GLAS
LETO XXIV. ŠT. 43 (1153) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 7. NOVEMBRA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Zahvalne nedelje
  ahvalne nedelje stoji zapisano zato, ker so
v Sloveniji zahvalno nedeljo že obhajali,
pri nas pa bodo zahvalne nedelje v
naslednjih tednih, nekateri jih bomo
obhajali že to nedeljo, drugi prihodnji teden.
“Koliko gneva proti Bogu in jeze na Boga se
stalno kuha med objestnimi ljudmi, koliko
pritoževanja in pozivanja na zagovor se dviga
z zemlje proti nebu, proti Stvarniku sveta in
vesolja, proti nebeškemu Očetu in ljubitelju
človeških otrok”!
In letošnja zahvalna nedelja, enaintrideseta
navadna, nas še posebej nagovarja s svojim
prvim berilom iz Knjige modrosti: 'Kajti
ljubiš vse, kar je, in nič od tega, kar si
naredil, ti ni zoprno, saj tega, kar bi sovražil,
ne bi bil naredil'!  (Mdr 11,24).
O, Gospod, daj nam spoznati in razumeti, da
si ti naš veliki dobrotnik, da smo tvoje delo
in da je vse, kar smo in kar imamo, dar tvoje
očetovske roke in tvoje brezkončne ljubezni.
Navdihni nas s svojo milino in daj, da se ti
bomo vedno in za vse zahvaljevali”, je
zapisal koprski škof dr. Jurij Bizjak.
Tisto o gnevu me je prizadelo, ker je res. Na
to sem pomislil, ko sem v nedeljo zjutraj
nesel torbico bioloških smeti v velik
zabojnik in sem otrpnil, ko sem ga odprl.
Toliko odvrženega kruha že dolgo nisem
videl. In me je zabolelo, kot me že dolgo ni.
Zahvalna nedelja je bila včasih praznik
hvaležnosti za darove zemlje, zato smo imeli
lepo okrašene cerkve s plodovi zemlje.
Včasih je šlo za iskreno zahvalo, danes so
plodovi zemlje le še okras, žal.
Pa bi vendarle morali biti hvaležni v
življenju.
Za življenje najprej, za zdravje, za kruh, za
toploto naših domov, za vsak pozdrav, ki
nam ga nameni sosed, za ogromno stvari.
“Danes je zahvalna nedelja in je prav, da se
vprašamo, ali znamo biti hvaležni. Na to
vprašanje bomo dobili verjetno zelo različne
odgovore. Dokler nam gre vse gladko, se
nam zdi to samoumevno. Pa v resnici sploh
ni tako. Ni samoumevno, da živimo tu, v
relativnem miru, da smo kolikor toliko
zdravi, da imamo materialno toliko, da lahko
živimo, da se razumemo z družino, sosedi in
sodelavci itd. No, marsikaj ni idealno in bi
bilo lahko bolje, ampak hvaležni moramo
biti tudi za to, da gremo v danih razmerah
naprej. Vsak lahko zase premisli, za kaj vse je
lahko hvaležen. Prepričana sem, da živi
človek čisto drugače, če zna biti hvaležen,
kot pa če za vsako stvar samo jamra. Poznam
mnoge bolnike, ki bi imeli po svoje dovolj
razloga za nezadovoljstvo, pa znajo biti
hvaležni za tisto malo, kar še zmorejo.
Občudujem jih”, je preprosto, a zelo
povedno napisala dr. Metka Klevišar v
svojem vsakodnevnem zapisu na družbenem
omrežju Facebook, kamor je prišla, na
prošnjo mnogih, šele pred kratkim.
Da, človek živi čisto drugače, če zna biti
hvaležen.
Bodimo hvaležni torej in to hvaležnost
delimo z drugimi!
Ni res, da ne moremo spremeniti sveta na
bolje, že to, da spremenimo sebe in koga ob
nas, je veliko!
Zahvalna nedelja naj bo zato priložnost, da
se Bogu zahvalimo za vse, kar imamo, a tudi
za to, da smo hvaležni sami drugim, tiho,
nekričavo, a zato bolj pristno, toplo
človeško!
Z
Spomin na človekoljubnega patra
Ob 75-letnici
mučeniške smrti
se bodo na p.
Placida Corteseja
spomnili z mašami
zadušnicami in
predavanji 4
Pogovor / Franco Perazza
Psihiater Franco
Basaglia in
njegov popolni
preustroj
zdravljenja
duševnih
bolnikov 3
foto Matevž Čotar
Koncert 22. novembra v KC Bratuž
Dunajski dečki 
v Gorici!
  oncert znamenitih Dunajskih dečkov
22. novembra 2019 organizirata
Kulturni center Lojze Bratuž in
Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica.
Njihovo zveneče ime, ki zagotavlja
brezhibne in navdahnjene izvedbe
zborovske glasbe, skriva globoko v sebi
zanimivo zgodbo, segajočo daleč v 15.
stoletje, ko je zbor prvič uradno zapel v
dvorni kapeli cesarja Maksimiliana I. na
Dunaju. Danes se kristalni glasovi
Dunajskih dečkov delijo na štiri
enakovredne zbore, ki preživijo okrog devet
do enajst tednov v akademskem letu na
turnejah okrog sveta. Dunajski dečki niso
samo znamka za zborovsko popolnost, so
življenjski slog in šola, v kateri mladi dečki,
stari od devet do štirinajst let, odraščajo in
dobivajo vse potrebno znanje za nadaljnje
šolanje na kakršnemkoli študijskem
področju.
/ str. 6
K
www.noviglas.eu
DVS Bodeča Neža v tržaški palači Vivante
Trst / Deželni svet 
Spremembe v
zaščitnih normah
  deželnem svetu so konec meseca oktobra
izglasovali zakon, ki je vnesel nekaj spre-
memb v deželne zaščitne norme za slo-
vensko, furlansko in nemško narodno skupnost.
Kar se tiče zakona za zaščito slovenske narodne
skupnosti, je šlo v glavnem za posodobitve bese-
dila in nekaj tehničnih popravkov. Glavna vse-
binska sprememba se tiče 22. člena, ki določa
prispevke v podporo rezijanščini in ostalim jezi-
kovnim različicam Nediških in Terskih dolin ter
Kanalske doline. Kot znano, se je na to tematiko
pred meseci razvnela burna razprava o odborni-
kovem predlogu, da bi se ustanovil poseben re-
gister društev, ki naj bi razvijale rezijanščino in
ostala narečja. Proti temu so odločno nastopili
deželni svetnik SSk Gabrovec, krovni organiza-
ciji, slovenska diplomacija in razna društva vi-
demske pokrajine. Odbornik Roberti je naposled
umaknil sporni popravek, tokrat pa predlagal
bolj sprejemljivo in predhodno dogovorjeno be-
sedilo novega člena zakona, ki torej predvideva,
da bodo za finančno podporo lahko zaprosila tu-
di društva, ki niso vpisana v seznam slovenskih
društev. Vse spremembe je predhodno odobrila
posvetovalna komisija, razen tiste, ki jo je v zad-
njem trenutku izrekel svetnik iz vrst Gibanja pe-
tih zvezd Cristian Sergo, ki je vztrajal, da je po-
trebno za Rezijo predvideti možnost financiranja
društev in ne samo občinske uprave, tako kot vel-
ja za ostale. Deželni svetnik Igor Gabrovec je Ser-
ga zaman prepričeval, naj umakne amandma,
ker za to spremembo ni bila predhodno seznan-
jena deželna posvetovalna komisija. Večina
deželnih svetnikov je amandma podprla, opozi-
cija se je vzdržala.
/ str. 2
V
Izmenjava kulturnih prireditev
Bogati dnevi 
na Koroškem
  d 21. do 30. oktobra 2019 so v raznih
krajih Koroške potekali Primorski
kulturni dnevi, ki jih organizirajo
Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska
prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške
prosvete iz Gorice. Letošnji so bili že
devetnajsti. Ker se ta kulturna srečanja vrstijo
izmenično, eno leto na Koroškem, drugo pa na
Primorskem, bodo kmalu praznovali okroglo
obletnico. O tej obletnici in o programu so se
že pogovarjali predstavniki kulturnih zvez, ki
so ocenili, da so bili dosedanji zelo uspešni in
da bi ravno ob okrogli obletnici namenili več
pozornosti mladim in jim zaupali večje
odgovornosti pri vsebinskem in
organizacijskem poteku kulturnih izmenjav.
Vsako leto se ob teh dnevih srečujejo tudi
politični predstavniki in predstavniki civilne
družbe, ki obravnavajo vprašanja, skupna
Slovencem na Koroškem in Primorskem.
/ str. 12
DP
O
Svet okrog nas7. novembra 20192
Povejmo na glas
Berlinski zid in novi problemi
  e dni mineva 30 let od padca berlinske-
ga zidu, verjetno največjega dogodka po
koncu druge svetovne vojne. Padec zi-
du, ki je delil Berlin, Nemčijo in Evropo na
dva dela in je bil izjemno ostra meja med dve-
ma takratnima blokoma, padec, ki je bil na-
poved in znamenje velikanskih sprememb.
Tako rekoč čez noč je nastal nov politični zem-
ljevid stare celine, razpadla je Sovjetska zveza,
tragično krvavo je razpadla Jugoslavija,
istočasno se je sesul enopartijski sistem, ki ga
je nadomestila demokratična ureditev s priz-
nanjem različnih političnih pogledov. Sloven-
ci smo dočakali rojstvo države, Nemčija ni bila
več razdeljena, Evropa je začutila možnost po-
vezave z vzhodnim delom, ne nazadnje se je
naša tukajšnja narodna skupnost poslovila od
obremenjujoče notranje delitve in stopila v
novo obdobje. In bil je čas ob padcu berlin-
skega zidu čas velike vznesenosti in navdušen-
ja, a tudi pretresa ob tako prelomni spremem-
bi, enkraten čas, ki pa se je po kakšnem dese-
tletju pričel izčrpavati, kot se pač izčrpa vsaka
vznesenost, ko jo zatemnijo nove preizkušnje.
Berlinski zid je zato še posebej za mlade gene-
racije zgodovina, nosi pa v sebi mnogokrat
pozabljeno vrednoto, za katero bi bilo prav,
da bi bila kažipot ne samo današnjemu, am-
pak tudi prihodnjemu času. Vojno zagotovo
večjih razsežnosti je namreč preprečil Mihail
Gorbačov, tedaj prva oseba sovjetske oblasti z
absolutnimi pristojnostmi, ko se je odločil, da
ne bo reševal rastoče krize svojega družbenega
sistema s spopadom z zahodno demokracijo.
Preprosto se ni odločil za vojno, in to je nje-
gova veličastna zasluga, kot bi hotel reči, da
ni prav, da ni bilo prav in ne bo nikoli prav
posluževati se vojne za dosego katerega koli
cilja. In tako je bila spodkopana ideologija in
s tem je narodnost kot vrednota spet pridobila
svoj pomen, prav tako vera in prav tako
možnost obstoja vsakršnih različnosti, tudi
političnih. Toda padec berlinskega zidu ni mo-
gel rešiti problemov obdobja, ki je sledilo in
sredi katerega se nahajamo danes. Splošna
umirjenost ni trajala dolgo in na dan je stopil
tisti del človekove narave, ki je škodljiv in hoče
za vsako ceno uveljaviti svojo vodilno vlogo
in se dvigniti nad vse druge. Po padcu Sovjet-
ske zveze je nastal prazen prostor in tukaj je
začutil priložnost zahodni sistem, da prevlada,
kolikor je le mogoče, najprej s širjenjem de-
mokracije kot takšne, kar je v osnovi plodno,
potem pa z močjo velikih kapitalov in njihove
miselnosti. In veliki kapitali so obsedeno tek-
movalni, ustvarjajo vse večje napetosti, rušijo
vse pred seboj, predvsem vrednote, in nimajo
nobenega namena, da bi reševali osrednje
probleme človeka današnjega časa: problem
okolja oziroma podnebja, problem revščine
ob vse večjem bogastvu redkih in problem mi-
gracij, ki zahtevajo etične odgovore. In tako
brez prave rešitve drvimo naprej in ne vidimo
druge možnosti, zgodba o berlinskem zidu pa
se nam že zdi srečna pravljica.
Janez Povše
T
Skrb vzbujajoči podatki 
Demografsko izumiranje
evropskih narodov
Demografsko izumiranje
evropskih narodov
Oktobra 2015 je bila na Inštitutu
Jožef Stefan konferenca o temi
Soočanje z demografskimi izzivi.
Na podlagi njenih ugotovitev je
dr. Matjaž Gams navedel (Delo,
13. 11. 2015), da je v razvitih
državah za ohranjanje stabilnega
stanja prebivalstva potrebna rod-
nost 2,1 otroka na žensko. Z
večanjem standarda pa večino-
ma rodnost pada pod to mejo,
tudi v tretjem svetu. Po podatkih
medijev (Demokracija, 18. 4.
2019) znaša stopnja rodnosti v
Franciji 1,8, Angliji 1,6, Grčiji 1,3,
Nemčiji 1,3, Italiji 1,2, Španiji
1,1, Sloveniji pa 1,5. Po podatkih
na spletu pa v Ruski federaciji
1,75, v ZDA 1,80 in v Izraelu 3,11.
Medtem pa se je po podatkih
medijev v muslimanskem svetu,
ki obdaja Evropo, število prebi-
valcev v zadnjih nekaj desetletjih
podvojilo. Pri dosedanjih
težnjah rodnosti, po podatkih
študije ameriškega centra Pew,
pa se bo do leta 2050 povečalo
še za novih 73 odstotkov, svetov-
no število prebivalcev pa le za 35
odstotkov. Islam je namreč na-
jhitrejša rastoča religija. Tudi v
tretjem svetu pa se je, vključno z
muslimanskimi državami, začela
tranzicija iz visoke v nizko rod-
nost. Po raziskavi neke študije
naj bi namreč rodnost musli-
manskih žena v 49 musliman-
skih državah v obdobju 1990-
2015 padla s 4,3 kar na 2,9 otro-
ka. Vendar muslimanka po po-
datkih navedene študije še ved-
no rodi največ otrok. Zaradi na-
vedenega se je npr. delež
Evropejcev v skupnem svetov-
nem prebivalstvu v obdobju
1950-2010 znižal z 22 na 11 od-
stotkov, delež Afričanov pa npr.
povečal z 9 na 15 odstotkov.
Afriške žene namreč rodijo v
povprečju 4,5 otroka na ženo,
evropske pa le 1,6. Ameriški iz-
vedenec za Afriko Stephen Smith
v svoji knjigi The rush to Europe
(Naval na Evropo) opozarja, da
bo pri dosedanjih težnjah rodno-
sti in migracij leta 2050 v Evropi
150 do 200 milijonov Afričanov,
večinoma v petih velikih evrop-
skih državah (Veliki Britaniji,
Franciji, Nemčiji, Italiji in Špani-
ji). V obdobju 2050-2100 pa naj
bi se v Evropi rojevalo več musli-
manskih otrok kot staroselskih
in leta 2100 naj bi bile Nizozem-
ska in Anglija že državi z večin-
skim muslimanskim prebival-
stvom. Pri sedanji nizki rodnosti
(1,5) ter sedanjih migracijah Slo-
vencev v tujino in imigracijah
tujcev v Slovenijo pa naj bi bilo
Slovencev leta 2100 le še kakih
500.000. Tempirana bomba de-
mografskega izumrtja Evropej-
cev in Slovencev tako že tiktaka.
Dr. Gams je še povedal, da stroka
opozarja politiko na te skrb zbu-
jajoče demografske projekcije, a
naj bi bili odzivi zelo medli in
naj bi pri tem dopovedovanju
naleteli celo na ideološke odpo-
re, pa čeprav bi dostojna pomoč
mladim parom in velikim
družinam ne terjala kakih preti-
ranih finančnih bremen. Še več,
pol stoletja levičarskega proletar-
skega enoumja in z njim poveza-
nega demoniziranja narodne pri-
padnosti je ljudem tako opralo
možgane, da si besede narod dol-
go skoraj niso upali več izgovori-
ti. Vendar je mogoče opaziti, da
so se Evropske države začele za-
vedati grožnje izumrtja lastnih
narodov. Med prvimi sta madžar-
ski predsednik Orban in ruski
predsednik Putin napovedala ta-
ko demografsko politiko, ki naj
bi zaustavila in obrnila navzgor
te negativne težnje. To pa ni tako
enostavno, ker terja dolgo časa.
Po nekaterih podatkih naj bi bilo
npr. potrebnih 80 do 100 let za
povečanje stopnje rodnosti od
1,3 na 2,1. Nemška vlada naj bi
celo javno opozorila, da se padec
nemške populacije ne da več zau-
staviti. Veliko pozornost je v jav-
nosti zbudil tudi sklep nove
predsednice Evropske komisije
Ursule fon der Leyen, da na novo
ustanovi resor “za zaščito evrop-
skega načina življenja”, ki bi naj
pokrival tudi demografsko poli-
tiko, kar je že razburilo fanatične
evropske in slovenske levičarje.
Analitiki opozarjajo tudi na žalo-
stno ugotovitev, da je med vzroki
izumiranja evropskih narodov
celo ženska emancipacija, ki je
sicer prinesla ženski svobodo in
enakopraven položaj v družbi,
kar pa je negativno vplivalo na
stopnjo rodnosti.
/ str. 13
Milan Gregorič
Ob Slovenskem kulturnem prazniku 2020
Predložitev kandidatur za
priznanja SSO in SKGZ
  rovni organizaciji
SSO in SKGZ
sporočata, da je
možna predložitev
kandidatur za prejem
priznanja ob Slovenskem
kulturnem prazniku za
leto 2020.
Priznanja lahko prejmejo
ustvarjalci, poustvarjalci
in drugi kulturni ali
družbeni delavci, ki so z
vrhunskimi,
umetniškimi dosežki ali
s svojim življenjskim
delom trajno obogatili
kulturno zakladnico
oziroma so s svojim
delom na drugih področjih
prispevali k uveljavitvi
slovenske identitete, kulture
in jezika.
Priznanja lahko prejmejo
tudi društva, ustanove ali
skupine ustvarjalcev in
poustvarjalcev, kadar gre za
tako celovito delo, da ni
mogoče prepoznati oziroma
K
ločiti posameznikovega
prispevka.
Kandidature lahko
predlagajo organizacije,
društva in posamezniki.
Uradni predlog mora
vsebovati:
– življenjepis kandidata,
podrobne podatke o delu
oziroma opusu,
predlaganem za priznanje,
z navedbo objave, razstave
ali izvedbe;
– tehtno utemeljitev
predloga z ustrezno
dokumentacijo (knjiga,
katalog, videoposnetek …).
Predlogi morajo prispeti
na enega izmed dveh
deželnih sedežev krovnih
organizacij v Trstu.
Rok za vložitev kandidatur
zapade 30.11.2019.
SKGZ in SSO bosta imeno-
vali šestčlansko komisijo,
ki med prejetimi predlogi
izbere uradne kandidature.
Izbrane kandidature mora-
ta odobriti in dokončno iz-
brati SKGZ in SSO.
Sklepi komisije, ki jih odo-
brita obe krovni organizaciji
SSO in SKGZ, so dokončni in
nanje se ni mogoče pritožiti.
Podelitev priznanj bo poteka-
la na osrednji proslavi ob
Slovenskem kulturnem praz-
niku februarja 2020.
Odločitev v veliko škodo slovenskim gledalcem v Italiji
Napovedana ukinitev satelitskega
oddajanja TV Koper Capodistria
  lan odbora komisije za
programske vsebine,
namenjene Sloven-
cem v sosednjih državah,
Walter Bandelj, je v pismu,
naslovljenem na predsednika
komisije RTV Slovenija za
programske vsebine, namen-
jene Slovencem v sosednjih
Č državah, dr. Janka Malleja,generalnega direktorja RTVSlovenija dr. Igorja Kadunca,
ministra za Slovence v zamej-
stvu in po svetu dr. Petra
Jožefa Česnika in predsedni-
ka vlade Republike Slovenije
dr. Marjana Šarca, opozoril
na ukinitev satelitskega odda-
janja televizije Koper-Capo-
dristria, do katere naj bi
prišlo v naslednjih dneh. V
njem piše tudi, da je sam na
zadnji seji omenjene komisi-
je kritično sprejel v vednost
to odločitev, ki bo nedvomno
v veliko škodo slovenski
skupnosti v Italiji. Na italijan-
skem ozemlju namreč ni še
kabelske mreže kot v ostalih
državah. Zato Bandelj ponov-
no prosi omenjene oblasti,
naj preprečijo to ukinitev.
Slovenski gledalci v Italiji bi
bili ob uresničitvi napovedi
izključeni iz programov ko-
prske televizije, s katere bi iz-
padla tudi poročanja o
splošnem delovanju sloven-
ske manjšine v Italiji.
V soboto, 9. novembra, celodnevna ekskurzija na ogled taborišč
Slovesno odkritje plošče za slovenske 
in hrvaške internirance v Monigu
  zid monografije zgodovi-
narke dr. Helene Jaklitsch iz
Ljubljane Slovenski begun-
ci v taboriščih v Italiji 1945–
1949, ki je doživela predstavi-
tev v Trstu in Gorici, ter foto-
grafske razstave o tej temi, ki
jih je zadnja leta pripravljala
Rafaelova družba, so vzbudili
veliko zanimanje, zato sta se
Knjižnica Dušana Černeta iz
Trsta in Rafaelova družba iz
Ljubljane odločili za obisk ne-
katerih postaj povojnega slo-
venskega begunskega vala v Ita-
liji.
To se bo zgodilo v soboto, 9.
novembra. Celodnevna avto-
busna ekskurzija, za katero so
napovedani trije avtobusi ude-
I ležencev, bo posvečena tabo-riščema v Višku in Monigu priTrevisu, kjer sta bili med vojno
fašistični koncentracijski tabo-
rišči, v prvem povojnem času
pa prvi postaji slovenskega be-
gunskega vala: iz Gorice za ne-
kaj dni v Višku, iz osrednje Slo-
venije preko Koroške pa za tri
mesece v Monigu, kjer so takoj
nastale slovenske šole do gim-
nazije, kulturne in verske de-
javnosti. Nato bo še postanek v
Zermanu, kjer je bilo junija
1945 posvečenih sedem slo-
venskih begunskih bogoslov-
cev, med njimi tudi poznejši
znani pesnik in ekumenski de-
lavec prof. Stanko Janežič.
Napovedani obisk je nekoliko
pospešil dve leti trajajoči uprav-
ni postopek za postavitev spo-
minske in informativne plošče
na zunanjem obzidju nekdan-
jega taborišča v Monigu, kjer je
še vedno dejavna vojašnica. Po-
budo je dal trevižanski zgodo-
vinski zavod ISTRESCO, ki je
med drugim v preteklih dneh
ponatisnil obsežno monogra-
fijo prof. Francesche Mene-
ghetti o koncentracijskem ta-
borišču v predmestju Trevisa.
Zamisel so osvojili prejšnja in
sedanja občinska uprava ter vo-
jaško poveljstvo in v soboto ob
12.30 bo slovesno odkritje
dvojne velike plošče z napisi v
italijanščini, slovenščini,
hrvaščini in angleščini.
Tudi letos bo 11. novembra v Škrbini pri Komnu žalna slovesnost
v spomin na pobite in padle “primorske padalce”. Že 22. leto
zapored bo ob 11. uri srečanje pred ploščo na Fakinovi domačiji
z nagovori in kulturnim programom. Letošnji slavnostni govornik
bo mlajši primorski zgodovinar, strokovnjak za vojaško
zgodovino dr. Blaž Torkar. Potrjena je tudi prisotnost britanske
veleposlanice v Ljubljani Sophie Honey.
Pred tem bo ob 10. uri v cerkvi sv. Antona maša zadušnica.
V Škrbini za primorske padalce
S 1. strani
Spremembe ...
  azplet razprave se ni končal
dobro niti za furlansko je-
zikovno skupnost, saj se je
temeljito spremenilo financiranje
furlanskih organizacij. Doslej je
imelo zagotovljeno finančno pod-
poro osem furlanskih organizacij,
zdaj pa bo obstajal deželni register
za furlansko narodno skupnost, v
R katerem bodo finančna sredstvarazdeljena med vse, ki bodo za toimeli zadostne pogoje. Z razliko od
sprememb za Slovence in Nemce
so bile vse vnesene spremembe za
Furlane nedogovorjene z zaintere-
siranimi dejavniki. Zaradi tega so
predstavniki opozicije glasovali
proti zakonu.
Aktualno 7. novembra 2019 3
Festival “Odgovornega turizma” in pomen parka Basaglia za Gorico
Poslopja v parku naj bi postala kraj
srečevanja predvsem za mlade
  d 6. do 8. septembra
2019 so potekali v par-
ku Basaglia v Gorici
srečanja, gledališke predstave in
glasba pod naslovom “Odgovor-
ni turizem” (Turismo responsa-
bile) . Festival, ki ga je organizi-
rala zadruga La Collina, je hotel
z izrazom “odgovorni turizem”
poudariti nov način turizma, pri
katerem želijo ovrednotiti ob-
mejna in večkrat tudi sporna
območja z namenom, da bi se
skupnosti na tej in na drugi stra-
ni meje bolje spoznali in postali
pobudnici nekega turizma, ki bi
ne imel v ospredju le zaslužka,
temveč tudi socialno in odgo-
vorno solidarnost ter spoštlji-
vost do okolja in tistih, ki tam
živijo. V petek, 7. septembra, je
bil voden zgodovinski sprehod
po parku; udeleženci so spozna-
li zgodovino stavb, življenje v
njih ter zgodovinski preobrat, ki
ga je začel psihiater Franco Ba-
saglia prav tu v Gorici. Zgodbe
prvih bolnikov v umobolnici,
med katerimi je bilo veliko Slo-
vencev, so udeleženci spoznali
tudi ob branju pisem in po-
slušanju intervjujev, ki so jih
predvajali iz arhiva Radia Frago-
la. Dan se je končal z okroglo
mizo, namenjeno raziskovan-
ju novih načinov zdravljenja,
umetnosti in kulture, v senci
zimzelenih borov v parku. Na
njej so sodelovali Alessandro
Saullo, Mabel Tapia, Sara Bu-
raya, Susana Calo', Bojana Pi-
skur, Alba Colomo. Modera-
tor je bil Franco Perazza, glav-
ni pobudnik prenove parka.
Tema pogovora je bila prete-
klo in današnje stanje goriške
psihiatrične bolnišnice in
njene infrastrukture. Povedali
so, da je psihiater Franco Basa-
glia znan po celem svetu in da
je vzor vsem umobolnicam v
Evropi in v Združenih državah
Amerike. V Gorici pa ga nočejo
poznati in še danes pozabljajo
na njegov veliki doprinos v
zdravstvu, čeprav je preobrat
začel prav tu, v tem mestu. Vodil
je goriško psihiatrično bolnišni-
co od leta 1961 do 1972, kjer se
je boril proti nečloveškim me-
todam tedanje tradicionalne
psihiatrije in si prizadeval, da bi
zaprl ta grozljivi, neizprosno ne-
humani način upravljanja z bol-
niki. Tu se je prvič v zgodovini
na celovit način pokazalo, da je
podoba o norosti, ki jo je imela
tedanja družba, v osnovi na-
pačna. Bolniki so živeli pred pri-
hodom Basaglie kot v taborišču,
z njimi so delali kot z živino;
edino, kar so si želeli, je bila
čimprejšnja smrt, da bi se
končalo njihovo trpljenje. Niko-
O li niso smeli ven, okna in vrataso bila vedno zaklenjena inzamrežena. Večkrat so bili bol-
niki po cele dneve privezani na
posteljo, k mizi ali drevesu, če
so bili na dvorišču. Prisilni jopič
in elektrošok sta bila vsakod-
nevna praksa. V Gorici je dr. Ba-
saglia videl ne samo nasilje za-
prtih vrat, zadrževalnikov, uni-
form, ampak veliko več: v no-
rišnici je vsakdo izgubil dosto-
janstvo. To je bilo tisto boleče,
kar ga je nagovarjalo in razbur-
jalo. To je bila resničnost itali-
janskih psihiatričnih bolnišnic,
ki je nihče ni hotel videti. Basa-
glia se je začel spraševati o izvo-
ru “norosti” in pomenu psi-
hičnega bolnika. Po skoraj dve-
sto letih so prvič v zgodovini
začeli obravnavati korenine psi-
hične bolezni, kulture in prakse
psihiatrije. Šlo je za kolumbov-
ski preobrat: bolnik je stopil v
ospredje in ne bolezen in njeno
ožigosanje. Vrata bolnišnice so
se začela odpirati; odpravljali so
vse oblike prisile, najbolj kruta
ravnanja. Interniranci so postali
državljani, ljudje, svobodni po-
samezniki. Od takrat je bil mo-
goč drugačen način zdravljenja.
Zaradi njegovih inovativnih idej
so mu nasprotovali drugi psihia-
trični inštituti, posebno pa še
Goriška pokrajina, od katere je
bila odvisna bolnišnica. Po
umoru žene, ki ga je zagrešil
bolni Miklus, ko se je vrnil do-
mov na Oslavje, potem ko je za-
pustil bolnišnico, se je Basaglia
moral v naslednjih letih prese-
liti v Trst. Česar ni mogel nadal-
jevati v Gorici, je nadaljeval v
Trstu in res preobrazil ves ustroj
in delovanje bolnišnice. Prvi je
uvedel slikarske, gledališke in
druge delavnice, javne govor-
ne in glasbene nastope sku-
paj s psihiatričnimi bolniki.
Leta 1978 je prišlo do zakona
180, ki ga je prav Basaglia pre-
dlagal v parlamentu. Zakon je
kljub trdovratnemu odporu
in počasnemu in napornemu
prizadevanju dokazal, da je
mogoče spremeniti stanje v
mnogih bolnišnicah. V Italiji
so se zgodile velike spremem-
be in dobre prakse so se ukore-
ninile. Vendar psihiatričnim
bolnikom še danes nista povsod
zagotovljena takšna svoboda in
takšen pristop, kot ga imamo v
naši deželi Furlaniji Julijski kra-
jini. Franco Perazza je prijazno
odgovoril na naša vprašanja.
Ali se lahko predstavite našim
bralcem?
Od leta 2002 do 2016 sem bil di-
rektor zdravstvenega za-
voda, zdaj sem v pokoju
in sem tajnik goriške De-
mokratske stranke ter ak-
tiven v goriškem prosto-
ru. Sem tudi aktiven član
generalnega zbora GECT-
a, ki hoče pospešiti čez-
mejno sodelovanje med
občino Gorico, Novo Go-
rico in Šempetrom.
Kaj imate skupnega s
parkom Basaglia?
