GLASILO SZDL OĐČINE KAMNIK Kamniški občan ŠT.15 LETO XXIII. 12. SEPTEMBRA 1983 15. seja občinskega komiteja ZKS Kamnik Naloge komunistov pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije V okviru priprav na 8. sejo CK ZKS o nalogah zveze komuni- stov pri uresničevanju dolgoroč- nega programa ekonomske stabi- > lizadje je OK ZKS Kamnik strni! oceno o dosedanjem prizadeva- nju za izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabiliza- cije predvsem z vidika aktivnosti in idejno-politične usposobljeno- sti komunistov. Na seji komiteja so bila poda- na poročila OOZK oziroma ak- cijskih konferenc komunistov Stola, Utoka, Titana, Rudnika kaolina in kalcita, Gozdnega go- spodarstva, Zdravstvenega do- ma, osnovnih sol in Aktiva ko- munistov neposrednih proizva- jalcev, ki so že ocenili dosedanje aktivnosti in opozorili na vrsto težav in nepravilnosti, ki ovirajo stabilizacijska prizadevanja v de- lovnem okolju in širši družbeni skupnosti. V Stolu so sklenili, da rnorajo hitreje realizirati že spre- jeti sanacijski program, preu- smeriti proizvodne programe, povećati produktivnost dela in izkoriščenost kapacitet, da je nujna investicija v opremo za [^ izboljšanje tehnologije dela in da ! je poleg varčevanja pri porabi materiala nujno potrebna tuđi boljša delovna disciplina. Konstruktivno in vsebinsko ter akcijsko kvalitetno so komunisti v Utoku že sprejete dolgoročne naloge za gospodarsko stabiliza- cijo dopolnili s konkretnimi na- logami za doseganje načrtovamh rezultatov gospodarjenja. Kljub zelo dobrim rezultatom, ki so jih dosegli ob polletju pa ugotavlja- jo, da bi ob doslednejšem uresni- čevanju dogovorjenih nalog re- zultati lahko bili še boljši. Po- trebno je, da se bistveno menja odnos do dela in do družbenih sredstev. Neodgovorno ravnanje z družbenimi sredstvi in podpira- nje ali zaščita nedela, izogibanje delovnim obveznostim, je treba odpraviti. Na vseh ravneh mora- mo krepiti kvaliteto dela in ga ustrezno prispevku ovrednotiti v osebnem dohodku. V Titanu so opozorili na pro- blem likvidnosti in pretežno pla- cevanje njihovih končnih izdel- kov z menicami, na kasnitev de- viznih nakazil iz tujine in veliko neplačano realizacijo. Ocenili so tuđi, da je tako udeležba kot ak- tivnost komunistov v samouprav- nih organih preskromna. V Eksperimentalni tkalnici so stabilizacijska prizadevanja kon- tinuirana, odražajo pa se v do- brih rezultatih gospodarjenja. Poudarili so, da so pogoj lz to tuđi dobri medsebojni odnosi in pripravljenost vsakega posamez- nika, da vloži svoj prispevek k premagovanju težav. V Rudniku kaolina in kalcita se srečujejo s težavami pri povečevanju proiz- vodnje zaradi kasnenja geoloških raziskav in pa se neuresničene investicije za širjenje proizvod- nje v TOZD Kalcit. V zdravstve- nem domu so že dalj časa vklju- čeni v stabilizacijska prizadeva- nja. Z boljšo tehnično opremlje- nostjo ter pritegnitvijo ustreznih specialistov si prizadevajo zmanjšati pritisk na specialistino službo v Ljubljani in hospitaliza- cijo. Predlagajo, da so za zdrav- stvo za vso republiko enotni ukrepi, ne pa da ima vsaka regija svoje. Poudarili so, da je nujno obnoviti solidarnost, tako na re- gijskem kot republiškem nivoju. Opozorili so tuđi na premajho ažurnost dela invalidske komisije in na možnost reorganizacije re- ševalne službe znotraj ljubljan- ske regije zaradi boljše koordi- nacije prevozov. Komunisti v osnovnih šolah so ocenili, da se bolj kot nizek la- sten standard, učitelje moti ob- čutek, da sodi izobraževanje k porabi in da ne uspe dobiti polo- žaja kot proizvajalna sila v zdru- ženem delu. Opozorili so tuđi, da je zviševanje normativa za števi- lo učencev v oddelku udarec kva- liteti pouka in bi kratkoročno in dolgoročno gledano imelo nega- tivne posledice. Nakazali so na težave, ki ovirajo združevanje osnovnih sol. Še vedno premaj- hna osvetljenost prednosti (z ar- gumenti), splošno slaba informi- ranost o potrebah združevanja jasno kažejo na potrebo po in- tenzivnejšem pristopu za reševa- nje problematike združevanja osnovnih sol v smislu izboljšanja kvalitete dela in stabilizacijskih prizadevanj. Aktiv komunistov neposre- dnih proizvajalcev je izpostavil potrebo po selektivni socialni po- litiki, ki bi presegla lažno solidar- nost, da pa moramo hitreje reše- vati probleme pri delavcih, ki so resnično socialno ogroženi. Opo- zorili so tuđi na zastarelost te- hnologije in opreme v kamni- škem gospodarstvu, na težave mladih pri zaposlovanju in vklju- čevanju v samoupravno in druž- benopolitčno življenje, na ne- zainteresiranost nekaterih delav- cev do dela, ker imajo vir dohod- ka tuđi zunaj DO itd. Ocenili so, da je še vedno premalo sodelova- nja med delavci v neposredni proizvodnji in strokovnimi služ- bami, ki razpolagajo z več infor- macijami in zato lažje odločajo. V nekaterih kolektivih se odloči- tve krojijo pretežno le na stro- kovnih kolegij ih, delovanje sa- moupravnih organov in družbe- nopolitičnih organizacij pa je ob strani oziroma v podrejeni vlogi. Tako je prisotno tuđi skrivanje odgovornosti za odločitvami sa- moupravnih organov. Komunisti se ne strinjajo s kadrovanjem, ko vodilni delavci po vrsti napak, nepravilnostih in neodgovornem ravnanju namesto sankcij lahko zasedejo še odgovornejša delov- na mesta. To vodi do nezaupanja in jemlje delavcem voljo za sta- bilizacijska prizadevanja. V vseh delovnih okoljih je bilo ocenjeno, da slabšajo vzdušje razne deziformacije, nepravilno- sti na vseh nivojih od občine do federacije in še vedno po- manjkljivo informiranje. Na ko- miteju so bila poročila dopolnje- na s predlogi za še aktivnejši pri- stop zveze komunistov pri ure- sničevanju dolgoročnih stabiliza- cijskih prizadevanj. (Nadaljevanje na 2. strani) Umri je Miha Marinko, naš častni občan Avgusta je obstalo srce še enega velikega moža, v Ijub- Ijanskem kliničnem centru je namret v SO. letu starosti umri Miha Marinko, narodni heroj, junak sodaUstičnega dela, predvojni revolucionar, prvi komisar slovenske parti- zanske vojske, dolgoletni vi- dni druibenopolitični dela- vec, Han sveta federacije ut , tuđi častni občan Kamnika. ' Njegova revolucionarna pot je bila povezana tuđi z našo obćino. Tako je leta 1934 v imenu pokrajinskega komite- ja ZPJ trn Sktvenijo sodehval s stavkmjočimi delavci v Remčevi tovami, zaradi česar so ga prijeti in odpeljali v za- por. V Podgorju pa se je leta 1940 udeletil ustanovnega nestanka, okrožnega komite- ja ZPS za kamniško okrožje. Pogreb revoludonarja in odločnega borca za pravice ćelavca je bil v Ljubljani 22. avgusta; žaro s pepelom so položili v grobnico herojev. Delegacija SZDL Vojvodine v Kamniku Konec pretekleta tedna se je v Sloveniji mudila delegacija PK SZDL Vojvodine, ki jo je vodil predsednik Bogdan Tanko- sić, v delegaciji, ki je s tem vrnila obisk delegaciji slovenske SZDL, pa sta bila še Jožef Horvat in Rada Bajac, člana predsedstva PK SZDL. Delegacija je v petek, 9. septembra obiskala tuđi našo občino. Dopoldne so se pogovarjali nS OK SZDL o stabiliza- cijskih prizadevanjih in aktivnosti socialistične zveze pri tem, nato pa so gostje iz Vojvodine obiskali še Utok. Tu so jim predstavili dolgoročni in kratkoročni program stabilizacije v delovni organizaciji, ki že daje dobre rezultate. Delegacija je ta dan obiskala tuđi sosednjo domžalsko občino, sicer pa je v več pogovorih s predstavniki republiških organov in organizacij spoznala naša prizadevanja pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, delovanje socialistične zveze v političnem sistemu, s posebno pozornost jo pa so gostje poslušali razlage o ideološki in nekaterih drugih vprašanjih v kulturi. Kako smo gospodarili do polletja Izvoz, zlasti izvoz na konverti- bilno območje, naj bi bil motor razvoja naše občine. Toda prav tu je bilo naše gospodarstvo v letošnjem prvem polletju naj- manj uspešno, saj je prodalo na tuje za okrog 9,7 milijom dolar- jev, oziroma 16 odstotkov manj kot lani v enakem obdobju. Po- pravil se je sicer delež konverti- bilnega izvoza, tako da je bil ta le za 2 odstotka manjši kot v pri- merjalnem obdobju. Načrtovani celoletni izvoz pa je bil v polletju dosežen le 31 odstotno, torej praktično ni možnosti, da bi izvozne dlje do konca leta še do- segli. Med uspešnimi izvozniki so bi- li Utok, Svilanit, pa tuđi Elek- troelement Izlake, tozd Svit, Do- nitov tozd Trival, Eksperimen- talna tkalnica in Alprem. Precej pa je izvoz zaostal za nacrti v Titanu in Stolu. Uvoz v vrednosti 4,8 milijona dolarjev je bil za 16 odstotkov manjši kot v enakem obdobju la- ni, delovne organizacije pa so uvažale predvsem repromaterial, saj so le 5 odstotkov deviz pora- bile za nakup opreme. Tuđi podatki o fizičnem obse- gu proizvodnje nišo spodbudni, saj je ta namesto 3,5 odstotno povećane praktično enaka lanski. Izstopajo le "Menina, Utok, KIK • Avgusta so se poslovni rezul- tati za spoznan je izboljšali: pove- čalseje Bzični obseg proizvodnje in tuđi izvoz, zlasti na račun Tita- na in KIK, ki uresničujeta načr- tovani izvoz, meoiem ko Stol v izvozu še zaostaja za nacrti. Izgu- ba v Stolu se še povečuje, prav tako v Komunalnem podjetju, v tozdu Gosunstvo in Mčnice pa se zmanjšuje. __________ Toplo sprejeti Četrtek, 1. september, je bil za prvošolce res nenavaden in slo- vesen dan, kajti ta dan so naredili prve korake v nič več brezskrbno življenje. V šolske klopi osnovne sole Toma Brejca v Kamniku je prvič sedlo 58 cicibanov. Razdeljeni so v dva oddelka. Oddelek A poučuje Dara Bitenc, oddelek B pa Rajka Praper. S skrbjo in obenem z radostjo so prvič vstopili v razred tako starši, kot prvošolci. Mogoče so bili slednji ćelo bolj korajžni, saj se obveznosti, ki jih nalaga šola, ta trenutek prav gotovo nišo zavedali, oziroma ni bilo časa pomisliti nanje. Kdo bi vedel, kaj vse jim je tišti dan rojilo po bistrih glavicah? Njihove oči so bile ta trenutek tuđi misli in skrbi, tako prisotnih staršev, kot otrok. Za cicibane se je pričelo resno delo v skupini, kjer je poleg dela potrebno prilagajanje in tovarištvo. Po predstavitvi in uvodnih besedah tovarišice učiteljice, s katero bodo otroci v tem šolskem letu preživeli velik del dneva, je po zvočniku vse učence toplo pozdravil ravnatelj sole Vuk Cmiljanič. Posebno dobrodošlico je izrekel najmlajšim, to je učencem prvega razreda, v kateri je izrazil željo, da se čimprej vkljućijo v delo in življenje razredne oziroma šolske skupnosti. Pozdravil je tuđi njihove starše, ki bodo v bodoče pogosto prihajali v solo in spremljali delo in napredek svojih otrok. Že prvi dan so starši in cicibani spoznali, da je bil strah popolnoma odveč, kajti prepričali so se, da so otroci v dobrih rokah prijaznih tovarišic, vsaj po toplem sprejemu sodeč, ki je zlasti za prvošolce še kako pomemben. Pohvalno je tuđi to, da je šola sprejela v podaljšano bivanje vsakega prvošolca, ki tako varstvo potrebuje. Tuđi prehrana je urejena. Polni obljub so prisotni zapuščali razred; starši so ši obljubili, da bodo skrbno spremljali otrokovo delo; otroci pa, da se bodo pridno učili, saj so že v mali soli, če že ne prej, slišali besede tovariša Tita; »Le kdor se uči, nekaj zna, in kdor nekaj zna, lahko koristi domo- vini!« Torej - cicibani, srečno! VERA MEJAČ Za trenutek smo prekinili delo učiteljici Duri Bitenc in cicibanom I-A razreda OŠ Toma Brejca v Kamniku. in Alprem, kjer so proizvedli več kot v lanskem polletju, medtem ko je bil fizični obseg proizvod- nje manjši v Rudniku kaolina, tozdih Trival in Svit, v Stolu in Eti. Celotni prihodek gospodarstva se je v primerjalnem obdobju povečal za 32 odstotkov, prav za toliko porabljena sredstva, med- tem ko je 8.575 zaposlenih ustvarilo za 33 odstotkov višji dohodek. Precej se je povećala neplačana realizacija, saj je njen delež v primerjalnem obdobju v celotnem prihodku porasel od 3,7 na 5,6 odstotka. Gospodar- nost poslovanja, izražena z raz- merjem celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi se ni po- slabšala le v industriji, gostinstvu in obrti. Većino porabljenega de- narja je gospodarstvo namenilo za surovine in material. Zanimi- va je še primerjava oziroma po- većanje sredstev za dnevnice in potne stroške za potovanja v tu- jini (107 odstotkov več kot lani), za proizvodne storitve (41,6 od- stotka več) in neproizvodne sto- ritve (53 odstotkov več). Ustvarjeni dohodek za 5 od- stotkov presega načrtovanega, vendar gradbeništvo, trgovina, obrt in stanovanjsko komunalna dejavnost načrtovanega dohodka nišo dosegli. Iz dohodka je šio za skupne potrebe za 32 odstotkov več de- narja kot lani v polletju, za sploš- no porabo 62 odstotkov več kot lani, druge obveznosti so se po- većale za 40 odstotkov. Za čiste osebne dohodke in skupno pora- bo delavcev fš gospodarstvo na- menilo 883,7 milijona din ali 22 odstotkov več. Osebni dohodki so se tako v poprečju povećali za 18 odstotkov. Akumulacija gospodarstva se je v primerjalnem obdobju pove- ćala za polovico. Sredstva za re- produkcijo so'se povećala za 43 odstotkov. vendar je bilo zaradi inflacije denarja za ta namen znatno manj, kljub temu pa se je znotraj teh sredstev zvečal delež za razširitev in izboljšanje mate- rialne osnove dela. Izgube so se v primerjavi z lan- skim polletjem povećale za tret- jino in znašajo 37,2 milijona din. Največjo izgubo je imel Stolov tozd Tovarna ploskovnega pohiš- tva in sicer 32,6 milijona din. Komunalno podjetje je ustvarilo 3,6 milijona din izgube, tozd Go- stinstvo in žičnice pa 860 tisoi din, kar je precej manj kot lani. Dohodek v negospodarstvu s<; je v primerjalnem obdobju nove čal za 34,5 odstotka, ob polletju v negospodarstvu ni bilo izgube (Nadaljevanje s 1. strani) Dejstvo je, da na nivoju obči- ne še nimamo dolgoročnega pro- grama ekonomske stabilizacije in da je treba komisijo za izvajanje dolgoročnega programa eko- nomske stabilizacije oblikovati kot strokovno-operativno telo pri izvršnem svetu. Naloga komi- sije je predvsem v pripravi stro- kovnega gradiva in oceni plana za naslednje leto in v srednjeroč- nem in dolgoročnem obdobju z vidika uresničevanja dolgoročne ekonomske stabilizacije. Potrebna je tuđi temeljita analiza in aktivnost zaradi nenormalnega razraščanja administracije kot posledice vse večje birokracije in moči »uradništva«. Odnos do te- ga problema je bil doslej vse pre- več oportunističen, toleranten in nedosleden. Komite je spodbudil vse OOZK, da ocenijo svoje aktiv: nosti v smislu stabilizacijskih pri- zadevanj. Ocene bodo skupaj s stališči 8. seje CK ZKS osnova za nađaljnje konkretne naloge ZK pri uresničevanju dolgoročnega programa ekonomske stabiliza- cije. Občinški komite ZK je obrav- naval tuđi rezultate gospodarje- nja za I. polletje 1983 in oceno gospodarjenja za 8 mesecev le- tos. Rezultati so slabi,' pod plani- ranimi in pod republiškim pov- prečjem. OZD so imele veliko težav predvsem pri oskrbi s suro- vinami in repromaterialom, tako da je proizvodnja ostala po obse- gu na lnaskoletni ravni. Še po- sebno zaskrbljujoč je izvoz, ki je za 15,9% nižji kot v enakem ob- dobju lani. Izgube so se povećale za tretjino napram lanskem pol- letju in znašajo 37.203 tisoč din. Največji delež 32.689 tisoč din predstavlja izguba v Stolu - TOZD Tovarna ploskovnega po- hištva. V vseh delovnih okoljih si moramo odločneje prizadevati za ustvarjanje večje proizvodnje ter večjega izvoza na konvertibilno področje. Pri tem se mora krepiti tuđi samoupravno združevanje dela in sredstev, realno planira- nje in učinkovito gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Komite je ob analizi dohod- kovnih odnosov v kamniškem gospodarstvu sprejel zaključke delovne komisije in predlog ak- tivnosti komisije za družbenoe^ . konomski razvoj, s katerimi so opredeljene naloge za intenziv- nejše povezovanje v reproveri- gah in nakazane nađaljnje mož- nosti oziroma ovire za dohod- kovno povezovanje kamniških OZD tako v ožji kot v širši druž- beni skupnosti. J. T. 2 KAMNIŠKI OBČAN / 12. SEPTEMBRA 1983 OD VSEPOVSOD • Povprečni poslovni rezultati v Ljubljani LJUBLJANA - Ljubljansko gospodarstvo oziroma gospodarstvo ljubljanske regije je v letošnjih šestih mesecih ustvarilo nekaj več kot ,66 milijard dinarjev dohodka. Samo ljubljanski ozdi so ustvarili približno 52 milijard dinarjev dohodka, kar je za 35 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Zanimivo in spodbudno je predvsem to, da se je precej povećala akumulacija, saj je bila po podatkih SDK v regiji za 46 odstotkov, v Ljubljani pa za 45 odstotkov večja kot v lanskem prvem polletju. lzgubo je ob polletju izkazalo 41 gospodar- skih ozdov v regiji, od tega jih je 29 v Ljubljani. Skupna izguba znaša milijardo in 463 milijonov dinarjev, več kot polovico te izgube pa je »pridelala« Petrolova delovna organizacija Zemeljski plin. Med več- jimi zgubarji je še Inex-Adria, Elektro Ljubljana, Julon in drugi. • Dolgovi so poravnani ZAGREB - S precejšnjimi napori je Hrvaška do konca avgusta vrnila Oziroma poravnala vse dospele terjatve iz tujine. Do konca leta bo morala ta republika vrniti še nekako 400 milijonov dolarjev, medtem ko je v sedmih letošnjih mesecih devizni priliv znašal 911 milijonov dolarjev, do konca leta pa naj bi zaslužili še 670 milijonov dolarjev. Po svoje pa je seveda paradoksalno to, da je med največ- jimi in najuspešnejšimi hrvaškimi izvozniki Ina, saj naj bi do konca leta izvozila za 251 milijonov dolarjev svojih izdelkov. , • Izvoz je bil manjši ' LJUBLJANA - Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je jugoslovanski izvoz v sedmih letošnjih mesecih za dva odstotka zaostal za lanskim, medtem ko so tri jugoslovanske republike v tem času povećale izvoz. Tako je bil slovenski izvoz blaga za pet odstot- kov večji, vojvodinski za štiri, BiH pa je izvozila za dva odstotka več. Jugoslavija je v tem obdobju zmanjšala svoj blagovni uvoz za 11 odstotkov. Samo v Vojvodini in na Kosovem so uvoz povećali, medtem ko je Crna gora uvoz zmanjšala ćelo za 53 odstotkov. Slovenski uvoz je bil v tem času manjši za tri odstotke. • Največ na bolnišld zaradi otrok LJUBLJANA - V prvi polovici leta je bilo v Sloveniji povprečno 4,87 odstotka bolniških izostankov v delovnem času in sicer največ na celjskem območju (najmanj pa na murskosoboškem). Glede na dolgoletno povprečje je to nekoliko več, pri statistični službi republi- škega zavoda za zdravstvo pa največ ljudi izostane zaradi nege otrok. Razveseljivo je, da število nesreč pri delu po teh podatkih upada. • Tovarne zdravil delajo s polno paro BEOGRAD - Kljub nekaterim zapletom pri oskrbi z zdravili v Gospodarski zbornici Jugoslavije menijo, da vse jugoslovanske to- varne zdravil delajo s polno paro in ćelo presegajo svoje plansko zastavljene naloge. Letos je Jugoslavija z izvozom zdravil ustvarila dovolj deviz za nakup surovin (približno 200 milijonov dolarjev). Tako farmacevtske tovarne izpolnjujejo tuđi izvozni nacrt, ostane pa jim 70 odstotkov deviz, kar naj bi zadostovalo tuđi za to, da naj bi na domaći trg poslale za 20 odstotkov več zdravil. OŠ Kamniškega bataljona Stranje Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: - učitelja TV za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU - moški - učitelja razrednega pouka za določen čas od 1. 11. 1983 do 30. 6. 1984, (nado- meščanje delavke v času porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom, U ali PA - razredni pouk. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. O izbiri kandidatov boste obveščeni v osmih dneh pozaklju- čenem razpisu. Prijave na naslov: Osnovna šola »Kamniškega bata- ljona« Stranje, Zgornje Stranje 22, STAHOVICA 61242 Praznik na Kamniškem sedlu Kamniški planinci so nadvse sve- čano obeležili častitiljivi jubilej, 90- letnico aktivnegst dela in uspehov svoje organizacije. Planinsko druš- tvo se je na ta jubilej, ki sovpada i 90-letnico deiovanja organizirane- ga planinstva v Sloveniji; Planinske zveze Slovenije ter planinskih dru- štev Ljubljana Matica in Morirje pripravljajo zelo skrbno in odgo- vorno. Tak visok jubilej zasluži, da se proslavlja delovno in s konkret- nimi uspehi. Ti nišo izostali. O svečani seji PD Kamnik je ka- mniški občan že poročal julija. Le nekaj dni kasneje, 23. julija, je bil planincem Kamnika in širše okolice izročen v uporabo popolnoma pre- novljen planinski dom na Kamni škem sedlu. Ta dan je bil za Ka- mniško sedlo nepozaben. Obisko- valcev še nikdar ni bilo toliko, bilo jih je nekaj tisoč. Za vse je bilo preskrbljeno z jedačo in pijaco. Mnogi so posedali na pobočju levo in desno od doma, številni pa so odšli na krajše ture; na Brano ali Okrešelj oziroma na Planjavo in dalje proti Ojstrici. Pogled na ne- pregledno množico je bil enkraten. Tuđi proslava je bila pestra in vse- binsko bogata. Za začetek so se oglasili zvoki trobente, ki so prihajali izpod vznožja Brane. Takoj zatem je prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika nastopilo z izbranimi pe- smimi, ki so se vključevale v razpo- loženje obiskovalcev in v trenutek časa. Zbrano kot vedno so Liraši navdušili planince-poslušalce. So- delovanje Lire in planinskega druš tva Kamnik je tradicionalno in se krepi že vsa leta obstoja planinstva na Kamniškem. Lira je s svojim nastopom sodelovala tuđi že leta 1906, ko je bila postavljena prva koča na tem mestu. Izbrana recitacijska skupina mla- dih planincev iz osnovne sole Ka- mnišega bataljona iz Stranj nam je s svojim nastopom gore še bolj pri- bližala. V krajšem nagovoru je predsed- nik planinskega društva Kamnik Slavko Rajh, posredoval zbranim konkretne podatke o gradnji pla- ninskega doma, o porabljenem de narju in pomoći delovnih organiza- cij. Poudaril je pomen ogromno vloženega dela planincev pri grad- nji tega doma. Slavnostni govornik Tomaž Ba- novec, predsednik planinske zveze Slovenije, je orisal pomen in naloge planinske organizacije, govoril je o neposrednih ukrepih, ki jih mora vsak državljan in tuđi planinec iz- polniti v teh težavnih gospodarskih razmerah. V svojem bogatem nago- voru je čestital kamniškim planin- cem na izrednem uspehu, zatem pa stvarno in objektivno razčlenil se- danji trenutek in opozoril na izje mno potrebo enotnega in usklaje- nega dela, pristopa in uresničevanja sprejetih nalog. Po izrečenih čestitkah številnih planinskih organizacij in izoročitvi spominskih daril je Lađo Golob, predsednik gradbenega odbora, prerezal vrvico in s tem izročil pla- ninski dom v uporabo ljubiteljem planin, ki bodo vedno in ob vsaki priliki in času našli tu prijetno zato- čišče. Svečane otvorirve so se udeležili številni gosti in povabljenci. Prisot- nost predsednika predsedstva SRS Viktorja Avblja in predsednika CK ZKS Andreja Marinca ter številnih predstavnikov gospodarskega in politične^a življenja občine in re- publike je dalo svečanosti še večji poudarek in večji pomen prenov- ljenemu domu na Kamniškem sedlu. Prisrčno je bil sprejet nagovor celovškega župana, prijatelja kam- niških planincev. V svojih besedah je poudaril prijateljstvo, ki veže planince delavce na obeh straneh meje, v spomin na ta dogodek pa je poklonil lično sliko, ki bo obešena na vidnem mestu. Ob otvoritvi planinskega doma so kamniški planinci odprli tuđi KAMNIŠKO PLANINSKO P0T, ki bo mnoge vodila od Menine pla- nine, preko Velike planine, Konja, Korošice in Ojstrice na Planjavo in Kamniško sedlo. Od tu dalje bo pot vodila na Brano in Okrešelj, čez Tursko goro, Kranjsko Rinko, Sku- to, Grintovec in Kočno do Češke koče, na Kokrško sedlo, Kalško go- ro in Kalški greben, na Vrh Korena in Mokrice do Krvavca in Kamni- škega vrha. Pot bo mogoče preho- diti v 5 do 7 dneh dobre hoje. Vsak, ki bo to pot prehodil, bo prejel nagrado - lepo-značko. V poznih popoldanskih urah so se obiskovalci pričeli spuščati v do- lino. Bili so bogatejši za nov planin- ski užitek, za novo doživetje in bo gatejšo možnost uživanja v zdravi planinski naravi s prekrasnim po- gledom na bližnje gore. STANE SIMŠIĆ Planinski dom na Kamniškem sedlu, ki je bil odprt 23. julija 1983. (foto Samo Simšič) Veselo je bilo V večno lepem okolju Kamni- ške Bistrice se je v soboto, 30. julija, zbralo okrog tisoč ljudi, da bi popestrili prijateljsko srečanje izseljencev in zdomcev občin Ka- mnik-Domžale. Uvodoma jih je pozdravit predsednik Izseljeniške matice obeh občin Matija Jenko in med drugim dejal: »Izseljeniška mati- ca Kamnik-Domžale vlaga vse napore, da bi v okviru dejavnosti Slovenske izseljeniške matice čim več pripomogla k ohranjanju slovenskega kultumega izroćila in jezika pri naših izseljencih. Kljub zaoštrenim gospodarskim pogojem in skromnejšim finanč- nim sredstvom se trudimo, da bi bilo teh srečanj čim več. Zaveda- mo se, da so izseljenci in zdomci eden od faktorjev, ki lahko pri- speva k realnejšemu informira- nju svetovne javnosti o našem družbenopolitičnem sistemu, po drugi strani pa naše sodelovanje z izseljenstvom utrjuje ugled Ju- goslavije v svetu. Zato naj bi bila ta naloga, da navezujemo stike z izseljenstvom, posebno še z mla- dimi generacijami, ne samo nalo- ga izseljeniških matic, temveč ce- lotne družbe na vseh področjih družbenih dejavnosti.« Za njim je zbrane z izbranimi besedami pozdravil predsednik občine Domžale Karei Kušar, na to še predsednik republiške Izse- ljeniške matice Matjaž Jančar. Posebno doživetje je bil letoš- nji kulturni program, na katerem so nastopili bratje Pirnat iz Jarš, požrtvovalna recitatorka Karla Osredkar in živahne sestre Budja s Švedske. Doma iz Bučkovcev v Prlekiji so v dvajsetih letih druga za drugo zapuščale rodno grudo in si na Šveskem uredile svoj drugi dom. Sodelujejo v tam- kajšnjem kulturnem društvu Li- pa, v katerem stalno nastopajo za Slovence in domaćine. Letos so prvič nastopile na srečanju v Ko- čevju in Kamniški Bistrici. Prisr čen nastop in ubrano petje so poslušalci nagradili z dolgotraj- nim aplavzom. Na letošnjem sre- čanju je bila prisotna tuđi Eli Rizmal, napovedovalka oddaje za Slovence v Melbournu (Av- stralija). Tuđi sicer je bilo letos največ zastopnikov iz teh dveh dežel, poleg še nekaj staroizse- ljencev, ki pa že preživljajo svoj pokoj v domovini. Ansambel Franca Lipičnika je dodajal vedno nove melodije, ki so navduševale plesalce, da so se vrteli v pozni poletni večer. M. B. Cesta - trajen spomenik bojem in žrtvam II. grupe odredov Nova asfaltirana cesta med Novo Štifto in Smrečjem je bila slovesno odprta v soboto, 3. sep- tembra na Crnivcu ob prazniku mozirske občine. Posodobitev ceste ni pomembna samo zaradi ugodnejše povezave obeh sose- dnih občin in regij, temveč je tuđi izrednega gospodarskega, turističnega, strateškega in re- krearivnega pomena, predvsem za kolesarjenje. Velika pridobi- tev pa je tuđi za razvoj kmerij- stva. Že v jutranjih urah je 47 kole- sarjev klub Rog-Franek in ka- mniškega kolesarskega kluba po- častila pomembni dogodek s ko ■ lesarsko tekmo od Kamnika do Črnivca. Najhitrejši so kljub str- minam 14 kilometrov dolgo pot prevozili v 25 do 26 minutah. Prireditve, ki je bila hkrati spo- minska slovesnost borcev II. gru- pe odredov, po kateri nosi cesta ime, so se med drugim udeležili tuđi Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SRS, Mitja Ribičič, član predsedstva CK ZKJ, An- drej Marine, predsednik pred- sedstva CK ZKS in slavnostni govornik Franc Poglajen-Kranjc, predsednik odbora II. Grupe odredov, ki j$ tuđi prerezal trak in novo cesto izročil name'nu. 5 Kulturni program sta pripravili mozirska in kamfliška občina. Nastopili so pionirji iz Gornjega gradu in Nove Štifte, moška zbo- ra iz Bočne in Crne, folklorna skupina Kamniška Bistrica in ka- mniška godba na pihala. V tem težavnem gospodar- skem trenutku je bilo resnično težko zbrati precejšnjo vsoto de- narja za modernizacijo črnivške ceste. Će pa upoštevamo dejstvo, da bo cesta lahko postala trden most med občinama in regijama na gospodarskem in družbenem področju, je bil dena: gotovo do- bro naložen. Hkrati je cesta čez Črnivec tuđi povrnjen dolgoletni dolg številnim delavcem, ki se že vrsto let zvesto vozijo na delo iz mozirske v kamiško občino in će- lo v Ljubijano, saj vsak dan vozi na tej razdalji kar 14 delavskih avtobusov v obe smeti. Zato je del sredstev, 4 milijone dinarjev, za gradnjo ceste prispevala tuđi naša občina. MIRA JANČAR Svilanit vabi na ogled proizvodnje Ob 35-letnici Svilanita bo v petek, 23. septembra 1983 ogled delevne organizacije in sicer dopoldne od 11. do 13. in popoldne od 16. do 18. ure. Vabljeni vsi, ki jih zani- ma proizvodnja Svilanita. Tragedije na tehtnici interesov Sestrelitev južnokorejskega boeinga 747 je eden izmed tistih do- godkov, ki se mora v zavest človeštva vtisniti predvsem zaradi tega, ker dokazuje, da je njegov obstoj tako rekoč stvar trenutnega razpoloženja, trenutnega razmerja sil, ne pa stvar tehtnosti inpremiš- Ijenosti. Dokazuje tuđi, da vsa prizadevanja za mir na svetu nimajo nobene uporabne vrednosti, će si tega ne želita obe velesili. Hkrati, in to je še posebej tragično, dokazuje, da človeško življenje v teh okoliščinah nima nikakršne vrednosti, saj je vse podrejeno ciljem, ki običajnemu človeku niti ne morejo biti razumljivi. Polemika oziroma grobo obtoževanje med ZDA in SZ skoraj gotovo ne bo pojasnilo glavnega krivca za tragedijo, ki nima primera v zgodovini letalstva in tuđi nasploh. Toda bolj kot sama nesreća so sedaj zanimive in po svoje tuđi poučne reakcije, ki se pojavljajo na eni in drugi strani. Sovjetska zveza dolgo časa ni marala priznati, da je letalo sestrelila, ZDA pa tuđi nišo hotele takoj povedati, daje bilo v blizini tuđi njihovo vohunsko letalo. Tako v javnost iz dheva v dan prihajajo nove podrobnosti in nihče ne bi srne/ biti presenećen, če bi končno ugotovili, da glavno krivdo nosi tišti, ki je bil še včeraj najglasnejši tožnik. Bolj ali manj je jasno, da si je SZ s to pofezo v vsakem primeru zapravila simpatije, ki sojih do nje čutili marsikje na Zahodu, pa tuđi drugod po svetu. Po drugi strani pa bo nesreća vsekakor prišla kot naročena tištim v ZDA, ki že dolgo časa trdijo, da so ZDA tako v politiki kot drugje preveč popustljive in dobrona- merne. SZ je s tem »ukrepom« vsekakor pokazala vsem svojim nasprotnikom, da je njeno stališče do teh problemov neomajno in prav to stališče je ena izmed največjih nevamosti za mir na svetu. Kajti če bi vse države togo vztrajale pri mnenju, da je treba najprej nekaj storiti in se šeie pofem pogovarjati, potem je pot do varnosti in miru tako rekoč obsojena na popolen neuspeh. Takšno razmišljanje hkrati dokazuje, da je človeško življenje nepomembno, le kamenček na tehtnici interesov. J. KOVAČIČ Industrija pohištva »STOL« Kamnik Komisija za prodajo in likvidacijo osnovnih sredstev razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev1:''|p'' inv. ■ • '"■■' št. naziv osnovnega sredstva izklicnacena 577 Mizni rezkar Bratstvo "■', 40.000 din 65 Tračna žagaTomies 10.000 din 566 Brusilni stroj za rezila 15.000 din Polnojarmenik Stroj. tov. Ljublj. 250.000 din Ogled osnovnih sredstev za prodajo bo 21. 9. 1983 od 12.00 dp 13.00 ure v DO »Stol« Kamnik, ražen polnojarmenika, katerega ogled bo isti dan od 14.00 do 15.00 ure v TOZD »Sloga« v Mostah. Prodaja osnovnih sredstev bo 23. 9.1983 ob 8.00 uri. