Konec Pucfjeve slave. Poraz Samostojne v Slov. gor. — Vzoma disciplina naših raož in mJadeničev. — Lepo uspelo zborovanje SLS. St. Lenart v Slov. gor., dne 26. marca 1922. Prihod ministra Puclja v Št Lenart so pričakovaK prebivalci Slovenskih goric z napeto nestrpnostjo: velika večina — naši možje in mladeniči — je bila radovedns ministrovega zagovora, maloštevilna in iz vseh vetrov zbrana peščica salonskih kmetov, raznih verižnikov itd. pa je hotela g. Puclju pripraviti dan veličastne zmage nad «klerikalnim lintvarjem«. Nakane samostojnežev so se razbile ob trdni in neizprosni disciplini naših vrlih somišljenikov, ki so priredili ministru Pudju tako «vroč« sprejem, da ne bo najbrž nikdar več hodil v Slov. gor. Naše fjudstro je obračunalo s Puceljem in njegovo Samostojno. Naši prihajajo. Ze v ranih urah je bilo opazovati v trgu nekaj v»žč živahnosti nego običajno. Na vsakem vogalu je bil prilepljen židovsko-kričavi lepak, ki je oznanjal velike dogodke: «Govor gospode ministra Puclja, gospodaraka irt, politična poročila gospodov poslancev SKS in — resolucije.« Na lepakih seveda ni manjkal navduševalni vzklik: «V boj za staro (žepno) pravdo pradedov slovenskihlc — Samostojni so se zbirali v gostilni Recer, našinci pa pri Arnušu. Že ob 8. urivje bilo zbrano pri Amušu več stotin naših mož in mladeničev, ki so čakali ina skupen odhod k Sokolski dvorani, kjer se je imel vršiti Puceljev shoi. Naši odkorakajo na zborovališče. ¦ , Par minut pred pol 9. uro so naši odkorakali po trgu. Z dvignjenim ponosom in s trdno zavestjo v srcih so stopali naši možje in mladeniči proti poslopju, kjer se je kmalu na to vršila «nekrvava rihta«. Navzočih je bilo kakih 30 županov iz Slov. gorie. Med udeleženci sta se nahajala tudi poslanec Žebot in tajnik Golob. Ko je naša velika skupina dospela do sokolske telovadnice, niso hoteli samostojneži pod vodstvom advokata dr. Gorišeka spočetka nikogar pustiti v dvorano. Še le na odločno zahtevo in v trenutku, ko je dospel gospod minister s svojim «generalštabom«, so se vrata «milostno« odprla. Naši so zasedli levico in središče dvorane. Samostojneži pa desnico in prostor pred odrom. Pristaši vSLS zahtevajo volitev predsednika. " Shod je otvoril minister Pucelj ter poveril predsedstvo shoda svojemu pristašu gočovskemu Franclnu Krambergerju. Naši so burno ugovarjali in zahtevali volitve. Celo uro nismo dovolili Puclju spregovoriti. Pucelj je prosil Zebota, naj on vpliva na naše, da mu pustijo govoriti. A ljudstvo ni maralo Puclja. Kakor v Slov. Bistricv tako se je tudi pri Sv. Lenartu g. minister kar spočetka pritoževal nad «podivjanostjo« ljudstva. Zborovanje je primerjal z zverinjakom. Dobil je tako hrupen odgovor, da nihče ni prišel prav do besede. Samostojni prvaki so rotili zborovalce, pomirjevali ljudstvo, toda bilo je — iastonj. Pucelj je obsojen. Ljudstvo ga ne mara poslušatL Komaj je g. Pucelj izpregovoril par besed, že je moral utihniti, ker je ogorčenje zjborovalcev prekipevalo po vsej dvorani. Padali so vzkliki: «O davkih naj govori, o visokih taksah, o trpinčenju naših fantov v Makedonijil« G. Pucelj pa ni dal odgovora. Skušal je govoriti o voiovskih kupčijah, pral sebe in svojo stranko. Zborovalci so vpili na Puclja: «Pudjevi voli tuKjo, dajte obračunl« Poslanec Zebot zakliče: «Pucelj, Mermolja! Zakaj sta se bala ko~ misije, ki bi to zadevo preiskala? Znamenje, da smrdiE«; Pucelj je postal rdeč, Mermolja pa se je penil od jem. Ljudstvo je zaorilo: «Ven ž numal« Pucelj je mogel vmes izpregovoriti le per stavkov. Niegovi zvesti prijaielji, advokat dr. Gorišek, trojiški fabrikant Schutz, nadučitel| Robnik, učiteli Ivančič, harmonika fahrikaiit Simonič in enaki so bili Pudjevi brankeljL Bivši samostojnež obsoja Samostojno. Med največjira truščem se je oglasil k besedi posestnlk Jožef Gungl iz Jarenine. V dvorani je nastal mahoma mk. Gungl je povdarjal: Jaz sem bil med grvimi zapeljaninu slovenskimi kmeti, ki so se pridružili bamosiojni. Upal sem, da bo ta stranka res delovala za kmetijsko in delavsko ljudstvo. A kmalu sem spoznal, da se v Saraostojni zbirajo največji nasprotniki katoliške vera, slovenske samouprave in pa taki, ki hočejo gospodarsko upropastiti slovensko liudstvo. Mermolja