Pred kratkim mi je
Dežela FJK podelila man-
dat za prenovo parka v
zgodovinskem in kultur-
nem ključu v Gorici. Na-
men projekta je v tem, da
se prenovi kraj, ki je zgo-
dovinsko in svetovno ze-
lo pomemben, saj se
je prav tu začela revo-
lucija v psihiatriji, ki
je spremenila način
razumevanja dušev-
nih bolnikov. Za pro-
jekt sem pridobil ustanove,
kot so: DeželaFJK, zdravstve-
ni zavod, ustanova za kultur-
no zaščito Erpac, Fundacija
Cassa di Risparmio, Goriška
občina, Ustanove likovne
umetnosti in Fakulteta za ar-
hitekturo, ustanova Fai
(Fondo per l'Ambiente ita-
liano).
V čem je pomembnost parka?
Pomembnost parka je ogromna.
V parku rastejo zanimive in dra-
gocene rasline, med rastlinami
se skrivajo zanimive živalske
vrste. Sredi parka je število stavb
tudi arhitektonskega pomena.
Nazadnje pa ne smemo pozabiti
zgodovinski pomen, ki ga ima
park kot sedež nastajajočih re-
form, ki so dokončno spreme-
nile pogled na psihično bolezen
po vsem svetu. Park in psihia-
trična bolnišnica sta nasta-
la leta 1911 pod imenom
Bolnišnica Franca Jožefa,
na ozemlju, na katerem so
bili goriški vrtovi. V prvi
svetovni vojni so bolnišni-
co popolnoma porušili in
jo pozneje prenovili in skušali
obdržati začetni načrt. Leta
1933, pod fašizmom, je postalo
novo poslopje psihiatrična bol-
nišnica mesta Gorica. Bolnišni-
ca je bila tradicionalnega tipa,
in kot smo slišali v pogovorih,
so bile metode zdravljenja pri-
silne: uporabljali so elektrošok,
prisilne srajce, privezovali so
bolnike po cele dneve na postel-
ji itd.
Koliko bolnikov je bilo tedaj
v goriški norišnici?
Približni 500. Za-
kon iz leta 1904 je
usmerjal, kdo je
lahko prišel v bol-
nišnico. To niso
bili samo psihični
bolniki, ampak vsi
tisti, za katere je
družba menila “da
so nevarni zase ali
za okolico ali da so
povzročili škandal
v družbi”. Sem so
spadali tudi alko-
holiki, kaki poseb-
neži, ubogi brez-
domci, čudaki itd.
Večkrat je v prisil-
no bolnišnico
prišel tudi človek, ki so se ga
družinski člani naveličali ali so
se ga hoteli otresti. Človek, ki je
prestopil prag bolnišnice, ni
imel nobene pravice več in ni
imel več upanja v vrnitev v
družino. Z njim so lahko delali,
kar so hoteli. Le redkim se je po-
srečilo, da so se vrnili. Stanje se
je spremenilo s prihodom Fran-
ca Basaglie leta 1961. Pod fašiz-
mom je Basaglia prestal nekaj
časa v ječi zaradi upora režimu.
Ob pogledu na stanje bolnikov
v goriški bolnišnici je sam izja-
vil, da je prav tako, kakršnega je
sam doživel v zaporih pod Mus-
solinijem: podvsod umazanija,
smrad, kričanje, ležanje bolni-
kov na tleh in s
strgano obleko,
brez čevljev. Takoj je
uvidel, da v takem
okolju ni mogoče
ozdraveti. Skoraj je
že hotel vse opusti-
ti, a žena ga je pre-
pričala, naj poskuša
kaj novega. In res si
je Basaglia zavihal
rokave in začel takoj
uvajati novosti. Do-
tlej na kliničnih do-
kumentih ni skoraj
nič pisalo o bolni-
ku, skoraj nič se ni
vedelo o njem.
Začel je najprej opi-
sovati osebe, skupaj
z operaterji je napi-
sal zgodbo vsakega
bolnika in dal tudi
vsakemu dostojan-
stvo. Bolnik ni bil
tako več številka,
dobil je počasi po-
dobo. V nekaj letih je popolno-
ma spremenil delo z bolniki, kar
je povzročilo tudi nasprotovanje
drugih tradicionalnih figur, ki
se niso strinjali z njim in so mu
začeli metati polena pod noge,
tako da se je leta 1972 odločil za
odhod iz Gorice in postal v
Trstu glavni akter nove reforme.
Moram pa poudariti, da je Basa-
glia prav v Gorici začel nove me-
tode in brez tega ne bi bilo niti
končnega rezultata v Trstu, ne
bi bilo zakona 180, imenovane-
ga tudi zakon Basaglia, ki je
odprl psihiatrične bolnišnice in
spremenil odnos do psihičnega
bolnika.
V medijskih
občilih so
pred kratkim
zaskrbljeno
govorili o no-
vi reformi v
zdravju? Kaj
mislite vi o
tem?
Da, res je. Med-
tem ko nam ves
zdravstveni svet
zavida in ceni to,
kar je Basaglia
dosegel v psihia-
triji, nekateri pri nas (npr. izjave
predsednika dežele Fedrige) bi
hoteli omejiti zakon 180 in ga
verjetno odpisati, češ da ni učin-
kovit. Nič bolj napačnega! Na
mednarodnem simpoziju, ki je
bil v Trstu, so zdravniki iz dru-
gih držav jasno povedali, da edi-
na možnost zdravljenja psi-
hičnih bolnikov je
prav ta, da jih aktivno
vključimo v socialne
centre, ki naj bi bili
odprti 24 ur na dan,
ne pa da jih zapiramo
kot jetnike v poslopja.
Znanost ne more več
opisovati psihičnega
bolnika le kot nekoga,
ki je samo nevaren in
nepredvidljiv.
Povedali ste, da bi
morali Goričani biti ponosni
na park Basaglia.
Seveda. A zgodilo se je prav na-
sprotno. Vodilni politični krogi
na Pokrajini in Občini Gorica so
se zavedali, da so po krivici na-
padli Basaglio in so se čutili kri-
ve. Zaradi tega so politiki “poza-
bili” na Basaglio in se niso ni-
koli hoteli “spomniti” nanj. Iz-
brisali so vsak spomin nanj in s
tem tudi izbrisali pomen parka,
v katerem je psihiatrična bol-
nišnica. Od lanskega leta se je
nekaj spremenilo. Dežela FJK se
je začela zanimati za Basaglio in
prosila mene za pomoč. Takoj
smo se lotili dela. Najprej smo
pridobili in rešili več kot 8500
kliničnih dokumentov od leta
1933 naprej, ki so bila desetletja
bila zapuščena v arhivu bol-
nišnice in so začela že dobesed-
no razpadati. Na pomoč nam je
prišla zadruga la Collina iz Trsta,
ki je začela urejevati arhiv in ga
prenašati tudi v digitalno obli-
ko. Zadruga Arcobaleno in Fa-
kulteta za arhitekturo nam po-
magata pri urejanju parka in
čiščenju stavb ter pri organiza-
ciji srečanj, predstav. V stavbah
parka ima sedež tudi Radio Fra-
gola, ki do zdaj oddaja le na
spletu in na katerem so zaposle-
ni univerzitetni študentje pri iz-
delavi in produkciji zvočnih po-
snetkov zanimivih zgodb in
predstav.
Kako mislite nadaljevati?
Velika sramota za Goriško po-
krajino je to, da je pustila park
razpadati in ni nikoli hotela ob-
noviti in niti popraviti stavbe. V
parku so bila drevesa desetletja
brez nege. Novi projekt predvi-
deva zato predajo nekaterih
stavb Deželi FJK, načrtovanje in
obnovo zelenih površin in po-
slopij. S tem upamo, da bomo
izboljšali zgodovinski spomin
mesta, ustvarili informacijsko in
sprejemno točko za javnost, ki
bo na voljo državljanom in ki se
bo uporabljala tudi za socialne
namene. Hoteli bi, da bi poslop-
ja v parku postala kraj srečevan-
ja predvsem za mlade, a tudi tu-
ristična točka za vso deželo. Na-
zadnje bi radi izrabili nekatere
stavbe za laboratorije, ki jih bo-
do uporabljali tako mladi kot tu-
di bolniki. Zahvaljujem se zato
Deželi Furlaniji Julijski krajini za
pomoč, moram pa povedati, da
je Občina Gorica do zdaj zelo
malo pripomogla k temu
načrtu. Smo pa v stiku z bližnjo
Novo Gorico, ki kaže veliko za-
nimaja in dobre volje za sodelo-
vanje.
Karlo Nanut
Franco Perazza
Franco Basaglia
Kristjani in družba7. novembra 20194
  tekel je sklop pobud v spo-
min na minorita p. Placida
Corteseja ob 75-letnici nje-
gove mučeniške smrti v bunker-
ju gestapa v Trstu. Kot je znano,
je bil ta mladi duhovnik (Cres,
1907 – Trst, 1944) v službi v ba-
ziliki sv. Antona v Padovi in
urednik zelo razširjenega verske-
ga mesečnika Messaggero di S.
Antonio. Ker je med vojno po-
magal slovenskim in hrvaškim
internirancem v taborišču Chie-
sanuova, po zlomu fašizma pa
pobeglim vojnim ujetnikom, Ju-
dom in odpornikom, med
mučenjem na zaslišanjih pa ni
izdal nobenega sodelavca, je to
plačal z življenjem.
Že v soboto, 2. novembra, so slo-
S venski televizijskisporedi RAI predva-jali dokumentarec o
njem Pogum molka.
Leta 2006 ga je pri-
pravil scenarist in
režiser Paolo Da-
mosso iz Turina, za
sinhronizacijo v slo-
venščino pa je po-
skrbel Radijski oder.
Film bo v kratkem
oddajala tudi TV
Slovenija.
Na rojstnem otoku
Cres so se p. Corte-
seja spom-
nili sobratje minoriti v
nedeljo, 3. novembra. V
cerkvi sv. Frančišla je
hrvaški provincial p. Jo-
sip Blažević vodil slove-
sno somaševanje in pri-
digal o njem, nato je
blagoslovil velik Corte-
sejev portret slikarja Zo-
rana Homena, ki odslej
krasi starodavno cerkev.
V sosednjem samosta-
nu je sledilo srečanje, ki
ga je povezoval gvardi-
jan in pobudnik prire-
ditev p. Vitomir Glavaš.
Tajnik in zgodovinar
hrvaške minoritske pro-
vince p. Ljudevit Ma-
račić iz Zagreba je pred-
stavil novo izdajo svoje
knjige Creski Kolbe in
utemeljil njen posrečeni naslov.
Učenci in učiteljice osnovne šole
Frana Petrića so predstavili svoj
velikopotezni projekt
  dkar sem prvič obiskala Etiopijo,
mi je sestra Abeba v pismih tu in
tam omenila neko mlado musli-
mansko družino, v kateri so vsi oboleli za
aidsom. “Me sestre jim pomagamo, koli-
kor moremo. Če lahko, nam prosim
pošlji kak evro, da jim lahko omogočimo
zdravljenje in preživetje”. Nekega dne se
igramo na dvorišču in k nam prikobaca
majhen, nasmejan fantek. Deklice se že
hočejo zapoditi za njim, ga objeti, dvigni-
ti v naročje in poljubiti, pa jih ustavi glas
sestre Bisirat. Obrne se k meni in pove,
da ima otroček aids in da zaradi varnosti
ne dovolijo deklicam, da se ga dotikajo.
Mimo pride še njegova mamica. Steče
proti njemu in ga vsa srečna dvigne viso-
ko v zrak in nato stisne k sebi.
Oblečena je v dolgo pisano krilo,
jopo z dolgimi rokavi in pokrita z
ruto živahnih barv. Njen nasmeh
je tako radosten in njene oči tako
žarijo od sreče! To je tista mamica,
ki ji sestre pomagajo. Njen mož je
bil nekaj časa zaprt in iz zapora ji je
pisal, da ga lahko zapusti, če želi,
da ne bo njegova sramota padla na
njeno družino. Ona pa mu je odpi-
sala, da ga ljubi in ga ne bo nikoli
zapustila in da bosta za vedno sku-
paj, v dobrem ali slabem. Bog ve,
kje se je ta moški okužil in potem
tudi svojo ženo in otroka, ki se jima
je rodil. A še nikoli nisem videla srečnejše
mame! Zdaj pomaga sestram, ki vedno
najdejo kako delo zanjo, in tako s skrom-
nimi sredstvi preživlja svojo družinico.
Od časa do časa se po Whatsapu oglasi
Mina, upokojena medicinska sestra iz Par-
me, ki sem jo lani spoznala v Kobbu. Ker
je skoraj 20 let zbirala sredstva za gradnjo
bolnišnice v Kobbu, jo seveda zanima, ka-
ko bolnišnica deluje. Prosi me, naj ji
pošljem kake fotografije, naj grem vprašat
sestro Lemlem, ki je
odgovorna za bolnišni-
co, koliko je porodov,
koliko je obiskov v am-
bulanti in tako naprej.
Tako postanem njena detektivka. Pri se-
stri Lemlem skušam izvedeti, kar Mino
zanima, in ji potem posredujem podatke.
Nekega dne me prosi, naj ji pošljem mobi
številko bolničarja Ayuha. Več dni v bol-
nišnici sprašujem po njem, tako da men-
da že cel Kobbo ve, da “Špela išče Ayuha”.
Ko grem naslednjič v bolnišnico in se mi
že zdi, da tudi tokrat zaman, me nekdo
pokliče. Vidim, da je Ayuh. Smeje se in
vpraša, kaj bi rada. Povem mu, da Mina
prosi za njegovo številko. Ko si zapisujem
številko njegovega telefona, ga pokliče
neka medicinska sestra. Ayuh poskoči:
“Oprosti, iti moram, kličejo me k porodu.
Sicer pa, saj lahko greš z mano”. Ojoj, si
mislim, pa saj ne morem kar tako sode-
lovati pri porodu! Nisem ne medicinska
sestra, ne sorodnica te mamice, še obleke
nimam za porodno sobo. Hitro se poslo-
vim od Ayuha in mu zaželim srečen po-
rod. Ko se naslednji dan srečava, me po-
vabi, da pridem pogledat otročka. Tako
sem ganje-
na, da me
oblijejo sol-
ze. Na li-
stek si za-
pišem, kaj
se v njiho-
vem jeziku
reče mami-
ci, ki je
pravkar ro-
dila. Ko jo
zagledam
in malega
otročka po-
leg nje, komaj zadržujem solze in s cmo-
kom v grlu izrečem tiste slovesne besede
blagoslova, ki me jih je naučil Ayuh, po-
tem pa kar zbežim iz porodne sobe. Mina
mi pove, da je Ayuh najbolj srčen človek
v tej bolnišnici, velik človekoljub in da so
vse mamice nore nanj, ker jim zna tako
izvrstno pomagati pri porodu. Od Ayuha
izvem, da se bo kmalu poročil. In Mina
mi bo, potem ko bom že doma, poslala
slike z njegove poroke …
Mina ali sestra Lemlem mi vedno tudi
pošiljata slike, kadar v bolnišnici v Kobbu
operirajo ljudi, ki imajo slepo mreno.
Zdravniki iz Adis Abebe so tako v nekaj
dneh prostovoljno in brezplačno več kot
dvesto bolnikom odstranili slepo mreno.
Obrazi teh preprostih ljudi, pokritih v be-
la tradicionalna ogrinjala, so zdaj videti
tako srečni.
Mina teži meni in jaz težim Mini. Ne mo-
rem mimo stranišč na štrbunk, iz katerih
smrdi, ko pa vstopiš vanje, je po tleh sko-
raj 1 dm umazane vode. “Naredi kaj”!, ji
pišem sporočila. “Pošlji mi slike”! odgo-
varja ona. Tako se nekega dne spet na
skrivaj odpravim fotografirat ta uboga
stranišča in Mini pošljem slike. Ona pa
mobilizira svoje prijatelje in tako doseže,
da čez nekaj mesecev v Kobbo pridejo ita-
lijanski prostovoljci, mojstri za stranišča
in vodoinštalacije, in naredijo, kar se da
narediti. Nato mi vsa vesela pošlje slike z
“likofa”, ko na dvorišču praznujejo konec
del, v cvetju, s tradicionalno kavo in ko-
ruznimi kokicami. Res je lepo biti prosto-
voljec!
/ se nadaljuje…
Špela Pahor
O
  sako leto pred vahti dobim
podobno prošnjo. Pokliče
me in poprosi, če jo popel-
jem k njenim. Vedno enako doda:
“Od letala do letala”! Letos je
prišla s sinom, ki sicer slabo govori
slovensko, pa kljub vsemu se ima
za Slovenca.
Prispeli smo na griček nad vasjo,
kjer kljubuje stara cerkvica. Ključ
smo dobili pod kamnom, na desni
strani na zidu. Prazna je, brez
večne lučke, saj že veliko let
mašujejo v njej samo občasno. Po-
stala je predzadnja postaja umrlih
pred pogrebom. Ko tako spoštljivo
stopamo po njeni notranjosti, naši
koraki pa odmevajo pod obokom,
mi spomin poroma v čas, ko so
mnogi prav od tod stopali v sve-
tišče Svetlobe po krstu in tudi
odhajali iz nje v sen in so zdaj za
vedno ob njej … Ona pa je, kot
vedno, podzavestno iskala po klo-
peh mesta, kjer so molili in klečali
njeni, pa tudi sama z njimi …
Izstopili smo in se zaustavljali ob
grobovih. Na rahlo z roko odmika-
mo razcvetele cvetove krizantem
ob nagrobnikih in prebiramo ime-
na: stric Jakob, teta Rozi, snaha
Marija … V spominih zaživi navi-
hani Miha pa vaški krojač Jur in
tako dalje. Čisto v kotu na drugem
koncu pokopališča so njeni. Z ma-
hom porastel nagrobnik in oblede-
le fotografije ji ponovno prikličejo
v spomin vse njene, ki so tu. Sem
priroma vsako leto vsaj enkrat. Tu
je njeno romarsko svetišče, tu se
vedno zanjo zaustavi čas, oživijo
spomini, doživetja in tu se tudi ve-
likokrat razjoče. S sinom urejujeta
grob in molčita, kot bi bila pred
Njim v Božjem svetišču.
Oddaljim se, sedem na na pol
podrt pokopališki zid in pogled se
mi podzavestno zaustavi na vasi,
ki se razteza na drugem koncu po-
bočja. Glavnina hiš je praznih. V
nekatere že nekaj let ni nihče vsto-
pil, pa kljub vsemu kljubujejo času
in vremenu. Vedno znova pa me
priteguje šelestenje vetra, ki potuje
nad pokrajino. Podobno je neizpe-
ti simfoniji, v kateri prepevajo vsi,
ki jim je večni Krmar dal čast, da
tu sanjajo svoj večni sen. Onadva
tega ne slišita, saj nemo strmita v
gomilo in stojita kot vkopana …
Sam ne vem, zakaj se mi je prav te-
daj priklatila v razmišljanje Han-
dkejeva drama, ki sem jo pred leti
gledal v dunajskem Burgtheatru in
ima naslov Immer noch Sturm –
Še vedno vihar. Drama traja kar ce-
le štiri ure in pol. Kar strese me:
kakšna podobnost med dramo in
prizorom, ki je pred menoj! – Mati
in sin tu, pred družinskim gro-
bom! Handkejeva drama je pripo-
ved o sinu, ki odrašča brez pravega
očeta, in to mu mati tudi očita ta-
kole: “Moj sin, ki nikdar ne boš
naš in ne našega rodu, ti brez
očeta iščeš nadomestilo, oporo in
luč pri svojih prednikih”! Potem
pa se mati v drami zaustavi, zazre v
sina, ga strogo pogleda in s tre-
sočim, na pol jokajočim glasom
spregovori: “Da, to je naš kraj”! S
takšnim spoznanjem pred nami
zaživijo osebe in raste hrepenenje
po drugem času, tistem, v katerega
neizbežno potujemo, kot pravi
Handke v omenjeni drami: “Ne
šteješ več, ne obračunavaš čas, in
tako ti vsak korak postane ne-
skončnost... ”
Vsako pokopališče je naš kraj, pa
če imamo koga od svojih tam ali
ne! Tudi naše bo, ne glede na to,
ali bomo imeli zanemarjen ali ure-
jen grob, ali nam bo kdo prinašal
rože ali ne, ali bo vsaj kdaj gorela
kakšna svečka ali nikoli … “Da, to
je naš kraj”! – Moj in tvoj!
Ambrož Kodelja
V
Jezus je prijatelj
Vsak človek potrebuje sprejetost in domačno-
sti, da mu drugi/Drugi zavaruje in obogati
življenje. Ko je prišel Jezus na svet, sta ga spre-
jela mati Marija in prijatelj Janez Krstnik. Pri-
jateljski stik z učenci je gradil postopoma, zla-
sti ko jim je razodeval ljubečega Boga. Jezus je
imel z učenci neposreden odnos naklonjeno-
sti, poznal jih je in vzgajal. Nekaterim je poka-
zal še globljo resničnost svoje osebe in jih tako
pripravljal na preizkušnje, ki so jih čakale v Je-
ruzalemu.
Učenci so odkrivali Jezusov posebni odnos, ko
je molil k Očetu in se predano pogovarjal z
njim. Učil jih je, da ga morejo zaradi prijatel-
jskega odnosa tudi oni prositi in nadlegovati v
svojih molitvah. V Stari zavezi je bil Abraham
zgled Božjega prijatelja. V antičnem svetu se je
merila moč nekega človeka po številu njegovih
služabnikov. Toda Jezus ni želel imeti služabni-
kov, ampak prijatelje, da bi delili z njim svoje
življenje in ne le izpolnjevali njegovih naročil.
Po zadnji večerji, pri kateri je vladal duh lju-
bezni in naklonjenosti, je učencem umil noge
in jim pokazal, kakšen naj bo njihov način pri-
hodnjega delovanja. Učencem je povedal, da
so prehodili skupno pot in se je na njej bratski
odnos razvil v prijateljstvo. Florenski pravi, da
ni mogoče imeti ljudi za brate, če nimamo
vsaj enega prijatelja. Drugi nam pomagajo, da
postanemo to, kar smo. Jezus je rekel učen-
cem, da so njegovi prijatelji, če sledijo temu,
kar on živi in uči. (Jn 15) Italijanski vzgojitelj
mladih Giussani je poudaril, da prijateljstvo
pomeni avtoriteto, ki nam predstavlja to, kar
potrebujemo in si želimo.
Pregovor pravi, da spoznamo prijatelja v preiz-
kušnji. Trije učenci so zaspali v vrtu Getsema-
ni, ko je trpel vse bodoče nasprotovanje in po-
til krvavi pot. Za tem je doživel Judovo izdaj-
stvo in prijetje. Kaj je prijateljstvo, se je pokaza-
lo tudi pri Petru, ki se je zaklinjal, da ga bo
branil, če bo potreba. Potem pa ga je zatajil
pred deklo. Ob bridkem kesanju se je zazrl v
Jezusov pogled in našel v njem usmiljenje ter
odpuščanje. Po vstajenju je Jezus opozoril Pe-
tra na to prijateljstvo, vprašal ga je, ali ga ima
še rad in ali je njegov prijatelj. Peter je stopil v
smrt, ki je podobna Jezusovi, ni se več zanašal
nase in je ponižno sprejel njegov dar.
Prijateljstvo z Jezusom je razpoznavni znak
prve Cerkve in skozi vse rodove do danes. Pri-
jateljstvo podpira krščansko ljubezen v skup-
nosti, Božja ljubezen, ki smo jo deležni, pa po-
maga, da se ljubezen do prijateljev ne spreme-
ni v sebične odnose. V odnosih v krščanski
skupnosti veje svoboda, da prisluhnemo dru-
gim v tem, kar so, in jim pomagamo pri oseb-
ni rasti.
Jezus je prijatelj, ki ga želimo poznati. Če želi-
mo še kaj več zvedeti o njem, se moramo
obrniti na tiste, ki so živeli z njim in ga
doživljali kot Gospoda in prijatelja. Nekateri
so dali svoje življenje v smrt, da so ohranili
prijateljstvo z njim. Pri nekaterih mistikih je
dosegel odnos prijateljstva izredne višine in
predanost, zlasti ob trpljenju, ki so ga morali
prenašati.
Tudi danes Jezus išče in vabi ljudi, da bi živeli
z njim in hodili za njim. To prijateljstvo se širi.
Jezus je naročil učencem, naj gredo po svetu
in pričujejo zanj.  (Mt 28,19-20) On podarja
prijateljstvo, ki je zelo globoko. Zato ostane ta
odnos tudi, če nanj ljudje pozabijo ali ga zapu-
stijo. Jezus ne more, da ne bi ljubil. Tudi odgo-
vori na njegovo prijateljstvo morajo ostati od-
prti in ne izključevati. Jezus je prijatelj vseh.
Njegov nagovor prihaja po branju in pre-
mišljevanju Božje besede, kajti s prijateljem se
je treba pogovarjati. Posebna priložnost pogla-
bljanja prijateljstva je sveta evharistija, da ga
po prejemanju njegove telesne bližine še bolj
čutimo ob sebi. Prijateljstvo raste v molitvi,
kjer nas Jezus povezuje in uglasi naše prošnje s
svojimi. Zaradi Jezusove prijateljske prisotnosti
nismo nikoli sami, njegova ljubezen nas dviga
v toliko trenutkih nemoči in pomanjkljivosti.
Jezus je naš prijatelj tudi po voditeljih v skup-
nosti in po ubogih, ki so njegovi posebni prija-
telji.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (90) PRIMOŽ KREČIČ
Ayuh s svojo lepo mlado ženo
O skupnem domovanju na Božji njivi
Vračanje
preučevanja Cortese-
jevega življenja. Pro-
fesorica verouka na
italijanskih šolah na
Reki Katica Dessardo
pa je prikazala dejav-
nosti, ki jih s kolegi
zgodovinarji vodi na
omenjenih šolah v
zvezi s p. Cortese-
jem, ter vzgojne cil-
je, ki jih pri tem do-
segajo. Časnikar Ivo
Jevnikar iz Trsta je za
konec podrobneje
prikazal življenje p.
Corteseja, njegovo
prepoznavanje znamenj časa v
vojnem obdobju, zgled ustvarjal-
nega sožitja med Hrvati, Sloven-
ci in Italijani, ki nam ga je zapu-
stil, in stanje beatifikacijskega
postopka v Rimu. Srečanje je
sklenil p. Blažević.
O Corteseju bo te dni govor tudi
na Ptuju, 16. in 17. novembra pa
v samostanu in baziliki sv. Anto-
na v Padovi. Slovesno nedeljsko
somaševanje bo vodil koprski
škof msgr. Jurij Bizjak.
V Trstu bo p. Placidu Corteseju
posvečena maša zadušnica v
Rižarni, ki jo bodo v torek, 19.
novembra, ob 15.30 darovali
provincial slovenskih minoritov
p. Igor Salmič, škofov vikar za
slovenske vernike v tržaški ško-
fiji Anton Bedenčič, tržaški ško-
fov vikar za kulturo Ettore Mal-
nati in drugi duhovniki. Pel bo
združeni zbor Zveze cerkvenih
pevskih zborov iz Trsta pod vod-
stvom Alenke Cergol.
Vrsta prireditev ob 75-letnici mučeniške smrti patra minorita
V spomin na p. Placida Corteseja
Likof po končanem delu
Ponovno v Etiopiji (6)
Med deklicami v
sirotišnici v Kobbu
Provincial hrvaških minoritov p. Josip Blažević
blagoslavlja upodobitev mučeniškega 
p. Corteseja, delo slikarja Zorana Homena.
Platnica nove izdaje
biografije Creski Kolbe
Kristjani in družba 7. novembra 2019 5
   lejte, da ne boste
zaničevali katerega
od teh malih! Po-
vem vam namreč, da njihovi an-
geli v nebesih vedno gledajo
obličje mojega Očeta, ki je v ne-
besih” (Mt 18,10). Ne gre le za
migrante – gre za to, da nikogar
ne izključujemo. Današnji svet
do izključenih postaja vse bolj
elitističen in krut. V državah v
razvoju se še naprej izčrpavajo
najboljši naravni in človeški viri
v korist nekaterih privilegiranih
trgov. Vojne prizadenejo le neka-
tere regije sveta, orožje zanje pa
izdelujejo in prodajajo v drugih
regijah, ki niso pripravljene nu-
diti zatočišča beguncem, posle-
dicam spopadov. Ceno vedno
plačujejo majhni, ubogi, najran-
ljivejši, ki jim ne dovolimo, da bi
sedeli za mizo. Njim od gostije
ostanejo le “drobtine” (prim. Lk
16,19–21). Kot “potujoča Cerkev”
/…/ znamo narediti prvi korak,
smelo prevzamemo pobudo, gre-
mo naproti, iščemo oddaljene in
pridemo na razpotja ter povabi-
mo izključene” (Veselje evange-
lija, 24). V razvoju, ki izključuje,
bogati postajajo še bogatejši in
revni še revnejši. Po drugi strani
pa resnični razvoj vključuje vse
moške in ženske na svetu, spod-
buja njihovo celostno rast in
skrbi za prihodnje generacije.
“Kdor hoče postati velik med va-
mi, naj bo vaš strežnik, in kdor
hoče biti prvi med vami, naj bo
vsem služabnik” (Mr 10,43–44).
Ne gre le za migrante – gre za to,
da zadnje postavimo na prvo me-
sto. Jezus Kristus nas prosi, naj ne
popuščamo logiki sveta, ki opra-
vičuje nepravičnost do drugih za-
radi lastne koristi ali koristi lastne
skupine: “Najprej jaz, potem pa
drugi”! Pravi moto krščanstva je:
“G “Zadnji bodo prvi”! “Individua-listični duh je plodna zemlja zarast brezbrižnosti do naših
bližnjih, v luči katere nanje gle-
damo zgolj z ekonomskega vidi-
ka, premalo skrbimo za njihovo
človečnost in nazadnje vodi v
občutke strahu in cinizma. Ali ni
res, da imamo do revnih, odrin-
jenih na rob in najmanjših v
družbi pogosto takšen odnos? In
koliko teh 'najmanjših' imamo
v naših družbah! Med njimi mi-
slim predvsem na
migrante, ki nosi-
jo bremena težkih
socialnih razmer
in trpljenja, ko
vsak dan, pogosto
v obupu, iščejo
prostor, kjer bi
živeli v miru in
dostojanstvu”
(Govor diplomat-
skemu zboru, 11.
januarja 2016). V
logiki evangelija
bodo zadnji prvi,
zato jim moramo
služiti.
“Jaz sem prišel, da
bi imeli življenje in ga imeli v
obilju” (Jn 10,10). Ne gre le za
migrante – gre za človeka v celoti
in za vse ljudi. V Jezusovih bese-
dah naletimo na jedro njegovega
poslanstva: poskrbeti, da bi vsi
prejeli dar življenja v njegovi pol-
nosti, v skladu z Očetovo voljo.