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek. Na dan licitacije se vloži varščina v visini 10% od izklicne cene. Licitacija je pismena. KAMNIŠKI OBČAN / 12. SEPTEMBRA 1983 3 Novi prostori za kam niske gasilce Vsa povojna leta so se kamni- ski gasilci prizadevali, da bi ob- stojeći gasilski dom povećali ali pa zgradili novega. Kar je odgo- varjalo za požarno varnost pred 80 leti, to je danes že davno za- starelo. Leta 1902 so gasilci v Kamniku kupili in preuredili sta- ri postili hlev za gasilski dom. V njem je bilo prostora za dve vozi- li, garderobo in sobo, ki je služila za seje društva in vaje gasilske godbe. V tistem času je imel Ka- mnik 2.800 prebivalcev. Bilo pa je veliko obrtnikov, rasla je indu- strija. Poleg trgovskega je bilo še već turističnega prometa, saj je tu delovalo znano zdravilišče po principu dr. Kneippa. Po prvi svetovni vojni so usta- novili več novih tovarn, število prebivalcev se je povećalo že na 4.000. S tem se je povećalo števi- lo požarov v mestu in okolici. Gasilci so prvotni dom dvakrat podaljšali, za samofinanciranje razvoja gasilstva pa so v njem odprli zvočni kino v Kamniku. Industrija se je po drugi sve- tovni vojni še hitreje razvijala. V njej je bilo zaposlenih že 4.600 ljudi, prebivalstvo se je povećalo na 12.500. Požarna nevarnost se je s tem povečevala, saj je bilo že preko 40 požarov letno. Obsto- ječa gasilska služba ni mogla več zagotoviti potrebne požarne za- ščite z orodjem, ki ga je imela v svojem majhnem gasilskem do- mu. Treba je bilo zgraditi nov gasilski dom ali pa ga občutno povećati. Predlog nacrta za pove- čavo je bil izdelan leta 1952 ter predložen v odobritev mestni ob- čini. Po tem nacrtu bi bilo v njem prostora za šest vozil, skupno s povečavo vseh ostalih prostorov. Gradnja ni bila odobrena. GD Kamnik je stalno predlagalo no- ve nacrte in nove lokacije za reši- tev tega že res nujnega pro- blema. Končno smo ugotovili, da je treba zgraditi nove prostore ne samo za gasilce, temveč tuđi za civilno zaščito, teritorialno obrambo in milico. Določena je bila lokacija na Perovem ob ga- ražah Integrala. Prvotna zamisel, da bo stavba »Dom varnosti in zaščite«, je bilo treba opustiti, ker je prečkala dodeljeno zemlji- šče glavna kanalizacija iz Kamni ka. Tako je projektant »Beton« Zagorje delil stavbo na dva dela. Na levi strani naj bo stavba za gasilce, na desni za ostala intere- senta. Ker ni bilo na razpolago dovolj denarja za celotno grad- njo, smo zastavili najprej prvi del: »Dom požarne varnosti«. Novozgrajeni dom ima deset ga- raž za vozila vseh vrst, delavnico, pralnico, garderobo, sobo za de- žurstvo, predavalnico za tečaje, sejno sobo ter stanovanja za ga- silce. Gasilci bodo imeli v njem izmenično dežurno službo, v slu- čaju požara pa bodo takoj ukre- pali. Sele ob prijavi večjih poža- rov bo dan alarm za vse člane gasilskega društva Kamnik. S tem bo čas intervencije občutno skrajšan, zmanjšala pa se bo tuđi požarna škoda. Investitor doma je SIS za var- stvo pred požari občine Kamnik. Z 0,4% prispevno stopnjo je SIS zbiral denar že od leta 1978. So- financirali so ga s posojili zavaro- valnica TRIGLAV, Ljubljanska banka ter IMOS kot združenje gradbenih podjetij Slovenije. V glavnem pa je bil dom zgrajen s prispevki občanov Kamnika. Ob pričetku gradnje lani septembra je bila predračunska vrednost zgradbe 56,000.000 din, ki pa se je do zaključka del občutno po- većala. Ob prazniku občine je bila 24. julija slovesnost ob prevzemu doma. Gasilska parada, ki se je vila od starega gasilskega doma k novemu skozi vse mesto je bila res veličastna. Sodelovalo je 420 gasilcev v uniformah, 50 pionir- jev, 72 gasilskih praporov, 54 na- rodnih noš, 80 gasilskih vozil, pripadniki civilne zaščite ter god- ba na pihala. Na slavnostni tribuni pred no- vim domom so se zbrali: pred- sednik SO Kamnik Ivan Justi- nek, predsednik GZS Branko Božić, predsednik OGZ Kamnik Janez Pregled, direktor SGP Graditelj Franc Martinc, pred- sednik SIS za varstvo pred požari Franc Dolenc, predsednik grad- benega odbora Peter Plevel, di rektor poslovne skupnosti zava- rovalnice Mengeš Peter Gubanc ter drugi predstavniki družbenih organizacij, sosednjih gasilskih zvez in društev. Po številnih govorih in pozdra- vih ter čestitkah je pokrovitelj mag. Ivan Justinek pri vhodnih vratih razpel gasilsko cev, povelj- nik društva pa je odklenil vhodna vrata. Sirena je naznanila sloves- no otvoritev vsem Kamničanom, da je nastopil čas za boljšo po- žarno varnost v Kamniku. V avli doma so pritrjene tri spominske plošče: prva v spomin osmim padlim gasilcem v NOB, druga v spomin na veliki dan prevzema doma 24. 7. 1983 in tretja, stara plošča iz leta 1902, ki nas spomi- nja na gradnjo starega gasilskega doma v Kamniku. Vsi navzoči gasilci, častni gostje, sorodniki padlih gasilcev in prek tisoč nav- zočih občanov si je z velikim za- nimanjem ogledalo nove gasilske prostore, ki nišo namenjeni samo za delo požarnega varstva gasil- skega društva Kamnik, temveč tuđi za dvig gasilske in reševalne službe v vsej občini. Izboljšala se bo tuđi vzgoja vseh gasilcev in gasilskih enot civilne zaščite. Sa- mo ob čim boljšem sodelovanju gasilcev in vseh občinskih foru- mov se bo ta velika naložba do- bro obrestovala in hitro dosegla svoj namen. JOŽE BERLEC Predsednik Skupštine občine Kamnik, odpenja gasilsko cev v vratih novega doma požarne varnosti. Nov Dom požarne varnosti v Kamniku ob otvoritvi 24. julija 1983 Spominske značke pohodnikom Krajevna organizacija ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič vsako leto ob krajevnem prazniku pripravi pohod po partizan- skih poteh od spomenika do spomenika. Tuđi letos se je pohoda, ki poteka mimo Robovska v Zakalu prek Slevega in Okroglega na Vegrad, udeležilo lepo število občanov, zlasti mladina. Patro* nat nad vsemi tremi spominskimi obeležji iz NOB je prevzela lovska družina Stahovica. Pred dnevi je krajevna organizacija zveze borcev pripravila spominsko značko, ki predstavlja spomenik padlim borcem Zi- danškove brigade na Slevem. V bodoče jih bodo podeljevali vsem pohodnikom, ki se bodo trikrat, šestkrat oziroma desetkrat udeležili tega pohoda. F. S. Letošnji pohodnild pred spomenikom NOB na Slevem. Kako gospodarneje obrniti zdravstveni dinar Te dni smo sredi razgibanih razprav. Kako programe zdrav- stvenega varstva, šolstva, otro- škega varstva in drugih dejavno- sti prilagoditi zmanjšanim mate- rialnim okvirom. Zlasti na po- dročju zdravstvenega varstva je položaj zelo kritičen, saj so imele občinske zdravstvene skupnosti v ljubljanski regiji v I. polletju kar 280 milijonov dinarjev pri- man jkljaja. Toliko jim je zmanj- kalo, da bi plaćale vse opravljene storitve v tem času. Postavlja se vprašanje, kako uskladiti doseže- no raven zdravstvenega varstva z razpoložljivimi sredstvi. Razprave o povećani soude- ležbi zavezancev (participaciji) vse bolj kažejo, da ne bi smeli zaiti v drugo skrajnost in tako onemogočiti delavcem z najnižji- mi osebnimi dohodki, da pridejo do potrebnega zdravstvenega varstva. Participacija sedaj pred- stavlja le okrog 3% vseh potreb- nih sredstev. Tuđi če je za neka- tere storitve podvojimo ali po- trojimo, to ne bi pomenilo bi- stvenega izboljšanja materialne- ga položaja v zdravstvu. Realnej- ša pot je iskanje rešitve v zmanj- ševanju stroškov v zdravstvenem varstvu. Tu pa se bodo morali zavzeti tako uporabniki kot izva- jalci zdravstvenih storitev. Uporabniki predvsem s tem, da si bodo prizadevali za zmanj- ševanje nepotrebnih izostankov od dela, ki gredo sedaj v breme stroškov zdravstvenega varstva, za gospodarnejše ravnanje z zdravili (koliko denarja gre za zavržena zdravila), za obiske pri zdravniku izven delovnega časa itd. Veliko rezerv je še v boljši organizaciji-reševalnih prevozov. Vsaka reševalna postaja je zaradi medsebojne nepovezanosti zain- teresirana za to, da opravi čim več prevoženih kilometrov. Do- seči bo potrebno tesnejšo pove- zavo vsaj v medobčinskem pro- storu in boljše izkoriščanje pre- vozov z reševalnimi avtomobili. Med bolnicami, ambulantno spe- cialističnimi ustanovnimi in zdravstvenimi domovi je še ve- dno premalo dogovarjanja o de litvi dela. Zdravstveni delavci v zdravstvenem domu bi morali bi- ti tuđi materialno spodbujeni za- to, da bi več storitev, ki jih je mogoče opraviti doma, opravili sami in na ta način zmanjšali stroške zdravljenja na klinikah, ki nišo majhni. Močneje kaže tu- đi razviti oblike bolniške oskrbe na domu. Kakršnekoli rešitve in ukrepe borno v prihodnjem ob- dobju sprejemali, vedno kaže imeti pred očmi dejstvo, da se medsebojni solidarnosti in vzaje- mnosti v zdravstvenem varstvu ne moremo in ne smemo izogniti in teže stroškov prevaliti na po- sameznika, kadar ga prizadene bolezen. F. S. Dopisu/te v Kamniški občan Obrambno usposabljanje izvenšolske mladine Oddelek za ljudsko obrambo je avgusta na podlagi sklepa sve- ta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pripravil 18-dnevni pouk obrambe in za- ščite za mladino, ki ne obiskuje sol srednjega usmerjenega izo- braževanja. Usposabljanje je bi- lo v Zavodu za usposabljanje in- validne mladine Kamnik in nje- govi okolici. Sodelovalo je 67 mladincev in mladink iz občine Kamnik, v glavnem delavska in kmečka mladina, ki je v mnogih primerih premalo udeležena v družbenem življenju. Celoten proces usposabljanja in poučevanja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozašči- to ter druge aktivnosti v okviru obrambne vzgoje je bil usmerjen v to, da mladi spoznajo nujnost opiranja na lastne obrambne sile, množičnost uspešnega odpora vsakemu agresorju, potrebo po vsestranskem sodelovanju v obrambi SFRJ in socialističnih moralnih vrednot. Da se usposo- bijo za ravnanje z vsemi vrstami pešadijskega orožja, seznanijo z najpomembnejšimi značilnostmi jedrskega, kemičnega in biolo- škega orožja, osnovami civilne zaščite, prve medicinske pomoći, oklepnih in zračnih bojnih sred- stev, nalogami narodne zaščite, stražarske službe, vlogo posa- meznika in skupine v boju, osno- vami topografije ter spoznajo na- daljnje oblike splošnega strokov no poklicnega in obrambnega usposabljanja ter izobraževanja. Mladinci in mladinke so tako teoretično kot praktično uspo- sobljeni za vključevanje in delo- vanje v enotah teritorialne obrambe, narodne zaščite in ci- vilne zaščite ter tuđi bolj aktivno v družbenopolitično življenje v svojem okolju. Za uspešno opravljen pouk so vsi mladinci dobili priznanja, najboljši med njimi pa so bili nagrajeni s knjiž- nimi nagradami. V organizacijo in izvedbo usposabljanja so se uspešno vključile tuđi vse druž- benopolitične organizacije, ZRVS in občinski štab za TO. S. K. Dražje šolske malice in kosila Nič kaj spodbudna novica /a starše učencev osnovnih sol ob pričetku novega šolskega leta, saj bodo po sklopu komisije za šolsko prehrano pri Občinski izobraževalni skupnosti Kamnik od I. septembra dalje starši plačevali za kosilo 17% višjo eeno. Tako bo dnevni obrok v vseh osnovnih šolah občine Kamnik stal 82.00 din (v preteklem šolskem letu 70,('0 din). D;1 bi bilo v šolsko prehrano zajeto čim večje število osnovnošolskih otrok. bo nbčinska i/obraževalna skupnost po sprejetih merilih /a leto 1983 vsem učencem, ki bodu prejemali kosila, dajala 20-odstotni regres. Starši z nizkimi osebnimi prejemki na družinskega člana pa bodo deležni tuđi višjega regresa na osnovi potrdil, ki jih predložijo soeialnim delavkam v osnovnih šolah. Z novim šolskim letom naj bi tako veljalc naslednje eene za obrok: 64.00 din plačajo starši, kjer je dohodek na družinskega člana nad 6.000 din. 56,00 din plačajo starši, kjer je dohodek na družinskega člana od 4.801 do 6.000 din. 48.00 din plačajo starši. kjer je dohodek na družinskega člana od 3.601 do 4.800 din. 40.00 din plačajo starši, kjer je dohodek na družinskega člana od 2.501 do 3.600 din. 32,00 din plačajo starši. kje je dohodek na družinskega člana do 2.500 din. Cena malice bo po sklepu komisije osnovnošolca stala 300.00 din mesečno (v preteklem šolskem letu 20(1.00 din), ker je pri pripravi malie večja zahteva po količinah mleka in mlečnih izdelkov. tako da otrok dobi s hrano dragocenc življenjske beljakovine, ki jih v dobi rasti najbolj potrebuje. Tako kot za kosila tuđi za malice občinska izobraževalna skupnost prispeva določena sredstva za regrese, vendar upravičenost do regresa urejajo sole same glede na socialne razmere družine. V tako oblikovani eeni kosila in malice so upoštevani normativi Zavoda za napredek gospo- dinjstva za pripravo posaireznih jedi v stilskih kuhinjah in so s tem tuđi pokrilo 50"u potrebe šolskega otroka po hranilnih snoveh* Na osnovi laku pripravljenih izračunov elani komisije upajo in želijo. da bodo Licenci z obroki zadovoljni, čeprav šolske kuhinjo nomaloknit /aidojo v objektivne težave zaradi pomanjkanja dolooonih vrst živil. Clani komisije se zavedajo pomombnosti organiziranja prehrano za vse uoenee osnovno sole in ne le za tište, ki so v podaljšaneni bivanju, saj jim je s tem omogočen zdrav razvoj, zato se nišo odlučili za nekatere predlogc višjih con in bodo lake dale v soglasje skupščini občinske izobražovalne skupnosti Kamnik na prvi seji. M. /. • VolitvevSZDL Pomembno je tuđi kadrovanje S septembrom se začenja zadnji del priprav na volitve v sociali- stični zvezi, saj je programsko-volilna seja občinske konference SZDL načrtovana za konec novembra. V pripravah na to programsko sejo moramo temeljito oceniti dok' socialistične zveze v vseh okoljih. Pri tem moramo biti konkretni in ocenjevati predvsem, kako je socialistična zveza v posamozni sredini evidentirala probleme in v skladu s svojo vlogo in nalogami tuđi reagirala nanje. Ker je ta aktivnost med počitnicami nekoliko upadla. bo treba v septembru napeti vse sile, da borno lahko do programsko-volilnih soj v krajevnih organizacijah SZDL, ki bodo predvidoma v drugi polo- vici oktobra, opravili vse naloge, ki nas .čakajo. Poleg ooen dok; moramo z veliko skrbjo izbrati tuđi kandidate za vodstva, saj je oć tega nemalokrat odvisno dobro delo organizacije socialistične zveze \ krajevni skupnosti, pa tuđi delo delegatskega sistema in krajevne samouprave. Vse te ugotovitve pa veljajo tuđi za obćinsko konfe- renco SZDL in njene organe. Poleg tega bo jeseni treba začeti tuđi s pripravami na kadrovske in volilne postopke v skupščinah SIS in občinski skupščini. saj v aprilu naslednjega leta potečejo dvoletni mandati nosilcem nekaterih vodi! nih funkcij. Ob tem nas caka še vrsta drugih nalog pri uresničevanju politik> gospodarske stabilizacije, kjer morajo socialistična zveza in drug. družbenopolitične organizacije odigrati svojo mobilizacijsko in druž beno nadzorno vlogo. Naša skrb mora biti predvsem namenjeni proizvodnji in doseganju načrtovanih rezultatov. pri tem pa nam mora biti jasno, kdo je za izvajanje posameznih nalog in ukrepov tud i odgovoren. J. / 4 KAMNIŠKI OBČAN /12. SEPTEMBRA 1983 Vinko Gregorc: Od pomnika do pomni ka KOMISIJA ZA RAZVIJANJE IN UTRJEVANJE TRADIOJ NOV IN SPOMENIŠKEGA VARSTVA ZZB NOV Kamnik je določila magistralno put po obeležjilfnarodnoosvobodilne borbe občine Kamnik in jo razdelila v sedem etap. Te etape bodo opisane v nekaj zaporednih številkah Kamniškega občana / namenom, da jih ljubitelji nedeljskih izletov preizkusijo že prej, preden bodo določene postojanke, kjer bodo v prihodnjem letu dobili žige - kraji za to so že določeni - ter da dajo svoje pripombe na naš opis. Pripombe borno upoštevali pri pripravi končnega gradiva za vodiča, ki ga borno kot brošuro pričeli pripravljati koncem tega leta. III. etapa (*pri imenu kraja pomeni, da bo obiskovalec v tem kraju prejel žig) *Laze, Prevoje, Mali Hrib, »Gradišće, Smartno. 