PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRI ORJE Leto 3 štRv >511 - flRna 5 Itr -3 tunnliPR - 2 riin penina platna v gotovini TRST. Detek, 31. ianuaria 1947 uredništvo in uprava, piazza goldoni st i - l aciU J. MBV. 311 bBilfl J a [ugonrs A Uin Spedizjone in abbon. postale * 1 P l januarja Tel, št.: Ur. 9380«. 93888 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vrača jo vračajo Spreminjanje Trsta v trgovsko bazo bi lahko zagotovilo življenje v najboljšem primeru 80.000 ljudem. RAZGOVOR Z DR. BARTOŠEM: ZA GOSPODARSKI RAZVOJ TRSTA Konkretna dejstva o pripravljenosti in možnosti Jugoslavije, da da delo in surovine tržaški industriji ter hrano prebivalstvu v zameno za industrijske proizvode, pristaniške služnosti in pomorski prevoz Stvarna in dokumentirana izvajanja šola jugoslovanske delegacije pri finančno - gospodarski kom.si ji Sveta zunanjih ministrov dr. Milana Bartoša so vzbudila veliko zanimanje nj®d vsem tržaškim prebivalstvom, a ki razume, da pomenijo jugoslovanski predlogi zagotovitev „y življenja in gospodarskega pro-cvita Tržaškega svobodnega o-zemlja in da so to obenem gospodarski temelji neodvisnosti STO-ja. Zaradi vsega tega je oaš predstavnik skupno a predstavnikom «11 Lavoratore* obiskal šefa jugoslovanske delega °ije; zaiprosilj smo ga za pojas-®Ila in podrobnosti o njegovem ekspozsju. Po prisrčnem sprejemu nam je d*. Bartoš dal iz-fbipne odgovore na vsa naša Vprašanja. Na vprašanje o podrobnostih gle-^ °tčike tn obsega gospodarskega delovanja a STO-jem, ne katere-Jugoslavija pripravljena, je dr' Uartoš odgovorit: žtebooe, ki filh lahko Jugoslavija '**uh STO-ju v zameno za Industri]-*ke proizvode se delijo na tri kom-Po«« ate; i-j količina surovin za tržaško industrijo v vrednosti B.tOO.OOO.OOO lir; *-j kohčina hrane za prebivalstvo ■fO-ja v vrednosti 10 milijard lir; *-j koVHna predmetov za upora-' °ivi In ega prebivalstva v vredmo-*.7j8.000.000 Ur, brez hrane, Gotovo ja, da mora tržaška indv-*triju del potrebnih surovin nabaviti zaenkrat drugod, zato je ju-Slovanska del-egaolja računala sa-* onima surovinami, ki jih v ^ktašnjem položaju Jugoslasnja tohko dejansko dobavlja, Glede pre-^aga je treba poudariti, da Jugovi.nja v svoji kalkulaoiji ni raru-na dobavljanje take zvanega tH^talurškega premoga, marvei je ustila STO-ju, da to našavlijf drv3od. Jugoslovanska delegacija v je m ekspozetu Hi e men1 la niti Uradne trditve nekaterih indu^trij-krogov pred komisijo izvedem-e*v »veta zunanjih ministrov v msr-^ »j6., da je 1LVA preuredila svo-" "uprave za uporabo premoga iz ™^e. Naš cilj je bil, da temelji ek-*P°ze samo na dejstvih, ki srn-o jih proveriti. Iz tabel, ki smo jih predložila ko- le omenil, se kalkulacija naše dele-. to vzajemnega dopolnjevanja trža- misiji, je razvidno, da nudmo samo one surovine, katere dejansko lahko dobavljamo, n. pr. železno irt piriuno rudo, ki ju je Jugoslavija pred vojne izvažala v Nemčijo, premog, ki ga je le pred vojno izvažala v Italijo, tehnični les, s katerim trguje Jugoslavija po vsem svetu, baker, oljna semena, hmelj, ki ga danes izvažamo tudi v Ameriko, ječmen in konopljo. Poleg tega lahko dobavljamo celo vrsto drugih surovin, katere rabi tt-ifigtoa industrija v inanjši mitri 'H. pr. silicij in ferosilicij, fe-romangan, dolomit, žvepleno kislino, eviineo, živo srebro, karbid, kau-stično sodo, oement in drugo. Ta vse in druge surovine manjše važnosti, katere lahko dobavljamo, predstavlja j2% celotne potrebe surovin za glavna tržaeko industrijo, V denarju je to 5 milijard 200 milijonov tir. Na vprašanje1: «Kaj še vse lahko Jugoslavija poleg hrane dobavlja za potrebe prebivalstva STO-ja?*, je odgovoril: Poleg 89% vso potrebne hrane, to je vseh živil razen, kolonialnih proizvodov, je Jugoslavija pripravljena in zmožna zadostiti vsem potrebam prebivalstva STO-ja, kar se tiče drv za kurjavo, premoga za kurjavo, oglja, 100 milijonov k to e-lektriotts energije letno (električne energije nismo vračunali v dobavo surovin, ker bi jo dobavljali vladi STO-ja in bi jo industrija kupovala od vlade), nadalje oelotno potrebno količino tehničnega lesa, vso potrebno živinsko krmo, vso potrebno količina cementa, apna, im opeke. Jugoslavija lahko zagotovi Trstu tudi vso potrebno količina tobaka in cigaret. Skupno bi po naših tabelah vse to blago doseglo vrednost 2 m tudj že o ®nih bodočih ministrov. Največ £est°rS ° tem, da. bo v novi vladi demok-ist.janov, šest sociali-vi*V 'n krmun'*tov in nekaj neod-‘K Govore tudi, da bo zunanji ^' ter postal grof Sfcrza. .J ianski vladni krogi so danes ‘kali vest]_ dB bj w,a junsnjl v in De Gasperi povabljena Vaf 04,tvo- To vest eo objavili ne- CitrWki *tavn- rnllt)i v Italiji pred- k smerižka «Internatlori»l *n,V Erc,a’ GomV«ny* Kaiish, ki dn^^pčajanja s Italijanski mi in J^v«he demonstracije e na Sardiniji v 8'qS1,arl* 30- ~ Stavka rudarjev sc je sinoči spremenila v ^Ibi še demonstracije delavskih Proti sardinski rudarski Vin Ob koncu pogajanj so ja-, flavcem, da Je ravnateljstvo fiPre]-i P1 jo 0 Vse njihove zahteve. Me-*°Pet s bodo rl*darjl jutri pričeli delati. so^1 neofašističnih letakov ^tirali Ezla Maria Graja Pec,' 3o- — O preiskavi prot: raz. AbjU 'r®m Papirnatih bomb z zna-'AVc-deu l6niml letskl, so danes *° Jih da ^ ena lzm® da Je ena izmed oseb. ki noč aretirali, bivši *h n0v S0(1nik faiSistidne zbornice •taie Ezio. Maria Gray. Vse ^ PnP«da. imenovani neofa- Italiji razna nasilja. Domnevajo tudi, da je vpisan v tajno fašistično socialno gibanje. h nezakonske otroke vojakov London, 30. — Britanska vlada je danes v spodnji zbomeil sklenila, naj proučijo aredatva, ki hi mogla o«poročen:m materam v Veliki Britaniji, Nemčiji. Franciji in drugih državah zagotoviti finančno pomoč vojakov, očetov otrok. Tudi drugi se je vrnil Jeruzalem, 30. Sinoči so v Jeruzalemu našh brezzavestnega majorja Collinsa, ki so ga pred kratkim ugrabili ž.dovskt teroristi. Podržavljenše kovinske industrije v Franciji Pariz, 30. — Komisija francoske narodne zbornice bs industrijsko proizvodnjo je z 13 proti 9 glasovi glssovala za podrjtavljenje železarsko in kovinska industrije, 'Churchill je obseden od so* vraštva do Sovjetske zveze London, 30. — Urednik službenega lista angleške laburistične stranka *Daily Herald* Cudlipp je danes obtožil v nekem članku Win-stona Churchilla, predsednika komisije za Zedinjeno Evropo: »Prepričan