
uredili tudi prostore za poslo-
vanje s fizičnimi osebami.
Koliko komitentov že ima
Krekova banka na celjskem
območju?
Na Celjskem imamo 120
komitentov, naši poslovalnici
sta doslej že poslovali v Zre-
čah in v Šoštanju. V bistvu
smo presenečeni, da smo v
štirih letih, kar Krekova ban-
ka^ posluje s pravnimi oseba-
mi, na tem področju zbrali
toliko interesentov.
Imate na celjskem območ-
ju kakšne posebne načrte
tudi v prihodnje?
Zaenkrat ne, seveda pa se
bomo prilagajali razmeram.
Katera ciljna skupina ko-
mitentov zanima vašo banč-
no hišo?
Po velikosti Krekova banka
ne more stopati v korak z
velikimi slovenskimi banka-
mi, smo pa dovolj močni in
stabilni da lahko zadovoljimo
potrebe srednje velikih in
manjših podjetij, obrtnikov
ter prebivalstva. Prisotni smo
praktično v vseh slovenskih
regijah.
Kako bi ocenili prvih pet
let Krekove banke?
Banka je dosegla rast, ki
nam jo mnogi zavidajo. Bi-
lančna vsota banke se je po-
večala za skoraj šestkrat, s
čimer se je njen tržni delež
povečal iz 1,49 na 1,80 odstot-
kov. Po velikosti bilančne
vsote sodi banka na 12. me-
sto med 29 bankami v Slove-
niji. Bilančna vsota banke se
je lani v primerjavi z letom
1995 povečala za 39,6 odstot-
kov oziroma ob upoštevanju
stopnje rasti cen na drobno
realno za 28,3 odstotke. Sreds-
tva pravnih oseb predstavljajo
v banki dobro četrtino vseh
zbranih sredstev, obseg zbra-
nih vlog pravnih oseb se je v
letu 1996 realno povečal za
34,8 odstotkov. Na področju
sredstev prebivalstva je btlo v
letu 1996 na 30.000 partijah
zbranih 15 milijard sredstev. V
začetku letošnjega leta smo
dobili tako imenovano veliko
pooblastilo, kar pomeni sa-
mostojno devizno poslovanje.
Vse te uspehe pa smo dosegli
zato, ker se držimo načela, da
so najpomembnejši kapital
banke njeni ljudje.
Krekova banka je delniška
družba, kdo so delničarji?
Seznam delničarjev je do-
kaj obširen in tudi zanimiv.
Anton Guzej je v Krekovi
banki že vseh pet let. Najprej
je bil direktor, leto dni je
predsednik uprave delniške
družbe. Delovno pot je začel
kot finančni direktor celj-
skega Topra. Po treh letih in
pol je odšel v Aero, kjer je bil
pomočnik direktorja in di-
rektor takratnega tozda, po
šestih letih v Aeru pa je
prevzel direktorsko mesto v
Merxovi interni banki.
Imamo preko 4000 delničar-
jev, delniškega kapitala je za 5
milijard in pol tolarjev. Druž-
bo sestavljajo tri skupine del-
ničarjev. Prvo so cerkveno
pravne osebe, ki imajo prib-
ližno 25 odstotkov upravljav-
skih delnic, sledijo pravne
osebe s področja gospodars-
tva in institucije, ki imajo prav
tako 25 odstoten delež. V tret-
jo skupino pa sodi prebivals-
tvo, ki razpolaga s 50 odstot-
nim deležem. To je vsekakor
zanimiva struktura, kakršne
ni v nobeni drugi banki.
Na srečanju s poslovnimi
partnerji ob odprtju celjske
poslovne enote ste dejali, da
ho banka nadaljevala Kreko-
vo izročilo. Kakšno je?
Gradimo na zaupanju in
skušamo se približati vsaki
stranki. Po svoje je danes to
lahko dvorezen meč, ker
pravni sistem ne deluje in
imamo zaradi tega lahko te-
žave s slabimi plasmaji. Smo
skrajno pošteni v vseh dogo-
vorih in po tem nas naše
stranke tudi cenijo,
■■■■i IRENA JELEN BAŠA
Da bi zbrala potreben
jamstveni kapital, ki je bil
pogoj za pridobitev neome-
jenega pooblastila za poslo-
vanje, je Krekova banka od
ustanovitve v letu 1993 do
septembra 1995 izdala štiri
emisije delnic. Osnovni ka-
pital Krekove banke tako od
15. 9. 1995 znaša 2.492.
000.000 tolarjev. Po stanju
31. 12. 1996 ima banka 4375
delničarjev, deset navadnih
delničarjev ima v lasti 25
odstotkov vseh upravljav-
skih delnic. Noben delničar
nima 10 ali več odstotkov
delnic z glasovalno pravico.
Največji delničarji Krekove
banke d.d. Maribor, imetniki
navadnih upravljavskih del-
nic, so bili konec lanskega
leta naslednji: Škofijski or-
dinariat Maribor, SCT Ljub-
ljana, Bona fide Koper, Slo-
venski odškodninski sklad,
Radenska Radenci, Unior
Kovaška industrija Zreče,
Hčere krščanske ljubezni
Ljubljana, Krka Novo mesto,
Šolske sestre Ljubljana in
BTC Ljubljana.
Predsednik uprave Krekove banke d.d. Anton
Guzej je Celjan, v Krekovo banko, ki ima
sedež v Mariboru, se še vedno vsak dan vozi
iz mesta ob Savinji.
Uspešno sodelovanje
Med delniško družbo TIM
iz Laškega in Kemijskim in-
stitutom iz Ljubljane že še-
sto leto teče plodno poslov-
no sodelovanje pri razisko-
vanju racionalne rabe ener-
gije. Eno od osnovnih po-
slanstev družbe je namreč
preprečevanje ter zaščita
ljudi in objektov pred neu-
godnimi ekološkimi vplivi z
ustreznimi izolacijami, saj
je strah ljudi zaradi tanjša-
nja ozonske plasti in nega-
tivnih učinkov ultravijolič-
nih žarkov vse večji.
Prav zato je TIM v letu 1992
na podlagi zakona o razisko-
valni dejavnosti in v skladu s
sklepom ministrstva za zna-
nost in tehnologijo ter poseb-
nimi medsebojnimi pogodba-
mi napotil na raziskovalno
usposabljanje in podiplomski
študij na kemijskem inštitutu
svojo štipendistko, diplomi-
rano inženirko Marjeto Ma-
ček, ki je v podjetju opravila
pripravništvo za delovno me-
sto samostojni raziskovalec.
Pod vodstvom univerzitetne-
ga znanstvenega svetnika dr..
Borisa Orla je bila vključena v
projekte, ki potekajo v okviru
raziskave Sončne energetike
in racionalne rabe energije,
na katero se neposredno na-
vezuje projekt Kromogeni
materiali za sončno energeti-
ko.
Ob pomoči strokovnjakov
in profesorjev fakultete za ke-
mijo in kemijsko tehnologijo
ter kemijskega inštituta je
Mačkova v začetku oktobra
zaključila svoje raziskovalno
usposabljanje z uspešnim za-
govorom doktorske diserta-
cije z naslovom Strukturne,
elektrokemijske in optične
lastnosti niobijevega (V) in
železovega (III) oksida ter ne-
katerih dvojnih železovih (III)
oksidov, pripravljenih po sol-
gel postopku.
Raziskovalna naloga po-
meni pomemben prispevek
pri raziskovanju najbolj pers-
pektivnih materialov, ki zdru-
žujejo nizko toplotno prevod-
nost z visoko prepustnostjo
za vidno svetlobo oziroma
praktično uporabnega elek-
trokromnega sklada, pred-
vsem za izboljšanje toplotnih
značilnosti oken. JI
NOVO NA BORZI
SBInad 1.500 točkami
Kljub temu, da v zadnjem
času ni prišlo do pretirane-
ga porasta tečajev, je SBI še
vedno nad 1.500 točkami.
Celoten promet je skromen
(do 250 mio dnevno na
obeh trgih). Največ zanima-
nja je še vedno za redno
delnico Krke in redno del-
nico Leka.
Odbor za sprejem je 7.10.
sprejel sklep o sprejemu
585.762 navadnih delnic z oz-
nako B družbe Kovinotehna
mednarodno trgovsko pod-
jetje d.d. Celje, ki se pripojijo
v kotacijo B že sprejetim na-
vadnim delnicam družbe.
Skupno število v kotacijo B
borze sprejetih navadnih del-
nic družbe se poveča na
4.124.504 delnic.
Precej zanimanja je v zad-
njem času za redne delnice
Luke Koper (LKPG). Temu so
botrovali dobri poslovni re-
zultati. Fizični obseg poslova-
nja presega načrtovani obseg
in je bil v prvih osmih mese-
cih za 11% višji kot v enakem
lanskem obdobju. Celotni do-
biček, ki ga je Luka Koper v
tem obdobju ustvarila znaša
1,38 milijarde SIT in predstav-
lja že 85% načrtovanega do-
bička za vse leto. Po stanju
delniške knjige na 1. oktober
1997 so poleg države, ki ima v
lasti 45% prednostnih parci-
pativnih delnic z omejeno gla-
sovalno pravico in 2% navad-
nih delnic, večji delničarji še
občina Koper s 7,65% ter Ka-
pitalski sklad pokojninskega
in invalidskega zavarovanja s
4.63 % deležem ter Slovenski
odškodninski sklad s 4,14%
deležem. Trije tuji delničarji
imajo v lasti skupno 0,34%
lastniški delež. Vlada naj bi v
kratkem določila pogoje, pod
katerimi lahko tujci kupujejo
delnice Luke Koper in Aero-
droma Ljubljana. Kot je zna-
no je v statutu Luke Koper
določilo, da morajo tujci za
pridobitev delnic pristanišča
najprej dobiti dovoljenje last-
nika prednostnih delnic, ki je
v tem primeru država. Po-
dobna določila veljajo za tuj-
ce tudi pri Aerodromu Ljub-
ljana. Doslej je sicer veljala
neuradna razlaga, da lahko
tujci, kljub določilu delnice
Luke Koper kupujejo ter tako
ustvarjajo kapitalski dobiček,
vendar pa je veljalo tudi opo-
zorilo, da lahko uprava tuj-
cem na skupščini zaradi ne-
pravilno pridobljenih delnic
odreče pravico do glasovanja
in tudi do dividende.
Še vedno odkupujemo
amortizacijske načrte, ki jih
je izdala Pošta Celje, sedaj
Telekom Slovenije. Cenjene
stranke obveščamo, da ima-
mo novo poslovalnico v Ve-
lenju, na Prešernovi 8, (nad
Elektrotehno). Dobrodošli.
Verjetno bi bilo status tuj-
cev v Luki Koper najbolje
urediti kar v statutu podjetja,
kjer naj bi bilo zapisano, da
imajo lahko tuje fizične in
pravne osebe največ 15% gla-
sovalnih pravic, ne glede na
število pridobljenih delnic.
Za vse delnice, ki bi jih prido-
bili, naj bi se jim priznalo
lastništvo in pravica do divi-
dende.
Piše: JOŽICA MALTARIČ
BAROMETEft
Brez težav {
zlatimi karKcQ|^
v zadnjem času se vejii
govori o množičnih zlorab?
oziroma poneverbah zy
Eurocard kartic, zato so ngi
tere banke omejile ali blok!
le njihovo uporabo.
kažejo, da v primeru zjJ
Eurocard Mastercard kartic'
vgrajeno fotografijo imetiJ
ki jih izdaja Volksbank
ska banka, še ni prišlo (
zlorabe. Fotografija imetnifc
na zlati kartici je eden ^
dodatnih elementov pri
poznavanju imetnika. Ker i.
fotografija imetnika na kaitj
co vgrajena oziroma zapisan
s posebno računalniško tel
niko, so izključene možnep(
neverbe fotografij na kartic
Zato ni presenetljivo, da (
sedaj še ni bil odkrit nobe
primer poneverbe zlate "karti
ce s fotografijo imetnika.
Globoka
stanovanjska
luknja
Na 19. in 20. razpis Stani
vanjskega sklada Republik
Slovenije se je skupno prijav
lo kar 2.804 prosilcev, ki«
zaprosili skupno za 10,6 mi
jard tolarjev ugodnih stan
vanjskih posojil. Sklad je 2
obe posojili sprva namenil
milijardi tolarjev, na računpi
livov v prihodnjem letu i
razpisano vsoto povečali i
skupno 4,272 milijarde tol<
jev. Takšna odločitev pomei
da sklad do junija prihoto
leto ne bo mogel odobrav;
novih posojil. V skladu op
zarjajo, da brez večje pome
države v naslednjem letu i
bo mogoče računati na ka
šen večji razpis ugodnih stal
novanjskih posojil. A
SKB banka tudi v'
Velenju
SKB banka je v letošnjih
osmih mesecih dosegla bi-
lančno vsoto 230,2 milijarde
tolarjev ter ustvarila bruto d(
biček v višini 1,4 milijarde ti
larjev. Banka je tako glede r
bilančno vsoto ohranila U
odstotni tržni delež in polož
druge največje slovensl
banke. Banka je bila v te:
oBdobju še posebej uspeši
pri zbiranju depozitov, kar 1
kaže v povečanem tržne'
deležu, ki je konec avgust
znašal 11,6 odstotka. Pri P"
bivalstvu so naraščala pre(
vsem vpogledna tolarsk
sredstva, pri pravnih osebi
pa vezani depoziti. Banka
svoj tržni delež v bančnei
prostoru povečala tudi pri P
sojilih, ta so od začetka le
narasla za 13 odstotkov.
nec oktobra bo SKB bani
ddprla svojo ekspozituro tu
v Velenju.
Obriniplesv
Zrecah
Območna obrtna zborni'
Slovenske Konjice bo prih^
nje leto praznovala dvajse
obletnico. Priprave za prazfl
vanje so se že začele, saj ^
meravajo obnoviti prostori;
ob praznovanju prikazati
voj obrtništva v tem obdobj
Sicer pa se v tem rnese^
pripravljajo predvsem na ^
dicionalni obrtniški ples, ki!
25. oktobra v Zrečah.
^---
GOSPODARSTVO
7
Leteči Icurirji
DHL je v Sloveniji štirinajst let, v Celju je bilo predstavništvo odprto pred sedmimi leti
čedalje več podjetij upo-
Ijjja namesto lastne kurir-
|g službe za redno in hitro
jjtavo vseh vrst pošiljk spe-
jlizirane kurirske servise.
(;elju deluje predstavniš-
ppHL, ki ga od vsega začet-
jvodi Blanka Cigler.
podjetje DHL je vodilno
jgdnarodno storitveno pod-
,tje na področju hitrega pre-
pošiljk sirom po svetu.
Istanovljeno je bilo leta 1969 v
pA na pobudo treh mladih
odjetnikov, ime podjetja
[edstavlja začetnice njihovih
fiimkov. DHL ima skoraj 50
isoč zaposlenih, v Sloveniji je
irisoten 14 let.
Oranje ledine
Preden je prevzela vodenje
eijskega predstavništva DHL,
;bila Blanka Cigler zaposlena v
;eljskih mesninah in Tekstilni
)vami Prebold. »Slučajno sem
ipazila razpis za vodjo pred-
lavništva, delo me je zanimalo,
er sem DHL in storitve tega
odjetja poznala že prej.« V Ce-
u je Blanka pred sedmimi leti
rala ledino. »Takrat je bil DHL
mo v Ljubljani. Mi smo začeli
ecembra, spominjam se, da
no imeli prvi mesec 9 pošiljk,
mes jih imamo mesečno prib-
^0 400,« je zadovoljno pove-
ilala zgovorna in prijetna sogo-
lomica.
DHL, ki je v Evropi največji
pri dostavi pošiljk, ima 12
lisoč vozil in preko 200 last-
lih letal. Vsakih 58 sekund
kje v svetu vzleti eno od nji-
bvih letal. Lani je DHL do-
stavil več kot 100 milijonov
pošiljk in imel preko 4 mili-
iirde dolarjev prometa.
Blanka je po rodu Prebold-
'^nka, v okolici tega starega
*kstilnega središča z družino,
">ožem in hčerama Katjo ter
^rško, živi še danes. V otroš-
letih je s starši in sestro
^3bino osem let preživela v
Nemčiji, tam končala osnovno
šolo in si nabrala znanje
nemškega in angleškega jezi-
ka. Znanje, ki je zanjo pri nje-
nem delu v DHL seveda ne-
precenljiva dragocenost. Sred-
njo šolo je Blanka zaključila v
Celju, potem ob delu končala
še prvo stopnjo ekonomije na
Ekonomsko poslovni fakuUeti
v Mariboru.
Dokumenti, steklo,
televizor...
v celjskem predstavništvu
DHL sta poleg Blanke zaposle-
na še dva kurirja, pogodbeni
sodelavec pokriva Zasavje.
Med največje oziroma stalne
stranke celjskega predstavniš-
tva DHL sodijo velenjsko Go-
renje, Banka Celje, rogaška
Steklarna, Kovinotehna, Kili
Liboje, Cinkarna, Cetis, Aero
in Aero Copy pa še mnoga
druga podjetja. »Preko DHL
veliko pošiljajo dokumente,
banke pošiljajo akreditive in
razne druge dokumente, po-
tem euro obrazce, zadnje čase
naše storitve precej koristijo
avtoprevozniki, ki preko DHL
pošiljajo račune in tako prej
dobijo plačila. Steklarna Ro-
gaška Slatina pošilja posamez-
ne vzorce na primer v ZDA.
Preko DHL je mogoč tudi red-
ni izvoz, na primer velenjska
Elektronika preko DHL včasih
pošlje televizor, pri čemer mi
opravimo tudi špedicijske po-
sle. Blago tudi ocarinimo, ven-
dar tega našim strankam po-
sebej ne zaračunavamo,«je
pojasnjevala Blanka.
Na črni listi Irak in
Tunis
Pošiljke zbirajo približno do
15. ure, naslednje dopoldne je
pošiljka že v namembni drža-
vi, kot pravijo v svojem jeziku.
»Po Evropi in v ZDA so pošilj-
ke v 24 urah, na Daljnem in
Bližnjem vzhodu čez dva do
štiri dni. Pošiljko kurirji prev-
zamejo na mizi pošiljatelja in
jo dostavijo na mizo prejemni-
ka. Pošiljke iz tujine, ki so
namenjene našim strankam,
brezplačno tudi ocarinimo,
prav tako brezplačno poskrbi-
mo za uvozni carinski posto-
pek, v kohkor je to potrebno,«
dodaja sogovornica.
V svetu so se družbe za
hitro dostavo pošiljk začele
razvijati pred tremi desetlet-
ji. Največje svetovno podjetje
za hitro dostavo pošiljk UPS
je bilo ustanovljeno že leta
1907. Poleg DHL sodi med
svetovne velikane v hitri do-
stavi pošiljk še TNT.
Edini državi, kamor s po-
močjo DHL ne bodo potovali
vaši dokumenti ali vzorci, sta
Irak in Tunis, kar je posledica
političnih, ne pa ekonomskih
dogovorov. Iz celjskega pred-
stavništva potujejo pošiljke si-
rom po svetu. »Najpogosteje v
Nemčijo, Italijo, VeHko Britani-
jo, ZDA, Francijo, na Švedsko,
v zadnjem času tudi na Hrvaš-
ko, kamor blago in dokumen-
te vozimo z avtomobili. Sode-
lujemo tudi z Bosno, bistveno
se je v zadnjem času povečal
promet s Srbijo.«
Hitrost zahteva
natančnost
v Sloveniji ni veliko krajev,
od koder v svet ne bi potovale
pošiljke s pomočjo DHL. Slo-
venski DHL pa je razdeljen na
tri dele. Podrobnosti je poja-
snil direktor DHL Slovenija
vzhod Rudi Zupan. »DHL je v
Sloveniji razdeljen na zahodni,
osrednji ter vzhodni del. V
DHL Slovenija vzhod poleg
celjskega predstavništva sodi-
ta še Maribor in Novo mesto.
Iz Celja poleg širšega celjskega
območja pokrivamo še Koroš-
ko, sodelujemo pa predvsem
z izvozno usmerjenimi pod-
jetji. Želimo si, da bi z našim
servisom 100-odstotno pokri-
vali Slovenijo, trenutno ima-
mo belo liso v okolici Lenda-
ve. Naš cilj je tudi specializaci-
ja, kar pomeni nudenje uslug
posebej za področje bančniš-
tva, tekstilne industrije in po-
dobno.«
Kot je povedala Blanka Ci-
gler, gre skozi njihove roke
tudi veliko število potnih li-
stov, ki jih stranke pošiljajo
za ureditev viz ali zgolj zato,
ker jih ljudje pozabijo v kak-
šnem hotelu ali avtomobilu.
S pomočjo DHL potujejo po
svetu tudi izgubljeni ključi,
leče ali očala. Preko DHL pa
ni mogoče pošiljati dragih
kamnov, denarja, živali, rast-
lin, umetnin, orožja ali ne-
varnih snovi. V DHL ne sprej-
mejo tudi blaga, ki ga ni do-
voljeno uvoziti v državo
končnega koristnika, na pri-
mer alkohol v Saudovo Ara-
bijo.
Da bodo pošiljke resnično
hitro prišle v prave roke, lah-
ko pripomorejo tudi naročni-
ki sami. »Podjetja največ sto-
rijo, če izpolnjujejo obrazce,
potrebne za izvozno in uvoz-
no pošiljanje, skladno z zako-
nodajo. Ne moremo odposla-
ri pošiljke, če dokumenti niso
pravilno izpolnjeni, zaradi če-
sar pošiljke stojijo na Brniku
ali pa pri pošiljateljih v drugih
državah. Najpogosteje se sre-
čujemo z nepopolninii vpisi
vsebine pošiljk ah nepravilno
fakturirano vrednostjo,« opo-
zarja direktor DHL Slovenija
vzhod.
IRENA JELEN BAŠA
Blanka Cigler
Rudi Zupan
Banka Celje izdaja nov
finančni instrument
^anka Celje d.d. je za zbi-
'■"ije dodatnih kratkoročnih
^fedstev pravnih oseb pripra-
^^'a nov finančni instru-
"^^nt-potrdilo o vlogi oziro-
"'^ tako imenovani certifika-
'^oUeposit.
-mmmm
'^otrdila o vlogi so izdana kot
*3tkoročni, imenski, neserij-
Jj* Vrednostni papir, ki ga je
^žno prenesti na drugo ose-
^ na osnovi indosamenta.
J^vno prenosljivost, ki omo-
tržnost in s tem hkvidnost
I^Poniranih sredstev je tista
f^nost novega instrumenta,
§3 loči od klasičnega vezane-
J^*iepozita. Skupna nominal-
^ dednost izdanih potrdil pr-
^ ^misije znaša milijardo to-
larjev, od tega je polovica emi-
sije nominirane v tolarjih, polo-
vica pa v DEM, plačljive in iz-
plačljive po srednjem tečaju
Banke Slovenije za DEM na
dan vpisa oziroma zapadlosti.
Nominalni znesek potrdila o
vlogi ni vnaprej določen, mini-
malni znesek vpisa za tolarska
potrdila je 10 milijonov tolarjev
in 100.000 DEM za potrdila,
nominirana v DEM. Ročnost in
obrestna mera za potrdila o
vlogi, izdana v tolarjih in potr-
dila o vlogi, vezana na DEM,
znašajo: od 31 do 90 dni T-i-3,8
odstotka, od 91 do 180 dni T oz.
D+4,2 odstotka ter od 181 dni
do enega leta T oz. D+4,8 od-
stotka. Obresti se obračunajo
in izplačajo skupaj z glavnico
na dan dospelosti posamezne-
ga potrdila o vlogi. Višina
obrestne mere in način obraču-
na sta za izdana potrdila fik-
sna.
Imetniku omogoča potrdilo
o vlogi tudi poravnavo zapad-
lih obveznosti do banke, daje
možnost pridobitve lombard-
nega posojila banke, se upo-
rablja kot instrument zavaro-
vanja kratkoročnih posojil
banke, možno pa ga je prene-
sti na drugo osebo.
z zbiranjem kratkoročno
deponiranih sredstev na os-
novi izdaje potrdil o vlogi je
Banka Celje pričela včeraj,
15. oktobra, na sedežu ban-
ke v sektorju zakladništva.
V SPOMIN
Stane Debevc
Med vsemi mejami, ki
so postavljene človeku, ta-
ko v mladih letih, kot tudi
v visoki starosti, je smrt
najbolj dokončna. Ob vesti
o nepričakovani smrti člo-
veka, sodelavca, prijate-
lja, ki nam je mnogim bil
dolga leta blizu, se zdrzne-
mo. V trenutku se zavemo
človeške krhkosti in minlji-
vosti. Nemi in nemočni ob-
stanemo ob tem žalostnem
spoznanju in komaj najde-
mo primerne besede tolaž-
be.
Smrt je sopotnica življe-
nja. Lahko je to napisati.
Kako težko dojeti, ko se
resnično zgodi. Vse misli,
želje, upanja, hotenja, lju-
bezen, vse v hipu postane
nič. Ljudje se moramo
sprijazniti, da smo minlji-
vi. Tako je lažje živeti. To-
da kako težko je dojeti, da
Staneta resnično ni več.
Kako nepopisno trpi njego-
va družina, starši, sorod-
niki, prijatelji.
Vsakega Gorenjčana je
vsaj za nekaj minut zabo-
lelo v srcu. Tudi tiste, ki
jim je Stane velikokrat le
na hitro čvrsto stisnil roko
in one, ki so Staneta poz-
nali samo po imenu in
priimku ali pa še to ne.
Stane, Gorenjčan od pet
do glave, ne trpi. Umrl je
hitro, tako, kot je tudi ži-
vel. V Gorenje je prišel leta
1983, prej je delal kot tr-
govski pomočnik v Teksti-
lu Ljubljana, vmes zaklju-
čil višješolski študij, nekaj
let je bil v mozirskem El-
kroju. Zato ne preseneča,
da si je dom, ki ga je delil z
ženo Angelo, hčero Polono
in sinom Filipom, uredil v
Nazarjah.
V Gorenju Commerce je
bil Stane najprej direktor
področja prodaje doma in
v tujini, kasneje podpred-
sednik PO Gorenje Com-
merce za področje trženja.
Prvega septembra 1988
se je odločil za povsem nov
življenjski izziv. Prevzel je
mesto direktorja Gorenje-
vega podjetja Vertribs
GmbH Miinchen. To delo je
opravljal vse do usodne
zadnje sobote v njegovem
življenju. Hkrati je letoš-
njega aprila postal član za-
časne uprave Gorenja, za-
dolžen za marketing.
Kmalu bi bilo petnajst
let, ko je prišel v Gorenje.
Sprejel je izziv delati v ta-
ko velikem podjetju v tako
nemirnih časih. Skupaj z
njim smo želeli dokazati,
da se z resnim skupnim
delom in zaupanjem v ko-
lektiv lahko uspe. Skupaj
smo uspeli. Vse zadnje
dni, ko je bilo toliko dela.
smo si izmenjali veliko na-
črtov in obetavnih misli.
Zato je bolečina še toliko
večja. Navdušeno je razla-
gal o načrtih v naslednjem
letu, predvsem zaradi te-
ga, ker si je pridobil zau-
panje poslovnih partner-
jev. To je dosegel s svojim
načinom dela, z neposred-
nostjo, neizčrpno, že kar
deloholično energijo, a
hkrati z večno vedrostjo.
Naši poslovni partnerji v
Nemčiji so zaupali Gore-
nju v prvi vrsti zaradi Sta-
neta in zopet se potrjuje
njegovo trdno prepričanje,
da so posel ljudje in še
enkrat ljudje.
Plemenita in bogatil je
ime Gorenja, pa tudi nas
sodelavce. Vseskozi nas je
poučeval, kaj pomeni uve-
ljaviti se v svetu. Včasih
smo ga težko dohajali, a je
bil vztrajen. Mnogi ga niso
razumeli ali hoteli razu-
meti. Zadnja leta, ko smo
bili sami popolnoma izpo-
stavljeni svetovnemu trž-
nemu prepihu, smo mu
začeli vsi slediti.
Še dolgo ne bomo dojeli,
da je za vedno zamrl nje-
gov nasmešek, da ni več
njegove odkrite besede, da
je omahnila njegova to-
pla, čvrsta dlan. Drobec
sekunde v večnem hote-
nju, da stvari opravi kar
najbolje in ugasnilo je živ-
ljenje, z njim pa premnogi
njegovi in naši načrti.
Kako kruto in nepojmlji-
vo. Pa kako rad je Stane
imel življenje. Iz skromnih
prilik je znal narediti pra-
ve radosti. Oznanjal je pri-
jateljem okoli sebe, kako
lepo je živeti, ljubiti, kako
lepo je boriti se, uživati v
umetnosti, biti srečen, vča-
sih nesrečen in vedeti, da se
to večno ponavlja. Iz tak-
šne, njemulastne filozofije,
je izžareval večni optimi-
zem, ki je bil vodilo njego-
vega življenja. Nesebično
ga je širil, kjerkoli je bil.
Življenje teče naprej, ta-
ko kot vedno. Vse, kar lah-
ko v tem trenutku storimo
za preminulega sodelavca
in prijatelja je, da sočus-
tvujemo z njegovimi najb-
ližjimi in da ohranimo Go-
renje takšno, kakršnega si
je Stane Debevc želel.
Sodelavci Gorenja
DokapHalizacijo Merkurja
v ponedeljek, 20. oktobra, bodo v poslovni stavbi Merkurja v
Naklem podpisali pogodbo o vpisu in vplačilu delnic med
delniško družbo Merkur, Evropsko banko za obnovo in razvoj.
Kapitalskim skladom. Slovenskim odškodninskim skladom,
Pooblaščeno investicijsko družbo Atena 2 in Pooblaščenimi
investicijskimi skladi Nacionalne finančne družbe. S podpisom
pogodbe o dokapitalizaciji za 33,75 milijonov DEM bo kranjski
Merkur povečal osnovni kapital za 38 odstotkov. IJB
8
NASI KRAJI IN UUDJE
S Cukrovo Lizo in pičkurinom
Med številnimi štanti/dežjem in obiskovalci na Lenartovem sejmu na Rečici
Kar precej živahen sejem-
ski vrvež, občasen dež, polni
štanti in zanimive osebe iz
preteklosti so bile glavne zna-
čilnosti nedeljskega Lenarto-
vega sejma, ki so ga letos tret-
jič pripravili v T\irističnem
društvu Rečica ob Savinji.
Namen tega sejma, ki je na-
stal ob izdatni pomoči mozir-
skega publicista Aleksandra
Videčnika je pokazati, kakšen
je bil sejemski utrip med obe-
ma vojnama. Sicer Rečičani pri-
pravljajo sejem v spomin na
leto 1585, ko je kraj dobil trške
pravice, in s tem tudi pravico
do sejmarjenja. Med obema
vojnama so na Rečici priprav-
ljali štiri sejme, največji pa je bil
Lenartov sejem. Ker člani turi-
stičnega društva vztrajajo pri
kar se da najbolj verodostoj-
nem obujanju nekdanjih do-
godkov, je rečiški sejem eden
redkih slovenskih sejmov, ki
mine brez plastike, balonov,
kokic in podobnega kiča.
Na Lenartovem sejmu so
svoje izdelke prodajali kovač,
lectar, medičar, lončar, sodar,
čevljar, sedlar, klobučar, sve-
čar, zeliščarka..., ki so prišh iz
Zgornje Savinjske doline in tu-
di iz drugih slovenskih krajev.
Na prodaj so bili domači siri,
suho cvetje in sadje, suha ro-
ba, tkano blago, šopki in cvet-
lice iz krep papirja, svoje me-
sto pa so našli tudi različni
poljski pridelki, različni izdel-
ki, ki so jih rabili v gospodinjs-
tvih, in druge dobrote, od do-
mačih rezancev do različnih
doma izdelanih napitkov.
Obiskovalci, zaradi slabega
vremena jih je bilo manj kot so
pričakovali organizatorji, so
posegali po mnogih stvareh, ki
jih sicer ni naprodaj v trgovi-
nah. Še posebej so sejem obo-
gatile osebe, ki so bile tudi
nekdaj prisotne na podobnih
dogajanjih, in ki so jih v turistič-
nem društvu ponovno obudili.
Na Lenartov sejem so prišli
Cukrova Liza, ki je poskrbela
za to, da se je tudi na sejmu
našlo nekaj sladkega za otro-
ke; prisotni so bili lajnar in
slepec s hčerko, ki sta prosila
vbogajme, za zabavo sta po-
skrbela ciganski Pavel in njego-
va Urška, iz daljne Dalmacije
pa je prišel pičkurin, ki je bil
stalni gost na podobnih sejmih.
v njegovi krošnji pa so se našle
vse manjše potrebščine za
vsakdanje delo v gospodinjs-
tvih. Letos je rečiški pičkurin
izrazil željo, da bi se zaposlil na
mozirski občini, saj je župan
Jakob Presečnik vedno poteg-
nil ta kratko, kadar sta igrala
igro par-nepar. Na sejem se je s
konji in parizerjem pripeljal
kmečki par, ki se ponaša že s
sedmimi otroki. Za red in mir
sta skrbela trška stražnika, ki
sta, seveda ob glasnem prote-
stu Pavla, zaslišala cigansko
Urško. Govor trškega stražni-
ka, v katerem opozarja obisko-
valce in sejmarje, kako se mo-
rajo obnašati, je med ljudmi še
dolgo vzbujal salve smeha, za
smeh pa je poskrbel tudi trški
župan.
Organizatorje Lenartovega
sejma je posebej veselilo, ker
so sejem mnogi Rečičani in tudi
drugi Zgornjesavinjčani vzeli
za svojega. Iz starih skrinj so
potegnili obleke svojih očetov
in mater in tako so utrip svoje-
vrstnemu sejemskemu dogaja-
nju dajali tudi stari telov^, I
obleke, rute, pleti in druo?5
skoraj pozabljena oblačilf ^
V ves ta sejemski vrvež so
mešale vonjave pečenega k
stanja, mošta in jedi, kotso^
nekdaj ponujali na sejmih ?
rej brez čevapčičev in dr'. ;
podobnih slovenskih specj
tet, obiskovalci pa so na veiii
posegali po prestah, šunki, r,
čenki in podobnem. Mnog
odhajali domov s polnimi c-
karji dobrot, ki so jih zaniii^j
na sejemskih štantih, sv"
navdušenje nad dogajanjein-
Rečici pa je izrazil tudi velenj^.
župan Srečko Meh. OrganjJ;
torje pa še najbolj veseli zao
tovilo večine obiskovalcev,";
bodo na sejem še prišli.
URŠKA SELlŠKiii
Foto: CIRIL sj|
Eden najbolj značilnih prizorov Lenartovega sejma: govor
trškega župana, medtem ko stražnika budno nadzirata doga-
janje.
Še posebej zanimivo je bilo. ko je Urška Cukrovi Lizi ukradla nekaj dobrot. Toda jezična
Liza se ni dala kar tako, kar sama je obračunala z Urško.
OKOUE IN MI
Varujmo življenjsko okolje
Danes predstavljamo novo stalno rubriko
Okolje in mi, ki bo objavljena v vsaki drugi
številki Novega tednika, pripravljali pa jo
bomo v sodelovanju s podjetjem Javne na-
prave d.o.o. Teharska 49, Celje.
Namen rubrike je obveščati in vzgajati za
pametno ravnanje z odpadki in za večjo skrb
pri varovanju življenjskega okolja. Zanj smo
odgovorni vsi!
Zbiranje odpadnega papirja
Javno podjetje Javne naprave Celje obvešča
vse stanovalce ter lastnike in najemnike po-
slovnih prostorov, da je pričelo na območju
centra mesta Celje ločeno odvažati papir. Prosi-
jo, da tisti uporabniki, ki nimajo v bližini poseb-
nih posod za papir, le tega odlagajo ob posode
za odpadke - v kartonsko škatlo ali zloženega
ob posodo. Papir, ki je odložen skupaj z ostali-
mi odpadki je namreč umazan in ni več upora-
ben za nadaljnjo predelavo. V primeru, da
imate večjo količino papirja, pa jih pokličite,da
se dogovorite za poseben odvoz. Telefonske
številke 483-721,483-722 aH 483-457.
Odvoz papirja:
Ponedeljek in četrtek od 20. ure naprej
Cankarjeva, Vodnikova, Stanetova od cen
tralne lekarne do Metroja, Prešernova, M
celjskih knezov, Gosposka, Kocenova, Ra^
lagova, Ozka ulica in Zagata.
Torek in petek od 20. ure naprej - Staneto^
va od Metropola do Branibora, Kocbekova
Gregorčičeva, Levstikova, Miklošičevi
Ljubljanska cesta do številke 18, Mariborska
in Ipavčeva.
Ročno pobiranje odpadnega papirja po mestu Celju.
SNOPIČ
REPORTAŽA
9
Za očetovo dlan
velika punčka
Danes zdrava in živahna Anja je ob rojstvu tehtala komaj 590 gramov
jija Debeljak iz Trnovca
24, decembra, nekaj mi-
j l^z osmo, praznovala
rojstni dan. Kot vsi
jfi, ki jim je ta svet v
posajeno veselje, ima ra-
prve snežinke, črne roke
pečenega kostanja, čofo-
ijepo lužah, vprašanje za-
j, Nadvse rada se stisne k
ijim staršem, jim prišep-
na uho kakšno Ijubezni-
besedo ali domislico,
asih je tudi nagajiva,
jdvsem pa je svetlolasa
ija, ki je ob rojstvu tehtala
nekaj več kot pol kilogra-
1, zdrava in živahna dekli-
Debeluška pa najbrž ne
prav nikoli.
[isti tedni, ko so trepetah
ojeno življenje, so že zdav-
minili. Njena mama, pe-
Jvajsetletna Barbara Za-
't, pa se še vedno živo spo-
ija vseh zapletov najprej v
sečnosti in nato po rojstvu:
kpo kakšnih štirinajstih
irih nosečnosti sem mora-
li'bolnišnico. Zdravniki so
I mnenja, da bi morala
aviti, vendar so se potem
teli drugače. V približno
Jindvajsetem tednu noseč-
5ti sem začutila bolečine v
!t)uhu... Dva tedna kasneje
me pregledali še z ultra-
*om in ginekolog me je iz
iiske bolnišnice takoj poslal
reševalnim avtomobilom v
■Hjansko porodnišnico. To
bilo 24. decembra 1993.
•TI so me zdravniki pregle-
■'in spet so bili v dilemi, ali
•seodločijo za splav ah ne.
posvetu s pediatri je prišla
"leni ginekologinja in mi
'sedala, da so se odločili za
'^od s carskim rezom. Mož-
'^'i za otrokovo preživetje,
'^^ dejali, so minimalne.«
8. uri in 20 minut se je s
"skim rezom rodila deklica.
težka 590 gramov, velika 32
centimetrov.
»Če bo vzdržala štirinajst
dni, potem bo živela, so nama
rekli zdravniki,« se spominja
triintridesetletni Brane Debe-
ljak. Bal se je za obe. Barbaro
so namreč takoj po porodu
odpeljali na intenzivni odde-
lek, ker je imela zaradi za-
strupljene plodovnice tudi sa-
ma velike težave. Dobila je
visoko vročino in sprva niti ni
mogla k svoji deklici. Starša
sta jo prvič videla za zelo kra-
tek čas drugi dan po porodu.
»Ne da se opisati, kako drob-
na je bila,« pravi Anjin očka,
»roko je imela tako veliko, kot
je veUk moj mezinec...«
Tretji dan življenja je dojen-
čica pričela krvaveti iz pljuč in
čudež je bil, da je sploh preži-
vela.
»Bila sem na oddelku sku-
paj z ostalimi porodnicami, ki
so imele pri sebi otroke. Ved-
no, kadar sem zaslišala otroš-
ki jok, sem si noro želela, da
bi moja drobna punčka preži-
vela in zrasla v zdravega otro-
ka,« pravi Barbara. Njena hči
je v prvih dneh še shujšala in
je tehtala komaj 510 gramov...
Po štirinajstih dneh življenja
je dobila ime. Niso je imeno-
vali po njeni stari mami Ani,
ampak malo bolj ljubkoval-
no. Anja.
»Po dveh tednih je imela
devetdeset odstotkov mož-
nosti za preživetje. Odstranili
so ji respirator in končno je
zadihala s svojimi pljuči. Ta-
krat sva si že malo bolj od-
dahnila,« pripoveduje Barba-
ra, ki je smela iz bolnišnice
domov veliko prej kot njena
hčerka. Anja je bila v inkuba-
torju kar dva meseca in pol,
štirinajst dni pa v topli poste-
lji. Starši so jo obiskovali, jo
opazovali, se je dotikali skozi
odprtine inkubatorja in veh-
ko mislili nanjo. Kako bo, ko
bodo končno skupaj doma?
»V začetku marca sem odš-
la v bolnišnico na štirinajstd-
nevno uvajanje in za Anjo
sem začela povsem sama
skrbeti,« je povedala njena
mama. »Bila je tako zelo
drobna... Nemirna... Vse no-
či je prejokala. Do hrane ni
kazala prav nobenega vese-
lja in to se je poznalo tudi na
njeni teži, saj sva odšli do-
mov, ko je tehtala komaj
1920 gramov, stara pa je bila
tri mesece.«
Ni marala jesti
Po Anjinem rojstvu so Debe-
Ijakovi živeli še v Celju, v dvoin-
polsobnem stanovanju skupaj
s starši. Družina z dojenčkom
je prebivala v sobi, veliki 3,20
krat 2,60 metra. Stanovanjski
problem so rešili v dobrih dveh
letih, saj sta Barbara, po pokli-
cu prodajalka, in Brane, strojni
tehnik, uspela zgraditi v Trnov-
cu majhno, a lepo hišo, v kateri
se Anja zelo dobro počuti. Naš
pogovor je sprva sila pozorno
poslušala, potem nam je poka-
zala še fotografije, ko je ležala v
čudni postelji kot dojenček, na-
to pa so jo premamile risanke.
Njena starša se z nasmehom
spominjata dni, ko je Anja pris-
pela iz porodnišnice, in so nale-
teli na prvi problem: kje najti
dovolj majhne plenice? Tiste, ki
so bile na voljo, so ji segale do
ramen in še čez. A plenice so
našli in dovolj majhna oblačila
prav tako. »Najhuje pa je bilo,
ko ni in ni hotela jesti. Najprej
je vsaj spila mleko med spa-
njem, nato niti tega ne. Zagle-
dala je stekleničko in pričela
jokati,« zmaje z glavo Barbara.
Po treh mesecih je morala de-
klica znova v bolnišnico. Stara
je bila pol leta, tehtala pa je
komaj tri kilograme in pol. »Ko
se je vrnila domov, je še bolj
odklanjala hrano,« pravita star-
ša. »Nič ni bilo narobe z njo.
Bila je zdrav otrok, ki ni hotel
veliko jesti.« Sicer je v razvoju
napredovala zelo hitro. Kljub
majhni teži se je zgodaj naučila
sedeti, prve samostojne kora-
ke pa je naredila pri petnajstih
mesecih. Pri enem letu je tehta-
la kakšnih pet kilogramov, pri
dveh letih osem kilogramov,
velika pa je bila 82 centimetrov.
Pri treh letih in pol tehta Anja
enajst kilogramov, velika pa je
že nekaj centimetrov več kot
en meter. Očka jo skrbno meri
pri omari v dnevni sobi, kjer je
zapisanih veliko datumov in
zarisanih veliko črtic, ob vsaki
višje je bil v hiši droben praz-
nik.
KSENIJA LEKIČ
Po podatkih dr. Boruta Bra-
taniča iz Službe za neonatolo-
gijo Pediatrične klinike v
Ljubljani se v Sloveniji prez-
godaj rodi približno 1000
otrok na leto, kar je okoli šest
odstotkov od vseh novoro-
jenčkov. Pomagajo jim z in-
kubatorjem, ležiščem za ne-
donošenčke, ki jim nadome-
sti mamico za toliko časa, do-
kler niso sposobni sesati. V
inkubatorju, v njem prejema-
jo hrano po cevki, so najdlje
dva meseca. Ko smejo ven,
naj bi tehtali vsaj 1800 gra-
mov. Manjši ko je otrok, dalj-
ša je zanj doba v inkubatorju.
Novorojenčkov, ki ob prez-
godnjem rojstvu tehtajo manj
kot 1000 gramov, je v Sloveni-
ji le 1 odstotek od skupaj 18
tisoč novorojenih otrok na le-
to. Umrljivost prezgodaj roje-
nih otrok se manjša, saj ima-
mo v medicini na voljo najso-
dobnejšo moderno tehnolo-
gijo, vendar tudi statistični
podatki o preživetju ne pove-
do vsega. Zdravniki se bolj
kot s kvantiteto preživetja uk-
varjajo s kakovostjo preživet-
ja. Pomembno je, kako bo člo-
vek živel kasneje. Bodo starši
odpeljali iz porodnišnice
zdravega otroka?
Metulj za prvi rojstni dan. Tedni, ko sta Barbara Zabret in Brane Debeljak trepetala za
hčerkino življenje, so še vedno zelo živi.
Mezinčica.
Anja je zdrava, zelo ljubezniva in razposajena deklica.
Še malo, pa bo šlo brez pomožnih kolesij
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Simoncičevi trojčlci
Zakoncema Bernardi in Darku Simončič so se pred kratkim
rodili trojčki Ana, Aleš in Andrej. Tako je Vesna, prvi- otrok
Simončičevih, dobila sestrico in dva bratca in prav zadovoljna
je. Ob srečnem dogodku je družina stanovala še v Žalcu, sedaj
pa so že v svoji hiši na Škafarjevem hribu. Seveda je tak
dogodek nekaj, kar vse v družini postavi na glavo, kljub temu
so Simoncičevi zelo srečni. Ne razmišljajo o skrbeh in stroških,
ki bodo za naraščaj pač trojni, ampak le na veselje, ki so ga
novorojenci prinesli v hišo. Družino so obiskali žalski župan
Milan Dobnik (na sliki), ki je s sabo prinesel darila, Tanja
Razboršek-Rehar in Irena Serdoner. T. TAVČAR
Priznanje
Podčelrlku
V Atomskih tophcah so v
soboto zaključili poletno
akcijo ljubljanskega Dnev-
nika ter radia Glas Ljublja-
ne, ki sta iskala »naj« slo-
venska kopališča.
Med termalnimi kopališči
so bralci ter poslušalci name-
nili največ ^asov Atomskim
toplicam, na drugem mestu
so Terme Zreče in na tretjem
Moravske toplice. Med na-
vadnimi kopališči je dobila
največ glasov Radovljica ter
med naravnimi Bled.
V sobotnem programu v
Hotelu Atomske toplice so
nastopili Silvo Teršek, Lado
Leskovar in Franci Potoč-
nik. B.J.
Konges AA na Goltel
Vseslovenski Icongres ano-
nimnih alkoholikov in dru-
žinskih skupin Al-anon bo v
soboto in nedeljo prvič na
Štajerskem, čeprav gre že za
deveto srečanje.
Kongres bo na GoUeh, kjer
pričakujejo blizu 150 udeležen-
cev, med katerimi bodo tudi
gostje iz Italije. Dvodnevni pro-
gram obsega kar 14 različnih
naslovov srečanj in posveto-
vanj, ki na dosedanjih osmih
kongresih še niso bila pred-
stavljena.
Začetki slovenskih skupin
anonimnih alkoholikov segajo
v leto 1989. V njih - za razliko
od klubov zdravljenih alkoholi-
kov - ne delujejo poklicni tera-
pevti, saj med člani pr^^i
vodilo, da so drug drugj«
lastnimi izkušnjami, vzp^J
padci najboljši terapevti.   ^
nost temelji na 12 korai^J i
izročilih posebnega prooj i
ki se je začel leta 1935 v J
Svetovna zdravniška org^i,
cija tovrstne skupnosti    .
je kot ene najbolj usp^
vanje pa je včlanjenih že^
milijonov ljudi.