Osebo moramo v vseh njenih vi-
dikih, vključno z duhovno raz-
sežnostjo, v vsaki politični dejav-
nosti, v vsakem načrtu, v vsakem
pastoralnem delovanju postaviti
v središče. To velja za vse ljudi,
kajti treba je priznati njihovo te-
meljno enakost. Posledično se
razvoj “ne omejuje le na gospo-
darsko rast. Če naj bo pristen,
mora biti celo-
sten, to se pra-
vi, pomagati
mora najprej
vsakemu člo-
veku in celot-
nemu človeku” (sveti Pavel VI.,
O delu za razvoj narodov, 14).
“Potemtakem niste več tujci in
priseljenci, temveč sodržavljani
svetih in domačini pri Bogu” (Ef
2,19). Ne gre le za migrante – gre
za gradnjo Božjega in človekove-
ga mesta. V našem času, ki ga
lahko imenujemo tudi obdobje
migracij, mnogi nedolžni ljudje
postanejo žrtve “velike prevare”
neomejenega tehnološkega in
potrošniškega napredka (prim.
Hvaljen, moj Gospod, 34). Zato
se odpravijo proti “raju”, ki nji-
hova pričakovanja neizogibno
pušča na cedilu. Njihova nav-
zočnost, ki je včasih neprijetna,
pomaga v pravi luči prikazati mit
o napredku, ki koristi manjšini,
sloni pa na izkoriščanju mnogih.
Zato moramo najprej videti sami
“in nato pomagati drugim, da vi-
dijo, kako migranti in begunci ne
predstavljajo le problemov, ki jih
moramo rešiti, temveč da so brat-
je in sestre, ki naj jih sprejmemo,
spoštujemo in ljubimo. Migranti
in begunci predstavljajo pri-
ložnost, ki nam jo naklanja Božja
previdnost, da bi gradili bolj pra-
vično družbo, bolj popolno de-
mokracijo, bolj solidarno državo,
bolj bratski svet in bolj odprto
krščansko skupnost v skladu z
evangelijem” (Sporočilo za sve-
tovni dan migrantov in begun-
cev 2014).
Dragi bratje in sestre, odgovor na
izzive sodobnih migracij lahko
povzamemo s štirimi glagoli:
sprejeti, zaščititi, spodbujati in
vključevati. Ti glagoli pa ne vel-
jajo le za migrante in begunce.
Opisujejo cerkveno poslanstvo v
dobro vseh tistih, ki živijo na ro-
bu preživetja, ki jih je treba spre-
jeti, zaščititi, spodbujati in
vključevati. Če bomo te štiri gla-
gole uresničevali, bomo poma-
gali graditi Božje in člo-
veško mesto. Spodbujali
bomo celostni razvoj
vseh ljudi. Poleg tega bo-
mo tudi svetovni skup-
nosti pomagali dosegati
cilje trajnostnega razvoja,
ki si jih je zastavila sama
in bi jih brez takšnega
pristopa težko dosegla.
Pri vsem tem torej ne gre
le za migrante, ampak za
vse nas ter za sedanjost in
prihodnost človeške
družine. Migranti, zlasti
najbolj ranljivi, nam po-
magajo razbirati “zna-
menja časov”. Gospod
nas po njih kliče k spreobrnjenju,
nas osvobaja izključevanja, brez-
brižnosti in kulture odmetavan-
ja. Gospod nas po njih vabi, da v
polnosti sprejmemo svoje
krščansko življenje in prispeva-
mo, vsak v skladu s svojo pokli-
canostjo, k izgradnji sveta, ki bo
vse bolj v sozvočju z Božjim
načrtom.
S tem pobožnim upanjem in po
priprošnji Device Marije, Božje
Matere, kličem obilnega Božjega
blagoslova na migrante in be-
gunce po vsem svetu ter na vse
tiste, ki jih spremljajo na njihovi
poti.
/ konec
Tako je dejal papež Frančišek v video sporočilu, namenjenem
udeležencem 4. mednarodnega srečanja mladih, ki je potekal v
mehiški prestolnici Ciudád de México. Organizirala sta ga Scholas
Occurrentes in World Ort. “Kultura, ki pozabi na smrt, v sebi umira.
Kdor pozabi smrt, je že začel umirati”, je dejal papež, kot poroča
portal vaticannews. va. O smislu smrti je še dejal: “Kakor se besede
rodijo iz tišine in se vanjo vrnejo, medtem ko poslušamo njihov
pomen, enako se zgodi z življenjem”. Morda se to lahko sliši
paradoksalno, a “smrt je tista, ki omogoči, da življenje ostane živo...
Konec omogoča, da se lahko piše zgodba, da se lahko naslika
slika, da se dve telesi objameta. A pozor, konec ni samo na koncu.
Morda bi morali biti pozorni na vsak mali konec v vsakdanjem
življenju. Ne samo konec neke zgodbe, za katero nikoli ne vemo,
kdaj se bo končala, če ne na koncu vsake besede, na koncu vsake
tišine, vsake strani”. Samo življenje, ki se zaveda tega trenutka, je
dopolnjeno in trenutek naredi za večnega. Smrt nas spominja, kako
je nemogoče vse biti, razumeti in dojeti: “In to je klofuta naši utvari
vsemogočnosti. Uči nas vstopati v odnos s skrivnostjo. Uči nas, da
je od vedno in vedno nekdo, ki nas podpira. Pred koncem in po
njem”. Obstajajo tri smrti, ki s tem, da nas izpraznijo, napolnijo
naše življenje: “Smrt vsakega trenutka, smrt ega in smrt sveta, ki
daje prostor novemu svetu. Če smrt nima zadnje besede, je to zato,
ker smo se v življenju naučili umirati za drugega”.
“Kdor pozabi smrt, je že začel umirati”
Po izsledkih temeljitih raziskav 
V breznu pod Macesnovo gorico v
Kočevskem rogu so slovenske žrtve
  omisija vlade za reševan-
je vprašanj prikritih gro-
bišč je v torek, 29. okto-
bra, predstavila doslej opravlje-
na dela in raziskave na ob-
močju brezna pod Macesnovo
gorico v Kočevskem rogu. Re-
zultati raziskav potrjujejo
pričevanja nekaterih prežive-
lih, ki jim je uspelo se rešiti, da
gre za morišče in grobišče slo-
venskih vojnih ujetnikov.
Po besedah predsednika komi-
sije Jožeta Dežmana ni znano,
da bi bile slovenske žrtve še v
kakšnem drugem grobišču v
Kočevskem rogu. Tako domne-
vajo, da bi bili lahko v jami po-
smrtni ostanki 1500 Slovencev,
pri katerih je v popisu žrtev
vojne in revolucije inštituta za
novejšo zgodovino navedena
lokacija Kočevski rog. V jami
pa bi bili lahko posmrtni
ostanki še več žrtev, za katere
se ne ve, kje so končali, so pa
na seznamu 13.500 domo-
brancev, ki so bili umorjeni po
vojni.
Po navedbah Uroša Koširja, ki
je vodil arheološke raziskave le-
ta 2017, so arheologi idrijskega
arheološkega podjetja Avgusta
opravili detektorske preglede
na štirih lokacijah morišč v
Kočevskem rogu, vse najdene
predmete so označili, ošte-
vilčili in dokumentirali lokaci-
je, kjer so jih našli. Gre za oseb-
K ne predmete, dele oblačil inopreme, žice, tulce, naboje, karjim je pomagalo tudi pri inter-
pretaciji dogodkov. Prav tako
so del predmetov našli že v te-
renski raziskavi, ki jo je opravil
Mitja Ferenc s študenti leta
2004.
Kot je dejal Košir, so med naj-
denimi predmeti pri jami pod
Macesnovo gorico tudi sloven-
ski predmeti, denimo sloven-
ske svetinjice ter domobranske
kokarde. Glede na to bo po
Dežmanovih besedah Mace-
snova gorica v prihodnje ver-
jetno postala spominsko mesto
za po vojni umorjene Sloven-
ce. Vprašanje je tudi, ali se bo
tukaj razvilo obredno mesto,
kot je nastalo pod Krenom, kjer
pa ni slovenskih žrtev. A tre-
nutno na območju še potekajo
dela. Ljudem pa zaradi njihove
varnosti odsvetujejo, da bi se
ob bližnjem dnevu spomina
na mrtve odpravili tja oz. naj
ob vsakem primeru ostanejo za
zaščitno mrežo.
V letošnjem letu so naredili do-
stopno rampo, uredili delovno
ploščad ob jami, pri strani pa
se je odprl vhod v stranski rov.
Po besedah Marka Kljuna, di-
rektorja Komunale Kočevje, ki
je izvajala izkop kamnine, so iz
celotnega območja doslej izko-
pali okoli 3000 kubičnih me-
trov materiala. Kot je pojasnil
speleolog Andrej Mihevc, so
namreč jamo - po pričevanjih
v začetku 60. let prejšnjega sto-
letja - z miniranji zasuli z večjo
količino kamnine. Zato ne
pričakujejo enotne gmote tru-
pel, točno tudi ni jasno, ali gre
le za eno brezno ali obstaja še
eno v Ušivih jamah.
Po Kljunovih besedah so dela
začeli avgusta, 5. oktobra pa so
naleteli na prve posmrtne
ostanke. Sodelovali so tudi pri-
padniki posebne enote policije
s kriminalističnim svetnikom
Pavlom Jamnikom. Ta je dejal,
da so, ko so se pojavili prvi člo-
veški ostanki, dela ustavili, da
je policija lahko opravila prvi
t. i. kriminalistično tehnični
pregled.
“Toliko časa, dokler obstaja
vsaj teoretična možnost, da živi
še kdo, ki je bil pri tem ude-
ležen, toliko časa policija nare-
di na krajih teh kaznivih dejanj
vse, kot na krajih drugih kaz-
nivih dejanj, ki so se zgodila
danes ali včeraj”, je poudaril.
Po Dežmanovih navedbah so
predmeti, ki so jih našli, tre-
nutno v depoju, za katerega
skrbi podjetje Avgusta. Upa, da
jih bo prevzel kakšen muzej.
Kar pa zadeva posmrtne ostan-
ke, je po njegovih besedah le-
tos v sporazumu med Mestno
občino Ljubljana in vlado za te
žrtve določeno pogrebno polje
v Ljubljani. “Tukaj z zaniman-
jem čakamo na rešitev”, je de-
jal Dežman, ki je napovedal, da
bodo v teh dneh predsednika
vlade Marjana Šarca vprašali,
kakšne načrte ima vlada s ko-
misijo.
Papež Frančišek o odprtosti srca do bližnjega (2)
Ne gre le za migrante
Misel za 32. nedeljo med letom
Gledati onkraj
  esec november je me-
sec poslednjih človeko-
vih reči, tudi zato, ker
se konča cerkveno leto. Adventni
čas namreč že odpre novo to-
vrstno leto. Ponovimo, katere so
poslednje človekove reči: smrt,
sodba, nebesa ali pekel. Čeprav so
naštete štiri reči, pa za vsakogar
na koncu obveljajo tri – lahko se
vse skupaj prevesi v pozitivno ali
v negativno smer. Ker evangelist
Luka precej bolj podrobno po-
roča o Gospodovem besednem
dvoboju s saduceji (saducej po-
meni “pravični”), je mogoče pre-
cej dobro potegniti vzporednico
z današnjimi časi, v katerih živi-
mo. Ko govorimo o smrti, kar nas
v teh tednih nekoliko bolj zapo-
sluje kot obi -
čajno, pride-
mo do dveh
pogledov na
življenje. En
pogled ne
predvideva
nikogar in
ničesar, od
koder bi pač
izhajalo vse,
kar živi, drugi
pa predvideva
Stvarnika.
Vprašanje iz-
vora, torej,
vendar pa je potem tudi vprašanje
tega, kam se vse skupaj izteka. Če
namreč življenje od nekod izhaja,
se tudi nekam vrača, v nasprot-
nem primeru pa ne. Zato je lepo
govoril srbski menih Arsenije Jo-
vanović, da je po enem pre-
pričanju vse, kar je, nastalo, po
drugem pa je bilo ustvarjeno. Po-
temtakem lahko izhajamo iz tega,
da smo želeni, zaželeni, hoteni,
ljubljeni ali pa smo samo neki po-
samezniki ali individuumi. Tako
lahko obhajamo 1. novembra
“dan mrtvih”, lahko pa, kakor
smo v katoliški veri prepričani,
“dan živih”. Prav s tem vprašan-
jem se ukvarja evangelij, kaj je
namreč vsa resničnost. Lahko je
vsa resničnost namreč samo člo-
veška, v tem čisto telesnem smi-
slu, pa je vse skupaj namenjeno
zgolj in samo ohranitvi človeka
kot takšnega, zato pa se moži in
ženi, da bi se ohranil človeški rod.
Na podoben način bi lahko deja-
li, da je potrebno poskrbeti za to,
da imamo dovolj “blaga”, torej
živeža in imetja. Nekdo je nekoč
navedel norveškega dramaturga
Ibsena, ko je govoril o tem, da do-
ločeni starši dajo na svet otroke,
pa ne vedo, zakaj. Kakšen je smi-
sel, namen, cilj? V tej smeri je go-
voril tudi Solovjev, da se dela za
M smrt. Rekli smo že, kako evangelijoznačuje to “blago” kot “bios”,seveda pa nam je najbrž vsem ja-
sno, kako človek ni samo bio-
loško bitje. Skratka, to biološko
življenje prav nič ne koristi samo
po sebi. Mora imeti svoj izvor in
mora imeti svoj smisel, svoj cilj.
Kako lepo nam je preteklo nedel-
jo knjiga Modrosti govorila, kako
bi prav nič ne obstajalo ali se
ohranjalo brez Božje ljubezni.
Mar ni nekaj čudovitega, če izha-
jamo iz ljubezni same in se k njej
tudi vračamo? Tudi človeška lju-
bezen je odsev, je podobnost te
večne ljubezni, vsaj možnost ima,
da je tako. Toda, če ni nekega
takšnega izvora in ni takšnega cil-
ja, smisla, smotra, je mar nekaj
čudnega, če se danes ne ženijo in
možijo več? Če starši ne črpajo
svoje ljubezni v Božji ljubezni, je
mar čudno, da otroci nimajo pra-
ve vzgoje? Kot je lepo dejal zgoraj
omenjeni menih, so starši njego-
vim vrstnikom dajali denar na-
mesto ljubezni. Kaj pa lahko da-
jo? Nihče ne more dati, česar sam
nima. Zato se tako omejeno gleda
na naše življenje na tem svetu –
eno ubogo bivanje je to in nič
drugega. Daleč je to od celostne-
ga življenja, o katerem govori
evangelij, kjer sta tako biološka
kot tudi duhovna prvina, ki sta
enotni, se prepletata. Toda, če ni
Boga, potem vsakdo postane bog
samemu sebi, če omenimo Do-
stojevskega. Vse je potem zgolj in
samo v človeku. Zato tudi recimo
takšna norija glede podnebnih
sprememb. Je res za vse kriv zgolj
in samo človek ali pa je stvar na-
rave, torej stvarstva? Stoji za vsem
skupaj človek ali Bog? Če je od-
govor prvi, potem so panika, no-
rija, preganjavica in še kaj popol-
noma razumljivi, v nasprotnem
primeru pa sploh ne. Mar nima
tudi to globljega smisla? Zato je
tako pomembno, kakšen je naš
pogled na življenje, ker le-to sicer
nima nobenega smisla.
Andrej Vončina
Srbski menih Arsenije Jovanović
Goriška7. novembra 20196
Ivanovi prijatelji na Sabotinu
Ob premiku ure na jesensko - zimski čas, zadnjo nedeljo v mesecu
oktobru, smo se že 21. leto zbrali ob 9.30 pri Vitotu, na Drevoredu
20. septembra in se potem skupaj podali na Sabotin, ker je v nas,
Ivanovih prijateljih, še vedno živa želja, da vsako leto obudimo
spomin na dragega Ivana Sirka in s tem vse to, kar nam je
dragocenega zapustil. Letos nam je bilo vreme naklonjeno in se
nam je Sabotin razodel v svojih najlepših barvah s tisočerimi
odtenki. Tudi druščina je bila raznolika in pestra. Vsako leto se nam
pridruži kakšen nov obraz in vedno se vzpostavijo vezi prijateljstva
in brezpogojne sprejetosti. Trenutni občutki, ki so večno lepi. / SG
Slovenci iz Laškega so se na pokopališču
poklonili g. Mirku Fileju
V sredo, 30. oktobra 2019,
so se oba predsednika dru -
štev Jadro in Tržič ter Ženski
pevski zbor iz Ronk v Šta -
rancanu poklonili duhovniku,
glasbeniku in zagnanemu
kulturniku g. Mirku Fileju
(1912-1962), ki po želji so -
rodnikov počiva na
tamkajšnjem pokopališču,
potem ko je bil dolgo let
pokopan na goriškem
pokopališču.
Marilka Koršič in Julijan Čavdek pri
občinskem odborniku Ceretti
Goriški občinski odbornik in podžupan Stefano Ceretta je pred
kratkim sprejel občinsko svetnico SSk Marilko Koršič in
pokrajinskega tajnika SSk Julijana Čavdka. Tema srečanja je
zadevala delovanje občinskega dvojezičnega urada in zaposlenega
osebja. Na sestanku sta bila prisotna še funkcionarka dr. Erika
Schiro' in vodja urada za slovenske manjšine, dr. Fabio Vizintin.
Med srečanjem je bilo pojasnjeno, kako poteka postopek prevajanja
različnih upravnih aktov in dokumentov v slovenski jezik, pa tudi
kakšni so nameni za dodatno okrepitev urada v letu 2020.
Svetnik Ceretta je z zadovoljstvom potrdil dobro delovanje urada,
ki je med najbolj aktivnimi v sklopu občinske strukture in na ravni
dvojezičnih okenc. Odgovorni Vizintin pa je pojasnil uporabo
prevajalskega sistema Trados, ki poteka v sodelovanju z Deželnim
centralnim uradom za slovenski jezik. Ker so čezmejni odnosi vse
bolj pomembni in vsakodnevni, je še bolj utemeljena prisotnost
Urada za slovensko manjšino pri goriški občini.
Svetnica Marilka Koršič in tajnik Julijan Čavdek sta izrazila
zadovoljstvo s predstavljenim delom omenjenega urada in
predlagala vključitev poznavanja slovenskega jezika tudi za druge
razpise kot dodatno kompetenco, ki prispeva h končni oceni.
Svetnica Koršičeva je izpostavila pomanjkanje kadra z znanjem
slovenskega jezika za goriško farmacevtsko podjetje. Za obe
vprašanji je odbornik Ceretta izrazil pripravljenost preveriti različne
možne rešitve.
Kratke
  ritlični prostor
Trgovskega doma
v Gorici se je v so-
boto, 26. oktobra 2019,
dopoldne napolnil do
zadnjega kotička, ko so v
njem tretješolci nižje
srednje šole Ivan Trinko
iz Gorice v italijanščini
izoblikovali prikupen
dogodek – namenjen je
bil namreč predvsem
italijanskim staršem - v
sklopu načrta Io leggo
perche‘ - Berem, ker... ,
ki je potekal na vsedržav-
ni ravni od 19. do 27. ok-
tobra, da bi spodbujal kulturo
branja. Pod naslovom Chi vuole
essere Ivan Cankar? so mladi z
mentorico prof. slovenščine, zgo-
dovine in zemljepisa Slavico Ra-
dinja, zavzeto koordinatorko in re-
ferentko tega bralnega projekta, ter
v sodelovanju z drugimi profesorji
slovenščine in italijanščine v lepo
zamišljenem besedilu predstavili
našega največjega pisatelja, pred-
stavnika moderne, Ivana Cankarja
(1876-1918). Najprej so prebrali
dve črtici, Majsko veselje in O voj-
ski, iz dvojezične zbirke Na otoku -
Sull’isola, ki je izšla l. 2018 pri Za-
ložništvu tržaškega tiska. Občute-
no so interpretirali Cankarjeve mi-
sli. Njihovo branje je dopolnil 50-
članski šolski zbor, ki je v zgor-
njem prostoru pod vodstvom prof.
Nede Sancin in ob klavirski sprem-
ljavi prof. Davida Bandlja uglašeno
zapel tri pomenljive pesmi. Uvo-
P
doma se je oglasila igriva Dežela
branja, na besedilo Toneta Pavčka
in glasbo Lojzeta Krajnčana, po-
tem pa še Cercando le stelle in We
move the world, ki jo je spisal in
uglasbil Branko Stark. Učenci so
želeli jasno opozoriti na to, da s
pomočjo glasbe, knjig in kulture
nasploh lahko naredimo marsikaj
za boljši svet. Po branju Cankarje-
vih del so dijaki, tudi na hudo-
mušen način, postavili prisotnim
v obliki kviza, z možnostjo izbire
med tremi odgovori, vprašanja o
Ivanu Cankarju in njegovem
življenju in delu. Gledalci so z ra-
dovednostjo sodelovali, ugibali in
večkrat tudi zadeli pravilni odgo-
vor. Vse je potekalo v res prisrčnem
vzdušju in ob odobravanju nav-
zočih, ki so pridnim nastopajočim
in mentorici namenili iskreno plo-
skanje. Dogodka, ki so ga soorga-
nizirale Feiglova knjižnica in knji-
garni Faidutti in Ubik, se je ude-
ležila tudi ravnateljica šole Trinko
Elisabetta Kovic, ki je lahko pono-
sna na svoje učence in učni kader.
Ob koncu so nižješolci prisotne
napotili v omenjeni knjigarni, da
bi tam kupili kakšno knjigo za nji-
hovo šolo. Naj povemo še, da so
plakat s portretom Ivana Cankarja
izdelali dijaki med urami likovne
vzgoje s prof. Marto Lombardi.
IK
Trgovski dom v Gorici / Io leggo perche' – Berem, ker ...
Učenci nižje šole Ivan Trinko so
učinkovito predstavili Ivana Cankarja
Ob letošnjem 1. novembru
Vrsta svečanosti na naših
pokopališčih
  petek, 1. novembra 2019,
so vsepovsod potekale
spominske svečanosti, ki
so se jih udeležili predstavniki
naše politične in civilne družbe. V
Gonarsu so bili poleg naših pred-
stavnikov prisotni tudi zastopnika
Dežele FJK, podpredsednik Riccar-
do Riccardi in predsednik dežel-
nega sveta Piero Mauro Zanin, ter
minister RS za Slovence v zamej-
stvu in po svetu Peter Jožef Česnik.
Svečanosti so se vrstile tudi po
vseh naših goriških vaseh in me-
stu. V Števerjanu je pred spomeni-
kom na trgu, kjer so položilii ve-
nec predstavniki občine, prosvet-
nega društva F. B. Sedej, KD Briški
grič in SSk, spregovorila županja
Franca Padovan. Poudarila je, da
si vsakdo izmed nas želi živeti v
miru, zato lahko prav vsak prispe-
V
va k ustvarjanju svobodne in
sočutne družbe. Prof. Jurij
Klanjšček je v Podgori povedal, da
se moramo spominjati in se učiti
od zgodovine ter to zavest pre-
našati novim rodovom. V dober-
dobski in sovodenjski občini so
položili vence na vse spomenike
padlim v prvi svetovni vojni in
NOB. V Pevmi je zapel moški pev-
ski zbor Štmaver, govor pa je imela
prof. Slavica Radinja. Na glavnem
pokopališču v Gorici so se padlim
poklonili predstavnika SSO in
SKGZ, delegacija Republike Slove-
nije in predstavniki ANPI-VZPI.
Ob partizanski grobnici je imel
govor predstavnik združenja par-
tizanov Mirko Primožič, pri spo-
meniku žrtvam jugoslovanske ar-
made pa pokrajinska predsednica
SKGZ Maja Humar ter podžupan
Občine Nova Gorica Simon Rosič.
Svečanost se je končala z mislijo
pokrajinske predsednice SSO
France Padovan pred grobom Loj-
zeta Bratuža, ki je povedala, da je
zelo počaščena, da lahko sprego-
vori v spomin na tako veliko oseb-
nost. Bil je mentor mnogim in
ostaja vzor številnim. Pomagal je
vzgajati ljubezen do slovenskih
vrednot in slovenske pesmi. Nje-
govo delovanje in njegova
mučeniška smrt sta združila Slo-
vence v času, ko so nas želeli zdro-
biti, je dejala govornica, ki je ob
koncu razmišljala, da bi se morali
vsi Slovenci zavedati teh vrednot
in jih posredovati mlajšim.
Foto MČ
Foto Marko Vorgič
S 1. strani
Dunajski dečki ...
  Kulturni center Lojze
Bratuž prihaja tako ime-
novani Haydnov zbor –
vsak zbor nosi namreč ime po
enem izmed najpomembnejših
avstrijskih skladateljev v glasbeni
zgodovini, poleg Haydna, zbori
nosija imena še po Brucknerju,
Mozartu in Schubertu. Vsak od
zborov ima svojega zborovodjo
in dva spremljajoča mentorja.
Haydnov zbor sestavlja 25 čla-
nov. V tem šolskem letu se jim je
pridružilo šest novih članov ra-
zličnih narodnosti; v zboru poje-
jo dečki iz Avstrije, Nemčije,
Hong Konga, Japonske, Madžar-
ske, Poljske, Romunije, Singapur-
ja, Sirije, Srbije in ZDA. Haydnovi
zboristi se pogovarjajo in pojejo
v raznoraznih jezikih, kar bomo
lahko slišali tudi na koncertu v
Gorici. Zazvenele bodo skladbe v
nemščini in angleščini pomem-
bnih avstrijskih, nemških in an-
gleških skladateljev, poleg teh pa
bo tudi češka pesem Když mne
stará matka zpívat učívala Anto-
V nína Dvoráka, Rossinijev Duettobuffo per due gatti in več latin-skih liturgičnih pesmi, med nji-
mi tudi Haec dies našega Jacobu-
sa Gallusa.
Zbor poje pod vodstvom hon-
gkonškega dirigenta Jimmyja
Chianga, ki je Magister Artium
Univerze za glasbo in upodablja-
joče umetnosti na Dunaju ter la-
vreat uglednega mednarodnega
zagrebškega dirigentskega tek-
movanja Lovo von Matičič. Za
vrhunske izvedbe Dunajskih
dečkov pa skrbi od leta 2013.
Gorica je za Dunajske dečke le
ena od postaj na obsežni jesenske
turneji po Kitajski in Nemčiji.
Vključuje pa še gostovanja na
Češkem, v Švici in Liechtenstei-
nu. Njihov repertoar bo
vključeval še dela Schuberta,
Mendelssohna-Bartholdyja,
Schumanna, Josefa in Johanna
Straussa ter Aarona Coplanda in
Dana Dismasa Zelenke. Koncert
bo ob 20.30 v Kulturnem centru
Lojze Bratuž.
V nedeljo, 17. novembra, bo ob
17. uri koncer t vokalno
instrumentalnega ansambla
Super flumina Babylonis, ki ga
sestavljajo učitelji in prijatelji
Škofijske šole za Cerkveno
glasbo iz Gorice. Ansambel bo
izvajal velike skladbe baročne
cerkvene glasbe J. H.
Schmelzerja, G. Muffata ter G.
Carissimija. Najzanimivejša
bosta verjetno dva oratorija
skladatelja Giacoma
Carissimija Salomonova
sodba in Romariji na poti v
Emaus. Ansambel, ki ga vodi
Roberto Squillaci, je tako
sestavljen: 4 glasovi, flavta,
violini, baročna harfa, baročna
kitara, orgle, regal, čembalo,
čelo, kontrabas. Toplo vabljeni!
Koncert v Mirnu
Goriška 7. novembra 2019 7
  Koncert Združenega zbora Tabora mladih pevcev Primorske 
Briljanten nastop cveta
mladih primorskih pevcev
KCLB 
  oln mladostne
svežine je bil kon-
cert Združenega
zbora Tabora mladih pev-
cev Primorske, ki je pote-
kal 30. oktobra v veliki
dvorani Kulturnega cen-
tra Lojze Bratuž v sezoni
2019-2020, ki jo prirejata
goriški kulturni hram in
Združenje cerkvenih pev-
skih zborov Gorica, sled-
njič v soorganizaciji z
Zvezo slovenske katoliške
prosvete in SCGV Emil
Komel.
Med mladimi priljubljeni
izobraževalno-počitniški
tabor je letos potekal že
tretjič zapored, tokrat
med 25. in 30. avgustom v Tol-
minu. Iz leta v leto raste in se
nadgrajuje programsko in po
številu. Letos se ga je namreč
udeležilo kar 90 mladih pevcev
in pevk med 11. in 16. letom
starosti iz vse Slovenije in za-
mejstva. Letošnji pevski teden
so vsebinsko dopolnili tudi z
dvodnevnim izobraževanjem
za zborovodje otroških in mla-
dinskih pevskih zborov, na ka-
terem so lahko pridobivali
P
praktično znanje z opazovan-
jem dela mladinskega zbora.
Pod strokovnim vodstvom iz-
jemnih glasbenih mentorjev
Petre Grassi, Stojana Kureta,
Martine Burger, Barbare Ko-
vačič, Mete Praček in Monike
Fele je bilo delo na taboru v Tol-
minu zelo intenzivno, mladi so
pa vseeno imeli še čas za
druženje, pohode, kopanje v
Idrijci, tako da so preživeli lep,
glasbeno obarvan počitniški
eden.
Goriški večer, ki ga je povezo-
vala Ilaria Bergnach, je ponudil
različne skladbe različnih slo-
gov in obdobij ter različnih
(pretežno slovenskih) avtorjev.
Seveda gre za letošnji program,
ki so ga ob koncu tabora pred-
stavili v Tolminu, decembra pa
bo na vrsti še Koper. Na odru
KC Bratuž so 70-glavo zasedbo
izmenično vodile zborovodkin-
je Petra Grassi, Barbara Kovačič,
Meta Praček in Monika Fele, pri
klavirju jo je spremljala Nika
Kovačič. Koncert je uvedel sred-
njeveški napev Polorum Regina
iz kodeksa Llibre Vermell de
Montserrat iz 14. stol. Sledil je
psalm Laudate, pueri, Domi-
num mladega, uspešnega in tu-
di v širšem okolju vedno
bolj priljubljenega sklada-
telja Patricka Quaggiata.