sem, kolikor gre za osebo Churchilla, da tak načrt predstavlja poskus voditi politiko nasprotno Sovjetski zvezi*. Izdajatelj Cudlipp, ki obtožuje komisijo, da j« bila. protisovjetska, čim se je porodila, odgovarja, trditvam socialističnega poslanca Evelina King«., da komisija, pa najsi ima kakršno koli možnost uspeha, da zedini Evropo in ublaži prepad, ki deli sapad od vzhoda, ne more doa-či tega cjl-ja, dokler je na čelu te komisije Wiirston Church.ll, ki je obseden od strahovitega sovraštva do Sovjetske zveze, kar dokazuj« njegovo pisanje in'izražanje. »Tud; če bi g. Churchill jutri ozdravel od tsga sovraštva, preteklost mu je takšna, da njegova naloga ne bi predstavljala drugega kot nasprotovanje in vznemirjenje Sovjetske zveze, čeprav bi mu bila naloga poverjena v kakršnih koli razmerah. DEMOKRATIČNE SPREMEMBE na sovjetskem zasedbenem področju v Nemčiji cel.cam, ki izvajajo po Popisnih KorotkeviS prinaša v slfrasnaji Zvezdi« naslednjo bi-laneo (> demokratskih spremembah, ki so se izvršile na sovjetskem zasedbenem področju v Nemčiji. Bistvo sovjetske pohtikt glede Nemčije je podal najjasneje in totno Stalin dopisfi'ku lista tSun-day Times» lVerthu. V glavnem gre politika ZSSR gl«j« Nemčiie za demilitarizacijo m demokrgti-zacijb države, ker predstavlja glavno jamstvo za trajen in soliden mir. V soglasju z odločbami berlinske konference so nn sovjetskem zasedbenem področju ukrenil’ vse potrebna za likvidacijo monopolističnih skupin. Industrijska podjteia vojaškega značaja in druga podjetja, katera sluzijo temu cilju, so uničili m demontirali na račun reparacij kljub krikom na vse ščiri strani, ki so jih zagnali nemčki reakcionarji in inozemstvo o tako zianem udarcu življenjski podlagi nemškega naroda. Kar se pa tiče velikih podjetij, katera ne spadajo pod udar berVnskih odločb, so jih izročili krajevnim upravnim organom v soglasju ? odredbami sovjetske vojaške uprave. V federalnih deželah Saške so J0. julija 1946 organizirali referendum o bodoči usodi velikih podjetij, last vojnih zločincev. 77% volivcev je glasovalo za razlastitev teh podjetij ter za njihov prehod n roke krajevne uprave. f/krati se je ljudstvo iz.asnilo za likvidacijo gospodarskega polo- škega in jugoslovanskega, gospodarstva in pa dejstvo, da lahko zagotovi 8TO-ju blaginjo samo polno obratovanje njegove industrije, ne pa morda njegova funkcija samo kot tranzitna točka. Spreminjanje Trsta v trgovsko bazo, v nekako srednjeveško hanseatsko mesto, bi lahko zagotovilo življenje v najboljšem primeru 80,000 ljudem. Ne želim se spuščati v druge podrobnosti, ker sem prepričan, da Komisija OZN v Grčiji ne bo pričela z delom pred prihodom jugoslovanske delegacije Atene, 30. — Danes se je prvič sestala mednarodna komisija OZN, ki naj preišče položaj v Grčiji. Komisijo sestavljajo delegati štirih velesil ter Avstralije, Belgije, Brazilije, Kitajske, Kolumbije, Francije, Poljske in Sirije in končno predstavniki Jugoslavije, Albanije in Bolgarije. Sovjetsko delegacijo vodi Lavriščev, britansko Wlndle, ameriško pa Etheridge, Na prvi seji so prebrali najprej jugoslovansko noto, ki zahteva od komisije, naj preloži svoje delovanje do prihoda jugoslovanskih predstavnikov v grško prestolnico in ki istočasno graja grško vlado zaradi zavlačevanja prihoda jugoslovanske, albanske in bolgarske delegacije, ki še nimajo grških vizumov. Na predlog sovjetskega delegata Lavriščeva, ki Se mu je pridružil tudi srnerifkj delegat, je bilo so- nekatera nedavno izražena mnenja glasno sklenjeno, da se bo pravo niso odraz ljudi nove Italije, ki žele, da bi bili odnošafi med Jugoslavijo »n Italijo Hm boljši in da bi bila gospodarska zamenjava med obema državama čim intenzivnejša. delo komisije pričelo šele, ko bedo prispeli jugoslovanski, albanski in bolgarski delegati. Do takrat bo komisija izvolila svojega predsednika in sklepala, ali bodo seje javne. Molotov j e,podpisal mirovne pogodbe London, 30. — Moskovski radio poroča, da je včeraj minister zunanjih zadev Molotov podpisal mirovne pogodl>e z Italijo, Romunijo, Bolgarsko, Madžarsko in Fmsko. Pri službemi ceremoniji podpisa, ki lic v Parizu 10. februarja, bo podpisal mirovne pogodbe tudi sovjetski veleposla»ik v Parizu Bogomo-lov. Demokratični študenti Dbsoia o razpust EPON-a Praga, 30. —- Češkoslovaška agencija sporoča, da je mednarodno študentsko združenje, hi šteje 3.500 članov 34 državah, poslalo energičen protest grškemu ministrskemu predsedniku zaradi razpustitve g.ške mladinske demokratske organizacije EPON, V svoji poslanici mednarodno študentsko udruženje zagotavlja EPON-u, da demokratski študenti vsega sveta obsojajo ukrep grške vlade, ki na ta način žali osnovne pravice demokracije. ^druženje j« poslalo noto tudi OZN, da Se zanima za ta primer. Zasedanje namestnikov zunanjih ministrov JUGOSLOVANSKI PROTEST zaradi vključitve predsednika začasne koroške deželne vlade v avstrijsko delegacijo London, 30. — ^panea je pved namestniki zunanjih ministrov govoril avstrijski kancler Figi, ki je zatrjeval, da so bili avstrijci prisiljeni individualno' služiti nemškemu vojnemu stroju, in je zato odklanjal odgovornost Avstrije za nemško napadalno politiko . Dejal je, da bi morali Avstrijo prav za. prav smatrati kot osvobojeno državo, in zahteval, naj se j; priznajo meje iz leta 1037. Za njiim je govoril zunanj minister dr. Gruber; ponovil je argumente, ki jih je Avstrija navedla v svoji spomenici. Zaslišanje Avstrije se bo nadaljevalo jutri dopoldne. Danes je tudi nizozemska Vlada predložila spomenico, o Avstriji in, ZN za nadzorstvo porurske indu-se v njej zavzema za prejšnje av- j atrije. Potrebna, ho tudi posebna po- strijsk? meje, Jugoslavija Je predložila namestnikom posebno spomenico, s katero protestira proti vključitvi predsednika začasne koroške deželne vlade Hansa Plescha v avstrijsko delegacijo. Spomenica poudarja, da Je P.esch prevzel v maju 1945. o-blast od nacističnih oblasti, s katerimi se je pogajal na podlagi tedanjih nacističnih zakonov. Jugoslavija je zaradi tega mnenja, da PUech ne sime nastopiti na konferenci namestn'kcv zunanjih ministrov velesi), ki so se borile skupne z ostalimi zavezniki za uničenje nacizma. Češkoslovaška predlaga dolgotrajno nadzorstvo nad Nemčijo Nocoj je voditelj češkoslovaške delegaolje dr. Heldrloh pred namestniki zunanjih ministrov izjavit, da je v Nemčiji poirebno