V Celju delujeta dve
ni. Ob torkih so srečalij
prostorih Doma upokoje,
na Jurčičevi 6 ob 19.uii_
četrtkih pa v predaval
Zdravstvenega doma
IS.uri. V regiji sta dejavj
skupini v Velenju.       |
REČENO (ne) STORJENO
Neznosna lalilcost
naivnosti
v časih, ko se ljudje znaj-
dejo v nekakšni življenjski
stiski, ko ne vidijo izhoda iz
vsakdanjih težav, ko se jim
zdi »svetla prihodnost« od-
maknjena v neskončno od-
daljenost, se ponavadi zate-
čejo k nečemu izvenzemelj-
skemu. Včasih je bil to bog,
verovanja, mitološka bitja
itd., danes so to očitno tako
imenovane mejne znanosti
oziroma okultni pojavi. V
tem trenutku lahko govori-
mo o pravi eksploziji okult-
nega. Knjigarne so polne pri-
ročnikov o astrologiji, prero-
kovanja iz kart, iz dlani, o
najrazličnejših demonih, pa-
rapsiholoških pojavih, hip-
nozi, satai}izmih, raznoraz-
nih čarovniških spretnostih
in kaj vem česa še. Mediji
vseh vrst se kar tepejo za to,
kdo bo na svoj program ali v
svoj časopis pritegnil bolj
znanega jasnovidca. Iz vseh
minulih obdobij, v katera se-
ga spomin človeštva, so se
ohranila poročila o izjemno
nadarjenih posameznikih,
ki so na nenavaden način
vzpostavljali stik s svojim
okoljem, ki so znali preroko-
vati ipd. Sprejemali so po-
datke o dogodkih, ki so bili
prostorsko tako oddaljeni,
da v normalnih okoliščinah
ne bi mogli o njih ničesar
vedeti; napovedovali so po-
vsem nepričakovane dogod-
ke ali pa so z »močjo svojih
misli« celo mogli neposredno
vplivati na okolje.
Bodimo tolerantni in do-
pustimo možnost, da takšni
»čarodeji« v resnici obstaja-
jo. Toda kar se dogaja da-
nes, je vendarle nekoliko pre-
več. Različni »jasnovidci«
prerokujejo iz kart, kave, s
pomočjo nihal in kaj vem
česa še; spretnejši si pomaga-
jo celo z nekakšnimi šušmar-
skimi računalniškimi pro-
grami. »Razlaga bodočno-
sti« poteka po sistemu, če ni
črno je belo, če ste stari vas
boli križ, če ste revni nimate
denarja, in če ste mladi boste
zagotovo uspeli v šoli ali pa
se zaljubili. Vsak človek to
seveda ve že sam, toda kako
lepo je, če mu vse potrdi ozi-
roma razloži vsemogočna ve-
deževalka ali vedeževalec.
Tiskanim in elektronskim
medijem pač ni za zameriti
uporabo »čarodejne moči« v
svojih programih, saj gre jim
za to, da si pridobijo čim več
poslušalstva in bralstva; ve-
deževalci, normalno, izko-
riščajo dano možnost za za-
služek na lahek način, nena-
zadnje seveda ne moremo
zameriti tudi ljudem, ki v
takšne čirulečarule verjame-
jo.
Komu torej pravzaprav
nameniti očitke krivde za to-
zadevno naivnost, ki v teh
časih obvladuje vesoljne Slo-
vence. Morda ne bi bili daleč
od resnice, če bi dejali, da je
za vse kriv t.i. postsociali-
zem, ki je s svojo pragmatič-
no politiko in kvazi demo-
kracijo vzel človeku tisto,
kar za normalno življenje
najbolj potrebuje - sanje. Sa-
nje, ki mu jih nadomešča
iluzija napovedovanja pri-
hodnosti. Spomnite se samo,
kako smo v bivšem režimu
verjeli v »lepšo prihodnost«,
v Indijo Koromandijo. Jasno
je, da so nas lepo naplahtali.
Toda to so naredili tako, da
je bila večina ljudi zadovolj-
na. Danes je Slovenec ostal
celo brez tega - brez laži o
tem, da bo življenje kdaj
boljše kot je.
ZORAN PEVEC
SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
11
ifaznik šmarskega športa
•,iiarju pri Jelšah so v
lj slovesno odprli novo
dvorano. V njej bo-
^poldan telovadili šolar-
popoldan bodo lahko
Ij košarkarji, rokometa-
jbojkarji ter drugi, naj-
^jvahno pa bo gotovo na
lah.
p~
dvorani, ki meri 1408 k\\\-
jih metrov, so štiri ločene
J med njimi tudi fitnes.
jfibunah je prostora za
J gledalcev, zraven je še
Ijlno dvesto stojišč. Ob-
l(i so ga zgradili s sreds-
iomače občine ter mini-
1^3 za šolstvo in šport, je
jen več kot 156 milijonov
(jev.
J slovesni otvoritvi je mi-
^rza šolstvo in šport dr.
,1(0 Gaber poudaril razu-
ranje občin, ki veliko vla-
ivto področje, župan Jo-
akšpa posluh občine za
[be šolstva. V šmarski
idnji šoli so namreč šol-
leto začeli tudi s povsem
prenovljeno šolsko kuhinjo,
kjer skuhajo dnevno po prib-
ližno 1200 obrokov.
V kulturnem programu je
sodelovalo 428 otrok iz šmar-
ske osrednje ter podružnič-
nih šol v Mestinju, Zibiki, Kri-
stan Vrhu, Svetem Štefanu,
Šentvidu pri Grobelnem in
Sladki Gori. Prikazali so raz-
lične plese, baletka pa je med
prireditvijo priplesala do mi-
nistra in župana ter jima sim-
bolično izročila ključa po-
membne pridobitve. Igrala je
domača pihalna godba, na-
stopile so mažoretke, na novi
športni opremi se je predsta-
vil odlični slovenski športnik
Dejan Ločnikar, prikazali so
tudi borilne veščine. Otvori-
tveni program, ki je vzbudil
veliko pozornost, bodo za
starše ter druge občane po-
novili v torek 21. oktobra, ob
16. uri.
Vsem, ki so zaslužni za
gradnjo pomembnega objek-
ta, so podelili posebna priz-
nanja, župan pa je izročil mi-
nistru šmarski protokolarni
kelih svete Barbare. Kot je
bilo slišati na prireditvi, čaka
šmarsko občino ter ministrs-
tvo še ena pomembna nalo-
ga. V Šentvidu pri Grobelnem
naj bi prihodnje leto nadzi-
dali tri šolske učilnice, v pri-
zidku pa manjšo telovadni-
co.
BRANE JERANKO
Predavanja V
apokalipKčnem
razodetju
Celjska humanitarna or-
ganizacija ADRA, ki deluje
pri celjski Krščanski adven-
tistični cerkvi na Miklošiče-
vi 10, ponovno organizira
serijo strokovnih predavanj.
Profesor, pisec in svetovni
popotnik dr. Zdravko Zack iz
Londona, sicer doktor teolo-
gije in krščanske etike, bo
predaval o odkritjih - prete-
klost je ključ za sedanjost in
prihodnost. Predavanja bodo
v Celjskem domu od pone-
deljka 20. do petka 24. okto-
bra ter od ponedeljka 27. pa
do petka 30. oktobra 1997,
vsakič ob 19. uri, v njih pa se
bo dr. Zdravko Zack spreho-
dil po arheoloških najdbah
mest, ki so skozi zgodovino
povezana z, apokaliptičnim
sporočilom krščanski cerkvi.
Obiskovalci bodo na teh pre-
davanjih spoznali zgodovino
mest, ki so v današnji Turčiji
(Efez z veličastno knjižnico,
Smirna, ki je rojstni kraj Ho-
merja, Pergam, kjer so prvič
uporabili pergament za pisa-
nje, Tiatira, kjer je bil sedež
obrtniškega združenja ter
Sarda). Vsak večer bo s pre-
davanjem obiskal enega od
navedenih krajev. Vstop je
prost.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Botri V Šmarski Šoli
Nedvomno najlepši dogo-
dek v okviru praznovanja
občinskega praznika občine
Šmartno ob Paki je bilo sre-
čanje s skupino Ba Stella iz
Zambije, ki so ga pripravili v
Osnovni šoli bratov Letonje.
Misijonar pater Miha Dre-
venšek, ki v Zambiji deluje že
vrsto let, je v tednu otroka
pripeljal s skupino umetnikov
tudi 7-letnega Davisa Shawa,
ki so mu ob zaključku skup-
nega programa podarili listi-
no o botrstvu, izjavo, s katero
se šmarška šola zavezuje, da
bo zambijskega vrstnika pod-
pirala v času šolanja. Simpa-
tični Daviš namreč nima star-
šev in bi bil brez finančne
pomoči eden izmed množice
temnopoltih otrok, ki šole ne
morejo obiskovati.
Šmarška šola je doslej po-
magala že dvema vrstnikoma
iz Zambije, zato so jih želeli
Zambijci tudi osebno spozna-
ti in obiskati. Srečanje so pri-
pravili v petek dopoldne v šoh
v Šmartnem ob prisotnosti
župana Ivana Rakuna, deka-
na Šaleške dekanije Jožeta
Pribožiča ter drugih uglednih
gostov. Program je popestrila
Irena Vrčkovnik, ki je med
drugim govorila o prijateljs-
tvu in solidarnosti, sicer pa je
že sodelovala v akciji Poma-
gajmo vrstnikom v Afriki.
Ba Stella, črnska skupina
glasbenikov in odličnih ple-
salcev je priredila nepozaben
koncert v prenapolnjeni- šol-
ski avli, skupaj s šmarškimi
otroci pa so pokazali, da sta
pesem in glasba jezik, ki ga
razume cel svet. Po slavnost-
ni predaji listine o botrstvu, s
katero so se šmarski učenci
obvezali, da bodo Davisu
Shavvu za vsak letnik prispe-
vali vsaj 150 dolarjev za šolni-
no, so patru Drevenšku nekaj
prispevkov podarili še pred-
stavniki Rdečega križa, cerk-
ve v Šmartnem in krajani. Ta-
ko se je zaključil projekt, ki so
ga pod vodstvom skupine
učiteljev in režiserke Slavice
Pečnik pripravljali skoraj dve
leti.
JOŽE MIKLAVC
Misijonar pater Miha Drevenšek s Davisom Shaivom in učenci OŠ bratov Letonje, ki bodo
pomagali vrstniku iz Zambije do poklica.
Kučan v Podčetrtku
Po koncu Delove poletne akcije Tliristična porota bral-
cev bodo letos že tretjič podelili Zlati list Atomskim
toplicam. Podelitev bo danes, v četrtek 16. oktobra.
Na prireditvi bo odgovorni urednik Dela, Mitja Meršol,
podelil tudi tri Zelene liste, ki jih bodo prejeli Terme Zreče z
Roglo, Čateške toplice in Bohinj. Med turističnimi delavci bo
prejela priznanje Majda Skočaj iz Zdravilišča Strunjan, med
direktorji Maks Brečko iz Unior Turizma, med turističnimi
novinarji pa Drago Bule iz TV Slovenija, Priznanja turističnim
osebnostim bo podelil direktor Centra za promocijo turizma
Slovenije, Franci Križan. Letošnja Delova Turistična porota
bralcev je že šesta po vrsti.
Slovesne podelitve v hotelu Atomske toplice se bo udeležil
predsednik države, Milan Kučan. B.J.
P   Mladi raziskujejo
lem)bčinska zveza prijateljev mladine Velenje in ERlCo
lenje pripravljata že četrti izobraževalni projekt Varuj-
lin ohranimo Šaleško dolino, ki sedmošolce seznanja z
iloško problematiko tega močno industrializiranega in
ito naseljenega območja.
I(!enci so s terensl<tm delom pričeli v torek in si bodo poleg
agališča pepela Premogovnika Velenje ogledali tudi del
utiviranega območja. V projektu, vanj je vključenih prib-
1700 sedmošolcev iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno
faki, bodo podrobneje spoznali posledice premogovniš-
'in elektroenergetike, še posebej pa se bodo ukvarjali z
ini odpravljanja posledic premogovništva in z varčevalni-
ukrepi z energijo, ki pripomorejo k manjšemu onesnaže-
iiiokolja. KL
Tečaj shiatsu na Dobrni
liiatsu društvo Dobrna prireja začetni, tridnevni tečaj
Jtsu masaže, ki se bo pričel prihodnji četrtek, 23. okto-
lob 15. uri v telovadnici Zdraviliškega doma na Dobrni,
'čeval pa bo priznani shiatsu mojster iz Indije.
liiatsu je zdravilna spretnost, ki ob pravilnih tehnikah
"ija in oblikah sproščanja vključuje pritiskanje na razne
'telesa ter raztegovanje z namenom, da se izboljša pretok
''Sije, cirkulacija krvi, drža ter prožnost telesa, predvsem
pomaga pri vzpostavljanju ravnovesja v telesu. Shiatsu
'^tvo Dobrna, ki je nastalo na pobudo Hermana Čatra, šteje
'fs že trideset rednih članov - maserjev, ki se bodo jutri
3li tudi na občnem zboru. NMS
Konjske dirke na Dobrni
^Dobrni SO v nedeljo pri-
sili prve konjske dirke v
^"•zaciji Rekreacijsko-
'l.eniškega centra Brezova
^niartinskem jezeru ter
in ljubiteljev konj z
^fJ^e. Kljub slabemu vre-
je prireditev uspela,
se tekmovalci pomerili
f^^ih kategorijah.
Salopski dirki haflingerjev
J^^^gal Ivan Korenak z Do-
I^Pred sokrajanoma Iva-
''^ Danijem Koštomajem.
|r°Pski dirki norikov-po-
jfj^^ je zmagal Srečko Vido-
(j^.^KC Brezova, drugi je bil
Vahen iz Vršnje vasi,
i yPa Branko Lešer z Lopa-
|, galopski dirki toplokrv-
en ^i^j je zmagala Sonja Va-
lu'^. Vršnje vasi, sledijo pa
^ IJJ Glažer z Babnega, Ta-
L^ernaus z Vranskega in
° Tauzes iz Laškega.
V tekmovanju dvovpreg in
enovpreg se je najbolje odre-
zal Branko Lešer, za njim sta
bila Andrej Pišek iz Medloga
in Anton Zakrajšek z Dobrne.
V spretnostnem jahanju pa je
zmagal Andrej Glažer pred
Srečkom Vidovičem in Tade-
jem Hernausom.
TC
Popravek
v pretekli številki NT je v
tekstu Vojniški grbi in cerkve-
ni koncert prišlo do napake,
saj smo v uvodu pomotoma
zapisali, da je nastopil vojniški
pevski zbor. Na nedeljskem
koncertu je nastopil mešani
cerkveni pevski zbor iz Nove
Cerkve, kot je sicer razvidno
tudi iz nadaljevanja teksta.
Uredništvo
Srečanje gasilskih veteranov
Oktober je mesec protipožarne varnosti. Gasilska zveza
Žalec in gasilska društva so za ta mesec pripravili bogat
program aktivnosti, med drugim tudi srečanje gasilskih
veteranov občine Žalec, ki ga je pripravila Gasilska zveza
Žalec v sodelovanju z PGD Gomilsko in KS Gomilsko.
Srečanje je bilo v soboto popoldan v dvorani Doma krajanov
na Gomilskem. Udeležila se ga je dobra polovica od 323
veteranov, ki so dopolnili pri moških članih 60 let in 30 let
gasilskega udejstvovanja, pri ženskah pa 50 let starosti in 20 let
gasilskega delovanja, sicer pa žalska gasilska zveza šteje 3800
gasilcev.
Zbrane je najprej pozdravil Anton Gros. tajnik zveze, nato so
spregovorili predsednik KS Gomilsko Ivan Drča, predsednik
PGD Gomilsko Franc Slak, slavnostni govornik je bil Franc
Oset, predsednik GZ Žalec, spregovorila pa sta še Franc
Naraks, poveljnik GZ in Franc Žolnir, predsednik občinskega
sveta občine Žalec. Podelili so tudi plakete veterana, prejeli so
jih Vinko Jug, Miha Krepčič, Franc Dobrave, Franc Levar, Franc
Rančigaj, Štefan Likovič, Alojz Kreps. Martin Vaš, Karel Jug pa
je prejel kipec sv. Florjana ob 80. rojstnem dnevu. Za slovesno
vzdušje je poskrbel kvintet Lastovka, po programu pa so
veterani poklepetali ob zakuski. T. TAVČAR
Udeleženci srečanja veteranov.
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Dolgi metri za Gneč
v petek so se veselili na Gne-
ču, manjšem kraju v mozirski
občini, kjer so slovesno predali
namenu 700 metrov na novo
urejene in asfaltirane ceste.
Krajani Gneča so morali nek-
danji kolovoz razširiti in poglo-
biti, odvozih so 500 kubikov
zemlje in navozili kar precej
peska. Pri delu in izgradnji so
jim pomagali GG Transport
Nazarje s svojo mehanizacijo.
Zavod za gozdove in občina
Mozirje. Predračunska vred-
nost opravljenih del je 6,35
milijona tolarjev, končnega
obračuna pa še niso naredili.
Kakor je poudaril Franc
Gračner z Gneča, v končno
vsoto ne bo vključenih več kot
tisoč prostovoljnih udarniških
ur, vsa dela krajanov pa cenijo
na približno milijon tolarjev.
Med drugim se je Gračner zah-
valil tudi ženam, ki so skrbele,
da delavci niso bili lačni in
žejni, ter hkrati že napovedal,
da bodo na Gneču prihodnje
leto odpirali asfaltirano cesto
proti Lepi Njivi in Skornemu.
Novo cesto je blagoslovil mo-
zirski župnik Ivo Suhoveršnik,
ki je krajanom želel, da bi jih
cesta povezovala in da bi se vsi
varno vozili. Slavnostni govor-
nik, mozirski župan Jakob Pre-
sečnik, je v govoru omenil, da
so metri na novi cesti za nekate-
re kratki, za krajane Gneča pa
veliki in dolgi. Župan Presečnik
je predstavil še nekatere druge
investicije v mozirski občini,
med najpomembnejšimi pa sta
trenutno urejanje ceste na po-
kopališče in parkirišča ob prito-
ku Trnave v Mozirju.
■■■■ US, Foto: CIRIL SEM
Krajani Gneča so ob odprtju nove ceste pripravili prisrčno slovesnost.
Valovi plesalci
spet uspešni
v Brestanici pri Krškem je
bil minulo soboto kvalifika-
cijski plesni turnir, ki so se
ga udeležili tudi plesalci
Plesnega Vala iz Celja in zo-
pet dosegli dobre rezultate.
V kategoriji mladinci C-stan-
dardni plesi sta bila Blaž Pocajt
in Nina Salobir prva, v finale pa
sta se uvrstila tudtpara Samo
Lukanc in Nina Maček ter Iz-
tok Cirkulan in Anka Stopin-
šek. Blaž in Nina sta bila uspe-
šna še v latinskoameriških ple-
sih, kjer sta v svoji kategoriji
dosegla drugo mesto.
V kategoriji mladinci B je
par Urban Krajnc in Katja Hor-
vat osvojil četrto mesto tako
v standardnih kot latinskoa-
meriških plesih, med"starejši-
mi mladinci B pa sta Mihael
Pečnik in Tjaša Bombač osvo-
jila drugo mesto v standard-
nih plesih. Plesni turnir v Bre-
stanici je bil uspešen tudi za
par Branko Podergajs in Polo-
na Siussi, ki je med člani B
zasedel prvo mesto v latin-
skoameriških plesih in tretje
mesto v standardnih plesih.
JI
Kučan V Laškem
v Zdravilišču Laško bo v
petek, 17. oktobra, XVII. sa-
lonski večer, na katerem bo
kot gost sodeloval predsed-
nik RS Milan Kučan. Pogo-
vor na temo Slovenija danes
in jutri se bo pričel ob 19.30,
za prijetno razpoloženje na
večeru, ki ga je kot sponzor
podprla zavarovalna druž-
ba Adriatic, pa bo poleg do-
bre hrane poskrbel tudi Duo
can can. JI
Kaj bo z
mlinom?
Objekt, ki ga poznajo v Koz-
jem pod imenom Kroflnov
mlin, so pred dnevi razglasili
za kulturni spomenik. Gre za
mlin na robu trga, v ozki sote-
ski ob cesti na Veternik.
Nekdanji mlin, katerega last-
nica je predlani umrla, je do-
mača občina posebej zaščitila
na predlog celjskega Zavoda za
varstvo naravne in kulturne
dediščine, ki dovoljuje le mo-
rebitno preureditev v razstaviš-
če. Poslopje, ki je v Kozjem
med najstarejšimi, je služilo
kot mlin na vodni pogon vse do
šestdesetih let. Nastalo naj bi v
poznem srednjem veku, seda-
njo podobo pa ima iz začetka
prejšnjega stoletja.
Za domačijo velja varstveni
režim prve, za gospodarsko po-
slopje pa druge stopnje.    B.J.
Ko se zakon pozlati
Srečo Salobirjevih iz Šentjurja
Šentjurčana Leopoldina
in Ivan Salobir sta bila letos
že na treh porokah. Poročil
se je najstarejši vnuk Peter,
potem edina vnukinja Alen-
ka, v soboto pa sta bila na
svoji ponovni ohceti. Na zla-
ti poroki!
V Ipavčevi hiši, pred mati-
čarjem, je bilo konec tedna
nadvse slovesno. Zlatoporo-
čencema sta tam v imenu ob-
čanov posebej čestitala župan
ter načelnica upravne enote.
Priči zlatoporočencev sta bili
tokrat hči Dragica ter sin Mi-
ran, najstarejši sin Ivo pa je
imel na skrbi, da je bilo vse
tako kot se spodobi. Popol-
dan, na turistični kmetiji na
Ponikvi pri Grobelnem, se je
skupaj veselilo več kot tride-
set svatov. Muzikanti so igra-
li, svati pa peli ter plesali do
zgodnjih jutranjih ur.
Na tako slovesni dan se ni-
sta odrekla skupnemu plesu
niti slavljenca, čeprav ima zla-
toporočenka resne težave z
zdravjem. Pred dvanajstimi
leti jo je prvič presenetila
možganska kap. Ob skrbnem
možu ter otrocih si je toliko
opomogla, da po malem gos-
podinji, zlatoporočenec pa
opravi vse, česar ona ne zmo-
re. Bivata v enem od šentjur-
skih blokov, ob Pesnici, kjer
sta že več kot dve desetletji.
Leopoldina Salobir je bila
edinka, izučila se je za šiviljo,
po poroki pa se je povsem
posvetila družini. Zlatoporo-
čenec je odraščal v mlinarski
družini v Škarnicah pri Dobju,
v družini z osmimi otroki, kjer
so pogosto posedeli za mizo
ter zapeli. V Celju se je izučil
za krojača, se zaposlil pri obrt-
niku, po nekajletnem delu v
šentjurski Modi pa je postal
njen direktor. Pod njegovim
vodstvom je nastal iz obrtne
delavnice s 25 zaposlenimi To-
prov tozd s 154 delavci. Tako
so zapisali v šentjurskem ob-
činskem glasilu leta 1986, kjer
so poudarili njegovo uspe-
šnost v najbolj kritičnem ob-
dobju tekstilne industrije, med
osebnimi vrlinami pa skrom-
nost, marljivost in doslednost.
Po njegovi zaslugi je nastal
tudi obrat v odmaknjeni Do-
brini. Leopoldina Salobir, ki je
delala doma, se je izkazala kot
dobra žena in mati.
V teh zlatih jesenskih dneh
se Salobirjeva pogosto vrača-
ta v preteklost. Prihajajo so-
rodniki, prijatelji in znanci, ki
jima osebno čestitajo, nato
skupaj obujajo spomine. Ko
sem ju obiskal v njunem blo-
ku, sta med drugim omenila,
da sta se spoznala na gasilski
veselici. Zaljubljenost je kma-
lu prerasla v resno zvezo, ki
sta jo potrdila v Šentjurju. Ze-
lo mlada sta bila, nevesta je
bila v 18. letu, ženin pred 21.
rojstnim dnem. Imata tri otro-
ke - Dragica živi zdaj v Vele-
nju, Ivan pri Ponikvi pri Gro-
belnem, Miran v istem bloku.
Bili so pojoča družina, pogo-
sto so skupaj zapeli, tako kot
še vedno, ko se srečajo za
družinske praznike. Glasbo
imajo nadvse radi, zlatoporo-
čenec je prepeval tudi v moš-
kem pevskem zboru Sklada-
teljev Ipavcev ter igral kitaro.
Salobirjeva ljubezen do glas-
be gre iz roda v rod, saj sta
med petimi vnuki kar dva
harmonikarja.
Izvedeli smo tudi, da je bil
zlatoporočenec nekoč tudi
gasilec ter to, da sta si za
tretje življenjsko obdobje
zgradila počitniško hišico v
Pletovarju pri Dramljah. Sku-
paj z otroci sta sadila trto ter
sadno drevje, vendar jih je
presenetila bolezen žene ozi-
roma mame.
Kljub temu sta Salobirjeva
srečna. Veselita se obiskov
otrok, zeta, obeh snah ter pe-
tih vnukov. Letos sta se raz-
veselila še svojega prvega
pravnuka. Takšno je tretje
življenjsko obdobje zlatopo-
ročencev iz šentjurskega blo-
ka. Lepo je, saj se znata vese-
liti velikih in malih radosti.
BRANE JERANKO
Foto: TONČKA LANGUS
NA DANAŠNJI DAN
17. OKTOBER
1714 - Umrl je slovenski
baročni pridigar, kapucin Ja-
nez Svetokriški s pravim ime-
nom Tobija Lionelli, pisec pe-
tih debelih zvezkov pridig,
znamenitih zato, ker je v uvo-
du vedno povedal kaj mikav-
nega ali celo šaljivega (rojen
okrog leta 1647).
1760 - Rodil se je francoski
utopični socialist Saint-Simon
s pravim imenom grof Clau-
de-Henri de Rouvroy, zago-
varjal je družbo, v kateri bo-
do vsi delali v harmoniji, gos-
podarjenje bo pod načrtno
upravo znanstvenikov in »in-
dustrialov« - skupnosti gos-
podarjev in delavcev (umrl le-
ta 1825).
1849 - V Parizu je umrl
poljski skladatelj in pianist
Frederic Chopin. S svojimi
klavirskimi deli, ki jih je obo-
gatil z novimi izraznimi
sredstvi in z značilnim slo-
gom, je vplival na klavirsko
glasbo vse do 20. stoletja (ro-
jen leta 1810).
18. OKTOBER
1777 - Rodil se je nemški
pisatelj in dramatik, eden naj-
pomembnejših tragedov, Hei-
nrich von Kleist. V dramah
(Penthesilea, Princ Homburš-
ki) oblikoval konflikt med
dolžnostjo in čutom, v kome-
dijah (Razbiti vrč) osvetljeval
protislovja v človeku (samo-
mor leta 1811).
1869 - V Kranju je umrl
slovenski pesnik Simon Jen-
ko, subtilni lirik v obdobju
med romantiko in moderno.
V svojih pesmih (lirska cikla
Obujenke, Obrazi) je nepo-
sredno in iskreno izpovedal
čustva o domovini in človeko-
vi odvisnosti od narave (rojen
leta 1835).
1931 - Umrl je ameriški
elektrotehnik in izumitelj
Thomas Alva Edison. Med
njegovimi več kot tisoč izumi
so tudi žarnica, fonograf
(predhodnik današnjega gra-
mofona), mikrofon, fonome-
ter, izboljšave telegrafa in di-
nama in drugi (rojen leta
1847).
19. OKTOBER
1862 - Rodil se je Auguste
Lumiere, ki je z bratom Loui-
som izumil danes uveljavlje-
ni princip snemanja in pro-
jekcije filmov (umrl leta
1954).
1876 - V vasi Ledinek pri
sv.Ani na Krembergu se je
rodil slovenski zgodovinar
književnosti (Slovenska bib-
liografija 1907-12), leksiko-
graf in bibliograf Janko Šle-
binger (umrl leta 1951).
1899 - Rodil se je gvatemal-
ski književnik in Nobelov na-
grajenec leta 1967 Miguel An-
gel Asturias, eden največjih
sodobnih latinskoameriških
pisateljev, avtor romanov v
slogu t.i. »magičnega realiz-
ma« (Koruzarji) in satirike s
politično tematiko (Gospod
predsednik, Zeleni papež)
(umrl leta 1974).
20. OKTOBER
1855 - Umrl je slovenski
slikar Matevž Langus, klasici-
stično-romantični portretist
in  iluzionist  poznobaročne
tradicije v cerkvenih f
(rojen leta 1792).      ^^«1
1897 - Rodil se je ,i
esejist in prevajalec
Leben, profesor za rom*
književnosti   na   ljubi"'
univerzi. Pisal je eseje f"
ročila o romanskih \^^:]
nostih v Ljubljanskem
in   Sodobnosti   (unu-i [
1973) JŠ
21.0KT0Be1^
1691 - Rodil se je~S
ma Florjančič de Grienf
matematik, astronom, 2.
Ijemerec in kartograf $'>
nega slovesa, avtor ve|.
zemljevida Kranjske v mj,
1 : 111000 (umrl po letui?!
1833 - Rodil se je šve^
kemik in izumitelj Alfred >
bel. Med njegovimi izunu I
najbolj znan dinamit. Pre, 1
ženje, ki si ga je pridobi:
izdelovanjem dinamita,je|
menil skladu za vsakolei
nagrade za najpomembiif
dosežke znanosti in za nas
de najbolj zaslužnim za s
tovni mir (umrl leta 1896)
1860 - Rodil se je amei}
iznajditelj Elmer Ambto
Sperry. Njegov girokoirj
(eden od štiristo njegoviht
mov) zaznava Zemljino vi
nje in obrača os rotorja pi
severnemu tečaju (umrli
1930).
22. OKTOBER "
1725 - Umrl je italiiai
skladatelj Alessandro Scai
ti, začetnik tako imenoj
napolitanske operne sn
(rojen leta 1660).
1868 - V Ljubljani je m
ustanovitelj in urednik Kta
ske čbelice Miha Kastelic,
cer skriptor in knjižničar lit
ske knjižnice (rojen I
1796).
1906 - Umrl je eden naj«
jih slikarjev in oče modernf
slikarstva Paul Cezanne.
predhodni impresionisti!
dobi postopoma odkril, ne
bi žrtvoval naravno predloj
svoj konstruktivni na!
preoblikovanja telesa z bai
no modulacijo v novo j
skovno upodobitev in 11
postal eden najvplivnej'
pionirjev modernega slil^^
tva (rojen leta 1839).
23. OKTOBER^
1752 - Rodil se je Nicho
Appert, kuhar in slaščičar,
je leta 1804 odprl prvo to<
no, v kateri so živila kon2
virali tako, da so jih segre''
nato neprodušno zaprli'
pertov postopek je posta'
melj današnje industrije''
zerv. Zanimivo je, da je'
pert izdelal prvo jušno 1^"'
(umrl leta 1841).
1767 - Rodil se je franc'
pisatelj, politik in go\'°'
Henri-Benjamin Constant
Rebeuvve, avtor analiti'^'^
romana Adolphe (umr'
1830).
1813 - Rodil se je nej
raziskovalec Ludvvig
hardt, ki je proti koncu (
polovice 19. stoletja hote'
ziskati notranjost Avstro
Izginil je leta 1848.
SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE - SPORT
13
Prenovljeno športno igrišče
inovna šola Braslovče je prejšnji konec tedna v okviru Tedna otroka odprla prenovljeni
[ni igrišči pri osnovni šoli.
jplastili so rokometno in košarkarsko igrišče in j#" opremili s potrebnimi napravami.
so tudi aktivnosti bile športno naravnane. Učenci so tekmovali v atletskem troboju,
ipa je bilo tekmovanje za najhitrejše učenke in učence po razredih v teku na 60 m. Povabih
jdi starše, ki so prišli v velikem številu, na veliko veselje otrok pa so se pomerih z njimi v
na 60 m, odigrali so tekmo v malem nogometu in jim pokazali, da so jim tudi pri športu
D za vzor.
ijetno športno popoldne so zaključili s kostanjevim piknikom, starši so šolske delavce
ralili, izrazili pa so tudi željo, da bi se morali večkrat tako srečati otroci s starši, učitelji in
li delavci šole. T.TAVČAR
Tristo na uro pred Benetton
^l^ole je dirkalnik Fl Benetton-Renault, razstavljen pred Benettonovo trgovino na Stanetovi
"'minulo sredo prebujal skomine Celjanov po tem, da bi z njim oddrveli 300 kilometrov na
Toliko namreč zmore ta lepotec s šesto konjskimi močmi, s katerim je lani tekmoval znani
"foski dirkač Jean Aleši. Slednjega v Celju sicer ni bilo, o tem, kje kupuje oblačila, pa najbrž
?e dvomiti... NMS, Foto: GK
Mozirski ribiči V akciji
Si Ribiške družine Mozirje so pretekli teden opravili gojitveni odlov ribnika Prihova.
&^ ribniku so imeli v prejšnjih letih krape, pred dvema letoma pa so vanj vložili potočne
r^'. dolge od 8 do 12 centimetrov. Postrvi so bile vložek Zavoda za ribištvo Ljubljana, iz
pinice Kobarid. Člani mozirske ribiške družine so po dveh delovnih dneh očistili ribnik,
""^di pa bodo vanj spet vložili potočne postrvi. US
Bogat košarkarski spored
Najboljši slovenski klubi so
med tednom odigrali nov pr-
venstveni krog, ta vikend pa
sledijo še četrtfinalni pokalni
obračuni. Comet bo prvič zai-
gral pod taktirko trenerja Ju-
reta Zdovca.
V taboru Pivovarne Laško, ki
je tudi gostitelj enega izmed
štirih turnirjev, brez izjeme na-
povedujejo zmago in uvrstitev
na finalni turnir. Glede na for-
mo, ki so jo Laščani prikazali v
domačem prvensTvu, bi bilo
kaj drugega veliko preseneče-
nje. Pivovarji se bodo najprej
pomerili s Kraškim Zidarjem, v
primeru zmage pa še z boljšim
iz srečanja Comet-Maribor Ov-
ni. Konjičani v tem dvoboju
niso povsem brez možnosti. V
zadnjem obdobju zmagujejo,
prvič na uradni tekmipa jih bo
vodil Jure Zdovc, Mariborčani
pa so letos precej slabši.
Polzelani, ki so prav tako
favoriti, se bodo v Novem me-
stu najprej pomerili z domačo
Krko, v pričakovanem finalu pa
bi njihovega nasprotnika težko
določili vnaprej. Maribor Bra-
nik in Loka kava sta si po
kakovosti dokaj blizu, oba nas-
protnika pa KSP ne predstavlja-
ta kakšne resnejše ovire do
finalnega turnirja.
V preostalih dveh skupinah
se bosta v Novi Gorici pomerila
Gorica in Union Olimpija ter
Idrija in Zagorje, v Domžalah
pa Helios in Slovan ter Postojna
in Krško.
PRIMOŽ ŠKERL
Derbi ji tudi pri žensicaii
Žalske in velenjske roko-
metašice čakata to soboto
obračuna z obema ljubljan-
skima ekipama. Juteksu je
duel s Krimom Electo morda
najpomembnejša tekma v pr-
vem delu prvenstva, medtem
ko so Velenjčanke proti Ro-
bitu Olimpiji brez možnosti.
Ker je Juteks doma v 3.
krogu izgubil z Robitom
Olimpijo, ima proti državnim
prvakinjam možnost poprav-
nega izpita. Krimovke so real-
no veliko močnejše, zato mo-
rajo Žalčanke svojo prilož-
nost iskati predvsem v
ogromni motivaciji, saj prva-
kinj z Galjevice še niso pre-
magale, prav tako pa bo nji-
hov zaveznik številna publika
v žalskem športnem centru.
Če bo žalska »kanonada« (V.
Dolar, Randl, Volk, Derčar, Zi-
dar) razpoložena za obstre-
ljevanje in če bi vratarki Jele-
nova in Lakičeva imeli svoj
dan, potem bi Krimovke uteg-
nile prvič v zgodovini izgubiti
v Žalcu.
Vegrad se z mladinsko po-
stavo v Ljubljani ne bo mogel
dolgo upirati, pomembno pa
je razigrati ekipo vsaj toliko,
da ne doživi najvišjega pora-
za do sedaj. PŠ
NA KRATKO
Podersdorf Am See: Mitja
Krajnc je nastopil na triatlonu
Ironman (3,8 km plavanja,
180 km kolesarjenja in 42 km
teka) in zasedel 46. mesto v
konkurenci več kot 400 tek-
movalcev iz 10 držav.
Velenje: Veri Zupančič so
podelili posebno plaketo za
delo na področju atletike. V
zadnjih tridesetih letih je de-
lovala kot predsednica AK Ve-
lenje, članica predsedstva
AZS, predsednica sodniškega
zbora, sodelovala pri organi-
zaciji raznih krosov, sodila na
večjih atletskih tekmovanjih
idr. Zupančičeva je dobitnica
številnih priznanj, med njimi
tudi Bloudkove plakete za
življenjsko delo.
Rečica pri Laškem: Strel-
ska družina Dušan Poženel je
pripravila turnir Rečica 97 v
streljanju s pištolo velikega
kalibra. V posamični konku-
renci je slavil Drago Ighčar
(Policist Maribor) pred Mojco
Cepin (Ris Celje). Peter Tka-
lec (Rečica) je bil četrti, Slav-
ko Frece (Ris Celje) pa peti.
Ekipna zmaga je pripadla SD
Policist Maribor, RIS Celje je
bilo drugo, tretji pa Kranj.
Murska Sobota: V 1. krogu
pionirske državne lige v stre-
ljanju z zračno puško za Po-
kal prijateljstva so zmagale
strelke SD Dušan Poženel iz
Rečice pri Laškem (Natalija
Bukovec 178 krogov, Katarina
Šafarič 176, Urša Belaj 174). V
konkurenci posameznic je
Natalija Bukovec osvojila
bronasto medaljo. Med pio-
nirji je slavila Pomurka, strelci
žalskega Juteksa pa so zased-
li tretje mesto (Mladen Čuli-
brk in Boris Stojakovič 171,
Janez Bitenc 169). Pri posa-
meznikih je bil Asmir Džafič s
173 krogi deseti.
Celje: Pričela se je nova se-
zona v Šolski košarkarski ligi.
Pri dekletih so košarkarice 1.
gimnazije Celje premagale
ekipo Šolskega centra Celje z
69:24. Pri fantih je Šolski cen-
ter Celje s 57:50 ugnal vrstnike
s 1. gimnazije Celje. Liga se
nadaljuje danes (četrtek, 16.
oktober).
Nagradili bodo najboljše
rokometne trener je
Združenje rokometnih trenerjev Slovenije bo konec me-
seca na tekmi med Slovenijo in Francijo podelilo plakete
najuspešnejšim rokometnim trenerjem v Sloveniji v minuli
sezoni.
Iz RK Celje Pivovarna Laško bodo Zlate značke prejeli
Zdravko Zovko (za 1. mesto v državnem prvenstvu in pokalu
s člansko ekipo), Matjaž Gučdc (za 1. mesto na državnem
prvenstvu starejših dečkov) in Vlado Murko (za 1. mesto na
državnem prvenstvu mlajših dečkov A). Priznanja bodo preje-
li še Vinko Kandija (Krim Electa), Jovan Cvetanovič (Prule),
Suzana Gomilar in Polona Babic (Robit Olimpija), Robert
Beguš (Slovan), Dušan Čuk (Izola), Zdenko Mikulin (Inles),
Ladislav Kuzma (Slovenj Gradec) in Marko Berce (Škofja
Loka). PŠ
ŠPORTNIK MESECA ZA
ŠPORTNIKA LETA
Neodločeno pri športnikih
V minulem tednu je na naš naslov ponovno prispelo nekaj
manj dopisnic, vendar je bilo glasovanje zelo zanimivo. Med
športniki ste tako Iztoku Pucu, kot Urošu Šerbcu namenili po 8
glasov. Pri športnicah ni bilo tako izenačeno, saj je Katarina
Srebotnik prepričljivo zmagala (11), daleč za njo pa je Mojca
Derčar (5). Med ekipami si je zmago prislužila Kovinotehna
Savinjska Polzela (11), najbližje košarkarjem so bili rokometa-
ši Celja Pivovarne Laško (7).
Nominiranci za nov krog so Uroš Šerbec, Dejan Peric, Iztok
Puc in Roman Pungartnik (vsi RK CPL), Simona Jurše (ŽKK
Ingrad Celje), Vanja Doler (RK Juteks Žalec) in RK Celje
Pivovarna Laško.
Na vaše dopisnice bomo čakali do ponedeljka, konec ciklusa
pa bomo zaokrožili z žrebanjem, po katerem bo nekdo izmed
bralk ali bralcev dobil športno trenirko, ki jo poklanja uredniš-
tvo Novega tednika.
14
ŠPORT
Odhaja Kamberovic,
prihaja Sadavi?
Kljub prvoligašicem premoru živahna nogometna dogajanja
Med premorom v elitni
konkurenci so bili zelo ak-
tivni pri Protonavtu Publi-
kumu in celjski klub se bo
čez kakšen teden verjetno že
predstavil v nekoliko spre-
menjeni zasedbi.
Faik Kamberovic in direk-
tor Protonavta Publikuma
Brane Florjanič sta se mudila
v Rusiji, kjer so pri tamkajš-
njem članu najmočnejše ru-
ske lige silno zadovoljni s pr-
vim strelcem rumeno-mo-
drih. Shinnic iz Jaroslava je
lani postal član elitne fuske
konkurence, v prihodnjih
dneh pa se bo prvenstvo raz-
pletlo in če bo ambiciozen in
dokaj bogat klub zasedel me-
sto, ki ga vodi v pokal Interto-
to bo Kamberovic zaigral v
napadu Shinnica. V Jaroslavu
so »kralja kazenskih prosto-
rov« odlično sprejeli in dogo-
vor je pred vrati. Slednje velja
tudi za Naima Sadavija, le da
bi omenjeni iranski reprezen-
tant lahko pristal na Skalni
kleti. Po operaciji ličnice v Te-
heranu se 28-letni nogometaš
vrača v Celje, danes bo opra-
vil zdravniške preglede in po-
tem verjetno zaigral v Proto-
navtu Publikumu.
Tudi v Velenju ni bilo po-
vsem mirno, vendar se pri
Rudarju igralcev želijo znebi-
ti. Ko ekipi ne gre, so po nava-
di pri nas na uda/u trenerji,
Ob jezeru pa so ugnali dru-
gačno taktiko, toda slej ko
prej se bodo morali zavedati,
da je nekdo nogometaše pri-
peljal v klub, kjer so jih spre-
jeli kot okrepitve. Od okrepi-
tev pa niti »o«, če izvzamemo
Breziča, Kokola in Chausllari-
ja.
»Durie« za točko
Zaradi premora v prvi hgi
so bih v nedeljo v ospredju
drugoligaški obračuni. Šent-
jur se še naprej ubada z
ogromno težavami. Pravza-
prav jih imajo najmanj s toč-
kovnim seštevkom, ki je za-
dovoljiv, lahko pa bi bil še
višji, toda ob prazni blagajni
kaj več ni bilo moč pričako-
vati. Nekateri črnogledi opa-
zovalci omenjajo najslabši
konec, v klubu pa seveda
upajo na boljše čase in mor-
da tudi kakšnega pokrovite-
lja. Ob vseh skrbeh ima Jan-
ko Bencina še eno več. Klub
namreč zapušča Jani Žilnik,
Celjan, ki je bil baje blizu
Skalne kleti, a je končal pri
SET Vevčah, zadnjeuvrščeni
ekipi elitne konkurence.
Šentjur je v Renčah pri Goriš-
kih opekarnah v drugem pol-
času poskusil igrati brez do-
slej najboljšega moža - Žilni-
ka, in izkazalo se je, da bo
šlo tudi brez dosedanjega ka-
petana. Točko je Šentjurju po
izvrstnih obrambah Šribarja
prinesel Štor, ki mu soigralci
pravijo »Durie«. »Zaradi
škotskega videza in načina
igranja,« so utemeljili njegov
nadimek povezan s škot-
skim reprezentantom Gor-
donom Duriem.
Tudi v Šmartnem ob Paki
se ubadajo s težavami, toda
povsem drugačnimi kot v
Šentjurju. Denarja naj v Sa-
vinjski dolini ne bi primanj-
kovalo. Esotech naj bi po ne-
preverjenih informacijah klu-
bu zagotovil blizu 200.000
DEM sponzorskega denarja,
kar je veliko tudi za prvoli-
gaške klube. Toda rezultatov
ni in ni. Vijoličasti so razoča-
rali tudi proti Rudarju iz Tr-
bovelj in na domačem igrišču
samo remizirali. Novi trener
Toni Tomažič je začel silovi-
to, potem pa so sledila razo-
čaranja. Igralski kader je so-
deč po zvečenih imenih zelo
močan, kar pa očitno ni do-
volj. Zdi se, da je v ekipi
preveč igralcev podobnih
lastnosti. Ob virtuozu Gro-
belšku sta pri Esotech Šmart-
nu še »umetnika« Spasojevič
in Smajlovič. Torej trije zelo
podobni igralci, ki so vsak
zase izjemno kakovostni,
ampak izkušnje iz ostalih
sredin so dokazale, da po-
dobna struktura v moštvu ne
zagotavlja podvigov.
Unior, Dravinja in
Usnjar skupaj
Trije predstavniki s Celj-
skega v III. SNL - vzhod tvo-
rijo, skupaj s Palomo, sredi-
no lestvice. Pravzaprav je po
osmih krogih Unior nekoliko
oddaljen od ostalih treh. Za
zreške nogometaše je real-
nost lahko celo zelo blizu
vrha. Drugo ali tretje mesto
se zdi dosegljivo ob ponovi-
tvi najboljših iger iz doseda-
njega dela prvenstva. Za Dra-
vinjo in Usnjarja kaj podob-
nega ne velja, saj se bodo
zadovoljili že z zlato sredino.
Medtem, ko Dravinja stan-
dardno zanesljivo nabira toč-
ke, je Usnjar silno nepredvi-
dljiv. Od odličnih do kata-
strofalnih predstav mine v
šoštanjskem ligašu včasih sa-
mo teden dni. Dravinja bo v
derbiju sredine lestvice v so-
boto gostila Usnjarja in ned-
vomno se obeta zanimiv
obračun, vroče pa bo tudi na
pomembnem      gostovanju
zreških nogometašev, kajti
Unior odhaja v devetem kro-
gu k Črešnovcem, ki bi jih ob
zmagi lahko celo prehitel na
prvenstveni lestvici, ker je
trenutna razlika samo dve
točki v korist sobotnih do-
mačinov.
Vransko umira?
Mons Claudius ostaja ne-
poražen tudi po 5. krogu v
ONZ Celje. Po zmagi z 1:0 v
Štorah proti Kovinarju se lah-
ko pohvali z vsemi možnimi
osvojenimi točkami (15) in
zanesljivim vodstvom na les-
tvici, kar je že potrjena kandi-
datura za sam vrh. Blizu vrha
so mnogi videh Vransko, ki
pa je po odhodu perspektiv-
nega trenerja Staneta Bevca,
končalo dokaj klavrno. Izstop
članske ekipe iz lige lahko
prinese hujše posledice, kot
bi si kdo mislil. NK Vransko
so bile baje pripravljene na
pomoč priskočita tudi občin-
ske strukture, toda nogomet-
ni delavci na Vranskem in
vodstvo tekmovanja ONZ je
po drugem krogu agoniji na-
redilo konec.
In še to: v torek, dva dni po
odigranih tekmah, na ONZ ni-
so imeli lestvice po 5. krogih!?
Brez komentarja.
■■■■■■H TOMAŽ LUKAČ
Teki tudi V
jeseni
Društvo pohodnikov in
maratoncev Celje bo v za-
četku novembra pripravi-
lo 11. popotovanje po Lev-
stikovi poti. Start bo na
Valvazorjevem trgu v Liti-
ji, proga bo dolga 21 km
(okoli 5 ur hoje), sodelu-
joči pa se lahko prijavijo
pri ZŠAM Celje, Slomškov
trg 1.
V nedeljo pa so odprli
novo trim progo Celje-Šen-
trupert pri Laškem (20
km), ki je speljana mimo
Celjske koče skozi Svetino
do Šentruperta. Poteka po
gozdovih in manjših nase-
ljih in je primerna za tek in
hojo vseh starostnih sku-
pin.
