Drobne pesmi.
Pod  lipo.
Povej mi, lipica,                Cvetoča lipica
kdaj lepši dnevi                  je vztrepetala
in kdaj odsevi                    in Šepetala:
blesteče zarje                     ,,O, prišli bodo —
Slovencem pridejo!?           jaz ne učakam jih!"
Če imel bi  perutničke.
Če imel bi perutničke              Tam v mladosti svoje raju
kakor drobne lastavičke,         pel o ženinu bi maju,
pa bi zletel tja na gričke         pel o rojstvenem bi kraju
rojstvene!                                pesemce . . .
Kaj tni poje drobni ptiček?
Kaj mi poje drobni ptiček,          A veliko prijetneje
ki od juga je priletel                 je v domačih logih, gričih,
in je drobno gnezdo spletel        v tihih borovih vršičih,
v belem grmu glogovem?           ki šuštijo v sapici ..."
BRes lepo je tam na jugu           Pesem pel je drobni ptiček;
v palmovih zelenih gajih,           pesem setn zapel jaz tudi
v zlatih zarjinih sijajih                o domači dragi grudi
v vrtih pomarančinih! —            in o dragi mamici . . .
6
—.    122   *+— Pesem dela.
Pesem dela                       Odbežala
so zapele ptice,                mlada že pomlad je;
sladek vonj so                  že prinaša
dahnile cvetice                 k nani zeleno sadje
v topli zrak,                     mamica jesen,
črez nebo priplaval          podari ga rijemu
je srebrn oblak ...         ki ni taval len.
In šel bom v gozd . ..
In šel bom v gozd            Oj, daj nazaj
in pesemco zapel:            mi tepe sanje vse,
,,Oj, ti mladost,                 enkrat še vsaj
zakaj ne vrneš se?           prišetaj k meni v vast"
Tako bom šel
v zeleni, tihi gozd
in pesem pel
in klical bom mladost.
Ne vrne se.
Šel sem v borov gaj         Vzcveti, vzcveti mi,
in sem pesem pel:            o, življenja maj,
MVrni, maj vesel,              kot si mi nekdaj
vrni se nazaj!                  zopet sveti mit"
Ni se vrnil maj, zbežal je kot val; komaj mi je dal gaj še jek nazaj.
Brezi.
Kaj, breza srebrolista,           A včeraj mladi fantje
tako plaho drhtiš?                so tnimo šli trije,
Alar plakaš za pomladjo,       na ramah pa imeli
jeseni se bojiš?                     sekire so ostre.
»Kaj, če  odšla je vesna,       In ko so tnimo prišli,
črez leto pride spet;             pa sem jih slišala:
kaj, če jesen otožna              Poglej  to  lepo brezo —
potrga trati cvet!                  no, jutri pade ta."
Bogumil Gorenjko   .