dolgotrajno nadzorstvo, ker ja večina nemškega. ljudstva še močno prežeta s pan-germanskim duhom, ki ga ne bo mogoče v kratkem odpraviti. Izjavil je, da hi federalizem samo poživel nemški nacionalizem in njeno napadalnost ter bj oviral izvajanje skupnega nadzorstva in enotne politike s strani velesil. Češkoslovaška ja mnenja, da je treba: 1. Izvesti popolno vojaško in gospodarsko razorožitev; 2. Ustvariti psihološke pogoje, da se s sistematično prevzgojo nemškega ljudstva menja njegov način mišljenja. Zagotoviti je treba nemškemu ljudstvu lastna sredstva za življenje, če ima namen, oprijeti sa resnega dela; 3. Ustvariti je treba nadzorstveni Sistem. kj naj se ga udeležijo vse zasedbene sile in ki naj se nanaša na vsa področja nemškega življenja. Francoski delegat Couve de Mur-ville Je izjavil, da j* še posebno zainteresiran nad češkoslovaškim sta-l ščem glede nadzorstva in F želel podrobnejših pojasnil. Češkoslovaški delegat je Izjavil, da si češkoslovaška drčegacija pridržuje pravico, odgovoriti pozneje na vsa ta vpra šanja. Ameriški delegat Murphy Je stavil nekaj vprašanj glede svobodnih področij v pr stan'Ščih Hamburg, Bremen in Stettin, kakor tudi glede plovbe najOdr!. Tudi Turčija se oglaša Ko je češkoslovaški predstavnik zapustil zasedanje, je Murphy sporočil, da je prejel noto turškega laja onih, kateri so podpihovali vojno in nasilja ter za kaznovanje onih, kateri so odgovorni ta preteklo vojno, da bi se tako ustvarili resni pagoji trajnemu miru. Zemljiški veleposestniki Jun-kerji, lastniki ogromnih kompleksov zemlje, so bili velika opora nemškemu fašizmu. Na področju sovjetske okupacijske cone je bilo 7152 veleposestev, od katerih je vsako obsegalo nad 200 hektarjev ter 366.777 kmečkih posestev, ki so imela samo po 5 hektarjev zemlje. Tak položaj je nujno zahteval agrarno reformo. Pokrajinske uprave na sovjetskem področju so prinesle zakon o agrarni reform’, po katerem je zaple-■ njena vsa zemlja vojnim zločincem, aktivnim predstavnikom nacistične stranke ter voditeljem nacistične države. Razlastili so tudi vsa zemljiška posestva, vetja od 100 hektarjev. S to reformo je bilo zaplenjenih 900 veleposesttev s skupno površino 2.254 500 hektarjev. S to re-toimo j0 dcbiio 369,519 kmetov veleposlaništva, v Londonu, ki pravi, da so tudi Turki utrpeli škodo med vojno zaradi nemških akcij in da si turška vlada pridržuje pravico zahtevati odškodnino. K italijanski spomenici Nocoj je prispela v London tudi italijanska spomenica. Francoski delegat Couve de Mur-idlle je pripomnil, da italijanske note ne bi smeli sedaj upoštevati, ker z Italijo ni bila še podpisana mirovna pogodba. Dejal je tudi, da to vprašanje presega kompetenco namestnikov, ki imajo samo nalogo, da zabeležijo mnenje zavezniških držav, ki so se borile proti Nemčiji. Predlagal je, da obvestijo italijanskega predstavnika, da ne morejo sprejeti nobenega sklepa in da bodo spomenico predali Svetu zunanjih ministrpv. Ostali namestniki niso ugovarjali In zadev« so odložili na prvo zasedanje prihodnjega tedna. Jutri bo pred namestniki obrazložil belgijski delegat stališče svoje vlade. Francoski tisk o Porurju Pariz, 30. —■ Francoski Meti posvečajo veliko pozornost francoskemu predlogu o ureditvi Nemčije. Socialist Pierre Lapie objavlja v llgtu »Populaire* članek, v katerem poudarja, da želi Francija postaviti porursko industrijo pod mednarodno nadzorstvo, tako da ne bodo surovine pripadale ne privatnemu ne napadalnemu kapitalizmu. Franelja bo Svetu zunanj.h ministrov predlagala ustanovitev posebnega visokega komisarja, ki bi ga imenovali 1.816.000 hektarjev zemlje. Kljub ostremu odporu veleposestnikov in fašističnih elementov je bila agrarna reforma izvedena u-spešno. Na političnem polju treba poudariti ustanovitev nove krajevne demokratske uprave. Med 1. in 15. septembrom 1945 so bile prve občinske volitve, na katerih so bile izvoljene osnovne oblasti krajevne uprave. 20. oktobra 1945 so bile na sovjetskem področju volitve v Landtag in v decembru 1946 so bile v pokrajinah pod. Sovjetsko zvezo postavljene vlade z ministri. Nedavno so Lmdtagi odobrili demokratsko ureditev pokrajin. Ti ukrepi nimajo ničesar skupnega s federalizmom, ki ga sedaj uvajajo na ameriškem in angleškem področju, niti s "politiko, ki ima namen razkosati Nemčijo, razdeliti jo v posebne države, tako zvane nezavisne. Vlade v področjih sovjetske cone veljajo ta sestavni del demokratska Nemčije, dolska reforma, ki to j« u- licija in ni izključeno, da ne postane Porurje ozemfije, ki bo pod nadzorstvom vojaških edinic OZN. Avstrija je najbolj potrebna pravijo v New Yorku New York, 30. — Med predlogi za pomoč, ki jo bodo morale dobiti razne države, ko bo letos ustanova UNRRA prenehala s svojim delovanjem in ki jih je naznanil danes v New Torku odbor za pomoft, naslednik ustanove UNRRA, je Avstrija na prvem mestu seznama za predloženo finančno pomoč s 143.500.000 dolarjev. » Na drugem mestu je 'Poljska 8 139.900.000 dolarjev, nato Italija, ki potrebuje 106,900.000 dolarjev. V svojem pismu pa zahteva ameriški član odbora, naj zvišajo nakazilo Italiji za 14 milijonov dolarjev tako, da bi znašalo skupno 120,900.000 dolarjev. Nadaljnji predlogi o plačilih za pomoč predvidevajo za Grčijo 84,300.000 dolarjev, za Jugoslavijo 68,200.000 dolarjev, za Madžarsko 40.200.000 dolarjev, za Češkoslovaško m Finsko ni nobenega predloga. GENERAL HOLJEVAC O PULJU ZAVEZNIŠKE OBLASTI podpirajo odvažanje strojev in odse-ljevanje italijanskega prebivalstva Opatija, 30. - Tanjug — Namestnik šefa vojne uprave Jugoslovanske armade, za Julijsko krajino generalmajor Večeslav Hoijevac je podal predstavnikom tiska izjavo v zvezi z odvažanjem strojev in industrijskih naprav iz cone A. V svoji izjavi je med drugim dejal: «Res je, da angloameriške oblasti dovoljujejo in da celo sodelujejo pri odvažanju industrijskih naprav in vojnega plena jugoslovanske armade, zlasti iz onih delov cone A, ki po tako zvan: francoski Srti pri. padajo Jugoslaviji. To odvažanje se vrši po doloeenem načrtu, brez u-požtevanja veljavnih sporazumov in zagotovil visokih predstavnikov anglo-ameriške vojaške uprave. Nedavno je ZVU zanikala pravico skupne gospodarske komisije, da razpravlja o tem problemu, čeprav je bila ta komisija imenovana prav zato, da rešuje vse gospodarske probleme obeh con.» Generalmajor Hoijevac 'je nato poudarjal, da se je nedavno odvažanje strojev, naprav in materiala z cone A ponovno pričelo, čeprav v drugačni obliki. Nato Je izjavil: «Z obljubami in celo s pritiskom usmerja anglc-amer.