fldfll^ ITARODA- List sloYen§kih delavcev v Ameriki« (The only slovtnic newspaper in the eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.) Stev. 34. NEW YORK, 19. marca 1903. Leto XL Poročilo komisije. Iz delavskih krogov. Konec poslovanja komisije o premogarskein štrajku. Rudarji t Cripple Creek štraj-kajo. Cripple Creek, Colo., 18. marca. Washington, marca. Šolnik ^ Včeraj popoludne je tukajšnji od- 05ray in delavski komisar Carroll D sek organizacije Western Federa- Wright, predsednik, oziroma tajnik ti(m of Miners proglasil gtrajk komisije za preiskavo vzrokov straj- ,. . . , .. V • * ' proti vsem rovom, iz kterili poši- ka premogarjev, sta vročila predsetl-, 1 ' t Ijajo rudo United States Reduction & lie fining Company. Rudarji štirih rudnikov štrajkajo, da tako pomagajo štrajkujočim delavcem imenovane dražbe do zrnate. niku Rooseveltu poročilo o komisiji ktero bodo v soboto razglasili. Kmisija se je včeraj dopoludnc sesla in po kratkem posvetovanju sklenila predsedniku listino vročiti, ne da bi jo preinačili. Poročilu so priložene razne izpovedi prič. Roosevelt bode poročilo Se le potem objavil ko je bode pregledal. Komisija bod« jutri večer priposlala vsem strankam ktere so imele s štrajkom premogar-jev opraviti, prepise poročila, d očim dobi časopisje poročilo še le v soboto v svrho objave, ('lanom komisije je prepovedovano med tem o poročilu govoriti. Nckteri trdijo, da je komisija v raznih točkah razsodila v prid premogarjev. Pamaqua, Pa., 19. marca. Uradniki tukajšnjih premogarjev dobili so h glavnega stanu poročilo, da jim je komisija privolila lOodstotno povečanje plače. Člani morajo sedaj izračunati, koliko denarja morajo še dobiti od 1. oktobra nadalje. Skoraj vse unije so daues zborovale. Umorili k romarja. Minoli ponedeljek našli so v nje-govej gostilni štev. 76 severna 0. ulica, Brooklyn Borough, v New Yorku gostilničarja Ivana Slagov-skega umorjenega. SI ago v ski je bil med vvilliamsburško jKiljsko kolonijo zelo priljubljen. .Morilec ga je umoril s kladivom in mu večkrat prebil čepi njo. Umora sta sumljiva kremarjev pomočnik 331etni Toni Forski ter gosjia Lena Slagovska, ktera oba so zaprli. Oba sta imela namreč medsebojno ljubavno raz. merje. Patriekov dan. Miuoli torek je bil irski praznik, Patriekov dan, kterega je irska kolonija v New Yorku slavnostno obhajala. Oflcijelno so proslavili Irci svoj praznik s parado, kterej na Čelu je korakal 09. polk, na kar so odšli v škofijsko cerkev sv. Patricka na o. Avenue in 50. ulici, Manhattan Borough, kjer je Škof Farley čital mašo. Parado je pregledal tudi mayor Low. Irska parada na 5. Avenue je bila večja, nego H prejšnja leta, kajti korakalo je nad 2.1.0(H) Ircev. Piknika v Sulzerjevem parku udeležilo se je 17.000 osob. Novi ekspresni parnik. Dne 20. aprila dospel bode v našo luko novi ekspresni parnik severo nemškega Lloyd a, ,,Kaiser Wilhelm II.", kterega so minolo leto dne 12. aprila spustili v votlo. Novi parnik je največji ekspresni parnik na svetu in je dolg 706^ širok 72 in globok 29\ 2 čevljev ter nosi 7G.500 ton. Njegovi stroji imajo 40.000 konjskih sooči, ali 3000 konjskih moči več, nego parnik „Deutsehland" od liambur-ške parobrodne družbe. Parnik vozi po 24'/2 vrst 11a uro, ima 20 velicih rešilnih čolnov in 17 sesalk vode. Parnik je razsvetljen z 2700 električnimi žarnicami; posamezni oddelki so telefonično zvezani. Na parniku je prostora za 8OO potnikov prvega, 401) druzega in 1100 potnikov tretjega razreda. Samomor dvojčkov. St. Louis, Mo., 18. marca. Dr. A. B. McKee, splošno znani zdravnik v Madison Countyju, ter njegov brat, dvojčka, sta se v torek jk> noči usmrtila. Oba mrtveca so našli danes skupaj ležati v hlevu dr. McKeeja. Dvojni samomor pro-uzročil je tukaj veliko senzacijo, ker je zdravnik v soboto neko mla do bolnico kriminelno napadel. Radi tega so ga aretirali. Ko so ga Premoga rji v zaporu. Potteville, Pa., 17. marca. Sodnik IJechtel je včeraj 5 premogarskili •št raj k ar je v, kteri so bili v zvezi z izgredi v Shenandoah 'n kteri so zakrivili smrt šerifa Bed 1*-»la, obsodil. Obsojeni so preinogarji: Stanislav Zukowski, Anton Otuno-\vicz, Josip Wenckow, Anton Ra-dzewicz in S. Lukowski. Vsi so bili obsojeni v dvoletno ječo in plačilo denarne kazni ter povračilo sodnih troškov. Zopet št raj k premogarjev? Altooua, Pa., 17. marca. Posestniki rovov mehkega premoga, kteri so se tukaj posvetovali s zastopniki premogarjev mehkega premo ga gledč nove plačilne lestvice, .so i»djK>tovali v Pliiladelphijo. Tu so se jkhI predsedništvom J. L. Sjiang lerja posvetovali in sklenili delavcem plačo sicer povečati, toda nikakor ne privoliti v osem urno »Lnevno delo, če tudi pričub štraj-kati. Nato so se zopet odpeljali v Altoono. Inkorporirani skabje. Indianapolis, Ind., 17. marca. Tukaj so ustanovili prvo ,,unijo£t neunijskih delavcev, kteio so takoj inkorporirali. Unija se bode imenovala „Indei»endent American Mechanics Union'4 in nje glavni na men bode organiziranemu delav stvu škodovati. V inkorporacijskih listinah nove nnije je čitati: „Na men unije je pospeševati obrt, eko 110111 i jo, marljivost in poštenost med njenimi člani ter gojiti prijateljsko razmerje med delavci in delodajalci; svojim članom pripomoči do zvišanja plače, preprečiti zarote itd." Novo unijo so ustanovili le radi tega, ker nameravajo organizirani delavci pričeti agitirati, da v vseh delavnicah delajo le unijski delavci. Strajk pouličnih železničarjev v Frisco. San Francisco, Cal., 17. marca. Tukaj je pričakovati, da bodo slu žabniki vrvne in električne poulične železnice pričeli štrajkati, radi česar bode ves poulični promet počival. Železnična družba je namreč več vslužbeneev odslovila, ker niso hoteli dopustiti, da bi družba uajela več novih delavcev, ktere bi stari morali učiti. Unija jim je to x>repovedala. V ostalem je j>a bila družba uniji vedno sovražna in je kljub lanskemu Štrajku ni ho tela pri}>oznati, dasiravno delavcem ni hotela kratiti pravice, organizirati se. Ako pa služabniki ta koj sedaj ne pričn6 štrajkati, bodo s štrajkom gotovo v maju pričeli Združeni telegrafisti. Washington, D. C., 18. marca. Obe organizacije „Commercial Tele graphers" sta se sedaj združili ter ustanovili skupno organizacijo ime nom „The Commercial Telegraphers Union of America". Organizacija ima sedaj 60 krajevnih unij in 8000 članov ter bode pristopila k Fede- zopet oprostili, sta se oba brata ration of Labor. Člani obeh organi usmrtila, zacij so bili dosedaj sovražniki Boj s štrajkarji. Reading, Pa., 17. marca. Člani tukajšnjega „Citizens Committee" in štrajkarji tukajšnje Mountain Copper Company so se včeraj pričeli pretepati. Pet štrajkarjev je bilo smrtno ranjenih. Zahteve bostonskih nakladaleev. Boston, Mass., 19. marca. 3000 unijskih nakladalcev transatlant skih parobrodnih družb zahtevajo lOodstotno povečanje plače. Parni . ške družbe nečejo privoliti v za ' liteve delavcev, češ, da so nakla-l dalci v Bostonu itak že bolje pla J čani, nego v drugih tekmovalnih j mestih. Delavci bodo najbržc štraj-kali. Lockout proti štrajku. AVoonsocket, R. I., 19. marca. Radi štrajka predilcev tukajšnje Social Mili so danes tovarno zaprli in tako odvzeli 15(H) delavcem kruh. Sedaj nameravajo tudi ostale predilnice zapreti. Inkorporirana unija. Hartford, Conn., 19. marca. Tukajšnja Metal Polishers, Buffers, Platers, Molders & Brass Workers Union štev. 73 iz Wallingforda je včeraj bila inkorporirana. To je prva delavska organizacija, ktera je bila v tukajšnjej državi inkor-l»orirana. Namen organizacije je: Skrajšanje delavnega časa, muuici-palizacija vseh stvari, ktere so za javnost neobhodno potrebne, monopoli naj bodo last vlade, odprave odnih povelj in povišanje plače. Povečanje plače. Chicago, ni., 19. marca. Po šest tednov trajajočem štrajku so štrajku joči delavci tukajšnje Shipbuilding Company dobili lOodstotno povečanje plače in deveturno dnevno delo. Danes so pričeli zopet z delom. Hišniki zahtevajo večjo plačo. Chicago, 111., 19. marca. Med posestniki ter hišniki tukajšnjih Fiat hiš prišlo je do nesporazuma. Hišniki zahtevajo 10 do SOodstotuo pove"- .nje plače po velikosti hiš. Milica ostavila Colorado City. Denver, Colo., 10. marca. Cover ner Peabody je odredil, da milica ostavi Colorado City, kjer delavci tamošnjili topilnic štrajkajo. Kljub temu, da so kapitalisti protestirali, so vojaki že včeraj ostavili mesto. Trampi usmrtili dečka. Springfield, Mass., 18. marca. Včeraj zvečer našli so policaji v tukajšnjem mestu 171etnega dečka Ilenry Privancee smrtno ranjenega. Deček je naznanil, da so ga napadli trampi ter mu odvzeli §2. Deček je danes umrl. Žalosten soprog. Sedemdesetletna matrona Ana Koganova, št. 99 Suydam St. Brooklyn Borough v New Yorku, prišla je včeraj k Westside sodišču, kjer