1. V Lazah boste pričeli s tret- jo etapo. Med Lazami in Zg. Tu- hinjem leži hribček Prevoje. Na tem hribčku" stoji marmornat spomenik na grobišču, kjer je pokopanih 192 borcev. Skoraj vsi so s tega območja. Med vkle- sanimi imeni je tuđi ime naro- dnega heroja Martina Kotarja. Spomenik je postavila ZZB Tu- hinj leta 1952, projektira! ga je arhitekt Tone Rus. Na Spomeni- ku je poleg imen 53 padlih tuđi Kajuhov verz. Imena ostalih, ki so v grobu, nišo znana. Za pot se lahko oskrbite v Lazah v poslo- valnici Kočne, najbližje gostišče pa je v Zg. Tuhinju. Od Laz do spomenika boste hodili kakšnih 10 minut, kraj sam pa je lepa izletniška točka in nudi razgled na vaši; Zg. Tuhinj, Laže, Stara sela, Mali in Veliki Hrib, Liplje, Crni vrh in del Golic. Vidi se ćelo južno pobočje Menine planine in Kostavske planine. 2. Ne vem, če se vam bo treba vračati v Laže; verjetno vas bo kakšna steza pripeljala do poti, ki vzhodno od Laz zavije z glav- ne ceste proti jugu v Mali Hrib. Tu je postavljena spominska plo- šča najmlajšemu komandantu Šlandrove brigade Borisu Win- terju. Stoji na pašniku tik pod vasjo Mali Hrib, kjer je 2. fe- bruar ja 1945 komandant padel v boju z Nemci. Kamen s ploščo je postavil Občinski odbor ZB Ka- mnik, ko so 7. septembra 1968. leta proslavljali 25-letnico usta- novitve Šlandrove brigade. Naj- bližja gostilna je gostilna »Pri Kavsarju«, najbližja trgovina pa je poslovalnica Kočne v Lazah. Pri gostilni je avtobusna postaja, odtod je izhodiščna točka do spomenika, do katerega boste'od avtubosne postaje hodili 10 mi- nut. Do spomenika pa se lahko pripeljete tuđi z avtom. Obisko- valca spomenika caka lep razgled po Tuhinjski dolini. 3. Pretpostavljam, da boste većino magistrale opravili peš. ^ Torej boste z Malega Hriba kre- 'nili proti Vrhaču, potem pa po vozni cesti preko Boštarja in Štrebljevka na glavno cesto, kjer se boste obrnili na levo proti Ka- mniku, a po prvi cesti desno zavi- li proti Koštanju. Tu je na Pestotnikovi hiši vzi- dana spominska plošča 8-članski Pestotnikovi družini. Ploščo so odkrili leta 1949. Trije bratje Miha, Valentin in Jože so sodelo- vali v narodnoosvobodilnem bo- ju. Zaradi izdaje so Nemci areti- rali in zaprli 19. marca leta 1942 Miho in Jožeta in ju ustrelili. Mi- hovo družino so izselili v Nemči- jo. Valentin pa je padel kot ko- mandir 2. čete Kamniškega bata- ljona na Kostanjski planini 24. decembra 1942. Kdo je pro- jektira! ploščo ni znano. Najbliž- je gostišče ali trgovina je v Lazah ali Šmartnem. V Gradišću, ka- mor ste zdaj namenjeni, boste pri kakšnem kmetu lahko ćelo pre- npčili. 4. »Gradišće. V Gradišću stoji na Koritnikovi domačiji spome- nik dvanajstim žrtvam fašistične- ' ga terorja, ki so jih Nemci na tem mestu obsodili in žive pometali v ogenj. Vse ostale domačije v vaši so zažgali, žene in otroke pa od- peljali v taborišče. Spomenik je postavil Mali Homer, sezidal ga je sam, pomagali pa so mu člani ZB in ostali vaščani. V spomenik je vzidan za vsakega padlega va- ščana po en kamen, v plošci pa so vklesana imena padlih, ki so pad- li ob tej priliki in še imena drugih padlih vaščanov. Cesta vodi prav do spomenika. V Šmartno boste krenili naravnost, ne po poti, po kateri ste prišli. 5. Šmartno. Na pokopališču v Šmartnem stoji spomenik, po- svećen 50. žrtvam, padlim v na- rodnoosvobodilnem boju iz vaši Gradišće, Kostanj, Šmartno, Ravne, Hruševka, Sidol, Vaseno, Potok, Praprovče, Pirševo, Buć in Stebljevek. Spomenik je po- stavila ZB Šmartno v Tuhinjski dolini, odkrili pa so ga 17. 5. 1953. Izdelal ga je kamnosek Štancer. V Šmartnem je gostišče in trgovina, oboje boste potrebo- vali za četrto etapo, ki bo dolga. »Kamničan« bi lahko nudil nekaj več!... »Kamničan« postaja v času energetske stiske vse bolj upoštevano prevozilo sredstvo. Vse več delavcev. ućencev in studentov se / njim prevaža na delovno mesto, v sole in obratno. Treba je reći, da so uporabniki s sedanjim voznim redom bolj ali manj zadovoljni. Je pa še nekaj vprašanj, ki hi jih železničarji z malo dobre volje lahko bolje resili. Najprej: Petdeset minut vožnje za 24 km je res preveč. Želclt bi. da bi se činiprej uresnićiln napoved, da bo Kamničan vozil s povprečno hitrostjo 60 km na uro. kur pomeni. da bi moral najkasneje v pol ure premagati razdaljo med Kamnikom in Ljubljano. Drugić: dolgi vožnji se pridruži še dejstvo. da Kamničan v Ljubljani najpogosteje zapeljc na 7. uli 8. tir, kar pomeni dodatnih 5 minut do izhoda iz postaje. Še težje pa je, če na peronu postaje vidiš, kako ti pred nosom odpelje in ti nato ostane le prenapolnjen avtobus ali pa ura čakanja. Zakaj ne bi lokalni vlaki vozili na prvi tir, da bi potniki ćimprej spraznili postajo, ne pa da skače jo prck tirov in izzivajo nesrećo. Tuđi ta rešitev verjetno ne bi povzročila večjih težav. Tretjc: ni znano, zakaj je dobra zamisel o kombinirani karti za vlak in avtobus padla v vodo in o njej ni več slišati. Se železničarji in avtobusarji še vedno nišo sprijaznili zdejstvom, da medkrajevni promet ni podjetniški problem oziroma interes, pač pa širši družbeni interes, ki se mu morajo podrediti ožji interesi delovnih organizacij. Ob teh nekaj prcdlogih bi kazalo razmisliti tuđi. ko borno jeseni oblikovali nov vozni red. I-. S. Šmarčani rušijo staro - gradijo novo V soboto, letošnjega 22. avgu- sta, so se Šmarčani prvič odzvali pozivu na prostovoljno delo. Udeležba je bila zelo dobra. In tako bo vsako soboto pa se kakl- no nedeljo, ko bo sila. Do pozne jeseni. Odločili so: dovolj je čakanja, dovolj je kulturne nakaze sredi vaši. Namreč, starega kulturnega doma. Res ni bil lep, streha se je usedala, zidovi so se odmikali, omet odpadal. Vlaga v podu, vla- ga na stropu. Zbežali so igralci dramske družine, otroci vrtca, te- ritorialna, krajevni urad, knjižni- ca. Ni bilo samo grdo, bilo je življenjsko nevarno. In so rekli: s krajevnim samoprispevkom, ma- lo dolga, z lesom iz vaških goz- dov in pridnimi fokami. Imamo mehanike, zidarje, elektrikarje, inženirje in pridne roke - pa bo šio. Pristavili so še, novo mora biti večje, lepše in boljše. Naj- prej nekaj in hitro. Ne čakati. Nakupili so cement in zastavili. Prišli so s traktorjem, viličarjem, kopačem, lopatafni/ krampi, z vsem potrebnim orodjem. Pospravili so knjige, jih zložili v zaboje in prepeljali na varno v sobo bližnje tovarne Menina. Saj se že dolgo poznajo. Police in miže so naložili in hajd z njimi v stari gasilski dom.. Knjižnica bo za leto dni mrknila, knjige bodo počakale, saj jih Kamničani ni- majo kam pospraviti. Čez leto, če bo sreća, bo urejena vsaj zasilna izposoja. V novem, lepšem. S či- talnico! Šmarca mora imeti knjižnico, mora imeti čitalnico. Krajani bero, veliko bero, mladi, stari - od nekdaj. Potem so razkrili streho. Prišli so otroci, si podajali opeko, staro odmetavali. Bilo jo je za velik kup. Z motorko so razžagali ostrejše. Vezi so držale, drugo je bilo preperelo. Stari streharji so bili mojstri, so ugotavljali! Po- tegnil je traktor, krepko je moral dodati plina in je pokalo, se ruši- lo, zidovje se je sesedalo. Nato so skupaj zlagali trame, deske na drugi kup, neuporabno posebej. Morda bo starino še kdo pokupil. V kratkem bo vse počedeno, gradbišče pripravljeno. In potem bodo zidali. V Ljubljani so deja- li, da se zunanji izgled doma in okolice ne smeta hudo spremeni- ti. Tako bo zunanji obod novega doma domala enak dosedanje- mu, streha nekoliko povišana. Tuđi gasilski dom bo dobil nov strop in streho. Sicer pa vsa dela vodi gasilsko društvo v Šmarci. Krajevnemu uradu, teritorialni obr^mbi in morda vrtcu, so na- menili pritličje, podstrešje pa za knjižnico s Čitalnico in še kaj. Vse to bi želeli spraviti pod stre- ho še pred zimo. Notranja dela, instalacije, elektrika, vodovod pa naj čakajo prihodnjega leta, ali še eno povrhu. A kaj bo s knjižnico, tarnajo bralci, ravno smo se je navadili. Ko bi vsaj sobico kje dobili. Knjige imamo v zabojih pri Me- nini, od tam se pač ne bodo de- lile. Ali borno hodili v Šmartno v Tuhinjsko dolino. Tam že leto dni prezidujejo in dozidujejo, da bi končno zgradili krasen kultur- ni dom. Morda bo že letos odprt. No, v letu dni se marsikaj spre- meni in zgodi, Šmarčani pa nišo samo delavni, ampak tuđi zagna- ni in ne popustijo. In to je veliko, vse. Navkljub raznim težavam so se krajani našli. Skupno delo zbližuje, razbija pregrade. Druži. Tovariši v delu, tovariši v življe- nju. Vsak dan. Z. S. JANA LAJMIS Prvega šolskega dne nišo z vese- ljem, a tuđi s strahom pričakovali le prvošolski, tuđi nekatere njihove učiteljice, ki so letos začele s prda- goškim delom so verjetno imele po dobne občutke. Pogovarjali smo se z Jano Lajmiš, ki z novim šolskim letom poučuje l.a razred osnovne sole Šmartno. »Zelo rada imam otroke, zdijo se mi zanimivi, zato sem se odložila , da bom postala učiteljica. Drugi ra- zlog pa je, da zelo rada učim, rada vidim, da moje delo ni zaman, am- pak da obrodi sadove,« pravi Jana. - Kako si se počinila v dnevih pred začetkom pouka? »Bilo me je kar malce strah, če bom zmogla delo, predvsem zaradi velike odgovornosti, ki mi je bila zaupana, ko so mi dodelili prvi raz- red. Prvi razred je namreč osnova in kar se bodo otroci od tebe nauči- li, to bodo kasne je znali.« -Kako pa je Mio prve dni v šoH? »Moji strahovi so se takoj na za- četku razblinili. Razred, ki sem ga dobila, je zelo prijeten, samo 15 učencev imam, in vsi so zelo pridni. Otrokom zelo koristi, da so obisko- vali malo solo, saj so že navajeni na kolektiv, ni jih sram javno govoriti. Seveda pa se vsi še ne zavedajo, da je v tej soli treba začeti z delom in da je igre konec, vendar pa'je to moja naloga, da jih pripravim na šolske obveznosti.« Ni majo le otroci treme -Zakaj si se odložila poučevati v Šmartnem, ko je bilo precej prostih delovnih mest tuđi v Kamniku? »Od nekdaj sem želela poučevati na vaši, zdi se mi, da so vaški otroci čisto drugačni od mestnih. Manj so razvajeni, pa tuđi do učitelja imajo drugačen odnos - bolj ga spoštuje- jo, bolj so disciplinirani. Res pa je, da mi je po mestnem vrvežu prav všeč vaški mir, zato bom verjetno ostala v Šmartnem.« -Z otroki se torej dobro razu- me«, kako pa te je sprejel kolektiv »Prvi dan, ko sem stopila v solo, se mi je zazdela zelo domača in topla. In tako se mi zdi še danes. Kolektiv me je dobro sprejel, vse kolegice mi rade pomagajo in sve- tujejo, če je potrebno. Največ pa mi seveda pomaga mentorica.« -Bos ostala v prosveti ali misliš, da se bos naveUčala? »Ne vem še, vendar trenutno mi- slim, da bom ostala, saj sem nad tem pokličem zelo navdušena. Vsak otrok je osebnost zase in tako lahko vedno preizkušaš svoje sposobno- sti, koliko si ga zmožen razumeti. Seveda pa je pri delu z otroki po- trebna tuđi velika mera strpnosti in potrpežljivosti. Predvsem pa mi- slim, da ostane človek v takem po- kliču vedno mlad, vsaj po duhu, zato verjetno ne bom opustila pou- čevanja.« MATEJA REBA Glasbena šola Kamnik ima še prosta mesta na oddelku za godala in na oddelku predšolske glasbene vzgoje mlajša pripravnica Rok za vpis učencev je 7 dni po objavi razpisa. • Že deseto leto na dopustu v Kamniku »Vračava se k prijaznim I j uđem« »Prijerno mestece je tale vaš Kamnik«. Vseskozi sta ponav- ljala to, govorila sta o prijaznih Ijudeh, čudoviti naravi in seveda sta vsa nasmejana spregovorila tuđi o dobri hrani in še bolj dobrem domaćem vinu. »Lahko ga spijem kolikor hočem, pa me zjutraj ne bo bolela glava,« je hudomušno pripomnil Hank. In zakaj sta prišla ravno v Kamnik, ko pa ima Slovenija še toliko prelepih in turistično zanimivih krajev? To se verjetno sprašuje še marsikdo, ki vidi nekaj šotorov in počitniških pnkolie (večinoma so to prohodni gosti, ki se na poti z morja ustavijo za nekaj dni v Kamniku) v malem avto kampu ob kamniškem bazenu. Tuđi mene je to zanimalo, zato sem si za pogovor izbrala zakonca Johano in Hanka Benjamin iz Nizozemske, ki že deseto leto preživljata svoj dopust v Kamniku. Zelo prijazno, z nasme- horn sta me sprejela, tuđi slabo vreme ni skalilo njunega dobrega počtitja v kampu - pri njih sem. se oglasila namreč ravno na enega deževnih dni, ki so v začetku avgusta prekinili neznosno julijsko vročino. Hank je po pokliču vodovodni instalater, žena Johana pa je zaposlena kot administratorka. Zakonca Benjamin iz Amster- dama sta letos prvič sama na dopustu, prejšnja leta sta bila z njima tuđi sinova, ki sta si v Kamniku nabrala mnogo prijateljev. To je tuđi eden poglavitnih vzrokov, da so se iz leta v leto vračali v Kamnik. - Kaj pa Jadran, većino tujcev namreč privlači prav naše morje? »Enkrat smo bili na morju, vendar smo že po dveh dneh obrnili. Prevroče je na Jadranu, plavanje nas ne privlači toliko kot hoja v hribe.« , - Torej je Kamnik za vaju izhodiščna točka za planinske izlete? »Da, veliko sva že prehodila, skoraj vse Kamniške Alpe. No, letos delava le krajše izlete, ker si je mož poškodoval nogo. Tuđi druge slovenske in jugoslovanske kraje sva si že ogledala, vaša Gorenjska je čudovita,« mi je navdušeno zatrjevala Johana. Povedala sta, da sta z založenostjo naših trgovin zadovoljna, kave ništa pogrešala, ker sta jo prinesla s sabo. Hranita se v hotelu »Malograjski dvor«, kjer se včasih malo ujezita, ko na jedilnem listu predstavljajo na več načinov pripravljeno dolo- čeno vrsto hrane, vendar pravita, da sta na primer krompir vedno dobila samo ocvrt, čeprav imata najraje praženega in tuđi pire bi jima včasih bolj teknil. Glede sanitarij v kampu pravita, da so letos bolj urejene, le toplo vodo pogrešata. »In kopava se tuđi bolj malo, ker je voda v bazenu preveč klorirana. Opažava, pa, da se turistična ponudba v Kamniku iz leta v leto izboljšuje. Le na eno pomanjkljivost bi vas rada opozorila. Namreč, letos sva nameravala preživeti nekaj dni na Veliki planini v eni izmed tistih vaših prijetnih planšarskih kočic. Vendar so nama v turističnem uradi povedali, da jih ne morejo oddajati, ker jih sami nimajo; da se lahko zmeniva z lastniki teh lajt le na licu mesta, če imajo slučajno kaj prostora. Vendar bi bilo dddajanje teh kočic prek turističnega urada za tujce zelo /animiva stvar, verjemite. Splačalo bi se premisliti, kaj se da (■Jede tega narediti.« Nekaj pomanjkljivosti torej imamo v Kamniku, vendar to /akonca Benjamin ne moti preveč. Najraje posedita zvečer v Tenis baru, se pogovorita s prijatelji, s katerimi včasih zapojeta tuđi kakšno našo, domačo, ki so jima, kot zatrjujeta, zelo všeč. Zaradi prijateljev, dobre hrane in lepe narave (in pa seveda zaradi nizkih cen, ki sta jih le bežno omenila) se vsako leto vračata v Kanmik in če ne bo prišlo do kakšnih sprememb, sta zatrdila, se drugo leto zopet vidimo. ROMANA GRČAR' KAMNIŠKI OBČAN / 12. SEPTEMBRA 1983 5 Počitniška kronika Ljuđje, ki v modrih vozilih krožijo po našem območju, so imeli kljub dopustom precej de- la. Kronika je napisana za mesec JAVNI RED IN MIR - 1. 7. ob 20.05 so miličniki na poziv moža intervenirali pri F. Š. z Kovinarske, ker je njegova že- na prišla domov pijana, razgraja- la po stanovanju in grozila, da bo ubila moža in otroke. Sledi poz- drav sodnika za prekrške. - 4. 7. ob 18.50 so se vinjeni nespodobno vedli in pretepali I. Š. iz Lok, S' R. iz Lok, B. L. in O. L. ter D. Š., vsi z Neveljske poti. Bili so opozorjeni, odstranjeni iz lokala in napoteni domov. Sledi predlog sodniku. - 4. 7. ob 18.30 je bila PM zaprošena za intervencijo s poja- snilom, da se nespodobno vedeta dva moška in da izzivata mirne goste v lokalu (menzi) tovarne Stol. Pri intervenciji miličnikov sta se izgrednika upirala legitimi- ranju in ništa upostevala ukrepa miličnikov, zaradi tega je bila zo- per njiju uporabljena fizična sila in privedba na PM. Na PM je bilo ugotovljeno, da je eden od izgrednikov Hasan A. iz Kamni- ka, drugi izgrednik pa je z izgredi nadaljeval in tuđi na PM ni hotel o sebi dati nobenih podatkov, za- to so ga zadržali v prostorih za pridržan je do iztrezhitve. V ju- tranjih urah naslednjega dne so miličniki ugotovili, da je izgre- dnik Senad G. iz Kamnika. - 24. 