ška Vojaška u-prava svoje napore, da bi dosegla odvažanje in nadaljnje opustošenje v Pulju. Iz železniških postaj Sežana, Prvačina, Volčja draga in Sveta Gora odvažajo v Italijo lokomotive, železniške vagone in železniške naprave.* Na vprašanje nekega dopisnika o gospodarskem položaju v Pulju je general Hoijevac odgovoril: «Qd celokupne puljske industrije je ostaja doslej Je 'se cementna to-varna ;n ladjedelnica, odpeljali pa so pet velikih tovarn in celo vrsto manjših podjetij ter velike množi- Izboljšauje odnosov med hrvatsko katoliško cerkvijo in liudsko oblastjo Beograd, 30- —- Predsednik hr-%atske vlade dr. Bakarič je izjavil dopisniku lista «Vjesnik», da se opaža znaten napredek v odnoša-jih med hrvaško katoliško cerkvijo in jugoslovanskimi ljudskimi oblastmi. Predaedmik Bakarič je izrazil svoje nezadovoljstvo, ker cerkev ni pasla poti do ljudskih organizacij ter je omenil, da sta dva vzroka, ki preprečujeta dobre od-nošaje med cerkvijo in med ljudsko oblastjo. Nadaljuje se protiljudska delavnost klera predvsem v Zagrebu. Razen tega se zdi, da apostolski nuncij nima diplomatskega položaja, ampak da je postal skoraj poglavar hrvatske katoliške oerkve. Preiskava in kazen za krivce Jugoslovanska nota britanski vladi zaradi umora konzu-la Giunčiča, ki le nosleiica potuhe voinim zločincem Beograd, 30. — Jugoslovanski veleposlanik v Londonu, dr. Ljuba Leont.č, je izročil britanskemu zunanjemu ministrstvu noto jugoslovanske vlade v zvezi z incidentom v taborišču Serboli pri Neaplju, katerega žrtev je postal jugoslovansk. konzul vicko Giuneič. Jugoslovanska nota zahteva ime. nevanje mešane komisije, ki naj izvede podrobno preiskavo o umoru konzula Giunčiča. Nota zahteva nadalje takojšnjo aretacijo vseh oseb, ki so se udeležile napada, in njihovo izročitev Jugoslovansk.m oblastem te; kaznovanje britanskih vojaških oseb, ki so v zvezi z napadom. Vse člane Jugoslovanskih kvizlin-ških vojaških formacij, 'ustašev, jetnikov itd., ki so v ujetniških ta. vedle na sovjetskem zasedbenem področju krajevne ujpiavne oblasti, ima velik pomen za izkoreninjenje fašističnih ostankov in njene '4c<)lQui+e. šolski zavodi so bili očiščeni od nacistov in njihovih izrodkov. Učni načrti, so spremenjeni in sestavljene so nove knjige. Sodišča so reorganizirali in očistili od. nacistov, ki so se v njih prikrili To velja tudi za vse ustanove krajevne- uprave. Delovanje antifašističnim demokratskim strankam, svobodnim sindikatom in udruženjem je bilo dovoljeno na sovjetskem zasedbenem področju prrej kakor v drugih conah z odredbo zapovednika sovjetske vojaške uprave 10. junija 1945 leta. Od tedaj so pričele z delovanjem komunistična, socialistična, demokrščanska liberalna in demokratska stranka. Med poletjem 1945 leta se je osnoval blok demokratskih antifašističnih strank, ki deluje pozitivno v demokratski izgradnji dežele. Sindikalno gibanj* m »se bošj boriščih , je treba postaviti pod strogo vojaško nadzorstvo ter ločiti častnike od vojakov. Končno zahteva nota jugoslovanske vlade odškodnino družinam žrtev. Nota opozarja, da smatra Jugoslovanska vlada, da so ti zločini in podobni, ki so se izvršili že poprej, posledica politike, k; na vse načme ovira izročitev vojnih zločincev, ki jo je jugoslovanska vlada že večkrat zahtevala. Poleg tega navaja nota podrobno, da so jugoslovanski predstavniki, ki so se čutili ogrožane, zaman zahtevali pomoč in zaščito britanskega majorja, ki jih ni hotel spremljati; marveč jim je dal na razpolago dvanajst angleških vojakov, ki pa Jim niso nudili nobene zaščite. šfri m uveljavlja v sovjetskem področju. Ustanovljena je antifašistična zveza, ki se imenuje «Mladina svobodne Nemčije» in šteje nad 300.000 olanop. Organizirani so tudi antifašistični ženski odbori. Zasedbena politika Sovjetske zveze v Nemčiji je v popolnem nasprotju s tem, kar se dogaja na ameriškem in angleškem zasedbenem področju. Tisk je še večkrat poročal, da še vedno obstojiio fašistične vojaške edinice, da te vedno delujejo nemške monopolistične skupine, da so nacisti nevedno na vidnejših mestih Ud. Taka politična orentacija v nče-mer ne gre za fejji, da vzjjostavi soliden in trajen mir ter predstavlja direktno kršenje odločb berlinske konference. Edino uspešna ostvaritev demilitarizacije in demokratizacije Nemčije lahko slu&i kot jamstvo miru in varnosti narodov. Prav v izpolnitev teh važnih nalog je usmerjena politika Sovjetske zveze l Nemtyu ne strojev. To pomeni resno ograža. nje položaja puljskih delavcev. ZVU razvija s svojim stališčem, ki neposredno podpira reakcionarne elemente proti prijateljstvu slovanskega m italijanskega prebivalstva, veliko delavnost med italijanskim prebivalstvom v Pulju in ga prepričuje Q potrebi izseljevanja Vsepi onim, ki zapuščajo Pulj, dajejo velike obljube, da bodo dobili zaposlitev v Italiji ;n da ,bodo prejeli po 70 tisoč lir za kritje selit. Venih stroškov. Uporabljajo vsa sredstva, da bi vplivali na meščane, predvesm. na Italijane, z gospo darskim pritiskom. Amerikancl oborožujejo Nemce B«rl’n, 30. — Nemške patrulje, k! varujejo obmejna področja ameriške cofle v Nemčiji, bodo oboro žene. Tako je sklenila ameriška vojaška uprava. ZDA se izstopile iz posvetovalne komisije na Kitajskem Washington, 30, — Ameriško zunanje ministrstvo j-e včeraj sporočilo, da so se Združene države od-loCUle izstopiti iz tričlanske komisije na Kitajskem, ki je imela nalogo, posredovati in napraviti konec civilni vojni na Kitajskem. Do pred kratkim je bil sedanji zunanji minister general C. Mai shall predsednik ketnisije, v kateri eta bila tudi generalisim Čangkajšek za kitajsko nacionalno vlado in general Cuenlai, zastopnik kitajske ljudske vojske. Kako je z Groenlandom ? Washmgton, 30. — Poročevalec zunanjega ministrstva je danes izjavil. da ni bilo med Združenimi državami m Dansko nobenih po-gajenj o odšEopu Groenlanda Združenim državam. Dodal je, da je bivši zunanji minister Byrnes govoril v New Yorku z danskim zunanjim ministrom v splošnem o številnih vprašanjih, ki se nanašajo na odnošaje med obema državama in da sta se nemara dotaknila tudi vprašanja Groenlandije. Mraz In Bevln London, 30. — Mrzli val, k; je za. jel Veliko