Mladi tenisa« Z
novim imenom
člani TK Bum Celje bodo
odslej nastopali pod imenom
TK Avto Celje. Podjetje sicer
že tretje leto zapovrstjo po-
maga mladim tekmovalcem,
ki so se v razmeroma krat-
kem času prebili v vrh sloven-
skega mladinskega tenisa. Na
različnih prvenstvih in turnir-
jih doma in v tujini so dosegli
6 zmag, se uvrstili v 13 final, 6
polfinal in 15 četrtfinal. 15-
letna Urška Serdoner se je
uvrstila tudi na slovenski Ma-
sters 12 v kategoriji do 16
(tudi Matija Serdoner in Gre-
ga Privšek) in do 18 let.
ŠPORTNI
KOLEDAR
SOBOTA,! 8.10.
Nogomet
2.SNL, 11. krog - Šentjur:
Šentjur-Dravograd, Kidriče-
va Aluminij-Esotech Šmart-
no (obe ob 15,30).
3.SNL, 9. krog - Črenšovci:
Črenšovci-Unior, Slovenske
Konjice: Dravinja-Usnjar (vse
ob 15,30).
Košarka
Pokal Slovenije (M), 1/4
finale: Laško: Comet-Maribor
Ovni (17), PIL-Kraški Zidar
(19) finale v nedeljo ob 18,
Novo Mesto: Krka-KSP (19)
1. SKL (Ž), 6. krog - Ljub-
ljana: Ježica-Ingrad Celje
(18).
2. SKL (M), 3. krog - Celje:
Celje-Maribor, Zreče Rogla
Atras-Kamnik, Šoštanj: Elek-
tra-Plima Prebold.
Rokomet
1. liga (M), 5. krog-Krško:
Krško-PIL, Velenje: Gorenje-
Sevnica.
1. liga (Ž), 7 krog - Žalec:
Juteks-Krim Electa, Ljublja-
na: Robit Olimpija-Vegrad.
Odbojka
l.B liga (Ž), 4. krog - Mari-
bor: Meltal-Gostišča^ Štor-
man, Šoštanj: Kajuh Šoštanj-
Nova Gorica.
NEDEUA, 19.10.
Nogomet
1. SNL, 12. krog - Celje:
Protonavto Publikum-Mura,
Ljubljana: SCT Olimpija-Ru-
dar (obe ob 15,30)
TOREK,21.10.
Košarka
Evropski pokal (M), 5.
krog - Opava: Opava-PIL
(17,30), Polzela: KSP-Charle-
roi (20)
PANORAMA
NOGOMET
2. SNL
10. krog: Goriške Opekar-
ne-Šentjur^ 1:1 (1:0) Štor 54.
Esotech Šmartno-Rudar 1:1
(1:0) Polovšak 23. Vrstni red:
Triglav TeleTV 28, Koper 25,
BST Domžale 21, Železničar
20, Aluminij 14, Dravograd in
Elan 13, Nafta in Šentjur 12,
Jadran Šepič 11, Rudar 10,
Drava in Esotech Šmartno 9,
Goriške opekarne in Zagorje
8, Factor Črnuče 7.
3. SNL vzhod
8. krog: Unior-Pobrežje 2:0
(1:0), Turnišče-Dravinja 1:2
(1:1), Usnjar-Kungota 0:2
(0:1). Vrstni red: Pohorje 19,
Odranci 17, Bakovci in Čren-
šovci 16, Goričanka in Unior
14, Usnjar, Paloma, Dravinja
in i^ngota 10, Pobrežje 8,
TurnBče in Variš 5, Kovinar 3.
MALI NOGOMET
Občinska liga
22. krog: Pelikan-Celjski
Grof 1:7, Cosmos-Viva la mu-
sica 3:4, Veflon-Klateži 4:7,
Kewin-Avto Friggs 11:0, Mari-
nero-Ščurek 4:3, Šmartno-Pri-
ma 4:1. Končni vrstni red:
Pelikani 57, Cosmos 43, Klate-
ži in Celjski grof 42, Rewin 33,
Marinero 32, Šmartno 31, Pri-
ma 27, Veflon 25, Ščurek 24,
Viva la musica 15, Avto Friggs
6. Klateži in C. grof igrajo do-
datno tekmo za 3. mesto.
KOŠARKA ""^^
msmmm&.M. , -   'fmmm
1. A liga (M)
5. krog: Maribor Branik-
KSP 75:77 (46:41) Horvat 25,
Jeklin 24, Jagodnik 11, Cizej 8,
Šamanič 5, Čmer 2, Udrih in
Rituper 1. PIL-Slovan 84:58
(42:41) Goljovič 19, Lisica 18,
Jurak 11, Kune 8, Bečirovič 7,
Čop, Dragšič in Tihnger 5,
Dončič 4, Šoštarič 2. Vrstni
red: PIL 10, Union Olimpija in
Idrija 9, KSP, Postojna, Helios
in Slovan 8, Maribor Ovni 7,
Krka, Krško in Kraški Zidar 6,
MB Branik 5.
1. B liga (M)
3. krog: Radenska-Kemo-
plast 86:70 (40:33) Čop 20,
Sušin 16, Gajšek 12, Kočar 9,
Urbanija 8, Madžarac in Ko-
šak 2, Maček 1. Hrastnik-Co-
met-Triglav 63:75 (22:26) B.
Sivka 29, Novak 17, Ravnikar
14, Jesenek 9, Lušenc 2. Vrst-
ni red: Zagorje in Loka kava
6, Union Olimpija ml., Raden-
ska, Comet in Gradbinec 5,
Triglav, Hrastnik, Ilirija in Je-
zica 4, Litija in Kemoplast 3.
1. SKL (Ž)
4. krog: Jezica ml.-Ingrad
Celje 41:74 (23:33) Grobelnik
20, Groleger in Jurše 11, Germ
9, S. Vodopivec 8, A. Vodopi-
vec 6, Polutnik 4, Potočnik 3.
Vrstni red:. Jezica 8, Ingrad
Celje, Maribor in BTC Termi-
nal Sežana 7, Odeja Marmor
6, Ilirija 5, Pomurje ir,,
ml. 4.
2. SKL (MKhoj
2. krog: Plima Prebou,
niča 75:70 (35:34), J:'^
Elektra 63:81 (22:33), Bi^"
Rogla Atras 65:69* r!?
Kamnik-Celje 75:68 (4^
Vrstni red: Plima Preboj
Elektra 4. Rogla Atras,
nik, Celje in Maribor
ca in Slivnica 2.        ' •'
....................................."rokomet
Liga prvakov (M|
Predkrog, povratno stj'
nje: Redbergslids Gote-'
GPL 30:30 (15:13) Puc; '
bec 8, Pungartnik 6, Si,
vič in Jelčič 2, LikavecVm
nec in Tomšič 1.
1. A liga (M)
4. krog: CPL-Andor 2?; ■
(12:13) Tomšič 9, Puc4,šj
rič, Stefanovič in Lika
3,Šerbec in Vugrinec 2, p
gartnik 1. Trebnje-Gor?
30:27 (13:13) Saftescu 8j
man 5, Krejan, Plaskanin
me 3, Kimčenko in Sovif
Ojsteršek 1. Vrstni red: C
8, Krško 7, Andor 6, Trebi
Slovan, Prevent (-2) in Ško
ca 4, Prule (-1), Gorenje'
in Sevnica 2, Dobova IJ
mar 0.
1. liga (Ž)
' 6. krog: Kočevje-Juteks
lec 25:30 (12:17) Randl8,\'
6, V. Dolar, T. Dolar in Dei
4, Zidar 3, Lakič 1. Vegi
Burja 18:16 (11:8) Rodič
Krajnc 4, Ibralič 3, Madjai
Nojinovič 2, Dežman l.V
ni red: Krim Electa (-1)
Juteks 10, Robit Olimpija!
in Bella Viola (-1) 8, M-Dei
(-2) 6, Kočevje 4, Burja 2,J
notest (-1), Vegrad in Izola
ODBOJKA
1. A liga (M)
3. krog: Šoštanj Topola
Pomgrad 1:3 (11:15, 15:
2:15, 7:15). Vrstni red: Fo
nar in Pomgrad 6, Salonit
Krka, Gradiš, Šoštanj-Topol
ca in Olimpija 2, Kamnik0.
1. B liga (Ž)
3. krog: Gostišča Štornu
Prevalje 3:1 (15:9, 12:15,15:
15:7), Tabor-Kajuh Šoštanj!
(15:8, 15:9, 15:10). Vrstniff
Marsel Ptuj in Tabor 6, i'
tvid 4, Gostišča Štorman,
juh Šoštanj, Prevalje in Mei
2, Nova Gorica 0.
KEGUANJE_^
1. liga |M)^
4. krog: Iskraemeco-CP
Ije 6:2 (5482:5268) Vodeb'
Salobir 911, Lešnik 891>'
873, Sivka 846, Mileč 829.
1. liga (Ž)
4. krog: Triglav-MiroJ
1:7 (2334:2506) Petak
Grobelnik 444, Tkalčič
Zupane 403, Šeško 398, ^
jak 392.
Smercu dirka po Makedoniji.
Celjski kolesar Sandi Šmerc, ki vozi za kranjsko SaV-
prepričljivo dobil dirko po Makedoniji.
Preizkušnja se je začela že minulo soboto. 78 kolesari^^
11 držav je moralo prevoziti 900 km v 7 etapah. Dirl^^
končalo 65 tekmovalcev, Šmerc pa je vodstvo in s tem rui^,
majico prevzel v najdaljši peti etapi ter ob koncu drugou^'^
nega Bolgara Dmitra Dimitrova prehitel za 2 minuti 1",
sekund. Sava Kranj je slavila tudi v ekipni razvrstitvi. ^
SNOPIČ
ŠPORT
15
Celjani s 30 goli stopili
švedski ledenik
rokometaši so v Evropski ligi prva-
pgsledno izpolnjevanje trenerjevih navo-
glika želja in volja igralcev in uprave so
jjli tako želeni rezultat. Skupno zmago
jov so švedski časopisi označili kot ko-
j za švedski rokomet in slabo za evrop-
imovanje v Ligi prvakov si zaslužita obe
je po velikem uspehu povedal predsed-
JK CPL Tone Turnšek. »Toda nikar ne
je^ da smo že evropski prvaki, pot do tja
jo dolga«, je še dodal in zmagoslavje ob
iflih 30:30 (15:13) in prednosti +5 s prve
lese je lahko pričelo.
j pokazatelji pred in med tekmo so govorih
jd Celjanom. Trdno so bili odločeni, da
jo, vedeli so, da so boljši, toda Redbergslids
(O neugoden nasprotnik, ki je povrhu vsega
precej podobne načrte v letošnjem evrop-
1 tekmovanju in tudi izredno visok finančni
dloSIna ura pred hladnimi
gledalci
športni dvorani Liseberg, ki sprejme kak-
2 tisoč gledalcev, se jih je (glede na pomem-
1 srečanja) zbralo relativno malo, le kak-
1500, med njimi približno 100 Slovencev, ki
) na Švedskem. Tekmo si je ogledal tudi
avnik poslov naše države na Švedskem
jJazbec.
Iprve minute naprej so navodila trenerja
■ca Zovka dobivala na veljavi. Sprva ena-
rien potek igre, ponovno nevarni Stafan
pen, Celjani z obrambo 6-0 na čelu z diri-
Dm Alvarom Načinovičem. Puc, Pungartnik
atančni Šerbec so z razdalje bombardirali
Isko trdnjavo. Vratar Peric je rešil 6 čistih
ižajev za gol (obranil tudi 7-metrovko). V
^iem delu prvega polčasa so Pivovarji prešU
tambo 4-2 (Jelčič in Stefanovič sta pokrila
?rena in Vranješa), toda Redbergslids je v
»ji minuti vodil 15:12. Z levega krila je 2
indi pred odmorom zadel Likavec, kar je
!ia presodila kot prelomni trenutek na tek-
nadaljevanju je najprej sledilo izEnačenje na
Jnato 19:19, potem pa do 27:26 v 55. minuti
niso več vodili. Vmes je Šafarič za nekaj
prevzel Vranješa, Šerbec in Vugrinec sta
fvala tudi, ko so Pivovarji igrali z igralcem
Načinovič je kljub bolečinam v hrbtenici
^prej izvrstno postavljal obrambo, Puc je.
realiziral vse 7-metrovke, Peric je dodal še 10
obramb, trener Zovko je menjaval tudi po 3
igralce naenkrat. Ko je na začetku 50. minute
Šerbec povišal na 25:23 za CPL, je bilo po
matematični logiki na dlani, da je uspeh pred
vrati. CPL je takrat dosegla zadetek več, kot
Švedi v Celju - torej -i-l, vodili so -i-2 in prednost s
prve tekme -i-5, skupaj -i-8, kar je bilo v zadnjih
10. minutah nemogoče zapraviti. Goteborg je s 7
metrovke slabe pol minute pred koncem še
povedel 30:29, kanček zadovoljstva ob zmagi pa
jim je z golom 4 sekunde pred koncem odvzel
Pungartnik.
Objektivno švedsko občinstvo je kmalu po
tem, ko je uvidelo, da z uspehom njihovih
ljubljencev ne bo nič, pričelo zapuščafi dvorano.
Tisti pa, ki so ostaU, so ob koncu glasno zaplo-
skaU Celjanom.
Neposredno po končani lekmi:
Tone T\irnšek, predsednik RK CPL: »Resnič-
no čestitam našim rokometašem. Igrali so pod
velikim psihološkim pritiskom in morah so
zmagati. V Ligi prvakov, ko vsaka tekma ne bo
toliko pomembna, bomo nastopali veliko manj
obremenjeni in prepričan sem, da se bomo
uvrstiU v polfinale ah celo finale.«
Vlado Privšek, direktor RK CPL: »Čestitam
vsem, saj smo dobih morda celo najpomem-
bnejšo tekmo nasploh. Verjeli smo, da slabe igre
iz prve tekme ne moremo ponoviti. V tem
trenutku sem presrečen, ne upam pa si sploh
pomisliti, kaj bi bilo, če ne bi uspeli.«
Zdravko Zovko, trener RK CPL: »Morda ni-
sem bil najbolj prepričan, da bomo Redbergslids
odrezah prav z obrambo 6-0, videlo pa se je, da
smo preprečih njihovo hitro igro. Najvažnejše je,
da smo agresivni tudi na gostovanjih, psihološko
pa je pomembno tudi zmagovati. Ekipa je po
mojem že dozorela. Odločilni trenutek zame je
napočil že pred tekmo, ko sem izvedel, da bo
Načinovič lahko igral, med srečanjem pa sem si
močno oddahnil, ko je Peric obranil polkontro,
po kateri bi domači lahko vodili za 3.«
Iztok Puc (9 golov): »V primeru našega neus-
peha bi se celoten letošnji program podrl. Žal mi
je Švedov, tudi oni imajo smolo, saj so v zadnjih
štirih letih dvakrat izpadli prav proti nam, vmes
pa še proti Badlu Zagrebu in švicarskemu Win-
terthurju.
Dejan Peric (16 obramb): »Pokazalo se je, da
prednost s prve tekme ne pomeni nič, če ne
odigramo dobro. Domači so ogrozih našo pred-
nost, toda mi smo do konca verjeli v naš uspeh.
Veseli me, da sem dobil tudi dvoboj s švedskim
vratarjem Petrom Gentzlom.«
Uroš Šerbec (8 golov): »Tekma je bila nervoz-
na, saj smo morali zmagati. Čeprav je bil rezultat
visok, menim, da smo igrah dobro obrambo,
zlasti presenetih smo jih s postavitvijo 6-0. Raz-
veselilo me je, ko sem videl njihovega najnevar-
nejšega igralca Lovgrena igrati tudi v obrambi,
kar ga je izčrpalo, nasploh pa je v tem položaju
precej statičen.«
Ob rab dogodkom na igrišču
Povrnimo se nekaj dni nazaj, ko je celjska
odprava na Švedsko še trepetala za končni izid.
Vsi, ki smo potovali v Goteborg, smo imeh
občutek, da se gredo Švedi nekakšne zakulisne
igrice. Zapleti so nastali že okoli termina, ko naj
bi se tekma odigrala. Prvotno določena ura
(17) sploh ni bila točna, temveč bi morali
rokometaši na parket stopiti 2 uri prej. Evrop-
ska rokometna zveza je imela ta podatek,
švedski organizatorji pa so Celjane pozabili (?)
obvestiti o tem.
Na letališču v Goteborgu je celjsko odpravo
pričakal predstavnik Redbergslidsa, toda avto-
bus, ki bi igralce popeljal do hotela, je močno
zamujal. Ura je bila nekaj minut čez 15, ko se je
avtobus le pojavil, do hotela se je bilo potrebno
popeljati kakšnih 20 km, trening pa so domačini
dogovorih za 15,30. Povrhu se je na letališču v
Parizu izgubila prtljaga reporterja Radia Sloveni-
ja Rajka Dohnška. Dobil jo je šele naslednji dan
nekaj ur po končani tekmi. Radijski prenos je
vseeno opravil brez večjih težav.
Naši rokometaši pred tekmo niso dobili vode,
potrebne za osvežitev med srečanjem. Na pro-
teste našega vodstva so Švedi vendarle reagirali
in nekdo od domačih je nato le »poskrbel« za
vodo, prinesel pa jo je kar v dveh bokalih. V
Celju so švedski rokometaši na primer imeli na
razpolago tudi Radensko, ni pa jim odgovarjala
stopnja gaziranosti, za kar so takrat odločno
protestirali.
Ob povratku so celjske rokometaše na letališ-
če zapeljali kar z navadnim lokalnim avtobu-
som, saj se jim je potniški menda pokvaril.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIC
Naiprej na Isiandifo
V torek so na sedežu EHF na Dunaju
izžrebali skupine za tekmovanje v roko-
metni Ligi prvakov. Celjani so za nasprot-
nike v skupini A dobili nosilce hrvaški
Badel Zagreb, italijanski Generali iz Trsta
ter islandski Ka Akureyri.
Favoriti za zmago oziroma uvrstitev v nadalj-
nje tekmovanje so Celjani in Zagrebčani. V
prvem srečanju bodo Pivovarji gostovah na
Islandiji. CPL bi ob izpolnitvi tega cilja v četrtfi-
nalu dobil za nasprotnika prvo ali drugouvršče-
no moštvo iz močno izenačene skupine B, kjer
so Ademar Leon (Španija), Winterthur (Švica),
Drammen (Norveška) in Crvena Zvezda (ZRJ).
Manj sreče so imeli rokometaši Gorenja. V
osmini finala PPZ bodo najprej gostovali v
Rusiji pri Čeljabinsku. V pokalu EHF je roko-
metašicam žalskega Juteksa žreb dodelil
cipersko Larnako. Žalčanke bodo prav tako
sprva gostovale, v tem duelu pa so favorit,
zato bi lahko obe srečanji odigrali na enem
mestu (verjetno v Žalcu).
Johann Eklund: »Nobena taktična varianta nam ni uspela, Zovko je vedno imel odgovor na
vse poskuse.«
^ ^roš Šerbec je bil že v Celju med najbolj zanesljivimi, na Švedskem pa je Gotebargu nasul 8 golov iz 9 poskusov.
16
INFORMACIJE
SNOPIČ
KULTURA
17
Upihnili sto svečk
IH   s slovesnostjo pred in v Narodnem domu se je končalo praznovanje stoletnice Narodnega doma
veliko slovesnostjo pred
y r«jarodnem domu so se
jjaiii v petek spomnili 100-
jjice te pomembne ustano-
enega od središč življenja
jiestu nekoč in danes. Pe-
športno dogajanje v du-
j nekdanjih sokolskih de-
jnosti pred Narodnim do-
in slovesnost v veliki
^ijovljeni dvorani, ki so si
prek televizijskih sprejem-
10 lahko ogledali sloven-
j gledalci, sta pomenila vr-
jiiec praznovanja visokega
iileja.
fokrat slovesnost ni »pote-
ga v senci bajonetov« kot je
, veljalo za praznovanje ob
|j'nostni otvoritvi 7. in 8. av-
|ista 1897, niti niso udeležen-
(V praznovanja obmetavali s
jmenjem, gnilimi jajci ali jih
jldadali s psovkami in tulje-
lem, V takšnem sovražnem
bvensko-nemškem vzdušju
inamreč zrasel in deloval Na-
jdni dom. Kljub temu se Ce-
ani prireditve na prostem niso
deležih ravno v posebno veli-
m številu.
Z vztrajnim in požrtvoval-
im delovanjem je 26. okto-
p 1891 dr. Ivanu Dečku v
mu Posojilnice za 25.000
i. uspelo kupiti Reitterjevo
mljišče na vogalu Ljubljan-
le ceste in Trga cesarja Jože-
I za postavitev Narodnega
oma. Takoj po tem nakupu
f mestna oblast hotela, prav
K to parcelo speljati 12 me-
fov široko cesto, vendar pri
tj nameri ni uspela. Za arhi-
■kta je Posojilnici uspelo pri-
ubiti inženirja Vladimirja
'raskyja. Gradbena dela so
< z odkopavanjem zemlje
pričela oktobra 1894, v letu
^55 pa je bila stavba že pod
'JeliG. Podstrešne prostore
'sobe v prvem in drugem
•idstropju so uredili do jese-
n896, vehka dvorana, go-
■ilne in prodajalne pa so bile
^red spomladi 189Z Zadnji
^en, spominska plošča, pa
'bil vgrajen julija 189Z Ta
''i^stna zgradba je kasneje
Ustavljala dom in zavetiš-
^iinogim slovenskim druš-
"jn, hkrati pa postala prizo-
"^^e slovenskega družabne-
? življenja v mestu.« (Bojan
^^•far, »Z Narodnim domom
celjskemu nemštvu raz-
jedna   čeljust...«;   CZ
597)
'^ko kot nekoč mladi telo-
Ji Sokola so tokrat mladi
'^ni, ki vadijo v različnih
1 in društvih, pokazali
j znanje. Najmlajši iz vrtca
^^ih Čečeve-enote Center
. ^'li prisrčni na spretnost-
■^■^ poligonu, člani gimnastič-
"^^ krožka OŠ Glazija pa zelo
^pni pri preskakovanju ko-
i. bi že pred sto leti obvla-
,'borilne veščine, kot so to
j"^^2ali člani Društva za kara-
i'verjetno ne imeli toliko
z nemškimi izgredniki.
Hjj^^ akrobacije na trampoli-
soio videli, ko so nastopili
člani Smučarsko akrobatskega
kluba Mont Celje, ki so sicer še
bolj spretni na snegu. Marsiko-
mu pa je zastal dih, ko so se po
pročelju Narodnega doma v
prostem plezanju predstavili
trije člani Alpinističnega odse-
ka PD Celje. Da se danes vadi
drugače kot pred stoletjem, so
dokazali člani Športnega druš-
tva Gaberje z aerobiko. Košar-
karska šola Sagadin pa z ulično
košarko. Za prijetno razpolo-
ženje so poskrbeli člani Pihal-
nega orkestra C&lje. Mesto so
preletela letala Aero kluba, pri-
zorišče pa so osvetlih vulkani z
balkona Narodnega doma in
še posebej ognjemet z Mi-
klavškega hriba.
Zgled, kako skrbeK
zase
Dogajanje se je nato preseli-
lo v veliko dvorano, kjer so se
predstavili še celjski umetniki.
Žal na slovesnost ni prišel nih-
če od vidnejših republiških
predstavnikov, pač pa sta pred-
sednik Milan Kučan in premier
dr. Janez Drnovšek poslala
pozdravni brzojavki.
»Ko so obiskovalci Narod-
nega doma pod varstvom
orožnikov ponoči odhajali
domov, je nemška fakinaža
>naskakovala posameznike,
da bi jim vzeli čepice, na sku-
pine pa so metali jajca<. Huj-
ših incidentov pa ni bilo.«
Slavnostni govornik župan
Jože Zimšek je v svojem govo-
ru poudaril, da predstavlja 100
let Narodnega doma tudi sto
let slovenske narodne zgodo-
vine. Z njim so naši predniki
postavljali kamen v mozaik
številnih preizkušenj za obstoj
in suverenost slovenstva na
Štajerskem. Od pomladi naro-
dov smo Slovenci veliko priča-
kovah, vendar spoznaH, da nič
ne pride samo od sebe, pač pa,
da se moramo sami pobrigati
za svoje pravice. Celjani vemo
to tudi danes. Slovenci smo si
morali stoletja prizadevati za
obstoj, v odločilnih trenutkih
pa smo znali nastopiti kot en
mož. To lahko pomaga tudi pri
današnjih državotvornih odlo-
čitvah, je med drugim dejal
župan Zimšek.
Danes se nam ni treba spo-
padati s tujimi interesi, pač pa
je Narodni dom prostor za
izražanje demokratičnih teženj
večstrankarskega sistema, za
iskanje poti ekonomskega in
siceršnjega razvoja mesta in
mestne občine.
»Celjska slavnost 7. avgusta
je potekala v senci bajonetov.
Ko se je zmračilo, je vojska
zaprla vse dostope na Trg ce-
sarja Jožefa, Medtem pa so se
Nemci zbirali po gostilnah ter
razpravljali o množičnem
slovanskem vdoru v mesto.«
Ob zaključku pa je župan
Zimšek dejal:^ »Narodni dom
ne simbolizira le slovenske za-
vesti, temveč daje zgled, kako
je treba skrbeti zase. Celje ra-
zume to sporočilo, zato se
spreminja iz starega industrij-
skega mesta v moderno regij-
sko središče.«
Torta za slavljenca
v kulturnem programu so
nato različni umetniki predsta-
vili podoben program, kot se je
nekoč odvijal pod streho Na-
rodnega doma, kjer so se zlasti
v letih do prve svetovne vojne
vrstile slovenske gledališke in
operne predstave, koncerti, za-
bavne prireditve, društvena
zborovanja.
»V nedeljo, 8. avgusta, je na
kolodvor prispelo tisoč go-
stov s Kranjske, Primorja in
Hrvaške, med njimi je bilo
skoraj 200 sokolov v društve-
ni opravi. Pot do Narodnega
doma je bila zastražena z vo-
jaki in orožniki z nataknjeni-
mi bodali na puškah, častniki
pa so poprijeli za sablje.
Nemški provokatorji so se po-
novno izkazali z žvižganjem,
tuljenjem in psovkami...«
Celjsko pevsko društvo je za-
pelo Himno Celju, ki so jo po
letu 1938 prvič spet predstavili
občinstvu. Pesem, ki so jo na
čast otvoritve objavih takratni
časopisi, je recitiral igralec SLG
Celje Bojan Umek, igralca To-
maž Gubenšek in Tina Gore-
njak pa sta nastopila s prizorom
iz čitalniške besede. Plesalci Ple-
snega vala so zaplesali valček
kot nekoč na plesnih priredi-
tvah, ki so bile najpogostejše
med novim letom in pustom.
Nov klavir yamaha je »krstil«
celjski pianist Hinko Haas, nav-
dušil pa je orkester Akord s
solistom, violinistom Vasilijem
Mlejnikovom. V programu so
nastopili še violinistka Maja
Marvin ob klavirski spremljavi
Ulrike Mai ter odlični Mladinski
godalni orkester Glasbene šole
Celje s solistko Vesno Naglic na
klavirju.
Na proslavi se je župan Jože
Zimšek zahvalil vsem, ki so
sodelovali pri prenovi objek-
ta. Spominsko ploščo z imeni
sponzorjev bodo slovesno od-
krili ob novem letu.
Za konec ni bilo kamenja in
gnilih jajc, pač pa velika torta v
obliki Narodnega doma.
TC, Foto: G. KATlČ
»Po banketu v Narodnem
domu so sokolska društva pri-
pravila telovadni program pri
Zg. Lanovžu. Veličasten ples v
Narodnem domu je nato trajal
do jutranjih ur. Ko so povab-
ljenci odhajali, so jih Nemci
obmetavali s kamni, gnilimi
jajci, steklenicami s črni-
lom. ./<^^Xvelkr, isto tam)
Takole so pred Narodnim domom dvignili celjsko zastavo.
Vrtoglave akrobacije na trampolinu so prikazali akrobatski
smučarji.
ZAPISOVANJA
Gremo na babe
»Ej, a bomo šli kej gledat
babe?« Ja, točno s temi bese-
dami me je ogovoril kolega,
ko sva se povsem naključno
srečala pri branjevki, pri ka-
teri vsako soboto kupujem so-
lato. Mislil je kajpak na Festi-
val Mesto žensk, ki je tik pred
vrati, katerega otvoritev bo
jutri in bo trajal teden dni. Ker
pravzaprav nisem vedel kaj
naj odgovorim, pa čeprav mi
je bilo popolnoma jasno, kam
s svojimi besedami cilja, sem
mu seveda pritrdil. In se po-
tem spraševal, mar je Festival
Mesto žensk, ki v Evropi po
svoji konceptualni naravi, ni-
ma primerjave, še več, je edini
tovrstni festival v Evropi, res
ženski festival. Samo ženski in
za ženske. Kot je bila nekoč,
ko smo še vneto na tistih sta-
rih radijskih škatlah vrteli
gumb in iskali Radio Luksem-
burg, poimenovana tudi od-
daja Mladi za mlade. In, ki je
starejši kajpak že zaradi svoje
generacijske pripadnosti naj
ne bi gledali. Ja, ženske za
ženske. Moškim pa je vstop
prepovedan. Lepo vas pro-
sim. Mesto žensk ni festival, ki
bi bil namenjen samo žen-
skam, na katerem bi se pred-
stavljale samo ženske in zgolj
ženske, ker gre pač za festival
z jasno definiranim naslo-
vom, daleč od tega, festival je
namenjen ženski ustvarjalno-
sti. Ženske pa ne ustvarjajo
zgolj za ženske. Hja, si pred-
stavljate slači punco, ki us-
tvarja svojo predstavo in po-
tem zahteva, da na njene na-
stope pridejo le ženske. Saj bi
v eni sami noči propadla in si
bila prisiljena poiskati nov
poklic.
No ja, primerjava je res ne-
koliko groba, pa vendar; ljub-
ljanski mestni svetniki si Me-
sto žensk pač tako predstavlja-
jo. In, ne vem, toda lansko leto
sem kar dvakrat na predsta-
vah videl svetnika, ki je bil
ostro proti vsaki finančni pod-
pori pričujočemu festivalu,
kako je zdaj nekoliko vzbur-
jen, zdaj globoko razočaran,
spremljal dogodke na odru.
Morda pa je pričakoval, da bo
na odru gledal ženske, ki na-
stopajo za moške, ker je pač
nekje prebral, da je festival
Mesto žensk namenjen tudi
moškemu občinstvu. Letos ga
najbrž ne bo na spregled. Am-
pak hočem povedati nekaj
drugega; ni festivala na Slo-
venskem, ki bi kljub ugodnim
kritikam in odmevom v jav-
nosti bil deležen tolikšnega
nasprotovanja. Ja, nasproto-
vanja, ne le nezanimanja in
omalovaževanja.
Pravzaprav so organizator-
ji festivala že zdavnaj poveda-
li svoje. Svoje je povedala tudi
strokovna in vsa širša javnost.
Ni se pa izjasnila še kulturna
politika. Ki festivala v takšni
obliki ne podpira. Že res, da
ni nacionalnega pomena, da
je pretežno ljubljanski in s tem
mestni festival, kar asociira že
sam naslov festivala, že res,
da od samega festivala ni od-
visna nacionalna substanca,
katero bi kulturna politika,
tista nacionalna kajpada, v
omogočala in zanjo skrbela,
pa vednar; festival s svojo
konceptualno naravnanostjo
uvršča Slovenijo na zemljevid
Evrope in sveta, ustvarja iz
države znamko, ki jo je mogo-
če prepoznati tudi po svoji
drugačnosti, po svoji dojemlji-
vosti in liberalnosti ter pred-
vsem izvirnosti, česar ne omo-
goča noben drug festival na
Slovenskem. Z izjemo vinske-
ga, kar pa sodi že pod drugo
poglavje. O mestnih svetnikih
in njihovem občutku za lepo,
najbrž nima smisla izgubljati
besed, je pa zato nujno potreb-
no omeniti tisto pisarno, ki se
z ženskim vprašanjem na Slo-
venskem ukvarja: Urad za
žensko politiko. Ki »moško be-
sedo« Jemlje dobesedno in v
njej prepoznava žaljivke, na-
mesto, da bi jo bralo v prene-
senem pomenu in jo kot tak-
šno tudi zastavilo. Ker konč-
no, to je tudi njihova edina
vloga. In nič drugega.
Piše: TADEJ ČATER
18
KULTURA
Skrite dragocenosti arhivov
Od 8. do 10. oktobra je bilo
v Celju 17. zborovanje slo-
venskih arhivistov, ki so si
tokrat izbrali dve različni te-
mi razprav. Po besedah
predsednice Arhivskega
društva Slovenije Marije
Hernja Masten so govorili o
skritih dragocenostih v ar-
hivskih zbirkah in fondih
ter o novostih, ki jih prinaša
arhivski zakon, sprejet mar-
ca letos.
Ob zaključku zborovanja
so pripravili novinarsko
konferenco, na kateri so
celjski arhivisti predstavili
svojo najnovejšo publikaci-
jo, nov vodnik po fondih. Ko
arhivisti govorijo o skritih
dragocenostih, mislijo na
nevsakdanje, očem razisko-
valcev odmaknjeno gradivo,
kot so pečati, grbi, inicialke,
iluminacije, drobni tiski, sli-
ke, fotografije, plakati in fil-
mi. Nekaj teh dragocenosti
so v dvorani Spodnjega gra-
du, kjer je bilo zborovanje,
predstavili celjski arhivisti.
Zanje je letošnje leto še po-
sebej slovesno, saj slavijo 40
let delovanja, ob tej prilož-
nosti pa so izdali nov Vodnik
po fondih in zbirkah Zgodo-
vinskega arhiva Celje. Prvi
vodnik je izšel leta 1986, naj-
novejša publikacija pa je
nadgradnja vrste vodnikov
in inventarjev arhiva in po
ocenah strokovnjakov zelo
kakovosten ter za uporabni-
ke arhivskega gradiva nepo-
grešljiv pripomoček. Gre za
plod večletnega kolektivne-
ga dela vseh arhivistov, v
katerega je vloženo veliko
znanstvenega dela m napo-
rov. Vodnik je tako osnovni
informativni pripomoček o
tem, kakšno gradivo hrani
arhiv. V njem so podatki o
vrstah fondov, kraju in času
nastanka, količini gradiva in
o njegovi ohranjenosti.
Celjski arhivisti, ki so jubi-
lej proslavili delovno, pa s
svojimi pogoji za delo nika-
kor ne morejo biti zadovolj-
ni, saj se še vedno stiskajo v
pritličju Prothasyijevega
dvorca v središču mesta,
medtem pa so bili priča
brezštevilnim predlogom za
rešitev njihove prostorske
stiske. Zadnji predlog pred-
videva odkup Tkanininega
skladišča ob Voglajni, za kar
pa bi morala denar prispe-
vati država, ki je po novem
zakonu ustanovitelj arhivov.
Dokler problema ne bodo
rešili, gradiva ne morejo več
sprejemati, to pa pomeni, da
se bo marsikakšen pomem-
ben dokument izgubil za
vedno.
■■■■■■■MHMHMMMI TC
Oblike v lesu
v likovnem razstavišču
Laški dvorec bodo do 30. ok-
tobra razstavljena kiparska
dela, ki jih je naredil Ferenc
Kiraly iz Lendave.
Umetnik se uvršča v gene-
racijo rojeno leta 1936, po
šoli" za oblikovanje, ki jo je
obiskoval v Ljubljani, je štu-
diral na Akademiji za likov-
no umetnost, prav tako v
Ljubljani. Nato je študirail še
v Zagrebu, kjer je leta 1964
diplomiral na oddelku za ki-
parstvo. Študijsko je potoval
in prebival v mnogih deže-
lah, imel je vrsto samostoj-
nih razstav, sodeloval je tudi
na mnogih skupinskih pred-
stavitvah. Prejel je več na-
grad in priznanj, je pa tudi
član Društva likovnih umet-
nikov Slovenije.
Dela, ki so postavljena na
razstavi v Laškem, se uvrš-
čajo med njegova novejša in
so bila narejena v devetde-
setih letih. V tem obdobju je
za svoje plastike uporabil
predvsem les, material, ki
ponuja velike možnosti za
oblikovanje. V lesu oblikuje
razne oblike, za katere je
značilna svojevrstna elegan-
ca, razvidna v vitkih, izglaje-
nih linijah in površinah.
Skulpture so narejene izra-
zito razčlenjeno, sestavljene
so iz več elementov, pri če-
mer gre za preplet masivnej-
ših enot in manjših delov, ki
dograjujejo celoto. Avtor s
svojimi plastikami poskuša
izraziti različna razpolože-
nja in občutke, bodisi z obli-
kami ali tudi barvitostjo po-
sameznih sestavnih enot.
Njegova dela so grajena na
način sodobne skulpture in
v njih je mogoče zaznati vr-
sto posebnosti, značilnih za
moderno umetnost, pred-
vsem pa je poudarjen njegov
individualen pristop do iz-
gradnje likovnih del. To jim
tudi daje osnovno kvaliteto,
zaradi česar so njegova dela
prepoznavna in sestavljajo
celoto, v kateri je razviden
njegov avtorski odnos do li-
kovne umetnosti.
BORIS GORUPIČ
Velik uspeh Keltov
na Celjskem
Velika razstava Pokrajin-
skega muzeja v Celju - Kelti
na Celjskem - je kot celovit
razstavni projekt začela
svojo pot v javnosti leta
1991.
Avtorica razstave, ki je te-
daj napisala tudi obsežen ka-
talog, je arheologinja Darja
Pirkmajer. Razstava je do-
slej obiskala še Ptuj, Novo
mesto, Ljubljano, Maribor,
Dobrovo v Brdih in Mursko
Soboto, v tujini pa Zuglio,
Mantovo, Villo Manin in Vi-
dem (Udine) v Italiji ter Bi-
bracte v Franciji.
Razstava Kehi na Celjskem
je bila v tem starodavnem
francoskem mestu od 26.
aprila do 25. septembra, og-
ledalo pa si jo je kar 36.966
obiskovalcev. Tako vehko
zanimanje za njeno vsebino
ni naključje, saj ima mesto
Bibracte v osrednji Franciji
keltsko ime in je starodavna
kultura tega znamenitega
zgodovinskega  obdobja  še
zelo prisotna in živa. To do-
kazuje tudi njihov specializi-
ran muzej, posvečen keltski
civilizaciji. Celjska postavitev
»naših« Keltov je na visoki
strokovni ravni, predvsem
pa gledalcem omogoča kar
najboljši tudi vizualni stik z
davno preteklostjo svojih
eksponatov. Po najnovejših
podatkih si je razstavo doslej
ogledalo 94.298 obiskoval-
cev, kar je doslej največ, če
imamo v mislih projekt, ki je
nastal pod okriljem domače
stroke.
Kelti na Celjskem pa ne
bodo dolgo počivali pod stre-
ho domicilnega muzeja, saj
bodo razstavo lahko videli že
novembra letos v Zadru, na-
slednje leto pa bo na voljo
vsem, ki jih zanima to zgodo-
vinsko obdobje v avstrij-
skem Barnachu, nato pa v
Zagrebu kot otvoritvena raz-
stava v obnovljenem arheo-
loškem muzeju.
DRAGO MEDVED
Ustanavlfajozbor
Društvo invalidov Rimske Tophce ustanavlja mešani pev-
ski zbor. Zato vabijo medse vse pevce in pevke Rimskih
Toplic in okolice, ki jih petje privlači, da pridejo na srečanje,
ki bo v četrtek, 23. oktobra, ob 17. uri v Osnovni šoli
Antona Aškerca v Rimskih Tophcah.
Likovno
druženje in
ustvarjanje
uspelo
v soboto so v mali dvcll
rani Kulturnega doma n "
Polzeli odprli razstavo
del 22 likovnikov amater-
jev, udeležencev 7, likov-
ne kolonije prijateljstva
likovnikov, ki so prišli iz
osmih občin na Polzelo.
sukali so pred tednom
dni, nastalo je 53 del, ki jih
je pregledal akademski sli-
kar Jože Zavolovšek. Odlo-
čili so se, da bo vsak avtor
na razstavi sodeloval z
enim delom, izmed teh pa
je akademik izbral pet naj-
boljših, ki so bila nagrajena.
Nagrade so prejeli Anica
Tamše s Polzele, Ivan Več-
ko iz Raven na Koroškem,
Ivan Kolar iz Topolšice ter
Vika Meh in Jože Hohkraut
iz Velenja. Na otvoritvi sta
govorila predsednik sveta
KS Polzela Stanko Novak in
Marko Slokar, predsednik
Kulturnega društva Polze-
la. V kulturnem programu
so nastopili učenci Glasbe-
ne šole Žalec, oddelek Pol-
zela in kvintet Lastovka,
povezovalka pa je bila Joži-
ca Ocvirk. Razstava bo od-
prta do 20. oktobra med 9.
in 11. ter 15. in 17. uro.
T. TAVČAR
TRIDESETA LETA NA CELJSKEM
Videl sem Haceta
v celjsko zgodovino se je zapisal tudi
najrazvpitejši slovenski tolovaj tridestih let
Tone Hace, ki je jeseni leta 1939 križaril po
naših krajih.
O njem so se pletle najrazličnejše zgodbe in
prigode. Eni so ga imeli za izjemno nevarnega
tolovaja, drugi so v njem videli pravega male-
ga heroja. Skoraj noben ženski »čvek« se ni
končal, ne da bi omenili njegovo ime. Videvali
so ga povsod in ob vsaki uri, pogosto hkrati
kar na več mestih. V vsakem lepp oblečenem
mladeniču so ljudje že videli Toneta Haceta in
o njegovi prisotnosti poročali organom javne-
ga reda ter jim s tem še dodatno zapletali
»nečloveško zasledovanje«. Še posebej neva-
ren je bil Hace v Celju in njegovi okolici. Ko so
možje postave izvedeli, da je oktobra ta nepri-
diprav pri Zanggerjevih na Masarykovem na-
brežju ukradel »7000 dinarjev vreden pisalni
stroj znamke Adler, moško obleko in žganje«,
so mu takoj začeli slediti. Višek tolovajstva je
Hace pokazal, ko se je z ukradenim kolesom
skrival na Spodnji Hudinji in kasneje v spopa-
du z orožnikoma ubil orožniškega podnared-
nika Medena, sam pa pri tem bil ranjen. Nova
doba je sproti poročala o njegovih grozodejs-
tvih in v tem povsem nekritično pretiravala.
Obesili so mu nikoli dokazane umore v Šeš-
čah, Medlogu, Malih Braslovčah in še kje.
Ljudem je zaledenela kri v žilah, ko so samo
slišali za njegovo ime. Haceta so kasneje
videvali še v drugih krajih, predvsem na juž-
nih in gozdnatih obrobjih Spodnje Savinjske
doline. Kasneje se je Hace umaknil skozi
Tuhinjsko dolino na Gorenjsko, kjer je v spo-
padu s policisti marca 1940 pri Kranju končal
svoje »razbojniško«- življenje.
......... ^ .    BRANKO.GOROPEVŠEK.
PRIREDITVE
■iUBIAlŠiSE
v Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo da-
nes in jutri ob 11. uri za I.
Gimnazijo Celje uprizorili
predstavo Pigmalion. V so-
boto ob 10. uri bo za Abon-
ma družinski lutkovni in iz-
ven gostovalo Lutkovno gle-
dališče iz Maribora s pred-
stavo Cirkus prihaja. Za iz-
ven pa bodo v soboto ob
20.30 uprizorili predstavo
Eksplozija spomina, režiser-
ja Eduarda Milerja. V pone-
deljek ob 10.30 bodo za
Abonma Ekonomska sred-
nja šola Celje in v torek ob
12. uri za Abonma Srednja
šola za gostinstvo in turizem
Celje uprizorili predstavo
Pigmalion.
KONCERTI
V Kulturnem centru Laš-
ko bo drevi v abonmaju Vrti-
ljaka polk in valčkov ob 19.30
koncert ansambla Gregorja
Avsenika iz Begunj.
V dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri ob
20. uri koncert Ženskega pev-
skega zbora iz Ljubečne z go-
sti, pod vodstvom Vide Buko-
vac.
V koncertni dvorani Glas-
bene šole bo v torek ob 17. in
18. uri koncertni nastop učen-
cev.
RAZSTAVE
V Muzeju novejše zgodo-
vine v Celju bodo danes ob
17. uri odprU razstavo z naslo-
vom Hitreje, višje, močneje.
V knjižnici Šentjur bo da-
nes ob 18. uri otvoritev raz-
stave grafičnih del in risb Ra-
faela Kosca.
V dvorani E Celjskega sej-
ma si lahko v soboto in nede-
ljo od 10. do 18. ure, ob deseti
obletnici delovanja Felinološ-
kega društva Celje, ogledate
mednarodno razstavo pa-
semskih mačk.
V Osrednji knjižnici Celje
je do 10. decembra na ogled
razstava starih razglednic in
fotografij iz zbirke Marjana
Marinška - Pozdrav iz Kozje-
ga na Štajerskem.
V prostorih galerije Zavo-
da za zdravstveno varstvo na
Ipavčevi 18 v Celju je na og-
led razstava likovnih del Dura
Mlinarca, akademskega sli-
karja iz Zagreba.
V Ipavčevi hiši, Hmezad
banki in upravni zgradbi Al-
posa v Šentjurju je do 6. no-
vembra na ogled mednarod-
na razstava likovnih del otrok
do petnajstega leta.
V galeriji Keleia je odprta
pregledna razstava Celjskih
mednaro.dnih slikarskih ted-
nov od leta 1988-1997.
V Laškem dvorcu razstav-
lja akademski kipar Ferenc
Kir41y.
V Zdravilišču Laško so v
mesecu oktobru na ogled olja
Amine Kolarič.
V pritličju Stare grofije na
Muzejskem trgu so na ogled
dela arhitekta Aladarja Vladi-
mira Baranyaia.
V Muzeju novejše zgodo-
vine v Celju je na ogled raz-
stava Oj, ta vojaški boben, ki
predstavlja vojaške uniforme
iz zasebne zbirke.
V razstavišču Stara gZJ
Pokrajinskega muzeja jg j
ogled razstava Slovensi^j
etnografskega muzeja |9
mačena svetloba.        ^ I
V galeriji sodobne u,^
nosti je na ogled razstava? '
parskih del Vojka Štuhca
Maribora.
V razstavišču   Lapidj^
Pokrajinskega muzeja je^ I
konca leta na ogled razstj
Libojske keramike.       j|
V avli hotela Dobrna je|
24. oktobra na ogled razsta
del, ki so jih ustvarili ude
ženci XVI.  slikarskega
tempora na Dobrni.
V poslovnih   prostori
Ljubljanske banke Sploši,;
banke Velenje je do kor
oktobra na ogled razstava,;
Jožeta Svetine
V avli Splošne bolnišnic:
Celje  je do 20. oktobra
ogled razstava z naslove:
Življenje in delo prof. Franc;
Puncerja.
V gostišču Mihec v Celju
do konca oktobra razstav
Štefan Vrbanič.
V menjalnici Ekopool do ij
novembra razstavlja dela m
steklu Jaglenka Merkulj-Lebar.
OSTALO
V Levstikovi sobi Osrednji
knjižnice bo danes ob 18, u: i
predstavitev knjige Pikapolo-
nica na prašni cesti in sre^
nje z ustvarjalci. ■
V Knjižnici v Rogaški Sil
tini bo drevi ob 19. uri literarni
večer s pesnikom, prevajal
cem in esejistom Tonetom
Pavčkom. Z njim se bo pogo
varjal publicist Drago Medved
V okviru Univerze za 111
življenjsko obdobje bo v pc
nedeljek pod strokovniir,
vodstvom ogled Semeniši^e
knjižnice in fresk v Pravoslav-
ni cerkvi v Ljubljani.