Nato se se zvrstile Žabja
Hugolina Sattnerja po be-
sedilu Marije Grošeljeve,
novost mladega Aneja
Černeta, doma iz Lokavca,
ki je za letošnji tabor ugla-
sbil Večerno pravljico na
besedilo Gregorja Strniše,
znana V gozdu Marija Ko-
goja, ljudska izštevanka
Ekate pekate v priredbi Ti-
ne Bec, pesem Hiše, ki jo
je Ambrož Čopi napisal za
tabor in je bila v Gorici
prvič izvedena; prav tako
je nalašč za tabor napisala
pesem o metli The broom
Tadeja Vulc, ki je mlade
pevce v Tolminu tudi obiskala.
Zbor je sklenil koncert s pesmi-
ma This song švicarskega skla-
datelja Iva Antogninija in čudo-
vito Moja dežela Janija Goloba
na besedilo Dušana Velkaverha.
Zbor se je posebno razživel z
moderno pesmijo Jima Papou-
lisa Kusimana/Stand tall, ki se
zgleduje po afriških motivih in
so jo mladi ob koncu večera za-
peli tudi kot dodatek.
DD
In memoriam
Paola Bertolini Grudina
  o daljši bolezni je 30. okto-
bra 2019 v 56. letu starosti
umrla Paola Bertolini Gru-
dina, žena, mama, nona, mno-
gim prijateljica in priznana ilu-
stratorka.
Rodila se je februarja 1964 v na
Goriškem znani trgovski družini
s sedmimi otroki. Slovenske šole
je obiskovala v Gorici, kjer je opra-
vila tudi učiteljišče; dve leti je štu-
dirala v ZDA. V mladih letih je bi-
la dejavna v slovenskih društvih
in organizacijah. Še zelo mlada je
leta 1985 stopila na skupno pot z
Walterjem Grudino, tržaškim gra-
fičnim oblikovalcem in ve-
roučiteljem. Dom sta si ustvarila
v Ločniku. V zakonu se jima je ro-
dilo pet otrok, v zadnjih letih sta
okusila tudi veselo družbo dveh
vnučkov. Skupaj sta veliko let vo-
dila škofijske tečaje priprave na za-
kon in bila dejavna v škofijski
družinski pastorali. Kot globoko
veren par sta mnoge prijatelje in
mlajše pare v družinskih skupi-
nah, na raznih srečanjih, s pogo-
vori, zgledom in molitvijo podpi-
rala na poti vere. Odkar sta se
spoznala pa vse do zadnjega tre-
nutka sta ostala neločljivo pove-
zana; Paola-in-Walter sta za mno-
ge bila pravi “pojem”: ni bilo Pao-
le brez Walterja, ni bilo Walterja
P brez Paole. Soprogu je od vsegazačetka stala ob strani tudi pri nje-govem ustvarjalnem delu. Ko so
otroci nekoliko odrasli, je na
moževo prigovarjanje začela re-
sneje vstopati v svet risb in barv.
Svoj talent je namreč kot mama
več let pustila ob strani. S svojo
prirojeno žilico in delavnostjo je
tudi sama našla svojo umetniško
govorico ter uspešno in profesio-
nalno stopila na to pot. Kmalu se
je uveljavila kot ustvarjalna in
plodna ilustratorka z razpoznav-
nim osebnim slogom ne le v
otroški reviji Pastirček, temveč tu-
di v širšem okolju, saj je opremila
več knjig - namenjenih v prvi
vrsti mlajšim bralcem - za različne
slovenske in tuje založbe. V glav-
nem je šlo za knjige z versko oz.
biblično vsebino: v tako delo, ki
sporoča veselje do življenja, se je
rada poglobila iz hvaležnosti za
vse dobro, ki ji ga je Gospod
Življenja hotel darovati. Začela je
pri Goriški Mohorjevi družbi in
Zadrugi Goriška Mohorjeva, saj je
s svojimi barvanimi junaki pope-
strila marsikatero mladinsko delo
in publikacijo iz Pastirčkove
knjižnice. Več del so ji zaupale ita-
lijanske, angleške, nemške, fran-
coske, španske, nizozemske in
druge založbe. Njene knjige v več
Obvestila
P. Ivan Bresciani bo imel v petek, 8.
novembra, ob 20. uri v Močnikovem
domu v Gorici drugo lectio divina.
Udeleženci naj s sabo prinesejo Sv.
pismo! Ob 19.45 bo v bližnji cerkvi
sv. Ivana molitev rožnega venca za
mlade.
Združenje cerkvenih pevskih zborov –
Gorica vljudno vabi otroke in mlade
na predstavitev orgelskega sveta v
obliki glasbene pravljice “Živalski
karneval” v soboto, 9. novembra
2019, ob 15. uri v cerkvi sv. Andreja
ap. v Štandrežu. Predstavitev bo
vodila priznana organistka prof.
Renata Bauer.
Iščemo gospo, usposobljeno za
socialno zdravstveno oskrbo
starejših oseb za polovični urnik za
zaposlitev v Gorici. Zaželjeno je
znanje slovenskega in italijanskega
jezika. Tel. št. 0039335 1395483.
Javni razpis – 16. Priznanje Kazimir
Humar: Zveza slovenske katoliške
posvete, Kulturni center Lojze Bratuž
in Združenje cerkvenih pevskih
zborov Gorica podeljujejo priznanje
društvom in organizacijam ali
posameznikom na osnovi
utemeljitve predlagateljev in po
presoji organizacij, ki priznanje
podeljujejo. Predloge za priznanje
zbira Zveza slovenske katoliške
prosvete na podlagi javnega razpisa.
Priznanje se praviloma podeli za
ustvarjalne dosežke, za pomemben
prispevek k razvoju ljubiteljskih
kulturnih dejavnosti, za publicistično
delo in za izjemne dosežke pri
organizacijskem delu na kulturnem
področju. Priznanje lahko prejmejo
tisti, ki delujejo v goriškem prostoru.
Predloge za priznanje je treba oddati
do 31. decembra 2019 na naslov:
Zveza slovenske katoliške prosvete
– 34170 Gorica-Gorizia, Drevored
20. septembra 85, s pripisom na
ovojnici: “Predlog za priznanje”.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
Sožalje
Paola, hvala ti za vse, kar si naredila
kot odbornica Sončnice, nas
vzpodbujala s svojo prijaznostjo in
veseljem, predvsem pa, da si nam
bila zgled ljubeče žene in matere.
Walterju in družini izrekamo sožalje
in jih izročamo v Božje varstvo. SD
Sončnica.
Ob Paolinem preranem prehodu v
večnost iskreno sočustvujemo s
svojim odbornikom Walterjem.
Njemu, njunim otrokom in vsem
najbližjim želimo, da bi jim draga
Paola, ki zdaj počiva v Božjem
naročju, v teh težkih trenutkih
izprosila veliko tolažbe in notranjega
miru. Vodstvo Mladinskega doma -
Gorica
Darovi
V spomin na Paolo Bertolini Grudina,
tenkočutno ilustratorko z nežno
otroško dušo, daruje za revijo
Pastirček 50 evrov I. K.
(od 8. 11. 2019 do 14. 11. 2019)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino
Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,
91, 103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 8. novembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 9. novembra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 10. novembra ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 11. novembra (v studiu
Ilaria Bergnach, Miha Kovic in
Jakob Leopoli): Mihec in Jakec
show.
Torek, 12. novembra (v studiu
Matjaž Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 13. novembra (v studiu
Danilo Čotar): Samotni pastir:
Slovenske pridige škofa Attemsa
2. del. - Izbor melodij.
Četrtek, 14. novembra (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
kot 20 jezikih se najdejo po vseh
celinah. Posebno zadoščenje ji je
prinesla knjiga, ki se je leta 2008
na natečaju v organizaciji
združenja Catholic Press Associa-
tion uvrstila na drugo mesto med
najbolje ilustriranimi knjigami z
versko vsebino v ZDA in Kanadi.
S svojo materinsko nežnostjo,
občutljivostjo in prefinjeno upo-
rabo barv je znala na poseben
način približevati svetopisemske
zgodbe otrokom, v njih vzbujati
radovednost in čudenje ter jih na-
govarjati za lepoto in dobroto.
Ločniška cerkev, kjer je bil pogreb
v ponedeljek, 4. novembra, je bila
premajhna za vse, ki so se ga ude-
ležili. Žalni obred je vodil župnik
iz Mariana Michele Tomasin, z
njim je somaševalo več kot 15 du-
hovnikov; med njimi so bili tudi
Paolin brat Franček ter bratranca
Ivan in David Bresciani. Po evan-
geliju o blagrih je g. Tomasin v
homiliji spregovoril o
križu in trpljenju, ki
omogočata, da gleda-
mo na življenje z dru-
gačnimi očmi, o pokoj-
nici, njenem iskanju re-
snice in lepote, o tem,
kako se je pod težo križa
zavestno pripravila na
srečanje z Bogom, o nje-
nih zadnjih besedah
“Jezus, usmili se me”!
in sveti smrti. Dve pri-
merni pesmi so na koru
zapeli slovenski pevci,
druge pesmi je v apsidi
ob zvokih kitare s svo-
jim angelskim glasom
odpela družinska prija-
teljica Valeria Baldan.
Njen mož Giovanni Zi-
berna, režiser in prijatelj, s kate-
rim sta zakonca Grudina v zad-
njih letih prehodila pomembne
trenutke globlje duhovne rasti, pa
je na koncu prebral pismi, ki so ju
ženi in materi v slovo napisali
mož in otroci; v slovenščini je
ganljive poslovilne besede prebral
Mauro Leban. Na pokopališču v
Ločniku so ji zapeli skavtsko Pe-
sem slovesa.
S svojim klenim in neposrednim
značajem je bila Paola iskrena,
vztrajna in nemirna bogoiskatel-
jica. Iz srca ji želimo, da je v
Božjem objemu končno le našla
vse odgovore na svoja vprašanja
o resnici in mir, po katerem je ta-
ko hrepenela. Možu Walterju,
otrokom Janu, Juriju, Kimu, Nini
in Petru ter drugim svojcem
izražamo občuteno sožalje v
upanju, da bodo še naprej ohra-
nili živ spomin na vsem nam dra-
go Paolo.
Ne premoremo besed, ki bi lahko omilile 
vašo bolečino ob hudi izgubi ljubljene žene 
PAOLE. 
Naše misli so z vami. 
Dragi učitelj Walter, prejmite 
naše globoko in iskreno sožalje. 
UČENCI IN STARŠI OŠ V. ŠČEK IZ NABREŽINE
Odšla je v Božji objem naša draga
žena, mama in umetnica
PAOLA BERTOLINI 
GRUDINA
Žalostno vest sporočamo mož Walter, 
sinovi Jan z Matejo, Juri z Mašo, 
Kim in Peter, hči Nina z Raffaelejem, 
vnučka Julija in Erik.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani 
in molili zanjo, posebna zahvala pa gre 
dr. Simonu Spazzapanu za vso podporo 
v času bolezni.
Na kmetiji Devetak Sara na Vrhu Sv. Mihaela so imeli 5.
novembra v sodelovanju s Karin Tommasi jesenske delavnice.
Odrasli so izdelovali dekorativno bučo s suhim cvetjem in
stabiliziranim listjem. V soboto, 9. novembra, bo od 14. ure dalje
dveurna delavnica za otroke, ki bodo pripravili jesensko
okrašeno tablo za risanje s kredami. Ves material bodo prejeli
na kmetiji. Poskrbljeno bo za malico “Hiše okusov”. Predhodni
vpis: Sara Devetak (tel. 338 1395941), število mest je omejeno,
cena 13 evrov. V torek, 26. novembra, bo delavnica božičnih
vencev iz smreke in naravnih okraskov za odrasle (material bo
na razpolago). Poskrbljeno bo tudi za topel in sladek odmor.
Predhodni vpis: Sara Devetak (tel. 338 1395941), cena 17 evrov.
Otrokom bo 30. novembra ob 14. uri namenjena delavnica, na
kateri bodo okrasili božično nogavico. Poskrbljeno bo za malico
“Hiše okusov”. Predhodni vpis: Sara Devetak (tel. 338
1395941), število mest je omejeno, cena 13 evrov.
Delavnice na kmetiji Devetak Sara na Vrhu
Ob smrti dragocene sodelavke in prijateljice 
PAOLE BERTOLINI GRUDINA
izrekamo možu Walterju, 
otrokom in vsem sorodnikom 
iskreno sožalje 
PASTIRČEK, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, 
NOVI GLAS in ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA
Kultura7. novembra 20198
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (86)
Škof Anton Mahnič in Gabriele D'Annunzio (6)
O Mahničevem pogrebu je poročal časopis Slo-
venec 19. decembra 1920: “V najveličastnejši ka-
tedrali Jugoslavije, kjer so se pod mračnimi go-
tiškimi svodi zbrali žalujoči, zastopnik regenta
general Tucakovič, v imenu vlade podban dr.
Rojc in prezidialni šef dr. Markovič, v imenu ar-
made šef generalnega štaba polkovnik Jurišič,
častniki zagrebške posadke, vse vojaške in civilne
oblasti Hrvatske ter katoliška društva z zastava-
mi, se je poslovil škof sarajevski dr. Šarič od krste
z dragim truplom, pri kateri so kot častna straža
stala dva “Domagojca” in 6 slovenskih Orlov.
Sveto pokojniško
mašo je bral
nadškof zagrebški
dr. Bauer. Nato je
križevški škof dr.
Njaradi po grško-
vzhodnem obredu truplo blagoslovil ter mu za-
pel “Večnaja pamjat”. Odgovarjal je po sta-
ročestitem obredniku vzhodne Cerkve kor, koje-
ga petje je seglo globoko v dušo. Saj smo se
ločevali od onega, ki je tako zvesto stal na brani-
ku staroslovenskega jezika”! Hrvati so o škofu
Mahniču rekli: “Mahnič je Sloveniji dao mnogo,
a Hrvatskoj je dao sve”!
12. septembra 1919 - dobro leto pred Mahničevo
smrtjo - je D’Annunzio krenil iz Ronk s svojimi
“legionarji” (uradna Italija še danes - brez nobe-
ne zadrege - imenuje ta kraj “Ronchi dei Legio-
nari”) in okupiral Reko. Kasneje je bil nezado-
voljen z Rapalsko mirovno pogodbo, saj je trdil,
da je z njo Italija dobila premalo ozemlja, in je z
lastnimi vojaškimi silami nadaljeval okupacijo
nekaterih krajev, ki bi jih redna italijanska vojska
morala postopoma zapuščati v skladu s pogod-
bo.
Tako je o dogodku poročal
ljubljanski Slovenec 13.
septembra 1919: “Na Reki
je v imenu in s podporo
oblasti prevzel D'Annunzio
upravo v svoje roke. Izvršil
je vstajo z reškim “Consi-
glio Nazionale” ter povel-
jnikom reške legije. Došel je
v gubernijalno palačo ter
zapovedal generalu Petalu-
gu, naj preda oblast v nje-
gove roke. General Petalu-
ga je interniran v guberni-
jalni palači. D'Annunzio je
proglasil aneksijo Reke v imenu Italije. Arditi, ita-
lijanski vojaki in oboroženi prostovoljci podpi-
rajo D' Annunzija”. Vedno Slovenec je 17. sep-
tembra poročal o zločinih proti domačinom:
“Na Reki vlada še vedno italijanska anarhija v
popolnem obsegu. Po mestu love naše ljudi in
jih zapirajo ter zlostavljajo na razne načine. Po
napadu na Sušak so se italijanske čete umaknile
na Reko ter stražijo na mostu. Na Sušak in obrat-
no nikogar ne puste. /…/ Naših ljudi je mnogo
interniranih v gledišču, kjer so izpostavljeni naj-
brutalnejšemu postopanju. Razen tega silijo
naše ljudi po ulicah, da morajo nositi italijanske
zastave in da morajo klicati “Živela italijanska
Reka”. Ententne oblasti so izročile Italijanom
ultimatum, da se morajo odstraniti z Reke”.
22. decembra 1920 - bližal se je konec krvavega
pohoda razvpitega italijanskega pesnika/vojaka
- je ljubljanski časopis Slovenec poročal o hudi
moralni in gmotni škodi, ki jo je v resnici
našemu narodu prinašala Rapalska pogodba:
“Usodni udarec, ki nam je bil zadan v Rapallu,
kjer nam je “mirovna” pogodba z Italijo odtrga-
la nad pol milijona našega naroda, je še posebno
občuten na narodnogospodarskem polju. Želez-
niška proga Št. Peter na Krasu do Reke, ki naj bi
nagradila izgubo izhodišča Slovenije na morje
— Trst, ne samo, da nam ni bila priznana, tem-
več je tudi grajenje nove proge, vzporedno odv-
zeti progi, vsled prevelike bližine meje postalo
nemogoče. Slovenija bi na ta način bila obsoje-
na na počasno hiranje, ki bi ji nazadnje prineslo
gospodarsko smrt kljub vsem njenim prirodnim
bogastvom”.
Mahničev grob v krški katedrali Marijinega
vnebovzetja (foto Massimo Selva Mirizzi).
Slikar Tone Kralj je v župnijski cerkvi sv. Mihaela v
Lokvi na Krasu upodobil D’Annunzija kot Judeža
Iškarijota (v italijanskih narodnih barvah) pri
Zadnji večerji. Na sliki, detajl.
Na zidu škofijske palače na Krku se je pojavil
napis “O Italia o morte” (“Italija ali smrt”), ki je
tudi naslov tega D’Annunzijevega dela.
Spominska plošča krškega
škofa Mahniča pri cerkvi sv.
Danijela v Štanjelu.
Skupina D’Annunzijevih vojščakov, “arditov”.
Dimitri Tabaj
  adaljujemo pogovore z
mladimi študenti v Ko-
pru; tu študira devetnaj-
stletna Katja Canalaz. Vi-
demčanka prihaja iz slovenske
družine; mama je iz Kobarida,
oče pa beneški zamejec. Gle-
de prihodnosti ima zanimive
sanje, ki predvidevajo ovred-
notenje domačih krajev.
Kaj študiraš?
Obiskujem Fakulteto za hu-
manistični študij v Kopru,
smer Komuniciranje in me-
diji.
Kaj točno pomeni smer
“Komuniciranje in medi-
ji”?
Komuniciranje in mediji je
študij, pri katerem raziščeš
vse možne komunikacijske
kanale v sedanjem svetu in
odkriješ celotno zgodovino
komuniciranja. Poleg tega pa
se naučiš, kateri so cilji medi-
jev in strategije za učinkovi-
tost le-teh. Študij je res speci-
fičen, kljub temu pa so pred-
meti precej raznoliki (od psi-
hologije, filozofije in komuni-
kologije do angleščine).
Kje se lahko zaposliš po
končanem študiju?
Po končanem študiju (tri leta)
nisi komunikolog, pač pa diplo-
mant komuniciranja in medi-
jev. S tem se lahko zaposliš v na-
jrazličnejših krajih, kot npr. v
podjetjih v vlogi svetovalca na
področju medijskega manage-
menta ali specialista za tržno ko-
municiranje ali odnose z javno-
stjo, lahko pa postaneš tudi no-
vinar, publicist, urednik itd.
Kje pa bi se ti želela zaposliti?
Moje največje sanje so služba, ki
bi mi omogočila delo na ob-
N močju. Rada bi ovrednotila do-mače kraje z različnimi progra-mi na radiu ali televiziji. Poleg
tega pa bi organizirala različne
pobude v domačih vaseh, pro-
movirala bi domače navade in
šege. Rada bi na čim bolj učin-
kovit način predstavila naše ob-
močje tujim gostom, ki ga ne
poznajo.
Imate med študijem tudi kaj
prakse?
Ja, v drugem letniku imamo 90
ur obvezne študijske prakse, ki
jo lahko opravimo v različnih
ustanovah, od televizije in radia
do časopisov ali arhivov in mu-
zejev. Takrat imamo priložnost,
da vse teoretično znanje posta-
vimo v prakso.
Tvoja študijska pot je precej
pestra. Katere šole si obisko-
vala?
Osnovno in nižjo srednjo šolo
sem opravila na večstopenjski
dvojezični šoli v Špetru, potem
pa sem tri leta obiskovala znan-
stveni licej S. Gregorčiča v Gori-
ci, zadnji dve leti pa opravila na
splošni gimnaziji Poljane v Lju-
bljani.
Kako bi opisala študijsko iz-
kušnjo v Ljubljani?
Izkušnja v Ljubljani je bila pre-
cej intenzivna. Iz Gorice sem šla
v glavno mesto, v katerem je ve-
liko ljudi in življenje je bolj pe-
stro. Poleg tega sem bila v kraju,
v katerem nisem poznala niko-
gar, tako v domu kot v šoli. Ko
sem po prvih tednih spoznala
sošolce in prijatelje v domu in
ko sem se privadila na nov vsak-
dan, je bilo vse lažje. Takoj sem
se zavedela, da so razlike med
mano in slovenskimi sošolci
precej velike. Oni so poznali do-
ločene stvari, za katere jaz ni-
sem imela pojma, niso pa poz-
nali zamejskega sveta in naše re-
alnosti, kar je bilo zame pravo
presenečenje. V dveh letih sem
se veliko naučila od svojih nek-
danjih sošolcev.
Če pa se povrnemo v sedan-
jost, zakaj si izbrala ravno
smer Komuniciranje in me-
diji?
Vedno sem si želela izvedeti kaj
več o medijih in komunikaciji
nasploh, nikoli pa si nisem mi-
slila, da obstaja tako specifična
smer. Osredotočala sem se ved-
no na bolj poznane študije in
smeri. Ko pa je lani prišel čas za
izbiro, mi je mama svetovala Fa-
kulteto za družbene vede v Lju-
bljani, na kateri imajo smer
Mednarodni odnosi, ki je bolj
osredotočena na delo v diplo-
maciji. Takrat sem na dnevu od-
prtih vrat v Ljubljani videla, da
obstaja tudi specifičen študij o
medijih. Ko sem se bolje poza-
nimala pa sem spoznala, da je
podobna smer tudi na Primor-
ski fakulteti.
Kako to, da si se vpisala v Ko-
per in nisi nadaljevala študij-
ske poti v Ljubljani?
Po dveh letih v Ljubljani sem si
spet zaželela spremembo. Poleg
tega pa je Koper bližji domu in
si laže poskrbim prevoz. Na Uni-
verzi na Primorskem je na
splošno manj študentov, zato
profesorji laže sledijo posamez-
nikom, jim pomagajo in odnos
profesor-študent je bolj oseben.
Razpoložljivih mest ni veliko.
Imate za vpis v prvi letnik tu-
di kak pogoj?
Letos je v prvem letniku 19 štu-
dentov, razpisanih pa je bilo 33
mest. Povpraševanja po takem
študiju ni veliko. Posebnih po-
gojev pa ni; kot za večino slo-
venskih fakultet pripravijo sez-
nam študentov na podlagi do-
sežkov na višji šoli oziroma gim-
naziji, od teh pa sprejmejo naj-
boljše.
Na splošno je prestop s slo-
venske višje šole v Italiji na
univerzitetni študij v Sloveni-
ji precej drastičen. Kako si ga
doživela ti, ki poznaš bodisi
slovenski kot italijanski si-
stem?
Razlike med slovenskim in ita-
lijanskim šolstvom so res velike.
Na splošni gimnaziji imajo npr.
matematiko na precej visokem
nivoju. Jaz nisem imela težav,
ker imamo na znanstvenem li-
ceju dobre profesorje, ob kate-
rih pridobiš solidno bazo; opa-
zila pa sem, da so drugi sošolci,
ki so prihajali z drugih višjih
šol, imeli velike težave pri ma-
tematiki in naravoslovju. Na
začetku sem kljub dobri pripravi
imela nekaj težav, ker sem se
morala prilagoditi novemu
načinu dela (postopki, definici-
je, poimenovanja so različna).
Prestop na slovensko univerzo
je bil zame verjetno lažji, ker
sem bila že dve leti navajena na
ideje in način razmišljanja, ki ga
imajo profesorji slovenskih šol
v Sloveniji. Tako kot sem se jaz
po nekaj tednih pred tremi leti
navadila na slovenski način de-
la, se tudi študenti po nekaj
dnevih na slovenski fakulteti
lahko privadijo na novo okolje,
brez večjih težav.
Giulia Černic
Pogovor / Katja Canalaz
Za ovrednotenje območja
V sklopu 19. Primorskih kulturnih dnevov na Koroškem, v organizaciji
KKZ, SPD Borovlje, ZSKP Gorica in SP iz Trsta, je v petek, 25. oktobra,
v Mestni hiši v Borovljah potekala prireditev “Dober večer sosed! /
Guten Abend, Nachbar”!, na kateri so sodelovali učenci SCGV Emil
Komel, Glasbene matice in Slovenske glasbene šole dežele Koroške.
Prijetno glasbeno srečanje je uvedel otroško/mladinski zbor
Veseljaki pod
taktirko Lucije
Lavrenčič, nato so
se številni publiki
predstavili solisti,
med katerimi so za
šolo Komel
nastopali violinistke
Lucia Vr tovec in
Zala Flospergher iz
razreda profesorja
F. Tavčarja, Barbara
Devinar pod mentorstvom profesorice D. Bon ter harmonikar Rok
Šuligoj, učenec profesorja Mirka Ferlana.
Koncert sta sklenila goriški MOPZ Mirko Filej pod vodstvom Zdravka
Klanjščka ter domači Komorni zbor SPD Borovlje, ki ga vodi Roman
Verdel; Verdel je tudi ravnatelj GŠ na Koroškem in hkrati predsednik
SPD Borovlje.
Sledilo je družabno srečanje pri Cingelcu na Trati v prostorih
Hranilnice in Posojilnice Glinje, ki je v septembru obeležila
pomemben jubilej, 130-letnico ustanovitve.
Učenci SCGV Emil Komel v gosteh v Avstriji
Kultura 7. novembra 2019 9
  erdinando
(Nando) Salce
(1878-1962) je
bil rojen v Trevisu,
in sicer v premožni
družini trgovcev s
tekstilom. Že kot
mladenič je začel
zbirati plakate: pri
sedemnajstih letih
je kupil prvega (So-
cieta' Anonima In-
candescenza a Gas
brevetto Auer) , de-
lo Giovannija Ma-
rie Matalonija
(1869-1944), ki do-
kazuje, da je bil
Nando že v rosnih
letih dober pozna-
valec tovrstnega
gradiva. Prek celot-
nega Nandovega
življenja je zbirka
narasla na 24.580
kosov, ki jih je leta
1961 z volilom namenil itali-
janski državi. Danes bogata
zbirka domuje v specialnem
muzeju v Trevisu (Museo Na-
zionale Collezine Salce), ki je le-
ta 2017 dobil prostore v cerkve-
nem kompleksu San Gaetano,
nedaleč od Nandovega doma.
Pričujoča razstava predstavlja iz-
bor 52 plakatov, ki geografsko
pokrivajo ozemlje današnje Re-
publike Slovenije in ki so nasta-
li med letoma 1910 in 1960.
Vsebinsko jih moremo razdeliti
na več skupin; na turistični pla-
kat, ki promovira Slovenijo,
njene naravne lepote, zdravi-
lišča in letovišča; naslednjo sku-
pino predstavljajo prireditveni
plakati, ki so poskrbeli za
oglaševanje sejmov, kulturnih
in športnih prireditev ter ra-
zličnih kongresov in interesnih
srečanj; zadnjo skupino pa
predstavljajo komercialni pla-
kati, kot so reklame za klobuke,
pralni prašek, pivo, mineralno
vodo, časopis ipd.
Izbrani razstavljeni plakati prek
svojih podob odsevajo široko
paleto slogovnih izrazov - od li-
bertyja do fauvisma, od odme-
vov kubizma do ekspresioniz-
ma ter od nove stvarnosti do
konstruktivizma.
Plakati so opremljeni z napisi v
različnih jezikih, še posebej ti-
F
sti, ki so bili namenjeni
oglaševanju ljubljanskega Vele-
sejma in različnih letoviških
krajev; zanimivo je slediti pred-
stavljanju Slovenije,
ki je bila tedaj del
Kraljevine Jugoslavije
oz. Socialististične fe-
derativne republike
Jugoslavije, pa vendar
njeno ime na plaka-
tih nastopa mestoma
samostojno, mesto-
ma pa je jasno zapisa-
no, da sodi v okvir ju-
goslovanske države;
spet drugače pa je vi-
deti zapise imen kra-
jev, ki so med obema
vojnama sodili pod
italijansko oblast
(ime Postojne najde-
mo na plakatih zapi-
sano kot Adelsberg,
Postoina in Postu-
mia).
Nazadnje moramo
omeniti še ustvarjalce
plakatov: najstarejši
so delo treh še secesij-
sko navdahnjenih
Tržačanov Argia Orella (1884-
1942), Uga Flumianija (1876-
1938) in Glauca Cambona
(1875-1930) ter v Italiji natura-
liziranega Avstrijca Franza Len-
harta (1898-1992), imenitnega
oblikovalca in promotorja zna-
menitih gorskih letovišč v Do-
lomitih (Cortina d’Ampezzo,
Madonna di Campiglio). Med
slovenskimi oblikovalci razsta-
vljenih plakatov pa izstopajo
Ivan Vavpotič (1877-1943), sli-
kar, ilustrator in scenograf, ki
sodi v generacijo Glauca in Flu-
mianija, ter nekoliko mlajši Pe-
ter Kocjančič (1895-1986), tudi
znameniti slovenski fotograf pa
tiskarski mojster Evgen Šajn, ar-
hitekta – učenca Jožeta Plečnika
(1872-1957) – Herman Hus
(1896-1960) in Janko Omahen
(1898-1980), slikar in grafik ter
prvi dekan ljubljanske Akade-
mije za upodabljajoče umetno-
sti Božidar Jakac (1899-1989),
vsestransko nadarjeni Ivan Pen-
gov (1906-1975), slikar Rudi
Gorjup (1916-2001) ter imenit-
ni predstavnik uporabne gra-
fične umetnosti Janez Trpin
(1908-1973).
Avtor razstave Slovenija na pla-
katih Zbirke Salce je dr. Luca
Caburlotto, direktor ustanove
Polo museale del Veneto; 30.
oktobra 2019 jo je odprl nj.
eksc. Paolo Trichilo, italijanski
veleposlanik za Slovenijo. Raz-
stava bo odprta do 12. januarja
2020.