Britanijo, je prisilil Be-vina. da je spremenil načrt o sestanku z arabskimi delegati, ki naj bi se vršil popoldne. Ze tretjič letos je Ren pokrit * ledom. Plovba med Koblenzom m Manheimom je popolnoma ustavljena. Ledene grmade na reki so dosegle premer 3 metrov. Mrzi; val. ki je zajel vso Evropo, še ni ponehal. Se vedno traja arktični mraz. divjajo mrzli vetrovi in sneži. Temza je zopet zamrznila. Ves evropski rečni promet je zaradi ledu ustavljen in ponekod u-porabljajo dinamit za razstreljevanje ledu. V Franciji in na Nizozemskem je led preprečil natovor-jenje premoga. Parižani so prebili noe na postajah podzemeljske želez, nic«. ker nimajo kuriva za stano. vanja. Na Islandskem pa poganjajo prve spomladanske cvetlice zarati toplega vremena. V Berlinu je zaradi mraza umrlo 55 ljudi, 20.000 ljudi je pa moralo iskati zdravniško pomoč. KKATKt VESTI WASHINGTQN. — Predsednik Truman je imenoval bivšega sever- noameriškega glavnega državnega pravdnika m severnoameriškega Gana sodišča v Niirnbcrgu Francka Biddle za severnoameriškega zastopnika v gospodarskim in so- cialnem. svetu Združenih narodov. S tem je izpolnjena vrzel, ki je nastala pretekli misec z odstopom Johna G. Winanta. LAKE SUOCBSS. — Socialna kcnvVja Združenih narodov je danes sprijela sklep, s kater m bo obvestila gospodarski in socialni svet Združenih narodov, da komisija sama ne more stppiti v stik z mednarodno pravno kazensko komisijo, ker je Francova fipanja še vedno članica te komisije- Ekvador in Kolumbija nista glasovala. ATENE. — Danes so javili, da so se v Atenah pričela trgovinska pogajanja med grškimi oblastmi m italijansko trgovinsko mis’jo. LONDON. — Včeraj so v Stuttgartu sklenili prvo pogodbo za izvoz blaga iz združenega anglo-ame-viškega področja v Nemčiji, Na osnovi te pogodbe bodo Norveški dobavil’ 4 velike vodne turbine v vrednosti 403.000 dolarjev. CAMBERA. — Avstralski ministrski predsednik Joseph B. Chi-fley je danes naznanil, da je jeto prihajati v Avstralijo blago, i red. vsem poljedelski stroji, katere so poslali na račun nemških vojnih reparacij. FRANKFURT. — Danes so obsodili na anriTt 3 krivce za umor številnih pohabljenih in zaostalih otrok v bol n linici v Kalmenhoffu. Obsojeni so na smrt: dr. Hermann Wess», zdravnica Matild \Veber in nadiavnatelj bolnišnice v Kalmtn-hofu Wilh*lm gtrosssn. PRIMORSKI DNEVNIK » 31. januarja 1947. Zakaj po stari poti? Na zadnji seji začasnega občinskega sveta je bilo na dnevnem redu vprašanje oskrbe mesta s plinom. Obstoji predlog ACEGAT-a. da mesto 2gradi lastno plinarno in da se s tem osvobodi odvisnosti od »Ilve*, lastnica škedenjskih plavžev, ki ni mestu dobavljala zadostne količine plina ter je> s tem prekršila. pogodbo z mestno obtf.no. Občina je imela po poročilu finančne komisije zaradi tega 50 milijonov lir škode v lanskem letu. Bolj kakor ta škoda, zaradi katere tržaška občina napoveduje tožbo «Ilvi», zanima tržaško občinstvo vprašanje, koliko škode so pretrpela tržaška gospodinjstva, ki so navezana na dobavo plina in ki so osta-. la braz njega, ko je v eni najhujših zim popolnoma primanjkovalo kuriva in električnega toka. Kako naj se ta škoda, to po nepotrebnem prestano gorje, sploh izrazi v številkah mestnega obračuna! Čudno je, da obč riški svet šele sedaj, proti koncu zimo, postavlja vprašanja oskrbe mesta s pl nom. Meglio tardi che mai. ACEGAT predlaga, naj občina, ki je leta 1926. izročila oskrbo m=sta s plinom «Ilvi» in lastno plinarno demontirala in se tako na m lest in nemilost !zročila zasebnemu podjetju, v utici Broletto zgradi novo plinarno. Po mnenju občinskih izvedencev bo plinarna aktivna, saj znaša danes poraba plina že okoli 200.000 kub. m, to je dvakrat toliko kakor leta 1941. Poročevalec je predložil, naj bi plinarno zgrad la neka milanska tvrdka, medtem ko je začasni župan dr. Miani bil mnenje. da je treba vprašanje bolj temeljito proučiti in še drugim izvedencem omogočiti, da povedo svoje mnenje. Po daljši razpravi je prevladalo mnenje dr. Mianija. Značilno je, da niti eden izmed govornikov ni priše! na dan s predlogom, naj bi sami Tržačani postavili novo pl'narna, če je to sploh potrebno; «ILVA» je namreč prišla v last državnega podjetja «IRI» In v smislu mirovne pogodbe z Italijo takšna podjetja pripadajo Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Vsi govorniki in izvedeno; so na seji občinskega sveta govorili samo o tujih tvrdkah, v prvi vrst; italijanskih, katerim naj bi Trst izročil v delo novo plinarno, 'kakor da bi sam ne imel za to sposobnih ljudi. TRŽAŠKI DNEVNIK Zakaj' samo Istrski „betjunci" Tovarna Solvay v Tržiču rabi 40 delavcev. Od teh jih mora biti 20 strokovno usposobljenih, medlem ko je ostalih 20 navadnih delavcev. Čeprav Je v Trž ču in Trstu ogromno število brezposelnih, ki že dolgo zaman čakajo na kakšno delo, jih tovarna Solvay noče sprejeti, ampak je izrecno izjavila, da bo sprejela samo istrske begunce. Ni nam znano, ali so dobili taka navodila z »višjega mesta* ali počno to na lastno pobudo. Tržiški brezposelni delavci upravičeno protestirajo pro. tj takemu favoriziranju ljudi, ki bažijO iz svojega kraja iz strahu, ker so si omadeževali roke z zločinskim izžemanjem tega ljudstva ali' pa ker so bili zapeljani od Šovinistične propagande pristnega fašističnega tipa. Mislimo, da je dolžnost vsakega podjetja, da zaposli predvsem domače ljudi in šele potem sprejme tiste, kateri so prišli iz drugih krajev. NE MARAMO Hočemo svoje lastne nameščence, ki bodo obvladali oba jezika Enakopravnost slovenščine je ena izmed nujnost; na Svobodnem tržaškem ozemlju. Kakor smo že včeraj omerili, je slovensko ljudstvo mimo vseh pristojnih oblasti ki se za to pravico Slovencev ne zmenijo, pričelo samo uveljavljati svoj je-zlik. Z že dokazano vztrajnostjo bo gotovo tudj doseglo popoln uspeh. Očitno je, da skušajo italijanski Šoviristi, kater. so bili za časa fašističnega režima najzv;a*ejši nosilo! raznarodovanja, utajiti sklepe pariške konference o jezikovni enakopravnosti. Zasnovali so namreč naklep, da bi po javnih uradih na-mest:li po enega ali več tolmačev, Z drugimi besedami hočejo obuditi metode iz časov faš.stične Italije, ko so se mcrali Slovenci zatekati k odvetnikom, ki so našli tako nov vir dohodkov. Ta proslula gospoda ne misli na to, da slovensko ljudstvo ne bo več trpelo krivic, ^.kte v sami italijanščini Jim bo zabrusilo pod