KINO
Union od 16. do 22.10. ot)
16. in 21. uri ameriški film
Krik, ob 18.30 ameriški film
Letalo prekletih; Mali Union
od 16. do 22.10. ob 20. on
ameriški film Stik; Metropol
od 16. do 22.10. ob 16., 18.,j|
in 22. uri ameriški film BeM
Kino Žalec 17. ob 18., 20.fl
22.30 ter 19.10. ob 18. in ^
uri ameriški film Peti elenifl
Kino Dobrna 18. ob IM
19.10. ob 17. uri amerišk«
Možje v črnem.

KULTURA
19
Narisal več kot tisoč sliic
JJiMohar iz Celja aktivno deluje
samostojni slikar in član celjskih
J^^ikov. Izučil se je za črkoslikarja
jranžerja, zadnja leta pa se ukvarja
z risanjem. Atelje ima kar v do-
kuhinji, kjer nastajajo prelepe
Jjilje iz narave, živalskega sveta in
jiopisemskega življenja. Pravi moj-
,ie tudi v risanju portretov. i
0 pogleda debel album, v katerem
J na fotografijah shranjeno večino
jjih narisanih del, najprej pomisli, da
jjjnio za dobre fotografije. »Narišem
l(Ot vidim,« pojasni Toni Mohar.
jvojčas je veliko igral v različnih an-
jiblih. najdlje pri Vikiju Ašiču. Dobro
ipoje in ima izreden smisel za humor,
jvse to pa je njegova izjemno spretna
ki nariše »nemogoče«. Svoje slikar-
ij znanje si je izpopolnil pri akadem-
iji slikarju Ivu Belecu in akademskem
l^rjuin shkarju Stanetu Jarmu. Slikarje-
,jela poznajo ljubitelji lepega z najraz-
sjej^ih samostojnih razstav v Sloveniji
jdnjo je imel pred dnevi v razstavnem
Ionu zdravilišča v Rogaški Slatini), Av-
[ijiin Nemčiji. Ivan Belec, njegov učitelj.
je v katalog zapisal, da je Toni Mohar
eden redkih slikarjev, v čigar delih se
srečujemo z izjemno realistično čistim
pogledom na svet, ki nas obkroža. To je
slikar, ki obvladuje tehniko oljnega sli-
karstva in je usposobljen za vse slikarske
naloge. Posebej ga privlači pokrajina - z
romantičnim prizvokom in v različnih
letnih časih. Zaradi bogastva barv sta mu
najbolj všeč jesen in zima.
Velikokrat zapusti domači atelje v ku-
hinji in se odpravi v naravo: »Tam mi je
preprosto lepo. Napravim skico ali do-
končam sliko. Mimo hodijo ljudje, gle-
dajo, se pogovarjajo...Veliko rišem tudi
na morju in tako me je na Lošinju opa-
zovala turistka, črnka iz Amerike, s Flo-
ride. Slika ji je bila všeč in zdaj krasi
njeno stanovanje.«
Zaenkrat se Toni Mohar največ pojav-
lja v manjših razstavnih prostorih in
turističnih krajih, njegova velika želja pa
je, da bi čimprej pripravil »pravo« razsta-
vo v pravem razstavnem prostoru. To
mu bo prav gotovo uspelo, saj je doslej
narisal že preko tisoč različnih slik! Ob
razstavi pa je njegova največja želja, da
bi se uvrstil v članstvo slovenskih likov-
nikov. Njegovo dokazno gradivo, kaj je
že narisal, so »izgubili«, zdaj bo poskusil
znova in upa, da z več sreče.
T.VRABL
Koncertni abonma v Narodnem domu
l'Zavodu za kulturne pri-
editve Celje še vse do pone-
eljka, 20. oktobra, vpisuje-
!V koncertni abonma za
(zono 1997/98, vsi abon-
lajski koncerti bodo v veli-
iilvorani Narodnega doma.
1   program    letošnjega
Kertnega abonmaja so v
du za kulturne priredi-
t Celje vključili 6 vrhun-
i glasbenih dogodkov,
irani domači in svetovno
znani umetniki bodo bogati-
li večere v prenovljeni dvo-
rani Narodnega doma, nov
vrhunski koncertni klavir v
tej dvorani pa znova omogo-
ča gostovanja najboljših pia-
nistov. Koncertni abonma
vpisujejo v prostorih zavoda
(Trg Celjskih knezov 8)
dnevno med 9. in 12. uro,
cena abonmaja je 5 tisoč, za
člane kluba Odeon pa 4 tisoč
tolarjev.
Prvi iz niza šestih koncer-
tov, vsi se bodo začenjali ob
19.30 uri, bo že v torek, 21.
oktobra, ko bo pianist Vinko
Haas z deli Mozarta, Srebot-
njaka, Debussyija in Brahm-
sa preizkusil nov klavir
znamke Vamaha. Naslednji
koncert bo 10. decembra, ko
bodo nastopili Matej Šare z
oboo, Svava Bernhardsdot-
tir z violo, Igor Škerjanec z
violončelom in Hannfried
Lučke s čembalom, 18. fe-
bruarja bo občinstvo lahko
prisluhnilo pianistu Dimitri-
su Sgourosu in njegovim iz-
vedbam Chopina, 17. marca
pa bosta nastopila kontra-
basist Zoran Markovič in
pianist Erwin Kropfitsch. Za
zaključek koncertnega
abonmaja pa so Celjani po-
vabili v goste še flavtistko
Ireno Grefenauer in klarine-
tista Mateja Bekavca, ki bo-
sta nastopila 7. aprila, v sre-
do, 27. maja, pa bo v veliki
dvorani Narodnega doma
koncert sestava Slovenske
filharmonije, s solistoma
violinistom Primožem Nov-
šakom in violončelistom An-
drejem Petračem, pod diri-
gentskim vodstvom Marka
Letonje. IS
Likovniki na Otoccu
iij^^l^^inska zveza prijateljev mladine Celje je minuli teden,
posvečen otrokom, pripravila za 27 nadarjenih
L sošolcev celjske, vojniške in štorske občine likovno
^j'^'Jo na Otočcu.
,L^^i likovniki so ustvarjali pod mentorskim vodstvom
'^ho^^ pedagoginje in svetovalke Marije Cene, ob ustvarjanju
^^^^^ ^^^^ namenih tudi spoznavanju okoliških krajev in
^fugim obiskah tudi Formo vivo v Kostanjevici.        DP
Urbancic v
Likovnem salonu
V torek so v Likovnem sa-
lonu Celje odprli razstavo
del slikarja Izidorja Urban-
čiča, dela, ki jih je za ogled v
Celju postavil kipar Franc
Purg, bodo razstavljena do
30. oktobra.
Slikar Izidor Urbančič, ki je
bil pred 72. leti rojen v Ljub-
ljani, kjer je tudi končal Aka-
demijo za likovno umetnost
in slikarsko specialko pri
prof. Gabrielu Stupici, velja
za izrazitega slikarskega inti-
mista in individualista. V svo-
jih delih gradi svet izrazito
osebnih asociacij, vezanih na
široko področje od grotesk-
ne ekspresivnosti do fanta-
stičnih figurativnosti. Sam je
pojasnil svoje ustvarjanje ta-
kole: »Zanikam vsakršno za-
hajanje v nesmiselno roman-
tičnost, toda brez poezije,
neke liričnosti, ki preveva
vse moje delo, zame ni sli-
karstva... Občutek imam, da
sem na tistem nevarnem ro-
bu, prek katerega bi lahko
zdrknil v romantično pripo-
vedovanje, ki pa ni moj na-
men.«
V Likovnem salonu Celje
pravijo, da jih je pri odločitvi
za postavitev Urbančičeve
razstave, septembra letos je
bila v Mestni galeriji v Ljublja-
ni na ogled pregledna razsta-
va Urbančičevih slik in male
plastike, zanimal predvsem
tisti nevarni rob v njegovem
slikarstvu, zato so se omejili
na predstavitev slik iz let 1953
do 1965. Vključili pa so tudi
miniaturne dvojnice večine
razstavljenih slik - Urbančičev
opus ima namreč konceptual-
no zanimivo vzporednico:
350 miniaturnih »kopij« origi-
nalov, ki jih Urbančič imenuje
Slikarski dnevnik, v njih pa je
raziskoval nujne obhkovne in
barvne spremembe istega
motiva na pomanjšanem for-
matu. IS
Jemecv
Velenju
Jutri, 17. oktobra ob 19.
uri, bodo v Galeriji Kultur-
nega centra Ivana Napotni-
ka v Velenju odprli razsta-
vo del slikarja Andreja
Jemca, ki bo na ogled do
15. novembra. KL
IZ GUTENBERGOVE
GALAKSIJE
0 tistih, Ici ne premorejo
modrosti starcev
Tam nekje v sedmem raz-
redu osnovne šole povedo
otrokom v šoli kot zanimi-
vost, da zvezde, ki jih vidijo
v jasni noči na nebu, sploh
niso zvezde, ki so na nebu,
temveč so to zvezde, ki so
bile na nebu, ena petdeset,
druga sto, tretja tisoč let na-
zaj in tako naprej.
Si predstavljate osuple in
zmedene obraze mladine, ki
je prvič dregnila v to osuplju-
jočo skrivnost? Obraze tistih
seveda, ki so sploh sposobni
začutiti, da grfza čudež nad
čudeži, kaj šele tistih, ki ob
tem začutijo paradoks in
vprašajo:
»Kako? Sem prav razumel?
Potemtakem gledam v prete-
klost. Zdaj v preteklost.«
Hkratnost dveh časov, ki so
jih bili vajeni preprosto raz-
ločevati na včeraj, danes, ju-
tri in pika, ne pa večnost, ki
je v tistem hipu vpeta vanje
skozi pogled na nebesni
svod. In kakšna glavica bi
pogruntala, da je nebo v bis-
tvu nekakšen astrofosil, ki se
jim razkriva zdaj skozi svoj
včeraj. Dovolj o tem, da ne bi
predaleč zašli. Zašli bomo še
enkrat, a drugače. Vse to
sem namreč omenil spričo
izbranca za tokratno rubri-
ko, prostor iz katerega priha-
ja. Južna Amerika namreč,
ima namreč neko nebu zelo
podobno lastnost.
Zaidimo zdaj po paralelni
osi. Po pogromu druge sve-
tovne vojne, ko se je bela
kolona izselila iz domačih
logov čez Atlantik v Argenti-
no, se je Slovencem primeri-
lo nekaj podobnega kot sto-
letja prej kolonialnima ljuds-
tvoma Španije in Portugal-
ske, ki so se v 17. in 18.
stoletju pričela masovno
preseljevati, osvajati in za-
vojevati ljudstva Južne
Amerike. Njihova zgodovi-
na je spričo spremembe živ-
ljenjskega, geografsk^ega in
kulturnega prostora zakrne-
la. Njihov slovenski jezik je
jezik tridesetih, štiridesetih
let tega stoletja, ki pa že
vsebuje drugačno kulturno
izkušnjo Argentine. Če ne
govorimo o izjemah, je zad-
nja slovenska književna no-
vost teh ljudi Grumova Go-
ga, to je njihova zadnja
pristna literarna izkušnja s
slovensko književnostjo.
Identično izkušnjo so v 17. in
18. stoletju doživeli iskalci El
Dorada, ki so iz takratnega
španskega prostora prenesli
v pragozd Južne Amerike
svojo zadnjo izkušnjo baro-
ka, ki se je, grobo rečeno,
spojil s prostorom vlažne
džungle, ki je že po svoji
naravni pojavnosti bolj ba-
ročen od baroka. Skratka,
jezik priseljencev je bil glo-
boko zasidran v baročni for-
mi in miselnosti. Miselnosti,
ki jo je v bistvu narekovala
protireformacijska gonja ka-
toliške cerkve. Tako lahko,
ko prebiramo mojstre izra-
za, ki prihajajo iz Latinske
Amerike, še danes čutimo
tisto izrazno moč nekdanje-
ga, pred dvema stoletjema
zakrnelega, ofosiljenega ba-
roka, ki je cepljen na resnič-
no izkušnjo današnje Južne
Amerike. Govorim seveda o
avtorjih, ki so pometli z
evropsko celinsko književ-
nostjo v šestdesetih in se-
demdesetih letih (Marquez,
Borges, Roa Bastos, Llosa,
Fuentes...).
Danes pa se mi dozdeva,
da je ta energija uplahnila.
Že zadnji Marquezovi roma-
ni nimajo več tiste zanj pre-
poznavne energije, ki je vela
iz nenadkriljivih »Sto let sa-
mote« in iz »Ljubezni v času
kolere«... Človeku se zazdi,
da v njegovih zadnjih roma-
nih kopira samega sebe, še
huje pa je z za generacijo
mlajšimi avtorji, ki so klonili
pred težko nalogo, ki so jim
jo postavili njihovi starejši
kolegi, da ohranjajo doseže-
no stopnjo, ki jo^e dosegla
južno-ameriška književnost
v preteklosti. Bled pribli-
žek nekdanji veličini je ro-
man Luisa Sepulvede, »Sta-
rec, ki je bral ljubezenske
romane«, ki ga tokrat pred-
stavljam. Roman je prime-
ren za uvod v prebiranje juž-
no-ameriške literature in si-
cer za tiste bralce, ki pred
tem še niso prebirali že
omenjenih avtorjev. Skozi to
opcijo roman ni na odmet, ;
drugače pa, če ste že prebi-'
rali Južno Američane, se ga;
izognite.
Če bi v tem trenutku imeli ■
pred seboj šolsko testno po-^
lo, ki bi nam na podlagi sta-
rih južno-ameriških roma-
nov in novega Sepulvedinega
romana postavljala vpraša-
nje skozi opcijo zvezdnega
paradoksa: kaj razlikuje sta-
re romane južno-ameriške li-
terature od nove (Sepulvedi-
ne), bi odgovorili takole: sta-
ri romani vsebujejo zvezdni
paradoks in so njegov se-
stavni del, Sepulvedin roman
pa ga skuša poustvariti. Očit-
no so starejši pisci premogli
sposobnosti Hiperborejca
Abarisa, znanega Apolono-
vega svečenika, ki je lahko
bil hkrati na dveh mestih.
Vsaj v mislih, če že fizično
ne. Premogli so šok osnov-
nošolca, ki ga doživlja ob
zvezdnem paradoksu. Mar
se na tej točki ne pričenja
tisto vprašanje o smislu
umetnosti? Mar ne gre v knji-
ževnosti za to šokirajočo
omamnost? Nekdo bi še kaj
pripomnil, da je to pač stvar
pristopa, poetike, a za danes
pustimo to... Na delo, po-
trebno je prebrati vse in mor-
da bi človek lahko postal ce-
lo sodnik!
Piše: MOHOR HUDEJ
20
NASI KRAJI IN UUDJE
Odsek postaja
regijski
V Mozirju pod okriljem
planinskega društva že štiri
leta kot edini v državi deluje
odsek za varstvo narave, ki
bo konec tedna dosegel re-
gijske okvire.
Razen Mozirjanov je bilo do-
slej v odsek vključeni še blizu
50 članov iz Rečice ob Savinji,
Ljubnega, Luč in Šoštanja. V
soboto in nedeljo se jim bodo
priključili Še planinci iz Vele-
nja, Polzele, Zabukovice, Celja,
Šentjurja in Rogatca.      Ž.Z.
Oprešnik
prekinil vzpon
Zreški alpinist Janko
Oprešnik je v okviru sloven-
ske himalajske odprave na
Šišo Pangmo (8027 m) sku-
paj s kolegi načrtoval edins-
tveni vzpon na tri osemtiso-
čake v eni sezoni, a se je
projektu moral odpovedati.
Oprešnik se je skupaj s še
dvema udeležencema odpra-
ve minulo sredo predčasno
vrnil v domovino. V petih
dneh se je povzpel do tabora
2 na nadmorski višini 7200 m
in vse je kazalo, da bo zelo
hitro opravil s prvim vrhom;
načrtoval je še vzpona na Čo
Oju in Everest. Zrečan je so-
deloval še pri postavitvi tabo-
ra 3, nakar je goro zajelo hu-
do neurje in zaradi manjših
zdravstvenih težav se je odlo-
čil za vrnitev. Ž.Z.
Jesen na
Bukovici
člani Planinskega društva
Žalec bodo v nedeljo, 19. ok-
tobra, organizirali tradicio-
nalno srečanje na Bukovici.
Prireditev pri planinskem
domu se bo pričela ob 10. uri,
ob tej priložnosti bodo planinci
v svoje vrste sprejeli tudi mlade
člane. Planinci bodo na Bukovi-
ci pripravili kulturni program
ter družabno srečanje, za za-
bavo pa bo poskrbel ansambel
Planinski odmev. IJB
Jubilej šmarških lovcev
Lovišča Lovske družine Olj-
ka Šmartno ob Paki se razpro-
stirajo po slikoviti pokrajini
med Savinjo pri Polzeli, Do-
brovljami, Skomim in goro
Oljko, že pol stoletja pa v njih
gospodarijo člani LD Oljka.
Ko so minulo soboto pri
lovskem domu v Skornem
obeležili 50 let dela, je bilo
videti, da je lovcem več za
snidenje z lovskimi tovariši in
za pomenek s sosedi kot za
kolajne, ki so jih ob tej prilož-
nosti podehli skoraj vsem čla-
nom. Prav vsi so prejeli tudi
lepo urejen in obsežen jubi-
lejni almanah 50 let LD Oljka
Šmartno ob Paki 1997.
V slavnostnem nagovoru je
Franc Žohar, predsednik
šmarške lovske družine, med
drugim povedal, da je njihova
osrednja dejavnost gospodar-
jenje z divjadjo, rekreacija in
sodelovanje z lastniki gozdov.
Veseli so, ker se s slednjimi, pa
tudi s sosednjimi lovskimi
družinami, dobro razumejo.
O delu šmarških lovcev je poh-
valno spregovoril tudi mag.
Franc Avberšek, predsednik
območne loneke organizacije
Kozjansko-savinjskega ob-
močja, ki je članom LD Oljka
izrekel priznanje Lovske zve-
ze Slovenije, saj so v celotnem
obdobju zanesljivo gospodari-
li, o čemer so zapisani in ohra-
njeni spomini in rezultati.
Ob zaključku slavnostne
seje so med čudovitim pro-
gramom celjskih rogistov
skupaj preživeli še lep dan ob
prebiranju almanaha, pogo-
vorih in kozarčku praznične-
ga vina.
JOŽE MIKLAVC
Franc Žohar, predsednik LD Oljka Šmartno ob Paki med slavnostnim nagovorom.
Psi so vonjali kri
Državno prvenstvo na Kozjanskem
Na področju Lovske druži-
ne Kozje je bilo v soboto 5.
državno prvenstvo v delu po
krvnem sledu za različne
pasme lovskih psov. Na tek-
movanju je bilo petnajst
vodnikov, zmagal je bavar-
ski barvar Gorazda Šemrova
iz notranjske Hotedršice.
Kozjanci so za izvedbo dr-
žavnega šampionata kandidi-
rali pri Kinološki zvezi Slove-
nije že spomladi. Kinološka
komisija si je vse skupaj ogle-
dala ter ugotovila primerne
pogoje. Upoštevali so tudi to,
da imajo razmeroma prostor-
no lovsko kočo s prenočišči v
Vini Gori, v pokrajini med Pil-
štanjem ter Kozjem. Lovci iz
družine v Kozjem (vodi jih
Anton Krofi iz Lesičnega)
imajo več kot trideset psov,
dva člana, Peter Šoštarič ter
Ivan Haložan pa sta se s svoji-
ma udeležila tudi sobotnega
tekmovanja.
Tekmovanje je bilo na obšir-
nem področju od Preverja do
Polja ob Sotli, saj bi različne
krvne sledi najboljše pse lah-
ko premotile. Vodniki so na-
stopili z bavarskim ter hanno-
verskim barvarjem, nemškim
prepeličarjem, resastim jazbe-
čarjem, terierjem in brandel-
bugom. Med tekmovalci iz
različnih koncev države je bil
najboljši torej tekmovalec iz
Hotedršice, drugi je bil hanno-
verski barvar Ptujčanke Brigi-
te Letonja ter tretji hannover-
ski barvar Milana Uršiča iz
Stahovice pri Kamniku. Poka-
le jim je podelil župan Kozjega
dr. Božo Sok, vsak tekjnova-
lec pa je prejel še spominski
vrček. Najvišje uvrščena se
bosta lahko udeležila vsako-
letnega mednarodnega tek-
movanja treh dežel.
Pes krvosledec mora po 1,2
kilometra dolgi krvni sledi
vse do uplenjene srnjadi. Ko
pride do nje se pes-oblajač
postavi zraven ter laja, pes-
pokazatelj pa se od plena vr-
ne k vodniku ter ga privede
vse do plena. Zanimivo po-
dročje so pri lovski koči v Vini
Gori predstavih lovskim pri-
pravnikom ter osnovnošol-
cem iz Kozjega ter Lesičnega.
Predstavitev jim je pripravil
Leo Fabiani, predsednik
vzrejne komisije za pse krvo-
sledce.
Na začetku ter zaključku
državnega šampionata so na-
stopili Celjski rogisti.
BRANE JERANKO
V Cirkovcah odprli nov vodovod
v soboto, 11. oktobra, so v vasi Cirkovce v mestni občini Velenje odprli nov vodovod in
vodno črpališče.
Zemeljska dela so bila zelo zahtevna, saj jih opravljali na zelo hribovitem terenu. Pri kmetiji
Kranjc so zgradili novo črpališče, tako da ima sedaj tudi najvišje ležeča kmetija dostop do vaškega
vodovoda. V vasi bi morali poskrbeti še za asfaltiranje nekaterih cest in kmečkih dvorišč, ob
športnem igrišču pa dokončati izgradnjo brunarice, v kateri bodo tudi garderobe in sanitarije. V
okviru sobotne akcije Pomagajmo vasi Cirkovce je bila tudi celodnevna likovna kolonija šaleških
likovnikov. Dela, ki jih je prispevalo 24 likovnikov, so na dražbi prodah in tako zbrali 616 tisoč
tolarjev, ki jih bodo namenili ureditvi brunarice v Cirkovcah. L. OJSTERŠEK
V SPOMIN
Ivan Pasero
v ponedeljek, 13. okto-
bra, so na Mestnem poko-
pališča v Celju pokopali
Ivana Pasera, spoštovane-
ga Celjana, rojenega 5. no-
vembra 1925 v Gaberjah.
Starejše generacije se Iva-
na Pasera spominjajo kot
mladeniča, ki je bil med
najboljšimi celjskimi nogo-
metaši, znan tudi v sloven-
skem in izven slovenskem
prostoru. Mnogi se ga spo-
minjajo kot vestnega delav-
ca, ki je začel po končani
šoli z delom v V^estnovi to-
varni, kasnejšem EMO.
Spet tretjim je ostal v spo-
minu kot izjemno bister in
duhovit mož, saj ni minil
pogovor, da ne bi povedal
kakšne šale, med katerimi
so prevladovale zdrave in
prave smešnice povezane z
aktualnostmi iz družbene-
ga življenja.
Vendar ob vsem tem bo
Ivan Pasero ostal vsem v
spominu kot zgleden gasi-
lec, član najbolj množične
humanitarne, gasilske or-
ganizacije, ki ji je bil zvest
blizu 60 let, saj se je gasilski
obleki in življenju zapisal
že leta 1938. Najprej je bil
član prostovoljnega gasil-
skega društva Gaberje, kot
delavec v EMO pa je bil
tudi član industrijskega ga-
silskega društva. Ob usta-
novitvi Poklicne gasilske če-
te leta 1955 se je zaposlil v
četi, kjer je do leta 1964
opravljal delo poveljnika.
Bil je tudi poveljnik bivše
Okrajne gasilske zveze,
upokojil pa se je kot dela-
vec v Zavodu za požarno
varnost. Dragoceno je nje-
govo delo v Občinski ga.
ski zvezi Celje, veliko j, ,
prispeval v delo gasilska
zveze Slovenije. Ivan Pas^. \
ro je bil izjemen strokoii
njak pri požarni prevenu
vi, kar mu priznavajo vsj i
gasilci in tudi tisti, ki so i
gasilsko organizacijo poue. i
zani. Dragoceno znanje je
vrsto let ob raznih priložno.
stih. predvsem pa v mesecu
oktobru, mesecu požamt
varnosti, posredoval pr^.
prosto, vendar učinkovito]i
oddajah Radia Celje in tuii
v Novem Tedniku. Zavzt
mal se je tudi za medna-
rodno sodelovanje gasilcev.
Bil je višji gasilski častnik,
dobitnik mnogih gasilskih
in drugih odlikovanj, dobil
pa je tudi najvišje prizna-
nje Gasilske zveze Sloveni-
je, nagrado Matevža Hm
ta.
Ivan Pasero, preprost ii
pošten človek, je prav goto
vo eden izmed vodilri
mož, kar jih je v zadnji
desetletjih imelo slovensk
gasilstvo. Zadnje priznanj
za svoje delo je Ivan Pašen
častni član Gasilske zvez
Celje, dobil v ponedeljek
ko smo se od njega, žal, u
vedno poslovili.
TONE VRABI
Na osnovi 6. člena Pravilnika o pridobivanju in porabi sreds:;
Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje objavlja
Sklad za razvoj
obrti in podjetništva Celje
Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje
RAZPIS
za subvencioniranje obrestne mere za
kredit, pridobljen pri poslovni banki
Vsebina in pogoji razpisa
1. Namen sredstev: nakup, urejanje in opremljanje zemljišča
graditev poslovnih prostorov, nakup, graditev in adaptacija pos\<^
nih prostorov, nakup nove ali generalno obnovljene opref"^'
zaradi odpiranja novih delovnih mest, povečevanje izvoza, uvajai^)^
ekološko čistih tehnologij, predvsem pa oživljanje proizvodni
dejavnosti.
2. Za subvencijo posojila lahko zaprosijo samostojni podjetniki
male družbe, registrirani za opravljanje predvsem naslednjih dejaj*
nosti: predelovalne dejavnosti (D), druge storitvene dejavnosti I"'
93) - obrt in osebne storitve.
3. Višina dodeljenih sredstev ne more presegati 30% predrač^"^
ske vrednosti naložbe.
4. Vlogi za subvencioniranje obrestne mere mora biti prilož^lj,
dokumentacija, navedena v 6. členu Pravilnika o pridobivanjih
porabi sredstev Sklada za razvoj obrti in podjetništva ^el
(investicijski program, potrdilo o vpisu v register, odločba P*^
členu Zakona o gospodarskih družbah, potrdilo o plačanih da^^
in prispevkih, predračun za naložbo, izjava o zaposlitvi no
delavcev za nedoločen čas, izjava o načinu zavarovanja kredita'^^
5. Sklad bo najkasneje v roku 30 dni po prejemu popolne vlo«
poslal prosilcu ustrezen sklep. ^
6. Rok za vložitev prošenj je do 30.10.1997 na naslov Mes^^^
občina Celje, Sklad za razvoj obrti in podjetništva Celjem
Celjskih knezov 9, 3000 Celje, telefon 484-822. .
SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
PREJELI
f0j se dogaja z
lovogradnjo?
J teden, 17. oktobra bo
eno leto, ko smo na
l^g^nr v vsem takratnem'
jvolilnem »pompu« doča-
, polaganje temeljnega
za novo osnovno šo-
p(, nekaterih prvih zapet-
•|j je podjetje Gradiš spom-
jj pospešeno hitelo z grad-
jj[i šolsko poslopje je ra-
I, raslo...
foplo mi je bilo pri srcu ob
j]((,kratnem pogledu na
jjbiJče, saj smo tudi Ljube-
lj dočakali, da bodo naši
ijcile dobili novo šolo, ki si
ysJtako želimo in v kateri se
ido, enakovredno z drugimi
Sloveniji, lahko izobraževali
dovi mladih.
loda veselje je bilo kratke-
idiha. V juliju sem opazil,
I je na gradbišču čedalje
jnj delavcev in kaj kmalu je
jdbišče sarnevalo. Gradnja
je ustavila. Zakaj, ne vem,
inas o tem nihče ne obveš-
1, Vem samo to, da so za
adnjo odgovorni Ministrs-
0 za vzgojo in šport RS,
estna občina Celje in KS
iibečna. Prav od KS sem pri-
koval kakšno pojasnilo, pa
ido danes krajani še nismo
Mi. Govori se marsikaj, a
ijje resnica? Prav bi bilo, da
iS vsaj sedaj, ko prihaja zi-
m se bo naredila milijon-
' -koda, če se šola ne bo
..pokrila, o tem nekdo ob-
Bii. Skoraj vsi krajani smo
1 pripravljeni pomagati pri
Nnji, a kako, če nič ne
itino?
Upam, da bom vsaj na pod-
k tega pisma dobil kakšno
teumno pojasnilo. KS pripo-
nam, da nas z biltenom ob-
pio tej zadevi. Tako kot nas
po z »listki« vabi na različ-
ffprireditve v zadružni dom.
bi nas lahko povabili tudi se-
daj. Verjetno bi bila dvorana
polna!
Naslov v uredništvu
Interakcija
interpretacije
interpelacije
Izredna seja državnega zbo-
ra RS z dne 26.9.1997 je bila le
temeljitejša nadaljevanka o
vzrokih in posledicah vsesplo-
šne družbene krize Slovenije,
ko je državni zbor prejšnji dan
z žalostjo ugotavljal našo nes-
prejemljivost v elitni Natovi
zvezi demokratično uravna-
nih držav.
Vsestransko dokazovanje
bolj redko posejane opozicije
(poslancev), da slovenska
družba in z njo vred slovenska
država brede v vse večjo social-
no stisko in s tem v politično
nestabilnost zaradi nesprejem-
ljive vladne ekipe, ni ne vladne
ne vladnih političnih strank ni-
ti malo ganilo. Nasprotno, cini-
zem prejšnjih vlad ob interpe-
lacijah in demonstracija nepri-
zadetosti oblastnih strank za-
radi vse slabšega gospodarske-
ga stanja, je le ena od zrcalnih
slik poosamosvojitvenih zgodb
o stanju nedemokracije v Slo-
veniji.
Z nasilno ukinitvijo pridob-
ljenih političnih pravicah o že
registriranih političnih organi-
zacijah leta 1994 in s tem neu-
pravičeno omejevanje politič-
nih pravic in prenos le -teh na
finančno bogatejši in politično
že izkušeni sloj prebivalstva,
je bil v Sloveniji narejen prvi
udar zoper razvoj demokraci-
je in tako ustvarjeni pogoji
danes prisotnega in že močno
razraščenega političnega mo-
nopolizma in s tem oblastnega
totalitarizma.
Dolga poosamosvojitvena
leta brez prave in močne opo-
zicije in primerne vlade, sta
stanje duha slovenskega naro-
da in njegovega odnosa do
razvoja demokracije spravila
na najnižjo možno raven. Re-
forme političnih institucij niso
možne, dokler ne bo odprav-
ljen nezaslužen politični mo-
nopol parlamentarnih strank,
ki se napajajo za svoje delo-
vanje pretežno iz denarja
davkoplačevalcev (proračuna
države), politična enakoprav-
nost vseh političnih strank pa
je na ta način izničena, saj
zunaj parlamentarne stranke
ne dobivajo nobene prora-
čunske pomoči za svoje delo-
vanje, ob tem pa so še medij-
sko popolnoma obstruirane
in tako izločene iz politične
opaznosti.
Upoštevajoč dejstvo, da
lahko le demokratične poli-
tične sile (stranke) in posa-
mezniki, torej z neučinkovito
vladno oblastjo neobreme-
njeni nosilci politične oblasti,
odpravijo nesprejemljivo po-
litično stanje v državi tudi po
mednarodnih standardih,
mora preiti tudi v zavest vo-
livcev in volivk in ti morajo
prevzeti nase odgovornost za
nesprejemljivo in neznosno
politično stanje v državi. V
državi, ki želi postati enako-
praven partner politično in s
tem demokratično razvitih
držav. Interpelacija vlade
(oblasti) bo možna le z novi-
mi volitvami, če se bodo seve-
da volivci in volivke znali,
želeli in zmogh tako odločiti.
Do novih volitev pa je pre-
dolga doba, da bi si lahko
dovolili slabšanje stanja v dr-
žavi. Krokarji že letajo nad
razpadajočim truplom - nad
Slovenijo.
JOŽEF JARH,
predsednik SED
Sindikalna
stališča
Stališča Sindikata Neodvi-
snosti-KNSS do aktualne sin-
dikalno politične problemati-
ke so, da je treba takoj obnovi-
ti pogajanja o tarifnem delu
splošne kolektivne pogodbe
in da je treba pristopiti k po-
gajanjem o novih kolektivnih
pogodbah, ker večina ne velja
več oziroma so v postopku
odpovedi.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da
se število brezposelnih že če-
trto leto ni zmanjšalo pod 14
odstotkov oziroma 126 tisoč
brezposelnih oseb. Ta prob-
lem bi moral pri vladi in sindi-
katih povzročiti bitje zvona.
Predvsem bi se morala vlada
mnogo bolj angažirati, tako,
kot v zadnjih dveh letih poč-
nejo vlade ES na področju us-
tvarjanja novih delovnih mest
in aktivne politike zaposlova-
nja.
Pomanjkljiva pravna var-
nost slovenskega delavstva,
predvsem zaradi neučinkovi-
tih sodišč, postaja tudi že
evropski problem, kot smo sli-
šali pred kratkim iz Bruslja.
Tudi od rešitve tega problema
bo odvisen naš vstop v ES.
Itak pa v državi premalo upo-
števajo predloge sindikatov
pri sprejemanju delavnoprav-
ne zakonodaje.
FRANCE TOMŠIČ,
predsednik Neodvisnosti-
KNSS
ZAHVALE,
POHVALE
Hvala za lep
večer
v imenu vseh sošolk in so-
šolcev, ki smo pred petdeseti-
mi leti končali šolo v Vrhu
nad Laškim, se zahvaljujemo
Anici Jurkovšek in Marici Les-
jak, ki sta pripravili srečanje
po pol stoletja. Skupaj smo
preživeli nepozaben večer,
poln spominov in doživetij.
Spoštovanje in zahvalo dol-
gujemo naši ljubeznivi učite-
ljici Mariji Rajh-Brumec, ki je
s svojo prisotnostjo večer še
polepšala. Zahvala velja tudi
gostišču Hum za odlično po-
strežbo ter gospe Aškerčevi
za cvetje in pozornost. Hvala
tudi našemu muzikantu.
MARIJA DEŽELAK,
Rečica
22
RADIO - INFORMACIJE
RADIO CEUE
OD 16.10. D022.10.1997
četrtek, 16.10.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
programa.lO.OO Novice, 10.10
Radio Celje v Hermanovem
brlogu, 11.00, 12.00 Novice,
13.00 Poročila, 13.15 Za vola-
nom, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00
Novice, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Bingo bango, 17.00 Kro-
nika, 18.00 20 vročih, 20.00
Ročk blok, 22.00 Zaključek
sporeda in priključitev RaSlo.
Petek, IZIO.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, Z30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Pričetek dopoldanskega spo-
reda, 9.30 Črna pika in drob-
ni hvala, 10.00, 11.00 Novice,
11.10 Vedeževanje, 12.00 Novi-
ce, 13.00 Poročila, 14.00 Priče-
tek popoldanskega sporeda,
14.20 Greš v kino?, 14.15 Jack
pot, 15.00 Novice, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Bingo
bango, 17.00 Kronika, 18.00
Glavn' da je zabavn', 18.30 V
petek zvečer - študentska od-
daja, 20.00 Izi kvizi bizi, 21.00
DJ time, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Sobota, 18.10.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje. 6.10 HaloT AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, Z30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.30 Filmski spreho-
di, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00
Novice, 13.15 Študentski ser-
vis, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
15.00 Novice, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Čestitke in pozdra-
vi, IZOO Kronika, 19.00 Šport-
no glasbeni večer na Radiu
Celje, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev RaSlo.
Nedelja, 19.10.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 6.10 Halo,
AMZS, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 No-
vice, 715 Zimzelen, 8.00 Poro-
čila, 8.25 Poročilo OKC Celje,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.15 Luč sveti v temi,
10.00,11.00 Novice, 11.10 Do-
mače 4, 12.00 Novice, 12.30 Iz
domačih logov - oddaja Jureta
Krašovca, 13.00 Čestitke in
pozdravi, 19.30 Glasba je živ-
ljenje, 20.00 Pod domačo li-
po, 22.00 Zaključek programa
in priključitev RaSlo.
Ponedeljek, 20.10.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 6.00 Po-
ročilo OKC Celje, 6.10 Halo,
AMZS, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.20 Pregled dnevnega
tiska, 6.45 Horoskop, ZOO No-
vice, 715 Zimzelen, 730 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.40 Kam da-
nes, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega programa, 9.10 Gost v
studiu - celjski župan Jože
Zimšek, 10.00 Novice, 10.15
Športno dopoldne, 11.00,
12.00 Novice, 14.15 Jack pot,
13.00 Poročila, 13.15 Kako
pa zdravje?, 14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 14.20 Greš v
kino?, 15.00 Novice, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Bingo
bango, 1700 Kronika, 18.00
Podalpski pop ročk , 20.00
Vrtiljak polk in valčkov,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Torek, 21.10.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 700 Novice, 715
Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Pričetek dopoldanskega spo-
reda, 10.00, 11.00, 12.00 Novi-
ce, 13.00 Poročila, 14.00 Priče-
tek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 14.20 Greš v
kino?, 15.00 Novice, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Bingo
bango, 1700 Kronika, 18.00
BBC top pop, 19.00 Zimzelen,
19.30 Radi ste jih poslušali,
21.00 Rezervirano za vedeže-
vanje, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev RaSlo.
Sreda, 22.10.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 700 Novice,
715 Zimzelen, 730 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.10 Dopoldne z Ivi-
co Burnik, 10.00, 11.00, 12.00
Novice, 1.3.00 Poročila, 13.15
Mah O, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00
Novice, 15.15 Podalpski biser,
.15.30 Bingo bango, 16.15 Pop
loto, 1700 Kronika, 18.00 Full
cool, 21.00 Glasbeni ex-press
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Radio Celje oddaja od]
5.00 do 22.00!
Dobili smo
plosce
Te dni nas je obiskala naša
poslušalka in nas presenetila
s kupom plošč, ki jih je na-
meravala vreči na odpad, pa
si je zadnji hip premislila in
se domislila, da bi jih morda
utegnili potrebovati mi.
Naš glasbeni urednik Stane
Špegel jih bo prebrskal, pogle-
dal kaj je na njih morda za
arhiv vrednega, in to nato pos-
pravil. Te dni pa se v naši
fonoteki, to je tam, kjer hrani-
mo zgoščenke, plošče, trako-
ve in vse pač, na čemer je
posneta glasba, na veliko dela.
Fonoteko bomo namreč pove-
čali, da bodo naši glasbeni
opremljevalci in glasbeni
urednik pri delu manj utesnje-
ni.
Glasbene Želje
v soboto
zvečer
Zeleh ste, imate! Glasbene
želje na Radiu Celje ob sobo-
tah, zvečer. Nekateri ste jih
pogrešali, mi pa vam jih vra-
čamo. Ob sobotah, od 20.00
do 22.00. Z vmesnimi športni-
mi vložki. Prepričani smo, da
bodo telefoni zvonili kot nori.
ROJSTVM
V celjski porodnišnici so
rodile:
3. 10.: Bosiljka ŠKET iz Ro-
gaške Slatine - deklico in Mar-
lena ROBNIK iz Vranskega -
dečka;
4. 10.: Darja PERAS iz Celja
- deklico in Irena PODPEČAN
iz Škofje vasi - dečka;
5. 10.: Darinka KURNIK iz
Šoštanja - dečka, Sabina KOS-
MATIN iz Celja - deklico, Met-
ka BORŠTNER iz Velenja -
dečka, Klavdija Zvonka BE-
LAC iz Celja - deklico in Mar-
jetka MARKOŠEK iz Sevnice -
dečka;
6. 10.: Irena PODGRAJŠEK
iz Zreč - dečka, Ladislava
FURMAN iz Slovenskih Ko-
njic - dečka, Simona ŠERUGA
iz Celja - dečka, Ivanka ROPO-
TAR iz Šempetra - deklico,
Sonja MASTNAK iz Celja -
deklico, Aleksandra ČREŠNIK
iz Žalca - dečka. Maja LAH iz
Celja - deklico in Aleksandra
HRIBERNIK s Polzele -dekli-
co;
7. 10.: Tanja MARGUČ iz
Celja - dečka, Stanka VINDIŠ
iz Rogatca - deklico, Slavica
MAJCEN iz Žalca - dečka,
Magdalena ZUPANC iz Laš-
kega - dečka in Marija KOVAČ
iz Smartnega v Rožni dolini -
deklico;
8. 10.: Katja VAUH iz Vele-
nja - dečka, Milena DROFE-
NIK iz Šmartna v Rožni dolini
deklico in Jerica SELIČ iz
Štor - deklico;
9. 10.: Vanja VOZEL iz Slo-
venskih Konjic - deklico, Kar-
men KOVAČ iz Loke pri Zida-
nem Mostu - dečka, Vesna
POLAK iz Šentjurja - deklico.
Biserka TURNŠEK iz Braslovč
-deklico in Mihaela PETELIN-
ŠEK iz Dobja pri Planini - deč-
ka.
POROKE
Celje
Poročili so se: Goran MA-
RINKOVIČ iz Prevalj in Jasmi-
na VASIUEVIČ iz Celja, Aleš
REČNIK in Marjetka GMAJ-
NER, oba iz Celja, Ivan LA-
ZAR iz Laškega in Terezija
PAUMGARTNER iz Celja ter
Hamdija IKEUIČ iz Celja in
Mirzeta DURIČ iz BiH.
Zlato poroko sta sklenila
Ludvik in Vida ZUPANC.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Dušan ŠKO-
BERNE iz Podgrada in Uršula
PODPLATAN iz Šentjurja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Bogdan AN-
DERLUH iz Hajnskega in Tat-
jana SOVIČ iz Strmca pri Sv.
Florjanu, Roberto DRAVINEC
iz Huma na Sutli in Željka
MEDERAL iz Krušljevega sela
na Hrvaškem, Marko ESIH in
Karmen ŠOLMAN, oba iz Pe-
čovnika ter Aleš KUMPER-
GER iz Štor in Ema PECKO iz
Polžanske gorce.
Žalec
Zakonsko zvezo sta skleni-
la dva para.
SMRTI
Celje
Umrli so: Ivanka PRELOŽ-
NIK iz Celja, 69 let. Avgust
JURČAK iz Trnovelj pri Celju,
71 let, Jožefa RAK iz Celja, 68
let, Stanislav SKUTNIK iz
Čreškove, 79 let, Marija PRE-
LOŽNIK iz Razdelja, 90 let.
Vili SOREC iz Žalca, 56 let.
Vida KAMŠAK iz Celja, 82 let,
Milan ANDERLIČ, iz Celja, 46
let, Rudolf NOVAK iz Šošta-
nja, 66 let, Ana ANDREJAŠ iz
Celja, 59 let, Ludvik KOPRIV-
NIK iz Zabukovice, 65 let,
Anton HRIBERNIK iz Bu-
kovžlaka, 88 let, Stanislav
MEDVED iz Skorna pri Šošta-
nju, 61 let, Alojzija KLAMP-
FER iz Celja, 78 let, Julijana
JAZBEC iz Laškega, 73 let,
Franc ŠKORJANC iz Bezine,
52 let, Jožef KOŠIR iz Franko-
lovega, 74 let, Frančiška ŽIL-
NIK iz Trnave, 86 let, Ana
PANGERL iz Leskovca, 90
let, Avguštin MAVHER iz Zg.
Kostrivnice, 68 let in Drago-
tin KOP iz Šentjurja, 66 let.
Šentjur pri Celju
^ Umrl je Milan ZALOKAR iz
Šentjurja, 64 let.
Šmarje pri Jelšah
UmrU so: Ljudmila KRAM-
PERŠEK iz Šentjurja, 85 let,
Terezija KOTNIK iz Imenske
gorce, 84 let, Marjan TAJNŠEK
iz Rogaške Slatine, 77 let, Jo-
žef ŽAGAR iz Olimja, 94 let,
Jožef PIŠEK iz Šerova, 81 let,
Katarina KAMENŠEK iz Ce-
rovca pod Bočem, 75 let, Janez
INKRET iz Rogaške Slatine, 68
let, Agnes KORAŽIJA iz Malih
Rodn, 52 let, Ivana KOVAČIČ iz
Podčetrtka, 76 let, Frančišek
STIPLOŠEK iz Virštanja, 78 let,
Antonija GREGL iz Bizeljske
vasi, 88 let in Jožef NARTNIK
iz Ljubljane, 53 let.
Velenje
Umrli so: Frančiška KAR-
LATEC iz Škofje vasi, 81 let,
Marija MATKO iz Miklavža
pri Taboru, 86 let, Marija LE-
BAN iz Dobrne, 85 let, Diana
JENKO iz Velenja, 46 let, Ivan
JAKOP iz Velenja, 71 let, Emil
JEJČIČ iz Celja, 83 let iz Celja,
Rozalija MLINAR'iz Rečice ob
Paki, 84 let in Frančišek CER-
KOVNIK iz Hrastovca, 83 let.
Žalec
Umrli so: Frančiška PLA-
NINO iz Jeronima, 72 let, Vin-
cenc UPLAZNIK iz Dobriše
vasi, 59 let, Marija BLATNIK
iz Ojstriške vasi, 81 let, Ana
KRALJ iz Dolenje vasi, 51 let,
Martin VREČA iz Letuša, 92
let, Matilda TOPLIŠEK iz Ce-
lja, 70 let, Dominik KUGLER
iz Gomilskega, 66 let iz Stani-
slav BOŽIČ iz Celja, 71 let.
Nismo v konceptu
stoletnica Narodnega do-
ma ni mogla mimo Radia Ce-
lje. Pripravili smo neposredni
prenos osrednje prireditve,
poslušalcem smo prenašali
tudi dogajanje pred Narod-
nim domom, želeli pa smo
pokukati tudi v zakulisje pri-
reditve, ko bi bila le-ta konča-
na. Pa so nam to preprečili.
Pa ne občinarji! Medtem ko
je v glavni dvorani potekala
prireditev, so v stranski vzor-
no pripravljali mize za banket
dijaki Srednje šole za gostins-
tvo in turizem iz Celja. Bili so
zelo spretni, vljudni in veselje
jih je bilo gledati, kako so si
prizadevali, da bi bilo vse
brezhibno. Mizico v kotu smo
si privoščih celjski radijci, da
smo nanjo razložili aparature
za prenos prireditve. Šef mla-
denk in mladeničev iz Srednje
šole za gostinstvo in turizem
nas je pobaral, kako dolgo na-
meravamo okupirati n^j^
smo odvrnili, da do n^-^
je gospod razburil, ^1^'
gremo v njegov koncept d'
bo on poslušal jutri od
na, češ da je naša miza kv^'
banket, in kje da smo vij'
banketu takšnole mizo/l
smo se modro izognili p^'
ru, spokali aparature ob ^
in stoično prenesli, da ;
pod še isto sekundo poteJ"
naše mize prt in jo velelo^
sti. Pa nismo niti najmanj k
solza, ker nas je strogi
strežbe vrgel iz svojega ij
cepta. Le zdelo se nam je.jj
bil mnogo bolj simpatičen,
gled na njegove mladce, dij!
Srednje šole za gostinstvo
turizem, ki so se prijj]
smehljali in skušali ugoditi
stom, kot nanj, ki je avtoi
tivno, profesorsko pač, ^
dal, da še kaj takšnega rej
doživel, da bi kakšni radija
aparaturami »svetili« naji
ketu. Pa smo res cepci, j
soglašah, in se spravili J
hrano in jedačo. Odlična jeM
in šla je v naš koncept! J
NATAŠA GERKEŠ LEDI
IZBOR IZ SPOREDA
Petek, 17.10. ob 18.30: V petek zvečer
Študenti spet prihajajo v naš studio in pričenjajo s študent-
sko oddajo. Tokrat bo še za pol urice daljša kot junija, zato
bodo lahko v njej povedali vse za kar menijo, da bi utegnilo
zanimati študente. Tako postajajo petkovi popoldnevi v zna-
menju mladih, tako izvedbeno, na programu, kot tudi verjetno
med poslušalstvom.
