Političen list za slovenski narod.
Po polti prejemaš velja: Za celo leto predplačan 1& fld., za pol leta 8 fld., ia četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.
T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., ia četrt leta
3 fld.. za en mesee 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto,
Posamezne številke veljajo 7 kr.
' I
T
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma >e ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iahaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 285.
V Ljubljani, v petek 13. oktobra 1893.
Letnili XXI.
Nenatoriia zveza.
Dunaj, 11. oktobra.
Liberalizem, ki dobro čuti, kako opasuo mu je peetalo razširjanje krščanskih idej mej ljudstvom, oprijemlje se krčevito, kakor utapljajoče se slamice socijalnih demokratov. Najboljši dokaz te navidezno nenaravne zveze so poročila židovsko-liberalnih listov o socijalno-demokratskem gibanju na Dunaju.
Osobito objavljajo ti listi z razprtim tiskom vsak še tako bedast ali pa surov napad socialističnih govornikov na vero, cerkev, „črne" in krščanske socijaliste.
Neverjetno, ali istinito je, da se oni, ki hočejo zfi-se, in jedino le zd-se, imeti vesoljni kapital, bra-tijo z onimi, ki hočejo, da naj je kapital last države, ne pojedincev. Most, ki tukaj pelje čez prepad principijelnih nasprotstev, je pač: sovraštvo do vere in pa — židje, ki imajo faktično vrhovno vodstvo obeh strank v rokah.
S kako strastnim sovraštvom napadate obe stranki vse, kar nosi krščansko ime, nam najjasneje kažejo shodi, ki jih prirejate ravno sedaj ti stranki.
Z nečuveno strastjo zahteval je v izključno židovskem ..naprednem" društvu v prvem okraju konfuzni dr. Kronavretter brezverske šole. Njemu so idejal francoske šole, kjer je vera izključena popolnoma. Osobito noče, da bi imela kak vpliv v šoli „konfesija". To velja sevčda samo za katoliško vero, kajti protestantje, osobito pa židje, naj le imajo še nadalje svoje verske šole.
To je „pro8tost". Zal, da je takim razlagam pritrjevalo tudi nekaj učiteljev.
Tudi socijalni demokratje ljubijo prostost — zii-se. Shode krščanskih socijalistov skušajo v novejšem času onemogočiti s kričanjem in, če treba, s pestjo. Celo nasproti somišljenikom svojim so soci-
jalistični vodje pravi avtokratje. Saj je nemškim socijalnim demokratom nekako vodilo:
„L'b' immer Liebknecht-Beblichkeit Bis an dein kiihles Grab, Und weiche keinen Singer breit Vom Grillenberger ab!"
Kako nestrpni so pa socijalisti nasproti onim, ki ne trobijo v njihov rog, kako skušajo uničiti osobito delavca, ki slepo ne hodi za njimi, kaže jako značilni dogodek, ki nam je ob jednem tudi priča, koliko moč celo nad delodajalci si je že pridobil socijalizem.
V Brnu ni hotel delavec Vaclav Z:egler dajati prispevkov k skladu za štrajk. Moral je iz Brna. Na Dunaju dobil je dela pri tvrdki Quittner. Kmalu pa je priobčil socijalistični list „Der Metallarbeiter" svarilo proti Zieglerju in poziv, odstraniti ga s solidarnim postopanjem.
Delavci Quittnerjeve tovarne zahtevali so, da gospodar odpusti Zieglerja, in gospodar udal se je, če tudi morebiti nerad, pritisku. Ziegler tožil je vrednika, ki je bil tudi obsojen v štirimesečni zapor.
Po obravnavi rekli so socijalisti Zieglerju, da na vsem svetu zanj ne bode dela. Toda dobil je vendar le delo zopet tukaj in sicer v Tastrejevi tovarni. Delavci so tudi tu zahtevali njegov odpust. Toda sedaj se gospodar ni udal. Ker na ta način ni šlo, napadli so po noči Zieglerja z nožem. Posrečilo se je nesrečnemu možu, ubežati, napadovalci pa pridejo pod ključ. Libertč, fraternite, egalitč! . . to je geslo socijalnih demokratov, njih delovanje pa označuje opisani dogodek.
Nenatorna zveza med socijalisti in kapitalisti se bode razbila prej ali slej, toda trdno upanje imamo, da stranke krščansko-socijalne načela bodo zmagoslavno zavladala in gradila nov socijalni red na grobljah socijalizma in kapitalizma.
Jezikovni iz vise valili zakon.
IV.
Največji del našega narodnega boja se suče okrog šolstva. Ko dobimo svoje pravice v šoli, potem lahko rečemo, da smo nad polovieo narodnega dela dovršili. Mi pa ne mislimo tukaj le ljudskih šol, temveč tudi višje šole. Treba bode skrbeti, da se pri vrejenju jezikovnega vprašanja določijo tudi naše narodne pravice v šoli. Te določbe bodo pa biti morale, kolikor je moč, jasne, da jih ne bodejo mogli naši nasprotniki napak tolmačiti.
Gledč šolskega vprašanja imamo Slovenci že precej bridkih skušenj. Le pomislimo na poganjanja za slovenske šole na Koroškem, Štajerskem, v Trstu in Gorici.
Naša prizadevanja dosedaj niso imela vselej zaželenega vspeha. Mnogo je temu krivo, da sedanji zakoni niso dovolj jasni. Tako šolski zakon le določuje, da učni jezik odločujejo tisti, ki šole vzdržujejo, v mejah obstoječih zakonov. Vsa stvar je nekako zavita. Bilo je treba zatorej celo doganjati, koga pravo za pravo smatra zakon za tistega, ki šolo vzdržuje.
Z novim jezikovnim zakonom se mora temu narediti konec. Jasno se mora določiti, da se za vsako narodnost morajo osnovati posebne šole, naj kdo že prosi za-nje ali nje. Določiti se mora, da se pri nekem določenem številu prebivalstva kake narodnosti v kakem kraju ima osnovati šola za tisto narodnost in pa da šole sploh morajo biti vravnane po narodnosti v občinah, tako da bodo morale biti v slovenski občini slovenske, v nemški pa nemške šole. Da celo dobro bi bilo, da se naravnost prepove, snovati na javne troške šole s kakim učnim jezikom, katera narodnost jo v dotičnem kraju preslabo zastopana, tako da se onemogoči vsako vrivanje
LISTE K
Naprej, moj rod, za vero, dom, cesarja!