Mojca Jenko
Ferdinand (Nando) Salce (Treviso 1878-1962)
© Museo Nazionale Collezione Salce, Treviso
Narodna galerija gosti izbor iz znamenite zbirke iz Trevisa
Slovenija na plakatih
Zbirke Salce
Ratomir Pešić: Bled Jugoslavija, 1958
© Museo Nazionale Collezione Salce, Treviso
V hvaležen spomin na Marijana Breclja
Velik prijatelj in
izredno dragocen
sodelavec GMD
  ragi in spoštovani go-
spod Marijan Brecelj,
žal zaradi službenih ob-
veznosti danes, v ponedeljek, 4.
novembra, nisem mogel priti na
Kostanjevico in zato sem poklical
prof. Marijo Češčut, ki mi je po te-
lefonu povedala, da je bila vaša
pogrebna maša naravnost 'vsta-
jenjska', in to me zelo veseli. Ob
vesti, da vas je Vsemogočni v pe-
tek, 29. oktobra, poklical k sebi,
me je zapekla vest, saj sem si veli-
kokrat želel, da bi vas obiskal v
domu, kjer ste preživljali zadnja
leta, a se ni nikoli izšlo. Hvala Bo-
gu, da je bila Češčutova zvesta in
vas je dokaj redno obiskovala in
tako potrjevala prijateljsko vez, ki
vas je povezovala z našim zamej-
skim prostorom in še zlasti z Go-
riško Mohorjevo družbo, ki ste ji
že konec šestdesetih let prejšnjega
stoletja namenili svoje najboljše
duhovne moči.
Z našo založbo ste sodelovali pri
številnih publikacijah kot urednik
in tudi kot prevajalec. Popolnoma
se strinjam z Marijo, ko pravi, da
ste z izdajo Izbranih pesmi Ljubke
Šorli, ki ste jo uredili leta 1973, de-
jansko umestili to našo pesnico v
slovenski Parnas. To so bila leta
velikega duhovnega vrenja na Go-
riškem in tudi naša GMD se je
prenavljala. V tem blagoslovlje-
nem času ste v svojem širokopo-
teznem, a stvarnem gledanju na
D možnosti uresničitve načrtov,že leta 1971 predstavili odboruGMD predlog Primorskega slo-
venskega biografskega leksiko-
na in zanj sestavili geslovnik.
Dr. Klinec in odbor sta nav-
dušeno podprla to zamisel, na
osnovi katere se je leta 1974 z
izidom prvega zvezka začel ta
skorajda neverjetni podvig, ki
se je srečno končal leta 1994 z 20.
snopičem. V res težkih razmerah,
ko so vas tudi šikanirali zaradi te-
ga čezmejnega sodelovanja z usta-
novo, ki je 'smrdela po virhu', ste
uredili prvih šest snopičev, nato
pa je uredništvo prevzel prof.
Martin Jevnikar, ki ga je tudi
uspešno končal. Skozi vsa leta pa
je PSBL objavljal tudi vaša podpi-
sana in nepodpisana - uredniška
gesla, saj ste jih napisali več kot
400. Radi ste tudi sodelovali z
našim Koledarjem in zanj sestavili
celo vrsto tehtnih člankov, zlasti
s področja bibliotekarstva oz.
predstavitve mnogih primorskih
osebnosti, ob 50-letnici pa ste tu-
di poskrbeli za bibliografijo GMD.
Vsakokrat ko sem se z vami pogo-
varjal, tako ob predstavitvah
naših vsakoletnih knjižnih zbirk,
ki ste jih vedno radi obiskovali,
kakor včasih pri vas doma, ko sem
se znašel v vaši sobi, od tal do
vrha polni knjig in delovnih map
z najrazličnejšim gradivom, je bi-
lo to zame vedno zelo lep dogo-
dek. Občudoval sem vaše ob-
sežno znanje in še bolj neizčrpno
ustvarjalno energijo, ki je npr.
snovala slovensko katoliško enci-
klopedijo, 'kot jo imajo tudi drugi
narodi', ste rekli, in za katero ste
mi pokazali ne le geslovnik, am-
pak tudi že mape razporejene po
abecednem redu, v katerih so bila
že mnoga izdelana gesla. 'Za tako
izdajo je treba nujno v sozaložbo',
ste rekli, 'pogovorite se s Celjsko
in Celovško Mohorjevo družbo,
to bi bil imeniten večletni podvig
za tri Mohorjeve družbe'.
A tudi mnogih drugih podvigov
ste se lotili in jih izpeljali, naj med
mnogimi omenim le sestavo bra-
zilsko-slovenskega slovarja, ki je
izšel leta 2015, ali deset let prej
furlansko-slovenskega slovarja.
Prav v zvezi s Furlani se verjetno
spominjate, kako sva ob prelomu
tisočletja prišla k vam s prof. Ha-
rejem, da bi vas prosila, ali bi za
Zvezo cerkvenih pevskih zborov
v slovenščino prevedli besedilo 14
furlanskih pesmi različnih sklada-
Iz svoje
stopim
mimo
hiš,
velikih in takoj majhnih,
vse so skoraj zaprte,
tako da zabredem vanje
kot v knjigo
zgodb,
noter in takoj ven,
ker samo noter ne morem.
Marija Kostnapfel
Vsako branje poezije je subjektivno, prav tako
njeno razumevanje oziroma interpretacija. To
velja še posebej za poezijo skopih zamahov in
besed, zreduciranih na mini-
mum. Take so pesmi zbirke,
za katero je Marija Kostnapfel
izbrala nadvse enostaven na-
slov Pesmi (Mladika 2016).
Če ta izbira po eni strani
ohranja vez s tradicijo kla-
sičnih pesniških zbirk, z Jen-
kovo Pesmi ali Murnovo Pe-
smi in romance (pesniku av-
torica tudi posveča pesem),
po drugi napoveduje, da v
izrazno okleščenih verzih ne
bo ničesar preveč. Nič čudne-
ga torej, da večina pesmi ni-
ma naslova.
V prvi vrstici je izpuščena be-
seda hiša, ki jo razberemo šele
kasneje. Izrazna ekono-
mičnost se odraža tudi v eno-
besednosti naslednjih verzov,
kar ustvarja napetost, ki se na-
to zrcali v miselnem prestopu
(enjambementu): tako da zabredem vanje /
kot v knjigo / zgodb. Zdi se, da v pesmi ni nič
nerazumljivega, saj so izbrane besede prepro-
ste, vsakdanje, a za okrnjenostjo pesniške go-
vorice se odpira brezno eksistencialnih iskanj
v odnosu do sočloveka in življenjskega smisla.
Ob branju se mi na nevidnem zaslonu poja-
vljajo stilizirane podobe vegastih hišic kot v
kaki risanki ali v ilustracijah Dunje Jogan –
očitno moj (literarni) pogled blaži otroška op-
tika.
V verzih začutim energijo zvočnosti in opa-
zim, da se pesniška igra opira na mehkobo no-
snikov (m, n) in r-ja, melodija se pretaka skozi
prve verze iz aliteracije svoje / stopim / do po-
trojitve nosnika stopim / mimo. Na izposta-
vljenem mestu sledi eden redkih samostalni-
kov (hiš z izstopajočim šumevcem), na kate-
rega se antitetično vežeta pridevnika velikih –
majhnih. Prvi priredni del besedila se težko
uravnoteži z odvisnikoma (uvajata ju tako da
in ker), saj kompleksnejša stavčna struktura
drugega dela odraža zapletenost gibanja, lirski
subjekt zabrede v hiše kot v knjigo / zgodb,
dogajanje pa se odvija hitro (takoj).
Raba prislovov oziroma členkov skoraj, takoj,
noter, ven, samo daje vtis, da se pesnica igra z
besedami in pomeni:
na ta način ji uspe omi-
liti bivanjsko “spreha-
janje” (stopim, zabre-
dem) in se rešiti zaprto-
sti prostora. Njena “ne-
moč” je v dejstvu, ker
samo noter ne morem.
Gre za klic po svobodi
in odprtosti, čeprav so
upodobljene hiše lahko
neobljudene in o njiho-
vih stanovalkah ter sta-
novalcih ne zvemo
ničesar, navsezadnje so
del knjige zgodb, zato
fantazijsko neresnične.
V zbirki Pesmi se poja-
vljajo glagoli in podo-
be, povezani z zaprto-
stjo in odprtostjo, reci-
mo prispodoba omare,
prav v vseh omarah me
boš iskal, ali drugje bi razbila / vse stare omare
in vaze ledene, in še dan (…) odprt kot omara,
/ ki je ne moreš več zapreti. Kot izziv k razmi-
sleku o neomejenosti gibanja in iskanju oseb-
ne svobode navajam še nekaj verzov: Ko ni ni-
kogar več / tam zunaj / odprem / vsa vrata / in
vsa okna / in grem, pa naj me iščejo / potem.
V poeziji Marije Kostnapfel je kljub razpiranju
temnih stanj zaslutiti svetlobo v iskanju pro-
stosti, obarvano s kančkom igrivosti.
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
teljev in napisali spremno besedo
pesmarici Pesmi naših sosedov, ki
jo je ZCPZ leta 2002 izdala v so-
delovanju z Mestno občino Nova
Gorica. S Harejem sta se dobro
poznala in ni slučaj, da je ta naš
potržačeni Dornberčan za devin-
ski dekliški zbor uglasbil vašo
božično pesmico Jezušček na
zemljo gre, ki je izšla v tržaški
Mladiki leta 1968. To je bilo
sočasno, ko je Mladika izdala tudi
vašo pesniško zbirko V času od-
maknjena sidrišča, z imenitnimi
ilustracijami Pavla Medveščka.
Harej je rad izbiral besedila do-
mačih pesnikov in mislim, da so
ga še zlasti nagovarjali verzi: Tem-
na je božična noč, / mraz in veter
okrog koč, / v meni melodija, //
ki jo poje mi srce, / potopljeno v
misli te: / Jezušček, Marija..., saj je
pesem razvil prav ob teh verzih.
Tisti slabo uro trajajoči pogovor
je bil zame nepozabno doživetje
srečanja dveh velikih duhov, ki
sta se pogovarjala o skupnih poz-
nanstvih med Furlani in med slo-
venskimi primorskimi duhovniki
in izobraženci, ki so vsi zrasli iz
istega izobraževalnega humusa,
ki sta ga predstavljala goriško ma-
lo semenišče in bogoslovje, seve-
da. Ob tistem pogovoru sem ja-
sno spoznal, kaj misli prof. Tava-
no, ko govori o ‘goriškem duhu’.
Ob vaju sem to očitno videl in
doumel. Izražala sta notranji mir,
ki ga daje zavest pripadnosti pro-
storu in nazorskemu prepričanju,
kazala sta svetovljansko širino po-
gleda v svet, tudi v prostor druge
kulture ali drugače mislečega,
brez negativnosti in očitanja, bila
sta previdna v sodbah, ob samo-
zavesti, ki jo daje temeljito znanje.
Jasno je bilo, da je za vaju goriški
prostor enoten in nedeljiv in da
je vedno v ospredju človek, ki ga
seveda zgodovinski dogodki po-
gojujejo, meje delijo, ideologije
razdvajajo, a bistva medčloveške-
ga sožitja ne smejo zatreti ali iz-
ničiti.
Dragi gospod Marijan, marsikaj bi
lahko še napisal, naj se od vas po-
slovim z obžalovanjem, da vas ni-
sem obiskal v domu, a ob pre-
pričanju, da nas boste spremljali
tudi iz novega doma, tam v ne-
beškem Jeruzalemu, kjer boste
prav gotovo dragocen posrednik
ob vseh ostali mohorjanih, da bo
Goriška Mohorjeva družba še dol-
go lahko odgovarjala vlogi, ki ste
jo v intervjuju v Katoliškem glasu
leta 1973 tako lepo označili: “Če
v skladu in v okviru s svojimi
krščanskimi pogledi na življenje
ohranjuje, poživlja in brani slo-
venstvo in duhovnost v človeku,
če stremi po narodni enotnosti
tudi ob različnosti mišljenj; če s
strokovnim, znanstvenim, lepo-
slovnim ali umetniškim prispev-
kom bogati najprej manjšino, po-
tem pa tudi posredno matično
sredino, katere del so zamejski
Slovenci, mislim, da je opravila
vse, kar bi si morala čutiti kot
dolžnost. Njen pomen bo zrasel
sam od sebe in iz vsega gornjega”.
Dragi gospod Marijan Brecelj,
hvala za vse in zbogom!
Vaš Marko Tavčar
Devin, 
na god sv. Karla Boromejskega
Foto dd
Foto dd
Tržaška7. novembra 201910
Skorajšnja upokojitev slovensko govorečega zdravnika na območju
dolinske občine in posledična zaskrbljenost domačinov, da bi
naposled zazijala vrzel, je bila deželnemu svetniku SSk Igorju
Gabrovcu povod za sestanek z izrednim komisarjem tržaškega
zdravstvenega podjetja dr. Antoniom Poggiano. Deželnega svetnika
so spremljali župan Doline Sandy Klun, občinska odbornica za
socialno skrbstvo Franca Žerjal in njena predhodnica dr. Milenka
Rustja. Rustjeva je deželnega svetnika SSk prva opozorila na
problem in v tednu dni tudi zbrala zajeten sveženj podpisov pod
peticijo, s katero domačini zahtevajo jasna jamstva, da ne bo
prišlo do prekinitve prisotnosti družinskega zdravnika v Boljuncu.
Komisar Poggiana je zagotovil, da bodo odhajajočega zdravnika
nemudoma nadomestili in v tem smislu sta sogovornika
slovenskih upraviteljev izrazila razumevanje za potrebo, da bi v
doglednem času evidentirali tudi zdravnika z znanjem slovenščine.
Glede tega sta zdravstvena funkcionarja opozorila na
pomanjkljivost v konvenciji med Deželo FJK in zdravniki splošne
medicine, saj pri sestavljanju lestvic za razporeditev zdravnikov
po ozemlju poznavanje zaščitenih jezikov ni upoštevano kot
prednostni pogoj. Deželni svetnik SSk Gabrovec se je zato obvezal,
da bo nemudoma posegel pri pristojnem deželnem odborniku,
saj bo v prihodnjih mesecih prišlo do obnovitve dogovora, ki mora
nujno upoštevati pravice slovenske in drugih zaščitenih skupnosti
v naši deželi.
V kratkem bo deželna uprava po sprejetju novega zakona na
področju zdravstvenih storitev prilagodila tudi splošno pogodbo
za upravljanje zdravstvenih storitev. V tem smislu je Gabrovec
vodjo tržaškega zdravstvenega podjetja posebej opozoril na odprta
vprašanja Slovenske socio-psiho-pedagoške službe, ki računa na
kadrovsko okrepitev, na širitev delokroga na celotno slovensko
naselitveno območje ter na potrditev upravne avtonomije.
Gabrovec: Družinski zdravniki so
temeljni člen zdravstvene oskrbe
  Predstavitev knjige Bojana Brezigarja Pogled izza meje
Prodoren pogled v bistvo
TKS 
  torek, 29. oktobra, so v
prostorih Tržaškega knji -
žnega središča v Trstu
predstavili zadnjo knjigo Bojana
Brezigarja, ki nosi naslov Pogled
izza meje, v kateri so zbrane av-
torjeve kolumne za mariborski
dnevnik Večer od leta 1997 do
2016. S politologom, ča -
snikarjem in odličnim
poznavalcem manjšin v
Evropi in po svetu sta se
pogovarjala časnikarja
Sandor Tence in Ervin
Hladnik Milharčič. Sre -
čanje, ki sta ga priredila
TKS in Slovenski klub,
se je pričelo z uvodno
mislijo Sandorja Tence-
ja, ki je z zadovoljstvom
dejal, da je krstna pred-
stavitev knjige v Trstu
ne le, ker je Brezigar
Tržačan, ampak tudi,
ker se v svojih kolum-
nah večkrat dotika Trsta
in vprašanj slovenske
narodne skupnosti v Ita-
liji. Tenceja med dru-
gim preseneča, da so te
kolumne, ki jih je pisal Brezigar,
še vedno zelo aktualne, kot npr.
odnosi med Slovenijo in Hrva -
ško, slabo stanje železnic, kata-
lonsko vprašanje itd. Podobno je
povedal tudi Ervin Hladnik Mil-
harčič; knjiga namreč ni le zelo
prijetno branje, ampak tudi raz-
mislek o časih, ki smo jih že sko-
raj pozabili. “Branje Bojanovih
kolumn zbuja in vznemirja. On
V zna pritisniti na nevralgičnetočke in zadeti v bistvo”, je pove-dal Milharčič. Bojan Brezigar je
prisotnim najprej obrazložil, ka-
ko je sploh začel pisanti te ko-
lumne. V tistih časih je bil odgo-
vornik urednik Primorskega
dnevnika in kot tak si ni mogel
privoščiti napisati vse, kar bi si
želel. Moral je biti previden in se
izogibati kritik na račun politike,
kar ne pomeni zamolčati, ampak
jih “odeti v svileno jopico”. Tega
problema z dnevnikom Večer ni
bilo in zato, kar je pisal za Večer,
ni kopija tistega, kar je pisal za
Primorski dnevnik. Govor se je
nadaljeval o Evropi in Kataloniji,
o kateri je Brezigar preroško na-
povedoval v svojih zapisih. O Ka-
taloniji ni govoril na široko, saj
je argument, o katerem politolog
večkrat predava in piše ter je o
tem vprašanju tudi napisal zelo
uspešno knjigo (Šest dni v Kata-
loniji). Povedal je samo, da je bi-
lo pred desetimi leti v Kataloniji
le 12 % indipendentistov, in če
se ne bi takrat španska ljudska
stranka tako grozno uštela, da je
dosegla, da je ustavno sodišče
razveljavilo 43 členov njihovega
statuta, bi bila danes Katalonija
mirna španska regija z istim od-
stotkom glasov indipendenti-
stov. Glede tega je povedal, da
Evropa danes ni tista, ki sta jo vo-
dila Jacques Delors in Romano
Prodi, in sicer skupnost držav in
narodov z evropskim parlamen-
tom, ki je zastopstvo evropskega
ljudstva. Dve veliki stranki sta
ugrabili Evropo in jo spremenili
iz zveze narodov v lobi interesov
velekapitala. V Evropi petnajstih
držav, spominja Brezigar, je bila
samo Grčija proti manjšinam in
delno Francija, ki pa ni nikoli
ovirala zaščite manjšinskih skup-
nosti. Po širitvi leta 2004 so na-
stali problemi, kajti od vseh no-
vih članic imata le Slovenija in
Madžarska pozitiven odnos do
manjšin. Napako je naredila
Evropska unija v Kopenhagnu z
deklaracijo, ki je postavila pogoje
za članstvo. Preden so postale
članice, so nekatere države spre-
jele nekatere dokumente o zaščiti
manjšin, potem pa so na vse to
pozabile. To je velik problem, na
katerega nismo bili pripravljeni
in za katerega v tem trenutku ne
vidimo rešitve, je dejal Brezigar,
ki ni militarist in je tudi skep-
tičen glede članstva Slovenije v
zvezi NATO, v kateri v trenutku,
ko se nekaj zgodi, ukažejo tisti,
ki so večji in močnejši, in manjši
morajo samo izvajati ta določila.
Na koncu je bil govor še o lažnih
novicah, o katerih pravi časnikar,
da so velik problem, saj ljudje
verjamejo vsemu in ne preverjajo
resnice (osebno vedno preverja
informacije do zadnjega trenutka
pred publikacijo). Omenil je tudi
odnose med Slovenijo in Italijo.
Odnosi so dobri in bodo taki
ostali, ker Italija nima nobenega
interesa, da bi jih poslabšala, je
prepričano poudaril izvedenec,
ki pa je kritičen do slovenske po-
litike, ki ne razume, da bi lahko
  menovanje Slovenca na čelo tržaške
evangeličanske Cerkve je v
slovenskem zamejstvu takoj
vzbudilo zanimanje in presenečenje.
Vendar pa – po prvih krajših
komentarjih – temu pomembnemu
dogodku v letu in pol - od nastopa
službe v Trstu - mediji in širša javnost
večinoma niso namenjali večje
pozornosti. Zanimanje zanj je ponovno
naraslo, ko je bilo v evangeličansko-
luteranski cerkvi v Trstu, izjemoma – a
prvič v njeni zgodovini - nedeljsko
bogoslužje zgolj v slovenskem jeziku.
Društvo slovenskih izobražencev je iz
tega razloga in obenem zaradi
bližajočega se praznika reformacije, ki
je v Sloveniji državni praznik od leta
1992, na tradicionalni ponedeljkov
večer povabilo kot gosta slovenskega
pastorja tržaške protestansko-
evangeličanske Cerkve.
Dr. Aleksander Erniša je doma iz
Murske Sobote, je poročen (žena Maja
je pravajalka) in ima dva otroka, je na
začetku povedala moderatorka večera
Maja Lapornik. Od nje so poslušalci
izvedeli tudi ostale glavne podatke o
življenju in o študijski ter službeni poti
mladega pastorja. Po končani osnovni
šoli je nadaljeval šolanje na Slovaškem,
kjer je začel študij teologije, ki ga je
pozneje nadaljeval na Dunaju. Postal je
duhovnik evangeličanske skupnosti v
Sloveniji, a se je odločil za posebno
vejo duhovniške službe: leta 2005 je
namreč nastopil službo vojaškega
kurata in jo opravljal do odločitve, da
sprejme službo v Trstu. Vmes je
nadaljeval študij na podiplomski šoli
Znanstvenoraziskovalnega središča
Slovenske akademije znanosti in
umetnosti v Ljubljani, kjer je doktoriral
z disertacijo o primerjavi prevoda in
izvirnika v delih slovenskih
protestantskih piscev 16. stoletja.
Večer je potekal v obliki pogovora; na
vprašanja voditeljice in publike je gost
odgovarjal z veliko mero iskrenosti. Šlo
je za zanimivo srečanje med
obiskovalci DSI, kamor zahajajo
zavedni pripadniki katoliške vere, in pa
predstavnikom evangeličanske Cerkve,
ki izhaja iz globoko verne
družine. Za poslušalce je bilo
zanimivo dobiti vpogled v
zanje nekoliko nenavadno
situacijo, in sicer v položaj
poročenega duhovnika,
pastorja, sina visokega
pripadnika evangeličanske
cerkvene hierarhije. V zvezi s
tem je gost sproščeno razkril
marsikaj v zvezi s svojim
odnosom do očeta, ki ga seveda
vidi predvsem kot starša in ne
kot škofa. Doma je bil Giza
Erniša vedno predvsem oče in s
svojimi tremi otroki ni govoril
o teoloških vprašanjih, pač pa o
čisto vsakdanje človeških. Za
svoje otroke je želel, da so
popolnoma svobodni v svojih
življenjskih odločitvah. Po besedah
predavatelja pa je pustil zanje “velike
stopinje”. Po njih je krenil trinajstletni
deček, sin Aleksander, ko se je odločil
za svoj poklic. Ko ga je pred časom
njegov sinko (podobno kot on sam v
otroških letih očeta) spraševal, zakaj je
izbral poklic pastorja, mu je odgovoril:
“Bog se v določenih okoliščinah odloči
zate”. Erniša je govoril tudi o tem, kako
težko je usklajevati tak poklic z
družino. Med anglikanskimi pastorji je
kar precej takih, ki se odločijo za
ločitev, saj je pritisk družbe s svojimi
potrebami zelo velik in to negativno
vpliva na družinsko življenje. Pastor
Aleksander Erniša pa dobro usklajuje
oboje: z ženo Majo se posvetuje o vseh
svojih odločitvah. Tako se je z njo
posvetoval tudi,
ko se je nudila
priložnost za
mesto v Trstu,
najprej z
razpisom, nato pa
z odhodom
duhovnice, ki je
opravljala to
funkcijo pred
njim. Pastor Erniša je tudi odkrito
povedal, da evangeličani doživljajo
krizo duhovniških poklicev prav tako
kot katoličani, kljub temu da zanje
celibat ni obvezen.
Mimogrede je dr. Erniša razkril tudi
nekaj zanimivih pogledov na materni
jezik, ko je povedal, kako se mu je v
tržaškem okolju razodel ne le kot
sredstvo za sporazumevanje, ampak
tudi kot globoko čustven del notranje
biti ali celo kot duhovna povezava z
domom in slovenstvom. To je občutil
na začetku, ob prihodu v Trst, ko še ni
znal italijansko in so ga nekateri
Tržačani (Slovenci in tisti, ki so znali le
nekaj slovenskih stavkov) reševali iz
zadrege, tako da so spregovorili z njimi
v slovenščini. Glede odnosov vernikov
evangeličanske skupnosti, kjer deluje,
pa je rekel, da ni občutil nobenega
zadržka ali celo odpora do slovenščine,
obratno. Predlog za slovensko mašo, ki
je vzbudila tako zanimanje, je prišel z
njihove strani, on sam pa ga je
uresničil.
O ekumenizmu je bilo iz ust
predavatelja slišati več zanimivih in
izvirnih misli, npr. to, da ekumenizma
ne razume kot združevanje različnih
ver v eno, pač pa kot povezovanje in
medsebojno spoznavanje in
sprejemanje. Pri stapljanju v eno vero
bi šlo po njegovem za obubožanje:
izgubila bi se velika pestrost in
bogastvo drugačnosti in specifičnosti.
Slovenskih protestantov je v
vseslovenskem merilu le en odstotek,
italijanskih v Italiji pa samo 0,001
odstotka, a obe Cerkvi živita, kljub svoji
majhnosti. Bistvo ekumenizma med
krščanskimi verami je v dialogu in
medsebojnem spoznavanju. To
zbliževanje pa bi po
mnenju dr. Erniše
moralo potekati najprej
na čisto človeški,
medosebni ravni; stkati
bi morali medsebojne
prijateljske vezi, tako
rekoč “ob kavici”, in
razumeti drug drugega;
teologijo samo in
razprave bi postavil v
drugi plan.
Seveda moramo biti
Trubarju in slovenskemu
protestantizmu vsi
Slovenci hvaležni, saj
nam je dal prvo
slovensko knjigo. Po
njegovi zaslugi nismo
“mali narod”, ampak
smo se že v 16. stoletju uvrstili med
“velike narode”, saj smo prevod Sv.
pisma dobili že med prvimi trinajstimi
narodi na svetu! Velikega Trubarja so
jezikoslovci in zgodovinarji že temeljito
obdelali in ga analizirali. Toda po
mnenju Erniše se je treba predvsem
zavedati, da je bila gonilna sila zanj
njegova močna vera v Boga, ki pa je
izhajala iz katoliške tradicije (tega
vidika se v preteklosti analitiki niso
dotikali). Od vseh krščanskih Cerkva
sta si katoliška in luteranska najbolj
blizu, saj si je Luter prizadeval za
reformo katoliške Cerkve in ne za
odcepitev. Zato iz luteranske ni nastala
nobena druga vera (z razliko od npr.
švicarskega kalvinizma, iz katerega je v
Angliji nastala aglikanska Cerkev, iz te
pa mnoge druge vere v ZDA, npr.
metodistična ali baptistična itd.).
Vsekakor je Erniša menil, da je
sodelovanje med temi zgodovinsko
reformacijskimi Cerkvami zelo dobro.
Izviren je bil tudi odgovor na vprašanje,
ali tudi njihova Cerkev doživlja krizo in
kako se z njo sooča oz. kaj stori, da bi
pritegnil mlade. Priznal je, da prav tako
kot druge tudi njegova Cerkev doživlja
stiske in da število vernikov, ki hodijo v
cerkev, pada. O tej krizi pa misli, da je
posledica napak, storjenih v preteklosti.
Cerkev se je oddaljila od svojega
primarnega poslanstva in pozabila, da
je njena prva naloga karitativnost. S
tem si je zapravila zaupanje in take
napake se drago plača. Izredno težko bo
ponovno pridobiti zaupanje in pot bo
po njegovem zelo dolgotrajna. Kriza je
Cerkev streznila in vrnili so se “iz
nepremičnin” v duhovnost. Odslej se
mora po njegovem Cerkev ukvarjati z
realnimi problemi ljudi, npr. z
osamljenostjo, lakoto, revščino. O
papežu Frančišku, ki poziva, naj se
vrnemo k ljubezni, je mnenja, da je
katoliška Cerkev z njim veliko
pridobila. Po njegovem hoče papež
povedati le to, kar bi vsi morali čutiti. Z
njim so bili narejeni ogromni pozitivni
koraki in tega se moramo veseliti.
Obžaluje pa, da se mnogi kleriki z njim
ne strinjajo.
Tako kot drugi tudi Erniša išče poti do
mladih. Posveča se jim z malimi,
neobremenjujočimi projekti, ki ne
zahtevajo od njih veliko časa. Otrokom
želi z raznimi pobudami, npr.
povezanimi s športnimi dejavnostmi,
pokazati, “da so več kot meso”, tako da
premišljujejo in občutijo osebno vero.
Za odrasle pa organizira razne
karitativne dejavnosti, npr. projekt
“bolnišnične postelje” ali dom za
starejše ali ekološki “dan čebel”.
Lahko bi rekli, da je bil zanimiv večer
konkreten primer ekumenskega
zbliževanja med obema verama.
Predvsem pa so prisotni že takoj iz
prvih besed predavatelja začutili, da se
prava, iskrena vera ne ustavlja pri
razlikah, pač pa prekaša zunanje
razdvajanje in gre k bistvu evangelija
samega.
P. in
I
dosti bolj izkoristila Italijo, če bi
jo znala pravilno obravnavati in
če ne bi bilo v Sloveniji - predv-
sem osrednji - toliko omalo-
važevanja Italijanov in Italije. Bo-
jan Brezigar zelo ceni italijansko
diplomacijo in meni, da je Italija
veliko naredila za našo slovensko
narodno skupnost, predvsem če
primerjamo, kaj imajo Slovenci
v Avstriji. Res je, da so potem
zmeraj problemi in težave, da se
je treba pogajati, ker je treba pač
delati tako, kot je navada v itali-
janski politiki. “Vsako leto je tre-
ba kaj zahtevati, da boš nekaj do-
bil, morda ne vsega, ampak nekaj
se boš vendarle dogovoril”, je ob
koncu povedal Brezigar.
MČ
Foto MČ
Slovenski pastor dr. Aleksander Erniša v Društvu slovenskih izobražencev
Bog se v določenih
okoliščinah odloči zate
Foto damj@n
Tržaška 7. novembra 2019 11
Obvestila
Društvo Rojanski Marijin dom vabi v
nedeljo, 10. novembra, ob 17. uri
na predavanje Zdravilna moč
rastlin. O učinkovitosti nekaterih
rastlin na človekovo zdravje bo
govorila zeliščarka Kristina
Rednar. Predavanje bo v
rojanskem Marijinem domu (ul.
Cordaroli, 29).
Občina Dolina sporoča, da je do
petka 15. novembra 2019,
možno predložiti prošnje za
dodelitev denarnega prispevka za
povračilo stroškov, v š. l. 2019-20,
za nakup učbenikov, individualnih
učnih pripomočkov v korist
učencev nižjih srednjih šol in/ali
za nakup vozovnic za lokalni javni
prevoz v tržaški pokrajini v korist
učencev nižjih srednjih šol in prvih
dveh razredov višjih srednjih šol,
s stalnim bivališčem v občini
Dolina. Obrazec za predložitev
prošenj navaja pogoje, ki jih je
treba izpolniti  za uživanje
predvidenih ugodnosti in je na
razpolago na občinski spletni
strani www. sandorligo-dolina. it.