je vložila tožbo proti svojemu 29-letnemu soprogu John F. Koganu, kteri jej je ukradel $1000. Gospa Koganova je pripovedovala, kako se je proti volji svojih sorodni kov dne 21. oktobra 1901 v cerkvi me-todistov na 104. ulici, Manhattan Borough poročila z mladeničem, dasiravno ju duhoven prvotno ni hotel zvezati. Kmalopo poroki je stara nevesta obolela in ker se je bala, da ne zboli, prepisala je svojo hranilno knjižico z vlogo $1000 na svojega moža z dogovorjenjein, da jej da knjigo nazaj, v služaju, da vna ozdravi. Ona je v resnic! ozdra vila, toda hranilnične njige ni več dobila nazaj, kajti njen mož je dvignil denar in neznano kam pobegnil. Rodbinska žaloigra. Blazna ženska umorila mater hčer in sebe. Penn Yan, N. Y., 18. marca. V blaznosti je včeraj gospa I. Strow-bridge na svojej farmi blizo Guyano-ga umorila svojo 2filetno hčer in 80-letno mater, na kar je hišo, v kterej sto bili obe mrtvi zažgala in z njima zajedno pri živem telesu zgorela. Bilo je popoludne, ko so bližnji sosedje zapazili, da gori hiša gospe Strow-bridge. Takoj na to so videli, kako ie Strowbridgejeva bežala iz svoje hiše onstran ulice, kjer je stanovala njena hči in kako je tudi njeno hišo in hlev, v kterem je bilo osemnajst krav in troje konj zažgala. Ko so ruožki skušali živino rešiti, pričela je nesrečnica, ktera je stala pred gorelo hišo, nanje streljati, radi česar se morali umakniti. Med tem, ko možki niso vedeli, kaj bi počeli, si je prerezala vrat, na kar je krvaveča napolnila posodo z vodo, je dejala na glavo ter odšla v gorečo hišo svojo hčeri, ker so kasneje našli njeno in hčerino sežgano truplo. Kako je ne-srečna blazna usmrtila mater in hčer. niso zamogli dognati. Vse tri ženske so na farmi živele samotarski, one so same obdelovale f armo in so čestokrat nosile možko obleko. Vsakdo je mislil, da so boga- Gospa Strowbridge je bila oraože-'ia. toda ona je svojega moža prepodil \ ker je svoje premoženje ostavil hčerki. Povoilenj> Tennessee. Memphis, Teen., 18. marca. Reka je danes za dva palca padla, t tla to le radi tega, ker se je 20 milj severno od tukaj podrl jez, kterega odprtina je tri četrt milje dolga. Vsa nižava St. Francis je pod vodo in škoda bode ogromna. Tudi severni del tukajšnjega mesta ie v nevarnosti. Tamkaj so sedaj vse tovarne zaprte in tudi poulična železnica več ne vozi. Tir železnice Yazoo & Mississippi je pod vodo. Natchez, Miss., 18. marca. Reka Mississippi je predrla nasip Bouge-re in preplavila nižave Columbia Parish. Voda je odplavila tudi tri milje dolgi komad proge Texas & Pacific železnice. Ilelena, Ark., 19. marca. Mestece North Ilelena je radi vedno nara-ščujoČe vode reke Mississippi v ve-likej nevarnosti, kajti nasip je zelo pokvarjen, tako, da ne bode mogel dolgo časa navalu vode kljubovati. Ako se nasip podere, bode voda vse mestece odnesla. Memphis, Nenn., 19. »marca. Pokrajini Bridge Junction in Marion, Ark. sta preplavljeni. Železniške proge Iron Mountain in Frisco železnice so pokvarjene tako, da je železniški promet #s zapadom ue-mogoč. Pennell morilec? Buffalo, N. Y., 18. marca. Sen-zacijoneluo je bilo danes preiskovanje umora dne 27. februvarija v njegovem stanovanju usmrtenega tovarnarja Edwin L. Burdicka. Priča Alfred Brookuiaiin je izjavil, da je imenovanega dne rano zjutraj odšel v Burdickovo klet, da uredi hišno peč. Tu je pa ugledal nece ga moža in jedno žensko, ktera sta tiho govorila. Splošno se trdi, da je bila ženska Burdickova tašča, gospa Hullova, ktera pa o tem taji in pravi, da ona ni bila v kleti. Burdickov poslovni drug je pa prisegel, daje moralično prepričan, da je Burdicka umoril odvetnik Pennell. Pennellov sluga, kteri je kuril hišno x>eč v kleti Pennellove hiše, je izjavil, da ono jutro ko je bil Burdick umorjen ni zakuril v pe či, kajti ko je prišel na delo, je v peči že gorelo. Iz tega je sklepati, da je Pennell morilec, in da je prišedši domov sežgal svojo krvavo obleko. Streljanje na Carupano. "Restaurador" bombardira imenovano mesto. Willeinstad. Curacao, 19. marca. Tz vstaškega tabora se poroča, da je vcnezuelska topničarka ..Restaura-dor streljala na pristaniško mesto j Carupano v državi Bermudez. Na ta način so mornarji razdejali več hi5. \ ladino vojaštvo je zasedlo mršto Cumana. kaeih 55 milj daleč od Carupano. V kratkem je pričakovati odločilno . bitko med venezuelskimi vstaši in vladinim vojaštvom. Bitka se bode vršila najbrže blizo Coro glavnega mesta države Falcon. Caracas, 11>. marca. Danes so otvo- Vstaja v Uruguay. Osemtisoč vstašev namerava napasti glavno meito. Washington, D. C., 18. marca. Državnemu oddelku na^e vlade brzojavlja naš konzul Swan iz mesta Montevideo, Uruguay : „Montevidco, 18. marca Po vsej republiki se je pričela vstaja. Železnice so razdejane. Osem tisoč vstašev tabori blizo glavnega mesta, ktero bodo preje ali sleje napadli. Vstaja je zelo resna.*' Montevideo, Uruguay, 18. marca.: Vlada je odposlala na razne kraje I vojaštvo, da vduši vstajo. Z vstajo | rili v< nezuelski kongres, ob kterej so pričeli prebivalci departementov : priliki je predsednik Castro prečital Rivera, Flores in Maldonado. Vče-|SVOJf lelUo Poročilo. Da je mogel za- raj popoludne odposlala je vlada' vzfi mS jednega bloka. Kazun Ega-cem. na so še pet debelih i»olicajev od Vlada je odposlala k vstaSem sl°vili. štiri delegate, da izposlujejo mir. ; Štiriintrideset osob zastrupil. Sedaj namerava vlada pozvati Philadelphia, Pa., 18 marca pod orožje narodno gardo ter pro- Prejskave proti zamorskemu proglasiti vojno stanje. Brzojavi so dajalcu strni)a George Hosseyil fk>. podvrženi strogej cenzuri. gnale so uprav grozna dejstva na Mirovni delegatje so dobili nalog dan. Policija je sedaj odredila, da naznaniti vodji vstaje, Saravia, da se mora 34 mrtvecev izkopati, ktere bode vlada po željah nacijonalistov vse je zainoret. zastrui)il Pri6ako. imenovala nove prefekte v okrajih vati je še nadaljnih senzacij. Poli-vstaje. I cija išče sedaj neko belo žensko, , _ ' ktera je zamorcu pomagala. Potres v Montani. m ,f ia v Viharji na Velikem oceanu. Helena, Mont., 13. maj-ca. \ mi- nolej noči imeli smo tukaj jak po- „ P[ail< lsco> Cal., 18. marca. tres, kteri pa ni prouzrocil nikake 1 otn*kl ,Z Sainoa semka3 Pošlega parmka „Mariposa'-' poročajo o str ašnem orkanu, kteri je skoraj Brooklynske ločitve zakona. popolnoma uničil otočje Puamotu Dne 17. t. m. so pri brooklynskem * januarju, kakor smo svoječasno sodišču v New Yorku zopet ločili več ^e poročali. Usmrt-enih je bilo nad zakonskih parov. Med drugimi je <>()() osob, dočim znaša materijalna predlagal Joe Ehricli ločitev cxl svoje škoda $1 000.000 soprogo, s ktero se je poročil v de-1 eembru m. 1. Dne . t. m. jo je namreč j Ženske VOlilke. videl šetati z nekim možkim. s kterim' nlmMT,-. . . 10 _ , . - 1 , , -- Tj> i.- 1 1 noenix Ariz.. 18. marca. Tukai- sfa zginola v neko hiso 11a Baltic ... ' . 1 ^»imj St., ktere posestnik je trdil, da je po- j councj' Jp danes z d%^otretinsko ročena s tem možem. Kazun tega ga vecmo sprejel predlog, kteri dolo- je tudi na dan poroke ostavila in pri- ča, da imajo tudi ženske volilno Šla še le tri dni kasneje domov. Sod pravico. Nikakor pa ni pričakovati Mik Maddox ju je ločil. . i da bi governer Brodie novi zakon ludi dvojico Amelijo 111 Jlenrvja 1-11 , .. , Thomas so ločili. Oba sta se leta 18S9, ^ ™ bi radi poročila na Angležkem, na kar je on |zeilskl11 Volitev v Arizoni dobili odšel v Ameriko. Pred dvema leti Mormonei nadvlado. 1 prišla je semkaj tudi njegova sopro- ira, kjer ga je našla živeti z drugo ?eno, s ktero je imel že troje otrok. Nadalje je sodišče ovrglo zakon Lilly Berte Combes in Henry A Combesa, ker je soproga še le 10 let stara in ker se je poročila brez vednosti svoje matere. Njen soprog temu ni ugovarjal in je bil vesel, da j« /copet prost. Razim navedenih treh parov, so lačili še 11 druzih zakonskih dvojic, dočim imajo nad 30 parov v zalogi za prihodni teden. Popotnik Roosevelt. Washington, D. C., 18. marca. Ko bode predsednik Roosevelt dokončal svoje nameravano potovanje po zapadu, bode dosegel rekord vseh potovanj dosedanjih naših predsednikov, kajti sedaj bode potoval 66 dni ter bode prepotoval 13.833 milj. Odpeljal se bode dne 1. aprila in se bode še le 5. junija vrnil. Spremljala ga bodeta tajnika Boot in Shaw. Potoval bode čez Pittsburg, Chicago, Si. Paul, Sioux Falls, Yellowstone Park, Lincoln, Omaha, St. Louis, Denver, Los Angeles, Tacoma do Puget Sounda. Poštena beseda. Gospod Beranek v Dillonvale, O. poznan je v celi okolici kot pošten in odkritosrčen mož in ravno zaradi tega mi z veseljem priobčimo njegovo pismo na g. Jos. Trinerja v Chieagi, v kterem piše: „Prav lepa hvala za poslani Trinerjev koledar; mnogo sem jih dobil, pa Trinerjev je najlepši. Sporočiti Vam moram tudi na kratko o Trinerjevem zdravilnem grenkem vinu in pa grenčici Ange-lika Bitters. Grenko vino doseglo je čudovit vspeh pri moji ženi, ktera zaradi slabosti celo leto ni zamogla kišnega dela opravljati, sedaj to popolnoma lahko stori. Angelika Bitters je pa gotovo najboljši za vsaki želodec in ako bi povsod tako dobre deloval kot pri meni, sploh ne bi bilo nikogar bolnega na želodcu. S Tri-nerjevim zdravilnim grenkim vinom dosežejo ženske pri svojih boleznih najboljše kar je mogoče, ker vse vre-di, ojači in olepša. Bledi, slabotni ljudje dobe slast do jedi in dela Kdor potrebuje želodčno greneieo napravljeno iz naravnega vina, naj pije samo Angelika Bitters, najboljši vspeh mu je zogotovljen. Oboje dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 S, Ashland Ave., Chicago, HL L x - ..... - Entered January 13, 1902, a« »e-oond-class matter, Post Office at New York, N. Y., Act of Congress of March 3d, 1879. .Olas Naroda"- List slovenskih delavcev v Ameriki Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York City. Na leto velja list za Ameriko . .