Veselo pesem struna bi zapela Slaveč ljubezni miljene sladkost In čednost žen in mož pogumna dela;
A srce polni tuga in bridkost, Ko zre oko nesrečne domovine Brezsolnčni dan, oblak na nebu gost.
Poparjeno od slane cvetje gine, Zelenje mre, jeseni brez sadu Drhtele bodo gole nam ledine.
A kaj ny cvetja mar, kaj mar sadu! Za mili rod mi je, ki sred viharja Omahujoč se pčha brez miru.
O kdaj, o kdaj zazre oko krmarja, Ki ladjo našo reši iz valov! — Trdo menenje ob menenje udarja,
Bori se s starim pojmom pojem nov. — Kaj čislati je sploh? Kaj le z oziri? Oj, kdo na to odgovor di gotov!
Na božjem se prestolu nam šopiri Malik na dnevnem redu, ki oblast Po svetu že vesoljnem svojo širi.
Mamljivega duhd nevarna past Premamila je um že modri glavi, Ki vneta je bila za božjo čast. —
Kako maliku novemu se pravi, Ki moli ga kleče že modrijan? — To narodnost je v absolutni slavi,
Ki jej kadilo žg6 se dan na dan; A ljudstvo tava v dima gosti temi, Kjer krivi pot ni več, ne pravi znan. —
Ce sem pošten samo, se svet smejč mi. Kdo čisla še krepost? — Ce narodna Ni absolutne vrste, bes jo vzemi!
Le ta je poštenjak, ta kaj velj£, Ki se v zabavah nam govornik laska, Reditelj plesa je sijajnega,
Pozor budi kot elegantna maska,
Za narod pije, poje in kriči,
Zanj stepe se. — Oj domorodna praska!
To navdušuje rod, to vnema kri; To naše kaže svetu korenjake; Iz rodne zemlje tujca to podi. —
Tam mož izžuli bratom tisočake, Kron petdeset podari v blag uamen: Kako slavi možd ves narod take! —
Tu kupec naroden bolj kot pošten Blago slabo ljudem drago prodaja, Na geslo: „Svoji k svojim!" izučen. —
Pisatelj domišljav brez konca kraja
Otrobe veže alegorične,
Nad svečeniki, cerkvijo razsaja:
Vvrsti se v klasike notorične; Vsa stranka sodi, umotvor ta cene Da epohalno je historične.
A kar hritkeje še srce zadene: Zaslepljen poštenjak tam ploska sam Sramoti svoji; oj, prodrl mu mrene
Se ni zasmeh; ne vč še, kod ne kam. Da znal bi, kaj vse bojni prapor krije, Pretresel strah bi ga, bilo ga sram. —
Kdor, v svesti si moči, ob prsi bije, Pravice ne, le silo kliče v boj, Ne toži naj krivico hudobije!
Krivici le pravica je pogoj. Živalsko je načelo kruta sila; Sramuje se ga brezštevilni broj;
A naj bi četa pičlega števila, Pohlevna si izbrala sile pot: Kakor bi pač priimek zaslužila:
Primera še ne opraviči zmot: Ce sosed tat je, ti ne smeš še krasti. Dejanju svojemu si sam gospod,
Sam odgovoren. Klanja naj se strasti Ves svet, spremenil je v krepost ne bo. Kar lepo, dobro je, imejmo v časti,
Ne, kar je tuje. Ni ne hvalimo, Kar slabo je, in naj si bo domače. — Mož, ki državam je z močno roko
nemških šol na troške davkoplačevalcev. V kaki obliki naj se dotične določbe stilizujejo, o tem naj se posvetujejo naši poslanci.
Vrediti bode pa potrebno tudi poufc druzih jezikov v šolah. Na Koroškem, Štajerskem in Primorskem v več krajih stariši želč, da se otroei v šoli nauče nemščine. Teh želj ne bode prezirati. Vsaj so cel6 slovenski deželni poslanci kranjski glasovali za to, da se na Kranjskem uči po večraz-rednicah nemščina in zaradi tega se jim ni ničesa očitalo.
Ko je mestni šolski svet ljubljanski vrejal šolske razmere v mestu ljubljanskem, je jeden Bam odbornik imel pomislike proti nemščini. Razmere so take, da se nemščina smatra za potrebno.
Po našem mnenju se pa v tem oziru mora določiti, da se drugi deželni jezik, bodisi nemščina ali laščina ali kak drug, sme učiti le kot neobvezen predmeti to je, da se ga uče le tisti učenci, katerih stariši to žele. To jedino je v smislu ustave, vsaka druga določba nasprotuje ustavi in se ne sme vspre-jeti v zakon, kateri ima član XIX. državnih zakonov izvršiti. Protiustavno so vrejene tiste šole na Slovenskem, v katerih je nemščina obvezni jezik. Ker drugi deželni jezik ni obvezen za vse učence, zato se v njem ne bi smelo učiti potem drugi učni predmet, pač pa naj se zanj odloči toliko ur, da se ga učenci lahko prisvoje za potrebo.
Ne smemo pa ostati pri ljudskih šolah, temveč jezikovni zakon mora tudi vravnati naše srednje šole. Pred vsem se mora jasno določiti naša pravica do srednjih šol z materinim učnim jezikom, da jih bodemo potem lahko zahtevali pred upravnim sodiščem, da se ne moglo več učnemu ministru kar poljubiti, da jih odpravi. Določi naj se, na koliko število prebivalstva kake narodnosti se mora osnovati kaka gimnazija ali realka z dotičnim učnim jezikom.