Združenje “AUSER – Universita'
delle Libereta'” v sodelovanju z
Občino Dolina bo v drugem tednu
novembra začelo tečaje
slovenskega jezika v prostorih
osnovne šole Fran Venturini v
Boljuncu. Tečaji bodo potekali
okvirno ob ponedeljkih od 18. ure
dalje. Za vpisovanja in informacije
e-mail: uniliberetauser@libero. it
(info tudi na 040-8329.245).
Stolnica sv. Justa / Praznik tržaškega zavetnika
Naše izbire morajo sloneti
na jasnih moralnih načelih
   b koncu tega
dneva počitka in
premišljevanja“O se spomnimo na našegazavetnika in mučenca”, takoje v nedeljo, 3. novembra, v
stolnici sv. Justa
spregovoril vernikom
nadškof Giampaolo
Crepaldi, ki je
nagovoril tudi
slovenske vernike v
mestu, saj je na začetku
pozdravil z besedami
“Carissimi fratelli e
sorelle, predragi bratje
in sestre”. Nadškof je v
homiliji prosil vernike,
naj se spomnijo na
krščanske korenine in
naj jih spoznajo. Del
teh korenin sestavljajo
veliki ljudje, svetniki,
kot je tudi sv. Just,
zavetnik Trsta; on je
verjel in ljubil Kristusa
do konca. Sv. Just je govoril,
da se ne smemo bati tistih, ki
ubijejo telo, saj nimajo moči,
da bi ubili dušo. Moč so mu
dajale Kristusove besede:
“Tisti, ki me bodo priznali
pred ljudmi, jih bom tudi jaz
priznal pred Očetom” (“Chi
mi riconoscera' davanti agli
uomini, anch’io lo
riconoscero' davanti al Padre
mio che e' nei cieli”). Med
vsakodnevnim spopadom
med lučjo in temo, s katerim
se vsak od nas srečuje, nam
lahko pomaga prav misel na
tržaškega zavetnika sv. Justa,
ki je lahko spodbuda za
gojenje in ohranjanje njegove
dragocene duhovne
dediščine. Biti in živeti kot
pravi Kristjani, ostaja resna
zadeva, je ob koncu povedal
nadškof. Naše izbire morajo
sloneti na jasnih moralnih
načelih, kot so npr.
razlikovanje med dobrim in
zlom ter pogum pri
ohranjanju vrednot, kot sta
življenje in družina, ki ne
smejo biti predmet
barantanja.
MČ
  a praznik vseh svetni-
kov, 1. novembra, se je
tiho poslovil Boris Sla-
ma. Rodil se je 5. maja 1931 pri
Sv. Jakobu v Trstu, kjer je tudi
živel celo življenje, v zavedni slo-
venski družini. Vrednote, kot sta
slovenstvo in krščanstvo, so mu
bile vse življenje nadvse po-
membne in zanje se je zavzemal
v domači župniji, pri pevskih
zborih, v katerih je pel, v kultur-
nih sredinah ter v politični
stranki, v kateri je deloval.
V šentjakobski mestni četrti, pa
tudi v širši tržaški okolici je bil
vedno izredno aktiven, altrui-
stično se je razdajal in vedno rad
priskočil na pomoč vsakomur,
ki je je bil potreben, pa naj bo to
domači dušni pastir, kolega v
politični stranki, sopevec, sokra-
jan ali le bežni znanec. V šentja-
kobski verski skupnosti je bil
večkrat vezni člen med verniki
in njihovim dušnim pastirjem.
Ivan Omerza, Silvij Šuligoj, Jože
Prešeren, Marij Gerdol, Klemen
Zalar so vedno vedeli, da lahko
N računajo na Borisovo pomoč.Od nastanka je bil tudi član žup-nijskega sveta pri Sv. Jakobu. Te-
sno je sodeloval in rad pomagal
tudi italijanski verski skupnosti,
tako da so ga tudi italijanski do-
mači verniki, predvsem pa itali-
janski duhovniki dobro poznali
in so lahko vedno računali na
njegovo pomoč in sodelovanje.
Leta 1972 je bil med graditelji in
ustanovitelji Šentjakobskega
kulturnega društva, ki mu do-
mačini pravijo kar “naš dom”.
Vsako nedeljo je po sveti maši
zahajal v dom, kjer se slovenski
verniki redno zbirajo na nedel-
jski kavi, in večkrat je tudi sam
poskrbel za nedeljsko druženje
ob kavi. V domu je sproti skrbel
za najnujnejša popravila, obe-
nem pa se je tu rad družil s pri-
jatelji in v dobri družbi preživel
marsikatero nedeljsko jutro,
družabno srečanje ob posebni
priložnosti, pustno družabno
popoldne in še marsikaj.
Ob razdajanju za župnijo je
našel čas tudi za sodelovanje pri
Slovenskem pastoralnem
središču na ulici Risorta,
od mladih nog je prepe-
val pri cerkvenem zboru
pri Sv. Jakobu in kasneje
istočasno tudi pri cerkvenem
pevskem zboru pri Novem sv.
Antonu v Trstu, moškem pev-
skem zboru in Združenem zbo-
ru Zveze cerkvenih pevskih zbo-
rov.
Bil je aktiven tudi v politiki.
Čutil je namreč potrebo, da tudi
s političnim delovanjem skuša
ohranjati slovensko besedo v
svojem okraju, zato je bil pravi
steber pri stranki Slovenska
skupnost (kjer je bil dolgoletni
član pokrajinskega odbora
stranke) in večkrat je bil iz-
voljen v rajonski svet za Sv.
Jakob in Staro Mitnico, kjer
je vedno odločno stopil v
bran za katerikoli pravico
Slovencev. Tudi politični
nasprotniki so spoštovali
njegovo vztrajnost in načel-
nost.
Ob vsem delu za slovensko
tržaško skupnost, ki se ji je
neutrudno razdajal, je rad
skrbel tudi za družino in se
ljubeznivo posvečal ženi,
hčeri in sinu, kasneje pa je
izredno rad imel svoje vnu-
ke. Po značaju je bil ob svoji
načelnosti tudi izredno lju-
bezniv in duhovit, tako da
je bil izredno prijeten sogo-
vornik.
Svojcem iskreno sožalje ob
izgubi velikega človeka v
prepričanju, da mu je Vsemo-
gočni pripravil večno plačilo v
nebesih.
Koncert DVS Bodeča Neža v palači Vivante 
Glasbeni biseri pravi
užitek za poslušalce
  ekliška vokal-
na skupina Bo-
deča Neža je v
nedeljo, 3. novembra
2019, ponudila v po-
slušanje in pogled
“scensko-glasbeni”
koncert V elementih
tudi v Trstu. Koncert,
ki ga je dekliška skupi-
na pripravila ob pet-
najstletnici delovanja
in je doživel krstni na-
stop septembra 2019 v
goriškem Kulturnem
centru Lojze Bratuž,
prikazuje žensko kom-
pleksnost v metaforah
narave. Večer v organi-
zaciji Zveze cerkvenih
pevskih zborov iz Trsta
so priredili v posebno
lepem prostoru, v Palači Vivante.
Ta je pravi biser tržaške umetno-
sti in zgodovine in je odprta le
D
ob določenih priložnostih. Zato
je bil za poslušalce, ki so do kraja
napolnili dvorano, glasbeni
večer še toliko bolj poseben in
doživet. Kot je na začetku obra-
zložila predsednica ZCPZ Rossa-
na Paliaga, je načrt za palačo iz-
delal arhitekt Domenico Corti
leta 1844. Fortunato Vivante,
uspešen tržaški judovski podjet-
nik, je leta 1904 kupil palačo in
jo dal prenoviti priznanemu du-
najskemu arhitektu Rudolfu Dic-
ku. Z izbruhom prve svetovne
vojne se je Vivante zatekel na Du-
naj in njegova palača je 18 mese-
cev postala dom Emanueleja Fi-
liberta. Po koncu vojne je bila v
eni izmed sob v zgornjem nad-
stropju pisarna tržaškega župana
Giannija Bartolija. Don
Edoardo Marzari jo je
kasneje izbral za sedež
Dobrodelne ustanove
Figli del Popolo, kateri
palača pripada še danes.
Bombardiranje je
močno prizadelo stav-
bo; od nje se je ohranil
le del, v katerem so pri-
sotni prisluhnili kon-
certu. Ohranjenih je
med drugim pet alego-
rično-mitoloških slik
dunajskega slikarja
Aloisa Hansa Schrama,
ki je naslikal tudi vežo
dunajskega Parlamenta.
Na freskah je veliko žen-
skih figur, zato se je or-
ganizatorjem zdelo toli-
ko bolj zanimivo prire-
diti koncert dekliške
skupine s takim programom
prav v teh prostorih.
MČ
Dva razpisa natečaja za študente 
“Mihael Flajban”
in “Irena Srebotnjak”
  spomin na javnega de-
lavca in mecena Mihaela
Flajbana Slovensko do-
brodelno društvo v Trstu tudi le-
tos, 33. leto zapored, razpisuje
natečaj za študijske nagrade, na-
menjene univerzitetnim študen-
tkam in študentom slovenske
narodnosti iz Furlanije Julijske
krajine.
Redni razpis za nagrado “Mihael
Flajban”:
Maturantu ali maturantki, ki se
je letos vpisal oz. vpisala v prvi
letnik univerze, bo SDD podelilo
nagrado, ki se bo ponavljala vsa
leta študija, če bo dobitnik redno
študiral. Komisija bo o tem
odločala na podlagi potrdila o
zahtevanih in opravljenih izpi-
tih.
Prosilci morajo do 31. decembra
2019 poslati po navadni pošti ali
predložiti na sedežu Slovenskega
dobrodelnega društva (uradne
ure so ob četrtkih od 16. do 18.
ure) naslednje dokumente:
a) prošnjo, naslovljeno na Slo-
vensko dobrodelno društvo, ki
naj vsebuje osebne podatke, šte-
vilo družinskih članov, izčrpno
sliko o opravljenem študiju, o
kulturnem in športnem udej-
stvovanju ipd.;
b) potrdilo ISEE;
c) potrdilo o vpisu na univerzo;
č) potrdilo o opravljenem zrelo-
stnem izpitu z oceno;
d) navedbo lastne telefonske šte-
vilke in elektronskega naslova.
Prejemniki nagrade iz prejšnjih
let morajo do 31. decembra 2019
predložiti potrdilo o predpisanih
in opravljenih izpitih ter fotoko-
piji prve strani univerzitetne
knjižice (indeksa) in potrdila o
plačilu univerzitetnih pristojbin
za leto 2019–20.
Enkratne nagrade:
Poleg glavne nagrade bo SDD v
mejah svojih možnosti podelilo
eno ali več enkratnih nagrad
V (“una tantum”) tudi drugim pro-silcem vseh letnikov, pri čemerbo upoštevalo njihove zasluge in
potrebe. Prosilci za enkratne na-
grade, ki niso vpisani v prvi let-
nik univerze, naj prošnji, ki jo
morajo oddati do 31. decembra
2019, priložijo potrdilo o predpi-
sanih in opravljenih izpitih, po-
trdilo ISEE, fotokopiji prve strani
univerzitetne knjižice (indeksa)
in potrdila o plačilu univerzitet-
nih pristojbin za leto 2019–20.
Nagrada “Irena Srebotnjak”:
V spomin na svojo dolgoletno
odbornico je Slovensko dobro-
delno društvo tudi v akadem-
skem letu 2017–18 razpisalo na-
tečaj za enkratno študijsko na-
grado “Irena Srebotnjak”, ki je
prednostno namenjena študen-
tom ali študentkam likovne ali
glasbene umetnosti in se podel-
juje vsa leta študija (največ pet),
če dobitnik redno študira.
Tudi dobitnik te nagrade mora
do 31. decembra 2019 predložiti
potrdilo o predpisanih in opra-
vljenih izpitih ter fotokopiji prve
strani univerzitetne knjižice (in-
deksa) ter potrdila o plačilu uni-
verzitetnih pristojbin za leto
2019–20.
Upravni odbor SDD bo imenoval
ocenjevalno komisijo, ki bo pre-
gledala vse predložene prošnje
ter na podlagi dokumentov in
notranjega pravilnika sestavila
prednostno lestvico. Upravni od-
bor bo na podlagi prednostne le-
stvice določil dobitnike nagrad.
Odločitve upravnega odbora so
dokončne in brezprizivne.
Za akademsko leto 2019–20
znašata glavna nagrada in nagra-
da “Irena Srebotnjak” po 1500
evrov za prvi letnik in 1500
evrov za vsak poznejši redni let-
nik.
Enkratne nagrade “una tantum”
znašajo 500 evrov.
Upravni odbor SDD
V spomin v kulturi in župniji dejavnega Slovenca 
Boris Slama se je poslovil
Boris Slama postavlja venec na pročelje
Narodnega doma v Trstu ob obletnici
požiga 13. julija 1997
Foto MČ
Foto MČ
Pri Sv. Ivanu v Trstu bo v tamkajšnji cerkvi, na krasnih
Oberlingerjevih orglah, v torek, 12. novembra 2019, ob 20.30
orgelski koncert. Nastopil bo mlad avstrijski organist Martin
Riccabona, ki je prejel veliko pomembnih nagrad.
Koncert, ki ga organizira Primorsko orgelsko društvo v sodelovanju
z župnijo sv. Ivana in društvom Marij Kogoj, je del čezmejnega
festivala za mir med narodi “Kaiser Karl Festival”. Festival, ki je že
četrti po vrsti, je posvečen blaženemu cesarju Karlu Avstrijskemu,
ki si je toliko prizadeval za mir in sodelovanje med različnimi narodi.
Koncerti tega festivala, predvsem cerkvene in orgelske glasbe, so
priložnost za sodelovanje največjih izvajalcev in mladih talentov iz
Italije, Slovenje, Avstrije in drugod. Poleg glasbe so tudi priložnost
za srečanje in sodelovanje med različnimi kulturami ter za skupne
molitve za mir med narodi.
Na sporedu bodo orgelske skladbe J. S. Bacha, D. Buxtehudeja, J.
Pachelbla, W. A. Mozarta. Toplo vabljeni!
12. novembra bo pri Sv. Ivanu orgelski koncert
Aktualno7. novembra 201912
  b mladostni zagnanosti, pol-
ni močnih čustev in sanj o
lepi prihodnosti se je v to-
rek, 22. oktobra 2019, v Verdijevem
gledališču v Gorici s slovensko
inačico legendarnega muzikala
Grease - Briljantina začela nova sezo-
na 2019 /2020 Slovenskega stalnega
gledališča Trst, ki jo kot tržaškim tu-
di goriškim abonentom naše gleda-
lišče ponuja pod vabljivim naslovom
Nedvomno čudovita. Uvod v novo
sezono je bil gotovo spodbuden, saj
se je v največji goriški mestni dvora-
ni – v kateri je nekoč ob množici gle-
dalcev potekala cela goriška sezona
SSG! - zbralo okrog dvesto gledalcev
različnih starosti. Na ta prvi letošnji
stik z gledališko umetnostjo so nam-
reč prišli tudi številni dijaki, ki se go-
tovo najbolje prepoznavajo v prota-
gonistih tega znamenitega muzikala,
ki sta ga l. 1970 napisala Jim Jacobs
in Warren Casey o življenju
odraščajočih, kot sta ga sama spoz-
nala v šolskih klopeh. Muzikal je
premiero doživel l. 1971 v nočnem
klubu Kingston Mines v Chicagu,
naslednje leto pa še na Broadwayju.
Tudi po zaslugi filma režiserja Ran-
dala Kleiserja iz l. 1978, v katerem
sta glavni vlogi igrala John Travolta
in Olivia Newton John, je Briljantina
doživela svetovni uspeh in spada
med pet najbolj popularnih muzika-
lov vseh časov. To velja tudi za gla-
sbo iz filma in slikovite koreografije.
Muzikal, ki se dogaja v petdesetih le-
tih prejšnjega stoletja in v katerem
so protagonisti mladi dijaki iz ra-
zličnih družbenih okolij, ki pa imajo
enake želje po prijateljstvu in sanjajo
o trajni ljubezni, je pritegnil tudi slo-
venskega producenta Jurija Franka.
Ta je s krogom živahnih ustvarjalcev,
mladih igralcev, pevcev in plesalcev
ter glasbenikov pod taktirko režiserja
Juga Radivojevića l. 2018 poskrbel za
drugo izvedbo razgibane in pre-
pričljive slovenske Briljantine (prva
slovenska različica je nastala v Šen-
tjakobskem gledališču l. 2005 s ko-
reografijami Mojce Horvat). Muzikal
odlikujejo tudi imeniten prevod pe-
smi glasbenika in pevca Tomaža
Domicelja ter dialogi, ki jih je v
duhovitem ključu poslovenil
Boštjan Gorenc – Pižama. Glasbe-
ni vodja je Patrik Greblo, slikovite
koreografije so delo Milice Coro-
vić, scenografijo, v kateri najbolj
izstopa bleščeč rdeč športni staro-
dobni avtomobil, si je zamislil
Aleksandar Denić. Bogati kostumi
v pisanih barvah so delo kostu-
mografinje Tatjane Radišić. Ob
vsem tem je nastala prikupna – le
mestoma bi lahko imela še hitrejši
dogajalni ritem - predstava, ki
navdušuje mlajšo in starejšo pu-
bliko. Tisti gledalci, ki so bili sami
najstniki, ko je nastal muzikal, se
z rahlo otožnostjo spominjajo tistih
časov, ko so še sami sanjali marsikaj
lepega, kar pa se je žal razblinilo v
trdi realnosti. Mladim pa verjetno se
ni težko vživeti v dogajanje, saj se
zlahka poistovetijo z nastopajočimi
liki. Mladostniške sanje se porajajo
tudi v tem drugačnem, tehnološkem
in v potrošništvo usmerjenem času.
Slovenska Briljantina je “glasbena
igra v igri”, saj uvodoma vidimo
nekdanje dijake – zdaj betežne
starčke in ostarele ženske, ki udarja-
joč s hoduljami ob tla poudarjajo ri-
tem svoje nekdanje študentske him-
ne, ko proslavljajo šestdesetletnico
mature. Z njimi je tudi v svoj svet za-
sanjana nekdanja profesorica an-
gleščine, miss
Lynch, in
odličnjak Euge-
ne. Ta dva lika
poosebljata v kar
se da komičnem
slogu mladinska
pisateljica Desa
Muck in igralec
Gojmir Lešnjak
Gojc ter vzbujata
spontan smeh v
dvorani. Glavna
protagonista,
mladega Danny-
ja, ki se pred pri-
jatelji kaže kot
predrzen in grob
mladenič, osva-
jalec src, in
nežno, neiz-
kušeno, olikano
dekle Sandy, pre-
pričljivo igrata
Luka Markus
Štajer in Saša
Lešnjak s svoji-
ma prijetnima
glasovoma in gibkimi plesnimi kora-
ki. Ob njiju je vrsta drugih igralcev,
pevcev in plesalcev, ki izvrstno opra-
vljajo svoje vloge.
Goriški abonenti so nedvomno
preživeli prijeten večer z všečnim
uvodom v novo sezono SSG, ki bo
morda res “čudovita”.
Iva Koršič
O
  Prireditev v prostorih nekdanje osnovne šole
Doživeta predstavitev knjige o
toponomastiki vasi Idarske doline
DOLENJE 
  ovsem očitno je, da ljudi zanima zgodovina
krajev, kjer živijo, in da radi spoznajo tudi iz-
vor in pomen domačih krajevnih imen. To
dejstvo se je potrdilo tudi v petek, 25. oktobra, v
prostorih nekdanje osnovne šole v Dolenjah, kjer
so se zbrali ljudje širše okolice, da bi se udeležili
predstavitve dvojezične knjige Starodavna prafara
v Praprotnem, Toponomastika in onomastika –
L’antica pieve di Prepotto, Toponomastica in ono-
mastica, ki sta jo izdala Združenje don Eugenio
Blanchini in Zadruga Most iz Čedada v sodelovan-
ju z Občino Brda, saj sta avtorja Maurizio Puntin
in Lauro Iacolettig vzela v poštev tudi kraje, ki so
danes v Sloveniji. Večer je uvedel in povezoval od-
bornik za kulturo občine Dolenje Fabrizio Masca-
rin, ki je pozdravil dogodek kot pomemben trenu-
tek odkrivanja korenin za celotno skupnost.
V imenu izdajateljev pa je Giorgio Banchig obra-
zložil, da gre za publikacijo, ki z navajanjem kra-
jevnih imen zaselkov, vasi, potokov in obdeloval-
nih površin izrisuje jezikovno mejo med Slovenci
in Furlani in izpričuje zgodovinsko stanje v vaseh
doline Idrije. Predstavil je glavne zgodovinske do-
godke, ki so vplivali na cerkveno in tudi civilno ju-
risdikcijo teh krajev. Šlo je za enoten zemljepisni
prostor, ki je bil sicer prej odvisen od opatije v
Rožacu in kasneje od čedajskega samostana Svete
Marije v dolini, vsekakor pa so ti kraji spadali pod
oglejski patriarhat, in to vse do leta 1751, ko je bil
ukinjen z znamenito papeško bulo “Iniuncta no-
bis”. Naslednje leto je bila ustanovljena videmska
nadškofija in leto kasneje še goriška, obenem pa je
reka Idrija postala tudi mejna reka med deželami,
ki so pripadle habsburški kroni, in onimi, ki so pri-
padle Beneški republiki. Pri tem je Banchig pouda-
ril, da, čeprav se je ozemlje prafare v Praprotnem
zmanjšalo, je ta podeželska prafara ohranila svoj
večjezični značaj do današnjih dni. Kot zanimivost
je še povedal, da srednjeveški dokumenti izpričuje-
jo, da je zemljiški gospod iz teh krajev imel pravico
kovati svoj denar, in sicer 'slovensko liro', ki je ta-
ko gotovo najstarejši slovenski denar.
Maurizio Puntin pa je v svojem posegu zelo nazor-
no pojasnil, kako sta z zgodovinskega vidika v tem
prostoru brez hujših konfliktov dolga stoletja sobi-
vala furlanski in slovenski človek. Kako so sloven-
ski pastirji, v prvem naselitvenem valu okrog leta
700 - 800, in nato kmetje po vdoru Avarov, se pravi
že okrog leta 1000, ustvarili celo vrsto slovenskih
otokov globoko v Furlaniji vse do sedanjega San
Vita al Tagliamento. V srednjem veku in vse do
konca 18. stoletja je bila zato jezikovna meja med
Furlani in Slovenci veliko bolj južna in proti zaho-
du, kot je danes. Vasi v Idarski dolini pa so dejan-
sko postale vse bolj furlansko govoreče šele v 20.
stoletju, v vaseh, ki so na gričevnatem področju,
pa je še prisotna slovenščina.
Vsekakor je Puntin z vrsto primerov povedal, kako
nam imena vasi, a tudi mikrotoponimi, jasno po-
vedo, da so mnogim krajem dali ime Slovenci.
Izvajanje obeh govornikov je vzbudilo veliko zani-
manja in tudi
zato so mnogi
prisotni radi
vzeli knjigo,
da jo bodo
lahko doma
brali in
preučili.
Organizatorji
so posrečeno
povabili k
oblikovanju
večera dva
pevska zbora,
ki sta nastopi-
la ob koncu
vsakega sklo-
pa. Po Banchi-
govem zgodovinskem uokvirjanju vsebine je na-
stopil MoPZ Fantje izpod Grmade iz Devina, ki je
pod vodstvom Hermana Atoniča zapel pet sloven-
skih pesmi. Med temi Lavrenčičevo priredbo ljud-
ske Kje so tiste stezice. Venturinijevo Nesrečno lju-
bezen in Pračkovo Predraga, lahko noč ter Vodo-
pivčevi Na poljani in za konec Pobratimijo. Po po-
segu Maurizia Puntina je nastopil mešani zbor Lis
vôs dal Nadison iz kraja San Giovanni al Natisone,
ki je pod vodstvom Marie Francesce Gussetti zapel
pet furlanskih pesmi.
Večer se je nato nadaljeval v bolj sproščenem tonu,
ob zakuski, klepetu in petju v sosednjem razredu.
Ljudje so pozitivno ocenili sam dogodek, ker je go-
tovo dvignil njihovo zavest pripadnosti krajem in
kulturni tradiciji.
MT
P   etošnji dnevi so se začeli z omiz-jem med predstavniki Narodnegasveta koroških Slovencev, Enotne
liste, Sveta slovenskih organizacij in
Slovenske skupnosti. Izhodiščna vsebi-
na je bila volilna zakonodaja, ki naj
omogoča izvolitev slovenskega pred-
stavnika v deželna in državna zakono-
dajna telesa. Predvajali so tudi doku-
mentarec, ki je nastal v sklopu projekta
Zastavimo skupne moči za skupne cilje
ob 10-letnici
smrti dr. Mir-
ka Špacapa-
na; projekt je
finančno
podprla
Dežela FJK in
vsebuje
pričevanja ta-
kratnih akter-
jev dežele in
slovenske na-
rodne skup-
nosti. Doku-
mentarec je
poklon dr.
Mirku Špaca-
panu, ki se je uspešno udejstvoval na
političnem, športnem, glasbenem in
poklicnem področju. Predstavljena je
bila tudi publikacija Boj za narodne
pravice in demokracijo.
Zelo natrpan je bil program 25. okto-
bra. Zjutraj je bila v Tischlerjevi dvora-
ni v Celovcu predstavitev dveh publika-
cij, ki sta jih izdali založbi Mladika iz
Trsta in Goriška Mohorjeva družba. Na-
dia Roncelli je spregovorila o komaj iz-
dani dokumentarni monografiji o Aloj-
zu Rebuli, ki jo je pripravil France Pi-
bernik in v kateri se razpleta življenjska
pot misleca, globokega kristjana, veli-
kana slovenske književnosti in intelek-
tualca evropskih razsežnosti.
Umetnostna zgodovinarka Verena
Koršič Zorn pa je predstavila, kot avtori-
ca, monografijo o poslikavah velikega
umetnika Toneta Kralja, ki zaobjema v
lepih fotografijah sedem cerkva; te se
nahajajo na območju od Sv. Višarij v
Kanalski dolini do tržaškega Krasa, ki
danes spada pod Italijo. Več teh posli-
kav je nastalo v obdobju fašizma, kjer je
umetnik s svojo likovno govorico vlival
vero in upanje v boljše čase.
V popoldanskih urah so na sedežu av-
strijske radiotelevizije ORF spregovorili
predstavniki treh kulturnih osrednjih
organizacij o poteku in pomenu kultur-
nih izmenjav.
V dvorani Mestne hiše v Borovljah so se
srečali mladi pevci in glasbeniki pod
geslom Dober večer, sosed. Pevsko gla-
sbeni večer so oblikovali gojenci Slo-
venske glasbene šole iz Koroške, Slo-
venskega centra za glasbeno vzgojo
Emil Komel iz Gorice in Glasbene mati-
ce FJK. Večer so obogatili mladinski
zbor Veseljaki iz Doberdoba, Moški
zbor Mirko Filej iz Gorice in Komorni
zbor SPD “Borovlje”.
Gledališče je prišlo na vrsto 25. oktobra
v farnem domu v Selah, kjer so nastopi-
li člani dramskega odseka Prosvetnega
društva Štandrež. Hvaležni publiki so
uprizorili komedijo Neila Simona Bosa
v parku v režiji Janeza Starine.
V nedeljo, 27. oktobra, je cerkveni zbor
iz Ukev pel pri sv. maši v farni cerkvi v
Ziljski Bistrici.
Primorski kulturni dnevi so se končali
30. oktobra z odprtjem razstave izjem-
no zanimivega preučevalca slovenskega
jezika in jezikoslovja patra Stanislava
Škrabca. Razstavo so pripravili v Šol-
skem centru Nova Gorica v okviru
Škrabčevega leta, saj je lani minilo 100
let od smrti največjega slovenskega jezi-
koslovca 19. stoletja, ki je deloval kot
gimnazijski učitelj v samostanu na Ko-
stanjevici pri Gorici. Njegovo ogromno
delo obsega 1200 strani; predstavili sta
ga prof. Vasilija Rupnik in Ernesta De-
jak Furlan. Razstava bo odprta do 28.
novembra v prostorih univerzitetne
knjižnice v Celovcu.
L
Foto DP
  Izmenjava raznolikih prireditev med rojaki
Bogati Primorski kulturni dnevi 
na Koroškem
S 1. STRANI 
Abonmajska sezona SSG v Gorici / Briljantina
Sanje, ljubezenska drhtenja in
pahljača čustev v cvetu mladosti
Številno občinstvo v dvorani
Slovenija 7. novembra 2019 13
  dneh spominjanja na mrtve,
okrog 1. novembra, so znova po-
tekale razprave, tudi polemične,
o tem, kdo je tvorec našega planeta in
življenja na njem. Da je to Bog, zatrju-
jejo verstva, da gre za dosežek znanosti,
pa trdijo v drugih okoljih. Navajam pre-
pričanje Petra Peršeta, časni-
karja in avtorja oddaje o
življenju in smrti, ki jo je
nacionalna TV predvajala 3.
novembra. On zagotavlja,
“da je Bog gospodar zgodo-
vine, saj se je v preteklosti
pogosto zdelo, da je konec
sveta, a svet se je vedno iz-
vlekel iz težav. Zato sem
prišel do spoznanja, da je
vera v Boga tolažba in upan-
je. Močno sem prepričan,
da sedanja stvarnost, v kate-
ri živimo, ni edina in do-
končna. Ljudje živimo za
nekaj več, zato se bo življen-
je po smrti nadaljevalo”.
Takšna razmišljanja in spoznanja so
vedno aktualna, uporabna v življenju,
pomenijo pa tudi iztočnico v raz-
mišljanjih in ravnanjih naših politikov
in voditeljev države. Premier Marjan
Šarec v svojih posegih, ki se vrstijo kot
po tekočem traku, sicer pogosto navaja
puhlice, vendar v zadnjem času vzbuja
odločnejše ugovore in ravnanja, na ka-
tera nima vpliva. Zaradi tega se zateka
k populizmu, všečnosti, s tem da pri-
trjuje mnenjem in bojaznim t. i. običaj-
nih ljudi. Na POP TV je sporočil, da za-
radi različnih mnenj in negotovega ob-
stoja sedanje manjšinske vlade ta ne bo
začela izvajati reform v Sloveniji. Spre-
jemala bo le manjše ukrepe na različnih
področjih, tudi v zdravstvu, kjer so raz-
mere najbolj pereče.  (Reforma pomeni
neko nedelujočo stvar načrtno preure-
diti ali z določenimi posegi vzpodbudi-
ti k drugačnemu, času in razmeram
ustreznejšemu delovanju. Pri reformah
gre torej za dober namen nekaj spreme-
niti na bolje, op. a.)