$3—. „ pol leta............1-50. Za Evropo za vse leto . . gld. 7.50, „ pol lefa . . gld. 3.75 „ četrt leta . gld. 1.80 V Evropo pošiljamo list skupno dv< številki. ,Glas Naroda" izhaja vsak četrtek in soboto. torek „GLAS NAHODA" („Yoice of the People") sVill be Issued every Tuesday, Thurs day and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic «e plač 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosli se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi valisee naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: „GLAS NARODA', 109 Greenwich St., New York, City — Telefon 3795 Cortlandt. — Ameriški parlamentarizem. Pri nas je vsekako čudna pojava da so naši državljani pred volitvami strastveno patrijotični, doeim se ta koj po končanih volitvah za stvar niti malo več ne zanimajo in se ne zmeni jo kaj njihovi zastopniki počno. Časopisje objavlja, le redka poročila < obravnavah in sejah postavodajal stva, dočim o evropskih parlamen tih na dolgo in široko poroča. Bas v tem dejstvu moramo iskati vzrok, da je naš zvezini senat zamo-gel saj dosedaj povsem neodvisno vladati in gospodariti ter svojo m«.« — čeravno ne postavno, vendar pa istinito, — povečati. V ostalem je pa naš senat po svoj<\i vstanovitvi zelo čuden in nikakor ni v soglasju z pravico niti z demokra tičnimi načeli. Ako imata na primer državi Rhode Island ali Delaware sentu isto zastopstvo in toraj tudi isti vpljiv kakor državi New York ali Pennsylvania, je to vprav smešno Razun tega moramo pa tudi pripomniti, da senatorje ljudstvo niti nt voli, kajti oni so imenovani od državnega postavodajalstva, česar po slediea je, da je naš senat postal ne kak klub milijonarjev. Senatorska čast se zaraore pri nas kupiti, akoims. dotični senator „in spe" dovolj de narja. Naše politično življenje je vse kako še nazadnjaški, kajti ljudstvo jr še le v novejšem času pričelo uvide-vati, da je treba ustavo preinačiti tako, da bode senatorje direktno ljudstvo volilo in marsikaki državljan Še sedaj ne vidi, da nam senat bore malo hasni. Smo pač še v mnozih pogledih Evropejci, kteri smejo-le tako »voliti'', kakor žele „veličan-Btva"' in kakor „blagovoli želeti pre-' vzvišena, preblagorodna" in sličn« „gospoda" lačnih želodcev. Se li bode našim državljanom posrečilo izposlovati preinačenje usta ve, je seveda važno vprašanje, kajti tozadevne postavne določbe so take da je preinačenje ustave skrajno težavno. Toda tudi zbornica ljudskega zastopništva nam nudi skrajno žalostne sliko parlamentarnega življenja. Ne davno je neki ljudski zastopnik iz severozapadnih držav, kteri je bil še novinec, odkrito in javno izjavil, da je vloga ljudskega zastopnika v parlamentu Zjedinjenih držav skrajno žalostna. On je povdarjal — kar je v ostalem tudi splošno znano, da je predsednik zastopniške zbornice popolni autokrat. Brez dovoljenja predsednika je popolnoma nemogoče staviti, oziroma vložiti kak predlog, niti pričeti z govorom. Kdor ne spada k parlamentarnej kliki, j^ takorekoČ peto kolo pri vozu. Okoliščine so take, da zastopniška zbornica prav za prav ni zbornica, kajti poslanci morajo storiti to, kar žele njihovi „vodje", od kterih je vse poetavodajalstvo odvisno. Ako bi tudi v senatu odvzeli vora — Take razmere so uprav škandalozne. Ljudstvo izvoli sklicujoč se na domoljubje štiristo poslancev, kteri dobivajo dobro plačo in kteri so spoštovani ter ugledni, kteri pa v resnici niso nič druzega, nego slepo orodje predsednikov senata in kongresa. V parlamentih posameznih držav naravno niti za las ni boljše, tako da zamoremo povsem resno trditi, da je naš parlamentarizem skoraj istotak. kakor oni Avstrije, Nemčije, ali kte-rekoli druge evropske državice. Rieger ravnoprav V visoki starosti 84 let je dne 3. marca popoludne umrl v Pragi dr. Fran Ladislav Rieger, oni mož, ki je bil skoraj pol stoletja voditelj češkega naroda in glavni nositelj slovanske ideje v avstrijski državi. Rieger se je na rodil 10. decembra 1818. v Semilu. Po dovršenih pravnih naukih je vstopil v državno službo ali prišel je hitro v konflikt s policijo, ki je s kruto nasilnostjo preganjala tedaj še j ako mlado in skromno narodno gibanje, kteremu se je bil Rieger pridružil z mladeniškim entu-ziazmom. Riegra so zaprli, češ, da siri prepovedane spise; sicer je bil oproščen, a zapustiti je moral drž službo in to je bila za Čehe prava ^reča. Zdaj se je Rieger popolnoma posvetil narodnemu delu in sicer z velikim uspehom. Pridobil je obrtnike v Pragi za narodno stvar in začel veliko agitacijo za ustanovitev češkega gledališča. V tem je prišlo 1. 1848. Rieger je bil že tedaj poleg Palackega najuglednejši vseh čeških rodoljubov. V ..narodnem odboru" je imel Rieger kmalu odločilno besedo. Pridobil si je to veljavo s svojim izrednim talen-:om in s svojim sijajnim govorniškim i arom. Rieger je dosegel, da so sc Jehi izrekli proti udeležbi na Franko-brodskem parlamentu in je proti temu parlamentu sprožil prireditev prvega slovanskega shoda v Pragi Udeležiti se shoda ni mogel, ker je bil •lan tiste deputacije, ki je šla na dvor cesarja v Inomost izročiti cesarju spomenico o češkem drž. pravu. Richer je izposloval marsikaj, a reali ?iralo se to ni, ker je med tem nastala v Pragi revolucija. Pri naslednjih volitvah v državni zbor je bil Rieger izvoljen v sedmih jkrajih. Ko se je drž. zbrr preselil v [Cromeriž, je razvil Rieger v njem živahno delavnost v smislu demokra ličnih načel in narodne nosti. Vlada je drž. zbor razgnala ill Rieger je šel v Pariz. Tam je občeval mnogo s poljskimi in madjarskimi ■migranti, vsled česar je bil vračujoč se v Prago aretiran in dva dni zaprt. L. 1S50 se je vrnil v Prago in se poročil s hčerjo znamenitega zgodovinarja Palackega. Hotel se je posve iti profesuri. a vlada mu tega ni do pustila. Vsled tega se je posvetil lite rarični delavnosti in ustvaril češki „Slovnik Naucny". L. 1800. je'dr. Julij Greger dobil dovoljenje izdajati češki politični časo pis. Rodili so se „Narodni Listy" Načelnik konsorcija in najmarljivej--i sotrtidnik „Nar. Listov" je bil dr. Rieger — dekler ni prišlo do razporr mej Cehi. Začetkom ustavne dobe je Rieger skušal pridobiti plemstvo za češke narodno stvar. Grof Clam-Martinie ie dosegel, da se je plemstvo oklenilo Cehov. Rieger je računal, da bo plemstvo s svojim vpljivom na dvoru lah ko mnogo koristilo Cehom in zato je tej zvezi marsikaj žrtvoval. Plemstvo na je te nade le v najmanjši meri zpolnilo — od tod nasprotje, ki je nastalo mej narodom in mej Staroče-hi ter končno privedlo do popolnega razpora. Ta porces pa je trajal več desetle ti j. V nemškoliberalni eri je bil Rieger na vrhuncu svoje veljave. Imeno vali so ga časih nekronanega češkegn kralja. Cehi tedaj niso šli v državni 'bor. ..Nedejme se" je bila parola, ki jo je proglasil Rieger in narod se ni udal. Kolikokrat je državni zbor tudi razveljavil mandate čeških poslancev ker niso prišli v drž. zbor, odslej je narod zopet volil Riegrove kandidate. Močno narodno gibanje Slovanov v Avstriji je obujalo pozornost političnih faktorjev tudi zunaj Avstrije. Ko je bila 1. 