Ponedeljek, 20.10. Ob 9.10: Gost v
studiu - celjski župan Jože Zimšek
Gost v studiu Radia Celje bo v ponedeljek celjski župan Jože
Zimšek. Nataša Gerkeš se bo z njim pogovarjala o oživljanju
Ema, o problematiki Celjskeg"a sejma, zaradi obeh tem bo v
sredo sklicana izredna seja celjskega mestnega sveta. Če bo
ostalo kaj časa, boste besedo dobili tudi poslušalci.
Podjetje NT&RC d.o.o.S
direlctor: Jože CerovšelqH
poslovni sekretar: Suzana Robe
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijska
tržno dejavnost. Naslov: Prešernov;
19,3000 Celje, telefon (063) 442-5S
442-201,442-223, fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ca
izvodaje 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek,
500, int. 10. Mesečna naročninais
930 tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 22.000 tolarjev Števi
žiro računa: 50700-603-31198.
Nenaročenih rokopisov in fotograi
ne vračamo.
Tisk Delo, Tisk časopisov in m
d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direkt;:
Alojz Zibeliiik.
Na podlagi innenja Ministrstvi i
infornairanje z dne 23.6.1992 soc
časopis Novi tednik med proizvodi
informativnega značaja, za kaferes
plačuje 5% davek od proineta
proizvodov

Odgovorni urednile^^H
Branko Stamejčič. *i!H
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklic.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena
Jelen Baša, Janja Intihar, Brane
Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor K^tK'
Urška Selišnik, Ivana Stamejfif.
Željko Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Mai*
Tehnični urednik: Franjo Bogadi-
Računalniški prelom: Robert
Kojterer.IgorŠarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič-
E-mail: tednik@celje.eunet.si
RADIO CEUj
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna tj.
SergejaMitič. Mateja Podjed, Tone^'*
Glasbeni urednik: Stane Špeg«'
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Telefon studia: 441-310,441-5^
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prosto''
Novem tedniku in Radiu Celji^
ter nudi ostale agencijske storit^'^'
Direktor Agencije: Franček
Pungerčič
Propaganda: Valter Leben, Vojl^"
Grabar, Zlatko Bobinac, Carm«"
Hriberšek, Vesna Matjaši^:
Koordinator trženja: Mitja Un«^
Telefon:
063/442-500, 442-201, 442-2^^
fax: 441-032,443-511^

NAŠI KRAJI IN UUDJE
23
NAŠI POLICISTI
Policist ni bav-bav
|(,rj(in Ojsteršek, ki je že nekaj let zaposlen na PP v Laškem, pravi, da lahko Slovenci
spremenimo svojo miselnost le z drugačno vzgojo otrok
2, poklic varuha miru se
\larjan Ojsteršek iz Zida-
Iga Mosta odločil v času
"mnenja vojaškega roka v
lojni policiji. »Že takrat sem
j poskušal urediti službo v
^flju, da bi lahko začel že
takoj po vojski. To je bilo že
javnega leta 1979, torej so-
jj,^ že kar med starejše na
postaji,« je pripovedoval Oj-
jteršek, ki se je dokončno
jdločil za to delo po smrti
jjeta tri leta kasneje.
Pred tem je bil zaposlen kot
gostinski delavec v hotelu
Evropa, kjer je dobil še večje
,eselje do poklica miličnika,
l(ot smo pred časom imenova-
li može v modrem. »Na prejš-
njem delovnem mestu sem
imel mnogo stikov s pohcisti,
i so zahajali k nam in nam
edno pripovedovali o pripet-
ijih s terena. Takrat me je ta
oklic še bolj zamikal,« je po-
yal Marjan, »pa tudi s sa-
mim sprejemom nisem imel
težav. Dvainosemdesetega
sem bil sprejet na policijsko
postajo Laško, in sicer na od-
delek, ki je zadolžen za Rade-
It Tja sem se tudi vrnil po
končanem šolanju in ostal do
bnca leta 1995, ko se je začel
azvoj novega projekta javne
iinosti. Takratni policijski
aidelek so ukinili in nas vse,
razen enega, premestili na PP
Laško.« Marjan je že leto za-
tem postal vodja policijskega
okoliša v krajevni skupnosti
Zidani Most. Iz večjega števila
takratnih varnostnih okolišev
so kasneje ustanovili več poh-
cijskih okolišev, kot jih danes
imenujejo, zato se je obenem
zmanjšalo tudi število vodij.
»Od lanskega aprila "delam
ia 2. policijskem okolišu, ki
zajema šest krajevnih skup-
■losti, torej je moj teren po
*segu največji, vendar pa je
problematika tukaj manjša
l^ot na primer v prvem okoli-
šu, kamor spada Laško z oko-
''co, ali v Radečah in okolici, ki
spadata v tretji okoliš,« je po-
sedal in dejal, da bi se kljub
^"^asih res napornemu delu še
''anes enako odločil. Zame je
^^lo pomembno tudi dobro
sodelovanje z vodstvom, ki
''am vedno stoji ob strani in
■^am je pripravljeno prisluhniti
'^tii ob koncu delovnega ča-
In kaj pravi na to
družina?
»Družino sem si začel us-
tvarjati leta 1985 in od takrat
živim v Zidanemu Mostu. S
soprogo imava dva otroka, sta-
ra 11 in 8 let, vendar z njima ni
bilo nikoli nobenih problemov.
Včasih je prišlo tudi do manjših
nesporazumov z ženo, saj pri
tem delu nikoli ne veš, kdaj boš
moral v službo in kaj te čaka,
vendar pa sva tudi to že davno
rešila. Takšno je pač delo poli-
cista,« je pripovedoval Marjan.
»Sicer pa je kar naporno, če-
prav smo sedaj vodje policij-
skih okolišev precej razbreme-
njeni, manj je zlasti nočnega
dela, tako da delamo v glav-
nem dopoldne ali popoldne.
Večkrat smo tudi prosti ob
koncu tedna in tako lahko z
družinami nadomestimo iz-
gubljene trenutke.«
Ko smo Marjana povprašali
po dogodku, ki se mu je najbolj
vtisnil v spomin, je po krajšem
premisleku odgovoril, da je bi-
lo to prvega decembra, ko so
na postaje vpoklicali rezervne
policiste, ki naj bi skrbeli za red
in varnost v času, ko naj bi iz
Srbije pripotovali t. i. mitingaši.
»Pričakovali smo več tisoč lju-
di, ki naj bi prispeli z vlakom iz
Ljubljane, ozračje je bilo kar
precej napeto, patruljirali smo
po vseh koncih in krajih in
ravno takrat je v Obrežju pri
Radečah prišlo do hude pro-
metne nezgode, v kateri so trije
ljudje izgubili življenje. Nesre-
čo je kot v mnogih primerih
zakrivil vinjen voznik, ki ga je
smrt teh ljudi tako pretresla, da
je našega rezervnega policista
na mestu nesreče celo prosil za
pištolo, da bi si sam sodil. To je
bil za vse nas res hud pretres.
Bili smo prepadeni, kako priza-
deto lahko reagira človek, prej
pa niti ne pomisli, kakšne so
lahko posledice njegovih de-
janj,« je dejal Ojsteršek.
»Posebno zapleteni so konf-
likti v družinah, kjer dejansko
ne moreš ukrepati, če žrtev
oziroma priča ne želi sodelova-
ti s policijo. Tako nimaš nobe-
nih otipljivih dokazov, prisiliti
pa jih tudi ne moreš, da bi
ovadili storilca ali da bi poiskali
pomoč v bolnišnici. Ljudje le
redko priznajo, da je doma kaj
narobe,« je poudaril Ojsteršek
in dodal, da je prav zato sode-
lovanje s socialno službo še
kako koristno.
Kaj lahke sferi
pelicisivfivilu?
»Če policist neposredno
ugotovi hud prekršek, je nje-
gova dolžnost, da tudi posre-
duje, še posebej, če so pri tem
ogroženi ljudje. Takrat vseka-
kor represivno ukrepamo, kar
se mi zdi nekaj povsem ra-
zumljivega.,Vse je odvisno od
same situacije oziroma ljudi, s
katerimi imamo opravka. Z
namenom, da bi upadlo števi-
lo kršiteljev zakona in pa sa-
mih kaznivih dejanj, že nekaj
časa tesno sodelujemo tudi z
varstveno-izobraževalnimi
ustanovami, ki nas sproti ob-
veščajo o vseh negativnih po-
javih zlasti na šolah, ki jih tudi
vsak mesec redno obiskuje-
mo. To velja zlasti ob začetku
šolskega leta, ko so prvi rodi-
teljski sestanki s prvošolčki in
njihovimi starši. Takrat jih po-
novno opozorimo na nevar-
nosti v prometu, ki se v tem
jesenskem času precej pove-
ča,« je dejal Ojsteršek in dodal,
da je s prometno vzgojo treba
začeti že v zgodnjih otroških
letih. Marjan meni, da lahko
pri tem največ naredijo starši
in pedagogi, nekoliko pa tudi
sami policisti. »Če otroka
spremljaš že od vrtca dalje, z
njim komuniciraš, ga pouču-
ješ in mu predavaš, prav goto-
vo v njem nekaj ostane, pa
tudi na policiste gledajo dru-
gače,« je pripovedoval Marjan,
ki je sicer znan kot dober stre-
lec, v prostem času pa rad tudi
balina. »Saj smo tudi mi le
navadni smrtniki, le da naša
služba traja praktično 24 ur na
dan in da moramo imeti pre-
cej bolj debelo kožo kot osta-
li,« Je še dejal.
BOJANA JANČIČ
Foto: G. KATIC
Herman Lisjak
vabi
v prostorih otroškega
•Muzeja Hermanov brlog
^odo danes, v četrtek ob
uri, odprli 3. občasno
^^zstavo   Hitreje,   višje,
•točneje.
Herman Lisjak, ki seve-
vabi na ogled razstave
malčke, pa pripravlja
°^ razstavi naslednje dni v
^^ojem  brlogu  še vrsto
spremljevalnih  prireditev.
^ Muzeju novejše zgodovi-
Celje jih bodo predsta-
na jutrišnji novinarski
•konferenci. IS
Sončen leden na Pohorju
Mali šolarji iz Vrtca Anice Černejeve, enota Sonce, so konec septembra preživeli čudovit
sončen teden v srcu Pohorja, v Planinskem domu Glažuta.
Očarale so jih ogromne smreke in velika množica čudovitih umetnin, ki so jih zgradile
mravlje. Potočkov, ki veselo žuborijo po kamenju je vse polno. Ko bi videli, kako se vsak
kamenček srebrno svetlika v soncu, bi bili tudi vi navdušeni. Po vseh dolgih sprehodih pa se
sredi sončne jase prileze še malica. MAJDA MAGDIČ
Mladi nadarjeni harmonikarji
v soboto, 11. oktobra, so v vasi Cirkovce nastopili mladi
harmonikarji, ki jih vodi Robert Goličnik iz Gaberk pri Šoštanju.
Fantje so že pravi mojstri na svojih frajtonaricah, čeprav skupaj
še ne igrajo tako dolgo. Do zdaj so poželi že veliko aplavza, a še
več ga nameravajo požeti v prihodnosti. L.OJSTERŠEK
Cicibanova jesen po konjiško
Vzgojiteljice iz vrtcev v konjiški občini so v petek za vse
predšolske otroke ter njihove mamice in očke priredile
družinski pohod, ki se je zaključil na praznovanju Ciciba-
nove jeseni v Škalcah pri Zlatem griču.
Pohod in praznovanje Cicibanove jeseni so pripravile v okviru
tedna otroka ii) meseca športa. Otroci so za pohod dobili
priponke, zaradi varnosti pa so bile ceste zaprte za promet. Na
cilju pri Zlatem griču so mamice, babice in vrtci poskrbeli za
dobrote, kuhali in pekli so kostanj, v sadnih košaricah so otroci
našli sadje, seveda pa ni manjkalo glasbe in plesa. B.Z.
Tajnica in njeno zdravje
v Toplicah Dobrna v hotelu Švicarija se je danes, 16. oktobra,
pričel tridnevni strokovni seminar o delu tajnice, poslovne
sekretarke in njenem zdravju, ki ga organizira Odin d.o.o.
Namenjajo ga vsem, ki jim je mar lastno zdravje in se
trudijo, da bi izboljšali svoje delovno mesto, predvsem pa
preprečevali poklicne bolezni in okvare. Na seminarju, vodih
ga bodo različni medicinski strokovnjaki, bodo osvetlili teme o
preventivi, samopomoči in ergonomiji delovnega mesta. Delo
tajnic bodo tokrat obravnavali z vidika varovanja zdravja, saj
so okvare skeleta, vida in psihične težave najpogostejše
posledice vplivov dela in delovnega mesta. KL
i«iisi|onska tombola v
Šentjurju
Ana Golob iz Šentjurja je
tri leta preživela na Madaga-
skarju, kjer je domačine uči-
la gospodinjskih in drugih
za življenje potrebnih veš-
čin. Dodobra je spoznala lju-
di, kako se s težavami prebi-
jajo skozi življenje, zato jo je
še toliko bolj razžalostila
vest o letošnjem hudem ci-
klonu, ki je močno prizadel
prav kraje, kjer je živela.
Zato se je odločila, da bo
pripravila Misijonsko tombolo,
čisti dobiček pa bo poslala lju-
dem na Madagaskar. Prireditev
bo v soboto, 18. oktobra ob 18.
uri v Kulturnem domu v Šent-
jurju, v programu pa bosta na-
stopila ansambel Slapovi in
mlada pevka iz Šentjurja Laura
Pešak. Tombolske kartice so v
preJprodaji v župnišču v Šent-
jurju in gostišču Bohorč ter uro
pred koncertom. Lepe tombol-
ske dobitke so prispevali mno-
gi iz Šentjurja in okolice, saj
želijo tako pomagati ljudem na
Madagaskarju. TV
Popravek
v prispevku z naslovom
»Izvirovci očistili obrežje Hu-
dinje«, smo pomotoma zapi-
sah, da je društvo Izvir, ki
deluje na območju Vitanja,
Nove Cerkve in Socke, z Do-
brne. Obrežje, ki ga je dvanaj-
sterica mladih čistila, pa ni
onesnežano zaradi obisko-
valcev Sorževe domačije,
temveč zaradi odpadkov, ki
se ob bregove naplavi reka.
Prizadetim se za napako
opravičujemo. N.-M.S.
24
NASI KRAJI IN UUDJE
Od Gizeline do učne bolnišnice
Ob 110. obletnici celjske bolnišnice je izšla deveta celjska številka Zdravniškega vestnika - Uredil jo je primarij prof. dr. Gorazd Lešnicar
Leta 1955, ko je izšla prva celjska številka Zdravniškega
vestnika, glasila Slovenskega zdravniškega društva, so se
celjski zdravniki prvič predstavili širši medicinski javnosti s
svojimi znanstvenimi izsledki. Ob častitljivi obletnici, 27.
oktobra bo minilo že 110 let od ustanovitve Gizeline bolni-
šnice v Celju, so možje v belem pod strogim uredniškim
očesom primarija in univerzitetnega profesorja dr. Gorazda
Lešničarja, ki poleg oddelka za infekcijske bolezni in vro-
činska stanja vodi tudi bolnišnično enoto za znanstveno-
raziskovalno dejavnost, pripravili deveto, najobsežnejšo
številko Zdravniškega vestnika v zgodovini celjske medi-
cinske znanosti.
V tej številki, v kateri so
prvič uspeli zajeti skoraj vse
medicinske stroke in dejav-
nosti, se zrcali raziskovalna
moč strokovnjakov celjske
bolnišnice. »Ni smiselno, da
bi katerega od strokovnih
člankov posebej izpostavlja-
li, saj so prav vsi rezultat
dolgotrajnega dela in prouče-
vanja, ki so mu avtorji name-
nili veliko energije in proste-
ga časa. Z raziskavami se lah-
ko ukvarjamo le ob svojem
rednem delu na oddelkih, ta-
ko nam ostane za znanstve-
no delo na voljo le še drago-
ceni čas, ki bi ga sicer lahko
preživeli s svojimi družina-
mi. Vsako znanstveno pisa-
nje je odrekanje,« pravi dr.
Gorazd Lešničar. Pred leti je
prevzel predstojniško mesto
svojega očeta, profesorja in
primarija Janka Lešničarja,
znanega celjskega zdravni-
ka, ki je vodil infekcijski od-
delek štirideset let, pred-
vsem pa je že takrat skupaj s
primarijem Zvonimirjem Šu-
šteršičem veliko prispeval k
uveljavitvi znanstvenega de-
la v medicinski stroki.
Raziskovalna dejavnost
ima v celjski bolnišnici več
kot štiridesetletno tradicijo,
organizirano pa deluje zad-
njih dvajset let. »Strokovni
razvoj vsakega zdravnika
terja nenehno potrebo po ra-
ziskovanju, zato mora
znanstveni pristop postati
sestavni del njegovega vsak-
danjega rutinskega dela z
bolniki. Poleg rutinskega de-
la na klinično-terapevtskem
področju naši zdravniki vsa-
ko leto bolj prepričljivo do-
kazujejo, da se lahko le s
skrbno načrtovanim stro-
kovnim delom lotimo razi-
skovalnih projektov, ki bi bili
v prid napredku stroke in
bolnikom,« meni dr. Gorazd
Lešničar, ki je približno leto
dni svoje zdravniške kolege
usmerjal in spodbujal pri na-
stajanju celjske številke
Zdravniškega vestnika. Izšla
je na več kot 100 straneh, v
njej pa sodeluje več kot 50
avtorjev. Celjski zdravniki so
napisali kar 25 strokovnih
prispevkov. V prihodnjem le-
tu že načrtujejo izdajo dese-
te celjske številke Zdravniš-
kega vestnika, ki bo obrav-
navala zlasti pereče teme s
področja osnovnega in pre-
ventivnega zdravstva, posve-
čena pa bo 70-letnici obstoja
Zdravstvenega doma v Celju.
Učna in klinična
bolnišnica
Znanstveno-raziskovalna
enota, ki jo je leta 1991 sku-
paj s svojimi sodelavci usta-
novil dr. Gorazd Lešničar, je
le ena izmed 35 služb in od-
delkov v celjski bolnišnici.
Sestavljena je iz treh delov.
Prvi del je knjižnica, drugi je
raziskovalna enota, tretji del,
foto laboratorij pa še ne de-
luje. Jedro bolnišnične razi-
skovalne enote predstavlja
15 zdravnikov - raziskoval-
cev, poleg predstojnika pa jo
vodi še šest zdravnikov. Eno-
ta ima tudi svojo štiričlansko
etično komisijo.
»V zadnjih letih smo se tru-
dili za čim večjo povezanost
med raziskovalno problema-
tiko in razvojnimi usmeritva-
mi posameznih oddelkov
oziroma strokovnih enot. V
raziskovanju naj bi bilo čim
manj ponavljanja in potrjeva-
nja že znanih tehničnih no-
vosti. Bibliografija celjskih
zdravstvenih delavcev obse-
ga že blizu 2000 znanstvenih
in strokovnih del. Letošnja
visoka obletnica obstoja na-
še bolnišnice je bila še prav
poseben izziv, da prikažemo
rezultate svojega dela in
strokovne rasti ter želje po
izmenjavi izkušenj. Hkrati
smo lahko izkoristili prilož-
nost za preverjanje lastne
strokovne vrednosti in so-
dobnosti naših metod pri
preprečevanju, diagnosticira-
nju in zdravljenju bolezni,« je
povedal dr. Gorazd Lešničar.
V bolnišnici se želijo po
kakovosti približati standar-
dom srednjeevropskih bolni-
šnic. Že več bolniških oddel-
kov je doseglo zavidljivo vi-
soko strokovno raven, soča-
sno pa se trudijo, da bi v
naslednjih letih perspektivni
oddelki pridobili status kli-
ničnih oddelkov. S pridobi-
tvijo takega statusa bodo lah-
ko izvajali tudi subspeciali-
stično dejavnost in posebne
programe na terciarni ravni,
izobraževalno in raziskoval-
no delo pa bi postalo tesneje
povezano s programi ljub-
ljanske Medicinske fakultete.
Vsak klinični oddelek bi na
svojem medicinskem po-
dročju predstavljal nacional-
no referenčno institucijo. Na
ta način bi učna in klinična
dejavnost v celjski bolnišnici
bolj zaživela. Pred dvema le-
toma je celjska bolnišnica si-
cer že pridobila naziv učne
bolnišnice oziroma učnega
zavoda za izvajanje praktič-
nega pouka dijakov zdravs-
tvenih šol in študentov viso-
košolskih zavodov. »Poseb-
no pozornost bomo name-
njali vključevanju svojih stro-
kovnjakov in fakultetnih uči-
teljev v programe dodiplom-
skega in podiplomskega
pouka, zagotavljanju men-
torstva pripravnikom, se-
kundarijem  in  specializan-
tom ter mentorstva pri [^j
lavi raziskovalnih nalog_ J'
gisterijev in doktoratov, i
danes izpolnjujemo pon„^
za redno izobraževalno def
na nekaterih bolnišničnih od-
delkih. Kljub temu da imajo
trije zdravniki specialisti na-
ziv fakultetnega učitelja, pet
pa jih ima naziv asistenta, je
zaradi obilice rutinskega de-
la pedagoška dejavnost še
vedno potisnjena v ozadje,
Kajpada se zavedamo, da
predstavljata pedagoško in
raziskovalno delo v medicini
nedeljivo celoto in spodbuja-
ta razvoj strok v bolnišnici,«
ugotavlja dr. Gorazd Lešni-
čar, eden izmed štirih doJf-
torjev znanosti v Splošni bol-
nišnici Celje. V tej bolnišnici
je kar vsak peti zdravnik ma-
gister znanosti.
KSENIJA LEKIČ
Danes je celjska bolni^
ca z 828 posteljami in
kot 1600 zaposlenimi tretja
največja bolnišnica v Slove,
niji. Lani so v bolnišnično
oskrbo sprejeli več kot i\
tisoč bolnikov, opravili več
kot 260 tisoč ambulantnili
pregledov, 5311 večjih ope.
racij in 12426 ambulantnih
operativnih posegov. Največ
postelj imajo oddelki kirurš
kih služb, največji oddelej,
pa je ginekološko porodniš
ki s 128 standardnimi poste
Ijami.
»Poleg strokovnega in organizacijskega dela v naši bolnišnici pripisujemo velik pomen
izobraževanju in raziskovanju. Le z nenehno skrbjo za razvoj raziskovalnih potencialov
bomo deležni napredka v medicinski stroki, obenem tudi kakovostnih in konkurenčnih
zdravstvenih uslug,« meni prof. dr. Gorazd Lešničar, predstojnik oddelka za nalezljive
bolezni in vročinska stanja ter vodja znanstvenoraziskovalne enote v celjski bolnišnici in
sourednik ter organizator devete celjske številke Zdravniškega vestnika.
Vesela sobota
za mlade
tabornike
v soboto so se, kot vsa-
ko leto doslej, zbrali med-
vedki in čebelice celjsko-
zasavskega območja, to-
kratno srečanje pa so pri-
pravili v Zagorju ob Savi,
Na letošnjem srečanju se
je zbralo 120 mladih tabor-
nikov, od tega jih je skoraj
polovica prišla iz Sloven-
skih Konjic. Cel dan so iz-
delovali različne stvari, od
darilnih škatlic do vrečk,
preprostih lutk in pravih
malih taborniških grafik.
Mladi taborniki so se po-
merili v šaljivem poligonu,
kjer so morah premagati
bolj ali manj zahtevne in
duhovite ovire, vsi skupaj,
organizatorji RPEJ iz Za-
gorja ob Savi in vsi drugi
rodovi pa so preživeli lep
sobotni dan. M.Š.
Izkustvena in znanstvena misel
Gorazd Lešničar je promoviral na Medicin-
ski fakulteti v Ljubljani leta 1972, šest let kasne-
je je postal specialist interne medicine, leta 1987
pa specialist infektolog. »Pri vsakdanjem rutin-
skem delu z bolniki se porajajo številna stro-
kovna vprašanja in že zelo zgodaj sem spoz-
nal, da brez nenehnega poglobljenega študija
in izobraževanja ter znanstveno načrtovanih
raziskav ne bo mogoče uveljavljati svojega
osnovnega poslanstva,« pravi dr. Gorazd Lešni-
čar. Po petletnem raziskovanju je v svoji najob-
sežnejši študiji hepatitisa A, za katerim je pred
leti obolelo zelo veliko ljudi, dokazal, da ta
bolezen poteka brez trajnih posledic. Bolezen
ne pozna kroničnosti, kot so dokazovali do
tedaj različni strokovnjaki. Študijo je opravil pri
približno 750 bolnikih in je doslej tovrstno
najpomembnejša poznana študija o tem vpra-
šanju. Doktorat znanosti s področja infekcij-
skih bolezni je pridobil leta 1987. Dve leti
kasneje je postal primarij. Že vrsto let predava
izbrana poglavja iz infekcijskih bolezni medi-
cincem in študentom stomatologije kakor tudi
zdravnikom na podiplomskem študiju na Me-
dicinski fakulteti v Ljubljani, ki mu je podelila
naziv docenta za predmet infekcijske bolezni
in nato še naziv izrednega profesorja. Vseskozi
se aktivno udeležuje kongresov in simpozijev
doma in v tujini.
»V zadnjih letih se v celjski bolnišnici ob
strokovnem delu v infektologiji intenzivneje
ukvarjam z organizacijo raziskovalne dejav-
nosti in tudi s preprečevanjem bolnišničnih
okužb,« pravi dr. Gorazd Lešničar, ki še pose-
bej rad poudarja pomen timskega dela v
medicinski stroki, saj postaja vedno bolj spe-
cializirana in za posameznika neobvladljiva.
Objavil je 85 znanstvenih in strokovnih del ter
18 poročil, recenzij in poljudnoznanstvenih
člankov.
Fižola je dovolj
z letošnjim pridelkom so zadovoljni tudi pridelovalci ^'^^..u
ki jih je v Savinjski dolini precej, predvsem pa fižol v vw
količinah sadijo v hmeljiščih kot premeno za eno leto. F^^^.A
dobro obrodil, ker je tudi njemu vreme, kakršno je     '
godilo. Ta čas fižol pospravljajo (na sliki pri Četinovih v
Grušovljah), seveda pa tudi pri fižolu pridelovalci s odkupn'
cenami niso zadovoljni. T. TAVC
SNOPIČ
VROČA TEMA
25
Z lakoto do pravice
jjjslav Perčic, črkoslikar iz Celja, v ponedeljek začel z gladovno stavko - »Le to mi še preostane, da opozorim na
namerno nezakonito reševanje denacionalizacije za stavbo v Linhartovi 18.«
JJJJu bo minilo dve leti,
fSino na straneh Novega
lika obširno pisali o pote-
jenacionalizacije za stav-
\ Linhartovi 18 v Celju in s
y2vezi nanizali nepravil-
j^lj na katere je med sa-
iim postopkom opozarjal
jdislav Perčič, čeprav kot
jjemnik poslovnega pro-j
lora v tej stavbi ni bil niti \
jlfjnka v postopku«. j
ijaljtudi, da se denacionaliza-;
jjski postopek začenja znova, v
[pjavni enoti Celje pa so oblju-
i| da se bodo potrudili in po-
ijpekčimprej zaključili. In zdaj
(jve leti kasneje? Zgodba še
(dno ni končana, v njej je nova
■epizoda, ki jo Ladislav Perčič
iodaja s svojo gladovno stavko.
Čeprav Ladislav Perčič v
lenacionalizacijskem po-
;lopku ni niti »stranka v po-
lopku« in bi ga sami upravni
lostopki ne smeli pretirano
animati, je vendarle zbral
ajetno mapo dokumentov,
»vezanih s preteklostjo
ftvbe vse od povojnega časa
lacionalizacije in zaplembe,
tjpoprodajne pogodbe, s ka-
(eraso v letu 1973 lastniki del
ffliie prodali celjski občini,
izpiske iz zemljiške knjige,
."fDilne zapisnike ter nena-
zadnje vse denacionalizacij-
iodločbe, vključno z delni-
-1. Perčič nam je predlani de-
•Ida si niti v sanjah nikoli ni
predstavljal, da se bo kdaj
moral spopadati s črkami za-
kona, a po sili razmer se je
lotil tudi tega. »Da bi zaščitil
svoje interese, saj mi po ose-
mintridesetih letih dela in
triintridesetih letih, kar sem
obrtnik, ni preostalo druge-
ga,« nam je dejal takrat, da-
nes pa zagrenjeno dodaja, da
je po dveh letih še vedno na
istem - le da bo zdaj do svoje
pravice skušal priti s skrajnim
sredstvom, z gladovno stav-
ko! Še vedno namreč velja, da
ni »stranka v postopku«, na
svoji koži pa čuti vse posledi-
ce teh postopkov, saj že dve
leti ne more opravljati svoje-
ga dela.
Zaupam le državi!
Ladislav Perčič je javnost na
nepravilnosti v zvezi z denacio-
nalizacijo stavbe v Linhartovi
18 opozoril predlansko jesen,
ko so ga novi lastniki iz najem-
niških poslovnih prostorov pri-
silno izselili. »V maju 1995 ni-
sem podpisal najemne pogod-
be, ker je bila najemnina za
mojo dejavnost preprosto nes-
prejemljiva. Dvignili so mi jo za
trikrat, tolikšnih stroškov pa
preprosto ne bi zmogel,« zno-
va pojasnjuje in nam razkazuje
pritlične prostore v -Linhartovi
18, kjer ima za dve sobici zad-
nje leto spet pravico uporabe -
ne pa tudi najemne pogodbe.
Perčiču so predlani na vse
njegove številne pritožbe pri-
sluhnili le v ministrstvu za
okolje in prostor, kjer so kot
inštančni organ v začetku no-
vembra razglasili postopek
denacionahzacije za Linharto-
vo 18 kot ničen in zadevo vrnili
v ponovno obravnavo Uprav-
ni enoti Celje. V UE Celje so
postopek znova izpeljali - v
njem pa po Perčičevem pre-
pričanju niso popravili niti ene
od napak, ki so bile storjene
prvič. Zato se je v drugi polovi-
ci letošnjega septembra spet
pritožil na delno odločbo UE
Celje, izdane konec letošnjega
maja, v upravni enoti pa so po
zagotovilih načelnika Damja-
na Vrečka, ki je sicer trdno
prepričan, da je bil celoten po-
stopek voden dosledno po čr-
ki zakona, pritožbo odstopili v
reševanje ministrstvu za oko-
lje in prostor.
Na potezi je torej spet drža-
va. »Le njej pa tudi še edino
zaupam. Če bo narejena revi-
zija postopka na državni ravni
in če bodo ljudje, ki jo bodo
delali, upoštevali vse podatke
in pregledali vse dokumente,
bodo stvari končno čiste,« je
prepričan Perčič, ki od pone-
deljka brez hrane vztraja v
pritličnem lokalu na Linharto-
vi 18. »Ne vem, kako se bo
gladovna stavka končala, ali
bom zmogel in kako dolgo bo
trajalo, saj to prvič počnem.
Resnično ne vidim nobene
druge poti, v svoje dejanje
storjeno v zaščito svojih, druž-
benih in demokratičnih intere-
sov pa sem primoran, saj je to
skrajni protest proti korupciji,
nespoštovanju zakonitosti,
zakona o denacionalizaciji in
neupoštevanja dejstev,« za-
grenjeno pravr Perčič, ki je o
začetku gladovne stavke ob-
vestil vsa resorna ministrstva,
predsednika države Milana
Kučana, predsednika vlade dr.
Janeza Drnovška, Državno to-
žilstvo Republike Slovenije,
varuha človekovih pravic Iva
Bizjaka, vse institucije v Mest-
ni občini Celje, Upravno enoto
Celje ter javne medije.
»Ne morem verjeti, da bi po
zakonu o denacionalizaciji
vračali tisto, kar ni bilo nacio-
nalizirano - saj je bil del hiše
zaplenjen, da bi vračali tisto,
kar je občina nekoč že odkupi-
la, da nihče ne vidi napak,«
pripoveduje in dodaja, da so
na njegovo napoved gladovne
stavke reagirali le novinarji ter
s kratkim pozivom oziroma
predlogom, naj ubere druge
zakonite pravne poti za reše-
vanje svojih stisk, tudi načel-
nik UE Celje Damjan Vrečko.
JHHHi IVANA STAMEJČIČ
I Foto: GREGOR KATlČ
Ne preostane mi drugega kot gladovna stavka. Delati ne
morem, saj nimam najemniških prostorov, za nazaj se ne
morem upokojiti, gre mi za pravico,« pravi Ladislav Perčič,
črkoslikar iz Celja.
Izložbeno okno pritličnega lokala v Linhartovi 18, kjer
Ladislav Perčič od ponedeljka gladovno stavka, je opremlje-
no s številnimi dokumenti o poteku denacionalizacijskega
postopka za stavbo. Mimogrede, lokal, iz katerega je bil
Perčič predlani prisilno izseljen in za del katerega ima kakšno
leto spet pravico uporabe, pa je v ponudbi ene od celjskih
agencij za prodajo nepremičnin naprodaj za 80 tisoč DEM.
Potepuški psi koljejo divjad
! Na problem, ki vznemirja
•'"vensko lovsko organiza-
'i". je te dni opozoril Milan
'ftrovič, tajnik lovske dru-
''"e iz Vojnika, ki je bil tudi
'^"1 priča dogodku, ko sta
potepuška psa pokonča-
^mlado srno.
^°ilo je minulo nedeljo zve-
v Vojniku, v bližini novo-
:'^(lnje pri bolnišnici in le
od gozda. Dva psa, ki
J bila brez nadzora lastni-
sta na obronku gozda
'^Sledala srno in se zakadila
r^njo. Preganjana žival se je
l^oncu zatekla v prostor,
'^^^jen z žico in tam žalostno
^"■^^ala. Ob ograjo ujeta srna
J '^ni žalostno končala: psa
pričela dobesedno zve-
trgati, kos za kosom,
kričeči glasovi nemočne ži-
bili tako boleče glasni,
priklicali tamkajšnje
ijj'^^' Lovcem je uspelo srno
jj''"e še na tak način, da so
»sj°^arili odrešilni strel. Kaj
\^   žival morala pretrpeti,
sg!^* se psa zaganjala vanjo,
oJ°^ci lahko videli tudi na
L*''- na kateri so bili debeli
> dlake.
.Posredno  po  dogodku
°^ci našli tudi oba psa.
Blizu njunega doma sta ležala
na tleh, vsa obnemogla in
okrvavljena. Zdaj tudi vedo,
čigava sta. Pa saj psa nista
kriva, ko sta zgolj sledila svo-
jemu nagonu in storila to, kar
sta. Žival ni nikoli kriva, krivi
so ljudje.
Po besedah Milana Petrovi-
ča so potepuški psi samo v
zadnjih dveh mesecih na is-
tem območju Vojnika na po-
doben način piflkončali šest
srnjadi, letos pa že 18 koma-
dov divjadi, največ srn, tudi
breje so bile med njimi in
takšne z mladiči. Dovolj zgo-
voren in obenem zaskrbljujoč
je tudi podatek, da so psi, ki
so bili brez nadzora lastnikov
oziroma brez nagobčnikov,
lani v Sloveniji na podoben
način raztrgali 2.400 kosov
divjadi, ki se je gibala po lo-
viščih.
Lovci se sprašujejo, kaj sto-
riti, kako ukrepati, da bi se
takšno uničevanje zmanjšalo,
če se ga že povsem preprečiti
ne da. Vojniški lovci zaenkrat
pišejo prijazna opozorilna pi-
sma, ki jih naslavljajo na last-
nike psov, ki se pogosto gib-
ljejo brez nadzora, a ta pote-
za ne zaleže kaj dosti. Kot
bumerang pa prejemajo ne-
prijazna pisma, grožnje s tož-
bami pa tudi tožbe, ko lastni-
ki psov iščejo svojo pravico
na sodišču, ker so jim lovci
ustrelili psa, ki je v lovišču
povzročal škodo. Takih pri-
merov je sicer zelo malo, a
vse kaže, da bo treba v bodo-
če pogosteje poseči tudi po
tem zakonitem sredstvu za
preprečevanje družbene ško-
de v gozdovih, loviščih.
»Vojniški lovci ustno in pi-
smeno opozarjamo lastnike
psov, naše občane, a pogosto
naletimo na neprijazne in ne-
razumevajoče obraze in odzi-
ve. Žal nas bodo s svojim
neodgovornim obnašanjem
izzvali,   da   bomo   morali
ukrepati po zakonu o lovstvu,
ki med drugim pravi, da je
psa, ki ni pod nadzorom last-
nika, dovoljeno ustreliti, če se
ta prosto giblje po gozdu več
kot 50 metrov stran od lastni-
ka ali če je zunaj naselja od-
daljen 200 metrov od bivališ-
ča. Ker pa želimo, da odnosi
med občani-lastniki psov in
lovci ostanejo karseda dobri,
se te skrajne metode izogiba-
mo. Zavedamo se, da bi tak-
šna vojna z ljudmi ne pripelja-
la nikamor, zato še vedno po-
čenjamo vse drugo, da bi se
izognili streljanju psov,« je še
povedal Milan Petrovič.
Sicer pa je po zakonu o
lovstvu predvidena tudi ka-
zen za povzročitelja škode na
divjadi, posebna odredba o
odškodninskem ceniku za
povračilo škode na divjadi pa
pravi, da je za pokončano sr-
no treba odšteti 50 tisoč tolar-
jev kazni, za gamsa 100 tisoč
tolarjev, za navadnega jelena
150 tisoč tolarjev, za rjavega
medveda 500 tisoč tolarjev
itd.
llllllllliilllllHIlillMIll MARJELA AGREŽ
Milan Petrovič
Srna, ki sta jo v nedeljo zvečer razmesarila dva potepuška psa. Bo fotografija dala komu
misliti?
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
JTSNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGUSI - INFORMACIJE
rsNopic
MAH OGUSI - INFORMACIJE
29
30
INFORMACIJE
SNOPIČ

31
Ubila ga je
eleMrika
jfcdo. 8. oktobra po-^
Mg, se je v kraju Varf
" pa Mozirskem pri-
jl3 smrtna nezgoda pri
J^gf C. (34) iz Varpolja
jga dne opravljal zidar-
^ela. Ko je mešalec
h 2 vodo in pričel pri-
bijati malto za omete, je
j^jvstik z mešalcem, ki
bil (zaradi preboja
^(fične energije) pod
l^iostjo. Elekjjika je Jo-
: tako mo^o stresla,
' uiel na tla in obležal
ob   prevrnjenem
IHII' m.a.
Ostrešje v
plamenih
nedeljo, 12, oktobra
Pgtreh zjutraj, je v kraju
^ja Reka zagorelo ostreš-
janovanjske hiše Franca
^Trbovelj.
jenj, ki je uničil konstruk-
jostrešja ter strešne opeke
jekaj pohištva, so učinko-
jomejili gasilci iz Prebolda
6ca, sicer bi se požar lah-
litro razširil na celotno
Na škodo sodelavcev
Bojano K. (47), blagajni-
čarko v Bohorjevi Žagi in
furnirnici v Šentjurju so kri-
minalisti UKS UNZ Celje
ovadili za dve kaznivi deja-
nji poneverbe in kaznivo de-
janje tatvine.
V času od junija 1992 do
letošnjega junija naj bi si Bo-
jana K. protipravno prilaščala
denar tako, da prejete gotovi-
ne ni odvajala na žiro račun.
Pri izplačevanju stroškov pre-
voza (na delo) naj bi vsak
mesec to vsoto namerno po-
večevala, razliko pa si prilaš-
čala, in to v gotovini. Prav
tako neupravičeno je s hranil-
ne knjižice blagajne vzajem-
ne pomoči dvigovala denar z
namenom, da si ga prilasti,
saj ga ni izplačevala za potre-
be vlagateljev-sodelavcev.
Osumljena naj bi si blagaj-
niški denar prisvajala tako, da
je pri vplačilih zaporedno šte-
vilko blagajniškega prejemka
podvojila, čeprav je gotovino
prejela od dveh različnih
vplačnikov z različnimi zne-
ski, ali pa tako, da za prejeto
gotovino vplačniku ni izdala
blagajniškega prejemka ozi-.
roma ga sploh ni vpisala v
blagajniški dnevnik. Na tak
način naj bi si v času od 22.
junija 1992 do 17. junija 1997
protipravno prilastila 6 milijo-
nov 239 tisoč tolarjev na ško-
do družbe Bohor oziroma
šentjurske Žage in furnirnice.
Pri obračunavanju stroškov
prevoza naj bi si gotovino pri-
laščala tako, da je mesečne
zneske namerno nepravilno
seštevala, s tem pa vsak me-
sečni strošek povečala za 30
do 80 tisoč tolarjev. S takšnim
povečevanjem stroškov pre-
voza si je prilaščala razliko, ki
je nastala z dejanskim in fik-
tivnim seštevkom. S tem je v
omenjenem obdobju družbo
Bohor Žaga in furnirnica Šent-
jur oškodovala za 2 milijona
731 tisoč tolarjev.
Kot blagajničarka blagajne
vzajemne pomoči je bila Boja-
na K. pooblaščena tudi za po-
slovanje s hranilno knjižico
vlagateljev. Kot je navedeno v
kazenski ovadbi, naj bi v času
od januarja 1974 do junija letos
neupravičeno dvigovala denar
s hranilne knjižice, saj denarja
ni izplačevala za potrebe vla-
gateljev, ampak zase. Na tak
način je odtujila 545.520 tolar-
jev in s tem oškodovala 41
vlagateljev blagajne vzajemne
pomoči. m.A.
Radarji bodo...
• v petek, 17. oktobra dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic in
Velenja;
• v noči z 18. na 19. oktober na območju Celja;
• v ponedeljek, 20. oktobra dopoldne na območju Celja in
Velenja, v popoldanskem času pa na območju Rogaške
Slatine;
• v torek,21. oktobra dopoldne na območju Laškega, po-
poldne na območju Šmarja pri Jelšah;
• v sredo, 22. oktobra dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Žalca in Šentjurja;
• v četrtek, 23. oktobra dopoldne na območju Rogaške
Slatine, v popoldanskem času pa na območju Celja in
Laškega.
Vrgel ju je heroin
v torek, 7. oktobra popold-
ne, so bili velenjski policisti
obveščeni, da v neposredni
bližini okrepčevalnice Tin-
ka v Velenju ležita na tleh
dva mlajša fanta.
Pohcisti, ki so prispeli na
kraj, so ugotovili, da gre za
26-letnega Bojana Š. s Polze-
le in 21-letnega Samirja M. iz
Škofje Loke, ki so ju z reše-
valnin;! vozilom odpeljali v
celjsko bolnišnico. Pri zbira-
nju obvestil so policisti ugo-
tovili, da sta si Bojan in Samir
v stranišču omenjene okrep-
čevalnice vbrizgala prevelik
odmerek mamila heroin.
Ugotovili so še, da jima je
mamilo, pripravljeno v briz-
galki, izročil 22-letni Adolf K.
iz Velenja. Zoper Adolfa so
policisti napisali kazensko
ovadbo zaradi suma storitve
kaznivih dejanj neupraviče-
ne proizvodnje in prometa z
mamili in omogočanja uživa-
nja mamil. M.A.
MINIKRIMICI
Na hitro, na
kratko
Marko K. (22) iz Lokovice
in mladoletni Rok (15) iz Šo-
štanja sta v torek, 7. oktobra
popoldne, nameravala priti
na hitro in na lahek način do
denarja. Tako sta v cerkvi
svetega Mihaela v Skornem
vlomila v leseno omarico, v
katero verniki dajejo prosto-
voljne prispevke. Pobrala
sta 6.500 tolarjev denarja, a
ju je kar hitro zapustila sre-
ča. Tatica je opazil nek ob-
čan in obvestil policijo. Ka-
sneje so policisti še ugotovi-
li, da je isti Marko storil tudi
drzno tatvino, ko je 3. okto-
bra okradel 87-letno občan-
ko Angelo B., ko se je po
Aškerčevi ulici v Šoštanju
vračala domov z nakupova-
nja.
Iz odklenjenega
vozila
Vojislav S. je v torek, 7. ok-
tobra dopoldne opazil, da je
osebni avtomobil, parkiran
na Rudarski cesti v Velenju,
odklenjen. To okoliščino je
izkoristil in iz vozila ukradel
prenosni telefon Panasonic,
GSM. Pa tudi Vojislav ni imel
sreče. Policisti so mu še isti
dan stopili na prste in ukrade-
no napravo vrnili lastniku Ne-
nadu S.
Izginuli nemški
bankovci
Marija D. (73) iz Šmarjete
pri Rimskih Toplicah je 7. ok-
tobra ugotovila, da se je v
zadnjem času v njenem sta-
novanju nahajal nekdo, ki je
ukradel vse njene prihranke v
obliki nemških bankovcev ter
jo s tem oškodoval za okoli
milijon in pol tolarjev.
Ukradel tajnico
v sredo, 8. oktobra med 11.
in 14. uro je neznani storilec
prišel v Teletrgovino na Can-
karjevi ulici v Celju. Z razstav-
ne police je ukradel telefon-
sko tajnico Panasonic, vredno
17 tisoč tolarjev.
Računalnik,
telefon
v noči na 9. oktober je nez-
nani storilec vlomil v poslov-
ne prostore podjetja Mig na
Mariborski cesti v Celju.
Ukradel je računalnik z barv-
nim monitorjem, tipkovnico
in prenosni telefon. Omenje-
no podjetje je oškodoval za
okoli 150 tisoč tolarjev.
Kradel v Peklu
V noči na 9. oktober je nez-
nani storilec obiskal brunari-
co pri Jami Pekel v Podlogu in
od tam odnesel glasbeni
stolp, telefon, večjo količino
različnih vrst cigaret in 5 ste-
klenic raznih žganih alkohol-
nih pijač. Turistično društvo
Šempeter je oškodoval za 250
tisoč tolarjev.
Ob nakit
v četrtek, 9. oktobra do-
poldne, se je nepovabljen
gost zadrževal v stanovanju
Hasana O. na Stanetovi ulici v
Celju. Privabil ga je predvsem
nakit, sproti pa je pobral še
manjšo vsoto tolarjev. Lastni-
ka je oškodoval za približno
200 tisoč tolarjev.
Tat V tenis klubu
Minuli četrtek v poznih ve-
černih urah je neznani stori-
lec vlomil v prostore tenis
kluba As ob Šaleški cesti v
Velenju. Iz notranjosti je od-
nesel avdio in video opremo,
prenosni telefon, več tenis lo-
parjev, dve športni torbi ter
nekaj plastenk brezalkohol-
nih pijač, Lastnika Matjaža K.
je oškodoval za okoli 500 ti-
soč tolarjev.
Brez papirjev
v četrtek, 9. oktobra, je na
mejnem prehodu Bistrica ob
Sotli v našo državo vstopil
Boris P, hrvaški državljan. Pri
pregledu njegovega osebnega
avtomobila so policisti našli
neprijavljeno pištolo z 10 na-
boji.
Na mejnem prehodu v Do-
bovcu pa so se policisti istega
dne ukvarjali z Zlatkom J.,
prav tako državljanom Hr-
vaške, pri katerem so našh 4
naboje za lovsko orožje. V
obeh primerih so policisti
orožje oziroma strelivo zase-
gh in oba kršitelja predlagah v
postopek sodniku za prekrš-
ke.
Tat bo rezal
v petek, 10. oktobra med
2. in 3. uro ponoči, je nekdo
vlomil v vikend hišo v Hreno-
vi, last Darka S. iz Nove Cerk-
ve. Iz hiše je odnesel več
steklenic žganih pijač in ne-
kaj škarij za obrezovanje vin-
ske trte. Lastnika je oškodo-
val za približno 50 tisoč tolar-
jev.
Brez mopeda
v noči na 10. oktober je
neznani storilec ukradel od-
klenjeno kolo z motorjem To-
mos automatic, svetlo modre
barve z aluminijastimi platiš-
či. Doroteja M. iz Bezine je
oškodovana za okoli 50 tisoč
tolarjev.
Zmikavt z
vonjavami
v času od petka zvečer do
sobote dopoldne je neznani
storilec vlomil v stanovanje
na Liptovski ulici v Sloven-
skih Konjicah, last Olge Z. Od-
nesel je walkmana s slušalka-
mi in 3 stekleničke parfuma.
