i@milKI CGIL v razmerju sindikal-P sil v Italiji? Italiji? . "V tri največje sindikalne ederacije v Italiji je vključe-jjh 10 milijonov ljudi, od tega >oraj polovica upokojencev. s>ndik **lo v sindikalnem člasntvu še P° upokojitvi vidijo svoj in-*res. V sindikatu CGIL, ki vklj ^jjučuje zlasti industrijske plavce, je okoli 5,2 milijona Judi, 3,5 milijona jih je v CISL J ostali v UIL. Slednja sindikata v industriji nista tako ?°Čna, pač pa imata več »anstva med uslužbenci jav->Uh služb." f^olikšen je vpliv sindikata ''Ta sindikalna federacija je ^lej prednjačila v zahtevah in ?trajnosti. Gre namreč za to, ' vse pogajalske postopke v ^losu do države in delodajal-x?v podpišejo vsi trije vodilni jijjdikati. Če pa pride pri Rajanju tega do zastojev ali .sporazumov, CGIL spodbu-JJJ Ponovni sestanek in najde-J10 skupni jezik. Tudi ob Poštivanju zgodovinskega j*2voja sindikalnega gibanja v guji (CGIL je doživel že sto je naša organizacija upoš-vJ|?na in ima v Italiji velik 3J»v. CGIL je močan nasprotji*, to vedo tudi delodajalci, J,to tudsi spoštujejo skupne q°govore." v čem je pogajalska moč "•»dikata? rr^° je sposobnost vodstva J?*L, da postavlja realne ^nteve, ki so v okviru danih rji, n°sti in ki imajo ne samo J^avsko, temveč javno pod-Poro. V CGIL ni bila ideologi-v n'koli merilo, temveč smo tp zasledovali interes široka kroga delavcev. kolektivno pogajanje najbrž tudi pri vas pomeni glavnino sindikalnega dela? "Da. Za Italijo je značilno, da imamo poleg kolektivne pogodbe vsedržavne sporazume, ki zajemajo enake pogoje življenja in dela vsem delavcem, ne glede na sindikalno pripadnost. Ti so osnova za sklepanje kolektivnih po-god, ki se sklenejo na vsedr-žavni ravni, pa tudi v panogah in podjetjih. Kaj vse vsebuje kolektivna pogodba? Osnova kolektivne pogodbe je pravica delavcev, da so seznanjeni z vsemi okoliščinami poslovanja delodajalca. Če ima slednji denimo izgubo, sindikati za delavce ne morejo terjati večje plače. Pri nas namreč nimamo posebnega zakona o soupravljanju delavcev, ki bi urejal ta razmerja, čeprav bi bil v interesu sodelovanja delavcev pri upravljanju. V tem primeru bi delavci prek svojih zastopnikov soodločali o usodi podjetja, kar je v nekaterih primerih tudi neprijetno, denimo ko gre za krčenje zaposlenosti. Takoj po vojni so obstajali upravni odbori, v katerih so bili delavski zastopniki. To je bil čas obnove industrije in uveljavljanja demokracije, upravni odbori so imeli veliko pooblastil. Slo je tudi za preusmerjanje vojne industrije. Takratni delavski zastopniki so se zelo trudili za obnovo gospodarstva. Ko je bilo vse to storjeno, so začeli delodajalci izločati delavce iz skupnega upravljanja. Podjetja so začela ustvarjali profit, tedaj pa delodajalci niso več potrebovali nikogar, s komer bi delili pogačo. Sicer pa je značilno, da so tudi danes delodajalci pripravljeni odpreti vse karte, ko imajo izgubo, medtem ko je pri dobičku drugače. V drugem delu kolektivne pogodbe pa so urejeni vsi pogoji, ki zadevajo delo, od urnika dela, izhodiščnih plač, kategorij..." Kaj se zgodi, če delodajalci ne spoštujejo določil kolektivne pogodbe? "Posameznik, ki so mu kršene pravice iz kolektivne pogodbe, se lahko individualno obrnejo na posebno delovno sodišče. V primeru kršenja kolektivnih pravic pa sodni postopek sprožijo sindikati. Seveda predtem obstaja možnost poravnave, kjer je sindikat tudi nekakšen vmesni člen. Če niso spoštovana pogodbena določila, lahko sindikat razglasi stavko, in sicer bodisi delno stavko ali pa kot najmočnejše sredstvo splošno stavko." So