in njegovi tovariši so ob volitvah obljubljali, kako bodo odpravili visoke davke, kako bodo znižali število in službeno dobo pri vojaštvu a sedaj vidimo, da nas vlada, v kateri sedi Pucelj, uničuje vedno z višjimi in novimi davki, da je Samostojna zakrivila, da Slovenci nismo dobili samouprave, ampak da so nas samostojni prodali beograjskemu centralizinu. Povdarjam, da je Samostojna pogin za slovensko Ijudstvo. To nas je spoznalo na stotine in stotine zapeljanih, ki se sedaj vsi vračamo nazaj v našo krščansko Ljudsko stranko. Samostojni skušajo govoriti. Med velikim vriščem in truščem so skušali samostojni generali govoriti raz odra. Kar ni uspelo Pudju, je še manj uspelo Mermolji. Kakor hitro se je ta mož pokazal na odru, je iz sto in sto grl slovenjgoriških mož in mladeničev zaorilo, kakor iz enega grla: «Ven z Mermoljo, ven ž njim, Abzug, fej izdajica. Idi v Vertojbo. Pojdi goriške Slovence reševat Ti si prinesel k nam razdor!« — Ljudstvo je sodilo in obsodilo človeka, ki je na Štajerskem največ zakrivil, da so nastale sedanje žalostne razmere. Gruče fantov in rnož so se hotele navaliti na oder in Ie s težavo so naši voditelji preprečili, da bi ljudska množica po svoje izrazila odsodbo Mermolje, ki ni maral izginiti z odra najmanj pet do šestkrat. Srečo so poskušali še poslanec Dobnik iz Šent Janža, nadučitelj Robnik iz Št Jurja ob Pesnid, ier učitelj Ivančič iz Št Jurja ob Sčavmici. Harmonika fabrikant Simonič od Sv. Urbana, zobo¦tehnik VogTič L- Kranjskega ter nek gosposki kmet iz Gor. Radgone. A nobeden od teh ni mogel spregovoriti minvo enega stavka. Ljudstvo jim je klicalo: «Kje imate žuljave roke, farbat ste nas prišli, nočemo vas poslušatil« Učitelj Ivančič je psoval naše može in fante s klerikalnimi in farovškimi zaslepljend. Moral je mahoma  utihniti. Tm dr. Koroica, Veretovška in druge naŠe voditelje. Ko ie Pucelj večkrat nesramno napadel naše poslance: dr. Korošca, dr. Hohnjeca, Klekla, Žeibota in Roškarja, je več sto glava' množica več minut klicala gromoviti «žlvijo« omenjenim voditeljem. Ko ie Pucelj na grd način napadel zaslužnega dr. iVerstovška, je zbrano Jjudstvo dolgo časa vzklikalo poizdrav dr. Verstovšku in vikalo: «Pucelj, sram te bodi, fejl« Kanec shoda. Nobene zaupaice Puclju. Ljudstvo Puclja izžvižgalo. Okoli pol 2. ure pop. je gočovski Kramberger na odru tiho stisnil Pudju roko in izjavil, da je shod zakliučen. Dolgo resolucijo, ki je vsebovala zaupnico Pudju in Saraostojni stranki, se niso upali niti prečitati. Advokat dr. Gorišek, ki jo je sestavil, je bil vsled tega silno žalostea. Ko je odhajal Pucelj in njegova garda pri zadnjih vratih z odra, je ljudstvo snčelo žvižgati in kiicati: «A1jzugfc Talro se je končala Puceljeva slara t Slovenskih goricah. Pudjnoro slovo iz St Lenarta. Cee poldan se je Pucelj skril s svojo gardo v gostjjlno Recer. Ko je okoli 4. ure popoldan se z avtomo biiom odpeljal v Apače, so mu nekateri Lenartčani in Blovenjgoriški možje in mladeniči na trgu priredili mačjo munko. Pristaši Slovenske Ijudske stranke ozir. Kmetske rveze eo u* dan pokazali, da je strankina organizacija r Slov. garicah tako čila in jaka, da jo ne more zrahljati ne nobeden minister Pucelj in aobena goriška izbeglica MernolJB. Slara tebi, earedno in pošteno ljudstvo v lepib "SLoreaaldki goricah. llinisier P.ooelj a a n e m 5 k « m sKofln v A p_ a ft a tu Iz St jLenarta v Slov. goc, odkoder so odslovjfli ministra Puclja z madjo godbo, ]e prigel Pu mlj zalo potrt in klavern v Apače, kjer ga ]e prigakOTala velika množioa kmetov. Pucelj se ni u pa* nifi več govoriti, pa5 pa Je namesto njegane- kaj leeljai in klobasaril njegov spremljevalec Dobnik.. Na«p i'e v imenu ljudstva govoril celo uro g. flr, Pot/inger, ki jo z velikim odobravan^em zbrane množico našteval vse greho samostojne in de mokratske vlade in javno izrekel nezaupanje mi uistru. Ljudstvo je burno pritrevalo govornikn in obsodjilo soglasno rainistra Puclja in n egovo sla bostojno stranko. Minister Pucelj in poslanec Dobnik si uista upala uiti odgovarjati in sta ]o lepo popihaJa iz zborovalnega; prostora. Minister Puceli ki sc hvali, da je zastopnik slovenskih kmetov, pa 5e iskal in dobil zavetišfia pri — gospodu grašoaku.