Lastnico je oškodoval za oko-
h 10 tisoč tolarjev.
Kladivo s kovčkom
v dneh minulega vikenda je
neznani storilec kradel v odprti
nedograjeni stanovanjski hiši
Romana P v Podplatu. Iz ob-
jekta je odnesel električno kla-
divo s kovčkom vred in drugo
orodje. Lastnika je oškodoval
za približno 300 tisoč tolarjev.
Vlomil v garažo
Minulo soboto okrog pold-
neva je neznani storilec vlo-
mil v garažo na Zadrečki cesti
v Nazarjah. Iz tam parkirane-
ga osebnega avtomobila VW
polo je ukradel avtoradio
Blaupunkt (tip Madrid), sonč-
na očala in manjši nož. Last-
nika Draga U. iz Nazarij je
oškodoval za približno 55 ti-
soč tolarjev.
Samo Mariboro
v času od minule nedelje
opoldne do ponedeljkovega ju-
tra je neznani storilec vlomil v
samopostrežno trgovino v Bra-
slovčah. V tamkajšnji pisarni je
poskušal na silo odpreti stoje-
čo blagajno, a mu to ni uspelo.
Iz skladišča pa je odnesel večjo
količino cigaret Mariboro, s
tem pa je KK Hmezad Braslov-
če oškodoval za okoli 250 tisoč
tolarjev. M.A.
Udar vodene
strele
V nedeljo, 12. oktobra
okoH 14. ure, je tako imeno-
vana, vodena strela udarila v
stanovanjsko hišo Silve Š. v
kraju Rakova steza v občini
Vojnik. Strela je povzročila
za okoli milijon 300 tisoč to-
larjev gmotne škode.   M.A.
MESTNA OBČINA CELJE
bjavlja
^    JAVNO POVABILO
Za predhodno zbiranje ponudb oprav-
ljanja gostinskih in drugih dejavnosti
^     na Starem gradu v Celju
2 razpisom ponujamo:
■opravljanje gostinskih, turističnih, rekreacijskih in sorodnih
dejavnosti na celotnem območju gradu;
•zagotavljamo redno letno in zimsko vzdrževanje ceste in
Parkirnega prostora;
■monopolno-ekskluzivno pravico za gostinsko dejavnost.
"Od ponudnika pričakujemo:
"da ima za te dejavnosti izkušnje in reference;
■da bo ponudil zanimive programe, značilne in primerne za
ta ambient;
■da predlaga dnevni in letni obratovalni čas;
"da predlaga višino najemnine, ki bi se delno ali v celoti
'^arnenila za ureditev gostišča;
"da bo sodeloval pri Izvedbi prireditev na gradu, ki bodo v
^ Vsakoletnem planu Mestne občine Celje.
^dokumentacija in čas javnega razpisa
■''ok za prijavo je mesec dni od objave. Kontaktna oseba je
^ože Smodila, Mestna občina Celje, telefon (063) 484-
^22, pri katerem boste dobili dodatne informacije, potreb-
dokumentacijo ter se dogovorili za ogled;
"Ponudniki bodo v roku 14 dni po zaključku razpisa pisno
obveščeni o odločitvi oglede izbire v ožji izbor.
1^ Mestna občina Celje
32
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
• v četrtek, 9. oktobra do-
poldne, je policistom prišlo
na uho, da se v lokalu Migo 5
nekdo dere in škodo dela.
Patrulja je tam zagledala vro-
čega Gordana M., ki je razbi-
jal steklovino in inventar.
• V petek popoldne je šla pa-
trulja intervenirat v mestni
park, kjer naj bi se odvijal
pretep. Na kraju je policiste
pričakal Alojz z ženo Milko,
oba pa sta jim povedala, da so
ju napadli štirje neznanci in ju
pretepli. In seveda še pravo-
časno odšli s prizorišča.
• Še ena petkova popoldan-
ska intervencija v mestnem
parku. Okoli 19. ure je polici-
ste nekdo obvestil, da se v
mestnem parku nekomu sla-
bo godi. Na kraju samem pa
so policisti ugotovili, da sta
Danijela L. pretepla dva nez-
nanca in ga na koncu vrgla v
Savinjo ter se z osebnim avto-
mobilom odpeljala v smeri
proti Laškem. Primer in nje-
govo ozadje policisti še razi-
skujejo.
• V poslopju občine Celje se
je v petek zvečer nečedno ob-
našal rožnati Milenko O. Kot
zaveden Celjan je prišel na
proslavo ob 100. obletnici Na-
rodnega doma, pa je svoje
navdušenje nad jubilejem
izražal z vpitjem in zmerja-
njem tamkajšnje publike. Ker
ni kazalo, da bo nehal, je mo-
ral na prisilno dezalkoholiza-
cijo.
• Prestrašena Marija iz Fran-
kolovega je v soboto popold-
ne prijavila pretep. Patrulja je
na kraju ugotovila, da je Mar-
jan Š. udaril Draga L. in mu
grozil.
• V soboto zvečer so se v
Bukovžlaku trije spravili na
enega. Imena pretepačev
možje postave še raziskujejo,
ve pa se, da je bil tepen in
ranjen Nedeljko D.
• V soboto ponoči je bila po-
trebna intervencija v Šmart-
nem v Rožni dolini 37. Tam je
pijani Drago Ž. presodil, da si
je njegova žena zaslužila ka-
zen - in jo premlatil.
• V nedeljo ob 4.20 uri je bila
potrebna intervencija v Ever-
green Clubu na Linhartovi.
Pogumna mešana trojica, ki
je razbijala steklovino in
zmerjala osebje, je bila v po-
stavi: Dušan in Marjana M. ter
Ingrid R
M.A.
Našli Petrovo truplo
Petra Svetka s Polzele, ki so ga svojci pogrešali od 12. septembra, so našli v nedeljo mrtvega ob magistralni cesti M10,
zunaj naselja Žalec
Kje si, Peter? smo se na naši naslovnici spraševali še
prejšnji teden, ko smo podrobneje pisali o izginotju osem-
najstletnega Petra Svetka s Polzele, Pisali smo hudi bolečini
njegovih staršev, katerih življenje se je v zadnjih tednih
spremenilo v eno samo upanje, da se bo sin nekega dne od
nekod oglasil, morda potrkal na domača vrata in povedal,
kje je bil tako dolgo... Danes tega vprašanja ni več in ni več
upanja. Ostane le še čas, ki bo zdravil bolečino. Vzrok smrti
pa je znan in na to vprašanje so celovito odgovorili na
torkovi novinarski konferenci na UNZ Celje.
Kot smo že poročali, se je
Peter Svetko v četrtek, 11.
septembra zvečer, poslovil od
svojih domačih rekoč, da gre
obiskat prijatelje. Odpeljal se
je z motorjem kavvasaki KMX
200 in se nekaj pred polnočjo
ustavil v lokalu Marquise v
Žalcu, kjer so ga v družbi,
prijateljev nazadnje videli.
Naslednje jutro je mama Ani-
ca zagledala prazno sinovo
posteljo in v družino se je
naselil strah, saj Peter ni imel
navade, da bi se ne oglasil ali
kako drugače sporočil, če bi
se bil kje nepričakovano zadr-
žal. Ker ga tudi v petek ni bilo
od nikoder, je oče Ivan sam
organiziral iskalno akcijo v
krajih in po poteh, kjer se je
Peter ponavadi zadrževal in
vozil. V soboto zjutraj je oče
prijavil pogrešanje svojega'si-
na na policijski postaji v Žalcu
in že takrat nakazal možnost,
da se je fant nekje na poti
domov prevrnil z motorjem
in tam obležal.
Po prijavi pogrešanega je
bilo na celotnem območju
Slovenije razpisano iskanje, v
naslednjih dneh pa so bih o
tem obveščeni tudi varnostni
organi v sosednji Hrvaški.
V nedeljo, 14. septembra, je
bila organizirana iskalna akci-
ja, v kateri so sodelovali poli-
cisti PP Žalec, gasilci, člani ri-
biške družine Šempeter in
drugi občani. Iskali so v petih
možnih smereh gibanja Petra
Svetka, in to na širšem ob-
močju, predvsem severno od
magistralke, kjer se je pona-
vadi vozil. To pa so bile stran-
ske poti in kolovozi, saj Peter
še ni imel vozniškega izpita.
prav v tistih dneh je obiskoval
avtošolo.V akciji je sodelova-
lo več kot 50 ljudi. Vzporedno
z iskalno akcijo so policisti in
kriminalisti iskali osebe, ki so
bile kakor koli povezane s
pogrešanim in ki so ga nazad-
nje videle, pri iskanju sledi pa
so sodelovali tudi kriminali-
stični tehniki. Na tak način so
zbirali informacije, obvestila
in reagirali na vsakršen namig
ter ga potem preverjali.
V naslednjih dneh so iska-
nje ponovili, iskali so v Žalcu,
Gotovljah, Podlogu, Grušov-
Ijah, v jami Pekel, v Vrbju,
Rojah, Šempetru, Šeščah, Pre-
boldu, Preserju, preiskah so
celotno gradbišče takrat še za-
prte avtoceste Arja vas-Vran-
sko, pa podvoz železnice pri
gostišču Štorman in poti v
hmeljiščih, na "hekaterih me-
stih pa so se v iskanje vključili
tudi delavci cestnega podjetja,
so povedali na torkovi tiskov-
ni konferenci na UNZ Celje, na
kateri so sodelovali Aleksan-
der Jevšek, načelnik urada
kriminalistične službe, Miro-
slav Zidanšek, načelnik od-
delka za zatiranje splošne kri-
minalitete in Franci Klanjšek,
vodja referata za prometno
varnost. Slednji je tudi pove-
dal, da je bil Peter Svetko brez
dvoma žrtev pjometne nesre-
če. Tudi če bi ga bili našh takoj
po nesreči, bi njegovega življe-
nja ne mogli rešiti, saj je ob-
dukcija na truplu pokazala, da
so bile poškodbe na prsnem
košu, hrbtenici in drugih vital-
nih organih smrtne.
Pes je bil nemiren
v nedeljo, 12. oktobra do-
poldne, torej mesec dni po
tem, ko so Petra Svetka začeh
iskati svojci, so policisti preje-
li obvestilo, da v neposredni
bližini magistralne ceste MIO
zunaj naselja Žalec leži moš-
ko truplo, ob njem pa zeleno
motorno kolo kawasaki. Na
kraju samem je bilo takoj ja-
sno, da gre za truplo pogreša-
nega Petra, sodna obdukcija
pa je to le še potrdila.
Vse kaže, da se je Peter
tiste usodne noči peljal po
magistralni cesti iz smeri od-
cepa za Gotovlje proti Šempe-
tru, torej domov proti Polzeli.
V bližini KM z oznako 2.0,
kjer se je zgodila nesreča, je
vozišče speljano po dolgem
desnem ovinku in tam je ne-
srečni fant iz neznanega vzro-
ka zapeljal v levo na nasprot-
ni vozni pas ter nato čez rob
vozišča na makadamsko ban-
kino. Po nekaj metrih vožnje
po bankini je zdrsnil po po-
bočju, gosto poraščenem z
nizkim drevjem in grmičev-
jem. Tam je obležal mrtev.
Truplo je v nedeljo d.
ne zagledala neka ob
ko je sledila svojemu p.
je povedala preiskovalce[j
bil pes že nfkaj dni pr^j
nemiren in je ves čas sj
smer, kjer je ležalo trupij
najdbi je nemudoma obv.
la policijo, na kraj pastap
policijskih preiskovalčevi
pela tudi dežurni preiskov
sodnik in državna tožilka
najdbi je bilo truplo že nit,
posmrtno spremenjeno,
Poleg (13. oktobra) op
Ijene sodne obdukcije so
za nadaljnjo preiskavo
vzeti tudi vzorci za ugota;
nje analize, če je bil mt
posredi tudi alkohol, prec
valni sodnik pa je odredil
izredni tehnični pregled:
tornega kolesa. Rezultati
dveh preiskav do zaklji
redakcije še niso bili znam
HHHHi MARJELA ACI
Prijeli vlomilsico združbo
Celjski in velenjski policisti in kriminalisti UKS Celje so
12. oktobra nekaj po 3. uri zjutraj prijeli 19-letnega B.P. iz
Velenja, državljana Slovenije, in mladoletnega R.R., držav-
ljana ZRJ, začasno stanujočega v Velenju. Prijeli so ju v
neposredni bližini objekta Era Vino v Šmartnem ob Paki, po
izvršenem vlomu. Po prijetju so ju privedli v prostore PP
Velenje in klobčič vlomilskih in tatinskih podvigov se je
pričel odvijati in se bo bržčas še nekaj časa odvijal.
Takoj je bilo ugotovljeno, da
sta pri vlomu v Erino skladišče
v Šmartnem ob Paki sodelo-
vala tudi 33-letni Faruk P, dr-
žavljan ZRJ z začasnim biva-
liščem v Velenju in 19-letni Ad-
mir H. iz Velenja, slovenski
državljan, ki pa jima je uspelo
pobegniti z mesta vloma, a so
ju izsledili še istega dne.
Z zbranimi obvestili so poli-
cisti in kriminalisti ugotovili.
da je četverica prijetih storila
vrsto kaznivih dejanj velikih
tatvin na območju Velenja,
Šoštanja in Smartnega ob Pa-
ki, ta sum pa so potrdile tudi
hišne preiskave, kjer so našli
kar za 4 polne policijske »ma-
rice« ukradenih predmetov.
Gre za vrsto kaznivih de-
janj, storjenih v tem letu: za
veliko tatvino v podjetju M
Club v Velenju, kamor so
omenjeni osumljenci vlomili
v noči na 16. avgust in odnesh
veliko količino oblačil, vred-
nih 2 milijona 727 tisoč tolar-
jev. Iz podjetja Elkroj v Šošta-
nju so v noči na 27. avgust
odnesli oblačila, vredna okoh
500 tisoč tolarjev, kaznivo de-
janje velike tatvine pa so sto-
rili tudi v podjetju Era Vino v
Šmartnem ob Paki, kjer so
policisti dva od štirih storilcev
prijeli. Iz skladišča pa jim je
uspelo odpeljati večjo količi-
no alkoholnih in drugih pijač
v skupni vrednosti približno 2
milijona tolarjev.
Po predmetih, najdenih pri
hišnih preiskavah, je mogoče
sklepati, da so bili prijeti
osumljenci na delu tudi v go-
stišču As v Velenju, v prosto-
rih kluba Šport As v Velenju, v
trgovini Metka v Skalah pri
Velenju, pa v prostorih nogo-
metnega kluba Usnjar v Šo-
štanju, v gostišču Saloon v
Velenju, v prostorih Rdeče
dvorane v Velenju, Kmetijske
zadruge Era v Šmartnem ob
Paki in še kje. Na osnovi
najdb pri hišnih preiskavah in
z zbiranjem dodatnih obvestil
se preiskava zoper prijeto če-
tverico nadaljuje.
Po prijetju dne 12. oktobra
so   pohcisti   vsem   štirim
osumljencem odvzeli
stost in jih 13. oktobra zv:
privedli k preiskovalne:
sodniku okrožnega sodišč:
Celju. Ta je za FarukJ
odredil pripor, ostale tripj
po zaslišanju izpustil nap:
stost, smo izvedeli na k
narski konferenci, ki je M
torek, 14. oktobra v proi
rih UNZ Celje.
PROMETNE NEZGODE
Zaneslo ga je v
jarek
Na lokalni cesti v naselju
Laze se je v torek, 7. oktobra
popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba utr-
pela hude telesne poškodbe.
Andrej G. (19) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Silove proti Črnovi. V
Lazah je v ostrem nepregled-
nem ovinku zapeljal z vozišča
in se ustavil v obcestnem jar-
ku. Pri tem je voznik utrpel
lažje telesne poškodbe, so-
potnik, 43-letni Štefan K. iz
Velenja, pa je bil huje ranjen.
Trčenje v icriziscu
V semaforiziranem križiš-
ču ulic Dušana Kvedra in
Leona Dobrotinška v Šent-
jurju se je v petek, 10. okto-
bra popoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je ena oseba
utrpela hude telesne poš-
kodbe.
Ivan Ž. (49) iz Slovenskih
Konjic je vozil osebni avto-
mobil po ulici Dušana Kvei
V križišču, kjer je prometi"
jen s semaforji, je zavijal'^
na Ulico Kozjanskega odrf^
iz nasprotne smeri pa m"
takrat pripeljal voznik koif
z motorjem, 29-letni Mira"
iz Spodnjega Tinskega. ^
čenju, ki je sledilo, je vo^"
Miran K. utrpel hude teif^
poškodbe.
Povozil peicd
Na regionalni cesti v n^'
lju Polzela se je v poJ^J
Ijek, 13. oktobra popol"'
pripetila nezgoda, v kat^f
hude telesne poškodbe"
pel pešec.
Darja R. (23) iz Založje^
la osebni avtomobil iz
Založ proti Polzeli. V na«'
Polzela je pri srečevanju 2'
proti vozečim osebnim
mobilom trčila v pešca,
nega Ferdinanda S. iz Pi^^^
ki je hodil ob desnem "
vozišča v smeri vožnje voZf|
Pešec je v nesreči utrpel
telesne poškodbe.
Krajinski paric
Šlurmovci
Kmečicifant,
,rašcal( in tovarnar
ikslcluzivno s sejma
mode v Milanu
Za lahico
noč
Irslca-
velika nostalgija
Jesensko obarvani Portorož
Pridih zgodovine in zdraviliška tradicija našega obmorskega središča
že samo ime našega naj-
fčjega obmorskega turi-
1'čnega središča obeta veli-
" vsekakor pa se ob njem
^no spomnimo na prijaz-^
mediteransko klimo ini
^orje, ki je, vsaj za nostal-^
'fne sprehode, še kako pri-
''^čno tudi v jesenskih me-;
*cih. \
Življenje v Portorožu je že
^nekdaj tesno povezano z
'''nem. Slovensko turistič-;
^ prestolnico je obhkovaloj
Jlovanje, bučanje in šepeta-'
1^ morja v toplem podneb-
l^i je nekoč majhnemu
"■faviliškemu kraju ob peš-
f^i obali dalo novo vlogo,
''^torož je tako kot tudi ne-
kateri drugi bližnji kraji zra-
sel na soli in na zdravilnem
solinarskem blatu. Korenine
današnjega turističnega sre-
dišča namreč segajo v prasta-
re sečoveljske in nekdanje
lucijske soline.
Tramvaj bi bil
dobrodošel še
danes
Pridih zgodovine je čutiti
tudi med modernejšimi hote-
li, o čemer priča hotelski
kompleks Bernardin. Na
osrednjem trgu hotelski kom-
pleks poživljata zvonik in ap-
sida, ostanka cerkve in samo-
stana sv. Bernardina, frančiš-
kanskega pridigarja iz 15. sto-
letja, po katerem so konec
sedemdesetih let tega stoletja
hoteli Bernardin dobili ime.
Ob večjih cerkvenih praznikih
so tu maše, poleti pa tudi
koncerti na prostem.
Od leta 1830 je bilo v Porto-
rožu okrevališče za avstroo-
grske častnike. Nastalo je pr-
vo urejeno kopališče ob mor-
ju, ob obali in po bližnjih
vzpetinah so zrasle vile in
manjša kopališča s kopelmi.
Še pred iztekom stoletja je
Portorož dobil hotel z 80 le-
žišči. Sledilo je še nekaj po-
membnih pridobitev, med nji-
mi železnica, ki je tekla mimo
Portoroža in prevažala potni-
ke med Trstom in Porečem. V
letih 1908-1912 je zrasel raz-
košen hotel Palače, prav leta
1912 pa je med Portorožem,
Piranom in Lucijo začel voziti
tramvaj, ki bi še dandanes,
predvsem v poletni vročini,
prišel še kako prav. Leta 1913
so v vili San Lorenzo, na
vzpetini, kjer je danes hotel
Metropol, ki s svojim razpoz-
navnim videzom daje svoje-
vrsten pečat celotnemu por-
toroškemu zalivu, odprli pr-
vo igralnico, ki je delovala do
leta 1926.
Portorož so začele konec
dvajsetih let oblegati takratne
imenitne množice, ki jih je
privabljal glas o zabavi, igrah
na srečo, bitkah s cvetjem,
sabljanju na konjih...
Množično hitenje na naše
morje se je za domače goste
začelo po drugi svetovni
vojni. Med najbolj obiskani-
mi kraji je bil seveda tudi
Portorož. Leta 1964 so spet
odprli igralnico, ki je v veliki
meri pripomogla k razvoju
Portoroža. Nastajali so novi
hoteli, bazeni, letališče, tr-
govine, zabavišča, restavra-
cije...
Zdravilno blato iz
solin
Ko so v 12. stoletju menihi
iskah zdravilo večne mlado-
sti, so ob vztrajnem iskanju
naleteli na presenetljiva od-
kritja: slanica in solinsko bla-
to zdravita revmatične bolez-
ni in tuberkulozna vnetja,
morska voda pa je tudi dobra.
če za drugega ne, za grgranje!
Ta dobrodošla spoznanja so v
Portorož seveda privabila
številne obiskovalce. V novo
nastala kopališča in kopeli je
tako prihajalo vse več ljudi, ki
so pogreznjeni v črno solin-
sko blato upali na olajšanje
svojih težav.
V Portorožu se še vedno
nadaljuje zdraviliška tradicija.
V portoroškem zalivu so v
izrednih naravnih pogojih za
zdravljenje na voljo Terme
Talasoterapija. Namenjene so
revmatičnim boleznim,
zdravljenju po poškodbah in
operativnih posegih, opekli-
nah ter zdravljenju različnih
kroničnih vnetij.
'mam IGOR fabjan
Portorož je jeseni prav tako, če ne še bolj privlačen kot v poletni turistični gneči.
34
REPORTAŽA
Umetnost iz naiirbtiiilca
Irska domiselnost šestih umetnikov je našla izzivalne izrazne poti v performansu brez pravil
v Celje je prejšnji mesec prispelo šest irskih umetnikov,
trije iz Belfasta, trije iz Limericka. Večino tistega, kar so
potrebovali za svoj nastop, so potegnili iz nahrbtnikov,
najpomembnejše, predvsem irsko dobrovoljnost in prijaz-
nost, sproščen odnos do življenja ter ideje o živi umetnosti v
performansu, pa so prinesli v sebi. Naveličani akademskega
umetniškega pristopa se lotevajo ustvarjanja predstav, kate-
rih uspeh je odvisen tako od umetnika kot od gledalca.
»Performance art« nima
kakšnega obvezujočega kon-
cepta, le zaživeti mora. »Ved-
no in povsod je največja vred-
nota življenje samo,« pravi
Amanda Dunshmore, Angle-
žinja, ki živi v Belfastu že de-
set let. »Življenje je zame iz-
bralo, da sem odšla študirat
na univerzo v Belfast. Zame,
ki se včasih jemljem preveč
resno, je to mesto čudovito,
dobro za duhovno rast.« Z lju-
beznijo govori • o prestolnici
Severne Irske, ki ima zaradi
političnih sporov v zadnjih le-
tih žalosten sloves. Političnim
okovom se umetniki, četudi bi
hoteli, ne morejo izogniti. Po
mnenju devetindvajsetletne
Amande, ki se ukvarja z video
in kiparskimi performansi ter
instalacijami, se je ljudem rav-
no zaradi lastne ogroženosti
in bližine smrti spremenil si-
stem vrednot. Čutijo življenje.
»Spuščeni so na trda tla,« pra-
vi, »pri tem pa razvijajo naj-
boljši smisel za črni humor, ki
se poigrava z življenjem.«
Made in Belfast
Videli smo ga, kako se je na
celjski tržnici trudil, da bi ga
ljudje opazili. Brian Con-
nolly, šestintridesetletni pro-
fesor kiparstva, je na pločevi-
nasti stojnici resno prodajal
reči sumljivega izvora, prah z
Marsa, čudežno vtičnico... Na
sosednjih stojnicah so bra-
njevke enako zavzeto prodaja-
le zelenjavo. »Gledalci so ob
mojih predstavah včasih ne-
zaupljivi, eni so celo jezni in
se sprašujejo, kaj počnem v
prostoru, ki ima vendar svoj
namen,« pravi Brian. Zanima
ga predvsem performans v
prostoru s posebnim vzduš-
jem. Do drugačnega pristopa
k umetnosti ga je vodila želja,
da bi občinstvo postalo del
umetniškega procesa. Zato je
najprej namesto v ateljeju za-
čel kipariti pred gledalci. Je
nujno, da gledalec vidi končni
izdelek? Sploh ne. Ko gleda
kiparja pri delu, je vključen v
proces nastajanja umetniške
stvaritve in postane njen del.
»Nikoli ne vem, kako me bodo
gledalci sprejeh. Me bodo
sploh marali?« razmišlja Brian
Connolly, ki poučuje na uni-
verzi v Belfastu, na kateri se je
izobraževal tudi sam. Nizek
življenjski standard ga v živ-
ljenju ne moti. Večino denarja
zapravi za odplačevanje obro-
kov za avto, ki si ga je prvič
lahko privoščil lani, star petin-
trideset let. V petnajstih letih
se je duševno zlil z mestom, ki
je središče poHtičnih sporov.
»Korenine nasilja, ki se je na
Severnem Irskem razplamte-
lo, segajo globoko v zgodovi-
no. Med drugim se je razraš-
čalo zaradi napetosti med pro-
testanti in katoliško manjšino.
V ljudeh se še danes kopiči
jeza, ki izbruhne v nasilju,
celo v terorizmu. Pohtično na-
silje pa je le dobra vaba, ma-
milo pravzaprav, za odvrača-
nje ljudi od njihovih pravih
problemov. Seveda me kot
umetnika   politika   zanima.
kajti politika na Severnem Ir-
skem ni čista. Ne v delovanju
protestantske ne katoliške
skupnosti ni veliko logike. Eni
in drugi bodo težko odnehali,
vsekakor pa bi najprej morali
očistiti duha in spremeniti na-
čin razmišljanja.«
Tudi Aisling 0'Beirn, ose-
mindvajsetletna umetnica, ki
se je rodila v Galwayu na za-
hodu Republike Irske, živi v
Belfastu. »Težka industrija je v
mestu, ki je zraslo iz industrij-
ske revolucije, zapustila svojo
dediščino. Zdaj je ugasnila,
ozke ulice iz drobne rdeče
opeke pa so ostale. Med spo-
mini na izdelke naše industri-
je je tudi nesrečni Titanic,«
pravi Aisling, ki se, že odkar je
prišla s koledža, ukvarja z in-
stalacijami. Posebno pomem-
bno vlogo pripisuje prostoru.
Vsako delo skuša namreč pri-
kazati tako, da bi bilo skladno
s prostorom.
Made in Limerick
Iz Limericka, tretjega naj-
večjega mesta v Republiki Ir-
ski, ki so ga pričeli graditi
vikinški priseljenci na brego-
vih reke Shannon, prihajajo
drugi trije umetniki. Podobno
kot Amanda, Aisling in Brian
se tudi oni navdušujejo nad
performansi, ki jim v umetno-
sti ne vsiljujejo prav nobenih
zapovedi. Nič, dragi gledalci,
ni prepovedano!
Emma Johnston. Celjani so
jo videli v performansu Ko
ljubezen postane obsedenost.
Oblečena v kratko roza obleko
si je pripravila prostor. Z drob-
ci mila rožnate barve, ki jih je
naribala s strojčkom, je ustva-
rila krog. Okoli sebe je razvr-
stila štiri skodelice, ob vsako
kos mila. Potem se je pomika-
la v krogu od prve do zadnje
skodelice in ob vsaki si je izpi-
rala usta in pljuvala v skodeli-
co... To početje je trajalo prib-
ližno deset minut in nekatere
gledalce spravljalo v mučno
zadrego. »Podobe, ki jih ka-
žem pri svojem delu, so vpo-
gled v različne intimne situa-
cije na zasebnem in javnem
nivoju,« pravi triindvajsetletna
Emma, ki je lani končala štu-
dij na umetniški akademiji v
Limericku. Diplomirala je s
performansom. Njeno delo je
povezano s temami, ki razi-
skujejo vojerizem, seksual-
nost, vloge spolov in medijske
percepcije.
Dougal McKenzie. Slikar,
ki poučuje likovno umetnost.
Študiral je na Škotskem, kjer
je spoznal akademski pristop
slikanja. »Umetnik dela v svo-
jem ateljeju, dokonča sliko, jo
odnese v galerijo, kjer jo obe-
sijo na zid. To je vse. V Belfa-
stu, kjer sem opravil speciali-
zacijo, pa me je začel zanimati
performans. Shkanje je zame
postalo že skoraj rutina, po-
tem sem pričel slikarske ideje
združevati s performansom.«
Včasih slika pred ljudmi. V
Likovnem salonu v Celju je
projiciral diapozitive iim
na zid. »Še vedno delam
slikar, vendar ne na način,
ljudje pričakujejo,« pravi
vetindvajsetletni Škot. Prit
namreč ne uporablja obi
nih barv, ampak slika s k
čajem... Ne slika na pk
ampak na odeje, rjuhe...\
kah ne išče večnosti. Njf
vim slikam se z leti ne povi
je vrednost in lastniki zii|
ne morejo zaslužiti.
Razstavo  Art  from
rucksak irskih in severa
skih umetnikov, ki je bik
ogled v septembru, je p^is
vil celjski Likovni salon,
Sean Taylor. Je mogoi
kiparjenjem pripovedoii
»Bistvo mojega dela je >sti
telling<,« pravi. Izvira iz si
irske družine, v kateri sf
ohranilo izredno močno iz
čilo pripovedovanja zgo
Študiral je na umetnostma
demiji v Corku, nadalje«
Belfastu in opravil podipls
ski študij, odšel na Nizoz«
sko, se preselil na Škotslf
lani vrnil v Limerick. Pripi
Ija performanse in poučuje
parstvo na umetniški ate
miji v Limericku. O Reput
Irski pišejo v zadnjem č
kot o >keltskem tigru<, s^i
njeno gospodarstvo zacv^
in nezaposlenost se zman!
je. Sean se je vrnil, kei
dežela naklonjena uif«
kom. »V umetnosti doses
pravzaprav vse, kar si želi
pravi. Po duši je popotnil*
se znajde povsod. Tako je'
v Mehiki, kjer je pripravil!
formans za Indijance v dC'
nem gozdu. Jezikovno koi
nikacijo je nadomestila ui
niška. Pred prihodom v Si'
nijo se je predstavil v Dub'
kjer je v performansu upo'
tudi letalo. Odziv občinsl^
bil dober. »Skušam vzpos'
ti dialog z gledalci,« pravi'
hočem, da bo tujec raz^
zgodbo, mu jo moram P
dati na preprost način.«
Irci so zgovorni in spr^
ni. Še ure in ure bi lahko
petali o keltih in vikingil^^
triotizmu, W. B. Veatsu
Wildu, J. Joycu, o pub^^
plemenitem irskem whisl^
o gostem črnem pivu z
peno... ,
■KSENIJA L|
Foto: GREGOR
shb
Sean Taylor. Pripovedovalec
zgodb.
Dougal McKenzie. Posebnež
med slikarji.
Amanda Dunsmore. Angleži-
nja v Belfastu.
Aisling OBeirn. Njeno i
živi s prostorom.
Emma Johnston. Performans >Ko se ljubezen sprevrže v
obsedenost.
Brian Connolly. Na celjski tržnici je prodajal skupaj z branjevkami. Ponujal je prah z Marsa.
pETICA
PO SLOVENIJI - HUMOR
35
VABILO NA IZLET
Krajinski park Šturmovci
je res nenavadno, še
ebej za nas, ki nismo s
' jskega polja. Da sem mal-
■^plj natančen, Šturmovci
0 ob sotočju Drave z
^^qnjo (neposredno ob
lujskem jezeru). Manj ne-
jvadno pa je za ogrožene
j(alske in rastlinske vrste,
naj bi tu našle zadnje
jbežališče. Nekatere iz-
1^ njih so že na rdečem
^l II'.S vodi po parku, je
^jiana tako, da čim manj
iPtimo živali. Če pa želimo
Jj nagrajeni z žvrgolenjem
(dkih ptic, se bomo potrudi-
^dabomo čim manj hrupni,
ark lahko opazujemo le peš.
levoz je dovoljen le po as-1
iltnj cesti Markovci - Videm, i
ifkiranje pa samo na dolo-
Eoih mestih (v vaseh). Park
joradno zaprt le ponoči, naj-
ižje pa je dostopen s seve-
(vzhodne strani, torej iz vasi
larkovci (parkirišče). Če pa
J želimo obiskati z zahodne
Irani, je izhodišče vas Videm
parkirišče), ki je pol ure od-
iljena od parka.
Park leži na največjem oto-
1 v Sloveniji (v svojem naj-
Hjšem času je meril v dolži-
kelo 6 km). Ptujsko jezero
največja odprta vodna
a. Obe zanimivosti sta
v neposredni bližini najstarej-
šega mesta v Sloveniji - Ptuja.
Ime Šturmovci pomeni ne-
stanovitnost ali viharno loka,
leta 1979 pa je bil ta predel
zemlje razglašen za krajinski
park. Velik je preko 300 hek-
tarov.
Kaj sploh je loka? Geomorfo-
loško korito reke, poplavno
območje vzdolž reke in poto-
kov. Ustvarja jo rečna dinami-
ka. V loki vladajo svojstveni
režimi za specifične življenjske
skupnosti (struga se nepresta-
no prestavlja, reka poplavlja).
Vsa ta dinamika pa ugodno
vpliva na mnoge rastline.
Z leti so se loke precej
zmanjšale zaradi regulacij,
gradnje hidrocentral, pretira-
ne sečnje hrastovih dreves,
melioracij itd. Loka ima tudi
prednosti: naravno zadrži vo-
do v slepih rokavih, zelo po-
membno vlogo pa ima pri pit-
ni vodi (podtalnica).
Dravska loka je nastala ob
koncu zadnje ledene dobe.
Pred 4300 leti se je hrast začel
umikati bukvi, zato ga sreča-
mo le redko. Po uravnavi stare
Drave, ko so glavnino vode
speljali v kanal za hidrocentra-
le, je dravsko »ožilje« presah-
nilo. Od mogočne reke je ostal
malo večji »potok«, obenem
pa je izginil ogromen del loke.
Zanjo so značilne plavajoče
(češljasti in lasasti dristavec),
podvodne (klasasti rmanec,
vodopivka, navadni rogo-
list...) in obvodne rasthne
(pokončni in enostavni ježek,
rumena močvirska perunika,
trizoba in čeladasta kukavica,
kosmati škrbotec, navadni ra-
njak itd.).
Med živalmi pa so za Štur-
movce značilne ptice: rjavi
srakoper, mali in veliki detelj,
zelena in siva žolna, ponočna
caplja, ki je zelo redka, čopa-
sta črnica - raca, ki je edina v
Sloveniji in gnezdi v potoku,
breguljka, vodomec, plaveč,
raca mlakarica, rečni galeb,
navadna čigra itd.
Zelo redko vidimo vidro, ki
je v Sloveniji že zelo ogrožena.
Ko ne boste vedeli, kaj bi
počeli oziroma kaj bi si še
ogledali v naši deželici, vas
vabim v loko Šturmovci.
Tranzistorje in drugo civiliza-
cijsko navlako pa pustite do-
ma. Ne bo vam žal.
-J FRANCI HORVAT
Šturmovci - raj za ptice.
Suho Cerkniško jezero
loijf^oiško jezero ima zaradi suše ta čas podobo travnate poljane, skozi katero se vijejo
i^J^> sicer pritoki jezera. V tem obdobju bi morala biti pod vodo površina, katere obseg je
J' °d dolžine slovenske morske obale. Voda v največji meri prihaja in odhaja skozi vrtače,
^zane v podzemni sistem. TOMI KADILNIK
STRANKASAUIVCEV
Naslednji teden bomo poslali vsem nagra-
jencem vabilo za naš izlet 14. novembra, ko
bomo pogledali, »kakšen vin' je iz mošta
naredil sv. Martin« v Radgonsko-kapeljskih
goricah. Povabih se bomo v zidanico, degusti-
rah in se sredi vinogradov tudi povesehli z
našimi muzikanti. Vabimo tudi ostale bralce,
da se na veseli Martinov izlet prijavijo v
turistični agenciji Dober dan. Novi tednik ozi-
roma Stranka šaljivcev tokrat prijavlja še dva
in sicer Lih Soline kot nagrajenko za šalo
tedna in Natašo Vnučec iz Brezovca 17, Roga-
tec, kot izžrebanko med kuponi.
In še današnji sodelavci: Anica Šibanc iz
Vojnika, Simona Soline, Vinko Aristovnik in
Lea Kolar iz Celja ter Marična Mavec iz Kranja.
Najbolj neumna
Po dolgem časa so prišli skupaj Slave, Lojz in
Kari. Runda, dve in že so pričeli misliti na svoje
žene. Pogovor je nanesel na to, kdo ima najbolj
neumno.
»Moja je tako neumna, da si je kupila avto,
pa sploh ne zna >šofirati«<, pravi Kari.
»E, kaj to! Moja je bila včeraj pri frizerju in
je celo >penzijo( porabila za trajno, čeprav je po
naravi skodrana,« pove Lojz.
»Moja je šele zabita! Poglejta, zdaj ko se
odpravlja v toplice, si je kupila tri zavitke
kondomov, čeprav sploh penisa nima...«
Na vlaku
Lojz se je odpeljal v Celje z vlakom. V Štorah
prisede mladenič, ki je imel nekoliko čudno
frizuro - ostrižen je bil na petelina. Lojz se ni
mogel načuditi današnji mladini in vseskozi je
buljil v čudno »prikazen«. Mladeniču je bilo po
določenem času dovolj in je rekel:
»No. gospod, kaj me pa tako gledate? Ali vi
v mladosti niste naredili nobene neumnosti?«
Lojz malce pomisli in reče: »Ja, mislim, da
sem nekoč v mladih letih posilil kokoš. In zdaj.
ko te gledam se sprašujem, če ti slučajno nisi
moj sin...«
V nebesa
»Pomisli, ata, kakšno srečo smo imeli da-
nes!« reče Lojzek Lojzu, ko pride iz Celja.
»Kaj pa je bilo?«
»Mamica je hotela v nebesa.«
»V nebesa?«
»Ja, v postelji je ležala in stokala: >Prihajam,
prihajam v nebesa!<
Še dobro, da je poštar ležal na njej in jo
držal, da ni ušla.«
Študent
študent Pero se je odločil, da gre malo pogle-
dat na podeželje. Kaj kmalu je srečal ostarele-
ga kmeta, ki je gnal šest bikov.
»Kam pa ženete teh šest krav, oče?« vpraša
nadobudni študent.
»Mimo bika, sinko...« pravi kmet.
Pogreb
Visoko v hribu je umrla ženica. Na pogrebu
so krsto po slabi in ozki poti nesli štirje kore-
njaki, ko je enemu izmed njih spodrsnilo.
Krsta je padla na tla in se raztreščila, ženska
pa se je počasi prebudila, sedla in začudeno
gledala.
Vrnili so se nazaj, na običajno zakusko in
življenje je šlo naprej.
Čez leto pa žena spet umre. Ko pridejo nosači
po slabi poti do ovinka, jih mož, ki stopa za
krsto opomni: »Tukaj pa pazite! Lani je enemu
na tem mestu spodrsnilo...«
ŠAIA TEDNA
Dež
Po dolgem sušnem obdobju se srečata .
Tone in Štefuc.
Tone pravi: »\Jf, kako se je danes ohladi-
lo. Tale dež je pa vendarle kot naročen. Zdam
bo spet vse oživelo, kar je v zemlji.« I|
Štefuc ga zgroženo pogleda in reče:
»Bog ne daj! TH žene sem do sedaj pokopal!«
OBČINA ŠTORE
Cesta 14. divizije 15, 3220 Štore
objavlja
razpis za zbiranje ponudb za prodajo
gradbenih parcel v Štorah
I. Predmet prodaje
Predmet prodaje so gradbene komunalno urejene parcele v
velikosti:
II. Rok trajanja za zbiranje ponudb je 15 dni od objave tega razpisa.
Ponudba se odda na Občini Štore, Cesta 14. divizije 15, 3220
Štore, po pošti ali osebno. Prednost pri izbiri bodo imeli tisti
zainteresirani, ki bodo ponudbi predložiti dokazilo o 10% varščini
za resnost ponudbe. Varščina se nakaže na žiro račun: 50700-
630-10110, Občina Štore.
Varščino bomo uspelim ponudnikom vračunali v kupnino, neuspelim
ponudnikom pa brezobrestno vrnili v roku 5 dni od zaključka oddaje.
Ponudniki bodo v roku 8 dni obveščeni o izboru uspelih ponudb in
bodo hkrati povabljeni k sklenitvi pogodbe.
Pogodba se sklene najkasneje do 30.11.1997, kupnina pa plača v
roku 5 dni po sklenitvi pogodbe.
Vse dodatne informacije dobite po telefonu 771-041 ali 771-469,
gospa Tončka Križnik.
Občina Štore.
36
GlASBA
Vesela jesen v Mariboru
Jubilejni 30. festival narečnih popevk
Letos mineva že dvaintrideseto leto, odkar so v Unionski
dvorani v štajerski prestolnici pripravili prvi festival nareč-
nih popevk - Vesela jesen. Z manjšimi prekinitvami se -je 4a
najstarejši slovenski festival ohranil vse do danes, domačo
glasbeno produkcijo pa je v teh letih obogatil s številnimi
narečnimi popevkami. Predvsem so nam v spominu ostale
tiste iz sedemdesetih, ko so se festivala še udeleževali največji
»zvezdniki« slovenske glasbene scene, nekatere zmagovalne
skladbe pa so do danes tako rekoč že ponarodele.
Zadnjih nekaj let je Vesela
jesen odskočna deska na slo-
vensko »harmonika-pop«
sceno za številne mlade an-
samble in posameznike, vse
pogosteje pa se na festivalu
pojavljajo tudi narodno-za-
bavni ansambli.
Letošnja jubilejna 30. Vesela
jesen, se bo zgodila v soboto,
25. oktobra, v dvorani Tabor v
Mariboru in ne bo, vsaj po Usti
nastopajočih sodeč, v ničemer
odstopala od nekaterih prete-
klih prireditev. Strokovna žirija
je tudi tokrat izbrala 16 skladb,
ki bodo na festivalu prvič javno
predstavljene. Izmed nekaterih
starih znancev naše popevkar-
ske scene-, pa tudr Vesele jeseni,
velja omeniti Vesele .Štajerke (»-
Srečna štorija«), Zasavce (»Pod
Tvojim oknom«). Novo legijo(»-
Tu san ges doma«), Alenko in
Moniko Heričko (»Šmarence«),
Fraj kinclarje (»Stoph smo
skup«), Patricijo Diklič (»Adijo,
barka«) in Majo Pur (»Čar Ko-
roške«). Večina ostalih nastopa-
jočih se bo letos prvič predstavi-
la na festivalu narečnih popevk,
med zanimivejšimi pa bo zago-
tovo nastop poskočnih in sim-
patičnih hip-hoperjev MI2 (»Ra-
monika  rap«)  ter  štajerskih
kavbojev Bluegrass Hoppers
(»Najlepše je pr' nas«). Večino
aranžmajev za veselo-jesenske
popevke so letos spet prispe-
vali že dolga leta uveljavljeni
mojstri slovenske zabavne
glasbe: Jože Privšek, Dečo
Žgur, Danilo Ženko, Milan Fr-
lež, Edvard Holnthaner in Oto
Pestner. Slednji je tudi avtor
dveh skladb (Zasavci, Jolanda
Anžlovar), z istim številom
skladb pa se lahko pohvalita
tudi Edvin Fliser (Natalija Ver-
boten, Patricija Diklič) in Boris
Rošker (Heričko, Maja Pur),
Tekmovalni del festivala in
retrospektivo najuspešnejših
narečnih popevk bodo, poleg
gledalcev v dvorani, letos v ne-
posrednem prenosu spet lah-
ko spremljali tudi gledalci in
poslušalci slovenske nacional-
ne televizije in radia. "
laHHHHMMH SŠ
MIZ bosta gotovo med zanimivejšimi nastopajočimi na festivalu.
Natalija Verboten bo pela
skladbo Edvina Fliserja.
Hiper-aktivni skuterji
»Age Of Love« - nova plošča vodilne nemške tehno zasedbe Scooter
Sredi prejšnjega meseca je
izšel četrti LP »Age Of Love«
najudarnejše komercialne
tehno zasedbe na svetu. Go-
vorimo seveda o nemški troji-
ci Scooter, ki je v pičlih treh
letih posnela štiri albume in z
njih nanizala več kot ducat
uspešnic, vse pa so kot za šalo
osvajale vrhove evropskih
lestvic. Zadnja izmed njih, ra-
verska poskočnica »The Age
Of Love«, se pravkar poslavlja
z lestvic, še pred njo pa so
Scooter po evropskih plesiš-
čih in lestvicah rovarili s
kreacijo »Fire« - eksplozivno
zmesjo visoko-oktanskega
tehna in kitarskih rifov.
mm
Pod večino izmed enajstih
skladb - v to število je seveda
vštet tudi nepogrešljiv intro -
so se tudi tokrat podpisah čla-
ni benda kar sami, ki so po-
skrbeli tudi za dober zvok. Ta
je že tako in tako stalnica
vseh njihov dosedanjih pro-
jektov, pri katerih Baxxter,
Jordan in Bueller poleg najno-
vejših dosežkov digitalnega
snemanja in izvabljanja zvo-
kov, redno uporabljata tudi
»klasične« elektronske in-
strumente (legendarno bas
mašino Roland TB 303, ritem
mašini   Roland   TR808   in
TR9090R ter še cel kup starin-
skih analognih sintetizator-
jev), tu in tam pa je mogoče
slišati tudi kakšno kitaro. Kot
ponavadi so Scooter tudi to-
kratni album napolnili s
skladbami, ki bi jih lahko raz-
delili v dve kategoriji - polovi-
ca je takšnih, ki jih bomo v
prihodnjih mesecih še zago-
tovo srečevali na lestvicah,
discotekah, radijskih in TV
valovih, nekaj skladb pa se bo
dalo slišati le na rave partyih,
na katere Scooter prav radi
pridejo zaigrati tudi »v živo«.
V vihravih osemdesetih sta
H. P. Baxxter (31) in Rick Jor-
dan (29) delovala pod ime-
nom »Celebrate The Nun«.
Kritiki so njuno takratno us-
tvarjanje označili za »avant-
gardni pop prihodnosti«, ki
pa kljub temu, da se je ena
izmed njunih skladb znašla
tik pod vrhom Billboardove
dance lestvice, ni dolgo živel.
Dvojica sta »nune« v začetku
devetdesetih razpustila in
skupaj s prijateljema, Ferri-
son Buellerjem (26) in Jen-
som Thelejem, ustanovila re-
mix team »The Loop«. Četve-
rica se je kmalu proslavila z
remixi uspešnic takrat precej
bolj znanih pop dance izvajal-
cev (Adeva, Holly Johnson,
RuPaul, Tony di Bart, Tag
Team, Prince Ital Joe feat.
Marky Mark...), proti koncu
leta 1993 pa so se fantje odlo-
čili za lastni glasbeni projekt
in ga poimenovali Scooter.
Njihov v začetku leta 1995
objavljeni prvi album se je
imenoval »...And The Beat
Goes On!« , poleg takrat že
uveljavljene uspešnice »Hyper,
Hyper«, p^ so z njega sneli še
plesni mega-hite »Move Your
Ass!«, »Endless Summer« in
»Friends«. Vsi njihovi singli so
se »pozlatili« (250.000 proda-
nih izvodov), še pred izidom
drugega albuma »Our Happy
Hardcore« so Scooter prodali
več kot 3,5 milijone plošč, ob
lanskem izidu tretjega LP-ja
»Wicked« pa je ta številka na-
rastla že na več kot pet milijo-
nov prodanih izvodov. Z uspe-
šnicami »Back In The UK«, »-
Fm Raving«, »Rabel Yell«, »Let
Me Be Your Valentine«, »-
Break It Up« in »Fire« so Scoo-
ter do prejšnjega meseca, ko
je izšel njihov že omenjeni če-
trti album, neprestano bom-
bardirali evropske lestvice in
odigrali nešteto koncertov,
vmes pa si v Hamburgu zgra-
dili še nov studio, kjer bodo v
bližnji prihodnosti nastajale
tudi vse njihove nove glasbene
eksplozije.