delavci, medtem ko stavkajo, plačani iz kakega posebnega stavkovnega sklada? "Takega stavkovnega sklada, kjer bi črpali sredstva za primer stavke, nimamo. Imajo ga denimo Angleži, kjer v sindikatih obstaja obveznost zbiranja sredstev za stavkovni sklad. Ko so sredi osemdesetih let Angleži stavkali, so stavkajočim lahko pomagali iz teh sredstev. Pri nas pa tega kapitala nimamo. Delavci se v stavko vključijo prostovoljno, ob zavesti, da za tisti čas ne bo plačila. To je med drugim tudi dokaz, koliko delavci zaupajo sindikatu. Delavci so v štrajku ekonomsko oškodovani, a stavkajo ob zavesti, da bodo s tem nekaj dosegli. Tudi če je stavka utemeljena, se zanjo ne predvideva vračila. V Italiji denimo večkrat stavkamo zato, da bi v praksi dosegli, da se uveljavijo določila iz kolektivne pogodbe. Slednje se namreč obnavljajo na tri leta in če v vmesnem času v praksi niso uveljavljena nekatera njena načela, delodajalce na to spomnimo s stavko. Ali pa v primeru, da se v tem obdobju spremenijo določeni pogoji, v kolektivni pogodbi pa niso upoštevani. Tedaj ima sindikat pravico s stavko zahtevati spremenjene pravice, vendar to pride v poštev zlasti pri vsebinah, ki imajo veliko politično težo. Tako je denimo če velika inflacija poruši razmerja med življenjskimi stroški in plačami. Sicer je v kolektivni pogodbi upoštevana nekakšna gibljiva lestvica (scala mobile), ko je pri plačah upoštevano normalno gibanje življenjskih stroškov." Pri mnogih slovenskih delodajalcih je kolektivna pogodba le malovreden papir. Kakšno težo ima v razmerjih med italijanskimi delodajalci in delava? "Kolektivna pogodba ima pri nas težo zakona. Preden jo sklenemo z delodajalci, je treba podpisati politične sporazume različnih sindikatov, zato imajo tudi značaj političnih paktov. Kolektivne pogodbe so pri nas v splošnem spoštovane, kajti kdor jih ne spoštuje, ima samo škodo." Tudi v Italiji, zlasti v okolici Torina, kjer je veliko industrijskih delavcevvezanih na avtomobilsko industrijo, poznate probleme zaradi odpuščanja delavcev in brezposelnosti. Kakšen položaj imajo slednji? "Na območju Piemonta je približno devet odstotkov brezposelnih v odnosu na aktivno prebivalstvo, v vsedržavnem merilu pa 11 odstotkov. Gre za dejansko brezposelne. Veliko število ljudi, ki izgubi zaposlitev, se še vedno šteje za uradno zaposlene, čeprav jih preživlja tako imenovana "vzajemna blagajna" pri našem pokojninskem skladu. Ne delajo, dobijo pa nadomestilo, v višini 70 do 80 odstotkov povprečne plače. To pomoč ljudje uživajo do enega leta. V Širši krizi, ki je ni mogoče naglo razrešiti, in ko so porabljena sredstva redne vzajemne blagajne, pa se lahko to stanje podaljša še za eno leto, financira pa se iz izredne vzajemne blagajne. Po vsem tem času pa človek izgubi državno podporo in postane odkrito brezposeln brez sredstev. Ko človek dobiva "brez-poselnino" iz vzajemne blagajne, je na posebnem spisku. Ce je v njegovem kraju medtem na voljo njemu primerno delovno mesto, ga je dolžan sprejeti; če ga zavrne, tudi podpore iz vzajemne blagajne ne dobi več." • D.Z.