Tudi naj se določi, da je učni jezik na srednjih šolah odvisen od jezika prebivalstva dotičnega okoliša, za kateri je šola namenjena. Sicer bode nov jezikovni zakon moral se pečati z vrejenjem jezikovnega pouka na gimnazijah in realkah. Eekli smo že, da se nemščina vpelje kot obvezni predmet. Morda bi ne bilo napačno, da se jeden drug predmet na višji gimnaziji, oziroma realki, poučuje v nemščini, da si jo učenci bolje prisvoje. Morda bode nas zaradi teh naših nasvetov kdo zopet napadal, ali to nas malo briga. Mi ne spadamo mej tiste, ki v zborih ali pa na shodih se ponašajo s svojo narodnostjo, premlevajo fraze o narodnem obstanku, zabavljajo na vso moč zoper nemščino, svojo deco pa, pošiljajo v nemške šole ali ji pa doma po domačih učiteljih dan na dan ubijajo nemščino. Mi pa kar smatramo za pametno in potrebno, naravnost povemo in to tudi javno zagovarjamo. Mi smo za to, da se v narodnem vprašanju ravnanje vjema z besedami.
Sicer so se pa za to, da se jeden predmet uči v nemščini, izrekli mnogi poljski šolniki, katerim se pač ne more očitati, da ne ljubijo dovolj svoje materinščine. Neki slovenski list, s katerim pa mi nismo v prijateljstvu, je pa pred leti prav resno zahteval, da naj se na višji gimnaziji ohrani povsem nemški učni jezik, ne da bi ga bili napadali tistj, ki sedaj nam tako radi očitajo narodno izdajstvo.
Ker na ljudskih šolah ne more biti nemščina j obvezen jezik, zato se pa more določiti, da se pri vsprejemu v srednje šole znanje nemščine ne sme zahtevati, ker sicer bi se kratile naše narodne pravice, ko bi naše po usLavnih določilih osnovane ljudske šole imele manj pravic, nego nemške. Kdo morda poreče, da je ravno tako protiustavno, če se nemščina poučuje v srednjih šolah kot obvezen predmet.
Mi smo tukaj drugačnega mnenja. V ljudske šole je vsak dolžen hoditi in je torej proti ustavi primoran, učiti nemščine, ko bi bila obvezna. Srednjih šol pa ni nikdo silen obiskavati in se torej tukaj o kaki sili govoriti ne more. Srednje šole so že nekake pripravnice za bodoče uradnike in morajo biti tako vrejene, da dajo tisto občno znanje, katero se od bodočih državnih funkcijonarjev zahtevati mora.
Končno moramo pa omeniti, da tudi pri srednjih šolah ne smemo ostati. Jezikovni zakon mora določili tudi naše narodne pravice na visocih šolah. V njem ne 'm&ra jasno določiti, da se imajo za vse avstrijske narodnosti osnovati visoke šole, oziroma uvesti predavanja v njih jezikih v sedanjih visokih šolah.
Tudi tukaj se mora vse določiti z največjo točnostjo, da se pozneje ne bode moč izvijati. Ce bi morda kaj ugovarjali levičarji, da ne gre predavanje v več jezikih; povedo naj naši poslane', da se na vseučilišču v Inomostu predava v nemščini in italijanščini, v Lvovu se uvajajo sedaj k poljskim rusinska predavanja, na svetovnoznani politehniki v Ourihu se predava v nemščini, francoščini in laščini, ali vendar razvoj teh šol prav nič ne trpi.
Pokažimo Nemcem in vladi, da mi ne gojimo nobene mržnje do Nemcev in njih jezika, da smo pripravljeni k sporazumljenju, da pa pri tem hočemo, da se spoštujejo naše pravice in zagotovi narodni naš obstanek.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. oktobra.
Proti občni volilni pravici se je začela mej liberalci na Dunaju huda agitacija. Začeli so sklicavati shode. Tako je bilo tak shod sklicalo že napredno društvo VIII. dunajskega okraja. Glavni govornik dr. Seidler se ni upal naravnost izreči proti občni volilni pravici. Tožil je, kako da bode
Prestavljal mejnike kakor igrače, Ponosno moško je dejal nekoč: »Bojimo le Boga se mi; inače
Ga ni, čegar bi nas strašila moč." A mi, mi pa zbojimo pritepenca Se vsacega, bojimo, če gredoč
Zobč pokaže kdo, če tudi senca; Bogd pa ne, Očeta dobrega,J Ki ne zatira bornega Slovenca:
Da se bojimo, bogme, mi koga, Nas strahovati, ne ljubiti treba. — Za mučenika vsakdo se ima;
Zakaj, da sega nam svetost do neba, To v pesmih domorodnih se glasi: Pri Bogu torej važna smo oseba,
In biti smemo pač tako prosti, Da kritično pogledamo stvarjenje: »Kdo ve, če Bog resnico govori!
Tam tega ni pogodil prav", je mnenje Nemerodajno naše. »Sploh sveti Je vodstvo tem nestalnejše, čim menj je
Odločno narodno." To nam v Bog& Je vera. — V žarku milosti pa vzraste Iz praha reven rod, podre na tla
Mogočni ljud zaupajoč le nase. — Bil Mojzesu je Bog povelje dal, Naj udari s palico ob skalne mase,
Privre da voda iz granitnih tal. Možd preroka pa se dvom poloti: Zaman udarec je na skalo pal.
Pomislek mal zaprl roko dobroti Je božji proti ljubljencu Boga. A slaboverni mi v nesrečni zmoti,
Mi maloupni, rahlega srca, Ki ne zanašamo se na nikoga, Ne na Boga, ne na prijatelja,
Najmanj na sebe, ko preti nadloga,
V	slabotnem delu tožimo, da nam Usoda vedno bridka je in stroga.
Oj mili Bog, ki gospodar si sam Sveta vesoljnega, napolni strahom Pred Tvojim veličastvom srca hram;
Pred svetom pa nam daj, pred dimom, prahom, Pogum, da kvišku dvignemo glave, Da v čvrst se rod preporodimo mahom.
Proslavi Tvoje da naš um im£, In naša dlan moč Tvojo svetu kaže,
V	molitvi vroči koprni sred. —
Bog hotel, da se sladki up ne laže! — Krepak budi se rod iz težkih sanj, Na tleh zagleda, kar bilo najdraže,
Očetni prapor, tam, spomin dejanj
Prečastnih; zgrabi ga, že svita zarja.
Oj, dvigni se na vojsko zanj!