V gospodarski družbi Petrol so dom-
nevno brez vednosti in mnenja pred-
sednika vlade zamenjali upravo, v Ban-
ki Slovenija pa uvedli nova strožja me-
rila in postopke pri odobravanju posojil
v slovenskih bankah. To je pri-
zadelo okoli 300.000 ljudi iz naj-
bolj ranljivih in prizadetih slo-
jev. Nastali so burni odzivi, ki še
trajajo, predsednik vlade pa se
jim je pridružil z izjavo, “da na
Banki Slovenija nimajo stika z
realnostjo in z ljudmi”. Guver-
ner slovenske centralne banke
Boštjan Vasle se na polemično
ost premiera ni odzval.
V Sloveniji je nastalo vzdušje, v
katerem so razni vplivni posa-
mezniki, pa tudi t. i. običajni
ljudje, čedalje bolj ostri in zah-
tevni v svojih kritikah o delo-
vanju in ukrepih vlade, to je naj-
višje izvršne oblasti. Zgodovinar
dr. Stane Granda poudarja, “da se mora
slovenski narod v veliki meri še razstru-
piti od nekdanje totalitarne ideologije”.
Podpredsednik državnega zbora Jože
Tanko je v govoru poslancem ob dnevu
suverenosti opozoril, “da nam migran-
ti, torej tujci, ne morejo in ne smejo
vsiljevati pravil, po katerih bomo živeli,
sicer to ne bo več naša domovi-
na”. Finančni minister v drugi
Janševi vladi dr. Janez Šušteršič
poudarja, “da bi podkupovanje
medijev moralo postati kaznivo
dejanje. Ko kaj berem, vidim, da
je članek kupljen, a kaj mi to po-
maga, saj ne morem ukrepati.
Sicer pa v državnih podjetjih
kradejo vsi, ki lahko”. Časnikar
Gašper Blažič je v reviji Demokracija za-
pisal, da Slovenija je država, ki izhaja iz
umorov, a te “podaljšane preteklosti”
noče biti konec. V vsaki normalni
državi bi bili zločinci že zdavnaj kazno-
vani, žrtve dostojno pokopane, zgodo-
vinski učbeniki pa bi dogajanje prika-
zovali v duhu resnice. Pri nas v Slove-
niji pa se ni zgodilo nič od tega. Teolog
dr. Andrej Poznič poziva, “naj ne sode-
lujmo s svojim glasom s takimi, ki ne
priznavajo naravnega reda in nam de-
lajo škodo. To so tisti ljudje, ki ne priz-
navajo Boga. Na volitvah oddajmo svoj
glas vrednejšim”. Jože Biščak, glavni in
odgovorni urednik revije Demokracija,
pa je prepričan, “da so kljub zameglje-
vanju primeri korupcije in zlorabe obla-
sti prebudili javnost. Zato še ni izgublje-
no upanje na dan, ko bodo ljudje spet
postali vladarji slovenskega naroda”.
Teolog in filozof, sicer tudi župnik na
Frankolovem pri Celju, pater Branko
Cestnik, je v tedniku Družina ocenil pa-
peže, ki so delovali v preteklosti, pa tudi
sedanjega papeža Frančiška. Piše:
“Doživeli smo neslutene novosti. Leta
2013 je bil za papeža izvoljen argentin-
ski nadškof Jorge Mario Bergoglio, ki si
je dal preprosto ime Frančišek. Periferi-
ja je stresla center, Cerkvi se je zgodil
papež, ki se ga je iskreno in močno ve-
selil tudi zunanji svet. Te dni smo
doživeli sinodo o Amazoniji, po kateri
bo Cerkev zakorakala na nove poti. To
pri kom vzbuja nelagodje, če ne celo
strah. Nekateri spet na glas rovarijo zo-
per papeža Frančiška. Toda pogled na-
zaj, tja do leta 1958 in še dlje, ne dovoli
razlogov za nelagodje in strah. Sveti
Duh ve, kaj hoče. Venomer se nam do-
gajajo papeži, ki so sveži in pogumni,
ne da bi rušili svoje predhodnike.
Frančišek je eden izmed njih. Pomen-
ljiva je njegova izjava na generalni
skupščini Papeških misijonskih družb,
preteklega oktobra. Dejal je: “Vedno se
je treba prenavljati, prenavljati srce,
prenavljati dela, prenavljati organizaci-
je, kajti sicer bomo vsi skupaj končali v
muzeju”.
(V zvezi s papežem Frančiškom je bila
omenjena Amazonija, kar je naziv za
območje v Južni Ameriki, kjer je naj-
večje sklenjeno ozemlje tropskega
deževnega gozda na svetu, op. a.)
Obravnava kot posledica zadeve Patria.
Po skoraj dveh letih odlaganja se bo 14.
novembra začela obravnava odškod-
ninske tožbe predsednika Slovenske de-
mokratske stranke, Janeza Janše, v zna-
ni zadevi Patria. Uperjena je zoper ta-
kratno tožilko Branko Zobec Hrastar in
sodnike Barbaro Klanjšek, Milana Štru-
klja, Vesno Žalik in Branka Masleša. Pri-
mer bo vodila okrožna sodnica Metka
Turk. Kljub temu da je Ustavno sodišče
odločilo, da bi v končnem razpletu za-
deve Patria moralo priti do oprostilne
sodbe, so odgovorni poskrbeli, da je pri-
mer zastaral.
Janez Janša, ki je moral po krivici v za-
por, od odgovornih, med njimi tudi
države, zahteva 901.119 evrov odškod-
nine.
Marijan Drobež
V
Islamizacija Evrope
Nizko rodnost spremljajo sta-
ranje ljudi, pomanjkanje delov-
ne sile, pešanje gospodarstva in
z njim državnih blagajn, to je
predvsem proračuna, pokojnin-
ske in zdravstvene blagajne. Za-
radi tega so morale razvite
evropske države že pred sedanjo
migrantsko krizo na široko od-
preti vrata ekonomskim mi-
grantom iz edinega bližnjega
naravnega bazena s presežkom
delovne sile, to je iz sosednega
muslimanskega sveta. Tako ima
Evropa že danes okrog 50 mili-
jonov muslimanov, od tega 25
milijonov staroselcev, predvsem
na Balkanu in na kavkaškem ob-
močju, ter okrog 25 milijonov
novih muslimanskih priseljen-
cev. Teh je po podatkih medijev
(Demokracija 18. 4. 2019) v
Nemčiji 4.760.000 (5,2 % prebi-
valstva), v Franciji 4,710.000
(7,5 %), Združenem kraljestvu
2,960.000 (4,8 %), Italiji
2,220.000 (3,7 %), na Nizozem-
skem 1,000.000 (6 %), v Španiji
980.000 (2,1 %), na Švedskem
430.000 (4,6 %), v Belgiji
630.000 (5,9 %), v Ruski federa-
ciji 20,000.000 (14 %), v glav-
nem staroselcev s področja Kav-
kaza, v Sloveniji pa 60.000 (3,5
%), tudi staroselcev z Balkana.
Le v skupini višegrajskih držav
in v Romuniji znaša število mu-
slimanov pod pol odstotka.
Ugotavljanje števila muslima-
nov v Evropi pa postaja težko,
ker so nekatere države nehale
objavljati podatke glede narod-
nosti, rase in veroizpovedi ali pa
jih celo prirejajo. V Sloveniji se
je po podatkih popisa število
muslimanov v obdobju 1991-
2015 povečalo z okrog 30.000
na 60.000. Mediji pa
nam sporočajo skrb
zbujajoče vesti, da je
npr. v Belgiji in na Ni-
zozemskem že danes
50 odstotkov novorojenih otrok
iz muslimanskih družin, čez 15
let pa naj bi bila polovica vseh
prebivalcev teh dveh držav mu-
slimanov. Pri dosedanjih
težnjah naj bi bil v Franciji do
leta 2030 vsak četrti prebivalec
musliman. V Nemčiji pa naj bi
ob dosedanjem tempu priselje-
vanja muslimani postali večina
leta 2050. To odpira možnost,
da postopoma lahko prevzame-
jo oblast in vsilijo drugim pre-
bivalcem svoj vzorec mišljenja
in svoj način življenja. Naj še za
ilustracijo navedem, da je že da-
nes v Evropi okrog 10.000 mošej
(Nemčija 2.800, Francija 2.100,
Velika Britanija 1.500, BiH 1.900
itn.). Vendar glede na to, da pri
muslimanih, ki se preselijo v
Evropo, pada rodnost, so gornje
projekcije negotove, ker je v zra-
ku še precej neznank.
Z 2. strani
Demografsko izumiranje ...
Podatki iz sredine leta 2019
Med prebivalstvom prvič v
zgodovini več moških kot žensk
  redi leta je bilo prvič v
več kot 160-letni
zgodovini, odkar imamo
zanesljive podatke o
prebivalstvu sedanjega
ozemlja Slovenije, med
prebivalci Slovenije več
moških kot žensk.
Prebivalstvo Slovenije je tako
1. julija 2019 sestavljalo
1.045.835 moških in
1.043.475 žensk, so zapisali v
Statističnem uradu RS (Surs).
V prvem polletju letos se je
število prebivalcev Slovenije
povečalo za več kot 8400.
Državljanov Slovenije je bilo
skoraj 1600 manj, tujih
državljanov pa 10.000 več kot
v enakem obdobju lani. Med
S slovenskimi državljani je bildelež žensk 51,2 odstotka, medtujimi državljani pa 33,7
odstotka. Tujci so 1. julija 2019
predstavljali 7,1 odstotka vseh
prebivalcev Slovenije, poroča
Surs.
V drugem četrtletju 2019 se je
v Slovenijo priselilo 27
odstotkov več prebivalcev kot
v enakem obdobju leta 2018.
Priselilo se je 7711 oseb,
odselilo pa se je 2787 oziroma
19 odstotkov manj kot v istem
obdobju leta 2018. Odselilo se
je manj državljanov Slovenije
kot tujih državljanov.
Selitveni prirast tujih
državljanov je bil pozitiven za
5185, selitveni prirast
državljanov Slovenije pa
negativen. Iz države se je
namreč odselilo 261
državljanov Slovenije več, kot
se jih je vanjo priselilo.
V drugem četrtletju letošnjega
leta je zakonsko zvezo sklenilo
2423 parov ali 227 manj kot v
istem obdobju lani, razvezalo
pa se je 711 parov ali 85 več
kot v enakem obdobju lani.
V tem obdobju se je rodilo
4827, umrlo pa je 4742
prebivalcev. Število rojenih je
bilo za 58 oz. 1,2 odstotka
nižje, število umrlih pa za 24
oz. 0,5 odstotka nižje kot v
enakem obdobju leta 2018.
Naravni prirast je ostal
nespremenjen.
  Predstava Tutošomato
“Tutošomato, ta svet je
šou prou ven z glave!”
SNG NOVA GORICA 
  ako se glasi eden izmed po-
menljivih verzov songa, ki
se oglaša v zadnji predstavi
z izvirnim tekstom Iztoka Mlakar-
ja Tutošomato, ki je kot kopro-
dukcijska uprizoritev z Gleda-
liščem Koper krstno izvedbo ob
popolnoma zasedeni dvorani
doživela v Slovenskem narodnem
gledališču Nova Gorica, 10. okto-
bra 2019, v režiji Vita Tauferja.
Taufer, ki z Mlakarjem sestavlja
res enkraten umetniški duo, je bil
tokrat še posebno pozoren na de-
tajle in na to, da ni predstava sa-
ma zašla na pot cenenega smeha
in da niso liki v njej zdrseli v ka-
rikature. Sodeč po
razprodanih pono-
vitvah, stopa tudi
Tutošomato po sle-
deh ostalih Mlakar-
jevih uspešnic
Duohtar pod mus!,
Sljehrnik in Pašjon,
ki so krepko prese-
gle več kot sto pono-
vitev in s svojim zba-
dljivim humorjem,
ki vabi k treznemu
razmišljanju o člove-
ku in njegovih za-
blodah pa tudi o po-
slednjih stvareh, ne-
posredno nagovar-
jajo gledalca.
Kot je povedal sam Mlakar, mu je
predstavo navdihnila Shakespear-
jeva Trmoglavka, pa morda tudi
Kralj Lear ali še kakšno drugo delo
angleškega dramatika, a je v njej
kljub temu vse “mlakarjansko”. Iz
nje vejeta Mlakarjev razpoznavni
humor in kritična ost na račun te-
ga našega norega sveta, pri kate-
rem lahko le čakamo, kdaj ga bo
zadela tista prava iskra, ko bo vse
skupaj “šlo v maloru”, kakor se
zgodi protagonistu dela Tu-
tošomato Baptistu Minoli v sklep-
nem prizoru predstave. Le-ta ima
T vse značilnosti Mlakarjevega po-dajanja pogleda na svet, kjer so se-veda središčne figure ženske in
moški, v večnem boju med spo-
loma. Tutošomato je manj enovi-
ta uprizoritev kot preostale Mla-
karjeve, saj se je tekst spreminjal
med samim študijem, ker je tako
narekovala nadgradnja likov, ki so
jo z zagnanostjo in navdušenjem
opravljali igralci ob dodeljenih
vlogah. Tako se je tokrat Mlakar
še bolj trdno opiral na njemu tako
priljubljeno commedio dell’arte.
V predstavo Tutošomato (če odv-
zamemo “šo” lahko beremo Tu-
tomato oz. tutto matto, vse noro!)
je Mlakar strnil to, kar za človeka
gotovo ni častno: kriminalna de-
janja, grabežljivost, laž, nasilje,
streženje po življenju, uporniška
drža, pretvarjanje, pohlep, avtori-
tarni patriarhalni odnosi v
družini... Svet, ki nam ga orisuje
Mlakar, je vse prej kot rožnat in
kaže na splošno propadanje
družbe, ki drvi v pogubo, a se tega
noče zavedati. Vse to in še marsi-
kaj drugega lahko izluščimo iz
predstave Tutošomato, ki tudi to-
krat v duhovitem slogu izzveni v
izredno barviti jezikovni pahljači,
izvirno Mlakarjevi, v kateri je pre-
poznavno solkansko narečje s pri-
mesmi briške, vipavske, pa še dru-
gih primorskih narečnih govoric.
Vmes pa odzvanjajo še furlanski
in beneški dialektalni izrazi. Vse
to ustvarja še večjo komično pod-
stat, na kateri so igralci znali ime-
nitno zgraditi svoje like in seveda
celotno uprizoritev, ki je, kot
rečeno, tokrat malce bolj eklek-
tična in zazrta v trdo realnost. Sre-
diščna figura je ostareli, godrnjavi
mafijec Baptista Minola, ki brez
vsakih etičnih pomislekov svoje
“sovražnike” spravi s poti in jih
dobesedno zacementira. Ta lik je
z vso njegovo grdobijo kot
brezsrčnega, ne ravno bistrega, a
zvitega in v denar zaljubljenega
stiskača pa še ženskarja plastično
upodobil Iztok Mlakar in mu dal
obrise slavnega “Botra” iz istoi-
menskega Coppolovega filma.
Minola ima tri hčerke, ki bi jih
rad omožil. A najstarejša Katarina
je zagrizena fe-
ministka in v
domači hiši z
veliko zagna-
nostjo opravlja
vsa groba
moška dela in
za moške ji
prav nič ni
mar. Če pa se
ona prva ne
poroči, se ne
moreta niti
ostali dve. Po-
sebno Bianca,
domača lepo-
tica, hrepeni
po moškem,
saj stalno pravi, da bo prav kmalu
minila njena “biološka ura”.
Najmlajša Chiara, na videz naj-
bolj ljubeča, v resnici pa zelo zlob-
na, bi rada - in to poskusi na na-
jrazličnejše načine - spravila s tega
sveta očeta, da bi se polastila vse-
ga njegovega premoženja. Tudi
zaradi tega se v Minolovo domo-
vanje z različnimi razlogi pritiho-
tapijo moški, seveda preoblečeni
v žensko. Tako se začne, še poseb-
no za enega, nevarna travestitska
igra, ki se konča celo s posilstvom.
/ str. 15
Iva Koršič
Urška Taufer, Tjaša Hrovat, Iztok Mlakar, Patrizia Jurinčič Finžgar 
(foto SNG Nova Gorica/Peter Uhan)
Kmalu obravnava odškodninske tožbe Janeza Janše zaradi sojenja v zadevi Patria
Premier Marjan Šarec napovedal, da
v Sloveniji ne bodo izvajali reform!
Janez Janša
Aktualno7. novembra 201914
  o izjemno slabi maka-
damski cesti so nas nato
izkušeni kazaški vozniki
pospremili do meje s Kirgizijo,
čez katero smo se podali kar
peš, saj so nas na kirgizijski
strani čakali kirgiški vozniki in
vodiči. Prehod meje ni bil ne-
boleč, saj to ni šengenska meja,
ampak meja med “nekdanji-
ma” socialističnima državama,
kjer so natančni pregledi z iz-
vežbanimi psi rutina. Pot smo
nadaljevali po prav tako slabi
makadamski cesti
skoraj do mesta Ka-
rakol (ta se kiti z ru-
sko pravoslavno
cerkvijo, mošejo in
velikim bazarjem).
Razdalje so ogrom-
ne, primerne azij-
skim, tako da smo
se vsega skupaj sa-
mo po prašni cesti
vozili kakih 150
km.
Kirgizija je poglavje
zase: manjša
država, za tretjino manjša od
Italije, se prav tako kot severna
soseda (Kazahstan) nahaja na
t. i. svilni poti, njen BTP je v
primerjavi s kazaškim bistveno
manjši, vendar je vsa država en
sam naravni biser. Gre za sa-
P mosvojo in tradicionalnodeželo pod vrhovi štiriti-sočakov in drugih višjih in ne-
koliko nižjih gora, ki pa še ved-
no krepko presegajo 3000 m,
ki sploh nimajo imena (marsi-
kateri pohodnik lahko sam
brez težav prileze na kak štiriti-
sočak, ampak ne more poveda-
ti, kje je bil, ker gore - razen naj-
bolj popularnih in najvišjih,
nimajo imena!). Velika atrakci-
ja so v Kirgiziji, poleg že omen-
jenih gora, predvsem jezera. Tu
izstopa predvsem Issyk Kul, ka-
mor je zahajal včasih na počit-
nice ruski politični vrh. Kljub
temu, da se jezero (dolgo 180
km in široko do 60 km) nahaja
na nadmorski višini 1600m in
ga obkrožajo štiritisočaki, je to-
plo in idealno za ko-
panje. Posebna dogo-
divščina pa je vzpon
do jezera Song Kul, ki
se nahaja dobrih
3000m nad morjem,
v katerega so se vrgli
samo najbol korajžni.
Jezero se nahaja v ob-
jemu tritisočakov na
prelepi višinski planjavi, ki ji ni
videti konca. V bistvu smo sre-
di ničesar, nikjer nobenega na-
selja, vasi, mesta so oddaljena
stotine kilometrov, telefonske
povezave ni, vsenaokoli vlada
popolna tišina. Na planoti do-
mujejo v poletnih mesecih no-
madi, ki postavijo tu jurte zase
in za turiste, ki želijo v miru
preživeti nekaj dni v objemu še
nedotaknjene narave. Turistom
so na voljo sprehodi, trekingi
na tritisočake, raziskovanje
okolice ali pa ježa s konji. Po
tridnevnem postanku na pla-
noti smo se nato odpravili pre-
ko Sussaymirske planote še v
lično mestece Kočkor, kjer so
zanimive trgovinice s spomin-
ki in obrtniškimi izdelki, in
čisto za konec še do glavnega
mesta Biškek, ki se ponaša s
širokimi bulvarji in moderni-
mi palačami, na drugi strani pa
še vedno izstopajo sivi sovjetski
bloki.
Potovanje v Kazahstan in Kir-
gizijo je bilo kljub začetni skep-
si odkritje neverjetne lepote
Osrednje Azije v neposredni
bližini Zahodne Kitajske,
doživetje enega izmed najbolj
odmaknjenih kotičkov našega
planeta, kjer k sreči še ni pre-
vladala pridobitniška in po-
trošniška miselnost. Upajmo,
da bo tako tudi ostalo.
/ konec
Adrijan Pahor
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 5. novembra 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (266)Erika Brajnik
Zanositev in naturopatski 
pristop (1)
V svoji 10-letni karieri sem imela srečo in pri-
ložnost svetovati več kot 15.000 ljudem, veliko
je bilo tudi žensk, ki niso mogle zanositi zaradi
razlogov, ki jih uradna medicina ni znala ra-
zložiti.
Spominjam se primera iz letošnje pomladi: 33-
letna gospa si je s
partnerjem prizade-
vala zanositi že štiri
leta, a ji ni uspelo.
Zdravnik jo je usme-
ril na umetno oplo-
ditev. Z njo naj bi bi-
lo fizično vse v redu,
s partnerjem tudi. S
temi podatki je prišla
na naturopatski pre-
gled. Med pregledom
sem opazila, da nima
velikih telesnih
težav, menstruacije je
imela redne, brez vnetij, vitalna energija je bila
dobra, gospa se je kot športnica zelo pazila pri
prehrani; skratka, vse je bilo optimalno. Potem
sem pa pogledala njen iris (oko); na njem so se
kazali znaki strogosti, trdnosti, neomajnosti,
znaki trdne vzgoje, strogih načel (natrijev
obroč: ura 12.00). Začela sem jo spraševati o
njenem poklicu, o hobijih in o tem, kako
preživlja dan. Vse mi je povedala, nato pa sem
ugotovila, da z možem nista še poročena,
čeprav živita skupaj že 7 let.
Takrat sem razumela in ji rekla: “Imeli ste stro-
go vzgojo, napeti ste oziroma krivo se počutite,
ker niste poročeni, sram vas je pred starši, zato
ne morete zanositi”. Gospa je osupnila in po-
trdila, da je res tako, da ji je res hudo, da so
starši strogi “po stari šoli” in da vedno, ko gre k
njim na obisk, se počuti bedno.
Svetovala sem ji poro-
ko, vranični jedilnik,
rmanov čaj, masažo.
Po dveh mesecih sem
prejela sporočilo:
“Kot dogovorjeno,
sem se poročila in za-
nosila”!
Kot ste lahko razume-
li, z opisom tega pri-
mera želim povedati,
da je težave z zanosit-
vijo potrebno iskati v
telesu, duhu in duši,
individualno.
Velik del mojih strank, ki so imele težave z za-
nositvijo, je imelo dejansko emocionalne blo-
kade, vendar se emocija vedno kaže tudi na fi-
zični ravni kot neravnovesje telesa, v tem pri-
meru hormonskega neravnovesja med estroge-
nom, progesteronom, kortizolom, testostero-
nom itd.
/ dalje
www.saeka.si
Nekje proti kon-
cu 19. stoletja so
se v Gorici pri-
kazala prva ko-
lesa. Meščani so
z začudenjem in
nezaupanjem
opazovali odra-
sle moške, “bra-
date otroke”, ki so navdušeno, a okorno kolesarili
po mestnih ulicah. Da bi se izognili blatu in ce-
stnemu prahu, so najraje drveli mimo pešcev na
njim rezerviranih uličnih predelih in s tem ustvar-
jali veliko nelagodje, saj se je večkrat zgodilo, da
so trčili ob kakega naglušnega, nič hudega slu-
tečega, starejšega občana. Koles je bilo v kratkem
času vedno več in prav tako nespretnih, nevarnih
kolesarjev, ki so ob vseh mogočih urah, za potrebo
ali za zabavo, zasedali prostor pešcev, mamic, ki
so se rade sprehajale s
svojimi otročički v vo-
zičkih, obrtnikov, kate-
rim se je mudilo po opra-
vilih, in mestne buržoazi-
je. Bil je čas elegantnih ci-
lindrastih klobukov, opri-
jetih hlač, žametnih te-
lovnikov, romantičnih, s
svilenim cvetjem
okrašenih ženskih oblek
in klobučkov, čas za nei-
zogibno modernizacijo,
ki je privedla do tega, da
se je moralo skeptično
meščanstvo sprijazniti z novim prevoznim sred-
stvom. Tako so prvo nedeljo v juniju leta 1902, v
bližini železniške postaje, uradno predali namenu
nov prostor, cementno dirkalno kolesarsko progo.
Na odprtju čudovite, moderne strukture so se slo-
vesno zbrali vsi Goričani, predstavniki javne upra-
ve, ustanov in preprosti ljudje. Vsi so bili nav-
dušeni nad umetno osvetljeno progo s tribunami
in nad množičnimi kioski ter stojnicami s hrano
in pijačo. Ob strani sta stala paviljona v rimsko-
grškem stilu - v enem je bil pihalni orkester, v dru-
gem so se mudili prostovoljci mestnih dobrodel-
nih organizacij, ki so zbirali prispevke za svoje de-
lovanje. Na progi so potekale amaterske in profe-
sionalne kolesarske dirke - nihče ni pričakoval, da
bodo privabljale tako veliko število navdušencev,
ki so ob vsakem krogu mahali s svojimi robci in
metali klobuke v zrak.
Kolo je kmalu postalo tudi na vaseh pomembno
prevozno sredstvo. V petdesetih letih prejšnjega
stoletja je bilo najbolj zaželeni predmet za starejše
in mlajše “športnike”, bilo pa je drago, tako da si
ga je večina srečnežev, ki si ga je lahko privoščila,
plačevala na obroke. Največkrat so imeli ljudje le
eno kolo v hiši: bratje so si ga delili, vsak ga je imel
na razpolago vsako drugo nedeljo - na “štango” je
posedel “ljubo” in šla sta pohajat. Ženske so s ko-
lesom vozile svoj pridelek na tržnico ali kosilo
možem v tovarno. Moj tast mi je pripovedoval, ka-
ko so bili nekoč karabinjerji posebno strogi s ko-
lesarji: ustavljali so jih, podrobno pregledovali ko-
lesa in preverjali, ali so luči in zvonec v redu. Še
danes se spominja, kako se je kot dvanajstleten
deček s prijatelji odpravil v smetnjak po stara, neu-
porabna kolesa: z žago in rudimentarno napravo
za varjenje so s pomočjo obrtnika iz odpadnih ko-
sov ustvarili popolnoma delujoč tandem. Bili so
neizmerno veseli in zadovoljni, tako kot tudi teta
iz Gabrij, ki je peš hodila v Podgoro, kjer je bila za-
poslena v tovarni, in je nekega jutra v “grapi”, ob-
cestnem jarku, zagledala staro, razbito, zapuščeno
moško kolo. Po enem tednu je bilo kolo še tam,
tako se je le odločila, ga izvlekla iz grape in peljala
v Gorico na popravilo “k Slavcu” – Sovodenjcu, ki
je v svoji obrtniški delavnici popravljal in prodajal
kolesa. Njena mama se je doma sicer hudo razje-
zila, češ da si je prilastila kolo nekoga drugega, teta
pa je bila s svojim “novim” kolesom vseeno zelo
zadovoljna, še bolj pa, ko ji je Slavc v zameno za
njeno dal žensko kolo.
Presrečna je bila tudi moja tašča, ko je dobila prvo
kolo, ki je bilo nekoč za otroke na vasi skoraj ne-
dosegljiv cilj: od časa do časa so se lahko vozili z
maminim kolesom, a samo za “en gir”, samo po-
tem, ko je bila posoda oprana, v vrtu “plevel oplet”
in hiša pospravljena. Kolo je bilo velika nagrada
za dobro opravljeno delo ali za uspešno izdelan
peti razred osnovne šole - prav za to priložnost je
moji tašči tata kupil kolo.
Posedel jo je na “štango”
svojega kolesa in zapeljala
sta se v mesto “k Slavcu”.
Moja tašča se spominja, da
so bila kolesa lepo, ureje-
no razporejena, med vse-
mi pa je takoj zagledala
“svoje”. Bilo je čudovito,
živo zelene barve.
Odločno ga je pokazala ta-
tu, ki je z veseljem izpolnil
njeno željo. S kolesoma sta
se neizmerno vesela od-
pravila proti domu. Dekli-
ca je vozila spredaj, tata ji je sledil. Bala se je in
tata ji je kričal: “Ne tako! Pojdi daleč od pločnika,
da ne boš padla”! . Doma jo je potrpežljivo naučil,
kako je treba ravnati z dragocenim prevoznim
sredstvom: primerno ga je bilo treba namazati, za-
menjati luč, če se ta prežge, zvonec popraviti, “na-
pompat žlauf s pompu”, “zabljeket črevo”, če se
kolo prepušča. Za to operacijo ji je tata pokazal,
kako se “črevo” vzame iz pnevmatike in potopi v
vodo. Pri tem je treba pazljivo opazovati, kje se bo-
do prikazali zračni mehurčki - tam je luknja, ki jo
je treba z “bljekom zabljekati”. Moja tašča je zelo
dobro poslušala, kar jo je tata učil, potem pa je še
s krpo skrbno čistila svoje kolo, da je bilo lepo.
Zanimivo, kako lahko samo pogled na preprosto
prevozno sredstvo, predmet, prebudi v človeku
sladke in tople spomine iz otroštva, misli in po-
dobe, ki so v srcu še tako žive in otipljive. Moji
tašči so se med najinim pogovorom oči orosile ob
spominu na njeno zeleno kolo, na dragocene tre-
nutke, ki jih je preživela s svojim tatom, na tisti
dan, ko sta skupaj preživela cel popoldne in sta
zvečer, utrujena in zadovoljna, stopila v hišo, kjer
se je lepo vzdušje nadaljevalo ob zlatem, sladkem
in dobrem, ob mamini praznični jabolčni torti.
JABOLČNA TORTA
Sestavine:
250 g sladkorja, 100 g masla, 250 g moke, sol, li-
monina lupina, vanilija, 1 vrečka pecilnega
praška, 4 jajca, 4-5 jabolk, sladkor v prahu za po-
tresanje.
Priprava: Rumenjake in sladkor penasto vmešamo,
dodamo maslo, limonino lupino, vanilijo in
ščepec soli. Moko s pecilnim praškom dodajamo
počasi in dobro premešamo. Beljake stepemo v trd
sneg, ki ga narahlo dodamo v testo. Testo damo v
model. Jabolka olupimo, razrežemo na rezine in
razporedimo pokončno po testu. Pečemo pri-
bližno 45 minut na 175-180 stopinj Celzija.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (59) Dve neznani ali malo poznani državi Srednje Azije (2)
Osupljiva Kazahstan
in Kirgizija
Aktualno 7. novembra 2019 15
  godilo se je pred tednom dni v ob-
jemu Kanalske doline. Odpravljali
smo se v Avstrijo, v pokrajino
Nockberge; za jesenski izlet je bilo seve-
da že zelo pozno. Nisem jutranji tip. Vse
prej. Če gledamo na splošno razširjeno
mnenje, da se mladina zjutraj težko pre-
buja, starejši pa hodijo spat zelo zgodaj,
prebujajo pa se ob svitu, sem še vedno
najstnica. Zjutraj pač ne gre. Najprej sem
se navadila, da preslišim budilko, ki jo
imam ob postelji, nato mi je uspelo, da
preslišim celo dve budilki. Glasno zvon-
jenje mi ni prišlo več do živega, tako da
sem budnico vsakič prespala. Ravno raz-
mišljam, da bi si kupila radio in nastavi-
la funkcijo bujenja, ker je telefonska bu-
dilka vsekakor predraga.