ŽIebir Foto: J. Pelko Krajevna skupnost Gorenja vas zahteva pojasnila Zakaj se zakon o zaprtju RUŽV ne izvaja Gorenja vas, i. novembra - Napačen je vtis, sporočajo iz Krajevne skupnosti Gorenja vas, da se KS do problematike odpadkov v nekdanjem rudniku urana ni opredelila, saj so to na odboru za spremljanje RUŽV in na Svetu KS večkrat obravnavali. Aktivno so nastopili tudi na izredni seji škofjeloške občinske skupščine, na Vlado Republike Slovenije ter predsednika Državnega zbora pa so naslovili zahteve po pojasnilih, zakaj se ne izvaja Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku urana Žtrovskt vrh. Povzetek teh zahtev je naslednji: Od sprejetja zakona o zapiranju rudnika urana je minilo le IS mesecev in v tem času je vlada le imenovala upravni in nadzorni odbor, nobeden od vsebinskih členov tega zakona pa se ne uresničuje. Zlasti je zaskrbljujoče dejstvo, da še ni bil sprejet niti program izvedbe trajnega zapiranja rudnika in odpravljanja posledic rudarjenja, kaj šele operativni plan z oceno stroškov, kar vse bi šele omogočilo načrtno uresničevanje sprejetih zakonskih obveznosti, zato KS Gorenja vas zanima, kaj o tem pravijo poročila republiških inšpekcij, ki so po zakonu doline izvajati nadzor. Opozarjajo tudi, da precejšnje premoienje nekdanjega RUŽV, ki je sedaj v lasti driave, propada, zato sprašujejo, kdo je za to odgovoren. Krajevna skupnost Gorenja vas zahteva, da se spoštujejo odločitve Občinske skupščine škofja Loka in njihove krajevne skupnosti, ter pojasni, na osnovi kakšnih argumentov je bil minister za okolje in prostor pooblaščen za medijsko propagando za predelovanje in shranjevanje odpadkov, vključno z radioaktivnimi, v nekdanjem rudniku urana. Zahtevajo tudi pregled ponujenih alternativnih programov ter obrazlolitev, zakaj vojaški program, s katerim v KS in v občini soglašajo, ni bil sprejet. Ocenjujejo, da neizvajanje zakona, predvsem zaradi neurejenih jalovišČ, ogroža zdravje prebivalcev v neposredni in tudi daljni okolici, na kar opozarjajo tudi zdravstveni delavci, vse to pa pomeni še dodatno odgovornost za neizvajanje zakona. • Za objavo priredil- Š.Ž. Stanovanjski sklad 197 prosilcev za posojila Kranj - Na razpis za posojila iz stanovanjskega sklada Občine Kranj se je prijavilo 197 prosilcev. Petčlanska komisija, ki jo vodi sekretar za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, je pregledala popolne vloge in jih sedemnajst zavrnila, ker je ugotovila, da prosilci v teh primerih ne izpolnjujejo razpisnih pogojev. Peterica je izrabila možnost, ki jo dopušča pravilnik o dodeljevanju sredstev stanovanjskega sklada, in se je na sklep komisije pritožila na izvršni svet. * CZ. Tuji kapital na Slovenskem Kranj, 30. oktobra - Pri Slovenski matici v Ljubljani je izšel zbornik s posvetovanja o tujem kapitalu na ljubljanskem Magistratu 30. marca letos. Tema je torej zelo aktualna, knjigo so naslovili "Tuji kapital na Slovenskem" in podnaslovih "želje, stanje in posledice". Branje je torej dovolj zanimivo, poleg gospodarskega pa ponuja tudi kulturni in socialni vidik tujega kapitala na Slovenskem. Slovenska matica je posvetovanje pripravila na pobudo Andreja Aplenca, prof. Pavla štularja, pesnika Daneta Zajca, prof. Alojza Krizmana, prof. Marka Kosa in prof. Franca Vbdopivca te s sodelovanjem mesta Ljubljana. Poleg Marka Kosa Franca Vbdopivca in Daneta Zajca so referate prispevali Franjo Štiblar, Peter Glavič, Nives Marinšek, Alenka Orel, Janez Kranjc, Borut Marinček, Janez Gradišnik, France Bučar in Edvard Kovač. Že seznam avtorjev pove, da so prispevali širok pogled na tuji kapital pri nas, saj so se poleg gospodarskih lotili tudi kulturnih in družbenih posledic pritoka tujega kapitala, kar je običajno zanemarjeno. Izdajo zbornika je prof. dr. Franc Vodopivec pospremil z besedami, da je za tuji kapital, vendar tak, ki dolgoročno naših razumnikov ne bo oviral pri karieri v gospodarstvu, kajti samo to je zagotovilo, da bo slovenščina ostala državni jezik in da bomo še naprej potrebovali slovenske inštitute in