noge. Tržaška davkarija, se je že pre- pričala, kako *aše ljudstvo gleda na to vprašanj. Poslala je v Pa-driče dopis, da bi tako izterjevala r.eke davke. Padričani so ga zavrnili, ker je bil sestavljen v itali-janšč’ni. Gospodje davkarji so se gotovo spogledali. To je prvi primer te vrste. Prepričani pa naj bodo vodilni uradniki, da bo slovensko ljudstvo nadaljevalo započeto delo. Ce bodo hoteli kaj dosečj s svojimi okrožnicami, uredbami, itd.,* se bodo pač morali sprijazniti s slovenščino. Tudi še tako trde glave se bodo morale nujno omehčati. V zvezi s tem pa slovensko ljudstvo zahteva ša več. Noče tolmačev, kateri bi samo še povečalj ie dovolj veliki upravni aparat, temveč skrčenje osabja. To je vsekako mogoče. Treba je samo namestiti uradnike, k! dobro obvladajo oba jezika. Teh je mad Slovenci dovolj. S tem bo dejansko rešeno vprašanje dvojezičnosti po javnih ustanovah pa čeprav ga sodijo «b:stre» glave za tako zapletenega. Mezdno gibanje grafikov Grafišk; odbor za sindikalni sporazum je izdal proglas, v katerem ugotavlja uspehe, ki so jih dosegli po sindikalnem sporazumu. Nič več n: govora o Enotnih ali Julijskih sindikatih. Sedaj se govori samo o tiskarskih delavc.h, ki nastopajo skupno za obrambo svojih in interesov vseh delavcev. 14. t. m. so zahtevali od delodajaL cev izboljšanje svojega mezdnega položaja. Njih zahteve so bile brezobzirno odbite. Vsi tovariši tiskarji naj začnejo z agitacijo po vseh tiskarnah, da bodo odležno in polnoštevilno prišli na izredno zborovanje, ki ga bodo imeli v nedeljo ob 10. uri v društvenih prostorih v ulici Trento 2. " draginja in plače MOS osvetlil sedanje nevzdržno stanje in obeležil smernice za normalizacijo življenja v mestu Mestna občina in črna borza Občina je imela krmo za svojo živino, ker je pa živino prodala, je predala tudi krmo tvrdk' Cimadori. Dejstvo je, da sedaj podjetje Cimadori to krmo prodaja po visokih, zelo pretiran.h cenah tistim, ki imajo živino, pa jim krme primanjkuje. Tako je občina sama pripomogla, da cene krmi za živino rasejo in z njimi tudi cene mleka, mesa ter vseh ostalih živinorejskih proizvodov. Puljski izseljenci Vsak drugi dan pripelje parnik z Pulja v Trst »begunce*. Pomel pii ribarnici je za nekaj ur ves nagrmaden z zaboji in pohištvom. Cieda ovac se stiska okrog čuvajnice sredi pomola. Pri svetilniku stojita privezani dve mešavj kravi m se treseta od mraza. Med vso to ropotijo pa se prestopajo ljudje; eni nakladajo, drug; razkladajo, tretji ne dela nič, ampak sede v avto in s® odpelje v mesto. To so «esulj», begunci, ki zapuščajo Pulj. Imperialistično - šovinistična propaganda je zasejala paniko tudi med take, ki jim oj bilo treba zapustiti mesta. Naslikala je ljudsko oblast kot nekaj nezaslišanega, kot nekaj, kar spravlja človeško družbo v kameno dobo ali morda še dalje nazaj. Strašijo jih z maščevanjem, ker sj morda med kakšno manifistacijo razobesili nasprotno zastavo ali razbili kje kakšno šipo. Po drugi strani pa. jih vabijo: Italija čaka z odprtimi rokami «tr-peče» brate 3z Pulja. Po tri mesece predujma dajejo uradnikom, delavcem in obrtrikom ponujajo po 15 tisoč lir kot nekakšno odškodnino za preselitev. Obetajo jim, da bodo imeli povsod prednost; vsa vrata bodo na stežaj odprta njim, beguncem iz «muč:n’škega Pulja*. Kdor pa ima pomisleke, da je Italija revna, da tam ne bo mogoče živeti, temu bo lahko Italija služila kot odskočna diska za preselitev v prekomorske dežele: Ameriko, Avstralijo itd. Dolarji so tam in funti, tako pravijo. Kakor da bi tam pobirali denar na cesti ali da bi rase) po polju, n« pa da ga je treba krvavo zaslužiti in je tudi tam na milijone brezposelnih. Grožnja in vaba, vse pride -prav, samo da se zbudi strah med ljudstvom in da bi nastala panika. Kakor nastane v prenapolnjenem ki- nu zmešnjava, kadar so vsi razgreti in razburjeni, ie le kdo zavpije: «ogenj», tako bi tudi ta brezvestna propaganda rada izzvala splošno zmedo. Taka zmešnjava je nekim krogom nujno potrebna. Služila naj b: kot sredstvo, k. bi moralo odvrniti pozornost ljudstva v Pulju, Trstu in po Italiji od draginje, pomanjkanja ;n brezposelnosti. Zrlo se boje ti krogi, da bi se ljudstvo ne začelo spraševati: »Cernu vse to? Kdo je vsega tega kriv? Zakaj se dve leti po končani vojni razmere v Italiji še vedno niso uredile, ampak so se še celo poslabšale? Zakaj imamo ceste, železnice, hiše in mostove v razvalinah, obnem pa dva milijona ali še več brezposelnih?* Kdor ne sledi tej brezvestni in ceneni propagandi, ki obeta nešteto stvari, o katerih je znano, da jih ne bo mogla nikoli dat', ta se ne razburja. Delavci v puljskem predmestju Monte Grande in tudi po drugih predelih mesta ne gredo nikamor. Oni vedo, kako ž vi delavstvo v Italiji in kako živi v Jugoslaviji. Onj komaj čakajo, da se bo zgod lo to, česar se drugi tako boj'jo. Tudi z Reke so odhajali begunci. Odhajali so tisti, ki so se zaradi s-.ojih grehov bali ljudske sodbe in obsodbe, tisti, ki so imeli roke krvave od. ljudske krvi, ki so . jo pomagali prelivati. Z njimi je cd-š!o tudi mr.ogo takih, ki so se pustil preslepiti z lepimi besedami in praznimi obeti. Sedaj životarijo po barakah in taboriščih in preklinjajo one, ki so jih prigovorih, da so šli v pregnanstvo. Kaj j‘.h čaka v prihodnosti? Kakšno bo njihovo življenje v bedi in zapuščenosti, daleč od domovine? • Mnogo beguncev iz Jugoslav’je, ki so životarili po Italiji leto dni F/ZKULTURA RONKI -TRŽIČ 3:1 V sredo 29. t. m. sta v Tržiču odigrali nogometno tekmo za pokrajinsko prvenstvo moštvi Tržiča in Ronkov. Prognoz0 vseh športnikov so se sukale okoli zmage Tržiča, ki je veljalo na papirju za dosti boljše moštvo. Obe enajstori-ci sta nastopili v najboljši postavi. Posebno Tržič se Je za to tekmo dobro pripravil, kajti njegova enajsterica je najresnejši tekmec za osvojitev prvenstva. Napravila pa je veliko napako v tem, da je podcenjevala svojega nasprotnika. To se ji je bridko maščevalo. Enajstorica iz Ronkov j? v to tekmo vlož.la vse svoje znanje m vso svojo borbenost. Takoj po začetnem žvižgu je z vso silo plan ia v borbo. Uspelo ji Je s hitrimi kombinacijami, dobrim startom .n veliko požrtvovalnostjo, vzeti vajeti igre v svoje roke ter jih obdržati do konca. Vseh 90 min. igre je prevladovala na igrišču.. Prvi polčas je igrala proti vetru ter že v 8. min. dosegla prvi gol, ki ga Je zabil najboljši njen igralec Righetti. Tempo igre se je v drugem polčasu še povečal. V* 15. in 40. mm. so odžvizga-li še dva gola, ki ju je realiziral Righetto. Domačini so dosegli časten gol v 35. minuti, iz enajstmetrovke po zaslugi Pahorja. Sod.l je sodnik Volpatto iz Trsta. T-kmo je gledalo veliko število gledalcev. Ves čas igre Je brila močna burja. Ronki: Feghis, Castella, Salvador, Trevisan T., D^pollo, Trevisan S., R.ghetto, Lepre, Franti, Doria R„ Fumis G. Tržič: Beltrame, Tripodi, Siego. Davi, Lui, Richter, Sturm, Pahor, Doria, Zimolo, Canciarn. Nedeljski nogometni program Pokrajinsko prvenstvo: V Trstu na Stadionu ob 12.30 Montebello-Postojna; ob 14.30 Tovarna strojev-M lje. V Pulju ob 10 30 Trž.c-Piilj; V Ronkih ob 14.30 Gaslim-Ronkl. V Mirnu ob 14.30 Gorica-Ajdovač.