Naprej, moj rod, za vero, dom, cesarja 1 j.
liberalno meščanstvo izgubilo svoj vpliv. Potem je pa rekel, da je on za občno volilno pravico, ali se mora radikalno izvesti, to je odpraviti sedanje zastopstvo interesov. Shod je naposled vsprejel resolucijo, v kateri pozivlje liberalne poslance, da stavijo take predhge pri razpravi volilne reforme, da se bode varoval vpliv meščanstva. Dr. Seidlerja govor in pa ta resolucija kažeta veliko zmedenost in pa neodkritosrčnost dunajskih naprednjakov. Po omenjenem govoru bi sodili, da bode dr. Seidler predlagal resolucijo, da se uvede občna in jednaka volilna pravica ter odpravi zastopstvo interesov. V resoluciji se pa izraža baš nasprotno. Resolucija baš zahteva, da se ohrani sedanji zastopstvo interesov. V bistvu resolucija ne zahteva druzega, da ostane sedanja skupiua mestnih volilcev, kakor je, da se ne pomnoži število volilcev v tej skupini. Meščanski vpliv pa nima prav nič opraviti s tem, ali volijo veleposestniki zase ali pa z drugimi volilci. Ce se vpelje občna volilna pravica, je konec temu vplivu, naj se tudi odvzamejo predpravice plemstvu. Zato pa lahko rečemo, da tisti, kateri so glasovali za omenjeno resolucijo, so nasprotniki občni volilni pravici. Ce liberalci po shodih in po listih trdijo, da bi bili za občno in jednako volilno pravico brez zastopstva interesov, je le to občinstvu pesek v oči. Nemška liberalna stranka je nasprotna občni volilni pravici, kakor sploh vsaki zares liberalni napravi.
Čehi in volilna reforma. Staročeški listi nikakor niso zadovoljni z volilno reformo, katero je predložil grof Taaffe zbornici poslancev. Boje se, da se ž njo le bolj utrdi centralizem. Jeden staročeški list pa pričakuje, da se bodo nižji stanovi bolj na-udušili za narodno težnje, ko bodo imeli pravico voliti. Mladočehom je pa grof Taaffe kakor nalašč prišel z volilno predlogo. Pomagal je jim zopet do popularnosti. Mladočeški listi opozarjajo na to, da so Mladočehi predlagali prvi v državnem zboru občno volilno pravico in se je torej v prvi vrsti zahvaliti njih vplivu, da je ministerski predsednik predložil predlogo o premembi volilnega reda. Kdor pozna avstrijske politične razmere, ta pač dobro ve, da Mladočehi gotovo niso vlade prisilili k temu koraku, ali ua Češkem «e bodo pa vsekako našli ljudje, ki bodo to verjeli in zaradi tega Mladočehom peli slavo.
Prva obravnava pred izjemnim sodiščem. Predvčeraj se je moral v Pragi zagovarjati črkostavec in odgovorni vrednik časopisa »Po-krokove Listy" zaradi razžaljenja cesarja in pa zaradi rušenja javnega reda in miru. Zatoženec Anton Vesely je brezverec, bil je že dvakrat kaznovan zaradi razžaljenja straže, če tudi je še jako mlad. Zatoženec je priznal, da je čital članek, zaradi katerega je tožen, ali oporeka vsak hudoben namen. Šodišče ga je obsodilo na deset mesecev ječe, poostrene z jednim postom vsak mesec. Proti obsojencu so pa vložene tri druge tožbe, ki pridejo pozneje na vrsto. Zatoženec pripada onim mladim ljudem, kateri so bili zapeljani od inteligentnih in zrelih oseb, o katerih je govoril češki namestnik proti deputaciji praškega mestnega zastopa.
Srbija. Srbski ministerski predsednik Dokič je nevarno bolan in najbrž ne ozdravi. Mej radikalci Be že resno razpravlja, kdo bode naslednik njegov. Imenujejo se Pašič, Grujič in Velimirovič. Pri radikalcih ima prvi največ zaupanja. Kralj bi pač rajši imel Grujica ali pa Velimirovida. Bati se je namreč, da bivši min. predsednik Pašic zaide preveč na radikalna pota, če dobi vlado v roke. Sploh se pa vidi, da razmere v srbski radikalni stranki niso popolnoma zdrave. Ne bode več dolgo, pa se bode mej njo pojavil kak nevaren razkol, posebno ker v skupščini ni nobene prave druge opozicije. Liberalci se tako tudi popolnoma odtegujejo političnemu življenju, naprednjaki pa zaradi preteklosti svoje ne morejo priti do nobene prave veljave.
Grška. Finančne razmere so na Grškem jako slabe. Papirni denar ima veliko ažijo in to jako ovira trgovino. Vlada se pa nikakor ne more pomagati. Mej prebivalstvom je velika nevolja. Slišijo se že glasovi, da naj kralj odpravi ustavo in sam vlada, ker parlament sam nikdar nič koristnega ne ukrene. Deljanisovi in Trikupisovi pristaši zahtevajo, da kralj odslovi sedanjo vlado. Govori se, da bode zbornica razpuščena in da bodeta pri volitvah dosedanja nasprotnika Trikupis in Deljanis vzajemno postopala proti pristašem sedanje vlade. Take so razmere na Grškem, to je v tisti državi, ki misli, da je poklicana prevzeti nasledstvo za Turčijo in obnoviti nekdanje bizantinsko cesarstvo. Zmedene
razmere v lastni državi bi pač morale Grke prepričati, da niso sposobni za kako večjo nalogo.
Brazilija. Odnošaji za vlado v Braziliji niso najbolji. Vetaši pridobivajo vedno večjo moč, če tudi ne morejo vzeti Ria de Janeiro. Sedanji predsednik republike že sam priznava, da se bode težko obdržal in se je zatorej izrekel, da odstopi, ako se narod izreče pri volitvah za kongres proti njemu. Nam se zdi. da sedaj gre le za to, da se predsednik na lep način umakne s svojega mesta. Prememba predsedništva bode pač le za nekaj časa pretrgala boje. Zadovoljila pa prebivalstva najbrž ne bode. Posebno tiste pokrajine, ki hrepene po večji samostojnosti, zaradi premembe predsedništva ne bodo zadovoljnejše. Povod nezadovoljnosti »o pa več krajih mogočni guvernerji. Novemu predsedniku se bode pač težko posrečilo dobiti sposobnejših mož za pro-vincijalno upravo.