univerze. Andrej Aplenc pa je ob tem dejal, da je vizija, ki jo potrebujemo in ki ie uresničljiva, trajna politična in gospodarska samostojnost Slovenije. To lahko dosežemo samo tako, če bomo na svoji zemlji res svoji gospodarji. Zato se mora ustaviti razprodaja slovenskega narodnega premoženja, kontroliran mora biti dotok legitimnega (t.j. poštenega) tujega kapitala ob večinskem slovenskem lastništvu v gospodarstvu, zahtevati pa moramo načrt gosporskega zagona. ARft MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Svet kranjskih sindikdatov objavlja na podlagi določil Statuta SKS razpis za funkcijo PRAVNEGA POVERJENIKA V PRAVNI SLUŽBI SKS Pogoji: - diplomirani pravnik (zaželen tudi pravosodni izpit) - najmanj dve leti delovnih izkušenj Trajanje mandata na tej funkciji ni omejeno, predsedstvo SKS pa enkrat letno odloča o nadaljnji verifikaciji mandata. Kandidati naj svoje prijave pošljejo v roku 8 dni na naslov: Svet kranjskih sindikatov, Slovenski trg 3, 64000 Kranj. O rezultatih izbire pa bodo oovesčoni najkasneje v 30 dneh. To, So Na HIB je **1 1* tu< Pri »I Sporazumne odločitve Priprave za programe v prihodnjem letu se po krajevnih skupnostih le začenjajo. Ne glede na to, kako bomo uredili lokalno samoupravo, se na zborih krajanov in v vodstvih te opredeljujejo, kaj naj bi na področju komunalne oziroma gospodarske infrastrukture dali v program, čemu bi namenili prednost. Ponekod razmišljajo, da bi spremenili tudi dosedanja merila za dodeljevanje sredstev za posamezne akcije oziroma dejavnosti. Ne glede na izide pa brez sodelovanja in podpore krajanov ter predvsem brez sporazumnega dogovarjanja in odločanja s tem v zvezi ne bo šlo. Sporazumno odločanje, kot pogoj za uspeh, se je tudi letos marsikje potrdilo. Tam, kjer so zbrali moč, denar in voljo za delo, so običajno tudi pridobili podporo iz občinskega proračuna. Čeprav bodo pravo sliko uresničenih programov za letošnje leto šele pokazale ocene po izteku leta in marsikje z deli še niso končali, bo prav gotovo prevladala ena od glavnih ugotovitev: Marsikje, v odmaknjenih krajih ali krajevnih skupnostih od središča, so uspeli uresničiti domala neverjetne naloge; pa naj je šlo za cesto, vodovod ali drugo infrastrukturno potrebo kraja. Zanimivo, da je največkrat še najtelje odstopiti, kljub odškodnini, ped zemlje v dolini, tako rekoč v urejenem prostoru. Takšnih primerov je bilo kar nekaj. In kjer se niso uspeli sporazumno dogovoriti in odločiti, bodo lahko zdaj ponovno razmislili, kako bi sej>roblema, potrebe, lelje po urejenosti, znova lotili. • A. Zalar Ne papirnata sprava Gabrška gora, 1. novembra - S posmrtno maso so se krajani Gabrške gore in Smoldna v nedeljo popoldne ob odkritju in blagoslovitvi plošče na cerkvi na Gabrški gori spomnili in oddolžili vsem padlim v drugi svetovni vojni. 21 domačij Gabrške gore in Smoldna je dalo med vojno in dogajanji, ki bi jih lahko primerjali z današnjim Balkanom, 23 življenj. Na plošči so vklesana imena Mežnarjevih, Kopišarjevih, Jurčkovih, Jernačevih, Perglavca, Spodnjega Podboštarja, Spodnjega in Zgornjega Rovtarja, Zavrla, Pešarjevega in drugih, ki jih je naštel ključar Zdravko v cerkvi na Gabrški gori, ki se mu je ob tej priložnosti zahvalil za delo in za prizadevanje za skupno ploščo župnik Miro Bonča iz Poljan. Posmrtno mašo, ki so se je udeležili številni svojci oziroma domačini z Gabrške gore in Smoldna, je vodil prelat in kanonik iz Ljubljane Melhior Golob. Na slovesnosti po maši pa je spregovoril tudi predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Vincencij