No, in ravno zaradi tega svojega neoz-
dravljivega nagnjenja k jutranjemu
spanju sem se tudi tokrat, v krasnem,
svežem in prijetno modrem jesenskem
jutru, prepozno odpravila proti najvišje-
mu pogorju v Krških Alpah. Ko je pozno,
postanem seveda živčna, jezim se zaradi
vsakega zamujenega trenutka, hitim in
seveda pozabim doma pohodne palice,
zemljevide in jope. Ampak navzlic vse-
mu mi je tokrat uspelo, vozim se že po
Kanalski dolini, ki je meni vedno lepa
… Dežuje, lahko že uporabim preteklik,
deževalo je, jasni se. Nenadoma me
začara mavrica, na levi strani ceste, nad
hudournikom Belo. Fella v italijanščini.
Take mavrice še nisem videla, tako čiste,
tako živih barv. Tako blizu je, da se je
lahko dotaknem z roko. Tako velika je,
da se lahko skrijem v barve …
Ob mavrici pozabim na izlet, na naglico,
na gore, ki me čakajo. Tudi drugi, predv-
sem avstrijski vozniki, upočasnijo
vožnjo, eni se ustavijo ob robu ceste,
drugi hitijo na most, od koder se mavri-
ca najlepše vidi. Popoln lok od Dveh
Špic čez Belo do zvonika male cerkvice
v Šenkatriji. Že na
poti slikam, uta-
pljam se v barve,
krasne so. Takoj
nato zapeljem čez
most, kradem tre-
nutke, ujete med
sonce in oblake,
poskušam, da bi se
mavrice dotaknila,
da bi videla, ali je
nežna kot sanje. In
tam, pri zvoniku,
se konča. Mavrica.
Nekje, nekoč,
menda ko sem bila
še čisto majhna,
sem brala, da je
tam, kjer se mavri-
ca konča, skrit za-
klad. Torej je za-
klad tu, za cerkve-
nim zvonikom, na
gorskem travniku. Zaklad je lahko vse.
Včasih sem ga enačila s skrinjo, tako, kot
so jo imeli gusarji, polno denarcev, zlata,
ogrlic. Menda sem bila v tistih časih
srečnejša, kot sem zdaj, bogata nisem bi-
la nikoli in še vedno nisem.
Ko z mosta gledam mavrico, si zaželim,
da bi res našla zaklad. A ne skrinje z dra-
gulji. Zaklad mi pomeni srečo. Ure-
sničitev skritih sanj. Zdravje. Vsaj nekaj
od tega. Vsaj sanje. Pa naj bodo sanje o
sreči, o zdravju, o miru v srcu. Ko gle-
dam mavrico in sem skoraj sredi nje, ver-
jamem, da je ta dan morda res pravi, da
bom našla tisti zaklad, ki mi bo
pričaral nasmeh na lica. Tisti otroški
nasmeh, ki smo ga odrasli že davno
izgubili. A vendar vanj še verjame-
mo. Odrasli … Pa saj odrasli ne teka-
jo za mavrico.
Ljudje v mavrice, ki prinašajo srečo, in
v vsakovrstne vraže verjamemo. Verja-
memo, ker menda moramo verjeti. Sa-
ma sem hitela proti goram, a sem ob
mavrici pozabila na naglico in cilje. V
mavrici so bile sanje, obljube, upanje.
Morda bom le našla tisti zaklad, ki je
nekje na koncu barv. Morda bom našla
tisti zaklad, ki ga iščem in ki ga iščemo
od otroških let. Morda lahko izrazim žel-
jo. Morda lahko zasanjam.
Sprašujem sem, ali so tudi ostali, ki so
izstopili iz avtomobila, ker jih je začarala
mavrica, upali v zaklad. Če so si kot jaz
nanizali obzorje želja in če tako kot jaz
upajo, da se bo morda življenje spreme-
nilo zaradi majhnega naključja.
Ljudje verjamemo, ker moramo upati,
in sanjamo, ker so sanje nujne kot vsak-
danji kruh. Eni verjamemo v zaklad, ki
je skrit na koncu mavrice, drugi verja-
mejo v loto listek teden za tednom. Cilj
je isti: zaklad, ki bo spremenil vsakdan.
Zaklad, ki nam bo prinesel uresničitev
sanj. Tistih najlepših, najbolj drznih,
najbolj skritih. Pa ne govorim o denarju.
Nikjer ni napisano, da je na koncu ma-
vrice denar. Sama upam, da je na koncu
mavrice sreča.
Menda vsi ljudje v
nekaj verjamemo.
Tudi tisti, ki so naj-
bolj racionalni. Moj
oče se ni nikoli ločil
od nepomembnih
predmetov, za katere
je verjel, da mu pri-
našajo srečo. Vedno
jih je imel s seboj, v
avtu, na poti. Mama,
ki je bila nesrečna,
nezadovoljna duša,
mi je vedno govorila
o sreči. Tisti ----- ah,
ko bi … kateremu je
sledil še bolj globok
vzdih. Kot sanje na
koncu mavrice.
Spominjam se, da me
je učila, kje iskati šti-
riperesno deteljico.
Ko sva bili v naravi, sva jo vedno iskali
skupaj. Potem sem jo dala v knjigo, da
se je tam sušila, in sem jo hranila dolge
mesece. Štiriperesna deteljica nosi srečo.
Vedno sem verjela, da mi jo bo prej ali
slej prinesla. Menda so moje deteljice še
nekje v mojih starih knjigah. Sreče pa še
vedno ni. Še vedno jo čakam. Ali pa je
že šla mimo. Včasih je ne vidimo. Spolzi
nam iz rok, poleti mimo nas. Utrne se
kot zvezda in izgine v nebo. Tudi mavri-
ca izgine in vse je tako, kot je bilo pred
njo.
Zvezde. Zvezdni utrinki. Letos je menda
prvič, ko jih na dan sv. Lovrenca nisem
iskala na nebu. Bilo je oblačno. Lani je
bilo sicer jasno, a utrinkov ni bilo. Vsaj
videla jih nisem. V zvezdne utrinke ver-
jamemo skoraj vsi. Menda ker so lepi in
ker so redki. Kot biseri. Tudi svetli so kot
biseri. Ko sem bila še najstnica, smo s
prijateljicami hodile na obalo, kjer smo
ležale na čereh in zrle v nebo. O vsem
smo si pripovedovale, samo o najbolj
skritih sanjah ne. Želja mora ostati skri-
ta, če hočeš, da se uresniči. In utrinka
ne smeš nikomur omeniti. Ravno tako
kot ne smeš ob kresni noči vedeti, da
imaš po naključju v žepu čudežno pra-
protno seme. Pa smo vendarle vedele za
vse želje. Vedele smo za skrivnosti prija-
teljic, vedele smo za sanje, vedele smo
za ljubezni. In ko so utrinki padali v
morje, smo bile tiho kot pri molitvi in
smo verjele, da je sreča za vrati. Srečo
smo tedaj iskale v ljubezni, prijateljstvu,
dogodivščinah... Srečo smo iskale v
zvezdnatih nočeh ob morju.
Mislim, da večina ljudi verjame v na-
ključja, ki prinašajo srečo. To ostane od
otroštva, to je v naši podzavesti. Kot dal-
jna dediščina tistega prastarega instin-
kta, ki nas je povezoval z nezemeljskim.
Življenje je dandanes kruto resnično,
golo, ponavljajoče se kot matematična
izštevanka … Še sreča, da se včasih izza
oblakov prikaže mavrica in nam pre-
križa pot. Še sreča, da so na nebu utrinki.
Še sreča, da je v nekaterih izmed nas
preživel otrok. Še sreča, da znamo še
sanjati in da nam ni bilo odvzeto upanje
…
Ravno pred dnevi mi je prijatelj Igo Ra-
dovič pokazal pesem, ki jo je sam napi-
sal. PO DOLGEM SEM ČASU SPET PRO-
SIL BOGA, NAJ PAMET MI VZAME IN
SANJE PUSTI. Koliko resnice je v teh ver-
zih, dragi Igo, in kako potrebni smo tega
vsi. Sanj namreč … da jih svobodno iz-
sanjamo do konca.
Suzi Pertot
Z
Končuje se sezona moto-športnih tekmovanj
Hamilton in Marquez potrdila
nadvlado
  časih se zgodi, da preko
teh stolpcev izjemoma
presežemo meje naše
krajevne športne srenje. Pri
koncu je sezona v moto-
športih oziroma v najbolj
gledanih tekmovanjih, formuli
ena in motociklističnem
razredu MotoGP. V nedeljo se
je v Teksasu šestega naslova v
bogati karieri veselil 34-
letni avtomobilski voznik
Britanec Lewis Hamilton,
prva violina moštva
Mercedes. Prvak je tretjo
sezono zapored, še prej pa
je bil na svetovnem
prestolu že v letih 2008,
2014 in 2015. Letos je
osvojil kar deset od
dosedanjih 19 dirk, do
konca sezone manjkata še
dve, v Braziliji in Abu
Dabiju. Pred njim je na
večni lestvici zdaj s
sedmimi naslovi samo še
Nemec Michael Schumacher.
Hamilton že leta dela sive lase
zlasti ferrarijevcem, ki
dejansko tudi letos, kljub
V uspešnemu krstnemu nastopumladega Monačana CharlesaLeclerca, niso bili prepoznavni.
Avtomobilska hiša iz
Maranella je na lestvici
konstruktorjev druga daleč za
neulovljivim
Mercedesom, to pa
se odraža tudi na
lestvici
posameznikov, saj
si je Hamiltonov
moštveni
sotekmovalec Finec
Valtteri Bottas z
nedeljsko zmago v
ZDA zagotovil
drugo mesto.
Leclerc je tretji,
Nemec Sebastian
Vettel pa tvega celo
končno peto
mesto, potem ko ga
je v Austin v skupnem seštevku
prehitel tudi Nizozemec Max
Verstappen na Red Bullu.
Formula ena, roko na srce, še
zdaleč ni več tako privlačna,
kot je bila nekoč, v časih
Senne, Prosta, Mansella in
morda Schumacherja. Vse bolj
pomembna je tehnologija,
manj je prehitevanja, tudi
plačljive televizije so menda
odvedle širšo publiko od
spremljanja dirk.
Z Valentinom Rossijem je bolj
spektakularen postal
motociklizem, MotoGP, zadnja
leta pa je že nekoliko
dolgočasen monolog Španca
Marca Marqueza. Star je komaj
26 let, od leta 2013 pa je
osvojil šest od sedmih
svetovnih naslovov v
kraljevem razredu, spodletelo
mu je le v sezoni 2015. Letos je
do zdaj dobil 11 od 19 dirk,
manjka le še tista v Valencii, že
zdaj pa je popravil rekord
največjega števila doseženih
točk v eni sezoni sploh. Pri
motorjih je v bistvu bolj
zanimiv boj, ki se odvija za
hrbtom njegove Honde. Drugo
mesto bo ob koncu prvenstva
zasedel rutinirani Andrea
Dovizioso z Ducatijem,
karavana razreda MotoGP pa
doživlja tudi neko
generacijsko
zamenjavo, saj so na
sceni vse bolj
prepričljivi nekateri
mladi. Španec
Maverick Vinales,
zmagovalec v nedeljo
v Maleziji in tretji na
lestvici, je že
uveljavljen, so pa tu
še Rins, Quartararo,
Petrucci, Morbidelli
in drugi. Družinski
uspeh pri
Marquezovih doma pa je v tej
sezoni zaokrožil Marcov brat
Alex, ki je osvojil naslov v
razredu Moto2.
HC
S 13. strani
“Tutošomato, ta svet ...”
  a dnevnem redu so zvi-
jače, laži... Komični za-
pleti se začnejo prav z
moškimi liki Petruchiom, Hor-
tensiom, Traniom in Lucen-
tiom. Mladi člani igralskega an-
sambla SNG Nova Gorica so se
spet izkazali v vsej igralski izraz-
ni spretnosti in izkoristili so vse
komične nianse, ki jih je ponujal
Mlakarjev tekst. Tri ženske vloge
so z močno začrtanimi značaj-
skimi potezami upodobile čudo-
vite mlade igralke. Katarino,
borko za enakopravnost med
spoloma, je Patrizia Jurinčič
Finžgar še posebno energično in
silovito vkovala v povsem moške
poteze. Lepotico Bianco je kot
zasanjano dekle, ki želi le, da bi
k njej prišel “princ” iz sanj, ori-
sala Tjaša Hrovat. Urška Taufer
N je Chiari dala učinkovite potezepreračunljivega, zlobnega, ci-ničnega dekleta z morilskimi na-
klepimi in s hlinjeno, priliznje-
no ljubeznivostjo. Smeh vzbuja-
joče so moške figure, ki delujejo
mnogo bolj krhko kot ženske.
Matija Rupel je živo z zelo po-
vedno mimiko in gestami prika-
zal Lucentia, ki najprej želi na-
praviti samomor, a se nato v bre-
zupnem iskanju idealnega de-
kleta zaljubi v lasten obraz. Hor-
tensia, ki se je iz ljubezni prelevil
v služkinjo in skuša umoriti Mi-
nolo, a žal sam pade v njegove
kremplje, je živo orisal Žiga Udir.
Rok Matek se je v pravšnji podo-
bi prelevil v Trania, nepoboljšlji-
vega kvartopirca, ki vse zapravlja
in se zaradi tega vedno znova
vpleta v brezizhodne zanke neu-
smiljenih mafijskih oderuhov.
Luka Cimprič nastopa v vlogi
brezdelneža Petruchia, ki s pre-
prostostjo ljudskega človeka pre-
lisiči v svoje prepričanje trdno
zakoreninjeno Katarino. Značaj
nastopajočih likov na minima-
listični scenski podobi Voranca
Kumarja so poudarjali tudi ko-
stumi Matica Hrovata v domisel-
no izbranih barvah.
Mlakarjevih komedij si ne mo-
remo predstavljati brez songov,
ki jih je Taufer premišljeno vple-
tel v dogajanje. Kot vselej je bil
skoraj neopazno v ozadju odra
prisoten trio izvrstnih glasbeni-
kov, ki ga sestavljajo Matjaž Šva-
gelj, David Šuligoj in Roman Ko-
bal. V živo so spremljali odrsko
uprizoritev, ki jo je režiser Taufer
zvezil v uravnoteženo humor-
no-resnobno vezenino, katere
vsebino v sočni povednosti pov-
zemata začetni in sklepni Mla-
karjev song v slogu okvirne
“poučne pripovedi”.
V sredo, 30. oktobra 2019, je generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk sprejel zmagovito ekipo ja-
drnice Way of Life, ki je zmagala letošnjo 51. regato Barcolano. Ekipa jadralcev pod vodstvom
Gašperja Vinčeca je na slovenskem konzulatu v Trstu ponosno razkazala pokal 51. Barcolane in
pokramljala z gosti, med katerimi je bil predstavnik organizatorja regate jadralnega kluba SVBG in
predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Generalni konzul Volk je še enkrat čestital zmagovalni
posadki jadrnice, ki s svojimi športnimi uspehi tke pomembne gospodarske, kulturne in osebno-
stne čezmejne povezave, zlasti pa potrjuje dejstvo, da smo Slovenci že od nekdaj pomorski narod.
Lewis Hamilton
Marc Marquez
V iskanju sreče
Vsi verjamemo v sanje
Aktualno7. novembra 201916
  Hans Kitzmüller
Letošnji Nobelov
nagrajenec Peter Handke
POGOVOR 
  obelovo nagrado za
književnost 2019 je
prejel znani nemški pi-
satelj Peter Handke, ki se je ro-
dil leta 1942 v Grebinju (Grif-
fen) na avstrijskem Koroškem.
Leta 1961 se je vpisal na prav-
no fakulteto univerze v Grad-
cu in kmalu zapustil štu-
dij, da bi se posvetil pi-
sanju. Handke je pisatelj,
dramatik, pesnik in ese-
jist. Leta 1966 ga je v
Združene države Amerike
povabila znana pisateljica
iz Celovca Ingeborg Ba-
chmann, da bi se vključil
v Skupino 47, ki je bila
najvplivnejše društvo
nemških pisateljev. Han-
dke se je takoj izkazal kot
izreden, poseben. Sprožil
je vrsto polemik, ki so
očitno spremenile tudi
mnenje in delo drugih
pisateljev. V Evropo se je
vrnil s slovesom zunanje-
ga sodelavca in začel je
plodovito pisanje. Njego-
vi prvi romani so se takoj
izkazali kot nekaj poseb-
nega: Sršeni (Die Hornis-
sen, 1966), Krošnjar (Der
Hausierer, 1967), Javno pso-
vanje (Publikumsbeschim-
pfung, 1966), Samoobtožitev
(Selbstbezichtigung, 1966) in
Kaspar (1968), ki povzema kla-
siko nemške literature o temi
“umetnik v družbi”. V pe-
sniški zbirki Notranji svet zu-
nanjega notranjega sveta (Die
Innenwelt der Außenwelt der
Innenwelt, 1969) želi Handke
pokazati, kako jezikovne for-
mule vplivajo na naše razume-
N vanje resničnosti. Z romanomSkrb vratarja pred kazenskimstrelom (Die Angst des Tor-
manns beim Elfmeter, 1970) je
Handke začel sodelovati z
režiserjem Wimom Wender-
som, s katerim sta postala ve-
lika prijatelja. Iz njunega sode-
lovanja so nastali znani filmi,
kot na primer Nebo nad Berli-
nom. Napisal je še vrsto dru-
gih romanov, zanimiv je ro-
man Levičarka (Die linkshän-
dige Frau, 1976), iz katerega je
Handke posnel film, ki ga je
režiral in opisuje življenje svo-
je matere, ki je napravila sa-
momor. V svojih delih večkrat
opisuje slovensko pokrajino
okoli rojstne vasi. Malokdo ve,
da Peter Handke prihaja tudi v
naše kraje in obiskuje prijatelja
Hansa Kitzmüllerja v Bračanu.
Kiztmüller, germanist, ki je
med drugim objavil prvo itali-
jansko monografijo o Petru
Handkeju, ima svojo založbo
in se zelo rad poglablja v zgo-
dovino naših krajev. V četrtek,
24. oktobra, je bil glavni
predavatelj na tridnev-
nem Srednjeevropskem
kulturnem srečanju, ki
ga je organiziral Inštitut
za srednjeevropska kul-
turna srečanja. Ob tej
priložnosti smo ga prosi-
li za intervju.
Bi se lahko predstavili
našim bralcem?
Moja mati je bila furlan-
ska plemkinja, Eva Ceco-
ni iz Montececona. Moj
oče je bil dunajski gla-
sbenik, violinist, pa tudi
skladatelj, na Dunaju je
bil tudi glasbeni sprem-
ljevalec v kinematogra-
fih in je nevarna leta
nemške okupacije 1943–
45 preživel v Furlaniji.
Sam sem germanist,
poučeval sem na raznih
univerzah, zdaj sem upokojen.
Živim v Bračanu pri Krminu v
hiši, ki jo je mama podedovala
od grofov Manzano. Veliko
sem se poglabljal v zgodovino
in dela nemških, predvsem av-
strijskih pisateljev, zdaj pa v
zgodovino Gorice in okolice.
Preučujem predvsem nemško
kulturo Gorice, saj je bila ta
400 let, do leta 1918, pod Av-
strijo. Veliko Dunajčanov se je
poročalo v Gorici in pustilo tu
Predstavili so trojezični toponomastični zemljevid Gorice
Z zemljevida na cestne table!
  Kulturnem domu v
Gorici je bila 30. oktobra
2019 predstavitev
toponomastičnega zemljevida
Gorice. Za uvod je poskrbel
pisatelj, pedagog in prevajalec
Aldo Rupel, ki je leta 1995 izdal
Krajevni leksikon Slovencev v
Italiji, kar je nedvomno bil
pomemben vir za topografske
izraze naših krajev v
slovenščini. Predstavitev so
vodili Aldo Rupel, predsednik
občinske konzulte za slovensko
narodno skupnost Lovrenc
Persoglia, predstavnik furlanske
manjšine in direktor
furlanskega filološkega društva
Feliciano Medeot, ki je z
društvom poskrbel za ves
potreben material, in goriški
podžupan Stefano Ceretta.
V Projekt je bil uresničen sfinančno podporo, dodeljenona osnovi zakona 482/1999, in
s posegom goriške občine.
Zemljevid vsebuje izraze ulic,
trgov, parkov ipd. v
italijanščini, slovenščini in
furlanščini. Zamisel se je
porodila 11. aprila 2018, ko je
podžupan Ceretta predstavil
projekt. Na seji občinske
konzulte, 21. junija istega leta,
je bila imenovana skupina
strokovnjakov, ki so jo
sestavljali Vlado Klemše, Marija
Češčut, Vili Prinčič, Aldo Rupel
in Lovrenc Persoglia. Njihova
naloga je bila karti dodati še
slovenske toponomastične
izraze. Zemljevid so pregledali,
popravili in dopolnili. Komisija
se je večkrat srečala s
Felicianom Medeotom in
občinskimi upravitelji,
predvsem z dr. Erico Schirė.
Medeot je podčrtal dejstvo, da
karta mora postati skupna
dediščina vseh jezikovnih
skupnosti, ki že stoletja
sobivajo v tem mestu.
Septembra so toponomastično
karto soglasno odobrili in letos,
22. marca, sta jo furlansko
filološko društvo in goriška
občina predstavili javnosti v
Ločniku. Persoglia je povedal,
da bi zemljevid moral biti
izobešen v vsaki šoli na
Goriškem, in se nato iskreno
zahvalil ostalim članom
komisije za vloženi trud.
Omembe vreden je bil poseg
Julijana Čavdka, ki je povedal,
da je sedaj izziv topografske
večjezične izraze postaviti na
vidne cestne table po mestu.
Podobno si je zaželel Vlado
Klemše, ki je bil prisoten na
večeru, in sicer, da bi zemljevid
postavili v nekatere kraje
Gorice, kot npr. v ljudski vrt, na
železniško postajo, Travnik,
Transalpino itd. Nazadnje je
podžupan Ceretta izjavil, da se
je ta pobuda uspešno
uresničila, ker sta obe nosilni
skupnosti našega mesta
učinkovito sodelovali. Poudaril
je, da je za take in podobne
prihodnje projekte ključno
sodelovanje, še predvsem pa
pogum.
Samuel Devetak
  epo število učencev in di-
jakov osnovnih in srednjih
šol iz Tržaške in Goriške je
v četrtek, 31. oktobra 2019, pre-
jelo štipendijo v dvorani Za-
družne kraške banke v Sovod-
njah. Prav na ta dan, pred 95 leti,
je potekal prvi mednarodni kon-
gres o varčevanju v Milanu;
srečalo se je 700 hranilnic iz več
kot 27 držav in 31. oktober so
razglasili za svetovni dan
varčevanja. Zaključili so z razgla-
som, da sta delo in varčevanje
najmočnejša dejavnika na poti k
blaginji, napredku in dostojan-
stvu vsakega posameznika.
Na podelitvi so vodili Adriano
Kovačič, podpredsednik Gabriele
Ferfoglia in podravnatelj Ivo Co-
tič.
V kratkem nagovoru pred pode-
litvijo štipendij je predsednik
ZKB Adriano Kovačič večkrat
poudaril pomen, ki ga ima
varčevanje. Kdor namreč modro
upravlja z denarjem, si bo lahko
L nekega dne privoščil uresničitevsvojih sanj. Priložnost je izkori-stil, da bi spodbudil mlade, ki so
prihdnost naše skupnosti, naj so
preudarni v ravnanju z denar-
jem, saj kakovosti življenja ne za-
gotavljajo le materialne dobrine,
ampak tudi okolje, nematerialna
rast, izobraževanje in cela vrsta
družbenih odnosov. Da bi pojem
varčevanja bil bolj razumljiv tudi
mlajšim, so predvajali kratek vi-
deoposnetek, pravljico o mu-
renčku in mravlji; mravlja je
predstavljala marljivo in pre-
mišljeno osebo, ki dela, da si na-
bavi dovolj sredstev za
preživljanje, medtem ko je leni
in lahkomiselni murenček lena-
ril in je mravljo zasmehoval, a je
potem nastradal.
Kovačič je povabil starše, naj vsaj
enkrat letno peljejo otroke v ban-
ko položiti njihove prihranke, saj
praksa ustvarja navade. Pomem-
bno je, da mladi razumejo razli-
ko med potrebami, hotenji in
željami. Naučiti se morajo, da
z odrekanjem trenutnim na-
kupom se pozneje lahko na-
gradijo z izpolnitvijo večjih
želja. Kovačič je obravnaval
tudi temo zaščite okolja. Zara-
di tega so nagrajenci prejeli,
poleg denarne nagrade, tudi
čutaro, ki naj bi spodbujala čim
manjšo uporabo plastenk. Sep-
tembra je imel ZKB posvet o
zaščiti okolja in etičnih izbirah
za varovanje našega planeta;
glavni gost večera je bil znan ita-
lijanski klimatolog Luca Mercal-
li. Sledil je kratek videoposnetek,
v katerem je Mercalli orisal vse
težave, ki jih ustvarja prekomer-
na uporaba plastike. Še en video-
posnetek je bil torej nemanjen
temi varčevanja z vodo.
Kovačič je na-
zadnje izposta-
vil pomen
trdnih vred-
not, kot sta
npr. solidar-
nost in ekipno
delo, saj “v slo-
gi je moč”; po-
leg tega izo-
braževanje in
učenost, ki sta
največje boga-
stvo, ki si ga
lahko otrok oz.
mladenič pri-
skrbi v teh le-
tih, zato je
otroke v občin-
stvu spodbu-
dil, naj si prizadevajo za vse to.
Končno je prišlo do podelitev
nagrad, trenutka, ki so ga učenci
in dijaki nestrpno pričakovali.
Nagrajeni so bili: Maja Corsi, Eli-
sa Culot, Samantha Juretic, Erik
Paulin, Cleo Riz, Caterina Rodą,
Emma Lodovica Zanier, Katarina
Belich, Jacopo Trichies, Alice Ma-
ry Tomasini, Lapo Farolfi, Sarah
Marras, Beatrice Devetak, Ana-
stazija Marija Košuta in Catheri-
ne De Lorenzo.
SD
V dvorani Zadružne kraške banke v Sovodnjah 
S štipendijo so mlade
spodbudili k varčevanju
tudi sledi.
Ali je prišel vaš
oče z Dunaja?
Ja, v moji družini
sta bila vedno pri-
sotna ta dva sveto-
va, italijanski in
nemški, in mi smo
bili vedno dvoje-
zični. Sam sem tudi
predsednik majhne
založbe Breitan, ki
izdaja knjige
nemških, italijan-
skih in slovenskih
avtorjev. Italijanski
prevod pesmi Aloj-
za Gradnika smo
prvi mi natisnili le-
ta 1984. Dela pesni-
ce Ljubke Šorli v italijanščini
so izšle tudi pri nas. Izdali smo
tudi raziskave o slovenski
igralki Nori Gregor. Jaz sem
napisal celo roman o Nori Gre-
gor, ki je izšel tudi v nemškem
prevodu. V Avstriji je imel pre-
cej uspeha.
Kdaj prihaja k vam pisatelj
Peter Handke?
Naša založba je izdala več del
Petra Handkeja. On prihaja
večkrat v Bračan in po navadi
večji del poti kar prepešači, iz
Celovca čez Julijske Alpe skozi
Soško dolino.
Govori Handke tudi sloven-
sko?
Seveda, Peter Handke ni le Ne-
mec, ampak je dvojezičen, saj
je bila njegova mati, rojena Si-
vec, Slovenka iz Koroške in za-
to obvlada prav tako dobro
nemščino kot slovenščino.
Kaj pa polemike okrog nje-
govega prejema Nobelove
nagrade?
Marsikomu niso bila pogodu
njegova stališča o vojni ZDA in
Nata proti Miloševićevi Srbiji.
Handke je namenil tri poročila
o razmerah v Jugoslaviji. Me-
nil je, da je Slovenija napačno
ukrepala, ko se je odločila, da
bo samostojna, ker je s tem
zrušila ravnotežje med narodi
in povzročila razpad Jugoslavi-
je. To je on že predvidel. Bil je
tudi prepričan, da ni bila le
Srbija odgovorna za vojne
zločine, saj so tudi drugi naro-
di imeli kriminalce v vojni.
Vse to so potem nekateri izra-
bili in hoteli preprečiti pode-
litev Nobelove nagrade Han-
dkeju.
Zakaj je po vaše dobil nagra-
do, v čem je njegova umet-
nost?
Handke je velik pisatelj in nje-
gova dela so neke vrste raziska-
ve oziroma odkrivanja. Je
odličen mojster sloga, izviren
pisatelj, umetnik, ki nam zna
pokazati stvari,
kot jih nikoli ni-
smo zaznali. V
svojih delih je
vedno raje posta-
vljal vprašanja in
poskušal vse doje-
mati drugače.
Zaznavanje in
opis stvari sta po-
sebna v njegovih
delih. Njegovi
spisi prikažejo in-
tenzivnost iz-
kušnje.
Radi se poglablja-
te v zgodovino
Goriške. Kaj mi-
slite o kandidatu-
ri Gorice in Nove
Gorice za skupno evropsko
prestolnico in o skupni zgo-
dovini?
Sem zelo vesel za kandidaturo.
Istočasno lahko trdim, da se
vsi premalo učijo zgodovine
obeh mest. Večina poudarja le
zgodovinsko obdobje prve sve-
tovne vojne, kot da bi bila ta
najpomembnejša in edina
zgodovina Gorice. To je ne-
pošteno. Zgodovina našega
mesta je mnogo bogatejša.
Morali bi se zgledovati po
Trstu. Poglejte, kako v Trstu
poveličujejo večplastnost me-
sta in kako to prinaša tudi več
turizma. Pri nas se zdi, da je za-
vedanje preteklosti izginila.
Goričani bi morali bolj ovred-
notiti zgodovino Gorice. Pre-
pričan sem, da bi bila Gorica
zanimivejša za vso Evropo, če
bi se bolj poglobili v zgodovi-
no vseh treh narodnosti, itali-
janske, slovenske in nemške.
Karlo Nanut
Hans Kitzmüller
Peter Handke