Cerkveni letopis. Mala cerkev.
Od Napoleonovih časov sem živi na Francoskem verska ločina, ki pa ne šteje mnogo članov in ki se imenuje „petite eglise" — mala cerkev. Nauke in obrede ima ta ločina prav tisce, kakor jih ima katoliška cerkev; samo dandanes ne more nikakor opravljati božje službe, ker nima duhovnikov. Ta „cerkev" je navstala tedaj, ko je prisilil Pija VII. Napoleon I., da je podpisal konkordat v Fontenbljo in na temelju tega koukordata se najbrezobzirnejše vmešaval v cerkvene zadeve. Svojevoljno je odstav-Ijal škofe in jih nastavljal in počel še mnogo drugega brezpravno. Temu se je ustavila desetorica pre-latov in je v javnem pismu proglasila, da ne priznava konkordata, ker prisiljeno dejanje ne more imeti obveznosti.
Nekateri posvetni možje so se pridružili temu oporekanju in tako je nastala ločina, ki je za prave spoznala le tiste duhovnike, katere je potrdil papež, ki pa duhovnika, od vlade imenovanega, nobenega ni hotela pripoznati. Druzega razločka pri tej „mali cerkvi" ni bilo; začetkom je bilo vse lahko, ker je živelo še precej duhovnov, ki niso bili imenovani od vlade in ki niso pripoznavali konkordata. A kasneje je bilo že huje. Duhovniki njihovi so bili že izumrli in rimska stolica jim ni mogla dati drugih, ker je sama javno pripoznala konkordat, da si jim je bila vedno jako naklonjena. Privrženci »male cerkve" so tedaj krščevali sami; spovedat in prejet sv. obhajilo so šli časih na drugi konec Francoskega, kjer je še živel kak predkonkordatni duhovnik. Mej seboj so se dobro poznali in nadzirali. Bili so v resnici pobožni iu krepostni ljudje. V Poatjeu je pregovor: »izvrsten kot malo-cerkovnjak". Sedaj sO pomrli že vsi predkonkordatni duhovniki in zato jim ni več mogoče prejemati sv. zakramentov; poostrili so si sami poste in skupne molitve vredili, dokler ni prav pred kratkim njihov starešina Marij Diik šel prosit k lijonskemu kardinalu-nadškofu, naj bi sv. Očeta nanje opozoril.
Sv. Oče so takoj odpisali, naj jih nikdo ne smatra za krivoverce in naj se jim brez vseh ovir dovoli vstop v cerkev. Tako je tedaj prenehala ločina, ki jo je rodila samo ljubezen do cerkve in vnetost za njeno svobodo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. oktobra.
(Iz trgovinske in obrtne zbornice) izstopi letos trinajst članov. Iz 1. in 2. razreda trgovinskega oddelka izstopijo gg.: Fran Hren, Janez P e r d a n in Fran S o u v a n ; iz tretjega razreda pa gg.: Tomaž P a v š 1 e r in Jožef Ribič. Iz I. razreda obrtnega oddelka izstopi gosp. Makso Krenuer, iz 2. razreda pa gg.: Oroslav Dolenec, Alojzij Jenko, Janko Kersnik, Filip Zupančič, Feliks Stare in Jernej Žitnik; iz tretjega razreda pa izstopi g. Ludo-vik Wriesnig. Člani volilne komisije so gg.: Janez Perdan, Avgust Skaberne, Janez Baumgartner, Anton Klein, Filip Zupančič, Makso Krenner in Matija Zitterer vitez Cavalchina.
(Za župnijo Dobrovo) pri Ljubljani je stolni kapitelj prezentoval č. g. Antona Lovšina dosedaj župnika na Homcu.
(Slovensko gledališče.) Včeraj uprizorjena Schle-singerjeva veseloigra v enem dejanju »Ravni pot najboljši pot" izpadla je prav povoljno. G. Borštnik (Skok) je malo pretiraval, sicer pa igral kot je glumi primerno. Gospa Borštnikova (Olga), gospica Slav-
čeva (Minka) in g. Verovšek (Dragan) rešili so svoje uloge prav dobro. — Nato se je pela Blodekova opera v dveh dejanjih »V vodnjaku", katera ima vkljub mnogobrojnim reprizam vendar-še vedno isto privlačno silo do občinstva. Opera imela je letos za češke stagione na Dunaju v gledališču v Josephstadt kaj lep uspeh in se bode najbrže vsprejela v reper-toir raznih nemških oper. Gospica llihova ima svež, prikupi j iv olas, g. Beneš (tenor) dosegel je lep uspeh ; istotako tudi basist gosp. Vašiček. Spretnost gospe Gerbič-eve pa je uže itak dovolj poznata. Ensemble in orkerster pa sta javeljne kaj pripomogia k lepemu uspehu opere. — Gledišče je bilo polno.
—a-
(Tombola.) Za zadnjo tombolo se je bilo prodalo od. 9900 tablic 7964. Dohodkov je bilo 1592 gld. 80 gld., troški znašajo okroglo 800 gld. in blizu 800 gld. se porabi v človekoljubne namene.
(Šolo so zaprli) v Spodnjem Logatcu za 14 dnij, ker imajo otroci oslovski kašelj.
(Za dopolnilne volitve v mestni zbor tržaški) postavili so liberalci za kandidata K. Herme-ta, konservativci ne imenujejo nobenega lastnega kandidata. — V III. okraju v okolici kandiduje politično društvo »Edinost" sporazumno z veljavnimi možmi onega okraja g. J. M. V a t o v c a, veleposestnika pri sv. Ivanu — Volitev za mesta je bila dne 12. t. m., za okolico pa se vrši v nedeljo 15. oktobra.