Demšar, ki je v spominskem nagovoru poudaril, naj bo sprava življenjska, ne pa papirnata. Za spominsko ploščo z imeni padlih in pobitih so se odločili sovaščani. • A. Ž. Prostor za knjižnico Ljubljana - Šiška - Iz poročila o delovanju Knjižnice v minulem letu, ki sta ga obravnavala izvršni svet in občinska skupščina, je moč razbrati, da knjižnica že vrsto let deluje v neustreznih prostorih. Zato bodo v občini v prihodnje skušali najti prostor za izgradnjo nove osrednje matične knjižnice. Hkrati pa bodo iskali možnosti in prostore za odpiranje izposojevališč in enot v naseljih Koseze, Podutik, Dravlje, Tacen. Od gradbenega odbora za izgradnjo knjižnice v Medvodah je izvršni svet zahteval poročilo o izgradnji, skupščini pa je predlagal, da sprejme zahtevo, da se v mestnem proračunu za prihodnje leto pri financiranju upoštevajo merila in kriteriji za financiranje dejavnosti splošnoizobraževalnih knjižnic in nakup knjižničnega gradiva za knjižnice v letu 1994 po opredelitvah Ministrstva za kulturo. • A. Ž. Nogavice in perilo Kranj - Firma K-PLUS, grosistična prodaja nogavic in perila iz Prebačevega 5? a je pred nedavnim odprla na Kolodvorski 3 v Kranju (Merkurjeva skladišča), kjer nastaja nov prodajni center, tudi svojo maloprodajno trgovino Talija z nogavicami in perilom. Založena je z italijanskimi in domačimi izdelki. Mateja Knific je povedala, da Talija sicer ni največja, je pa najcenejša trgovina. Odprta je vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. ^-BLED -© Vljudno vabljeni na veselo MARTINOV ANJE v soboto, 6. novembra, ob 20. tiri Zabaval vas bo ALPSKI KVINTET (Francem Pestotnikom), ut<^7^ Rezervacije y tel. 78-661 KS Lesce: obogaten mozaik urejenosti Pokopališče s poslovilnimi vežicami Ob izgradnji poslovilnih vežic in obnovljenega pokopališkega zidu z dodatnimi žarni01! omaricami je Turistično društvo Lesce v petek predalo objekt v upravljanje krajev^ skupnosti. Lesce, 1. novembra - S skupno sejo upravnega opdbora Turističnega društva in sveta krajevne skupnosti Lesce ter podpisom pogodbe o predaji poslovilnih vežic v upravljanje krajevni skupnosti v petek zvečer so bila v krajevni skupnosti Lesce uresničena prizadevanja, ki so se začela že pred skoraj desetimi leti. Zdaj imajo v krajevni skupnosti urejeno pokopališče s poslovilnimi vežicami, ki jih je danes tudi blagoslovil domači župnik. Ob poročilu oziroma informaciji krajanom in v pogovoru s predsednikom sveta KS Bernardom Tonejcem ter članom sveta Andrejem Cuferjem, ki nista skrivala zadovoljstva nad uspešno končano akcijo, ne gre spregledati ugotovitve, da so bili problemi s pokopališčem v Lescah stari že več kot dvajset let. Zaostrili so se še posebno, ko je šlo za gradnjo otroškega vrtca v neposredni bližini poko- Eališča. Pa je potem delegatom esc v občinski skupščini uspelo s sprejetjem srednjeročnega plana do leta 2000 "zadržati" pokopališče in pokope na njem v obstoječe grobove. Že takrat pa so začeli razmišljati o žarnih omaricah. Ideja o izgradnji žarnega zidu je potem zaživela v začetku osemdesetih let, dokler se oktobra 1986 niso lotili uresničevanja zamisli. Po letu dni je bilo zgrajenih 109 žarnih omaric, s tem pa je bilo urejeno tudi pov na njem, so v krajevni skupnosti začeli resno razmišljati o izgradnji poslovilnih vežic. Akcijo je skupaj s krajevno skupnostjo spet prevzelo Turistično društvo. Na podlagi natečaja je bil izbran projekt inž. arh. Fursta z Bleda in januarja 1991 je bil imenovan Kavčič, sicer tudi predsedmjj Turističnega društva. Ko r priprave z deli stekle, p* ' gradnjo