-na Na Reki ob 14 30 To:p° da smo prvič slišali in videli odličnega pianista tov. Mayerja. ki j® spremljal solistko in zbor tehničo® in interpvetacijsko prav odlično, b® Zal, da ni imel pian st boljšega ki®' virja. Zbor je zaključil svoj koncert J Mirkovo »Narodno romanco*. Kljub slabemu vremenu je bila dvoran* polna hvaležnega občinstva. — u'*- Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK MALI OGLASI TRTNICA Lozeja Miroslava, Pre" serje pri Komnu, razpolaga z raznovrstnimi cepljenimi trtami ia divjimi bilfani, cober, rup-:stris> montikola.. Kvalifikacijska lestvica pa zgleda takole .sw, ,%v. Skedenj 10 6 « 0 20 8 16 Rudar 10 7 1 2 37 17 15 Tov. strojev 12 5 5 2 24 17 15 Koper 10 6 3 1 16 9 15 Izola 13 5 5 3 21 13 15 Torpedo 10 6 2 2 20 6 14 Montebello 11 4 5 2 14 13 13 Renk, 13 4 3 6 22 25 13 Milje 13 5 2 6 24 19 12 Tržič • 9 5 1 3 19 15 11 Gaslini 9 4 2 3 11 11 10 Pulj 12 3 3 6 20 as 9 Gradiška 12 3 2 7 22 33 8 Gorica 10 3 1 6 13 21 7 Postojna 9 3 1 5 19 26 7 Piran 6 2 1 3 6 9 5 Krmln 9 0 2 7 7 22 2 Ajdovščina 10 0 1 9 7 35 1 ,V.WČAV .V. •.*. *v Včeraj se je pred višjem zavezniškim sodiščem končala obravnava proti Jiilijanu Zan.nellu.' Sodišče Je sppznalo obtoženca za krivega. O obsodbi m bilo n.kakega dvoma. Vse priprave, ves policijski aparat ter ostre in krute besede javnega tožilca so očitno kazale, da se bo obravnava končala z obsodbo Tako bo zadoččeno «prav:ei» in zemljiščn.m posestnikom, kolon: pa bodo «poslušni zakonom* m odredbam okupacijskih sil, zakonom, ki so žal v veljavi še iz časov fašizma. Preden .so izrekli obsodbo, je predsednik sodišča opisal okoliščine zločina .n poudaril, da je bilo v Trž.ču ozračje med junijem m oktobrom 1946 zelo napeto m da se je zloč.n porod:1 v teh okoliščinah. Dejal je,- da sodišče opira svojo sodbo le na izjave obtež.lnih prič Todonove in Ventrellove, da pa odbija izpoved; razbremenilhlh prič, češ da so netočne ' in protislovne. Pri tem je poudaril, da so vsi člani družine Zaninello vpisani v SIAU, Adelmo je bil tudi tajnik ES ter je skliceval sestanke kolonov, njegov b at Fabij pa je vodil dramski odsek tamošnjega kulturnega krožka. Na osnovi vseh dokazov je sodišče prepričano, da je Julijan Zaninello umoril odvetnika Ventrello,- Pristavil pa je, da ni dovolj dokazov, da je bil umor premišljen. Preden je izrekel sodbo, je dal besedo zagovorniku Turol:, k: je priporočil cod.šcu, naj upošteva olajševalne okoliščine. Drjal je. da se z ostr.mi m krutimi obiodami n° pomirijo duhovi, ker take obsodbe ne služijo social-ntmu m:ru. Sodiče je po kratkem posvetova-n'u obsodilo Julijana Zan.nello na 21 let ječe, na trajno prepoved za-posl.tve v javnih službah in na tr: leta policijskega nadzorstva po prestani kazn.. Tako je bilo zadoščeno pravici in zemljiški lastn.ki bodo lahko mirno spali. Toda gotovo ne dolgo, ker se tako važno socialno vprašanje ne da zadušiti z obsodbo niti z nje zavreti družbenega razvoja. Sporočila in objave ASIZZ v Nabrežini priredi 2. februarja ob 16. uri v kinodvorani Nušičevo trodejanko «Navaden človek*. Ob 20. ur; bo prosta zabava a srečolovom in šaljivo pošto. Dobiček pojde v dobrodelne namene. Enotni sindikati Brivci in frizerji. Stavkovni odbor brivskih in frizerskih nameščencev sklicuje danes ob 16. url zborovanje članov svoje stroke v ulici Imbriani 5-1. Vratarji. Danes ob 18.30 uri bo odborova seja v ulici Imbriani 5. Obvestilo. Zborovanje referentov za tisk, ki bi moralo biti danes, ja preležano na 7. februar ob isti url. Rojstva, smrti, poroke Dne 30. januarja se je rodilo 12 otrok, umrlo je 12 ljudi, porok pa je bilo 1. Cerkvene poroke: trgovec Franc Ragone ;n slikarica Jolanda Stok, mehanik Artur Valter Mmns in bolničarka Ada Mattiussi, šofer Alberto Bordon in zasebnica Livija Brazzatti, trgov, pomočnik Maksimilijan Požar ;n zasebnica Antonija Tuljak, branjevec Viktor Troha in šivilja Lucija Marchesi, trgovski zastopnik Anton Vinci in trg. pomočnica Ana Canarutto, šofer Josip Roccavini in zasebnica Emilija Villanovič. Umrli: 47 letni Fonda Marcel, 73 letni Alojz Viličič, 66 letna Marija Sirka vd. GuSt.n, 35 letna Flego por. Della Zotta, 67 letna Ivana Ga-špar por. Krajnc, 42 letni Ludvik Krečič, 32 letni Herkul Calligaris. 59 letni Ivan Sancin, 73 letni Andrej Živec, 30 letna Chiara Fon. tanot por. Post::;, 89 letna Marija Premru vd. Loewe, 85 letna Terezija Zlobec vd. Nigns. ALEKSANDER 8 E K: 37 VOLOKOLAMSKA CESTA Izgovoril sem te izreke v kazahsktm jeziku ter ju prevedel v ruščino. V bataljonu je b la samo tretjina Kazahov, ostali so bili Rusi in Ukrajinci. Ko sem končal, s» Je zaslišal iz postrojepe vrste drzen glas: — Tovariš kombat, dovolite, da povem... Iz stroja je za pol koraka izstopil postaven možak, rdeč v obraz, da b. mu lahko zavidal, v lahki črni srajc;. — Ne dovoljujem, — stm odvrnil. — Tukaj ni mitinga. Komandirji čet, razvrstite vaše oddelke! Takšen je bil moj prvi govor, prvo svidenje z bataljonom. Stopal sem po hodn ku v tobo, kj je bila pripravljena zame. — Tovariš kombat! Dovolite, da povem... Pred m nej je stal spet on — prav isti, ki me je prvi imenoval kombata. Njegovi lasje, še ne do golega estr 2 n\ so bili na t lniku obritf do kože, toda izpod kape Je atrčal razmršen čop. — Kako ti je ime? — sem ga vprašal. — Borec Kur batov. Držal se je po vojaško in zavzel položaj »mirno*. — Ali si služil vojsko? — NTsem, tovariš kombat Služil sem v železničarski militarl- zirani straži. —- Torej, tovariš Kurbatov preden se obrnete do kombata, morate .meti za to odobritev komandirja čete. Pojdite k njemu. — On, tovariš kombat se na to ne ozira... Hotel