(Toča.) Iz ljutomerskih goric se nam piše: Dne 10. oktobra popoldne je velik del ljutomerskih goric tcča strašno poklestila. Bil je najlepši jesenski dan, kar popoldne okoli 4. ure pritira jug pogubo-nosne oblake, iz katerih se je vsipala suha debela toča, potem pa strašen dež, da je bilo kmalu vse pod vodo; ko smo mislili, da je pogubonosni oblak že mimo odšel, pritisne sever in ga še enkrat nazaj potisne, tako. da so zadete gorice bile od vseh stranij bite. Škoda je velika, zlasti na Mrzlem polju, v Slamnjaku in v Presiki. Segala pa je toča še dalje, vendar drugod ni naredila toliko škode, ker je letos trta še polna listja, ki je mnogo ohranilo, čeravno je toča skoro pol listja tudi oklestila. Ob tisti uri je toča tudi okoli Radgone klestila, pa tam ni toliko škode naredila, ker tam gorice niso tako rodne. Vsled te nezgode smo morali takoj začeti trgati, ker po nekaterih goricah je bilo videti, kakor bi bili psi ali kure grozdje oskubili. Po nepoškodovanih goricah pa se bode trgatev še-le prihodnji tedtn, po sv. Tereziji, začela. Kupci se že jako oglašajo in mošt plačujejo od 24 do 28 kr. liter. Blago bode jako dobro, vendar več kakor lani bode malo kdo natrgal. Vreme je hitro nastalo zopet lepo, in to je potrebno, da se na tla raztreseno grozdje in jagode laglje pobirajo. Posestniki, ki so bili poškodovani, so jako pobiti, ker 80 že mislili, da so za letos vsake nesreče obvarovani. Saj se pač nihče ne spominja, da bi tako rekoč že o trgatvi še toča šla, in tako debela in gosta celo ne.
(Od istrsko-kranjske meje.) V pondeljek in torek 9. in 10. t. m. obiskal je ekscelenca c. kr. namestnik tržaški vitez Rinaldini z namestniškim svetnikom baronom Conrad pl. Eibisfeld in sprejm-stvom cerkve, župnišča, šole, županijske urade, žen-darmerijske postaje županstev Materija, Podgrad in Jelšane v Istri okraja Voloskega. Prvo se je pregledala šola v Herpeljah, potem poprave potrebna cerkve v Brezovici i ondotna šola. V Materiji, koder je občinski urad, c. kr. orožniki, pošta dobro vre-jena šola je bil daljši postanek. Popoludne v ponedeljek je obiskal visoki gospod v Hrušici cerkev, župnišče in šolo, zatem Podgradom c. kr. sodišče, šolo in županstvo, katerega je načelnik navdušeni narodnjak, deželni poslanec g. Slavoj Jenko. V torek zjutraj se je podal nekaj časa vozeč potem hode na Hum pregledovaje cerkev, župnišče in šdlo, ob 12 se prepelje gospod v Šapijanc, sedež občine Jelšane. Lep slavolok z napisom „dobro došli" velika cesarska zastava in slovenska trobojnica ste pričali, da prebivajo ondi svetlemu cesarju vdani Slovenci. Mogočen strel topičev iu močni živio je donel, ko stopi načelnik primorske vlade raz voza pod slavolok. K obedu sta bila vabljena občinski predstojnik i cerkveni zastopnik. Deputacijam je visoki gospod obljubil podporo. Pregledovala se je tudi tržaško-reška cesta, na kateri mislijo neke klanjce odstraniti. Popoldne se poda gospod v Jelšane, šolska mladina z g. nadučiteljem pričakujo pri slavoloku nj. eksce-lenco, med pretrkavanjem i strelom gre gospod v cerkev potem v župnišče in šolo.
(Učitelj8tvo.) Gosp. B. Sitar, učitelj v Breznu, je postal nadučitelj v Vuhredu; gg. J. Sabati, uči-
telj pri Sv. Janžu, pa pri Sv. Ožbaldu ob Dravi in Martin Matekovič, učitelj v Skalah, ravno tamkaj. Gosp. M. Šijanec, podučitelj v Poličanah, pride za učitelja na Cven, gosp. Fr. Snuderl, podučitelj v Šmatnem pri Slov. Gradcu, pa v Pernice, g. Fr. Cvirn, podučitelj v Pražganju, v Stoperce in g. Fr. Čeh, podučitelj pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, k Sv. Lenartu v Slov. goricah.	»Slov. Gosp.
(Mrtvega so našli) blizu Novega Mesta bivšega pisarja Gust. J e k o v c a iz Ljubljane. Imel je prestreljeno glavo. Pravijo, da se je sam usmrtil zaradi »nesrečne ljubezni" I
(Pri občinski volitvi v Voloski) so dne 11. in 12. t. m. zmagali Hrvati proti združenim Lahom in Nemcem. Naj bi pač bila volilna sreča Hrvatom mila tudi v 2. in 3. razredu, ki voli 13. in 14. t. m.!
(Nov slovenski časopis v Ameriki.) V sredo, dne 27. septembra pričel je v New-Yorku izhajati nov tednik »Glas Naroda". List slovenskih delavcev v Ameriki. Naloga mu je, kakor pravi, zastopati interese slovenskega delavskega stanu, tako v Zjed. državah, kakor tudi v Evropi. Stal bode na katoliškem in narodnem stališču; vsebina mu bode soci-jalno-politična. Izdajatelji pravijo: »Sveta nam bode vera katoliška, ne bodemo seje dotikali, temveč branili bodemo to dragoceno svetinjo, katero smo podedovali od svojih vernih mater!" List svari tudi pred anarhisti e compagnia bella. — Naročnina velja do konci leta za Evropo 1 gld. in se pošiljaj po poštni nakaznici pod naslovom : »Glas Naroda." 436 E. 72 ud. St. — New York. City.
(Cvetlično razstavo) priredb tukajšnji umeteljni vrtnarji koncem tega jneseea v kazinskem steklenem salonu. Čisti dobiček je namenjen Elizabetski otroški bolnišnici.