7. ob 20.30 je bil dan v prostore za pridržanje I. K. iz Količevega, ker se je nedostojno vedel na gasilski veselici v Ka- mniku in kljub večkratnim opo zorilom ni prenehal z izgredi. 30. 7. ob 0.45 so pripeljali v prostor za pridržanje na PM F. B. iz Lok, ker je pijan doma pre- tepal svojo mamo. Bilo je uteme- ljeno pričakovati, da bo s prekr- ški nadaljeval, saj se ob prihodu miličnikov in njihovih opozorilih še ni pomiril. KAZNIVA DEJANJA V zadnjem času se je bistveno povećalo število kaznivih dejanj - vlomov v stanovanjske hiše in tatvine koles, ker storilci izkori- ščajo odsotnost lastnikov, odprta in priprta okna, daljšo odsotnost (dopusti) ter nesamozaščitno ravnanje lastnikov. Še poseben problem pa pred- stavlja vse večje število tatvin koles in koles z motorji, katere lastniki puščajo nezaklenjene, brez nadzorstva in na neprimer- nih krajih. Da bi zmanjšali števi- lo teh kaznivih dejanj, naj lastni- ki kolesa zaklepajo in puščajo na primernih prostorih. Delavci milice so v sodelova- nju s kriminalisti UNZ Ljubljana - okolica odkrili skupino vlomil- cev v stanovanjske hiše in pri tem raziskali več kaznivih dejanj. Pohvalno je tuđi, da so delavci milice s pomočjo in sodelova- njem občanov odkrili nekaj kaz- nivih dejanj uspešno in v zelo kratkem času. Samozaščitno de- lovanje in ravnanje občanov je sicer že zaživelo, vendar še ne v vseh okoljih in v obsegu, kot je zaželeno. PROMETNE NEZGODE 3. 7. ob 16.15 se je na regio- nalni cesti Stahovica - črnivec v kraju'Podstudenec zgodila pro- metna nezgoda; lastnik kolesa z motorjem F. S. iz Potoka je vozil iz Črnivca proti Crni in zaradi vinjenosti in neprimerne hitrosti zapeljal z vozišča v breg, nato padel nazaj na vozišče, kjer je obležal mrtev. - 12. 7. obOl.lOsejevTesni- cah zgodila prometna nezgoda. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je voznik neregistriranega mo- tornega kolesa R. Ž. iz Smarce vozil iz Tuhinja proti Kamniku. V kraju Tesnice ga je v ostrem desnem ovinku zaradi neprimer- ne hitrosti zaneslo v levo na ban- kino, kjer sta skupaj s potnikom M. V. iz Šmarce padla po cesti. Oba sta se telesno poškodovala. Voznik je kazal tuđi znake vinje- nosti. - 15. 7. ob 18.10 se je na regionalni cesti Kamnik-Tuhinj na Kavranu zgodila prometna nezgoda, ker je voznik tovome^a avtomobila podjetja Eta Kamnik C. K. iz Zg. Tuhinja vozil z ne- primerno hitrostjo proti Kamni ku. V ostrem levem nepregle- dnem ovinku je najprej zapeljal na desno stran cestišČa na banki- no, kjer je izgubil oblast nad vo- zilom, nato na levo stran vozišča, trčil v betonsko ograjo, nakar ga je odbilo na desno stran, kjer je Še drugič trčil v betonsko ograjo. Na srečo voznik ni zadobil tele- snih poškodb, nastala pa je večja materialna škoda. Voznik je ka- zal tuđi znake vinjenosti in je bil opravljen odvzem krvi. - 18. 7. ob 23.10 se je v nase- lju Podhruška zgodila prometna nezgoda. Na kraju je bilo ugo- tovljeno, da je voznik osebnega avtomobila s preizkusno tablico M. S. iz Porebra vozil iz Kamnika proti Tuhinju. Ko je pripeljal v vas Podhruška v nepregledni levi ovinek, ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati in ga za- neslo v levo izven vozišča, kjer je trčil ob kup kamenja ob cesti, nato ga je odbilo v 2 m globok potok Rožiček. Voznik in potnik v avtomobilu B. P. iz Markovega sta zadobila lažje telesne po- škodbe. Za voznika je bil odre- jen tuđi odvzem krvi. Skrb zbujajoče je dejstvo, da se povečuje število prometnih nezgod s pobegom, in to promet- nih nezgod, pri katerih prihaja do precejšnje materialne škode, da o telesnih poškodbah in ćelo smrtnih žrtvah ne govorimo. Za- skrbljujoče je tuđi, da so bile će- lo v enem dnevu (23. 7. 1983) tri prometne nezgode s pobegom, hftrati pa pohvalno, saj so milič- niki vse tri pobegle voznike izsle- dili še istega dne, v nekaterih pri merih tuđi s pomočjo občanov. Vsi trije izsledeni vozniki so ka- zali znake vinjenosti. V mesecu Juliju so občani na PM prinesli različne najdene predmete: od denarja, denarnic, ključev, dokumentov itd. Pošteni najditeiji so: - VINKO ROZMAN - Zg. Stranje - DAOUD MUJTAR - Du- plica (iraški državljani - KAREL PRELC - Kamnik i- otrok UROŠ PUŠNIK - No- vi trg - otrok MILENA REDNAK - Kamnik - JELENKO RADOVANO- VlC - Kamnik - FRANC DROLC - MARJETA POTOČNIK - Kamnik - JOŽE CRNKOVIČ - MIHAEL GOLOB - Ka- mnik Šonji Lanišek V torek, 23. avgusta letos smo se kamniški gomila na tunjiškem pokopališču poslovili od Šonje Lanišek, prve članice kamniške- ga alpinističnega odseka, ki se je smrtno ponesrečila pri plezanju v gorah. Doma je bila iz Laniš pri Tu- njicah, delala je kot prodajalka v trgovskem podjetju »Kočna« v prodajalni »Steklo« v Kamniku. Aktivno je delovala vOOZSMS v »Kočni«, še bolj pa valpinistič- nem odseku PD Kamnik, kjer je tuđi skrbe I a za blagajno. Poma- gala je voditi izlete, trim pohode, sodelovala je tuđi pri plezalni soli in na delovnih akcijah. Še ne 22-letna je bila izredno nadarjena in perspektivna alpini- stična pripravnica, kije imela vse pogoje, da bi bila jeseni sprejeta med alpiniste. Letos je .bila to nedvomno najboljša članica ka- mniškega AO in na najboljši po- ti, da bi nadaljevala visoko kvali- teto kamniškega ženskega alpini- zma. V svoji 2-letni plezalski ka- rteri, v plezalno solo se je vpisala jeseni 1981, jepreplezala že sko- raj 100 smeri, od katerih je bilo kar 11 prvenstvenih! Plezala je v naših, domačih gorah, pa tuđi v Franciji (Briche des Ecrins, Mont Pelvoux), Avstriji (Gros- svenediger), Paklenici, Prenju, Veležu. To njeno uspešno in per- spektivno pot je končal nesrečni padec slabe tri raztežaje pod vrhom smeri Geršak-Grčar, sme- ri, ki si jo je že dolgo časa želela preplezati. »Kako tenka je crta, ki loči življenje od smrti. Samo opri- mek, droben oprimek, ki te je izdal in v katerega izdajstvo nisi mogla verjeti in že so se razblinili v nič vsi nacrti, ki si jih kovala zase in z nami, vse želje, ki ti jih je rojevalo mlado srce. Zaman te bodo čakali tvoji domači, zaman te bo čakalo polje, travnik, gozd, živina, zaman te bo čakala plani- na, zaman te bo čakalo tvoje delo v trgovini, zaman te bodo čakali vrhovi in prepadne stene doma- čih in tujih gora, zaman te borno čakali tvoji prijatelji, da bi se skupaj podali odkrivat nove skrivnosti, nove lepote. Toda, spet bo jutranje sonce zlatilo vr- hove, ko borno tiho stopali v naša svetišča, gazili sneg v višave. In spet si borno podajali roke na robu stene, na vrhu gore. In ta- krat, draga Šonja, boš spet z nami.« ČLANI AO KAMNIK ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je po zahrbtni bolezni zapustila naša dobra in skrbna žena, mama, hčerka, sestra in teta NEŽKA ŠUŠTAR iz Meldnj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so- delavcem, posebno še dobrim sosedom za vsestransko po- moč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti v njen mnogo prerani zadnji dom. Ena- ko zahvalo govorniku za poslovilne besede, pevcem za za- pete žalostinke in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: mož Milan, sin Milan, hčerka Nadi, manu, sestre in bratje. Mekinje, Šmartno - avgusta 1983 SMRTI SPRUK Franc, rudar kopač iz Potoka v Crni št. 5, star 55 let RAK Anton, kmet iz Tunjic št. 37, star 58 let ERJAVŠEK Frančišek, osebni upokojenec iz Stahovice št. 7, star 85 let CAFUTA Marija, inv. upoko- jenka iz Celja, Savinova 9, stara 90 let HABJAN Stanislava, druž. upo- kojenka iz Domžale, Prešernova 31, stara 74 let. PECAR Marija, osebna upoko- jenka iz Ribć 13, Litija, stara 78 let. CEVEC Lavrencij, osebni upo- kojenec iz Šmarce 51, star 68 let SPRUK Frančiška, inv. upoko- jenka iz Kamnika, Klavčičeva 3, . stara 34 let URŠlC Frančiška, družiaska upokojenka iz Zgornjih Stranj st. 6, stara 77 let KAVŠEK Pavel, osebni upoko- jenec iz Ljubljane, Nuzdorferjcva 9, star 84 let PODBEVŠEK Marija, osebna upokojenka iz Zg. Tuhinja št. 2, stara 96 let. VRANKAB Ivana, gospodinja iz Buča št. 5/a, stara 77 let ZORE Ivana, druž. upokojenka iz Šmartna 23, stara 75 let . BREZOVAR Jože, osebni upo- kojenec, iz Motnika št. 8, star 56 let LETNAR Angela, soc. podpi- ranka iz Kamnika, Novi trg 5, stara 77 let. DOMINICO Berta, osebna upo- kojenka iz Ljubljane, Privoz 7, sta- ra 79 let. LANIŠEK ŠONJA, trgovski po- slovodja iz Laniš 11, stara 22 let JERAS Filip, vrtnarski mojster iz Vrhpolja pri Kamniku 70, star 50 let. KLADNIK Frančišek, upokoje- nec iz Volčjega potoka 34, star 85 let. TREBUŠAK Marija, soc. podpi- ranka iz Trobelnega 5, stara 53 let KONCILIJA Janez, komunalni delavec iz Jeranovega 16, star 56 let KOKALJ Marija, upokojenka iz Kamnika, Kidričeva 22, stara 63 let BENDA Terezija, kmečka upo- kojenka iz Šmarce 71, stara 88 let POROKE POROKE: GANTAR Samo, strojni tehnik iz Kamnika in BRI- NOVEC Jelena, farmacevtski te- hnik iz Doba PLEVEL Dušan, elektroinštala- ter iz Kršiča in ARNEŽ Irena, taj- nica iz Zgornjih Stranj LOVŠIN Marko, student medici- ne iz Ljubljane in DJORDJEVlC Seneva, študentka farmacije iz Ljubljane GROZNIK Stanislav, kuhar iz Suhadol in PODUPNIK Helena, prodajalka iz Suhadol PESTOTNIK Mihael, delavec pri stroju iz Koštanja in CEVEC Romana, prodajalka iz Srednje vaši URANKAR Branko, elektroin- štalater iz Vrhpolja pri Kamniku in JERIC Milena, vzgojiteljica iz% Kamnika MALEŠ Vinko, lesni tehnik iz Suhadol in DERVARlC Danica, čistilka šol. prostorov iz Domžal MALEŠ Milan, delavec v skladi- šču iz Suhadol in LOGAR Nataša, delavka iz Preloga NARAT Martin, šofer tovomja- ka iz Podgorja in NAHTIGAL Špela, prodajalka iz Podgorja BRELIH Stanislav, voznik vili- čarja iz Kamnika in HANClC KRAMAR Šonja, uslužbenka iz Crne pri Kamniku LEMlC Bojan, orodjar iz Kamnika in BRELIH Marjeta, vzgojiteljica iz Meki nj LAZAR Drago, miličnik iz Hri- ba pri Kamniku'in SPRUK Mibae- la, prodajalku iz Hriba pri Kamniku SPRUK Dušan, PK tapetnik iz Gozda in ROŠKAR Milena, adju- stirka iz Kamnika ZLATOPOROČENCA -ŠUŠTAR Alojzij in ŠUŠTAR Marija roj. Bizjak iz Markovega 14 ŠCRM Kamnik DE Delavska univerza Kamnik vpisuje v naslednje tečaje: - varstvo pri delu - higienski minimum - strojepisni tečaj (za- četni in nadaljevalni) - tečaj šivanja in kroje- nja (začetni in nadalje- valni) - tečaj kuhanja - tečaj ročnega plete- nja - jezikovne tečaje: nemščina za odrasle (začetni in nadaljevalni) nemšćina za predšol- sko in šolsko mladino angleščina ;:a šolsko mladino in odrasle in v osnovno solo 5., 6., 7. in 8. razred. Informacije in vpisova- nje od 11. do 14 ure po tel. 831-452 Integral DO IPP TOZD Delavnice, b. o. oglasa prosta dela in naloge za obrat Kamnik čistilke vozil (izmensko delo) Pogoj: NK delavka Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v roku 8 dni na naslov: Integral, kadrovski oddelek, Ljubljana, Celovška 166. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega FRANCA KLADNIKA iz Volčjega potoka se za dolgoletno zdravljenje iskreno zahvaljujemo osebju ZD Kamnik, še posebej zdravnikoma dr. Francu Puclju in dr. Milanu Kralju. Hvala vsem ki ste ga pospremili na nje- govo žadrfjo pot in mu darovali cvetje. Hvala predstavni- kom KO ZZB NOV Duplica, Industrije pohištva Stol, KO SZDL Volčji potok, Čebelarski družini Homec in Društvu upokojencev Kamnik za besede slovesa, praporščakom, domžalski godbi in pevcem za zapete žalostinke, ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje. Njegovi Volčji potok, Kamnik, Radomlje, Škrjančevo, 3. 9. 1983 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame IVANE ZORMAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in sprem- stvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala najbližjim sose- dom in vsern ostalim stanovalcem Kersnikove ulice ter vsem drugim za podarjeno cvetje. Hvala pevcem za zapete žalo- stinke in duhovniku za opravljen obred. Vsi njeni Kamnik, 3. avgusta 1983 ZAHVALA V 96. letu starosti nas je tiho zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašta in teta MARIJA PODBEVŠEK p. d. TišJarjeva manu iz Zg. Tuhinja Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, še posebno Podbevško- vi Metki in Kokljetovi mami za požrtvovalno pomoč v času njene bolezni. Enaka zahvala gre tuđi dr. Kralju. Hvala vsem prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, podar- jeno cvefje in številno spremstvo n.i njeni zadnji poti ter Marici Zavbijevi za poslovilne besede in g. župniku za opravljen po- grebni obred. Vsem, ki ste našo mamo imeli radi in ji kakorkoii pomagali, naša iskrena zahvala. Žalujoči: '"* hčerka i možem, vnuki Majda, Slavi, Drago in Iztok Zg. Tuhinj, Švedska, Srednja vas. julija 1983 ZAHVALA Ob izgubi mojega moža FILIPA JERASA iz Vrhpolja 70 ' se iskreno zahvaljujem vsern sorodnikom. so«.e«,iom. prijate- ljem in znancem, ki so mi stali ob strani, izrekli sožalje. podarili vence in cvetje in ga v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala vsem govornikom za ganljive besede, Žalujoča: žena Lendka 6 KAMNIŠKI OBČAN / 12. SEPTEMBRA 1983 OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KAMNIK Zadeva: Program ukrepov za znižanje stroškov v zdravstvu Koordinacijski ixlbor upnrabnikov in izvajalccv je na svoji 12. seji dne 27. 7. 1983 obravnaval periodični obračun zdravstvene skupnosti za I. polletje 19X3, ki izkazuje 19,609.227,00 din presežka odhodkov. Razpravljalci na seji so enotno ugotovili, da je potrebno sprejeti ukrepe za racionalizacijo potrošnje v zdravstvu. V ta namen je bil imenovan akcijski odbor izvajalcev in uporabnikov za določitev ukrepov za zmanj- šanje porabe. Akcijski odbor je na seji dne 29. 7. 1983 določil sledeče ukrepe; Zmanjšanje porabe zdravi I Zdravstveni delavci se morajo pri izdaji receptov točno držati navodil o predpisovanju zdravil. Nosilci naloge: Zdravstveni delavci TOZD ZV Kamnik Lekarna Kamnik Rok izvršitve: Stalna naloga 2. Znižanje bolniškega staleža. S pospešenim diagnostičnim postopkom skrajšati čakalno dobo v splošni ambulanti, z boljšo strokovno predpripravo zavarovanca za pregled pri specialistu zmanjšati stroške in skrajšati čakalno dobo, uvesti nadzor in evidenco napotenih uporabnikov s strani zdravnikov ZD, zaoštriti indikacije za te zdravstvene storitve. Zaoštriti indikacije za nego družinskega člana. V vrtcih organizirati preventivno zdravstveno varstvo. Nosilci naloge: TOZD ZV Kamnik Kadrovska služba v TOZD ' Vodstvo vrtca Antona Medveda Rok izvršitve: Stalna naloga 3. Omejitev zdraviliško-klimatske rehabilitacije. Ukiniti pošiljanje zavarovancev v naravna zdravilišča na tkzv. »koristno« zdravljenje. Nosilci naloge: Zdravniški konzilij osnovnega zdrav, varstva Ambulanta za borce OZS Kamnik Rok izvršitve: Takoj •4. Diagnostična obdelava zavarovancev Boljša diagnostična obdelava zavarovancev v osnovni zdravstveni službi naj zmanjša nepotrebne spec. preglede in hospitalizacije. Nosilci naloge: TOZD ZV Kamnik - spi. zdrav, služba Rok izvršitve: Takoj 5. Omejitev platila zdravstvenih storitev. Zdravstvene delovne orga- nizacije naj uporabnikom zaračunavajo opravljene zdravstvene storitve po drugačnem postopku, kot je dogovorjen v skupnosti ali za drugačne kakovosti, kot je dogovorjeno za zagotavljanje pravic iz zakona o zdravstvenem varstvu in za opravljene specialistične preglede, oprav- ljene na lastno željo uporabnika. Nosilci naloge: TOZD ZV Kamnik Specialistične ambulante KC Ljubljana Strokovna služba OZS Kamnik Rok izvršitve: Stalna naloga 6. Omejitev plačila stroškov pregleda in ustreznih zdravstvenih stori- tev za alkoholizirane zavarovance, kot to določa Sas. Nosilci naloge: TOZD ZV Kamnik Rok izvršitve: Stalna naloga 7. Nega bolni ka na domu Z organizacijo širše mreže te službe naj se zniža število predvsem socialnih hospitalizacij in kroničnih bolnikov. Nosilci nalog: TOZD ZV Kamnik Center za socialno delo Kamnik OORK Kamnik Dom upokojencev Kamnik Rok izvršitve: Stalna naloga 8. Organizacija diabetološkega dispanzerja S tem bodo znižani stroški za kontrole diabetičnih bolnikov na KC Ljubljana (cea 800 bolnikov). Nosilci naloge: TOZD ZV Kamnik OZS Kamnik Rok izvršitve: 6 mesecev 9. Organizacija dispanzerja za mentalno higieno. Dispanzer za mentalno higieno naj bi omogočil ambulantno in sku- pinsko terapijo psihiatričnih in podobnih bolnikov doma in tako znižal stroške potovanja in nepotrebnih hospitalizacij. Nosilci naloge: TOZD ZV Kamnik OZS Kamnik Rok izvršitve: 2 meseca 10. Ugotavljanje potrebnosti in upravičenosti prevozov z reševalnimi avtomobili Pri odobravanju prevozov z reševalnimi avtomobili se dosledno držati strokovnih navodil, ki jih je izdal Zdravstveni svet skupščine ZS Slove- nije. Nosilci naloge: TOZD ZV Kamnik OZS Kamnik Rok izvršitve: Stalna naloga 11. Dosledno pobiranje prispevka, ki so ga dolžni plačevati posa- mezni uporabniki v zvezi z uveljavljanjem pravic do zdravstvenega varstva. Nosilci naloge: TOZD ZV Kamnik OZS Kamnik Rok izvršitve: Stalna naloga 12. Samoupravni sporazum o uresnićevanju zdravstvenega varstva je bil sprejet v večini zdravstvenih skupnosti v Sloveniji. V Kamniku ni bil sprejet, »zato naj se v jeseni začne ponovni postopek za njegov spre- jem.