sem v pogledu straže... Na zadnjih vratih, tovariš kombat, ni stražarja. Na stranskem vhodu prav tako ne. Kaj torej, tovariš kombat, če bi naenkrat... »Vrl možak* — sem pomislil. Ugajali so mi njegova pobuda, njegova trdovratnost, cdkr.ti pogled in razvita ramena, toda dejal »cm nekaj drugega: — Na levo krog! . Kurbatov Je vzkipel. Pogled mu je postal oster, srdit. Razumel sem ga, toda tudi jaz sem ga gledal ostro. Nekoliko trenutkov je okleval, nato se je po vojaško obrnil in odšel po hodniku. Celo njegov zardeji vrat je bil videti užaljen* D jal sem Rahimovu, ki je b'l poleg mene: — Tovariš načelnik štaba, borca Kurbatova*postavite za desetarja. Od zadaj me je nrkdo dohitel. Ozrl sem se in opazil roko, ki se je ncs'gurno potegnila nazaj. — Jaz pa som se obrnil do svojega komandirja. Rekel mi Je — npj grem k vam, tova-iš kombat... Zagledal Eem človrka z naočniki. To je bilo moje prvo srečanje z Murinom. Bil je v plašču, kravata mu j? bila zasukana nekoliko v stran, ter je govoril nasmihajoč se in ni vedel, kaj bi pcčel z rokami. Njegove tenke roke in bledi, podolgovati obraz niso bili prav nič ožgani od sonca, čeprav je bilo meseca julija. , — Neborec sem, tovariš kombat, toda sem se prostovoljno javil v l;etaljen, — Je dejal s ponosom. — Dokazal sem, da z naočniki povsem .dobro vidim. Glejte, na stropu, tovariš kombat, sedi muha! Cisto Jasno jo vidim. — Dobro je, tovariš, prepričal sem s». Dalje. — Toda tu v bataljonu so me, tovariš kombat, uvrstili med neborce. Ir-očili so mi konja in voz. Toda jaz absolutno nimam pojma, kaj j» to konj. In tudi se nisem zato prijavil. Pros'm, tovarš komhot, dj me r.apotite v vojaški stroj. 7,elel bi, tovariš kombat, da postanem mitraljezec! (Se nadaljuje) 6.55 koledar: 7. vesti v slov.; 7.15 vesti v ital.: 7.30 zaključek; 11.30 salonski orkester; 12. življenje v Veliki Britaniji; 12.15 slovenske pesmi; 12.30 napoved časa - vesti v slov.; 12.45 vesti v ital.; 13. orkester Boulanger -.prenos iz Vidma; 13.30 orkester Kay Kyser - prenos iz Vidma; 14. Novi svet: Oordel'1 Huli; I 14.10 čitanje sporeda - zaključek; | 17.15 Beethoven: Ouverture Eg- mont, Sonata ob lunimen svitu - iz i Vidma; 18. južno. ameriška glasba - prenos iz Viama; 18.30 prirodopi-sno pred.: Živalski govor; 18.45 klavirske skladbe; 19. radijska povest - Milčinski: «Ptički brez gnezda*; 19.15 zbor Svetega Ivana - d riglra Frano Venturini; 19.45 napoved časa - vesti v slov.; 20. lahka glasba; | 20.30 komorna glasa - prenos )z j Ljubljane; 21. simfonični koncert i pod vodstvom dirig. Manuela Ro-I senthala s sodelovanjem klavirskega dua Gorim-Lorenzi - prenos iz Italije; 22.15 filmske novosti; 22.30 glasoa iz filmov; 23. napoved časa j - vesti v ital.; 23.15 vesti v Ital. -čitanje sporeda za naslednji dan, ■ 23.30 plesna glasba; 24. zaključek. RAZNOVRSTNE TRTNICE cepljenke dobite v trtnici Tavčar Ivanji grad 13, Komen. mmmmm *§i i Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolg; in mučni bolezni, star 77 let, V nedeljo zjutraj preminul naš ljubljeni oče ANTON RAVBER trgovec v Komnu. Obenem se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala č£. duhovščini, zdravrikom, ki so mu olajšal; boli ter g. Strnad Frančiški in g. Malič, ki sta mu stali ob strani v zadnj'h trenutkih. Top'o se zahvaljujemo sorodnikom in Nabavni in prodajni zadrugi za prekrasne vence in cvetje. Komen 30. I. 1947. Žalujoči pstali: hčerka Ida, sin Albert z ženo Danico, sestra Ana, brat Alojz, vnuki Silvij, Edi in ostalo sorodstvo. LJUBLJANA, MARIBOR, SLOV. PRIMORJE Radio Slovensko Primorje ima svoje redne oddaje na valovih 569 m in 449 m. Vsak dan opoldne oddaja poročila iz Julijske kraj.ne v slovenščini od 18. do 13.30 ure in poročila ter razna predavanja v italijanščini od 13.45 do 14. ure. Zvečer od 19.30 do 19.45 so poročila -z Julijske krajine v slovenščini. Vsako nedeljo dopoldne nastopajo v radiu Slovensko Primorje pevški zbori iz Slovenskega Primorja. 6.30 koročnica, dnevi spored, iz naših časopisov; 6.45 zabavna glasba; 7. jutranji koncert; 7.30 napoved časa, poročila, objave in radij-slai koledar; 7.45 pesmi bratskih narodov; 12.30 napoved časa in poročila; 12.45 lahka glasba, mali ogia-S; in objave; 13. lahka orkestralna glasba; 13.30 gasilska služba, v industrijskih podjetjih; 13.45 poje Ke-to Džaparidze; 14. ruski tečaj društva za kulturno sodelovanje Sleve-nlje s SZ (17 lekcija); 14.15 igra saksofon st Srečko Dražil, pri klavirju spremlja B. Adamič; 14.30 napoved časa in poročila; 14.45 operne faniazije; 18. radio dnevnik; 18.15 V. de Ssfbata: Juventus, simfonična pc-snitev; 18.30 iz dela ljudske mladine: 19. bolgarske pesmi, poje C. Djakocič, pri klav rju spremlja Mitja Zebre; 19.15 napoved časa in poročila; 19.30 lahka glasba, ma!i oglasi in objave; 19.45 iz filmskega sveta; 20. francoska simfonična glasba: P. Dukas: Čarovnikov učenec. C. Debussy: Potopljena katedrala, M. Ravel: Cou-perinov grob: 20.30 L. M. Škerjanc: Trio za flavto, viol no an violo, E. Adamič: So.natina in modo clasSi-co, izvajajo S. Korošec (flavta). K.' Burger (violina), J. Gregorc (v o-la). S. Zalokar (viola). A. Ravnikar (čelo). Samospeve M. Sahcinove poje V. Heybalova pri klavtrju spremlja M. 7.ebre; 21. pester glasbeni spored: 22. prenos vesti zvezne postaje iz Beograda; 22.15 reprodu--ciran nočni koncert; 23. konec oddaje. ZAH VA L A Vsem, ki so v tako lepem številu spremil; našega dobrega očeta, moža, strica, tasta in deda Česnika Jakoba jia njegovi zadnji poti, prisrčna hvala. Posebna zahvala tov. župniku ter vsem darovalcem cvetja in govornikom. Bazovica 30. 1. 1947. Družina CESNIK In ostalo sorodstvo Tržačani Tržačani TELEFONIRAJTE NA 93-807 če ne prejemate «Primorskega dnevnika*, »Ljudskega tednika* in «Primorske delavske enotnosti* že v zgodnjih jutranjih urah, ali pa se oglasite v uprati »Primorskega dnevnika* na Piazza Goldoni 1,1 J ZPP IZ BAZOVICE priredi v NEDELJO 2. febr. ob 18. uri MVJV/ v gostilniških prostorih »Na pošti*. Igra orkester iz Boljunca. Vabljeni vsi! IIIITIII/T 11»* 3 februarja Si/. Bla/. 1 1/H1.1K JAl/NI PLES Godba iz Pr racine. — Vabljeni osi na kozarček dobrega terana. Prosv. društvo »JG7.E SREBRNIC, £ (pevski odsek) priredi v NEDELJO v dvorani Mirka Mozetiča v SOLKANL. — Cisti dobiček gre v sklad za spomenik padlim borcem. Dvorana bo zakurjena! m* VAŠE ZENE ZILIOTIOVOr RZ NO TRENTO 11 - l£t. 29 374