1867. etnografična razstava v Moskvi, jo je obiskalo mnogo Slovanov iz Avstrije. Čehe so vodili Rieger, Palaeky in Zeithammer. Tu-Ji Slovencev je bilo nekaj. Danes živi samo Še eden, častiti ljubljanski me scan, ki še danes žari mladeniškr odušev1 ienosti, če se spominja sprejema na ruskem dvoru. Nemci so to potovanje politično fruktificirali kar se je dalo, da bi odločilne kroge strašili s panslavizmom, tisti Nemci, ki danes delajo očitno propagando za nemško iredento in s prusko marko pripravljajo tla za trenotek, ko se vice; Nemci pa kličujejo pruski meč. da Avstrijo razbije. L. 1869. je šel Rieger v Pariz in je cesarju Napoleonu izročil spomenico, v kteri mu je pojasnil, kakšen bi bil narodni položaj, če bi v Avstriji prišli Slovani na krmilo. Storil je to zlasti z oziram na eventuelno vojno Francije z Nemčijo. Napoleon ni hotel ali ni mogel to doseči, kar mu je Dopisi. Lorafn, 0., 15. marca. Udom društva sv. Alojzija Štev. 10, spadajoče k J. S. K. Jednoti, naznanjam, da bode redna seja raradi velikonočnih praznikov preložena na tretjo nedeljo meseca aprila. Objed- ; JVVi, ivux X1AU J v; ^ vi , svetoval Rieger; avstrijsko-franco- da, ®e te seje; ska alijanca se ni sklenila in konec ie bil Sedan. L. 1871. je nastala v Avstriji pre-memba sistema. Na krmilo je prišel Hohenwart, ki je po Riegrovem nasvetu prouzročil, da je izdal cesar meseca septembra znani ces. reskript, s kterim se je naznanilo kronanje cesarja češkim kraljem. Dež. zbor dne 19. aprila udeleže v obilnem številu, ker se bode vršila volitev odpo- j slanca na glavno zborovanje J. S. K. i Jednote v Omaha, Neb., in da sel ukrene, ako je kaj predrugačiti pri' društvu. Naše društvo v tem kratkem času dobro vspevalo in je upati, da bode tudi še v bodoče. Rojake, kteri še niso pri nobenem društvu opozo- češli je tedaj sklenil fundamentals rilje™* naJ kmalu pristopijo, ker člane — spisal je ta dokument Rie- t0 m mkdar Prezgodaj, obilokrat pa ger — po kterih naj bi se ravnale ^ozno. Srčni pozdrav rojakom, pojavne zadeve na Češkem. Toda so- Sebno cIanom J- S. K. Jednote. vražniki Slovanov so zmagali. Nemci John Cinkole, I. tajnik. so iskali pomoči v Nemčiji. Bismarck " -* -- je poslal najboljšega prijatelja av Rockefellerjeya volilna zmaga. atrijskega cesarja saksonskega kra- Tarrytown, N. Y„ 17 marca Ija na Dunaj vplivat proti funda ! T T * *> mentalnim članom. Z Nemci so sc JameS ,LaWn ^ bl1 danes s 79 gla-združili Madjari in generaliteta in sovi večine izvoljen krajevnim pred-konee je bil — da je Hohenwart pa sednikom za North Tarrytown. dek , . , I Lawn je bil kandidat John D. J^V8? 5 J abs^'. Rockefellerja in je zamogel biti iz- nenco do 1. 18<9. Tedaj se je posreči- , 7 , & lo grofu Taaffeu, jih pregovoriti, da VOljei1 le S teU1> da SO njflgOVl pri- so se vrnili v državni zbor, kjer se je staži dovedli na volišče kaeili 100 ustanovil železni obroč, s kterim je Italijanov, kteri delajo na Rocke- Taaffe vladal dolga leta. Čehi in fellerjevem posestvu. Več Italija- Kranjsko slovensko katoliško podporno dnistro sv. Barbare v Forest City........Pennsylvania. Inkorporirano 31. Januarja 1902 v PennsylYanjjl. ' Odborniki: Jonx ŽlOBARšir, predsednik. Martin Kaste:lic, podpredsednik. John Telban, I. tajnik. Anton Trelc, II. tajnik. Martin Muhič, blagajnik. Gospodarski in račuiiski odbor: Anton Germovšek, Martin Gerčman, Josip Gorenj Josip Zalar. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: J. Telban. Box 607, Cry, Pennsylvania. Forest Glasilo ,,GLAS NARODA". nov se je celo pripeljalo v Rocke- Na parniku „Georgic", kteri je dospel 18. marca iz Londona v new-jorško luko, poginil je slon „Jingo" Slovenci so Taaffea držali, a narodnih koristij so od tega imeli le malo.! . , , . Železni obroč je pač izposloval jezi^ ^er3evih m avtomobilih, kovne naredbe Strema.yrove in Pra j ^ e^,na Italijanov ni niti besedice žakove, dosegla se je ustanovitev če angleščine Ulliela. škega vseučilišča ali to so morali T» u. • Slovani vse drago plačati. »JmS° pogrnil na morju. ifed Cehi je radi tega nastala velika nevolja in opozicija proti Rie grovi politiki „pobiranje drobtnic" je rasla od dne do dne. Pa tudi nem- : - , ^ki odpor proti Taaffeu je rasel. [12 ^f^ga COOlOglCIiega VT^a Taaffe je Nemcem žrtvoval Dunajew- jradl »8rčnih bolesti" ter doinotožja skega in potem prisilil Staročehe, da in njegovo truplo so 1685 milj iz-sklenjo z Xemci „spravo". j točno od Sandy Hooka izročili va- Sad teh spravnih konferenc so bile lovom. „Jingo" je bil skoraj nai-punktacije, proti kterim se ie dvignil ••• , , . . . , - vT . j • • ••1-7 , večji slon na svetu m ie bil vreden ves cesrki narod. V javni seji deželne ' J ga zbora češkega je dr. Vasaty ime- *100-000> zavarovan je pa bil le za noval Riegra izdajalca, česar Rieger 850.000. Slon ie bil ljubljenec lon-gotovo ni zaslužil. j donskih otrok, ktere je pa na j>ar- Posledica te agitacije proti punk-' niku i>OgreŠal. tacijam je bila. da so Staroeehi pri državnozborskih volitvah 1. 1891. izgubili vse mandate. Tudi Rieger ni bil več voljen. Staročeška stranka je bila uničena. Rieger se je tedaj umaknil iz po- ji Yisok je bil 10 čevljev in 2 palca. Panamska pogodba sprejeta. Washington, D. C., 18. marca. Včeraj so v senatu s 73 proti petim litičnega življenja. L. 1896. je bil glasovom sprejeli pogodbo za Pa-imenovan članom gospodske zbornice.; namski prekop. Senatorji Daniel, a v javnosti ni več nastopil.. Brez je- Martin, Morgan, Pettus in Teller ze m nevolje je prenašal bridko! ^ glasovali oti pogodbi. Pogodbo usodo, da se je od njega odvrnil oni narod, kteremu je služil vse svoje sta P°dPlsal» drzavm tajnik Hay življenje požrtvovalno in nesebično. in Herran, colombijski zastop-Tudi ko je podpisal punktacije, je to uik. Z gradnjo prekopa bodo kmalu storil v prepričanju, da ž njimi va-: pričeli. ruj-e koristi svojega naroda......| Cubanska pogodba bode sprejeta Rieger je bil gotovo največ:, m!^, ^ . ^ , , * . \ najznamenitejši slovanski politik ** tekom današnjega dne. avstrijski v 19. stoletju in ima največ Šestnajst osob ranjenih, zaslug na tem, da nemški terorizem t . i , n. ni uničil slovanskih narodov. T Indianapolis, lnd., 18. marca, „S1. X." iz Chicage proti jugu vozeči 'potniški vlak je pri Cyclone zade' s tovornim vlakom skupaj. Sp ani voz je padel po nasipu navzdol in šestnajst potnikov je bilo ranjenih Zastrupljeni s1 aloled. New Haven, Conn., 19. marca Povodom slavi t ve rojstnega dneva William Swifta, zastrupilo je radi vživania obligatnega „Ice Iz naših kolonij. Nacijonalisti in vstasi. Manila, 17. marca. General Allen, povelj ni h filipinskih konstablerjev. obdolžil je politično stranko nacionalistov, da je v zvezi z vstaši v pokrajinah Rizal in Bulacan. Zajedno raui vživanja.......... j-e pozval predsednika nacijonalistov Creama" 20 osob7 kterTvse so ne Uomeza, da predloži vladi kiyige organizacije in bil ježke o nabiranju denarja. Gomez je trditve generala A.llena odločno zavrnil pač pa priznal. da nekteri člani nacijonalistov podpirajo vstaše, in da so vse one člane iz stranke izključili. Ha wan. varno zbolele. Evropejske in droge vesti, Vesti iz Honolulu, 18. marca. Tukajšnji naselniški komisar I. Iv.Brown dobil! ^f ie od zvezine vlade nalog, preiskati ' pritožbe pred dvema leti semkaj poslanih puertoriških delavcev. Puerto-ričani se pritožujejo, da se z njimi grdo postopa in prosijo, da jih vlada pošlje zopet v domovino. Governer Dole je izjavil, da pritožbe puertoriških zamorcev niso osnovane. Na»G'ilbertovem otočju je med ta mošnji ni domačini zavladala sedaj, ko je fielo na sladkornih nasadih končano, velika beda, tako da mora delavce vlada podpirati. Gilbertovo otočje je angležko, toda domačini prihajajo na Hawaii na delo. Hawajcanje povabili predsednika. Honolulu, Hawaii, 18. marca. Prebivalstvo Hawajskega otojča se zelo zanima za predsednikovo potovanje po zapadnih državah. Sedaj je ljudski odbor odposlal predsedniku povabilo, s kterim ga povabi, naj obišče otočje. V slučaju, da Berolin, 17. marca. Cesar Viljem namerava sedaj nemški jezik reformirati. Sedaj je izdal ukaz kolonialnem oddelku ministerstva inostranih v kterem povdarja, da morajo biti stavki v uradnih listinah kratki in jasni. Participov in infinitiv se je ogibati. Čemu Viljem sebe ne reformira. Berolin, 17. marca. Ivlcrikalizem v Nemčiji postaja vedno bol> nestrpen. Sedaj skuša napraviti celo v po slovnem življenju mejo med katoličani in drugoverci. V Monakovem so izdali adresno knjigo, v ktere j so oznamenjeni vsi ultramontan^u trgovci, ktere edino priporočajo svo;im „ovčicam". Berolin, 17. marca. Tukajšnji krč-mar Traugott Melz je v obupu s plinom usmrtil svojo soprogo, troje otrok in samega sebe. Krčmar je obupal, ker ni mogel plačati stanarine. Ruesselheim, ob Majnu. Nemčija 17. marca. Baronica Emilija Soo-ckendorfska, ktera je stara 21 let, jp umorila svoje novorojeno dete, kter<; je imela s hlapcem svojega očeta. Roosevelt i Baronico so zaprli. Caracas, Venezuela, IS. marca. Venezuelska vlada je sprejela zapisnike, ktere so podpisali poslanik Bowen. in zastopniki evropskih vla-sti v Washingtonu. Istodobno je venezuelska vlada tudi vročila prvi obrok svojega dolga $70.000 nemškemu poslaniku na račun skupnega dolga v znesku $340.000. Santiago dc Chile, IS. marca. Chi-lenski politikar in patrijot Eulojio Altamarano je umrl. Lima, Peru, 18. marca. Peruvijan-ska komisija za svetovno razstavo St. Louisu