SŠ
GLASBENA SOLA
stari trg 23
3210 SLOVENSKE KONJICE
razpisuje delovno mesto
učitelja nauka o
glasbi
za določen čas od 3.11.
1997 do vrnitve delavke s
porodniškega dopusta.
Prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev pošljite v 8. dneh
na zgornji naslov.
Prvi koncert
bovZrecali
v hotelu Terme Zreče bo
v soboto, 18. oktobra ob 20.
uri, prvi od osmih koncer-
tov, imenovanih Večer du-
hovnih pesmi in evangeli-
ja. Nastopil bo ameriški
črnski pevski zbor Mission
of Praise, ki ga je iz ZDA
pripeljal Marijan Hlastan.
Dan kasneje, v nedeljo ob
19.30 uri, bo koncert v hali
Golovec, sledili pa bodo na-
stopi še v šestih slovenskih
mestih, od tega v sredo, 22.
oktobra, ob 19.30 uri, v Vele-
nju.
Poleg zbora, ki bo pel črn-
ske duhovne pesmi, se bo-
do na koncertih predstavili
še pevka Linda Septien, Ma-
rijan Hlastan s svojim novim
CD, Edvin Fhser in Irena
Vrčkovnik ter različni lokal-
ni zbori, ki bodo skupaj z
gosti nastopih v posamez-
nih krajih.
Na osnovi 3. člena Pravilnika o pogojih in merilih za re^^
stanovanjskih vprašanj delavcev pri obrtnikih v Mestni občinirl
in sklepa Uprave stanovanjskega sklada delavcev obrti ^ J
9.10.97objavla ustanova JI
STANOVANJSKI SKLAD DELAVCEV OBRTI *
V OBČINI CELJE
RAZPIS ZA
ODDAJO KADROVSKIH STANOVA^,
V NAJEM ZA LETO 1998/99
I. PREDMET RAZPISA
Stanovanjski- sklad delavcev obrti razpisuje stanovanja, ki
glede na finančne zmogljivosti sklada kupljena v obdobju iggj'
1999 in bodo upravičencem, ki se bodo uvrstili na prednoJ
listo, dodeljena v tem obdobju oziroma dokler se lista nei
izpraznila. Razpisni pogoji in natečajni postopek se obja^j
časopisu Novi tednik in reviji Delavec.
II. RAZPISNI POGOJI
1. Upravičenci za pridobitev, ki so zaposleni pri obrtnikiti
samostojnih podjetnikih, posameznikih in so državljani Repubu
Slovenije in izpolnjujejo naslednje pogoje:
a) da so zaposleni v obrtništvu - SP najmanj pet let;
b) da prosilec oziroma kdo od članov njegovega gospodinjstva,
najemnik primernega stanovanja ali lastnik primemega vseljivej
stanovanja;
c) da prosilec živi v neustreznem stanovanju;
d) da ni lastnik počitniške hišice, kjer bi lahko bival;
e) da prosilec oziroma njegova dnjžina doslej še ni imela ustrezn
rešeno stanovanjsko vprašanje;
f) da ni odkupil stanovanja skladno z določbami stanovanjskej
zakona ob privatizaciji stanovanj.
III. NATEČAJNI POSTOPEK
Upravičenci, ki se želijo prijaviti na razpis, lahko dobijo obrazce;
prijavo od 16.10. do vključno 5.11.1997, in sicer vsak ponede|
in petek od 8. do 10. in od 14. do 16. ure na sedei
Stanovanjskega sklada, Gledališka 2.
Samo popolne vloge bo sprejemal Stanovanjski sklad delavcs
obrti občine Celje, Gledališka 2/11, soba 44, od 3.11, j
5.11.1997 od 8. do 10. in od 14. do 16. ure.
Vlogi je potrebno predložiti naslednje listine:
-potrdilo o državljanstvu;
-potrdilo delodajalca, daje član Obrtne zbornice Celje in daim
poravnane prispevke za Stanovanjski sklad za leto 1996;
-fotokopijo delavske knjige kot dokaz, da je prosilec zaposleni
obrtništvu najmanj 5 let;
-potrdilo o skupnem gospodinjstvu (potrdi Upravna enota Ceje
Trg Celjskih knezov 9);
-najemno ali podnajemno pogodbo ali dokazilo o lastniku
stanovanja, v katerem stanuje vlagatelj;
-druga dokazila o posebnih socialnih in zdravstvenih razmerati
prosilca in njegovih družinskih članov.
Statut in Pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjsls'
vprašanj delavcev pri obrtnikih sta izobešena na oglasni deski s
sedežu sklada.
STANOVANJSKI SKLAD DELAVCEV OBRTI CELJE
predsednica sklada Panika Pave
Občina Štore
Cesta 14. divizije 15, Štore
objavlja na osnovi določil odredbe o postopku za izvajanje javne«
razpisa za oddajo javnih naročil (Ur list RS, številka 28/93 in ^9/^
JAVNI RAZPIS
ZA IZBIRO IZVAJALCA ZA IZGRADNJO
STANOVANJSKE HIŠE V ŠTORAH
1. Naročnik: OBČINA ŠTORE, Cesta 14. divizije 15, 3220
Štore.
2. Predmet razpisa: izgradnja stanovanjske hiše MAJA v Štoraf
Vrtna ulica.
3. Orientacijska vrednost razpisanih del je 16.000.000,00
4. Predvideni začetek del je december 1997, dela morajo biti
končana do 15. aprila 1998.
5. Ponudba mora vsebovati:
-ime ponudnika;
-reference ponudnika in njegovo usposobljenost za tovrstne
storitve;
-ponudbena cena in plačilni pogoji.
6. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave.
7. Naročnik ni dolžan izbrati kot najugodnejšo ponudbo tisto,
vsebuje najnižjo ceno, temveč presoja izbiro izvajalca z zQ°^
opisanimi pogoji.
Prednost imajo ponudniki, ki nudijo vsaj delno posojilo'
boljše plačilne pogoje.
8. Razpisna dokumentacija je na voljo vsak delavnik od 8. do 1-
ure v prostorih Občine Štore, Cesta 14. divizije 15, 322'
Štore.
9. Ponudbe je potrebno poslati na naslov: Občina Štore, Ces'^
14, divizije 15, 3220 Štore z oznako »javni razpis za izgradf^f
stanovanjske hiše MAJA - ne odpiraj«.
10. Odpiranje ponudb bo izvedla komisija, ki jo določi ObčinsK'
svet Občine Štore.
11.0 kraju, mestu, datumu in uri odpiranja bomo ponudnike
obvestili naknadno.
12. Ponudnike bomo o izboru obvestili najkasneje 8 dni po
odpiranju ponudb. _  .
Občina^
pETICA
GUSBA
37
GLASBENI EX-PRESS
\jajuspešnejša in najudarnejša avstralska ročk zasedba AC- ■
iCbo na Martinovo le dočakala izid že nekaj časa napovedo-,
anega CD-boxa »Bonfire« s štirimi kompaktni ploščami. Na^
,5'ibodo »live« posnetki iz leta 1977, drugi CD bo zapolnjen žl
10današnjih dni še neobjavljenimi posnetki, ki so jih AC-DCi
osneli na začetku svoje kariere z leta 1980 umrlim pevcem^
Ionom Scotom, na tretji zgoščenki bo glasba z njihovega'
sncertnega filma »Let There Be Ročk«, na zadnji plošči pa bo:
lonovno objavljen album »Black In Black« iz leta 1980, na'
aterem je z AC-DC prvič prepeval Brian Johnson.
Po nekaterih »preverjenih«
ilormacija naj bi se skupini
INK FLOVD ponovno pri-
ložil Roger Waters. Založba
olumbia   in   menagement
skupine sta te informacije si-
cer že zanikala, obenem pa
na CD ploščah ponovno obja-
vila šest ključnih albumov
(»Wish You Were Here«, »Ani-
mals«, »The Wall«, »A Collec-
tion Of Great Dance Songs«,
»The Final Cut« in »A Momen-
tary Lapse Of Reason«), na
kar petih izmed njih pa je kot
pevec, instrumentalist in av-
tor sodeloval Roger VVaters.
GILBY CLARKE, bivši kita-
rist bivše ročk atrakcija
Guns&Roses, je pred nedav-
nim objavil svoj prvi samo-
stojni glasbeni izdelek. Gre za
LP »Hangover«, na katerem
sta poleg Clarkovih umotvo-
rov tudi dve priredbi; »Happi-
ness Is A Warm Gun« skupine
The Beatles in Bowieva
»Hang Into Vourself«.
Legendarna britanska ročk
zasedba LED ZEPPELIN
bo spet nastopila skupaj. Na
veliko žalost presenetljivo ve-
likega števila tistih, ki še ved-
no prisegajo na »dobri stari
ročk«, se bo to zgodilo šele
prihodnjega marca, pa še to le
enkrat samkrat. Jimmy Page,
John Paul Jones, Robert Plant
(na sliki) in Jason Bonham
(sin že pokojnega bobnarja
Johna Bonhama) bodo pod
imenom Led Zeppelin nasto-
pili na 50. obletnici založbe
Atlantic. Slednja bo v bližnji
prihodnosti na trg lansirala
dvojno CD ploščo »Led Zeppe-
lin: Live At The BBC«, na kate-
ri bodo posnetki njihovega
koncerta iz leta 1971.
Vinilmanija records je zalo-
žila kompaktno ploščo kult-
nega južnjaškega hip-hoperja
RAMBA AMADEUSA, na ka-
teri so »live« posnetki z njego-
vega letošnjega pomladan-
skega koncerta v dvorani
KUD France Prešeren.
Sredi prihodnjega meseca
bo luč sveta ugledal tudi novi
•single britanskih zvezdnikov
PULP. Čisti izkupiček od pro-
daje single plošče, na kateri se
bo znašla skladba »Help The
Aged«, ki tudi že napoveduje
skorajšnji izid njihovega nove-
ga albuma, so Jarvis Cocker
(na sliki) in njegovi namenili
istoimenski fundaciji, ki po-
maga ostarelim Britancem.
V vsebinsko in stilno pre-
novljenem ljubljanskem klu-
bu K4 bo jutri, v petek, 17.
oktobra, promocija retros-
pektivnega CD-ja in dvojnega
vinilnega LP-ja »AKTIVE
MATRIX VoL 1«. Nanj je za-
ložba Matrix uvrstila 12
skladb nekaterih, tudi v tujini
uveljavljenih slovenskih teh-
no zasedb (Random Logic,
Moob, Beithron, April Nine,
Clox, AnOrax...). Po promociji
bo za dobro razpoloženje na
dveh plesiščih (Tehno Floor
in House Floor) skrbelo kar
devet DJ-ev.
Na taistem prizorišču pa bo
dan kasneje koncertirala ved-
no popularnejša ročk zased-
ba SREČNA MLADINA, ki bo
poleg    nekaterih    starejših
skladb v celoti predstavila tu-
di svoj pred nedavnim objav-
ljeni album »Da Balkan rasa«.
Konec tedna bo veselo tudi
v najlepši in že nekaj časa tudi
najbolj »in« slovenski disko-
teki. Govorimo seveda o izol-
ski Ambasadi Gavioli, kjer bo
v petek poleg residentnega
DJ-a Umeka rolal še znani
Detroitčan Robert Hood, dan
kasneje, na Art&Hard House
večeru, pa bodo na vinilkah
jezdili Alfredo Azzeto, Valen-
tine Kanzyani in Emy.
Ameriška rockerica SHER-
YL CROW je samo v Veliki
Britaniji, kjer se že nekaj časa
odvija tudi njena promocijska
turneja, letos prodala več kot
800.000 izvodov svojega dru-
gega albuma, s katerega je ko-
nec prejšnjega meseca postr-
gala že četrti single. Po uspe-
šnicah »If It Makes You
Happy«, »A Change« in »Every-
day Is A Widing Road« je tokrat
na single uvrstila skladbo »Ho-
me«, ki je podprta z nekaterimi
do sedaj še neobjavljenimi son-
gi. STANE ŠPEGEL
Založba XL Recordings je spet preložila izid tretje single
plošče z še vedno zelo aktualnega in dobro prodajanega
tretjega albuma »The Fat Of The Land« britanskih tehno
prvakov PRODIGV. Vzrok za tokratno preložitev se skriva v
ovitku single plošče, ki naj bi, kljub temu, da je bil narejen še
pred smrtjo princese Diane, žalil čustva monarhistično nastro-
jenih Britancev. Single s skladbo »Smack My Bitch Up« bo tako
najbrž izšel šele sredi prihodnjega meseca, poleg originalne
verzije pa bodo na njem še tri skladbe; remix naslovne teme
DJ Hypea, pesem »No Man Army«, ki so jo The Prodigy posneli
skupaj z ameriškimi metalci Rage Against The Machine, in pa
nova verzija kreacije »Mindfields« - ene izmed desetih glasbe-
nih umetnin z že omenjenega albuma.
Sicer pa Prodigy niso edina »žrtev« smrti princese Diane;
avstralska pop princeska KYLIE MINOGUE je »morala« svoj
najnovejši LP izdelek preimenovati iz »Impossible Pincess« v
suhoparni »Kylie Minogue«, Primal Scream in še nekateri znani
angleški bendi so preložili svoje turneje, 2K (nekdanji KLF) sta
svojo vrnitev na glasbeno sceno, ki naj bi zgodila prav na dan
njene smrti, prestavila za slab mesec dni...
20 VROČIH RG
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
TUJE LESTVICE
38
UUDJE IN CAS
Kmečki fant, grašcak
in tovarnar
Celjski podjetnik Ivan Čater je po vojni tragično končal svojo uspešno življenjsko pot, potem ko mu je nova oblast
zaplenila premoženje
Ivan Čater (1886-1956),
celjski »veletržec in indu-
strijec«, je bil prvorojenec
med dvanajstimi otroki ma-
tere Jere, rojene Svetec, z
Blagovne pri Šentjurju in
posestnika Ivana Čatra iz
Šmarjete. Kmečki fant, vajen
trdega dela, je za delodajalca
odkupoval les ter med kmeti
trgoval s hmeljem. Ko je pri-
čel trgovati in proizvajati za-
se, je izkoristil lego graščine
Bežigrad ob industrijskem
središču, kjer je v tovarnah
ob sodobni opremi z majh-
nim številom delavcev dose-
gal veliko gospodarsko rast.
Menil je, da znanje in us-
tvarjanje ne moreta biti
splošni interes, če to ni ni-
kogaršnji osebni interes.
-mi
Leta 1919 je celjska hranilni-
ca in posojilnica nudila poso-
jilo za nakup graščine Beži-
grad s 160 hektarov velikim
posestvom, kjer se je zvrstilo
že več neuspešnih lastnikov.
Med kupci je bil tudi Ivan, ki
je bil izbran z žrebom. Ljudje,
ki so ga poznali, pravijo, da je
na dan, ko je graščina postala
njegov dom, z volovsko vpre-
go odšel v gozd spravljat les.
V graščini je bilo več slik slo-
venskih impresionistov in ve-
lik črn klavir, kjer si je Ivan
najraje zaigral melodično
skladbo iz kakšne opere. Že-
na Terezija, ki je bila doma iz
Laškega, je zbirala umetniške
predmete. Tedanji nadškof
dr. Ujčič je v graščino rad pri-
hajal na počitnice.Tudi Franc
Leskovšek-Luka,     predvojni
komunistični aktivist v ilegali,
je bil v graščini vedno dobro-
došel, čeprav sta se z Ivanom
razhajala v nazorih. Ko mu je
razlagal, da bodo tudi pri nas
zasebnikom vse odvzeli kot v
Rusiji, mu je Ivan omenil, ko-
liko je vredno njegovo pre-
moženje in koliko ga pride na
posameznega Slovenca ter
mu v šali dejal: »Dragi Luka,
če tako misliš, ti dam dva in
pol dinarja, ti si svoj del dobil
in bodi tiho.«
Grašcak in
tovarnar
Ivan ni bil v nobeni stranki
pa tudi z Nemci se ni družil.
Dobavljal je les za starojugo-
slovanske železnice, z njego-
vimi ladijskimi podi so bile
opremljene tudi ladje, ki so
plule po Savi in Donavi. Les
in hmelj je izvažal v Ameriko
in druge države, rž pa je cepil
za nemško tovarno zdravil
Bayer. V hlevu je imel več kot
šestdeset glav živine. Stroški
za vzdrževanje posestva so
bili precejšnji in če ne bi bilo
industrije, bi graščina pro-
padla. Že leta 1918 je pričela
obratovati njegova parna ža-
ga v Spodnji Hudinji, leta
1923 pa tovarna mila Huber-
tus, kjer je bilo zaposlenih le
šest delavcev in en kemik.
Njegova tovarna glicerina,
edina v kraljevini Jugoslaviji,
je pričela delati leta 1938. Le-
to kasneje je pričela posku-
sno obratovati tudi opekarna
v Bukovžlaku.
S celjskim grbom na pral-
nih praških in drugih kemič-
nih izdelkih, kot tudi na le-
snih in opekarskih izdelkih,
se je Ivan dokazoval kot za-
veden Slovenec. Hči Tea, ki je
z odliko končala trgovsko
akademijo na Dunaju, je pred
trgovinami z dekleti prala z
domačim pralnim praškom
Pere on, oblečena v narodno
nošo. Umrla je za razlitjem
slepiča, stara komaj 21 1^.
Penicilina, ki bi preprečil
okužbo, tedaj še niso uporab-
Ijah.
Nemirni vojni
dnevi
Dan po prihodu v Celje so
Nemci Ivana zaprli v celjsko
kasarno, Terezijo, ki so ji za-
plenili celo prstan, pa skupaj
z drugimi ženskami v kapu-
cinski samostan. Dvanajstlet-
ni sin Ivan se je izmuznil mi-
mo stražarja in ušel domov.
Maja 1941 je graščino Beži-
grad zasedla nemška konje-
nica s štabom. Mladi Ivan je
Nemce sovražil, zato je med
večerjo iz sobe, kjer so častni-
ki pustili orožje in torbice,
odnesel brzostrelko, pištole
in nekaj torbic. Orožje in tor-
bice je odvrgel v Voglajno,
dva revolverja pa zakopal v
parku pod graščino. Preisko-
valci iz gestapa so ga čez noč
zaprli v sobo, odkoder je od-
nesel orožje, zjutraj pa so pod
bližnjim kostanjem pripravili
mizo in vrv za obešanje. Po-
veljnik štaba je protestiral, kaj
počno z otrokom, zato je os-
tal živ.
Družinsko imetje so Nemci
zaplenili, da bi svojim voja-
kom po vrnitvi s fronte zago-
toviU eksistenco, kot je dejal
Himmler. Po zaslugi nemške-
ga agronoma, ki je v Franciji
izgubil roko, je bilo posestvo
med vojno delno obdelano.
Stroje iz tovarne mila in glice-
rina so odpeljal^ v Avstrijo, v
izpraznjeno tovarno pa pripe-
ljali stroje za sokove in mar-
melado, ki jih je povojna ob-
last selila v Ajdovščino.
Julija 1941 so družino s še-
stim transportom pregnan-
cev izgnali v Lazarevac v Srbi-
ji, odkoder so jih domačini
prepeljah v Venčane, da bi jim
pomagali pri delu. Pregnance
so lepo sprejeli. Celjski sod-
nik, ki je bil med pregnanci, je
Ivanu posodil denar za želez-
niško vozovnico do Beogra-
da, kjer sta z ženo Terezijo
zaradi uvoza enajstih vago-
nov kavstične sode iz Neodvi-
sne države Hrvaške v Srbijo,
ki sta jo vplačala že pred
nemško zasedbo, morala re-
gistrirati novo podjetje. Sodo
sta prodajala različnim pod-
jetnikom, družina pa se je
preživljala z majhno trgovini-
co. Jeseni 1944, ko je bil Beo-
grad osvobojen, je Ivan postal
svetnik na ministrstvu za h-
nance Federativne demokra-
tične Jugoslavije.
Tujci
Po končani vojni sta se Ivan
in Terezija s sinom vrnila v
Celje. Tokrat je domača po-
vojna oblast njuno imetje po-
novno zaplenila. Pred aretaci-
jo so ju obvarovali bivši parti-
zani, ki so jima konec leta
1946 omogočili beg v Avstrijo.
Na podlagi obtožnice, da sta
bila sporazumno izseljena v
Srbijo, kjer sta krepila moč
fašistične Nemčije in pod pre-
tvezo, da sta izdala domovi-
no, ker sta se izognila aretaci-
ji, ju je celjsko sodišče marca
1949 v odsotnosti obsodilo;
vsakega na petnajst let zapo-
ra s prisilnim delom. Motiv za
registracijo podjetja v Beogra-
du naj bi bilo »klečeplastvo«
pred okupatorjem. Vrhovno
sodišče Republike Slovenije
je leta 1992 obtožbe zavrnilo,
sodbo pa razveljavilo.
Iz Gradca sta Ivan in Terezi-
ja odšla v Buenos Aires, kjer
sta odprla trgovino in obrat
za predelavo mesa, sin pa se
je že po begu v Avstrijo vrnil v
Celje, da bi doma končal gim-
nazijo. Ker ima strah velika
ušesa, je nova oblast menila,
da bi utegnil o razmerah do-
ma poročati tujim obvešče-
valnim službam, zato ga je
zaprla v Stari pisker.
Na tujem je Terezijo pričela
premagovati žalost. Možu je
večkrat očitala, zakaj je dopu-
stil, da je sin ostal v Celju.
Umrla je novembra 1952, sta-
ra šestdeset let.
Streli v Gradcu
Po ženini smrti, natančneje
leta 1953, se je Ivan ponovno
naselil v Gradcu. Vodja jugo-
slovanske zvezne komisije za
pomilostitev Aleksander Ran-
kovič je namreč propagiral,
naj se vsi, ki nimajo krvavih
rok, vrnejo, vendar je celjsko
sodišče prošnjo za pomilosti-
tev zavrnilo. Poizvajalec stro-
jev za milo in glicerin, ki jih je
montiral v Celju, je Ivanu celo
odpisal, da je lahko srečen,
ker je ostal živ. Novega lastni-
ka strojev, vojnega zločinca
dr. Sutt^ja iz Furstenfelda, so
medtem Angleži zaprli, zato
jih je pričela razjedati rja. Av-
strijski pravniki so Ivanu sve-
tovali, naj se naseli v Nemčiji
in pridobi državljanstvo, da
bo laže uveljavil lastninske
pravice, vendar je bil prepo-
nosen, da bi se potegoval za
državljanstvo države, ki mu
je zaplenila imetje. Po razsi
bi avstrijskega vrhovnega
dišča je obveljala prisilnai
ravnava, kjer naj bi Ivand«
20.000 šilingov.
Ločenka in oboževalka
mladih let, ki se je vii
okrog ovdovelega Ivana, pj
je prizadevala, da bi stii
dobila mariborska tovai
Zlatorog. Ko je Ivan ugoto;
da je povezana z upravo
žavne varnosti (UDBO),jei
šel po pištolo in jo v njen
stanovanju ustrelil. Zavedij
se, kaj je storil, je ustrelil
sebe. Umrl je tragično, I
politični begunec brez dra
Ijanstva. Graško časopi^«
zmotno poročalo, da je šlo
spor v jugoslovanskih ote
čevalnih službah. Po poi;
navi vseh stroškov je sinu
zapuščine ostalo le bo:
2000 šilingov. Na zapuščini
razpravi se je zglasil ts
zdravnik, ki je pokojniku?
pravljal zobe.
Ivan se je tudi v težkih in
izkazal kot dober gospod
Podjetnike njegovega to
pogrešamo tudi danes, kot
kritično pristajamo na izf
gospodarske samostojnost
združeni Evropi. Po vojnih
vsa njegova podjetja propjj
la, pa tudi belega graščinsU
ga stolpa, ki je nekdaj s po*
som zrl na Celje, ni večJ
manjšem, železnem stol?
straži slovenski vojak. J^'
ironiia usode ali naključje;
.......   ' ' IVAN ZUPA^
Ivan Čater; sliko so našli na podstrešju stanovanjske hišt
Zavodni pri Celju.
Emajlirana plošča za milo Hubertus, ki so ga izdelovali v
Čatrovi tovarni.
Stanovanjski del graščine Bežigrad v Bukovžlaku v času, ko je v njej živela družina Čater.
MTICA
ZA AVTOMOBILISTE
39
{enault kangoo se predstavlja
^pcoski Renault je požel
3J izjemen uspeh s svo-
'feiiauhom 4, tako imeno-
katrco, ki je do leta 1993
!fijala tu^* ^ novomeškem
2^11. Sedaj ponuja tovar-
^^iigoo, avto, ki ga nočejo
' fjati z nobenim dru-
jenanltom, pa je vendar-
^jodoben spomina na re-
,lt4, hkrati pa po tovarniš-
' razvrstitvi   nekje   med
^gom in scenicom.
Kangoo ponuja zanimivo, tu-
j^ojsko zunanjo obliko in,
ji pogojno, spominja na upo-
■jpi renault 4. Kangoo je vi-
[avtomobil, saj meri v višino
0 milimetrov, v dolžino pa
155 milimetrov. V osnovni va-
jjjti je to petsedežnik, ki se
(ji znotraj dokazuje sicer z
jlo plastike, vendar pa neka-
0 dobrimi in uporabnimi
jitvami. Tako ima na desni
j^ni tudi drsna vrata, kar
jiogoča vstopanje in izstopa-
^ iz avtomobila, medtem, ko
,vrata na zadku različna: en-
0t dvojna z asimetričnim od-
ranjem (desno krilo je manjše
llevega), drugič pa se odpira-
ikot pri petvratnih avtomobi-
i, V zadnjem delu je streha
itomobila premična in jo je
logoče privzdigniti, tako da
gredo v vozilo tudi daljši pred-
meti. Sicer pa je prtljažnik v
osnovni varianti velik 600, ob
podrti sedežni klopi pa 2600
litrov, kar je nedvomno izjemna
številka. Kljub ne tako izjemno
veliki medosni razdalji (2600
mihmetrov) je sedenje na zad-
njih sedežih dovolj udobno. Še
ena malenkost spominja na ka-
trco: levo zadnje okno se odpira
točno tako kot pri renaultu 4,
kar je, tako pravijo pri tovarni,
ugodno in predvsem priročno.
Armatura je dokaj samosvoja
in malce spominja na twinga.
Nad armaturo in nad glavama
voznika in sovoznika je polica,
kamor je mogoče spraviti števil-
ne drobnarije. Motorji za kan-
goo so štirje, vsi znani iz drugih
renaultov. Osnovni je 1,2-litrski
štirivaljnik z močjo 43 kW/60
KM pri 5250 vrtljajih v minuti,
sledi 1,4-litrski agregat, ki ponu-
ja največ 55 kW/75 KM pri 5500
vrtljajih v minuti, nato pa pride-
ta na vrsto dva dizelska motorja
z enako prostornino 1,9 litra in
različno močjo. Tako zmore prvi
40 kW/55 KM pri 4000 vrtljajih,
drugi pa 47 kW/65 KM pri 4500
vrtljajih v minuti.
Pri Renaultu računajo, da se
jim bo v polnem letu posrečilo
narediti nekako 150 tisoč kan-
goojev, od tega naj bi jih vsaj
15 tisoč prodali na domačem
trgu. Slovenskim kupcem bo
kangoo na voljo decembra le-
tos, ko bodo znane tudi cene.
Na sliki: renault kangoo.
BMW cruiser
že naprodaj
Pred nekaj meseci je
nemški BMW, ki je seveda
pomemben in ugleden izde-
lovalec avtomobilov, pred-
stavil tudi novi motocikel.
BMW cruiser je prvi tako
imenovani čoper te avtomo-
bilsko-motoristične tovarne
iz Miinchena.
Cruiser je bil prvič uradno
na ogled tudi v Frankfurtu,
ljubljanski Tehnounion Avto
pa ga je že uvrstil v svoj
prodajni program. Tako sta-
ne osnovna različica 24.673
nemških mark, za doplačilo
pa ponujajo izjemno veliko
opreme. Čakanja na cruiser-
ja ni.
Ob tem so na voljo nekate-
re izvedenke BMW serija 5
po nekaj ugodnejših cenah.
Ne gre za pocenitev, pač pa
je seznam serijsko vgrajene
opreme nekaj daljši. Tako
dodajajo klimatsko napravo,
daljinsko osrednje zaklepa-
nje, pa električno odpiranje
vseh štirih oken, stranski
zračni varnostni blazini za
glave, potovalni računalnik
ipd.
Na sliki: BMW serije 5.
Uspeh Opla na Polfskem
General Motors oziroma Opel, ki je sestavni del velike ameriške avtomobilske družbe, je
od leta 1991 prisoten tudi na poljskem avtomobilskem trgu. Ta je v Evropi pomemben, saj gre
za skoraj 40 milijonov kupcev. Tako ni pretirano nenavadno, ker je Opel v tej državi od leta
1991 pa do teh mesecev prodal kar 100 tisoč avtomobilov.
Oplov letošnji tržni delež na tem trgu je 9,2 odstotka, v avgustu pa je celo presegel 10 odstotkov. GM
Poljska, ki ima v svojem okviru od nedavnega dve tovarni, je doslej sestavil že 25 tisoč aster, zaradi vse
večjega povpraševanja pa naj bi povečali obseg izdelave. Najbolje gre na Poljskem v promet še vedno
astra, saj so doslej prodali več kot 15 tisoč vozil, sledi corsa (13 tisoč), pa vectra (4800) ipd. Sicer pa so
lani na Poljskem prodali nekaj več kot 334 tisoč osebnih avtomobilov, kar pomeni, da se poljski trg po
obsegu uvršča na sedmo mesto v Evropi, medtem, ko je Opel že tretje leto zapored na tretjem mestu.
Na sliki: novi opel astra.
40
ZA AVTOMOBILISTE
Novi porsche 911 carrera
Nemški Porsche ima zelo
slavno in ugledno zgodovi-
no, pa različne poslovne ča-
se. Pred leti se je nekako
izkopal iz najhujše krize do-
slej, pri čemer je morala to-
varna zelo zmanjšati obseg
svoje proizvodnje in se tako
rekoč povsem umakniti iz
enega svojih najpomem-
bnejših trgov, to je severnoa-
meriškega.
Toda ti časi so sedaj pozab-
ljeni, kajti po sedanjih podat-
kih je bil promet tovarne v
lanskem poslovnem letu, ki se
je končalo 31. julija letos, vre-
den štiri milijarde mark, med-
tem, ko se je prodaja povečala
kar za 68 odstotkov v primer-
javi s prejšnjim poslovnim le-
tom (skupaj so izdelali 32 ti-
soč porschejev). Sedaj prihaja
tovarna na trg z novim 911,
najpomembnejšim avtomobi-
lom svoje sedanje in verjetno
tudi prihodnje zgodovine.
Porsche 911 carrera je nav-
zven ohranil tisto karoserijsko
linijo, ki jo ima že vse od leta
1963, ko so trgu in kupcem
ponudih prvi porsche 911. Če-
prav je torej osnovna oblika
ostala bolj ali manj nespreme-
njena, pri čemer poudarjajo,
da so prvič doslej spremenih
vrata in tudi streho, pa so
nekatere dimenzije drugačne.
Avto je po novem za 185 mili-
metrov daljši, za 30 milime-
trov širši, medtem, ko je me-
dosna razdalja za 80 milime-
trov daljša. To je prineslo ne-
kaj več notranje prostornosti,
še bolj pomembno pa je to, da
je sedaj količnik zračnega
upora 0,30, kar je vehk korak
v primerjavi s prejšnjo izve-
denko (0,34). Porsche 911 car-
rera je seveda kupe, ki ponuja
nekaj skromnega prostora tu-
di za prvima sedežema, ven-
dar oznaka 2-1-2 pove skoraj
vse. Tudi notranjost bolj ali
manj spominja na prejšnjo
različico, skromna pregled-
nost nazaj je sestavni del »po-
nudbe«, ergonomija skoraj iz-
jemna, spomin na stare čase je
tudi ključavnica za vžig na levi
strani volana ipd.
Če je torej »novi« porsche
911 ohranil marsikaj tistega,
kar je že znano, pa se za zad-
njo osjo (kar bistveno pripo-
more k boljšim voznim lastno-
stim tega avtomobila) vrti no-
vi bokserski motor. Njegova
prostornina je 3,4 litra, kar je
za dobrih 200 kubičnih centi-
metrov manj kot prej, vendar
je motor po novem vodno hla-
jen. To je pripomoglo oziroma
omogočilo tudi uporabo štiri-
ventilske tehnike, s tem pa je
narasla tudi končna moč. Bok-
serski šestvaljnik tako zmore
izjemno prepričljivih 221 kW/
300 KM pri 6800 vrtljajih,
medtem, ko je navora za 350
Nm pri 4700 vrtljajih v minuti.
Avto opremljajo bodisi z roč-
nim šeststopenjskim menjal-
nikom ali petstopenjskim tip-
tronicom (ža doplačilo), zavo-
re so v vseh primerih kolutne,
kolesa posamično obešena.
Zmogljivosti avtomobila so
skoraj izjemne: največja hi-
trost je 280 oziroma 275 km/
h, pospešek do 100 km/h pa
5,2 oziroma 6 sekund, odvi-
sno od menjalnika. Po napo-
vedih Porsheja Slovenija, ki je
uradni predstavnik Porscheja
pri nas, bo avto slovenskim
kupcem na voljo novembra,
pri čemer bo izvedenka z roč-
nim menjalnikom naprodaj za
169, s prestavno tiptronic av-
tomatiko pa za 180 tisoč mark.
Na sliki: porsche 911 carre-
ra.
Tatra v hudih težavah
češko tovarno tovornjakov Tatra je prevzela Škoda, \(
dar se tovarna kljub temu srečuje s precejšnjimi težavami
V najboljših časih so v letu dni naredili tudi po 15 tjj
tovornjakov, vendar je to samo še spomin. Lani je imela tovai
za 18,4 milijona dolarjev izgube, od leta 1992 pa skupaj<
milijarde čeških kron. Letos naj bi naredili približno ]}
tovornjakov in morda bo celo nekaj dobička, toda še prenuj
da bi pokrili vse tisto, kar se je nabralo v minulih letih.
Volvo S/V40 T4
švedski Volvo je lani posta-
vil na cesti srednjeveliki vol-
vo z oznako S/V40, avtomo-
bil, ki nastaja v nizozem-
skem Bornu, kjer v isti tovar-
ni izdelujejo tudi Mitsubishi-
jevo carismo. Sedaj pa tovar-
na ponuja novo in najmoč-
nejšo motorizirano varianto
tega avtomobila z oznako T4.
Navzven se volvo S/V40 od
drugih izvedenk prav bistveno
ne razlikuje, saj so drugačni
žarometi, pa 16-colska kolesa,
drugačna je tudi izpušna cev in
še nekaj drugih malenkosti.
Pač pa je tovarna okrepila pot-
nišRo celico, avto je serijsko
opremljen z dvema stranskima
zračnima varnostnima blazi-
nama ipd. Najpomembnejša
novost se skriva pod motornim
pokrovom, kamor so namestiU
1,9-litrski vrstni štirivaljnik. Ta
je opremljen s turbinskim pol-
nilnikom, kar pripomore k naj-
večji moči 147 kW/200KM pri
5500 vrtljajih v minuti. S tem
motorjem zmore avto največjo
hitrost 235km/h, do 100 km/h
pa pospeši v 7,3 sekunde.
Po napovedih novomeškega
Revoza, ki je uradni predstav-
nik Volvoja pri nas, bo dobav-
ni rok za to najmočnejšo razli-
čico volvoja S/V40 nekako 45
dni, maloprodajne cene pa bo-
do od najmanj 5,7 do največ
5,9 mihjona tolarjev.
Na sliki: volvo V40 T4.
pETICA
ZA AVTOMOBILISTE
41
Znane maloprodajne cene za citroen xsaro
Citroen xsara je avtomobil, s katerim je omenjena francoska avtomobilska tovarna
jjnienjala dokaj ostareli ZX. To je hkrati tudi ena tistih letošnjih jesenskih novosti, ki je
j^jprej naprodaj slovenskim kupcem.
pi-ed nedavnim je namreč Citroen Slovenija, uradni predstavnik Citroena pri nas, objavil tudi
jneza vse izvedenke xsare, ki jih ima v programu. Tako hočejo za osnovno izvedenko z oznako
l4iX 2.082.450 tolarjev, za bolje opremljeno različico SX 2.224.500, za xsaro z 1,6-litrskim
potorjem 2.319.200 in za varianto z 1,8-litrskim motorjem 2.840.050 tolarjev.
fja sliki: citroen xsara.
Chrysler in GM do konca leta
^ čeprav še ni jasno, koliko avtomobilov naj bi prodali na severnoameriš-
liem trgu, je seveda Jasno, da gre za najpomembnejši avtomobilski prostor
oa obli. Medtem ko za evropski avtomobilski trg pravijo, da bo letos
približno tako obsežen kot lani, pa so napovedi za Severno Ameriko in ZDA
lazlične.
Pred nedavnim je svoje zadnje poslovne rezultate objavil Chrysler, tretja
ameriška avtomobilska tovarna, ki ji gre v zadnjih letih dokaj dobro. Tako je
Chrysler v zadnjem letošnjem četrtletju prodal 713 tisoč osebnih avtomobilov in
gospodarskih vozil ter tovornjakov, kar je bilo komaj kaj več kot lani v tem času.
Sicer pa je pred dnevi svoje napovedi in pričakovanja objavil General Motors,
največja avtomobilska tovarna. Tako GM računa, da bo v zadnjih treh letošnjih
mesecih izdelal 1,4 milijona vozil, kar naj bi bilo celo za 21 odstotkov več kot v
piakem lanskem času. Za sedaj še ni znano, na kolikšno prodajo računa Ford.
Avtotehna tudi
z mitsubisiiiji
Na slovenskem avtomobilskem trgu so pri-
sotne tako rekoč vse najpomembnejše avtomo-
bilske tovarne, čeprav je res, da je njihova
navzočnost vsaj v organizacijskem pogledu
različna.
Tako je Opel ena redkih tovarn, ki nima urad-
nega zastopnika, pač pa to nalogo opravljajo
trije najpomembnejši prodajalci, ki imajo svojo
tako imenovano podtrgovsko mrežo. Podobno je
tudi z japonskim Mitsubishi-
jem, ki sicer ima uradnega
predstavnika, to je Japan Mo-
tors, vendar ta s tovarno ne
dela neposredno, pač pa po-
sredno. Kakorkoli že, pred
nedavnim je Avtotehna d. d.,
eden izmed uradnih prodajal-
cev oplov pri nas, z Japan
Motorsom sklenil pogodbo o
prodaji in servisiranju mitsu-
bishijev. Tako bo podjetje Av-
totehna Mitsubishi, hčera Av-
totehne d. d., skrbelo za pro-
dajo mitsubishijev na Gorenj-
skem, Primorskem in v Ljub-
ljani, poleg tega pa se bodo
ukvarjali tudi s prodajo re-
zervnih delov in skrbeli za
servisno mrežo. Tudi to je bil
razlog za odprtje novega salo-
na z mitsubishiji na Celovški
uUci v Ljubljani, pri čemer
eni in drugi upajo, da se jim
bo posrečilo prodati več mit-
subishijev kot doslej.
Po drugi strani pa prodajal-
ci oplov bolj ali manj nestrp-
no pričakujejo novo astro, ki
je bila prvič postavljena na
ogled na letošnjem frankfurt-
skem avtomobilskem salonu.
Po napovedih bo avto na trge
pripeljal spomladi prihodnje
leto, k nam pa marca ali apri-
la.
ZA MOTOCIKLISTE
Yamaha predstavlja motocilcel YZF R1
Medtem ko je prodaja av-
tomobilov in vse tisto, kar se
z avtomobili dogaja pri nas,
skoraj vsem na očeh, je do-
gajanje na trgu z motocikli
nekoliko v ozadju. Kljub te-
mu'T)a je v ospredju, vsaj v
zadnjem času, Vamahin novi
motocikel z oznako YZF Rl.
To je motocikel, ki združuje
vrsto zelo naprednih, skoraj
revolucionarnih tehničnih re-
šitev, hkrati pa ponuja skoraj
izjemne vozne lastnosti. Mo-
tocikel tehta samo 177 kilogra-
mov, največ pozornosti pa je
treba nameniti motorju. Ta je
za 81 milimetrov krajši od mo-
torja, ki poganja yamaho
thunderace, gre pa za 998-
kubični štirivaljnik s po petimi
ventili na valj, pri čemer je
ohišje valjev in odmična gred
iz enega kosa. Motor zmore
največ 110 kW/150 KM pri 10
tisoč vrtljajih v minuti, poleg
tega pa je navora za 108 Nm
pri 8500 vrtljajih v minuti.
Motocikel je opremljen s 17-
coLskimi kolesi z gumami ZR
120/70 (spredaj) in 190/50
(zadaj). V posodo za gorivo
gre 18 litrov bencina, prednje
zavore imajo premer 298 mili-
metrov, zadnje 245 milime-
trov. Za sedaj še ni znano,
kdaj bo ta motocikel superlati-
vov na voljo pri nas, niti ni
mogoče nič točnega zapisati o
ceni, ki pa naj bi bila nekako
20 tisoč nemških mark.
Cenejša katana
Uvoznik Suzukijev je za 12 odstotkov pocenil katano AY 50,
ki spada v novo generacijo športno oblikovanih skuterjev,
Katana je po merah eden najdaljših 50-kubičnih skuterjev pri
nas. Na motociklu TL 1000 S (na sliki), ki je eden od petih
letošnjih novih modelov, je sedaj serijsko vgrajen stabilizator
krmila. Športni dvovaljnik s 100 ali 125 konjskimi močmi in
nenavadnim okvirjem iz paličastih cevi, narejenih iz aluminija
ter rotacijkim blaženjem zadnjega kolesa, bo prihodnjo sezono
na voljo v racing različici, ki bo še lažja in močnejša in bo
namenjena tekmovanjem v superbike seriji.
Honda foresight
Hondin maxi skuter, ki Je zamenjal model CN 250, Je
zagledal luč sveta pred mesecem dni. Japonci so pohiteli z
novim skuterjem tudi zaradi dobre prodaje konkurentov
(piaggio hexagon in yamaha majesty).
Foresight poganja varčen vod-
no hlajen horizontalno ležeč šti-
ritaktnik z 249 cem in 19 konji.
Skuter na 12-colskih kolesih je
opremljen z zelo udobnim dvovi-
šinskim sedežem, pod katerim je
velik prtljažni prostor in je name-
njen za mestne in medmestne
vožnje. Na skuterju je prvič upo-
rabljen zavorni sistem CBS in
dvostopenjki žaromet z računal-
niško oblikovano parabolo in H 7
žarnicami, ki sta povzeta iz pre-
stižnega modela CBR 1100 XX.
42

KULTURA BIVANJA
Podstrešje z galerijo
Bralka Duška želi urediti sta-
novanje v hiši. Prostor je dovolj
velikih dimenzij, podstrešen,
žeU pa si tudi galerijo. V prosto-
ru je že dvoje stopnic, ni pa
inštalacij (vodovod, sanitarni
vodi...), zato se lahko vgradijo
po potrebi. Bralka želi v stano-
vanju dnevni prostor, malo ku-
hinjo z jedilnico, spalnico z
garderobnim prostorom, ko-
palnico ter gospodmjsko sobo.
Prostor, ki ga želi urediti, je
prostoren in lahko veliko nudi.
Pri stopnišču je komunikacij-
ski hodnik, ki veže oba dela
stanovanja. Del stanovanja je
namenjen dnevnemu prostoru
ter kuhinji z jedilno mizo. V
drugem delu pa je spalnica z
garderobno sobo, kopalnica ter
gospodinjska soba.
Dnevna soba je osvetljena s
strešnimi okni. V nižjem delu
je element s policami, predali,
namenjen T V, stereo napra-
vam, knjigam... Sedežna gar-
nitura je sestavljena iz dvo in
troseda. V dnevni^sobi je tudi
vitrina za družinsko steklovi-
no. Kuhinja meji na dnevni
prostor, elementi v njej so za-
mišljeni kotno. Jedilna miza je
postavljena na mejo med obe-
ma prostoroma, s tem že sama
deh prostorsko namembnost.
Ob kuhinji na hodniku so
stopnice, ki vodijo na galerijo, te
so obzidane s steklenimi priz-
mami. Steno iz steklenih prizem
ni potrebno pozidati do stropa,
lahko se konča v želeni višini
(odvisno od višine). Tlak v tem
delu stanovanja je lahko laminat
ah parket. Iz jedilnega prostora
je izhod na balkon. Ta je razde-
ljen na zimski vrt in balkon.
V drugem delu stanovanja
je najprej gospodinjska soba,
ki je dovolj velika tudi za sam-
sko spalnico. Sledi ji kopalni-
ca. V njej je večja kad, nizek
zidec pa jo vizualno razdeli na
dve enoti. Spalnica ima svojo
garderobno sobo, tako v njej
ni potrebna velika garderobna
omara, zadostuje le kakšen
predalnik, polfotelj... Tlak v
spalnici je lahko parket, lami-
nat ali tekstilna obloga,
■■■■■i KLAVDIJA SITAR
MOJ PES
Posavski gonič
Upam, da mi ljubitelji lov-
skih psov niso preveč zame-
rili, ker še nisem omenil in
opisal kakšnega psa lovske
pasme. V naslednjih nekaj
prispevkih bomo pobliže
spoznali nekaj tipičnih
predstavnikov lovske pasje
družine.
Posavski gonič že po videzu
daje vtis močnega, vzdržljive-
ga ter poslušnega psa. Je
izredno lep in eleganten pes,
vdan svojemu gospodarju.
Zgodovina - Posavski gonič
je bil prav zaradi svojih odlič-
nih lovskih sposobnosti zelo
priljubljen po vsej Panonski
nižini in so ga uporabili za
osnovo madžarskemu ptičar-
ju. Vzredili so ga prav v tem
delu Panonske nižine. Žal da-
nes posavski gonič živi le še
na ozkem področju Posavine,
kljub temu pa ga lovci ravno
zaradi njegovih kvalitet še
zmeraj uporabljajo za lov.
Narava - Je izredno delaven
in poslušen, vztrajen pri lovu,
prijazen, toda čuječ. Na lovu
se njegov lajež takoj prepoz-
na, pravijo, da se prijetna
laša. ^
Potrebe - Zelo je skro^j
kakšnih posebnih zahtev'
ma. Zelo rad je poleg gospoj
ja in srečen, kadar odid^
lov. Nekaj krtačenja in ij^^
nivih besed, pa je zadovolji
Glavne značilnosti -
je dolga in ozka, gobec je^
močan, ima škarjast ugrj^
svet zrejo pametne rjave 5
Smrček je temno rjav \j\
sta visoko nasajena in vis(
Trup ima lepo razvit, moi
mišic in skladnih kosti. Prs
močne z globokim prsnim
šem, skladno razvit hrbe
pritegnjenim trebuhom, s
na močna in dolga, stoja j
bilna. Rep je srednje dolg,,
lo zavit, seže nekako do p«
ce. Dlaka je kratka, gostj
zelo močna. Barve so pšei
no rumene ali lisičje rdej
belimi lisami po glavi,
spodnjem delu nog, na vi
in na koncu repa.
Velikost - Posavski goni
srednje velik, visok od 46'
cm. Nekako zaželena viS
za pse je 48 cm, za pisce
cm.
DRAGAN JUHA
iHl Kinološko društvo C
PREHRANA ZA ZDRAVJE'
Grozdje - sadje
zivijenia
Začetek jeseni je čas trga-
tev, ki so ponekod prava slo-
vesnost in obred. Vinska trta
je že v religijah starega
Izraela veljala za sveto dre-
vo, njen pridelek vino pa za
pijačo bogov. V stari Grčiji je
bilo vino zamenjava za Dio-
nizovo kri in pijača nesmrt-
nosti.
Grozdje je sadje življenja.