(Rnsko-francoska slavnost v Tonlonu.) Ruska mornarica, ki je bila doslej zasidrana v pristanu v Kadiksu, odrinila je včeraj po morju dalje iu do-speje danes (v petek) opoldne) pred Toulon. Ruska mornarica broji nastopne ladije, oklopnice in topove ladije : »Car Nikolaj I.", »Pamjat Azova", »Tjerec", »Admiral Nachimov" iu »Rinda". Na čast ruskega poseta bodo vsi vojaki, ki so zaradi kazui morali dalje služiti, odpuščeni domov. Knjige s podobami, poučni in zabavni spisi o Ruskem množe se dan za dnevom v Parizu in po Francoskem. V Toulonu se zbero tudi veslarska društva iz vseh francoskih mest, da odplujejo Rusom naproti. — Parižani se hoto s tem prikupiti Ruski, da jej vrnejo križ sv. Vladimira, kojega so Francozi v krimski vojni leta 1855 kot zmagonosno trofejo prepeljali iz Odese v Pariz. — Glede na ta dogodjaj je jako zanimivo, kar pripoveduje »Figaro" o križu Ivana Velikega na Kremlu v Moskvi. Ko Napoleon I. leta 1812 zasede Moskvo, velel je sneti veliki križ ua Kremlu, meneč, da je ves od zlata. Stvar je bila težavna, kajti križ je stal visoko. Konečno se ponudi neki propuščen kaznjenec, da bo križ snel, kar se mu je tudi posrečilo, prejel je za ta izdajni čin lepo svoto, a dolgo je ni užival. Še tistega dne se je vpijanil do smrti, tovariši so pa mrtvega okradli. Križ pa ni bil zlat, temveč železen in močno pozlačen. — Dn3 19. oktobra moral je Napoleon osta-viti Moskvo in se umikati kozakom. Maršalu Mor-tieru je naročil, naj križ prepelje v Pariz in v večen spomin postavi na »Hotel d' Invalides". Napoleon je obračal, toda Bog je obrnil. Križ s Kremla so torej Francozi peljali seboj kot največjo trofejo na pokorenje Ruske. Dne 6. novembra jelo je snežiti in snežilo je neprestano. Za nekoliko dnij bile so zametene vse ceste, francoski vojniki so na stotine obtičali v snegu in zmrznili. Dospeli so do Smolenska. Tu so metali v vodo najdragocenejše omarice z biseri in demanti, kovčege, napolnjene z najdražjim blagom. Rečna struga bila je posuta z zlatom in biseri, in konečno so vrgli v vodo i križ s Kremla, ker so morali vozove, na kojih so vozili ugrabljeno blago, sežgati, da so 8e ogreli. Kmetje so pa pozneje križ Ivana Velikega potegnili iz reke, in v velikem slavlju pripeljali zopet v Moskvo nazaj in postavili na staro mesto. Ves narod ruski je v tem dogodjaju uvideval prst božji, ki je strašno pokoril ponosnega zmagovalca.
Društva.
(Pevsko društvo) v Braslovčah priredi v nedeljo, dne 22. oktobra izlet na Pako ob 3. uri popoldne v gostilno Ane Wizjak »k pošti" ter se prijatelji petja uljudno vabijo.
Odbor.
Telegrami.
Dunaj, 12. oktobra. Zjedinjena levica baje no misli takoj zavzeti nobenega stališča nasproti občni volilni pravici, ker vprašanje še ni aktuelno. Misli se sklicati poprej velik shod, h kateremu pridejo zaupniki iz vseh nemških okrajev.
Dunaj, 13. oktobra. Danes je v zbornici poslancev predlagal poslanec Barnreiter, da se osnuje poseben razred volilcev iz delavcev zavarovanih pri zavarovalnicah za bolezni in nezgode. Ta razred naj bi volil 20 poslancev, ter bi se tako število poslancev povekšalo na 373. — Odklonila se je zahteva zaderskega sodišča, da bi izročili Biankinija, kot vrednika „Narodnega Lista", toženega zaradi razžaljenja časti. Sledi prvo branje čeških izjemnih naredeb. Kot proti-govorniki oglašeni so razven Mladočehov še Bareuther, Biankini in Schneider.
Dunaj, 12. oktobra. Poslednjih 24 ur je v Galiciji 19 zbolelo in 10 umrlo za kolero, na Ogerskem pa 59 ljudij zbolelo in 14 umrlo.
Budimpešta, 12. oktobra. V budget-nem odseku je izjavil učni minister, da je vladno stališče v cerkvenopolitičnih vprašanjih nespremenjeno.
Pisa, 12. oktobra. Na Porti Florentini se je razletela bomba. Več oken je ubitih. Človek ni nobeden poškodovan.
Toulon, 13. oktobru. Zjutraj so se svetnik ruskega veleposlaništva, Giers, osobje ruskega veleposlaništva, ruski konzul v Mar-zilji, podnačelnik francoske mornarice in admiralu Avelanu dodeljeni francoski častniki peljali naproti ruskemu brodovju. Neizmerna množica ljudij dere proti pristanišču. Mnogobrojne ladije peljajo se naproti francoskemu brodovju. Francoska divizija, ki je zjutraj odplula naproti ruskemu brodovju,
šteje 1 križarico, 4 avizne parnike in šest torpedovk.
London, 12. oktobra. Lord Elgin je imenovan indijskem podkraljem.
50.000 goldinarjev je glavni dobitek velike inomoške 50krajcarske loterije. Častite čitatelje opozarjamo, da je žrebanje že dne 26. oktobra.
Umrli so:
12. oktobra. Terezija Leban, delavčeva hči, 12 ur, Opekarska cesta 6, oslabljenje.
V bolnišnici:
10.	oktobra. Jožef Presiček, gostač, 68 let, vsled raka v želodcu.
11.	oktobra. Ana Zrimšek, gostija, 46 let, prsna vodenica.
Tu j c i.
12. oktobra.
Pri Maliču: Fiers; Mebus, Oresnik, Schulz, Karplus, Gellis, Diirfel, Herwirsch, trgovci; Tippel, trgovec s premogom ; Cernovatec, Weinberger, potovalca, z Dunaja. — VVamarin, trgovec, in \Vohlfahrt, potovalee, iz Trsta. — Conradi, gledališki igralee, iz Budimpešte. — Pibrovo, posestnik, iz Krope.
—	dr. Manaberg, uradnik, iz Oger. Gradišča. — Viniguera, poročnik, iz Brucka ob M. — Kljun, župnik, iz Tuhinja. — Ziffer, tovarnar, iz Brna. — Lenassi s hčerami iz Planine. — Falk, trgovec, iz Berolina. — Koch, krojač, in Kaufman, potovalee, iz Novega Sada. — Hohl, okr. narednik, iz Pulja. — Kallina iz Prage. — Licht, potovalee, iz Gradca. — Kovač, potovalee, iz Celja. — Trauman iz Bamberga.