priporočila je vladi, da zgradi republika Peru v St. Louisu svoj paviljon, v kterem bode razstavila gumi, mineralije, petrolej, sladkorni trst, bombaž, kakao in tovarniške izdelke. Dunaj, IS. marca. Hčerka ameriškega milijonarja William Waldorf Astorja, se je zaročila* z rmnunškim ministrom innostranih del Jonelom Bra t j anom. Ženin je sin pokojnega Jovana Bratjana. Petrograd, IS. marca. Minister vojne mornarice admiral Tirtov, umrl. .London, IS. marca. Iz Petrograda se brzojavlja, da je policija zasledila veliko anarhistično zaroto, ktero so skovali anarhisti v inozemstvu. Aled zarotniki so tudi razni poljski delav ci iz Galicije. Berolin. IS. marca. Proračunska komisija državnega zbora dovolila j-danes $750.000 za oficijelno vdeležitev Nemčije na Stlouiškej svetovnej razstavi. Prihodnje leto bode Nemčija v to svrho dovolila nadaljnih 750 tisoč dolarjev. Draždane, Saksonska, 18. marca. Kralj Saksonski je izdyl odprto pismo, naslovljeno na ljudstvo, kteremu se za h valj a za — simpatije, ktere je baje ljudstvo gojilo z Kraljevo obi-teljo povodom ..dvornega" škandala. Včeraj popoludne -dospel je semkaj cesar Viljem. Bamber~ Nemčija, IS. marca. Tukaj a se z -ovolverji dvobojevalc ■ Ki častnik in neki civilist. V dvoboju je bil civilist tismrten. Rim, IS. marca. Včeraj Vršila se ie v Vatikanu tajna seja kardinalov in „učenjakov", kteri so se bavili s proglašenjem dev: e Orleanske za svetico. Najbrže so jo proglasili za sveto in v kratkem bode izšla papeževa proklamacija, da je Jeaneta d" Arcova postala svetnica. Pretoria, Transvaal, IS. marca Tukajšnja policija je preiskala raziu. tukajšnje hotele in kavarne ter pr: tem aretirala nad 100 osob, ktere si dospele brez dovoljenja v Transvaal 27 so jih prepodili iz kolonije, ostal, so izpustili. Tokio, Japonska. 18. marca. Pr: tukajšnjej ladjedelnici Mitsu naro čila je koreanska vlada gradnjo vojn: ladije, ktera bode veljala $250.000. V Osaki bodo koncem marca otvo-rili peto japonsko obrtno razstavo ktera bode večja, nego vse dosedanje Razstavo bode otvoril Mikado. Belgrad, Srbija, 19. marca. Štirjt srbski častniki, med njimi tudi biv ši vojni minister Antonič, so pozvali profesorja belgrajskega vseučilišča Aleksandra Borisavljeviča, na dvoboj na življenje in smrt, ker je prpfesor javno trdil, da so omenjeni štirj« častniki radi tega tako hitro avanzi-rali, ker so ljubljenci kraljice Drag« Mašinove. Tukaj se trdi, da je kralj Aleksander častnike prisilil, da so profesorja pozvali na dvoboj. Časopisje dvoboj zelo kritizira. Petrograd. 19. marca. Minister Paris, 19. marca. Tukajšnje ljudstvo je z veseljem pozdravilo poročilo o ratifikaciji Panamskega prekopa, dasiravno vlada z Panama Canal Co. ni več v zvezi. Sedaj mora še kolom-bijski kongres pogodbo odobriti. Delnice panamske družbe so postal«* dražje. London, 19. marca. Iz Dunaja se brzojavlja tukajšnjemu ..Chronicle", da se je princezinja Luiza Saksonska skušala usmrtiti. To je hotela storiti v Lindau, vendar so jej pa nameravani samomor preprečili. Luizi-na rodbina je hotela to prikriti. London, 19. marca. Polkovnik Co-dy (.»Buffalo Bill") dobil je brzojav, da je neki zlati rov na zapadu, kteri je deloma tudi njegov, zelo bogat. Cody je izjavil, da je stem postal večkratni milijonar in da bode svoj cirkus razprodal, kakor hitro dovrši pogodbe v Angliji. Pri mojem odhodu v staro domovino srčno pozdravljam Slovence in Ilrvate bivajoče v Mississippi, Arkansas, Tennesse. Texas, posebno Blaža Turka in Leopold Urbanciča oba v Memphis, Tenn. Josip Troha, bivajoč v Newport News. Va. KJE JE? MATEVŽ OGR1N, doma blizo Vrhnike; meni je pozabil poravnati svoj dolg in opozorujein rojake na njega. Njegov naslov Garbais, 1075 Chicago, 111. bi rad zvedel: Frank Blue Island Ave... 24 me V opravičenje. JOE GL1YAR, po domače Antonov Jože, iz Brezovega dola, se opravičuje po časopisih, da mi ni poneveril £27 in in odnesel nove čevlje v vrednosti $.'5, poleg tega pa še drugim rojakom odnesel vsega skupaj $50. To človeče me tudi straši, da me bole dal zapreti, pa menim, da se bode ravno drugače naredilo, ako ne poravna krivico. Frank Šeškar, Pox 5S3, Salida, Colorado. 2l mc Kretanje parnikov. V New York so dospeli: Fvronprinz Wilhelm 17. marca iz Bremena s 1163 potniki. Vaderland 17. marca iz Antwerpena s 12S2 potniki. Ryndam 17. marca iz Rotterdama s 1015 potniki. notranjih zadev, Plehwe. je tukaj^ njemu županu naznanil, da je pros, Weimar 21. marca v Genovo Dospeti imajo: Cedric iz Liverpoola. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Pretoria iz Hamburga. Etruria iz Liverpoola. La Champagne iz Havre. Kensington iz Antwerpena. Ivoenig Albert iz Bremena. Odpljuli so: St. Paul IS. marca v Southampton. Statendam 18 marca v Rotterdam. Germanic 19. marca v Liverpool. Barbarossa 19. marca v Bremen. La Lorraine 19. marca v Havre. Odpljuli bodo: f Vaderland 21. marca vA ntwerpen. njo pittsburške tvrdke Murray A. Bluecher 21. marca v Hamburg \ erner. za zgradbo pouličnih želez - ■ - -namourg nic v Petrogradu in Moskvi odklonil. Tako sta obe mesti želeli in za-jedno izjavili, da bodeta potrebne električne železnice sami zgradili. Berolin, 19. marca. Nemška vlada ^a!BPrŠ rab!1°' r^ « !- Tajnik ad^ > h^VL^a ŽSfS do Aorije. Le sta Kieger m Palackv , predsednikovim parnikom in nmn.'.^;^ j_______i™,.____i. __ , C ljudskim zastopnikom 1. 1807 iskala zveze z Rusijo, sta tc ' riško celino brezžični WmBr i. pravico, oziroma svobodo KO^ storila le v namenu, naj bi Biuija v da bode ^»SSuto?nilo^WWO^l W^S^f I Ir M kar je kaj lahko mogoče, po- meiah donustnosti vuKival« nn +n Ho n^ nr^moimoi rrrm rZ rm J.*______• • i. m - ^ A i AA. , . ; _____* je kaj tem je oligarhija gotova. mogoče, po- mejah dopustnosti vpljivala na to, da nej brzojavnej prizna Avstrija Slovanom svoje pra Honolulu. ame- ( ralitete Arud Foster je danes predlo-j 000 mark za . vzdrževanje nemškega za voino mornarico za ; vojaštva na Kitajskem. Razni poslanci zvezi z državami in hteva $179,184.205 za gradnjo oziro- da Nemčiji sploh pi potreba imeti na ma izgotovitev 71 novih vojnih ladij. Ivi tajskem svoje vojaštvo. Ivernia 21. marca v Liverpool. Ivronprinz Wilhelm 24. marca v Bremen. Ryndam 25. marca v Rotterdam. Cedric 25 marca v Liverpool. La Champagne 2G. marca v Havre. Grosser Kurfuerst 26. marca v Bremen. * Kensington 28. marpa v Antwer-pen. Pretoria 28. marca v'Hamburg. Etruria 28. marca v Livepool. Jj 1 JngosIovunsLi Kat< liška Jednuta, ij^ ■r Inkorporirana dne 24. januvarija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: Ton:; Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: Josip Pezdiec, 1202 S. 13tli St., Onialia, Neb. I. tajnik: Josip Agnič, P. O. Box 2G6, Ely, Minn. II. tajnik: John Lovšin, P. *0. Box 293, Ely, Minn. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Pakiž, P. O. Box 278, Ely, Minn. Mike Zunic, 431 7th St., Calumet, Mich. Josip Gorišek, 5136 Ruby St., Pittsburg, Pa. POROTNI ODBOR: John Keržišnik, pi-edsednik, P. O. Box 138, Federal, Pa. John Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Dvakrat oproščena detomorilka. Porotniki v Crnovicah so lansko jesen oprostili deklico Ano Rotar, ki je svojega dvomesečnega otroka vrgla v reko. Obtoženka se je namreč izgovarjala, da jo je k temu prisilila beda in obup, ker jo je otrokov oče zapustil. Najvišje sodišče je razsodbo zavrglo, češ, da beda je pač olajševalni vzrok, ne izključuje pa kaznivost. R avnokar se je vršila druga porotna obravnava. In zopet je bila morilka oproščena, ker so porotniki pač potrdili krivdo, izključili pa so besede „z namenom otroka umoriti." Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". NAZNANILO. Društvatn spadajočim J. S. K. Jed note naznanjam, da se bliža čas glavnega zborovanja, zato na j društva meseca aprila izvolijo odposlance in jih naznanijo odboru Jednote, da imena odposlancev priobčimo v glasilu. Na svidanje dne 5. julija v Omalii, Neb.! Josip Agnič, I. tajnik. Drobnosti. Francoski brzoparnik „L'Aquitai ne" odpljuje dne 4. aprila v Havre ter vzame: seboj samo potnike med-krovja. V Ameriko. Dne 4. marca se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani 382 izseljencev, in sicer 33."i Hrvatov in 47 Kranjeec. Policija jt prijela (5 fantov, ki so jo hoteli pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti popihati v Ameriko. Poseben vlak z izseljenci. Dne 1. marca zjutraj od[>eljalo se je s posebnim vlakom 348 hrvatskih izseljencev v Ameriko. Bili so, kakor živina natlačeni v tovornih vozovih. Vlak st je odpeljal iz Ljubljane ob 8. uri zjutraj. Po pol Cerk ustri Lovr men )kn: ski 10. Ijal lil L'll( 11, d >bi i in uhe rla. len lšen umor. Dne 24. febr. ol uri pondm je na Trati pri i dosedaj neznan zločine skozi okno na gostilničarji ■a Ilacina, brezdvomno v na la bi ga umoril. Hacin je sta, kake tri metre oddaljen «m ga je krogla zadela pod levo > in ga k sreči le lahko ranila. ki se je našla, ima 9mm \ i. O storilcu še dosedaj ni na 14 let z 1 postom na mesec poostrene težke ječe obsojen. Pri popoldanski obravnavi se je imel zagovarjati zaradi hudodelstva tatvine Ivan Jerše po domače Križan, samski delavec iz Viae, ker je dne 10. svečana t. 1. vzel pred prodajalno Ane Vesel v Prešernovih ulicah tam visečo srajco in jo potem tesarju A. Kormanu za 1 K prodal. Ivan Jerše je zelo na slabem glasu ter je bil zaradi raznih zločinov 25krat kaznovan med temi nič manj kot 12krat zaradi tatvine. Obsojen je bil na 5 let težke z 1 postom na mesec poostrene ječe. Madjarska kidtura. V nobeni evropski državi ne cvete trgovina z deklicami tako bujno, kakor na Ogrskem. Saj spada to takorekoč k mad-jarski narodni uredbi. Oblasti pa tudi rade zatisnejo oko. Nedavno so prijeli v Budimpešti dva taka trgovca, ko sta hotela prepeljati pet svojih žrtev za neko sramotno hišo v Ru-munijo. In policija ju niti ni izročilr. sodišču, temuč jima je sama naložilr. neznatne denarne globe. Ako pa piše Nemadjar o zatiranju narodov un Ogrskem, obsodijo ga porotniki v celoletno ječo. Taka je kultura in morala na Ogrskem. NAZNANILO. Rojakom po širnej Arperiki naznanjam, da se marsikedaj greši na moje ime in sicer pri prodajanju vožnjih listkov v staro domovino. V mnogoterih krajih zagotavljajo razni agentje, da ljudi k meni pošiljajo, ali da so z menoj v zvezi, a to je ža-libog neresnično, posebno se' take prevare gode po Coloradi, na pr. v Puebli. Iz tega kraja vedno do-hajajo ljudje v New York, tamošnji. agent jim zagotovi, da je z menoj v zvezi, a v New Yorku jih sprejmo' Judje ter jih občutno obrijejo. Tako se je zgodilo zadnje tri tedne in tudi^ danes dne 18. t. in. Potujoče rojake, opozorujem na take zvijače, in ako J jih naposled Zidje dobro odero, naj | ne hodijo k meni tožiti, ker v takem slučaju se ne da nič več pomagati. Toraj pozor v vseh * slučajih. Našo telefon številko 3795 Cortland naj si vsakdo zapiše in ko dospe na kako postajo, naj me pokliče in potem vse uredi. Fr. Sakser. Piruhe pošiljajo naši rojaki kaj radi svojim sorodnikom, znancem ali prijateljem v staro domovino in to seveda naj-rajše v gotovem, denarju, kar pa najhitreje, najveat-nej e in najceneje preskrbi: FRANK SAKSER. 109 GREENWICH ST., — NEW YORK. Cemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam 100 krOtl'3V. Velj. Z3 $20.43 in 15 centov poštarine, ktera pa ostane za $1.00 ali $1.000. V trebuh ustrelil. Gimnazijec Viljem Š., 14 let star, je dne 1. marca ob pol 12. uri dopoludne na Mirjr. streljal s Floubert-piŠtolo. Ko je za nekim drevesom zagledal več ptičev, je tekel tjekaj, med tekom pa se mu je sprožila pištola, ktero je držal pod suknjičem in krogla mu je šla v tre-buh. Fant je šel Še sam domov, odko der so ga prepeljali v bolnico, da mu odstranijo krogljieo iz trebuha. Izpred porotnega sodišča dne 3. man a. Na založeni klopi so v Ljubljani sedele: Delavčeva žena Marija Krt iz Trzina, eevljarjeva žena iz Kožarjev Antonija Dolenc in delav-ocva iU-na Ivana Zupan iz Predosljev. Vse tri so bile obtožene hudodelstvi tatvine. Prvi dve sta tujemu imetju zelo nevarni osobi in kot tatici tudi ljubljanski policiji dobro znani. Ob« sta že sedeli v Begunjah. Posebne ugodni časi za tatvine so se jim; zdeli semanjski dnevi in tako je tudi bilo, da so se gori imenovane tri sešl« dne ~>. januarja v Kranju, kjer je bi! ta dan ravno semenj. V gnječi sta Krt in Dolenc iz žepov kradli denarnice, po prodajalnah in v semenjsldb šotorih pa raznega blaga v skupni vrednosti 133 K »is v. Ko je bila Marij ima Krt od mestnega redarja v Kranju zasaeena, izpustila je od sebe pasti na tla osem svilnatih rut, ktert je redar pobral. Ko jo je tiral na stražnico, je zopet vrgla od sebe denarnico, ktero je pobral fant Janez ! Stružnik in jo redarju izročil. Ukradeno blago so tatice skupaj nosile in ga shranile za kratek čas pri nekem peku; kradle so na ta način, da je ena od teh treh stala na straži, druga je wmotila prodajalca ali prodajalko 7 raznimi vprašanji, med tem ko je tretja tatvino izvršila. Prvi dve ob-dolženki sta bile soglasno spoznane kol krivi in pri Marijani Krt še tudi izrecno, da je tatica iz navade; Ivano Zupan pa, ktero je zagovarjal g. dr. Konrad Vodušek, so spoznali porotniki soglasno za nekrivo,sodišče jo je na to takoj oprostilo, obsodilo je pa Marijo Krt na 5 let in Antonijo Dolenc na 3 leta težke ječe, poostrene pri obeh z enim postom ha mesec. — Dne 4. marca: Anton Žagar po domače Lrbanov iz Mednegn zaradi hudodelstva izvršenega ropa in poskusnega dejanja zoper nenrav-nosti. Po tajni obravnavi je bil ob dolženee vseh zatoženih dejanj po iz reku porotnikov krivim spoznan in Samomor 121etnega dekleta? V Pn valju se je izgubila 12letna šola-riea 11 arija Kučej. V soboto zvečti dne 12. svečana t. 1. je bila doma kaz novana in zato je zapustila dom ir. se ni več vrnila. Domači so začel', kmalu slutiti nesrečo. Popraševali so po njej in jo iskali povsod okolu, a zastonj. Nihče je ni videl, nihče 11I ničesar o njej slišal. Ali se je pone srečila. ali pa si je sama poiskala \ valovih smrt, se ne ve. Vojak — tat. Ant. Poznik, vojak v žrebčarni na Selu, je ukradel dne 3 marca popoludne v Caksovi gostilni na Radeckega cesti v Ljubljani tr govskemu potniku Iv. Ivunaverju stanujočemu na Dunajski cesti št •JI iz haveloka T K in je nato pobeg nil iz gostilne. Na ovadbo Kunarjeve je bil Poznik pozneje v Prešernovih ulicah aretovan. Izročili so ga vojaški ohlasti. Poznik je znan dezerter in tujemu imetju nevarna osoba. Ko je bil aretovan, so se našle pri njem še 4 K od ukradenega denarja. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri ljubljanskem dežel, sodišču. 1. Janez Ropret posestnik v Veleso-vem je 4. prosinca po noči pod oknom njegove hčere vasujočemu fantu Ant. Zavrl s pestjo izbil 2 prednja zoba 2 pa nekoliko nalomil; obsojen je bil na 14 dni zapora 2. Zaradi vlačuga-nja že večkrat kaznovani Peter To maževič iz Ivamnegorice je bil kazno^ van na 3 mesece ječe, ker je dne 23. grudna 1. 1., obrnen proti križu, ki stoji ob vaški stezi, Boga preklinjal. 3. Ignacij Hribar pos. v Kleniku je imel več dinamitnih patron kacih 4 do 5 let shranjenih v nezaprti sušilnici ki stoji v bližini domačega hleva in druzih poslopij, obsojen je bil na 10 dni strogega zapora. 4. Anton Eržen hlapec iz Zahriba je vrgel kamen skozi okno Vozlove krčme v Rdspotji kjer je sedelo več gostov in krčmarja zadel na levo stran glave; sodišče ga je obsodilo na 3 mesece težke ječe. 5. Zaradi tatvine je bil obsojen na 4 mesece težke ječe Anton Dolenc, sedlarski pomočnik, ker je pokradel v Goljevškovi prodajalni nekaj blaga, potem Josipu Merženu brivsko orodje in peku Makarolu kruha in denarja; tudi je o priliki nekega prepira gro-*zil z nabitim revolverjem. Novice. Češka deželna banka proglaša, da vsled runa na nemško hranilnico prepušča isti vse svoje premično premoženje. — Umri je v Te-mešvaru na Ogrskem bivši civilni adlatus za Bosno in Hercegovino, baron Teodor Nikotič. —r Dva par-nika sta skupaj trčila blizo Trsta. Oba parnika „Ivarniola" in „Quar-nero" sta bila poškodovana. Skoda se ceni na 50.000 kron. — Leta 1893 je bil v Lvovu, Galicija, obsojen Peter Ilalicz v 20letno ječo zaradi poskuša-noga umora. Sedaj, ko je že devet let presedel, so našli prava krivca. — Kolesar Stuckheil. kterega je nedavno povozil cesarjev voz, je dobil od cesarja 500 kron. — Po poroki bogataša Konstantina Galette s pekovo hčerjo Schneider v Oseku, Slavonija, se je nevesta nenadoma zgrudila nezavestna. Ženin se je tako prestrašil, da ga je zadela kap ter je umrl. Pri nevesti so konštatirali zdravniki le gar. — Nemški cesar je naročil pri profesorju Begasu dragocen sarkofag za kneza Bismareka. Sarkofag bode stal v novem domu v Berolinu. dočim ostane Bismarckovo truplo v Friedriehsruhu. — Ilude viharje imajo ob francoskem nabrežju, ki odnašajo strehe in dimnike. Pri L.i Bochelle se je potopila neznana večja ladija. — Ustrelil se je blizu Pu-Ija mornarski pristav Karol Paug ger. — Wolfova žena pravi v tožbi za ločitev zakona, da jo je mož neprestano surovo zmerjal in pretepal. Preselila se je z otroci k starišem v Celje. — Ravnatelj grofa Dessewf-fyja v Lučah na Ogrskem, St. reszthelv, je poneveril 400.000 kron ter zbežal najbrže v Ameriko. — Velike zlate rudnike so zasledili v Ari tougi v severni Avstraliji. — V Budimpešti se je ustrelil častniški slu ga Miss, ker je zapil goldinar, s kte-rim ga je poslal njegov gospodar po večerjo. — V Karlsruhe je ustrelil v ^ dvoboju tehnik Schwarz sod rug 1 (Joldberga. — Lakota vlada v D d- i maciji; v vasi Bročanac sta umrl:1 dva otroka vsled lakote. Zagovoril. Lopov (ki je bil zaradi laganja oproščen umora): ..Tako j.