Ima zelo veliko hranilno vred-
nost in je zelo zdravo. Bolj je
zrelo, bolj je koristno. Najbolj-
še je tisto, ki je tako sladko, da
se kot med lepi na prste in
ustnice. V črnem grozdju je
več zdravilnih učinkovin kot v
belem.
Grozdne jagode so sestav-
ljene iz kožice - olupka in
mesa s sokom. V kožici so
barvne in aromatične snovi,
značilne za posamezno sorto,
pa tudi veliko grozdnega slad-
korja, organskih kislin, čreslo-
vin, mineralov in vitaminov.
Zato olupkov ne mečite stran,
ampak jih dobro prežvečite in
pojejte.
Pri večini evropskih sort
grozdja je sok (mošt) brezbar-
ven. Obarvan sok imajo mo-
dre samorodnice in tudi neka-
tere sorte žlahtne trte.
Povprečno vsebuje 100 g
grozdja 81 g vode, 16,6 g oglji-
kovih hidratov, 0,7 g maščob,
0,9 g beljakovin, 19 mg kalci-
ja, 9 mg magnezija, 21 mg
fosforja, železo, kalij, natrij,
baker, žveplo, cink, vitamine
A, B, C.
Grozdje pomaga pri slabo-
krvnosti, čiščenju krvi, živč-
nih boleznih, boleznih ledvic
in pri urejanju prebave, tako
da je tudi za zdrave ljudi vt
kot koristna in slastna jed.
Mošta lahko pijemo, kolib
nam odgovarja, vina pa le 2:
3 decilitre dnevno brez hof
ni, da bi nam škodilo.
Grozdje daje moč in več;
odpornost, kar je v tem te
nem času, ko ga lahko dobiiB:
svežega, največji dar. Če si
človek počuti še tako zdrave
ga, naj enkrat letno nap«'
kuro za čiščenje krvi. Za«
najbolj priporočajo kuro
grozdnim sokom ali pa
grozdjem. Z grozdnim sokor
dovajamo  telesu  v  najboi
zgoščeni obliki, pri najma"
šem volumnu, največjo mr
žino vitaminov ter rudninsl^
snovi. S takšno kuro ne post"
šujemo le teka in spodbujam'
prebavne organe, temveč
vajamo tudi iz zdravega teli
vse strupene snovi, ki so'
nakopičile v njem, spodbuja
mo presnovo, obnavljanje
ter  uravnovešamo   količi
sladkorja v njej.
Grozdna kura lahko traji
tedna, tako da vsak dan
drugi hrani pojemo tudi 1 d
kg grozdja. Lahko pa je le "
do tridnevna kura, tako da"
dni jemo samo grozdje. TakS
kura čisti kri, odstrani iz tel<
nakopičeno žlindro in doV
telesu potrebne vitamine.
Sedaj je čas, da napraviijj'
telo bolj odporno za zimo,
je malo vitaminov in je ^
zetnost za bolezni večja.
NATAŠA
IMiHi dipl. bioK^g^
pETICA

43
fSEDEUSKO KOSILO
0evižlikrofi v kostni juhi
Telečje srce v omaki,
^iišen krompir, špinačni
cmoki,
buče po primorsko,
cvetačna solata
^jcutni narastek, jabolčni
kolač
Riievi žlikrofi
potrebujemo: testo iz 18 dag ■
ijlce, ščep soli, 1 jajce, žlica
''J^eu- 1/2 skodelice riža,!
14 dag masla, 1 jajce, 1 žlica
j^tjtin, sesekljan peteršilj.
Pfiprava: med moko pome-
0 sol, olje, jajce in toliko
j(je, da dobimo nekoliko
jjtikejše testo kot za rezance,
[,olj trdo kot za vlečeno testo.
;oetemo ga toliko časa, da, ko
jprerežemo, ni luknjic. Poči-
,naj pol ure. Od gnetenja
tnijeno testo se težko valja.
Riž kuhamo v osoljenem
lopu 25 minut in odcedimo.
jaslo penasto vmešamo, do-
gmo jajce, riž, peteršilj in
bbtine. Oblikujemo majhne
loglice, jih polagamo na zva-
ano testo, dober prst od roba
iprst vsaksebi. Testo prepog-
mo čez kroglice, okrog vsa-
1 pritisnemo s prstom in s
oleščkom odrežemo po dol-
ffi in med nadevom. Žlikrofe
Mikujemo s kuhalničnim pec-
m ob strani in na vrhu, kjer
1 stikajo robovi, da dobimo
fblbinice. Kuhamo pokrite se-
toi minut.
lelecje srce v omaki
Potrebujemo: 60 do 70 dag
ležko telečje srce, sol, poper, 7
iag prekajene slanine, 2 žlici
h, 3 žlice na listke narezane
pbule, 3 zrna sesekljanega če-
k na koleščke narezan ko-
renček, precej debelo peterši-
fevo korenino, košček zelene,
fijšo očiščeno zeleno papri-
narezan paradižnik, koza-
vina, lovorov list, vejico ti-
rana, bazilike, 2 dl kisle sme-
žlico moke.
Priprava: oprano in osušeno
^"^e prerežemo, osolimo, po-
tao in na gosto pretaknemo
'slanino. Po vsej površini v
f^zici porazdelimo zelenjavo
^ nanjo položimo srce, poš-
*"'pimo z oljem, prilijemo vi-
'lin prav toliko juhe in pokri-
Jdušimo dobro uro. Nato do-
"^o smetanov podmet iz
l^iftane, moke, prilijemo toli-
""vode, da je redkotekoč, za-
^^mo dišave in paradižnik,
je srce mehko, ga nareže-
položimo na ogret krož-
"•s prelijemo z omako, ki smo
^^niiksali ali pretlačili.
Dušen krompir
'Potrebujemo: 1 kg krompir-
ji .^ol, 4 dag maščobe, 5 dag
j^%nega sira, zajemalko ju-
J^riprava: krompir olupimo,
P^reino, narežemo na listke
J'!^ kuhamo v osoljenem kro-
V ^ niinut, krompir odcedi-
^ ponev damo plast krom-
j|^^> pokapljamo ga z ma-
.potresemo s sirom in
jjjjovimo. Prilijemo juho in
^^^tega dušimo še 10 minut.
^pinacni cmoki
otrebujemo: 50 dag krom-
2 žlici maščobe, 2 žlici
sesekljane čebule, 2 žlici kuha-
ne in zmiksane špinače, 2 jajci,
3 žlice drobtin, sol, sesekljan
peteršilj, 2 žlici naribanega si-
ra, 12 dag moke.
Priprava: še vroč kuhan
krompir pretlačimo, zabelimo
s prepraženo čebulo in med
.ohlajen krompir zamešamo
sol, špinačo, jajci, peteršilj,
drobtine, sir in moko. Obhku-
jemo cmoke, kuhamo jih 7 do
10 minut, odvisno je od debeli-
ne cmokov. Vro naj počasi in
pokrito. V našem primeru jih
ne bomo zabelili, ker je oma-
ka mastna, kot samostojno
jed pa jih zabelimo z ocvirki,
prepraženimi drobtinami ali
maslom.
Buce po primorsko
Potrebujemo: 1 kg bučk, 2
žlici olja, 2 žlici sesekljane če-
bule, 3 stroke sesekljanega če-
sna, sesekljan peteršilj, sol,
poper.
PriiM-ava: bučke operemo
in narežemo na kocke. Na olju
spražimo čebulo, česen, doda-
mo bučke in na majhnem og-
nju dušimo 20 minut. Nazad-
nje zamešamo poper in peter-
šilj.
Cvetacna solata
Potrebujemo: srednje veli-
ko cvetačno glavo, sol, poper,
narezan drobnjak, olje, kis, 1
dl mleka.
Pr^MHva: cvetačno glavo
očistimo, operemo, narežemo
na majhne rezine. Kuhamo jih
v manjši količini osoljenega
kropa 10 minut. Prilijemo mle-
ko, tako ostanejo svetlejše
barve. Odcejene cvetačne rezi-
ne damo v skledo, pokaplja-
mo jih z oljem in kisom. Pre-
den postrežemo, primešamo
še poper in drobnjak.
Skutni narastek
Potrebujemo: 50 dag pret-
lačene skute, malo soli, 3 jajca,
3 žlice sladkorja, 4 žlice kisle
smetane, 12 dag na drobno
narezanega belega kruha, 1
žlica moke.
Priprava: med skuto pome-
šamo sol, jajca, sladkor, sme-
tano, kruh in moko. Ko se
kruh navlaži, porazdelimo te-
sto v namazan pekač in rume-
no zapečemo pri 180 stopinjah
C.
Jabolčni kolač
Potrebujemo: 1 kg nariba-
nih jabolk, 2 do 3 jajca, 4 žlice
goste smetane, 1 žHco ruma,
limonino lupinico, 5 dag slad-
korja, 5 dag zdroba, 5 dag ma-
sla, 5 dag drobtin in malo soU.
Priprava: jabolka osolimo.
na maslu spražimo drobtine
in jih pomešamo med jabolka,
prav tako jajca, sladkor, rum,
limonino lupinico, zdrob in
smetano. Testo damo v nama-
zan pekač in pečemo pri 170
stopinjah 40 minut. Malo ohla-
jen kolač narežemo in postre-
žemo.
Piše: sestra VENDELINA
LEPOTA IN ZDRAVJE
Za lahko noč
Zdravstvene statistike pri-
čajo, da več kot polovico
prebivalcev Modrega plane-
ta muči nespečnost ali kaka
druga oblika motenj počitka
oz. spanja, zato si strokov-
njaki nenehno prizadevajo
za nova odkritja na tem po-
dročju.
Se lahko človek nauči oz.
priuči dobrega spanca? Delo-
ma da. Predvsem tako, da se
poglobi vase, se opazuje in
spozna svojo notranjo biološ-
ko uro - svoj bioritem, ki na-
rekuje, ureja in odmerja tudi
posameznikove cikle budno-
sti in spanja.
Kako sploh izgleda spanec?
Proces spanja poteka v več
fazah, ki so ga zaradi lažjega
razumevanja in nazorne raz-
lage strokovnjaki razdelili v
štiri stopnje:
1. Faza sanjanja, faza trdne-
ga spanja. Pojavi se na začet-
ku spanja, brž ko človek uto-
ne v prvi globok sen, in znaša
pri odraslem kakih 20 odstot-
kov, pri otrocih okrog 50 od-
stotkov, pri nerojenem bitje-
cu v materinem telesu pa kar
80 odstotkov celotnega spa-
nja.
2. Faza površnega, rahlejše-
ga spanca. Človek v tej fazi
večkrat spremeni svojo lego,
dokler ne zavzame najbolj
udobnega položaja, nervoz-
ne osebe v tej fazi škripajo z
zobmi, mesečniki pa hodijo v
spanju. Speči se tokrat odkri-
va in pokriva, občutljiv je tudi
za notranje in zunanje draž-
ljaje. Tako v tej fazi občuti
telesno bolečino, zazna svet-
lobo in sliši brnenje telefon-
skega zvonca oz. budilke.
3. Faza srednje globokega
spanca. Praviloma poteka
brez posebne aktivnosti pod-
zavesti - gola faza, brez sanj.
Duševnost je minimalno ak-
tivna. Pojavlja se proti jutru,
globina spanca pojema. Po
štirih do petih urah spanja se
človek pogrezne v naslednjo
fazo.
4. Faza globokega spanca
(REM), ki je najbolj zdrava,
krepčilna in sproščujoča. Mar-
sikdo upravičeno trdi, da je
zaspal in se naspal šele proti
jutru. Tudi pričujoča faza
predstavlja okrog 20 odstot-
kov spanca, če je le ne preki-
nemo s prezgodnjim buje-
njem oz. vstajanjem. V tej fazi
telo najlažje izravna deficit in
nadoknadi predhodno po-
manjkanje spanja. Doslej je
zdrav in vitalen človek v eks-
perimentalnih pogojih zdržal
brez spanja celih U dni.
Nekaj najpomembnejših
nasvetov za dober (zdrav in
sproščujoč) spanec:
- v posteljo pojdite vedno
ob istem času in imejte koli-
kor je le mogoče tudi stalen
čas vstajanja;
- pred spanjem ne kadite,
ne uživajte kave ali alkohola
in ne jejte preveč, pač pa se
skušajte čimbolj sprostiti na
sebi najljubši način;
- spite tako dolgo, dokler
niste naspani. Pravila glede
dolžine spanca dejansko ni.
Človek se bodisi rodi s potre-
bo po skromni ali pa razkošni
količini spanja;
- bolniki in rekonvalescenti
praviloma potrebujejo več iz-
datnejšega spanca, ki jim ga
nikakor ne gre kratiti;
- če ponoči ne morete spati,
se nikar ne mučite. Vstanite in
se posvetite kaki mirni aktiv-
nosti, če imate inspiracijo,
lahko celo ustvarjalnemu de-
lu (pisanje, slikanje, oblikova-
nje, razmišljanje, sanjarjenje
ipd.);
- tablete oz. uspavala vze-
mite le v skrajnem primeru,
ko ne morete spati zaradi psi-
hičnih travm (smrt, ločitev,
izguba zaposlitve, bankrot
ipd.), jemljite jih največ 14
dni, potem pa se na vsak na-
čin oglasite pri ustreznem
specialistu, ki mu zaupate kot
človeku in kot strokovnjaku;
- moderna uspavala se po 4
urah razgradijo in izločijo iz
organizma, zato telo manj
obremenjujejo in redkeje
povTfročajo posledično zasvo-
jenost,
- pred spanjem ni priporoč-
ljivo uživati alkohola, z izje-
mo kozarca hladnega črnega
vina ali piva (7 - 10 stopinj C),
ki pripomoreta k prijetni
utrujenosti. Večje kohčine al-
kohola sicer človeka privede-
jo do spanca, ki pa je kratko-
trajen, saj se človek hitro zbu-
di zaradi neprijetnih absti-
nenčnih pojavov;
- prva globoka faza spanja
je izredno pomembna, nika-
kor pa ni potrebno, da jo ods-
pimo pred polnočjo. Prve 3 - 4
ure spanja naj bi bile čimbolj
mirne in nemotene, ne glede
na to, kdaj se odvijajo;
- ljudje, ki dobro spijo, lah-
ko v postelji berejo, rešujejo
zanke in uganke ali gledajo
televizijo. Ostale z rahlim, ne-
mirnim ali težkim spancem,
pa pričujoče aktivnosti običaj-
no motijo in jim preprečujejo
dobro spanje;
- opoldanski počitek oz.
spanje po kosilu je koristno.
Pomembno je, da ne traja
predolgo (maksimalno 30 - 40
minut). Ljudje, ki zvečer ne
morejo zaspati, pa naj se
opoldanskemu dremežu raje
odrečejo v korist nočnega po-
čitka;
- po prečuti ali slabo pres-
pani noči se raje ne podajajte
na dolgotrajne, nevarne in na-
porne vožnje;
- smrčečemu partnerju lah-
ko učinkovito pomaga zdrav-
nik. Včasih je dovolj že us-
trezna lega oz. posebej za to
prirejena blazina, pogosto pa
pomaga le ločena spalnica z
debelimi zidovi.
ZDRAVILNE RASTLINE
Naduhovka
Naduhovka (Polygala ama-
ra L.) spada v družino grebe-
nuševk. Družino sestavlja 10
rodov s 700 vrstami, ki so
razširjene skoraj po vsem
svetu. Njeni predstavniki so
zelišča, včasih grmi in le red-
ko drevesa. Rod grebenuš
obsega kakih 475 vrst. Pri
nas jih raste 11 vrst.
Naduhovka je trajnica. V
zemlji ima tanko, vlaknasto
korenino, iz katere poganja
več stebelc, visokih do 15 cm.
Pritlični listi tvorijo okrog ste-
belc listno rozeto in so naro-
be jajčasti, vehki in gladki.
Stebelni listi so manjši, suhča-
sti in primenjalni. Na vrhu
stebla se razvijejo razmero-
ma vehki modri ali rdečkasti
cvetovi, ki so združeni v groz-
dasto socvetje. Rastlina je ze-
lo grenka, a brez vonja. Cveti
od maja do junija.
Raste po višje ležečih trav-
nikih in senožetih ter v svetlih
gozdovih.
Vsebuje grenčine, saponi-
ne, fenolni glikozid gaulterin,
čreslovine, v sledovih eterič-
no olje z metilnim estrom sa-
hcilne kisline, sluzi, sladkorje
itd.
Nabiramo celo rastlino, ko-
renine pa preden rastlina
vzcveti. Nabrano posušimo v
senci na prepihu ali v sušilni-
ku.
Naduhovka je zelo stara
zdravilna rastlina in so jo že v
antiki uporabljali zaradi njene
čudovite lastnosti: dojiljam, ki
pijejo čaj iz njenih listov, se
močno poveča količina mle-
ka. Pri nas pa jo uporablja
ljudsko zdravilstvo kot zdra-
vilo pri naduhi, težkemu di-
hanju, bronhialnemu katarju.
Prisotni saponini in eterično
olje olajšajo izkašljevanje.
Umirjajo napade težkega di-
hanja, čistijo pljuča in iz njih
odstranjujejo sluz, ki ovira di-
hanje in tako prav dobro po-
magajo tudi pri napadih ast-
me. Poleg tega je treba pove-
dati tudi to, da naduhovka
pripomore k dobremu delo-
vanju želodca, zaradi čreslo-
vin pa zapira, zdravi drisko in
tako regulira prebavo.
V zdravilne namene so naj-
bolj učinkovite korenine. Za
čaj vzamemo dve jedilni žhci
drobno zrezanih korenin in
jih prelijemo s pol litra mrzle
vode in pustimo namakati 12
ur. Nato dodamo eno jedilno
žlico medu in počasi kuhamo
pol ure. Nato ohladimo in
precedimo. Zjutraj na tešče
popijemo eno skodelico čaja,
ostanek pa po majhnih požir-
kih čez dan. Pri pljučnici pije-
mo tako pripravljen čaj šele
tedaj, ko je že minilo vnetje in
je sluz zrela za izkašljevaje.
Čaj zelo pomaga kroničnim
bolnikom in starejšim lju-
dem, ki se težko izkašljujejo.
Potrebno ga je uživati dalj ča-
sa, da se izloči tudi zmehčana
sluz in je odličen tudi za kadil-
ce, ki zaradi svoje razvade
kronično kašljajo.
Ponekod kuhajo naduhov-
ko na mleku. V liter svežega
mleka damo šopek zelenih
delov naduhovke in jih pre-
vremo. Precedimo in dodamo
žlico medu. S tem mlekom si
lahko pomagamo pri težavah
s pluči. Pijemo ga pred spa-
njem in sicer zelo vročega.
V večjih količinah pa je čaj
iz cele rastline odličen pri pre-
bavnih motnjah, slabem že-
lodcu, poleg tega pa tudi po-
mirja in jača živčni sistem.
Lahko si pripravimo tudi
tinkturo, tako da vzamemo
200g svežih korenin in jih na-
močimo v litru 70-odstotnega
alkohola. V dobro zaprti ste-
klenici pustimo na toplem 14
dni. Nato precedimo in spravi-
mo v temni steklenici. Pri sla-
bem apetitu popijemo po 30
kapljic aromatične tinkture na
2 del vode pol ure pred jedjo.
Piše: BORIS JAGODIC
BIO
KOLEDAR
KORISTNO JE VEDETI
# Pomaranče dajo pri ožemanju več soka, če jih pred tem v
pečici malo segrejemo.
0 Kadar nimamo pecilnega praška, vzamemo kot nado-
mestilo 4 žlice rama.
0 Če želimo okusnejše panirano meso, ribe ali zelenjavo,
pomešamo med drobtine nariban sir in tako bo jed dobila
prijetnejši okus.
# Meso za pečenje je sočnejše, če ga pred pečenjem damo za
nekaj trenutkov v vrelo vodo, nato ga osušimo in pečemo.
# Pečena paprika dobi pravo aromo, če jo pred pečenjem
namažemo z olivnim oljem.
# Pečico v štedilniku dobro očistimo na naslednji način: na
topel pekačzlijemo skodelico vode in pečico zapremo. Nasta-
la sopara omehča vse zažgane ostanke, ki jih z lahkoto
potem odstranimo.
44
ZA RAZVEDRILO
fETICA
ZA RAZVEDRILO
45
46
FEUTON - ROMAN
Za potovanje po Irski mi
ni bilo potrebno dolgo iskati
soglasja doma. Še ne dvelet-
no hčerko sem, ko je prišel
čas, vprašal: »Gremo na Ir-
sko?« Ona je ponovila: »Ge-
mo na Isko.« Ženin glas je
bil nato samo še formalnega
pomena. Pogledala me je in
videla, da se sploh ne šalim,
njene zenice so izdajale pri-
jetno presenečenost in še
vprašanje: »Kako bomo pa
šli?«. Vse sem ji pojasnil; ce-
lotno pot sem v mislih, ka-
kor pisatelj zgodbo, nosil že
lep čas. Ideja je težila k iz-
vedbi, čutila so samodejno
izbrala trenutek, ki nam je
vsem obogatil dan. Bilo je še
ravno dovolj časa, da smo se
lahko v miru pripravili, mi-
slim na duhovno plat, ne na
praktično; to slednje smo
sposobni postoriti v popold-
nevu.
Skozi Avstrijo, Nemčijo in
Francijo sva z Zlato vozila
skoraj neprekinjeno, brez
večjih zapletov. Tonka je za-
daj pridno spala, se tu in tam
malo zbudila, popila svoj
obrok mleka, včasih je prav
začudeno pogledala kje se
vozimo in nazaj zaspala. Dru-
gi dan pozno popoldne smo
prispeli v Calais, ki je povezan
z Anglijo s tunelom, pogosto
pa vozijo tudi trajekti.Odločili
smo se za trajekt, ker je bil
takrat nekoliko cenejši od tu-
nela. S prvim julijem so zače-
le veljati petdeset odstotkov
nižje cene, tisti dan pa je bil
ravno zadnji dan junija. Vkr-
cali smo se na trajekt, ki je
peljal takoj po polnoči, tako
da smo ob dveh zjutraj že
čakali na carinsko kontrolo.
Velika Britanija je polna po-
sebnosti, ki med drugim izha-
jajo tudi iz dejstva, da je to
otoška država, posebnost na
primer je, kako se varujejo
pred širjenjem stekline. Na
otoku ni obvezne vakcinacije
domačih živali, temveč se šči-
tijo pred njo enostavno z ne-
kajmesečno karanteno za
vnesene živali. Še ena poseb-
nost bode v oči. Pri vstopu v
državo se potniki razdelijo na
dva dela, na tiste iz ECS in
ostale. Sam v šali imenujem
to delitev na EGS in »ostalo
govno«. Mi smo se postavili
med ostalo govno in bili nato
izpostavljeni pretkanim vpra-
šanjem mlade uradnice, ki je
imela v glavo vcepljeno idejo,
da se želimo pridružiti mih-
jonski množici priseljencev v
Angliji, ki opravljajo tista de-
la, ki se zdijo Britancem
manjvredna. Jezik me je želo
srbel, zato sem ji lepo poja-
snil, da smo prišli trosit denar,
da bodo otočani lahko kaj
zaslužili. Izmenjala sva še ne-
kaj nabojev, potem pa nas je
spustila v deželo Britanskega
kraljestva, v katerem je večin-
ska angleška protestantska
cerkev, ki jo je nekoč ustano-
vil kralj Henry VIII., ker se je
pač hotel ponovno poročiti.
Ponev pod posteljo
Zapeljali smo v speči Dover,
drugače lepo mestece z zna-
menito trdnjavo, nas pa je v
prvi vrsti zanimal počitek.
Pognal sem se v iskanje pro-
ste sobe, pa sem kmalu ugo-
tovil, da je vse polno. Čisto
sem namreč pozabil, da je
bilo tisti večer v Londonu fi-
nale evropskega nogometne-
ga prvenstva in posledično so
bile nastanitvene kapacitete v
bližnji in daljni okoUci polne.
Tonka je v avtu začela jokati.
Zlata me je gledala kakor kak-
šnega kriminalca in spet sem
se lotil iskanja. Na edinem
razsvetljenem oknu daleč
naokoh se videl sedeti mlad-
ca, ki je poslušal glasbo. Ogo-
voril sem ga in mu povedal,
da iščem sobo. On in njegov
prijatelj sta zaslutila zaslužek
in sta mi takoj ponudila njuno
sobo, saj gresta tako in tako
ravnokar v službo. Sila je na-
rekovala, da sem ponudbo
sprejel, zavedajoč se, da se bo
Zlata križala -ob pogledu na
notranjščino hiše. Z iskanjem
sob v Angliji sem imel že kar
nekaj izkušenj. Hitro sem po-
grabil nekaj najnujnejših stva-
ri in šel gor pospravljat, kar se
je v naglici pospravit dalo,
plačal fantoma polovico noč-
nine, prejel ključ od vhodnih
vrat in pomagal Zlati odnesti
spečo Tonko iz avta. Potem
se je zgodilo, kar sem priča-
koval. Pogled na s čiki prež-
gane talne obloge, zamazane
stene, oguljeno in skoraj raz-
padlo pohištvo je v Zlati dvi-
goval paro. Dno pa je izbila z
špageti prismojena ponev
pod posteljo, ki sem jo neka-
ko- zgrešil pri predhodnem
pospravljanju. Krizne razme-
re sem nekako preživel. Noč
smo nato v miru prespah.
Zjutraj sta pred vhodom že
čakala fanta na preostalo po-
lovico »najemnine«. Znašalo
je pet funtov, v žepu pa sem
imel pripravljen dvajset funt-
ni bankovec. Najprej smo
morah najti odprto trgovino,
tam smo bankovec zamenjali
v drobiž - fanta sta bila popol-
noma suha in nista imela za
vračilo.
Udobje z zimskim
vrtom
Pot smo nadaljevah ob
obali proti zahodu. Kar kma-
lu smo si v prijetnem meste-
cu poiskali lepo sobo na B&B
način (bed and breakfast -
postelja in zajtrk). V Veliki
Britaniji in na Irskem pred-
stavlja to standardni način
prenočevanja, pri katerem si
družine dopolnjujejo svoj
proračun, gostje ob tem bolje
spoznajo življenje v dežeU,
saj pridejo v neposreden stik
z ljudmi, in lahko na prei
cenen način potujejo. So
so večinoma zelo okus,
urejene, vsaka gospodi
vdahne sobi nekaj svoje|
Cena našega B&B je bila
funtov na osebo, kar je
britanske razmere veli
moram pa priznati, da le[
in okusneje opremljene s(i
še nisem videl. Na vsaki p
lički so bili majhni okrasi
lončki z umetnim in naii
nim cvetjem, imeli smo svi
stranišče in kopalnico, si
porabo v Angliji nepogreii
vega zimskega vrta, izredi
lepo urejenega vrta z znai
nim ribnikom, v sobi je c(
stal klavir znamke Steinw
Vsekakor je bila to velilu
ska razlika v primerjavi ss
bo v Dovru. m
Hiša Dana 0'Hare na Connemari, v kakršnih so živeli irski bajtarji pred veliko lakoto.
Tako sem prestal celo noč, enkrat poskakujoč kot medved, pa
spet sede v tistem zacopranem krogu, ne da bi vedel, koliko je
ura. Ko se je po peklensko dolgi noči začelo svitati in je na Gori
Oljki zazvonilo dan, so pod nogami postala tla spet trdna. Ne
sluha ne duha ni bilo o kakšnem močvirju. Pobral sem šila in
kopita od tam in tekel domov, kar se je dalo. Domači niso
verjeli moji zgodbi, gledali so me, kot da nisem čisto pri sebi.
Oče me je vprašal, če sem pil noro šmarnico. Zatrjeval sem, da
se mi je vse povedano res zgodilo in menil, da mi je to zacoprala
Plečkovka, ker nisem maral k Anici. Po zajtrku sta se oče in
brat odpravila k Pobežinovem križu in začudena pripovedova-
la, kako je tam vse shojeno, da za štiri korake premera ni
snega, ne trave, da je samo blato, redko kot močnik. Jaz sem
moral še tisti dan v posteljo. Zbolel sem za hudo pljučnico.
Domači so bili v skrbeh, da ne bom nikoli več tlačil trave.
Plečkovka me še kar sovraži in kar zaprha, če me sreča. Hvala
Bogu, se to malokdaj zgodi. Plečko pa ni kazal nobene zamere.
Anica se je omožila s čednim pobom, ki pa starima ni bil po
godu. Z njo sem v dobrih odnosih.«
»Zdaj pa še ti povej, kako si pil petrolej, misleč, da je
slivovka,« je stric dregnil Miho.
»Eh, kaj me vedno spominjaš na tisto neslanost, ko dobro veš,
kako je bilo. Po želodcu mi je bilo sakramensko pusto, tri tedne se
mi je smrdljivo spahovalo. Babnica pa mi je očitala tistih nekaj
požirkov petroleja, češ da sem ga spil za cel teden razsvetljav. No,
to je vse,« je nasajeno in zmrdljivo bevsknil, stric pa seje smejal,
da se mu je tresel okrogel trebuh. Zdelo se mi je, da se ne smeje
toliko sami zgodbi, ampak njegovi zmrdljivosti.
»Ko ste že vsi kaj povedali, bom še jaz povedal, da nimam
kaj povedati. Celo življenje sem v očetovi hiši, dalje od Gostenc
nisem prišel, kakor veste, tudi pri vojakih nisem bil. Z babnico
spregovorim kvečjemu deset besed na teden in še od teh največ
ob nedeljah,« je pristavil Matičer z glasom, kot pri prihajal iz
velikega soda; bil je zelo debel, pravili so, da je vodeničen.
Ko so se začeli spominjati rajnke Avstrije in zabavljati čez
politike ter napovedovati še bolj črno prihodnost, me je minilo
veselje jih poslušati. Odšel sem s teto v hlev in ji pomagal
pokladat živini.
Čeprav je bilo še veliko snega, se je že poznalo, da se zimi
iztekajo dnevi. Kopnel je počasi, a vztrajno, le čez noč je snežna
plundra zmrznila in so na poteh nastale zaplate ledu. Hoja v
šolo ni bila več prijetna. Tožilo se mi je po pravljično lepih
zimskih dneh, ko je veter divje raznašal goste snežinke in jih
vrtinčasto dvigal v sivo višavo, da so malo naprej spet tiho
padale na debelo snežno odejo. Skakali smo v globoke snežne
žamete in lezli iz njih polni suhega snega - beli kot mlinarji.
Lepo zimo sem imel rad. Misel, da bo spet in spet prihajala, me
ni potešila, ampak se me je vedno bolj lotevala otožnost za
minulo, v slutnji, da se takšna v moje življenje ne bo vrnila
nikdar več. Postajal sem nejevoljen in raztresen.
Neko noč se mi je sanjalo, da seje podrla šola in me pokopala
pod seboj. Kljub temu pa sem videl sošolce, kako tekajo po
dvorišču, kričijo in nagajajo dekletom. Klical sem na pomoč,
nihče me ni slišal. Žalosten sem ugotovil, da izpod ruševin ne
bom mogel, da bom moral umreti, ko seje ogromen kup opeke
nad mano razmaknil. Pritekli so nekateri sošolci, prva med
njimi Ivanka. Prigovarjala mi je, naj pridem ven, da se še ne
smeva raziti, ker ona še tudi ne misli oditi, ko pa bo odšla, bo
prišla k meni v tujino, zelo daleč od Gostenc. Smisla njenih
besed nisem razumel, bile so zmedene. Prebudil sem se oznojen
in ko sem spoznal, da so bile le sanje nisem začutil olajšanja.
Do Ivanke pa sem začutil nekaj povsem novega, do tedaj
nepoznanega. Ob njej sem zaznanjal vonj po hladni, osvežujoči
studenčnici. Ko je govorila, se mi je zdelo, da poslušam
žuborenje bistrega potočka. Obhajati me je začela vedno
močnejša želja, da bi jo objel, se potopil vanjo in jo pil tja do
onstran večnosti.
O telesni združitvi sem imel še meglene predstave, dokler
nisem nekega toplega pomladnega popoldneva naletel na
prizor, ki mi je vzbudil ostro radovednost, malo pozneje pa
gnus do vsega, kar sem videl.
Oče me je poslal k Cokalu po spahalnik. Pot do njegove
domačije je vodila tudi skozi gozd, odet že v nežno listje, skozi
katero je sonce ustvarjalo svetlo zeleno svetlobo. Lučaj stran od
steze sem zagledal smo s še čisto majcenim mladičkom. Sklo-
njen, počasi in previdno sem se jima bližal, da bi ju mogel
videti kolikor mogoče od blizu, kajti z njune strani je vel M
vetrc in me nista mogla nenadoma zavohati. Ko sem m
blizu njiju, sem počasi in previdno sedel na zeleni mahm
opazoval. Nista me zaznala in se mirno pasla. Nenadomap
srna poskočila in zbežala, mladič pa za njo. Hipec zatem sf
slišal človeško hojo in pritajeno govorjenje. Bila je Pižodoit
praznično oblečena, ob njej pa Pižorlov hlapec France, oble^
kot bi pravkar prišel iz hleva. Obstala sta ob veliki stari M
onstran podrastja, za katerim sem sedel. Polotil se me je M
in podzavestna slutnja, da se mi ne obeta nič dobrega, čel
bosta zagledala. Zavedal sem se, da nisem napravil,
slabega, če sem naletel nanju, a me je vseeno dajal obči
krivde, ker sem priča nelepe skrivnosti. Rad bi pobegnil, '>
to bi bila norost. Hlapec bi me hitro dohitel in me ubil, kajl^
je nagle in hude jeze. Obsedel sem ves odrevenel; od razbutf
sti in strahu nisem niti slišal, kaj se pogovarjata, fe
Pižorlovka nenadoma in z naglico slekla spodnje perilo, leg'
potegnila hlapca nase.
Hitro se mi je posvetilo, kaj se dogaja. Pižorl se mijezasi
v dno duše.
Dolgo sta se spopadala, preden sta se zadovoljna umirila,
hlapec na hitro odšel. Pižorlovka je sede, vsa skuštram
pomečkana gledala za njim. Obraz, ki je vedno kazal napi
in razdraženost, je bil sproščen, spokojen, na njem je
opaziti celo kanček miline. Njene sive oči, z vedno id
hladnim pogledom, so se spremenile v nekaj nežnega in m^^
zrle nekaj v daljavo. Imela je lepo postavo. Tedaj se je tudi^
obraz lahko kosal z njo. Čudil sem se in ugibal, kako se "1
obraz v tako kratkem času tako zelo spremeniti. Za tren^
sem podvomil, če je ta žena sploh Pižorlovka; pa je
Nenadoma je sunkovito stresla z glavo, kot da o nečem noče^
razmišljati, vstala, si s sebe stepla drobce listja in trd
pobrala ročno torbico, se na hitro, a skrbno počesala in 2 :
lastno odločnostjo odšla po gozdni stezi. '
Nekaj časa se nisem ganil z mesta in začel dvorni
resničnost prizora; menil sem, da sem najbrž imel p^i^
Počasi sem vstal, obšel podrastje in stopil k bukvi, pod kO-^^.,
sta ležala in zagledal razdrapani mah na mestu, kjer so"
hlapčeva stopala. Torej le nisem imel privid. Tam, kj^[:
ležala njena torbica, se je srebrno zableščalo. Stopil sem
in zagledal srebrnik za petdeset dinarjev, poleg njega p^;
dva po deset in nekaj po dva in po en dinar Vsega skupaj\
bilo sedeminosemdeset dinarjev. Znesek, s katerim '
petčlanska družina z lahkoto prehranjevala deset dni. Ko^^
ce sem vtaknil v žep, ki pa so žep tako težili, da sem se i"
da mi ga bodo natrgali, preden bom prišel do Co^
Oglasila se mi je tudi vest. da denarja ne smem obdr^'^
Počutil sem se kot tat. i
mTICA
v MODNEM VRTINCU
47
Preha-porler z
vonjem po pepelu
Ekskluzivno iz Milana, kjer so predstavili modo za prihodnjo pomlad in poletje
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK   .
prvi teden v oktobru so
ijjec dni za Francozi, tudi
jlijanski tekstilni proizva-
jci razstavili svojo modno
j^ijo za prihodnjo pomlad
, poletje. Kot običajno, so
, tovrstne modne priredi-
,f dogajale na sejmišču ob
\0A IV. Febbraio, v pre-
dilnici italijanske pret-a-
jrter mode - Milanu.
Večletne izkušnje iz tovrst-
|i ogledov so me naučile, da
[za celodnevno kroženje po]
jvrstnih modnih hramih po-]
[eben velik odmerek psihične
[fizične pripravljenosti. Še po-'
ebej ob vikendih, ko je gneča
a zgornji meji znosnosti.
Občutek, da tokrat nekaj'
janjka, se me je lotil že pred
kodom. Seveda! Vonj po pre-
ižnih parfumih v obvezno čr-
ino oblečenih japonskih in
irejskih obiskovalcev, pred-
vsem modnih oblikovalcev. Jih
je bilo zgolj za vzorec na sej-
mišču po naključju le ta dan?
Kam so vse
tendence šle...
Rahlemu začudenju je sledil
skoraj obup, ko so mi v press-
centru »postregli« s predstavi-
tvijo trendov le na eni tipkani
strani, brez ene same modne
skice. Na zmigovanje z rameni
sem naletela tudi ob vprašanju,
kje so v sliki in besedi (kot vsa
zadnja leta) postavljeni panoji
s prihajajočimi top-trendi.
Seveda se me je lotilo kislo
razpoloženje ob misli na pravo
tlako, ki me čaka pri brskanju
za glavnimi značilnostmi priha-
jajoče mode.
Ampak, nobena juha se ne
poje tako vroča kot se skuha,
pravijo. V hali, kjer so razstav-
ljena že izdelana tendenčna
oblačila, je bilo namreč opaziti
izredno všečno, stilno usklaje-
no modo, iz nje pa je velo kar
nekaj skupnih rdečih niti, ki so
se nadaljevale tudi v najnovejši
strokovni literaturi. Dovolj, da
se potegnejo vzporednice in
izluščijo osnovni trendi za
pomlad-poletje 1998.
Razveseljiva novica za no-
stalgično razpoložen ženski
svet: definitivno se namreč vra-
ča z novimi oblačiU nova ro-
mantika, s cvetlično prosoj-
nostjo in razigrano asimetrijo.
Linije so podaljšane, domini-
rajo redingot kroji, spomladan-
ski kostimi bodo sešiti iz »her-
ring-bone« materialov (jersey s
srtastim, svetlečim efektom).
Ramena so znova rahlo pou-
darjena, pletenine senzualno
oprijemajo ali slojasto ovijajo
telo. Pri hlačah je pas včasih
spuščen na boke, minimalistič-
ne top-bluzice se rade podalj-
šajo v tubasto krojene tunike...
Oh, seveda! Najpomembnejše
pa bi skoraj pozabila: barve!
Kar zapomnite si - prihodnje
leto bodo poleg sladkih čoko-
ladnih tonov, ki prehajajo v
barvo karamele, medu in sme-
tane, absolutni hit barve rdeče-
ga vina, bordo rdeča in največja
novost - barva posušene vrtni-
ce. Pepel vrtnice je njen uradni
naziv, osnova pa je bordo rde-
ča, ki so ji modni ustvarjalci
dodali za kanček sive, rjave ali
oranžne barve.
Pa naj se za hipec vrnem še
na te nesrečne manjkajoče ten-
dence. Po Milanu oziroma sej-
mišču so krožile govorice
(morda pa so govorice res le
prezgodaj povedana resnica),
da tovrstni izpad ni bil posledi-
ca brezbrižnosti organizator-
jev, ali ker bi prireditvi grozilo,
da se bo »sesula v prah in
pepel«, temveč nekakšna pre-
ventivna obramba pred uvodo-
ma omenjenimi obiskovalci, ki
prvič predstavljene ideje mno-
žično spretno kopirajo in jih še
pred originalnimi ponudijo
svetovnemu trgu.
Pepel vrinice tudi v
Spigi
Skoraj slep človek, pa bi opa-
zil hud boj za kupca tudi v
samem milanskem šopku naj-
bolj eminentne svetovne butič-
ne ponudbe na ulicah Via della
Spiga, Montenapoleone, St. An-
drea in še nekaterih. Celo zve-
neča kreatorska imena, kot so
Valentine, Krizia, Dolce&Gab-
bana, Versace, Prada... postaja-
jo konkurenčni, še bolj domisel-
ni. In čeprav ima denimo Valen-
tine v svoji izložbi lahek plašček
vreden osem milijonov lir, se
nekatera oblačila vrhunskih
blagovnih znamk s svojimi ce-
nami že skoraj približujejo kak-
šni naši konfekcijski ponudbi.
In kakšne so te dni videti
milanske izložbe? Znamenita
Spiga je - ne boste verjeli -
preplavljena z barvo, ki naj bi
bila hit šele prihodnjo pomlad.
Pepel vrtnice na plaščih, kosti-
mih, oblekah, čevljih, torbi-
cah... Veliko je tudi črnega us-
nja, pliša, krznenih ovratnikov,
svetlečih materialov tudi za
dnevne priložnosti.
Zapeljivost na
vratolomni višini
Zvitost italijanskih Irgovcev
je brezmejna in občudovanja
vredna. Takole razmišljajo«
Kaj bo storil kupec, ki ne razu-
me italijansko in ki občuduje
čevlje v izložbi? Če bo spodaj
napisana cena (zasoljena), bo
odšel dalje, če je ne bo, pa
prav tako. Torej na listič s ceno
napišejo z besedo denimo
»trecentocinquantasei« in ra-
dovedneža bo zagotovo po-
vleklo v trgovino...
Ko smo že pri čevljih - prava
invazija visoko in tankopetih
salonarjev se nam na osnovi
videnega obeta. Da, prav takšni
»špičaki«, kot so jih nosile naše
mame in babice v petdesetih
letih, se vračajo v modo. Le da
to niso običajne visoke pete
ampak - pete in pol! Celo do 12
cm bodo lahko takšni čevlji
žensko povišali.
Ah bo s te vratolomne višine
svet videti bolj obvladljiv in za-
peljiv, pa iz prve roke ne mo-
rem trditi. Jih namreč nisem
kupila.
Signora Mila v
medenih barvah
Zadnji dan mojega bivanja v
Milanu, ko je vreme po treh
vročih, pravzaprav izrazito po-
letnih dneh, nenadoma postalo
cmeravo in s svojo mokroto
pregnalo še tiste prodajalce s
pločnikov, ki so jih strogi mož-
je postave spregledali, sem se
nepričakovano znašla iz oči v
oči z eno izmed svetovno zna-
nih kreatorskih imen sodobne-
ga časa.
Ko sem si v butiku Mile
Schoen na Via Montenapoleo-
ne ogledovala jesensko ponud-
bo in listala po katalogu, sta
skozi glavni vhod med živah-
nim pomenkom vstopih dve
elegantni gospe s kupom skic
in vzorčki blaga v rokah.
Prva je bila drobna temnola-
ska, druga pa sivolasa, rahlo
okrogla gospa, oblečena od
čevljev do ruhce za vratom v
sladko medeno barvo.
Kdo ve, morda me je s širo-
kim nasmeškom pozdravila
prav zaradi moje očitne osu-
plosti, kajti v dobrodušni dami
sem prepoznala samo Milo
Schoen.
Še danes se jezim nase. Če bi
bila namreč v tistem trenutku
manj »lesena«, bi zagotovo
zdajle lahko zapisala kaj več
kot to, da so tudi zveneča mod-
ne imena čisto običajni, morda
celo sproščenega klepeta željni
ljudje, ki se trudijo svojo vsak-
danjo službo kar se da dobro
opravljati. Pa čeprav je ta vsak-
danja služba - diktiranje sve-
tovne mode...
^filentinov plašč za 8 milijonov lir. Bi ga
kupili? s
Svetleč, gladek žamet in barva, ki iz bordo
rdeče prehaja v »pepel vrtnic«.
Anketno nagradno vprašanje oktobra:
Kakšna »ŠLAMPARIJA« (vprašanje tudi za moške!) VAS
'''^ŽENSKAH NAJBOU MOTI?
^) prekratka in preozka krila na premočnih nogah;
^) odrgnjene in pošvedrane pete na čevljih;
^) bežeče zanke na nogavici;
^) okrušen lak na nohtih, površen ali razmazan make up.
48
RUMENA STRAN
TRAČNICE
Minister pa nic
Podčetrteški župan Marjan Drofenik (desno) šolsko-športnemu ministru dr. Slavku Gabru:
»Gospod minister, lepo, da vas vidimo na Kozjanskem, na odprtju veličastne šmarske športne
dvorane. Na Prevorje, med razjarjene starše, ki so vas osebno povabili, si je upala le vaša
namestnica...«
Šmarski župan Jože Čakš (levo): »Marjan, lepo te prosim pusti ministra pri miru. Saj veš, da
mora odpreti blagajno še za dozidavo šentviške šole.«
Kako visoko?
Niko Kač, direktor Banke Celje županu Jožetu Zimšku: »Kdo
pravi, da so naše obresti tako visoke? Naj si raje pogleda naš
dobiček!«
Obisk v knjižnici
Menda se je po objavi časo-
pisnega članka z naslovom
»Heroin med knjigami« obisk
v celjski Osrednji knjižnici
močno povečal. Knjižničarji bi
bili zadovoljni, če obiskovalci
ne bi bili nekoliko neobičaj-
ni. ..
AMADEUS POROČA
Kje pa vas čevelj
žuli?
Ker vse več državljanov pogosto žuli
čevelj, so v našem lepem mestu prišli do
dokaj posrečene zamisli. V okvira cen-
tra za socialno delo so namreč ustanovi-
li še dodaten center za pomoč državlja-
nom v stiskah. Vsak, ki ga resnično žuli
čevelj, bo takoj dobil drugega in s tem
bo konec njegovih težav.
Pohvalno, ni kaj!
(Od)kloiii
Spet v Italiji je padla vlada,
to pri nas ne more se zgodit,
politika v glavnem le naklada,
kako bilo je, je in mora bit.
Življenje pa na žalost teče
v prazen, izgubljeni nič,
povsod je, kakor višji reče,
če priden nisi, ti pomaga bič.
POPEVKAR
ZANIMIVOSTI
Bik za poročno darilo
Pred kratkim sta v zakonski stan stopila Vlasta in Miran Dolinšek iz Prebolda. Kot je navada,
je ob tem veselem dogodku zbralo veliko število svatov in kot se spodobi, so ženina in nevg
tudi primerno obdarili. Tudi tukaj so bila darila bolj ali manj domiselna, v glavnem na temo,i
mladima tako vse prav pride. Na zares izvirno idejo pa je prišel ženinov stric Mirko Pavlic iz s
Lovrenca. Svoje darilo je pripeljal na »furželcu«, na nasprotnem koncu pa je bil bik. Seveda so|
na poročno slavje pripeljali v veseli druščini, tudi muzikant je bil poleg. T. TAVČi
Krpan in
Icobilicamed
otrolci
' v Rekreacijsko-konjeniš-
kem centru Brezova ob
Šmartinskem jezeru so pred
dnevi poskrbeli za otroško
veselje. Malčki iz vrtca v Voj-
niku, ki so si prišli ogledat
konje, so se srečali s pravim
orjaškim Martinom Krpa-
nom, ki je mednje prispel s
kobilico, otovorjeno s soljo.
Presenečenim otrokom je
nato Krpan, ki sicer sliši na
ime Ciril Jagrič, »posodil«
konjiča, na katerem so lah-
ko preizkusili svoje jahalne
veščine, seveda pod budnim
očesom lastnika centra, Si-
mona Agiča. Ta bi rad v
center pritegnil še več obi-
skovalcev, zlasti najmlajših.
Zanje je v hlevu poni Miško,
ki je po Agičevih besedah s
40 leti najstarejši konj v Slo-
veniji. Foto: SHERPA
Bucaveiiicanica
Letošnja jesen je postregla s kar vehko izrednimi prini^
sadov in plodov. Tudi na vrtu Marije Stopar v Podvrhu
Braslovčah je zrasla prava buča dolginka, ki meri 160 ^
Marija je vsekakor želela, da to njeno bučo velikanko spoz^
jo tudi naši bralci. T. TAV^