11 oktobra.
Pri Maliču: Neuman, ravnatelj ; Berke nadinžener; Gspig s soprogo; Lewenstein, Zimmer, Manheimer, Ladstatter, potovalci; Sehwarz, Hochmuth, Part, Tandler, Lewis, trgovci, z Dunaja. — Otto, inžener, iz Beljaka. — Fischer, nadporoč-nik; Miiller, ravnatelj, z rodbino, iz Pulja. — dr. Aichelberg iz Beljaka. — Hieng z rodbino iz Rakeka. — pl. Veiteneck, soproga okr. glavarja, iz Novega Mesta. — Filipek, zasebnik, s soprogo, iz Gradca. — pl. Borotha, poročnik, iz Budimpešte.
—	Skalovnik, Piuk z materjo iz Blance. — Glatz z rodbino, in Habberger iz Trsta. — Fischer iz Kamnika. — Birsa, trgovec s sadjem, iz Gorice. — Makesch, trgovee. iz Celja. — Klinar iz Nove Štifte. — Blažon iz Begunj. ~ Fasan s sinom; Schleimer in Hohn iz Kočevja. — Avsec, kapelan, iz Trebnjega.
Pri Slonu: Hoblmiiller; Weiss, Fuchs, Polatzek, trgovci; Robitschek, potovalee, z Dunaja. — Simthio iz Gottes-gab-a. — Pehani iz Žužemberka. — Stransky iz Nahoda. — Dangl, zasebnik, iz Ribnice. — pl. Simončič, zasebnik, in
pl. Ana Simončič iz Petrinje. — Javornik iz Litija. — dr. Repič in Čebašek iz Št. Vida. — Debeljak, župnik, iz Preddvora. — Goldschmied iz Pečuha. — dr. Klima iz Šmarija. — Klinar iz Bleda. — Zhuber pl. Okrog, nadlogar, iz Soteske.
—	Rotter s hčerjo iz Kamnika. — Gasparo s soprogo iz Trsta.
—	Manitzer, potovalee, in Ladstatter s soprogo iz Domžal. — Frank iz Prage. — Hecht iz Celovea, — Dereani, trgovec, iz Žužemberka. — Manhart, trgovee, iz Gradca.
Pri bavarskem dvoru: Maichin, Schuster, posestnik, iz črne. — Schauer, posestnik, iz Mozelja. — Schellander, trgovec z lesom, od Sv. Marjete. — Kreutzmaier U Kočevja.
—	Legat, zasebnik, in Bizjak z otroki iz Senožeč. — Hajek iz Kamnika. — Rabuso s soprogo iz Šalke Vasi. — Iglič, potovalee, iz Kamnika. — Košmelj, trgoveo, iz Železnikov. — Verderber s hčerami iz Hrvatske.
Pri Južnem, kolodvoru: Stuhly iz Cirknega. — Hribar, učitelj, iz Postojine.
Pri avstrijskem caru: Klump, železniški uradnik, z rodbino, in Schreyer s soprogo iz Beljaka. — Levstik, nad-učitelj, s sestro, z Vrhnike. — Petrovec, učitelj, iz Čemšenika.
—	Jan, učitelj, iz Bleda. — Bajec, učitelj, iz Polhovega Gradca. — VVieland iz Novega Ulma.
Vremensko sporočilo.
a rt O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur vj mm |
opazovanja		zr&komcra v mm	toplomera po Celziju			
	7. u. zjut.	739-5	60	brezv.	megla	
12	2. u. pop.	7374	14-8	sl. zap.	jasno	000
	9. u. zveč.	736 8	96	n	n	
Srednja temperatura 12 0°, za T90 pod normalom
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
m
% T •>
gnstopr
508 50-1 za vozarenje
ima
Jjgkr*^
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
^ Ceniki zastonj in franko.
Služba orgljarja in mežnarja
se razpisuje pri
župnijski cerkvi sv. Marjete na Muti
do 1. decembra.
Prosto lepo stanovanje; dohodki obojne službe zuašaio v denarji okolu 230 gld. Tudi zemljišča je nad 3 orale. Spretnost v orgljanju se tirja ; seveda imajo cecilijanci prednost. Služba se nastopi s I. januvarijem 1894.
Cerkveno predstojništvo na Muti
na Štajerskem. 465 10--8
80 kr. do 20 gld.
Za Vse Svete priporočam častitemu občinstvu največjo zalogo najnovejših izdelkov
nagrobnih vencev
s trakovi in napisom
po najnižjih cenah.
v
D
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 9
Vnanja naročila izvršujejo se vestno in po najnižji ceni.
488 4-2
Tudi imam veliko zalogo
raznovrstnih cvetlic
za gospode trgovce po najnižji ceni.
JKsr 80 kr. do 20 gld. iSS
S
oo o
J
pi o
M
0
«1 P*
1
Hi I > u n a j s k a borza.
96 gld. 80 kr.
Dn6 13. oktobra.
Papirna renta 5%, 16* davka . . . Brebrna renta 5%, 16* davka . . . Zlata renta 4 %, davka prosta . . . . 4* avstrijska kronina renta, 2JO kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100........
. 96		65 „
. 119		40 „
. 96		10 „
. 993		
. 336		
		55 „
		04 .
5		98 „
. 62	n	27'/, „
Dni 12. oktobra.
146 161
Ogerska zlata renta 4*.....
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld.
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....194
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 98 Zastavna pisma „ „ „ „ „**/«* 101
Kreditne srečke, 100 gld.......194
8t. Genois srečke. 40 gld.......67
115 gld.
93 „
75 60
kr.
50 50 10 25 75
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	136 gld.		— kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	n	50 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......	23	n	■
	69	•	— „
Windischgraezove srečke, 20 gld.....	60	■	~~~ *
Ljubljanske srečke.........	24	B	25 .
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	149	0	25 .
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2885	O	•
	103	n	75 „
Papirnih rubeljev 100.....	131	i	75 .
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Monjarnična delniška družba
„H ERCIJ
Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrme 74 B.
66
HjT Pojasnila "&tt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (flnvnic.