-lepo gospoda, ali povejte mi, ako dobim revolver nazaj NAZNANILO* Na svojem kupčijskem potovanju po Coloradi sem naletel na nekega rojaka, ki je sicer navidezno prijazen z menoj, potem pa slabo na okolu govori o mojej kupčiji. Imenovanega rojaka s tem opominjam, da naj le svoje blago hvali, mene in moje blago pa pusti v miru. ker zato jamčim sam. S poštovanjem M. Pogorele, c. of M. B. Shuette, 52 State St., Chicago, HI. 24 mc NAZNANILO. Dobro izvežbanih delavcev, Slovencev, Hrvatov in tudi druzih narodnosti se ne branim, potrebujem. Delo ni težavno, je stalno dokler je kai drobiža, delo je pa tako: izvrstno pivo piti, vsake vrste smo tke kaditi, dobro domače vino piti, več vrst žganje ali jeruš piti; kdor zna dobro kegljati, mu ni treba plačati, kegljišče je novo. Prodajam tudi tobak, vsake vrste smotke in tudi tobak za žvečenje. Ako kterega to delo veseli, imam tudi zanj stanovanje 11a raz polaganje prav po ceni proti .»cash' Za obilen obisk se priporoča: JAKOB MARTINCIČ, saloon,-r. Summit. Illinois. Bahač. Nevesta: „Tu sva najine začetne črke udolbla v skorjo drevesa kaj pa potem, ko drevo posekajo V1 — Bogat ženin: „No, zaradi gotovosti bodem kupil gojzd." V starem času. Major: „Stotnik. ti z desetimi možmi zasedeš Puntar-ievo pristavo!" — Stotnik: „Oh poskusi to sam, ta surovež nas je zadnjič s palico prepodil!" Tudi razlaga. Mož (na potu k svo-jej ljubici) : „Za Boga, skoraj bi pozabil poročni prstan dejati v žep in moja soproga mi je pri slovesu celo dejala: „Ne pozabi, da si oženjen!"' ZAHVALA. Ko sem prala pri hudem mrazu svoje perilo, sem se prav občutno prehladila. Spočetka nisem čutila posebnih bolečin, razven v grlu, toda čez par dni so se mi pojavile hude bole čine v prsih, napadel me je strašen glavobol in hud kašelj, pošel mi je okus do jedil; sploh sem čutila po vsem telesu slabosti in bolečine. Bala sem se, da bi več ne okrevala, ker mi je bilo znano, da največ ljudi umrje vsled prehlajenja. Mislila sem na vsakovrstna zdravila, todu nisem vedela, ktera bi bila najprimernejša. Domislila sem se 11a A. Klineovo zdravilno grenko vino ter poslala ponj svojega mtoža z izreČnim naročilom, da naj natanko pazi, da mi prinese Klineovo zdravilno grenko vino*— a ne kako drugo — ker le to hočem rabiti kot zdravilo. Komaj sem porabila polovico steklenice tega izbornega zdravila, - ponehale so mi bolečine v glavi; ko sem pa porabila dve steklenici, se mi ji zdravje popolnoma povrnilo. Minule so mi vse bolečine v glavi, grlu, pr sili, želodcu 111 splošna telesna osla belost mi je prešla. Zdaj sem zopei l ila in zdrava kakor pred boleznijo, kar se imam zahvaliti edino le izbor ni zdravilni moči A- Klincovegs grenkega vina, ktero vsem, ki na kaki slični bolezni ohole, v takojšnjo naročitev priporočam. Agata Skoda, 154 Willson Ave., Cleveland, O. Brez pomote. Mati: „Dekle, ali si prav čula, ko ti je gospod profesor obljubil, da te za ženo vzame?" — Hči: „Gotovo, saj je to glasno rekel in na prostoru se je oglasil tudi trojni jek." Uporabil priliko. A.: ..Pomisli vendar, moja žena je omedlela, ko me j< prvič videla nosljati." — B.: „Kaj si pa potem napravil ?" — A.: „Brzo sem še enkrat v nos tobaka natlaeil predno se je zavedla." __. Zvit. Znanec (priprajatelju) : „Kaj pa pomeni to petje in igranje nr. klavirju?" — Prijatelj: „Veš gospa svetnika je juho zasmodila, da pr. nihče ne sliši, kako jo mož kara, pa igra na klavirju in poje." Dober bratec. Gospa (malemu deč-čku, ko se je s sestricami igral blizo potoka) : „Ali kaj paziš ljubi moj na tvoje sestrice, da ti nobena v vodo ne pade?" — Deček: „To nič ne de, saj drugo leto zopet drugo dobimo." L Prodajamo, da; emo na posodo, popravljamo m zamenjamo pisalne stroje, (TYPEWRITERS) pripravljene tudi za slovanske jezike. Prodajamo priprave h strojem. Prodajamo posamezne dele. Preskrbimo stenografe in p oslova! ee na stroju. ALI YAM ZAMOREMO P0STREČI l Remington Typewriter Company, 327 Broadway, New York, N. Y. Osreč? tvoj dom s hišnim godbenim zabojčkom (Home Music Box), najzanimivejšim in najcenejšim muzikaliČnim instrumentom za do-u. Ti napravi več veselja nego orgije za $100. Vedro pripravljeno. Igrati zamore vsakdo, celo otr- k. Vsi odjemalci so zadovoljni, kajti dobili so, kar so iri-čakovali. igra \eč nfgc sto komadov, kakor je \i imenika, kteri se nahaja v vsakem zahojčku. razvidno. Rabi se tudi v cerkvah, šolah, pri perskih in dragih društvih za s premij eva nje petja. Zasluži svnjo ceno v jed rej noči. Svira vse Stare himne, koraČirce,'valčke, polke, četvorke in operne napeve, kakor tudi najnovejše pesni, Jeden komad zamoreš ponoyiti ali pa novega igra'i. Samo 6 dolarjev v tinem zaboju z glasbo. Kdci ieli mu pošljemo gl; sbeni zabojček po sprejetji- na račun; $4 plačaš polem. Agentje zaslužijo mnogo denarja. P š'i 2 ct. za cenik. STANDARD MFG. COMPANY, 29 BEEKMAN STREET P. O- BOX ItTfcj-OEPT GL- N-, NEW YORK CITY- Hoeeš razveseliti svojega moža? Da ! Dobro! Kinu ter postreži svojemu moža z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri Martin GeršiCu, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 439 Union. p^p Govori ;oljše vrste ter ga imam skupaj v sodili po 1200 galon. Pošljem ga ne manj kot 25 galon. ^ Naročilom je priložiti denar. NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 35 do 45 ci galona. Dobro belo vino in muškatalc po 15 ct. galona. Staro belo vino po 50 ct. eralona Reesling po 55 ct. salona. Vse s posodo vred kdor kuni 50 ga Ion skupaj. Naročilom spod 50 eraloi ie potreba še posebej pridejati za posodo. — Poskušnjo pošlien-zastonj. S spoštovanjem. ' . ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett, California. Contra Uosta Co. Društveno naznanilo. Vsem udom društa sv. Barbar« štev. 3, spadajočega k J. S. K. javljam, da se zanesljivo udeleže glavnega zborovanja dne 29. marca, ker ta dan se vrši tudi volitev aovegu odbora iii sicer predsednika; podpredsednika; I. tajnika; II. tajnika; blagajnika; zastopnika; bolniški odbor (obiskovalce); nadzornike; zastavonoše; reditelje itd. Nadalje vabimo v pristop k društvu vse one rojake, ki niso še pri nobenem društvu. Na svidanje dne 29. marca 1903. _ Daniel Badovinac, tajnik. Lepo urejena slovenska C»STIL3ŠTA v EL '-\ MINN., ;?ri vedno t ;čim izvrstno pivo, vins: :"n whiskey, prodajam tu» jorna:; in imporf rane smodke.. L^alje naznanjam rejakom, da pošiljam denarje v staro domovino In sem \ zvezi z g. Fr. Sakserjem / New Yorku; rojake tudi rad postrežem v drui.ih zadevah giede vožnjih ]is ko^r, posebno ako kdo želi koga sem vzet"*, ali potuje v staro domovino. Z velešt vanjem T vran Croxr&e« Math. Grahek, (501—1203 Oor. Mesa in Santa Fee Ave., PUEBLO, 00L0EAD0, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vrste, kakor tudi svojo bogato zalogo pcM Naga in železnine; v zalogi ima tudi Tri. nerjevo grenko vino. 00P' Pošiljam denarje v starv domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser* jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča [ MATH. GRAHEK, lastnik. Sestra Loyoslava. (Novela.) (Dalje.) Sedaj je brzo pristopila predstojnica in rekla z odločnim glasom: ..Sestra Lavoslava bode jutri ostavila za« vod, nemoremo jo več siliti v službovanje in to +udi ne gre." „Potcm nemam nič reči," je odgovoril malo nejevoljen zdravnikSredič in si oblekel suknjo, ktero je odložil, ko je delati pričel. Toda za življenje svojega možq skrbeča žena je razumela te besede Slišal a je, da se še nahaja osoba, ktera bi mogoče otela najhuje, ktera bi bližajočo se smrt odgnala. Ona hoče to osobo pridobiti v pomoč, naj velja kar hoče. Gospa Proti? je hlastno prijela zdravnika za roko. ..Povejte mi, kje ^^ je ona osoba, ktera zamore pomagati ^mojemu ubogemu Iliji ?