« Nosilci naloge: OZS Kamnik OK SZDL Kamnik OO ZSS Kamnik Rok izvršitve: Do konca leta 1983 13. Kontrola izstavljenih računov za opravljene zdravstvene storitve po zdravstvenem delavcu, ki je uporabnika napotil na zdravljenje (podvajanje začetnih ter vmesnih preiskav, kontrola datuma sprejema in odpusta). Nosilci naloge: Strokovna služba OZS v TOZD ZV Kamnik Rok izvršitve: Stalna naloga 14. Dosledno spoštovanje samoupravnega sporazuma o postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva (Ur. I. SRS št. 6/81). Nosilci naloge: Vsi delavci TOZD ZV Kamnik OZS Kamnik Rok izvršitve: Stalna naloga Pri izvrsevanju gornjih ukrepov so se delavci, ki opravljajo dela in naloge na področju zdravstva, dolžni ravnati po določbah zakona o zdravstvenem varstvu, po stabilizacijskih programih, ki so bili že sprejeti v naši skupnosti oktobra 1982. Dalje opozarjamo na stabilizacijski program UKC, ki obravnava možnosti omejevanja obsega specialistič- nega in hospitalnega zdravstvenega varstva na območju MoZS Ljub- ljana in na sam. sporazum o delitvi dela v zdravstvu (Ur. 1. SRS št. 20 (80). Kontrolo nad izvajanjem ukrepov bo opravlja! akcijski odbor in odbor za samoupravni nadzor pri skupščini OZS Kamnik. Akcijski odbor: Franc DrobniČ Ivanka Hajdinjak dr. Peter Pajntar dr. Aleksander Doplihar Marjeta Majcenovič SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK Datum: 31. K. 1983. Na podlagi Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3/81) in Družbenega dogovora o skupnih osnovan za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanj- skega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 15/81), 20. člena Samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Kamnik in doloćil Pravilnika o delni nadomestitvi stanarine v občini Kamnik in sklepa Zbora uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik z dne 12. 7. 1983 objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik JAVNI RAZPIS o zbiranju upravičencev do delne nadomestitve stanarine v občini Kamnik. Upravičenec do delne nadomestitve stanarine je lahko vsak obćan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stano- vanju in vedno plačuje stanarino. Vsak imetnik stanovanjske pravice je dolžan ne glede na družinski dohodek in druge kriterije Pravilnika o delni nadomestitvi stanarine v občini Kamnik, prispevati najmanj 20% stanarine. Imetnik stanovanjske pravice lahko prejema delno nadomestitev stanarine le za stanovanjsko površino za stanovanje, ki lahko znaša: - za enega družinskega člana 32 m2 - za dva družinska člana 452 -za tri družinske člane 58 m2 - za štiri družinske člane 70 m2 za vsakega nadaljnjega člana družine še 15 m2 Pri stanovanjih zgrajenih pred 50 in več leti, se zaradi nefunkcio- nalnosti prostorov zgornji kriteriji ne upoštevajo. Delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih: - če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene - če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje ali del stano- vanja podnajemnikom - če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše ali osebnega avtomobila. lzjemoma bo komisija za subvencioniranje po poprejšnji uskladitvi v Skupnosti socialnega varstva pri odobravanju delne nadomestitve stanarine upoštevala, da se ta pravica priznava tuđi občanu ali dru- žini, ki ne izpolnjuje kriterijev glede dohodka, živi pa v težkem gmotnem položaju, na primer: bolezen, invalidnost, otroci z mot- njami v telesnem in duševnem razvoju, druge težje obremenitve družine, ki so tuđi materialnega značaja. Po istem postopku lahko komisija za subvencioniranje občanu ali družini, ki formalno sicer izpolnjuje pogoje za delno nadomestitev stanarine le-to zavrne, če ugotovi, da prosilec-družina živi v dobrem gmotnem položaju. Postopek za pridobitev pravice do delne nadomestitve stanarine: Imetnik stanovanjske pravice uveljavlja pravico do delne nadomesti- tve stanarine z zahtevkom, h kateremu mora predložiti: - potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto (v dohodek občana ali njegove družine se vštejejo vsi dohodki družine ali posameznika: dohodki od dela iz delovnega razmerja, honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike ali samostojne pokliene ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokoj- ninskega in invalidskega zavarovanja in starostnega zavaravanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja in preživnine), - potrdilo o številu članov gospodinjstva - veljavno stanovanjsko pogodbo - potrdilo o posestvovanju nepremičnin - oz. da predloži podatke iz enotne evidence socialne pomoči. O pravici do subvencije odloča tričlanska komisija za subvencioni- ranje, ki jo imenuje Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodar- stvu. Pred obravnavanjem vloge komisija za subvencioniranje ob- vezno zahteva mnenje krajevne skupnosti na območju katere živi prosilec. Zoper odločbo je dovoljena pritožba v roku 15 dni od prejema na odbor za solidarnost pri skupščini Samoupravne stanovanjske skup- nosti občine Kamnik. Upravičencu do delne nadomestitve stanarine se dejanska stana- rina zniža za delno nadomestitev stanarine, tako da upravičenec plačuje znižano stanarino. V primeru, da med letom nastanejo kakršnekoli spremembe, ki lahko vplivajo na upravičenost do delne nadomestitve stanarine, jih je dolžan upravičenec nemudoma sporočiti komisiji za subvencionira- nje. V nasprotnem primeru se upravičencu odvzame pravica do delne nadomestitve stanarine in uvede postopek za povračilo neupravičeno pridobljene delne nadomestitve stanarine. Razpis je odprt, prosilci lahko vloge z zahtevanimi dokazili dosta- vijo na naslov: Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik, Steletova 8, vse do naslednjega razpisa. Predsednik odbora za iolidarnost v stanovanjskem gospodarstvu: Jože KADUNC l.r. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKU,PNOST OBČINE KAMNIK Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi določil Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev stano- vanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih iz sredstev druž- bene pomoči in sklepa odbora za solidarnost v stanovanjskem gospo- darstvu JAVNI NATEČAJ o zbiranju prosilcev - upravičencev za dodelitev družbeno naje- mnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik i. .,jr.; Predmet tega natečaja so: 5 garsonjer 5 enosobnih stanovanj 5 enoinpolsobnih stanovanj 6 dvosobnih stanovanj II. Upravičenci do solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine, ki živijo v težkih materialnih razmerah in to: - delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupno- stih, - občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi resili svoje stano- vanjsko vprašanje v OZD in delovnih skupnostih, - občani, kl s svojimi skupnimi dohodki ne morejo resiti svojega stanovanjskega vprašanja, - upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV, starejši i[i; za delo nesposobni občani. ; III. Vse kategorije upravičencev do solidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da prosilec ali oseba, ki bi z njim uporabljale solidarnostno stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanova- nju, - da prosilec ali osebe, ki bi z njim uporabljala solidarnostno stanovanje ni lastnik ali solastnik stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice na območju SRS in SFRJ, - da ima prosilec stalno bivanje na območju občine Kamnik in da na tem naslovu tuđi dejansko stanuje, - da prosilec ali član njegovega družinskega gospodinjstva ni neupravičeno nezaposlen, - da KS ali DO, kjer je prosilec zaposlen, da pismeno mnenje o vlogi prosilca, - da skupni čisti dohodek prosilca in članov družinskega gospo- dinjstva ne presega 50% povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem oz. pred vselitvijo v stanovanje, - da skupni čisti dohodek samskega prosilca ne presega mesečno 70% povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem oz. pred vselitvijo v stanovanje, - da prosilec ne stanuje v stanovanju, iz katerega se je predhodno že kdo preselil v drugo družbeno stanovanje, ražen v primeru, da mu je bilo sedanje stanovanje dodeljeno z odločbo. IV. ■ ;~-«»,,,,:., Prosilci morajo k vlogi za natečaj priložiti: - uradno overjeno dokazilo o OD, pokojnini za prosilca in zapo- slene člane družinskega gospodinjstva, - potrdilo o stalnem bivališču na območju občine Kamnik, - dokazila o preživnini za otroke pri materah samohranilkah, - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in članov družinskega gospodinjstva. V. Navedbe v vlogi mora overiti temeljna organizacija združenega dela ali delovna skupnost, ustrezna služba socialnega skrbstva, druš- tvo upokojencev, občinski odbor ZZB NOV oz. krajevna skupnost upoštevaje status prosilca. VI. Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje vloži prošnjo na posebnem obrazeu z ustreznimi dokazili in potrdili na Samoupravno stanovanj- sko skupnost občine Kamnik, Steletova 8. Obrazec dobe prosilci na Stanovanjskem in komunalnem gospo- darstvu SKG Kamnik, Steletova 8. '' VII. Prosilci morajo vložiti prošnje na naslov Samoupravna stanovanj- ska skupnost občine Kamnik, Steletova 8, v roku 30 dni od dneva objave natečaja. Predsednik odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Jože Kadunc, I. x> SAMOUPRAVNA INTERESNA KOMUNALNO-CESTNA SKUPNOST OBČINE KAMNIK Steletova 8, Kamnik Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost občine Ka- mnik razpisuje na podlagi" določil 8. in 9. čl. Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS št. 19/76) in sklepa 18. seje IO SIKCS občine Kamnik z dne 27. 6. 1983 naslednji JAVNI NATECAJ Za odprodajo objekta Maistrova ulica št. 14 v Kamniku - stara POLLAKOVA usnjarna s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v izmeri cea 440 m pod naslednjimi pogoji: - cena za zemljišče znaša 162,74 din za m2; - stroški komunalne opremljenosti znaša jo 1,642.922,00t din oziroma 4.105,25 din/m2; - izklicna cena celotnega objekta s skupno neto površino 400,20 m2 znaša 672.125,35 dinarja; - izklicna cena samo južnega dela objekta z neto površino 147,95 m2 (pritličje 72,70 m* nadstropje 75,25 m2) znaša 509.303,10 dinarja oz. 3.442,40 din/m2; - izklicna cena samo severneea dela objekta z neto površino 252,2-5 m2 (pritličje 117,05 m\ nadstropje 135,20 m2) znaša 162.822,30 din oz. 645,48 din/m2; Ponudniki lahko poleg celotnega objekta licitirajo tuđi posa- mezne dele objekta s pogojem, da licitirajo pritličje in nadstropje s streho — vertikalna delitev. Pri takšni obliki licitiranja je možen tuđi sporazum med posameznimi interesenti. Licitira sele izklicna cena objekta., POGOJI: - Prednost na dražbi imajo družbenopravne osebe in ponudniki, ki licitirajo celotni objekt. - Adaptacija objekta po revitalizacijskih pogojih, mora biti izvršena v 3 letih po pridobitvi nepremičnine. - V pritličju morajo biti prostori namenjeni za gostinsko ali prodajno dejavnost, v nadstropju pa so lahko tuđi stanovanjski prostori. Interesenti morajo položiti 10% polog od izklicne cene objekta na žiro račun št. 50140-662-24011 Samoupravna interesna komu- nalno-cestna skupnost občine Kamnik. Ponudnik, ki na licitaciji uspe, mora poravnati kupnino v 30 dneh po pravnoveljavnosti pogodbe. Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave v zaprtih kuvertah z oznako »ZA JAVNI NATEČAJ - AP« na naslov: Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost občine Kamnik, Steletova 8. Odpiranje kuvert bo 3. 10. 1983 ob 8. uri v prostorih Stanovanj- skega in komunalnega gospodarstva SKG p. o. Kamnik, Steletova 8. Ponudniki se iahko udeležijo odpiranja kuvert. , Vse podrobnejše informacije lahko interesenti dobe na Stano- vanjskem in komunalnem gospodarstvu SKG p. o. Kamnik, Stele- tova 8, oziroma po telefonu 832-211. Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost občine Kamnik KAMNIŠKI OBČAN /12. SEPTEMBRA 1983 _7 Vzponi v juniju in Juliju V poletnih mesecih so alpinisti naj- bolj aktivni. To je čas dopustov in počitnic, čas lepega toplega vremena, čas, ko je spomladansko ogrevanje končano in ko so alpinisti najbolj pri- pravljeni za plezanje v težkih stenah. Junija so alpinisti opravili 116 vzponov, od tega 14 vzponov I. stop- nje, 21 vzponov II. stopnje, 38 vzpo- nov III. stopnje, 32 vzponov đV. stop- nje, 9 vzponov V. in 2 vzpona VI. stopnje. Preplezani sta bili dve prvenstveni smeri; Bomba v Rzeniku (ocena V+A2) in Levi steber v isti steni (oce- na V, IV). Prvo smer sta preplezala Marjan Kregar in Janez Benkovič, drugo pa Milan Gladek s soplezalcem iz Mengša. V Vezici sta Cene Bercič in Janko Plevel preplezala Akademsko smer (ocena VI), naveza Darko Božič in Edo Pavlič pa smer Treh svedravcev v Struci (V+A3) in Centralno smer v Planjavi (V+A,). Frane Kemperle je s soplezalcem v Mali Mojstrovki pre- plezal Smer zaspancev (ocena V A,). V juliju je bilo preplezanih 109 smeri, vendar tu nišo všteti vzponi, ki so jih opravili člani odprave v Bosno. V tem mesecu so alpinisti večkrat obi- skali tuđi Julijske Alpe in tamkajšnje bolj zahtevne smeri. Veliko je tuđi prvenstvenih smeri (=PR) in prostih ponovitev (=PP>. Poglejmo najprej prvenstvene smeri: Skuta-Delavska smer (ocena III, IV,) plezala Cene Berčič in Bojan Pollak; Greben Slemena (II, III) in Peruni- ka (III+, IV+) obe plezala Cene Ber- čič in Bojan Pollak; Orion (IV+) plezali: Berčič, Pol- lak, Marjan Kregar, Tatjaria Golob in Mihaela Možek; Silos (III-IV A2) plezala Pollak in Marjan Kregar. Turska gora smer Polžek (IV) ple- zala Mihaela Možek in Marjan Kre- gar. Kalška gora Muckina smer (IV-t-, V+) plezala Janko Plevel in Lađo Podbevšek V tem mesecu so bile opravljene tuđi zahtevne proste ponovitve neka- terih smeri: Janez Benkovič je v Triglavu prosto preplezal Ljubljansko smer (VI) s so- plezalcem in raz Jalovca (VI) s sople- zalko. V Triglavu je Frane Kemperle prosto preplezal s soplezalcem Šlosar- sko smer (VI). Ostali težki vzponi, ki so jih opravili naši alpinisti so še: Šarina poč v Dedcu (V+) plezala Marjan Kaker in Rado Nadvešnik, Aschenbrenner v Travniku (VI) ple- zal Frane Kemperle s soplezalcem, Zajeda v Šitah (VI) plezala Edo Pa- vlič in Dare Božič, Akademska v Ve- zici (VI) plezal Tone Škarja s sinom Metodom, Hudeček-Juvan v Travni- ku (VI) in smer JLA v Šitah (VI) obe plezala Janko Plevel in Marjan Kre- gar. IRENA Nakratko PLEZALNA ŠOLA Letošnja plezalna šola se bo začela pozneje kot pa dosedanji dve in sicer enkrat po 1. novembru. Začetek bo še objavljen v Kamniškem občanu in v oglasni omarici. Predvidoma jo bo vo- dil Metod Humar, gorski vodnik. ANAPURNA 83 Tuđi letos je organizirano iz Jugo- slavije v Himalajo nekaj odprav, ozi- roma če smo natančni, se nobeno leto doslej ni šio iz Jugoslavije v Nepal toliko odprav kot letos: spomladi je bila splitska odprava na Manaslu, Škarja je vodil izvidniško mini odpra- vo na področje Kangčendžengo, jese- ni pa gredo Celjani na Gauri Šankar, Matičarji na Gangapurno in mešana odprava na Anapurno. V tej zadnji odpravi, ki jo bo vodil Andrej Štrem- felj, je tuđi član kamniškega alpini- stičnega odseka, JANEZ BENKO VIČ. Odprava ima namen preplezati južno steno Anapurne I (8091 m) po prvenstveni smeri. GANGAPURNA 83 AO PD Ljubljana-Matica organizi- ra ob 90-letnici PD Ljubljana - Mati- ca odpravo na Gangapurno (7454 m). Vodil jo bo Stane Belak, njen namen pa je preplezati severno steno. Za Ka- mničane je zanimivo predvsem to, da se je bo udeležil tud načelnik kamni- škega AO, MARJAN KREGAR. TEČAJ ZA PLANINSKE VODNIKE Postaja GRS Kamnik organizira te- čaj za planinske vodnike v okviru vzgojnih akcij MDO Ljubljana. Tečaj se je začel že letos spomladi, a ga v poletnih mesecih zaradi prezaposle- nosti tečajnikov in predavateljev ni bilo. Nadaljeval se bo zato 30. sep- tembra zvecer na Kokrškem sedlu. KAMNIŠKA PLANINSKA POT Ob 90-letnici ustanovitve prve po- družnice Slovenskega planinskega društva v Kamniku, oziroma Planin- skega društva Kamnik, so kamniški planinci odprli »Kamniško planinsko pot«. Ta obsega 23 kontrolnih žigov vrhov in planinskih koč od Menine preko Velike planine in osrednjega dela Kamniških Alp pa do Mokrice, Krvavca in Kamniškega vrha. Prehodi se jo lahko zvezno ali pa z vzponi na posamezne točke, za pridobitev lične značke je potrebno zbrati vseh 23 za- htevanih žigov, ki morajo biti pritis- njeni v dnevnik. Le-tega lahko dobite v pisarni Planinskega društva Kamnik za 150 din. PLANINSKI TRIMSKI POHOD V nedeljo, 4. septembra letos je bil tretji letošnji planinski trimski pohod in sicer na Kokrško sedlo. Zaradi hu- dih nalivov v soboto in nezaupanja v vremensko napoved je bila udeležba precej manjša kot pa običajno. Samo 19 udeležencev se je povzpelo na Ko- krško sedlo. Naslednji pohod bo 22. in 23. oktobra po poteh II. Grupe odredov. Žig dobite tuđi, če se udele- žite samo enega dneva pohoda, prve- ga ali drugega. BOJČ Taborniški tek v Bohinju Julija, letos že devetič zapored, je v Bohinju v počastitev dneva vstaje slo- venskega naroda potekal taborniški tek okoli Bohinjskega jezera, Tabor- niki odreda Bistriških Gamsov iz Kamnika so se tuđi letos odlično odrezali, saj so že šestič zapored v ekipni uvrstitvi med taborniškimi odredi osvojili 1. mesto. Prvi tek je bil organiziran leta 1975, ko je teklo le 9 tekmovalcev, danes pa je tek okoli Bohinjskega jezera prireditev, na ka- teri merijo svoje tekaške sposobnosti poleg tabornikov tuđi rekreativci, ka- tegorizirani tekmovalci in tuđi turisti. Proga je dolga 12 km, je prijetno razgibana in poteka mimo hotela Zla- torog po stezi pod Pršivcem in Vogar- jem mimo Stare fužine in Ribčevega laza po asfaltni cesti nazaj do avto- kampa Ukanc. Zaradi čistega zraka in lepe okolice je Bohinj idealen za pri- reditve takega kova in vsako leto vse več prijateljev zdravega tekanja v na- ravi prihaja na bohinjski tek. Rezultati: tabornice (4 km) - 1. Drnovšek (OBB Kamnik), 2. Dujakovič (OBG Kamnik), 3. Štuhovnik (SO Ljub- ljana); taborniki do 30 let - 1. Škorjanc OBG), 2. Urh (OBG), 3. Končina (OBG); taborniki nad 30 let - 1. Zerjav (OBP), 2. Vovda (Mb), 3. Markse (Mb); pionirji (4 km) - 1. Cešnjaj in 2. Klemenc, oba OBG Kamnik. ekipno - 1. Odred Bistriških gam- sov Kamnik, 2. Odred belih borov Ljubljana in 3. Odred severnih šoto- rov Maribor. A. D. Nocoj je en lep večer V soboto 3. septembra 1983 je bil na kmetiji Petra Pibernika v Suhadolah večer slovenskih pesmi pod naslovom: NOCOJ JE EN LEP VEČER, na katerem so nastopili pevski zbori: MPZ Davorin Jenko iz Cerkelj na Gorenjskem, MEPZ KUD Moste in MPZ Janez Čebulj iz Komende. Vsak zbor je zapel osem pesmi, spored pa je popestril še Tomaž Plahutnik iz Stranj, ki je igral na citre. Kljub temu, da je že pred pričetkom koncerta močno deže- valo, so se na dvorišču kmetije zbrali tako pevci kot poslušalci. Pred moćnim nalivom so se umaknili pod šupo, odstranili kmetij- ske stroje, umakniti se je moral tuđi star in zaprašen »pajkelj«, "ki je že desetletja sameval v kotu, porinili smo ga kar na dež. Nato so pevci začeli prepevati. Ker smo bili na majhnem pro- storu bolj stisnjeni, pevci in poslušalci, je bilo poslušanje do- brega in zbranega petja še bolj intimno, zlasti ker je dež vseskozi ropotal po strehi, vmes se je bliskalo in pihal je tuđi veter. Kar prekmalu je minil ta prijeten večer. To je bil že tretji koncert pri kmetu Petru Piberniku, ki je seveda tuđi sam navdušen pevec in je bil vesel, ker je ob slabem vremenu prireditev vseeno spravil »pod streho«. P. K. Obraćamo se na vaš naslov zaradi objave, ki jo spodaj navajamo: Svet KS DupUca je na svoji seji dne 26. VII. 1983 sklenil spreme- niti delovni čas pisarne KS Duplica in s tem omogočiti več stikov z delegati SIS in ostalimi občani v KS Duplica. Prostori krajevne skupnosti so v Jakopičevi ulici štev. 11, Kulturni dom Duplica, odprti pa bodo: Vponedeljek ' od 10. do 12. ure; vtorek . od 17. do 19. ure; vsredo - . od 10. do 12. ure; včetrtek od 17. do 19. ure; vpetek od 17. do 19. ure. Za potrebe delegacij KS so prostori na razpolago z neomejenim časom. Kemijska industrija Kamnik Kamnik, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge organizacija del in delo v vrtnariji - 1 kandidat Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva- ti še naslednje pogoje: - vrtnar - 3 leta delovnih izkušenj - poskusno delo 3 mesece i Osebni dohodek je določen s Pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke ter merilih za vrednotenje dela, način -izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov, ostale pravice in obveznosti so določene s Pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidati naj predložijo pismene vloge z dokazili o ,,; izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov; Kemijska industrija »Kamnik«, Kamnik, Fuži- ne 9 s pripisom komisiji za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb. Kandidate borno o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. DO Jata Komisija za delovna razmerja TOZD Reja objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge za več delavk in delavcev za delo v perutninski farmi Duplica z delovišči Poskusno delo za objavljena dela je 2 meseca. Kandidati naj ponudbe pošljejo na naslov Kadrovska služba DO Jata, Agrokombinatska 84, 61260 Ljublja- na-Polje. Rok za sprejemanje ponudb je 8 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku roka za prijavo. Živilska industrija »Fructal« TOZD »Alko« Ljubljana, Obrat Duplica pri Kamniku Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela oz. naloge 1. delovodja 2. strojni ključavničar 3. kletar - skladiščnik 4. kemijski tehnik 5. sestavljalca sokov in sirupov 6. več delavcev za proizvodnjo Od kandidatov zahtevamo, da poleg splošnih izpol- njujejo še naslednje pogoje: pod 1 - živilski, kmetijski tehnik ali končana srednja šola živilske stroke - 2 leti delovnih izkušenj pod 2 - VKV ključavničar - 2 leti delovnih izkušenj pod 3 - KV delavec živilske stroke - 1 leto delovnih izkušenj pod 4 - srednja šola kemijske smeri -1 leto delovnih izkušenj pod 5 - KV delavec živilske stroke - 1 leto delovnih izkušenj pod 6 - končana osemletka (priučitev) S kandidati borno sklenili delovno razmerjeza nedo- ločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom. Prijave pošljite v 10 dneh po objavi na naslov DO »Fructal« TOZD »Alko« Ljubljana, Frankopanska 9, s pripisom Komisiji za1 delovna razmerja. ZAHVALA Ob nenadni boleći izgubi našega dragega brata in strica JANEZA KNETA iz Podboršta pri Komendi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so takoj prisko čili na pomoč. Prav tako hvala vsem sorodnikom, prijate ljem in znancem za izražena sožalja, podarjene vence ii cvetje in za tako številno spremstvo na zadnji poti. Hval; tuđi pevcem Solidarnosti iz Kamnika in duhovnikoma z< lep pogrebni obred. Vsem, prav vsem, posebno pa Ani Ste letovi naša iskrena zahvala. Žalujoči: brat in sestre ter drugo sorodstvo Podboršt, Klanec, Pšenična polica, Nemčija, avgusta 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, dobre stare mame in sestre HILDE TURZA iz Volčjega potoka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ji darovali cvetje in jo pospremili k zadnje- mu počitku. Še posebno se zahvaljujemo Ančki Perič in Majdi Pogačar za pomoč ob tem težkem trenutku. Hvala župniku in govornici Marici Dolenc za poslovilne besede. Žalujoči: mož Lojze, hči Majda z družino, sin Lojze in drugo sorodstvo Ne bos već hodil po gozdovih zelenih, ne bos već nabira/ sadeiev rumenih, ne boi več slišal ptičjega petja, ne boš več videl pomladnega cvetja... V SPOMEN 17. avgusta jecninilo leto dni, kar me je nenadoma zapustil moj dragi mož PAVLE NOGRAŠEK iz Kosiš Iskreno se zahvaljujem njegovim lovskim tovarišem LD Kamnik za postavljeno spominsko obeležje v Lanišah. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki se ga spominjate, na njegov grob polagate cvetje in prižigate svečke. Hvala vsem za nuđeno kakršno koli pomoč. žena Rezka ZAHVALA Nenadoma nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra, teta in svakinja ROZA MARN roj. Kosir iz Komende, Glavarjeva 70 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom. znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in darovno cvetje. Posebna zahvala vsem sose- dom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagati ter darovali cvetje. Zahvaljujemo se tuđi DO Vektor za razumevanje. društvu upokojencev Komenda za spremstvo s praporom in duhovnikoma za tako lep poslovilni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo tako številno in tiho pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Marjan, hčerka Majda / družino, brat Janez, sestra Micka, Johana in Marjana z družinami ter ostalo sorodstvo Suhadole, Domžale, Smlednik, Hraše, Škof ja Loka. Švica- avgusta 1983 Osnovna šola Komenda-Moste Moste 40, p. Komenda 61218 razpisuje prosta dela in naloge snažilke v šoli Komenda ,; za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) in s skrajšanim delovnim ča- som. Nastop dela po dogovoru Prijave zbiramo 15 dni po objavi razpisa. 8 KAMNIŠKI OBČAN / 12. SEPTEMBRA 1983 • Janez Bogataj - državni prvak med veterani O tenisu in o sebi Janez Bogataj in tenis »U že dolga leta nerazdružljiva. Većino prostega časa preživi Janez na teniskih igrUBh in je že vrsto let v vrhu klubske lestvi- ce, letos pa je že drugič osvoji! naslov državnegu veteranskega prvaka v sku- pini A (od 45 do 55 let). Seveda smo v klubu na moć ponosni, saj je naš đo- vek, Kamničan, v samem vrhu jugo- slovanskega veteranskega tenisa. Kakšni so bili začetki? Tenis sem začel igrati, ko mi je bilo deset, enajst let, z navadnim lesenim loparjem. Začel sem kar sam, brez učitelja in sem torej samouk. Najteže se je bilo naučiti bockhand, a z vztraj- nim delom je tuđi to šio. Pravzaprav sem najprej igral nogomet, potem pa sem se poškodoval in tako sem se začel resneje ukvarjati s tenisom. Kaj naj počne začetnik, ki se hoće naučiti tenisa? Največ znanja da teniska šola. Na prvem tečaju začetnik dobi le osnove, ki bi jih moral dopolnjevati na nada- ljevalnih tečajih. In prav teh tečajev je premalo. Seveda je pomembno tu- đi, da človek vadi udarce ob steni in čimveč igra. Tenis zahteva vztrajnost, saj je resničen napredek opazen sele po treh letih, redkokdaj prej. Zakaj je tenis privlačen šport? Predvsem je tenis lep šport, igrišča so v naravnem okolju in igra zahteva od človeka celovit napor - telesni in duševni. Menim tuđi, da se mora športnik, ki želi v tenisu doseči kaj več, ukvarjati tuđi s kakšnim drugim športom. Tu mislim predvsem na kolektivne igre, pri katerih igrata pomembno vlogo strategija in navdih. Če ni ideje, ni prave teniske igre, saj je tenis šport posameznikov. Kakšnoje vzdušje na tekmovanjih? Največkrat prijetno, čeprav je tenis individualen šport in so zato odnosi med tekmov,alci prav zanimivi. Ob tem moram reci kakšno grenko na račun žrebanj pred tekmovanji, ki so pogosto prikrojena v škodo boljših tekmovalcev. Tekmovalci zaradi dru- gih obveznosti ne morejo vedno priti na žrebanja, zato do tega prihaja. Kakšen je tvoj letošnji teniski kole- dar? Naporen in natrpan. Turnirji v Ka- mniku, Tuheljskih toplicah, Maribo- ru, mednarodno prvenstvo Ljubljane, tumir v Rogaški slatini, Žigonov me- moria! v Ljubljani in še kaj. Tumirjev je preveč in je pogosto težko usklaje- vati poklicne in družinske obveznosti s teniškimi tekmovanji. Moram pa pohvaliti kamniški klub, ki mi omogo- ča udeležbo na tekmovanjih. Kje je danes kamniški tenis v slo- venskem prostoru ? Rekel bi, da smo v članski konku- renci nazadovali in smo zdaj na četr- tem, petem mestu v Sloveniji. Kje je vzrok? Predvsem je pojem rekreacije moćno razširjen, tekmovalni tenis pa spada v enak rang. Ura igranja (čas igranja je omenjen prav tako kot za rekreativce - op. p.) je za tekmovalca piemalo. Intenzivno delo je onemo- gočeno, istočasno pa so turnirji dolgi in zahtevajo od igralcev dobro pn- pravljenost. Igrisč je v Kamniku od- ločno premalo, saj so se vedno le štiri. Še vedno pravim zato, ker je bilo toli- ko tgrišč že pred vojno, ko je tenis igralo le nekaj ljudi. Danes ima klub. precej več kot sto članov, mi pa osta- jamo pri enakem številu igrisč. Želei bi opozoriti še na en problem. Letos smo v klubu organizirali trim tenis. Zanimanja je bilo precej, tečaj za odrasle pa ni uspel. Kje je vzrok? Tečaj i so vendarle osnova za igranje. Poleg tega pri delu v klubu sodeluje premalo ljudi. Najbrž bi naredili še marsikaj, če bi bili ljudje pripravljeni delati in pomagati. Z Janezom Bogatajem sem se po- govarjala v času, ko glasilo ni izhajalo, zato je treba povedati, da je zmagal najprej na mednarodnem prvenstvu Hrvatske za veterane, na slovenskem prvenstvu in na državnem prvenstvu posamezno ir> v dvojicah. Sami veliki uspehi, če vemo, da Janez zaradi po- škodbe na roki nekaj časa ni igral, lani pa je na državnem veteranskem pr- venstvu zmagal, čeprav je igral me- njaje z desno in levo roko. Vse se mora, če hoče - tak je Janez Bogataj. ILUŠ HRIBAR JANEZ BOGATAJ, državni tenttld prvak med veterani. Teniske (ne)novice Najprej moram razočarati tište, ki čakate na rezultate klubskih turnirjev in na rang lestvico. Nekdo je tako dobro skril rezultate, da jih še nisem uspela najti. Ko jih bom uspela odkri- ti, jih bom seveda takoj dala »na svetio«. Kamnik je bil gostitelj turnirja za slovenski pokal med člani. Dobro sta se odrezala Kamničana Tone Jeras in Rado Vengust, ki sta se uvrstila na drugo oz. na tretje mesto. Zmagal je Mulej iz Kranja, ki je premagal Jerasa z rezultatom 6:3, 6:1. Na igriščih je kar živahno. Trim tenis je lepo uspel in pridobili smo nekaj novih članov. Tone Prešeren meni, da bo klub ob koncu leta štel že okrog 160 članov, kar je za štiri igri- šča že prava množica. Tuđi teniska šola (o njej smo že pisali) uspešno nadaljuje z delom. V skupini je zdaj 20 pionirjev, najboijši med njimi pa se bodo pripravljali na tekmovanja v sezoni 1984. Tuđi Andrej Šlegl in Jure Lah, ki sodita v sam vrh slovenskega pionir- skega tenisa, uspešno tekmujeta. Andrej Šlegl se je kljub poškodbi na začetku sezone skoraj na vsakem turnirju uvrstil v polfinale. Več o tekmovanjih in rezultatih pa v naslednji številki. ILUŠ H. ///. kamniški maraton prijateljstva Zadnjo nedeljo v avgustu je Kolesarsko društvo »KAMNIK« organiziralo že tradicionalni Dl. Kamnijki maraton prijateljstva pod pokroviteljstvom OOZZB Kamnik in DO SVILANIT. Pro- ga je potekala iz Kamnika cez Kozjak v Locico pri Vranskera in nazaj v Kamnik, nato pa v Ka- mniško Bistrico in na cilj za Ma- lograjski dvor. Maratonska proga je bila zelo zahtevna, povrhu pa ie 100 km dolga. Vseh 520 nastopajočih se je poklonilo pred spomenikom re- volucije v Kamniku v spomin padlim, delegacija kolesarjev je tuđi položila venec. Med njimi ni bilo nikogar, ki proge v celoti ne bi zmogel prevoziti brez tuje po- moči. Se već, med njimi ni iilo razlike; najstarejši star 67 let, najmlajša pa samo 4 leta, ki jo je zrnogla na očetovem hrbtu. Med vztrajnimi, z nam nepoznano že- ljo do udejstvovanja, je bil tuđi slepi udeleženec z vodičem na tandem kolesu in udeleženca in- valida. Vsi so se borili sami s sabo. Vsi so bili vsaj enkrat kolesarji, takš- ni kot so njihovi idoli. Borili so se s klanci, vročino, tehnično za- htevno progo. Klanci, kaj hujšega kot makadam na Kozjak pa po- tem, strm spust poln pasti, po ma- kadamu, enkrat proti Ločici in nazaj v Tuhinj, za nameček na koncu pa še v Kamniško Bistrico. Tišti z tekmovalnim duhom so vozili kot na pravi dirki tuđi 55 km na uro. Nekateri so ubežali že pred startom vodeći skupini in se zadovoljno nasmihali kot prvi na cilju. Vsi so bili zrnagovalci, dobi- li so priznanje - zlato medaljo. S tem je Kolesarsko društvo »KA- MNIK« sklenilo triletni krog ma- ratonov od bronaste do zlate me- dalje. Za naslednje leto že snuje vožnje množičnosti v pričakova- nju predvsem številnejšega odzi- va iz Kamnika, tokrat so bili ćelo udeleženi Slovenci-zamejci iz Zgonika pri Trstu. Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri brezhibni organizaciji, se kolesarji najlepše zahvaljujejo z željo za nadaljnje sodelovanje in pomoč. Drugo leto nasvidenje na IV. Kamniškem maratonu prija- teljstva. Ko Kamnik Mladi skakalci pridno trenirajo V ponedeljek dopoldan me je pot zanesla v Streliško ulico. V nacrtu sem imela le kratek sprehod, ker pa sem pod skakalnico zagledala nekaj mla- dih fantov, sem jih povprašala kaj de- lajo. Izvedela sem, da so fantje vsi člani SK Kamnik - skakalci. Trenirajo 3 x tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sre- dah in sobotah. Trening se začne ob 18. uri in traja do 20. ure. Zberejo se pod skakalnico pri kontejnerju in se potem skupaj dogovorijo, kje bo tre- ning potekal. Ker je bila ura ravno nekaj minut čez šest, so mi fantje predlagali naj si kar sama ogledam, kako poteka trening. Tek, vaje ter igre z žogo - to so sestavni deli trenin- ga. Na vsakem treningu trener določi enega od fantov, da vodi vaje. Kljub pocitnicam trenirajo redno in vestno, kar pa ne pomeni, da na treningu ni tuđi prijetno. Ob koncu treninga so povedali, da bodo veseli vsakega novega člana, sta- rega od 8-12 let. Smuči so jim zago- tovljene. Vljudno vabljeni ste vsi, ki imate voljo do resnega in rednega treninga in vas smučarski skoki zanimajo. Fantje vas pričakujejo! OSOLNIK MIRA Streliška 1 Kamnik 61240 Koiesar SBLVO MAGYAR. Veselje po zmagi v svoji starostni skupini, ((oto Janez Tajč) TENISU TEČAJ ZA ODRA- SLE Teniski klub Kamnik bo v sredini meseca septembra pri- redi! teniski tečaj za odrasle. Vsa pojasnila dobite pri Boga- taj Janezu, ki bo tečaj tuđi vo- dil. Število tečajnikov bo ome- jeno, zato se čimpreje prijavite. TeniSki klub ODBOJKARJI! Vabimo vse bivše in sedanje OK Kamnik na proslavo 35- letnice ustanovitve kluba, ki bo v soboto, 17.9.1983 na igriščih pri kopališču. Proslava, združe- ne z rekreacijskim tekmova- njem, se bo pričela ob 9. uri, nadaljevala pa s prijateljskim srečanjem ob jedači in pijaci. Vabi IO OK Kamnik! Kaj delajo šahisti Novi prostori, za šahovsko sekd)o tako pomemona pridobHev, soari po sebi ntso uspeM. Šahovska aktivnost bozažfreb les pobuni bi oagovornkn soddovanjem vseh rjuMleljev sakov- ske igre, zhnti ie ttotlh, ki so priprav- Ijcai aktivno s svojim delom prispeva- tt k lemu, da bo v Kamofloi tadi jntri, kotjcvpretekkMtLzaživeloiahorsko atvljeaje. Proti pričakovanju je občni zbor ju- nija dobro uspel. Na njem so bili spre- jeti pomembni sklepi za delo šahov- ske sekcije, bil je tuđi sprejet program dela, teža dejavnosti pa je prenesena predvsem na jesenski in zimski čas. Po programu dela mora šahovska sekcija poleg drugih obveznosti v je- senskem času organizirati turnir za pridobitev kategorizacije in izpeljati sekcijsko prvenstvo. Za tnlajše šahiste in začetnike bo v jesenskem času organizirano predava- nje o šahovski igri. Šahovska sekcija »Solidarnost« je v počastitev dneva borca organizirala hitropotezni brzotumir. Po sedmih le- tih premora je zelo dobro uspel, na turnirju je sodelovalo 14 igralcev. Ra- zveseljivo je, da je bilo na turnirju udeleženih ena tretjina mlajših tek- movalcev, kar daje upanje v lepso šahovsko prihodnost v Kamniku. Prvo mesto na turnirju je osvoji! Marjan Karnar pred Pelikanom in Vuksanovičem, četrto do šesto mesto ' so si razdelili Najger, Podbevšek in Barbara Motnikar. Z dobro uvrstitvi- jo, delitev četrtega mesta, je presene- tila Motnikarjeva, edina šahistka med tekmovalci. Organiziran je bil hitropotezni tur- nir v počastitev občinskega praznika; na tem turnirju je sodelovalo 14 tek- movalcev. Prvo mesto je zasedel Iztok Brunšek, drugo Ravnikar in tretje Najger. Na hitro poteznem turnirju, ki je bil 15.8., sta med dvanajstimi udeleženci zasedla prvo in drugo mesto Božić in Pelikan, tretje pa Najger. Šahovska sekcija ima danes regi- striranih 66 članov, kar je lep poten- %ial za prihodi) j i razvoj šahovske sek- cije v Kamniku, vsekakor pa se bo to število bistveno povećalo s pristopom novih članov v šahovsko sekcijo. Igralni dnevi so v klubskih prosto- rih na Kolodvorski ul. 5 vsak ponede- liek_in_petek od 17. do 21. ure. iz strelskega športa Živahna strelska dejavnost tuđi to- krat ni pojenjala. Kamniški strelci so nastopali na številnih tekmovanjih in dosegli dobre uspehe. Finalno tekmo- vanje republiške dopisne lige, ki je bilo v Grosupljem, so Kamničani za- pustili z dobrim drugim mestom. Naši pionirji so se v Postojni s serijsko zračno puško uvrstili na državno pr- venstvo v Beograd in tam z dobnmi uspehi končali tekmovanje s se boljši- mi rezultati kot v Postojni, naše mesto so zastopali: Sašo Podgornik, Janko Hribar, Matjaž Jeglič. Pavel Selšak iz strelske družine TI- TAN je na državnem prvenstvu za člane s serijsko zračno puško dosegel odličen rezultat 364 krogov. Na republiškem prvenstvu v med- narodnem programu v Ljubljani je Marjan Repič dosegel II. mesto v Olimpijskem Machtu, I. mesto pa v disciplini 3 x 40 strelov. Na republiškem prvenstvu s serij- sko zračno puško (MK) je naš pionir Sašo Podgornik dosegel I. mesto z novim republiškim rekordom 246 : krogov - zlata medalja. Na istem republiškem prvenstvu sta naša člana Roman Radej in Peter Bertoncelj dosegla predpisano normo za državno prvenstvo, ki bo 24. in 25. ta mesec v Ljubljani. Ekipno so bili II. Tuđi naš znani dolgoletni strelski delavec Ivan Podgornik je izpolnil normo na vojaški puški za udeležbo na državnem prvenstvu. Na državnem prvenstvu v Titogra- du se je naš pionir Sašo Podgomik z MK serijsko puško dobro uvrstil, Ekipa Kamniških strelcev se je ude- ležila tradicionalnega strelskega tek- movanja v Celju za medrepubliško udeležbo, Marjan Repič je tam posta- vit drugi najboijši rezultat tekmova- nja. Udeležili srno se tuđi tekmovanja v Hrastniku, ki se tam prireja tradi- cionalno. Za občinski praznik smo tuđi letos organizirali sreČanje mest B skupine, nastopajoča ekipa Kamnika je osvoji- la rekordni pokal, najboijši strelci pa so bili: Marjan Repič - 260 krogov, Marjan Kovič - 254, odlični Celjski strelec Tone Jager pa je bil z 250 krogi tretji. Na mladinskem izbirnem tekmova- nju v Velenju za mladince do 16. leta za ekipo Slovenije je bil Sašo Podgor- nik 4. Marjan Repič se je udeležil držav- nega prvenstva v Zenici v mednarod- nem programu, dosegel je dober uspeh in rezultat in potrdil svojo kva- liteto. V Šentvidu na Koroškem je bilo srečanje vseh strelcev Koroške in Slovenije. V slovenski ekipi je bil tud) naš Marjan Repič in osvojil dve me- dalji. Sicer so pa bili Slovenci boljši od sosedov. Ko smo že pri mednarodnem pro- gramu je treba omeniti še predviđeni troboj pokrajin Gorenjske, Julijske krajine in Koroške, ki bo 25. 09. v Udinah. Štirje člani bodo zastopali Gorenjsko z MK puško in to Marjan Repič, Roman Radej, Janko Podgor- nik in Andrej Flerin. Običajno so ta srečanja na tako visoki prijateljski ravni in vzdušju, da jih kar ni moč opisati. Letos so naši strelci poleg drugih športnih trofej prinesii domov tuđi 7 medalj z republiškega prvenstva iz le- tošnjih republiških prvenstcv. Tuđi naši strelci veterani so imeli letos svoj dah. v nedeljo, 4. 9., je 27 veteranov in 2 veteranki nastopilo na našem malokalibrskem strelišču v Ka- mniku. Po pričakovanju so se izkazali Ivan Podgomik, Franjo Rihter in Florjan Šungar. Pri veterankah pa Francka Pršin in Marica Podgornik. Vsak nastopajoči je lahko enkrat ustrelil na spominsko tarčo in kar 10 veteranov je zadelo center tarče. To je bilo navdušenja in veselja. 11. sep- tembra bo v Ljubljani republiško tek- movanje veteranov in upamo, da bo- rno tuđi od tam stišali ali brali kaj o uspehu naših strelcev. JANEZ TAJČ SAŠO PODGORNIK, repubtKU prvak letoanjega repuMUkega strel- skega prvenstva za pioniri«. Postavil je nov repubffiki rekord - 246 kro- gov. Foto: Janez Taje Iskreno se zahvaljujemo Zdravim POTOČNIKU h Zg. Stranj in Dušanu MAR- KUSU iz Zagorke ter osta- lim, U so nudili takojšnjo ne- sebično pomoć pri resevanju utapljajocega se sina Lenarta v kamniškem bazenu v mese- cu Juliju 1983. Hvaležna družina Balandc, Kregarjevo 3, Stahovka. Čišćenje vseh vrst talnih oblog (tapisom, itison ipd.) in čišćenje stekla. MOan DEI- SESGER, Kidriceva 35, Kamnik, tel. 831-748. MONTAŽA TV anten. MATUA ZIBELNIK, Zavrti 5, Mengeš, teL 737-166. V Kamniku prodam eno- sobno stanovanje (43 m2). Gržina, Zikova 2, Kamnik. Kamniški alpinisti v hercegovskih gorah Ob 90-letnici Planinskega društva Kamnik je alpinistični odsek Kamnik organiziral od 15. do 31. julija »od- pravo« v hercegovske gore. Vodil jo je Bojan Pollak, udeležilo se je je 5 alpinistov, 3 starejši in 5 mlajših pri- pravnikov: Vincenc Berčič, Dare Bo- žič, Marjeta Bmot, Milan Gladek, Danilo Golob, Jelka Golob, Boštjan Grilje, Darja Jenko, Šonja Lanišek, Mihaela Možek, Rado Nadvešnik, Bojan Pollak in Marko Prezelj. V petek, 15. julija zvečer so odpo- tovali iz Kamnika z vlakom. Po kraj- šem postanku in ogledu Sarajeva so v soboto zvečer prišli v dolino Grabovi- ce, kjer so se utaborili pri lovski koči v Radavi. Naslednji dan so naredili ogledno turo iz Radave pod Mezića steno na Medveda in pod steno Pešti brda naprej na Mali Vilinac in mimo Hajdučkih vrat nazaj v Grabovico. Ker je bila tura precej dolga in napor- na, je bil drugi dan za večino počitek, dve navezi pa sta vseeno šli plezat v Veliki Kuk. V Grabovici je bilo zelo vroče, pa rudi stene so bile krušljive nad priča- kovanjem in neprimerne za mlajse pripravnike. Zato so se raje predča- sno odpravili v Velež. Tam so se uta- borili v Štirinem dolu pod vzhodnim ostenjem Veleža, kjer do takrat še ni bila preplezana nobena smer. Tabor so postavili na majhnem platoju v bu- kovem gozdičku 1450 m nad morjem. Ker vode ni bilo, so topili sneg, ki ga je bilo še zelo veliko v podzemeljslah jamah. Videli so tuđi medveda, pa orle, nekaj gamsov, od obljubljene množice kač pa samo modrasa na Cvrsnici in slepca pod Veležem in precej martinčkov. V ostenju Veleža so naredili 109 vzponov in preplezali 37 različnih smeri in variant. Od tega je kar 30 smeri prvenstvenih, 2 prvenstveni va-' rianti in 6 prvih ponovitev. Največ vzponov je naredi] Dare Božič - 15, od tega 7 prvenstvenih. Po 14 vzpo- nov sta naredila Rado Nadvešnik (12 prvenstvenih) in Bojan Pollak (13 pr- venstvenih). Ker so nekatere kamni- ške delovne organizacije pomagale tej odpravi, so člani odprave sklenili poi- menovati po njih nekatere prvenstve- ne smeri. Tako bodo tu še leta in leta alpinisti plezali smeri imenovane po delovnih organizacija!) KALCTT, KIK, SVILANIT, TTTAN in ZARI A. Smeri so visoke do 420 m in ocenjene od I do V+ A2. Da je bila odprava resnično uspeš- na pove tuđi dejstvo, da je bilo pred prihodom Kamničanov letos v Veležu 16 smeri, po njihovem odhodu pa 46. Odaek za prosto letenje »KAVKA« pri PD Kamnik organizira brezptacno zroa- jarsko solo. Začela se bo 19. septembra ob 18. uri v pro- storih PD Kamnik, Kidriceva 38. Takoj zaposlim KV pohis- tvenega mizarja z veđetno prakso in PKV mizarja. No- tranja oprema, Grmek ing. Janez, Domžate, Savska 31, teL 721-304. Sobo isče dijak U. letnika veterinarske sole. Ponudbe pod Šifro »Celjan« posljite na uredništvo KamnUkega ob- čana, Tomsičeva 2. Skromen, pošten in disci- pliniran dijak veterinarske sole nujno išce sobo v Ka- mniku ali okolici. Ponudbe posljite na uredništvo Ka- mniSkega obeana, Tomsičeva 2, (tel. 831-311) osebno ali pismeno. V Kamniku išče prazno ali delno opremljeno sobo dijak veterine. Grem tuđi za sosta- novalca. Matej Albreht, Gre- gorđčeva ul. 26, 64226 Žiri. Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovor- na urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mi- hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredniš- tva: Kamnik, Tomšićeva 2, telefon 831-311 - tekoči ra- čun pri OK SZDL 50140- 678-57039 - Kamniški ob- čan - Rokopisov in foto- grafij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani. Aerobika Aerobna gimnastika pomeni za ra- se numere novost, za katero je zbsd med ženskami veliko zanimanje; v svetu pa je z novimi prijemi postala se privlacnejsa. Ni modna muha, temvec je ostala moćno vsidrana med muni. Skupina »Krik« je preko Tv popu- larizirala aerobiko pri nas. V Novem Vinodolskem bo konec septembra fe- stival aerobike, preko poletja smo na zabavnih prireditvah videvali skupino »Aerobika«, konec septembra pa sle- di zanimivo nadaljevanje v Kamniku, Domžalah in še kje. Žene in dekleta, ki so spomladi obi- skovale začetni del aerobike, zdaj lah- ko pričakujejo zanimivo in pestro na- daljevanje. Vsi tišti, ki bi se radi sez- nanili s to obliko rekreacije, pa tuđi ne odlašajte. Začetni tečaj bo za oba spola! Aerobni ginmastiki se pozna, da izhaja iz plesnih krogov. Vaje so tako izbrane, da razvijajo v kar največji meri gibljivost in eleganco, pri tem pa »delajo vse mišice«. Vaje potekajo ob dobri glasbi in občutek imate, da ple- šete v ritmu; vsklajenost gibov je od- lična. Ženske pri svojem vsakdaajem de- lu uporabljajo samo nekatere mišice; to pomeni, da so razgibani posamezni deli telesa, ostali pa mirujejo in počasi postanejo manj gibljivi. V sklopu aerobike bo organizirano še plavanje, drsanje, smučanje, plesi in savna, ki po metodi »Cooper« sodi v sklop aerobike. Priredili vam borno dobro obliko rekreacije, tako da se boste prijetno počutili v naši družbi. Začetek aerobike: konec septem- bra! Obveščeni boste s plakati. P. S.: Delali borno po sistemu »Cooper«. JERMAN FRANC