*' in prose jt roke povzdignila. Zdravniku je v srcu obudilo sočutje vsled mile prošnje skrajno preplašene gospe. ..Prosite sestro pred stojnico, ali še bolje, obrnite se sami na sestro Lavoslavo; ona je p^avn samaritanka, ona vam ne bode pros nje odklonila, saj kolikor jo jaa poznam." Gospa Protič je lahno vzdihnila Vendar še ni vse upanje zginolo. Potem se je s proseč i in glasom obrnila na predstojnico in rekla: ..Ali bi nu hoteli k njej spremiti, gospa pred stojnica Obotavljala se je. Mislila je na nj* Ivake muke bode imela prenesti, akc jo naprosi soproga ritmojstra! Ali bode potem 5e molčati zamogla ? Ali ne bode sestra Lavoslava vsled obil« užaljen os t i prosilki vse sramotno postopanje njenega moža očitala'{ Ali jej ne bode rekla: Ne jokaj se za njim, tebe in mene je ogoljufal!? In kako je znal to dobro! Tukaj, čitaj njegov list in sprevidela bodeš kako prefrigan lopov jo bil. Bog ga jt kaznoval in jaz ne bodem posegla v njegovo sodbo I Tako bode govorila in nesrečni ca, bode še bolj nesrečna Ko je zdravnik Sredič videl, da s«, predstojnica obotavlja, je pristopil in rekel: ..Pojdite z menoj, milostiv; gospa," nato sta oba ostavila sobo. Predstojnica se ni upala odgovarjat' Ona, ktera je vedno na to gledala, da "Be je v zavodu vse vršilo po njenih naredbah in določilih, je prvič dopu stila, da zdravnik po svoje postopa To je slabost, ktero si je sama prizadela in ona to ve. Varovati bi imela sestro Lavoslavo. Toda ni imela dovolj poguma proti odločnosti zdrav nika in proti obupanju soproge ranjenca. Sedaj je bila predstojnica sama z ranjenim v sobi. Šla je k vratom in poslušala. Predstavljala si je v mislih kaj bodo govorili. Sedaj so v sobi. Sedaj prosi gospa s v srce segajočim glasom in solznimi očmi. Zdravnik jo podpira s svojo mirnostjo. Sestra Lavoslava se zravna kvisko. Kaj hočeta od nje? Ona naj streže in čuva onega, kteri jej je provzročil najhujt zlo? Ona naj uporabi vse svoje moči, za onega, ki jej je uničil njeno srečo Ne, to je več kar se zamore od človeka zahtevati. Odpustiti mu zamore, zamore zanj tudi prositi, ali kar zahte va mala gospa, to ne more storiti. Tu poglejte ta pisma! Čujte izmišljeno povest kako me je ogoljufal in ra> umeti me bodete. Sedaj bode mah; gospa prebrala pisma, vse razumela čutila, da je bila goljufana, zakričala bode — toda ne — vse mimo je v hiši. Sedaj se odpro vrata. Čuti je korake na stopnjieah. Korakajo čez nje dve ali tri osobe? Predstojnica čuje sedaj glas, kterega spozna in natančno razume vsako besedo. „Vse bodem storila, da ohranim gospoda ritmojstra vam in vašim ubogim otrokom." Tako so se glasile besede in glas je bil od sestre Lavoslave. Predstojnica se je zgrudila na stol in roke na prsah prekrižala. Ustnice so šepetale kratko, pobožno molitev. Vsi trije so vstopili. Zdravnik se je zadovoljno nasmehnil. Gospa Protič je vidno kazala novo upanje, sestra Lavoslava pa je bila smrtno bleda toda mirna. Predstojnica je skočila kvišku in objela sestro Lavoslavo. „Pravi angclj si. Bog naj te blagoslovi," rekla je predstojnica in ostavila sobo. Tako je bila ginjena, da se ni zamogla premagati. Sestra "Lavoslava je nastopia svojo službo ob postelji ritmojstra. Zdravnik Sredič jo je natančno poučil o položaju ranjenca. Povedal jej je, da najmanjše zakasnenje, ali opnstenje pri navodilih, provzroči smrt ritmojstra. Ona ga je poslušala popolnoma mirno kakor v vsakem drugem slu-liaju. Zdravnik Sredič je se zadovoljstvom ostavil bolnico, kajti vedel je. da je bolnika izročil najboljšim ro- ti, ali kmalu je sprevidela, da vsako, še tako majhno stvar napačno napravi. Zadovoljila se je s tem, da je ostala pri sestri Lavoslavi in jo kratkočasila s kramljanjem. Prav prijetna je bila v pripovedovanju. Pripovedovala je o svojih -tirih otrokih. Najstareji dečko je že na vojaškej šoli na Dunaju, ostali trije so pa doma. Deklica je povsem podobna očetu, imajo rumene lase in modre oči, vse kaže, da bode zelo lepa deklica ter je zelo razumna' dasi ima -o le štiri leta. Ona je očetov ljubljenec. Pripovedovala je tudi o možu o ubozem ranjencu. Na vela je celo vrsto slučajev, kteri vsi so pričali da je najljubeznivejši in najboljši mož in oče. Potem je pričela govoriti o dnevnih skrbeh. Imela sta prebiti tudi težke dneve. Prva leta zakona sta imela obilo skrbi, prebila sta jih daleč v malem mestecu na ruskej meji, kjer je polk bil nameščen. Ilija bi bil tam kmalu za-pal smrti. Iz vojaške vaje je necega dne dospel zelo bolan domu. Dvj} meseca je bil potem bolan vsled le-garja, in ko jo ozdravel, so ga zdravniki poslali v kopel v malo mestece na Ceškerti. Ona ga ni mogla v kopel spremiti, ker pričakovala je sama težke ure. Nastopil je dolgi čas za malo ženo. Edina tolažba so jej bila pisma, ktera so sleherni dan dospela) Tako lepo jej je pisal. Opisoval jej je dolgčas in željo po zopetnm svida-nju, ter izrekel upanie po nasledniku To upanje se mu je tudi kmalu izpolnilo. Osem dni predno se je povr nil, se mu je narodil prvi sin. Kmalu na to je bil polk prestavljen v Budapešto. Njena sreča ni bila več motljena do danes, ko jo je obiskala grozna nesreča. Tako je pripovedovala gospa ProtiČ. Sestra Lavoslava jo je mirno poslušala. Ni z jednim vprašanjem ni prekinola propovedovalko. Le sem in tja je roke stiskala na srce, kakor bi ("utila hude bolečino. (Koneo prihodnjič.) Nad SO let se je obnašal Dr. RICHTERJEV svetovni, prenovljeni it SIDRO ff Pain Expeller kot najboljši lek zoper HEUMATIZE1E, F0E6STNIC0, PODAGRO itd. in razne reumatiČHe neprilike. SAHO; 2Set. In fOct. t TMh lekarnah ali pri F. Ai Richter & Co. 213 Pearl Street, New York. ngariMtbro Črno vino po 50 do 60 ct galon a pesodo vred. ")obre be!o vino od 60 do 70 ct galon b posodo vred vrstna tropavica od $2 50-$3.0C galon i posodo vred. Manj nego deset galon naj nihfie u naroča, ker man je količine ne ecrem razpošiljati. Zajedno z na-oftilom naj gg. naročniki dopošlejc tdnar oiiroma Money Order. Spoštovanjem: Nik. Radovich, 02 Vermont St. San Francisce.Cal J. Radmelich iriporoča, Slovencem in Hrvatom voj Gospa Protič je poskusila strežnici svojega moža v težkej službi pomaga 436 Watson Avenue, Butte, Mont Vedno hotiem točil sveže pivo, fina kalife* nilska vina, vsake vrste žganje, prodajal izvrstne smodke in ptuj^em postregel s tečnimi iedili. Za obilen poset se priporoča J. EADMELICH, 436 Watscn Avenue, Butte, Mont NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. .Preskrbim stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporoča: (31dc) John Puhek. v John Dornik, r 308 South Halsted Street, Cor. Mather Street, Chicago, 111. | SLOVENSKA TRGOVINA Z VINOM. [ r Ustanovljena leta 1895. fe Prip^rOČa slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo % obilo aalogo starega in pristnega vina, in sicer: ^ rudeče vino galona $1.00. belo „ „ $2.00 do $3.00. Stroške za pošiljatev trpi odjemalec sam; i>ošilja se vino % v vsakej množini. (31dcN ^ Za obil a naročila se priporoča John Dornik. telefon kadar dospp* nt pa*t?fn ▼ New York h» ne vsi kako priti k F&_ oajisek. u. Pak^fii ftt liio 3795 Oortlandt in govor' slovemq} Matija Pogorele prodajalec V UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels $6.— 15 Jewels Waltham 80.— Srebrne ure z enim pokro- vom - $12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma £16.— in višje. Boss case 20 let garancije : 16 Size 7 Jewels 815.— „ 15 ., 818.— Boss case 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels $25.— „ „ 17 „ 830.— Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantirano, Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Man ji zneski naj se poši ijajo v poštnih zuamkali. Naslov v naročbo knjig je napraviti: M. POGORELC, Box 226, Wakefield, Mich. Naročila za ure In vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod naslovom: Care of B. Schuette, . Fogoreic, 52 State St., Chicago, 111. Družinske pratike po 15 centov in Slovenska pratika po 10 centov je zopet dobiti, ker jo imam v zalogi. 89 E. Madison Street, Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navij ak. Cena uram: Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrna ura...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite nro s 15. kamni, poteai priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 44 $18.00 18 " 7 " $14.00 18 « 15 " $17.00 6 Size ura za dame 7 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure so najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. " 0 Chicago, 111. Simple Generale Fraestska parafcri*«!ii d DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK UUBUAN*. POŠTNI PARNIKI SO: , L«. Lorraine", na dva vijaka..............................ia.ooo ton, La Savoie", „ „ „ ..................................13.000 „ La Touraine'", ,, ,, „ ..................................10.000 ,, .L'Aqnitaine", ,, ,, .....................................10.000 ,, .,La Bretagne",.....................................................8.000 „ ,,La Champagne",............................................8.000 ,, La Gascogne",.........................................................8.000 35.000 konjakih moii. S5.000 „ „ 13.000 „ „ 16.000 ,, u 9.000 „ 9.000 „ ,, 9.000 „ „ Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob rc. uri dopoludne. Parniki odpljujejo fi pristanih Stv. 42 North Rivar, ob Morton 8tre«t; La Champagne *La Savoie LaBretagne *La Lorraine La Champagne 20. marca 190.3. 2. apr. 1903. !». apr. 1903. 10. apr. 1903. 23. apr. 1903. La Gascogne *La Savoie La Bretagne *La Lorraine La Champagne 30. apr. 1903. 7. maja 1903. 14. maja 1903. 21. maja 1903 2S. maja 1903. Izredna Tožnja: "I/Aqnitaine" 4. aprila, samo za potnike 3. razreda, te^" Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. GI&Tia acfDfiji: BROADWAY. NEW V0M. H ft . BTAM £