prevzel upravni odW društva skupaj s svetom v* jevne skupnosti. "Letos marca na zboru »~\ ističnega društva je bila d«" pobuda za gradnjo in akcijo? zbiranje denarja med kraj«51: Zasnovo, da bi vsakdo prispe** 4.000 tolarjev, za kar bo la^J uveljavil 60-odstotni popust Pj uporabi vežic, je podprl0 . plačilom 863 od 2600 nad J let starih krajanov. S prisp^ kom Turističnega društva, ki °, končani gradnji in ureditvi i»*>. dosega skoraj tri četrtine vs?1( sredstev, se je gradnjna vefl potem začela julija letos in w pred dnevi končana. Z izg1? ^ jo dveh vežic in prostori ** svojce pa je bil obnovljen *B<" zid od vežic proti glavnei" vhodu. Del zidu je bil nafl<>y" temeljen in pozidan, v nJeB1^ Lesce imajo zdaj urejeno pokopališče s poslovilnimi vežicami, je 10 novih žarnih omanc Gradnja vežic inobnovljenega ziđu je veljala okrog 19 milijonov tolarjev, okrog tri četrtine denarja pa je prispevalo Turistično društvo, ki je objekt v petek s pogodbo dalo v upravljanje krajevni skupnosti. notranje zemljišče na pokopališču in okolica. Ko so na ta način rešili problem pokopališča in poko- nov gradbeni odbor za gradnjo vežic, ki mu je podobno kot prvemu za izgradnjo žarnega zidu, predsedoval Zlato Obnovljena ena največjih cerkva na Gorenjskem Slovesnost v Stražišču Zahvalno bogoslužuje in blagoslovitev obnovljene, več kot 250 let stare cerkve sv. Martina v Stražišču pri Kranju je opravil slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Stražišče pri Kranju, 1. novembra - Obnovitvena dela na cerkvi sv. Martina, ki so s presledki trajala kar celo desetletje, so končana. V soboto zvečer je imel v tej, več kot 250 let stari cerkvi, ki je med največjimi na Gorenjskem, zahvalno mašo in blagoslovitev slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij auštar, ki se je v nagovoru zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu velikemu delu, še posebej pa župniku Cirilu Berglezu, ki je vodil dela. Nagrado pa so podelili tudi izvajalcema Janezu Jakliču s Kalvarije za pleskarska dela in Francu Pelku z Bleda za gradbena. Poleg domačinov oziroma far-onov so bili med gosti na sobotni slovesnosti tudi predstavniki občine s predasednikom izvršnega sveta Petrom Oreharjem. Potek del in zahvalo sta posebej orisala tudi predsednik sveta KS Rok Žibert in ključar Franci Hribar. Ena največjih cerkev na Gorenjskem - cerkev v Stražišču pri Kranju - je bila zgrajena 1734. leta in posvečena sv. Martinu leto dni kasneje. Že pred leti so strokovnjaki ocenjevali, da jo je treba popraviti in obnoviti tudi zaradi varnosti obiskovalcev. Tako so se obnovitvena dela, ki jih je vodil župnik Ciril Berglez, celotnem obnovljenem de' zidu pa je obnovljena I00 streha, zgrajen pa je tudi ptC' hod med novim m starim delo10 pokopališča," sta pred sveC* nostjo na pokopališču poved'*' la predsednik sveta KS Bern*^ Tonejc in član sveta Andw Čufer. • A. Žalar začela že pred kakšnim deseti tjem. Najprej je bila obnovljen streha, potem pa k cerkvi otv>' dana zakristija. Sledila je obnpv^ zvonika in fasade ter uredite, odvodnjavanja. Nazadnje so pf šla na vrsto še najbolj zahtevo dela: vezava kupol, sanacija strO" pa in obnova fresk ter kipov J1 nenazadnje barvanje in pleskaJr notranjščine. , Obnovo tega 250 let stareg* kulturnega spomenika so om°i>. čili z denarnimi prispevki 1 delom prebivalci krajevnih sk^F nosti Stražišče, Bitnje, GoreOJ* Sava in Sv. Jošt. Denar pa rg prispevali tudi zdomci. Sicer p*h vrednost vseh opravljenih ocenjena na več kot 25 milij°n j tolarjev. V krajevni skupno* ' kjer so pripravili sobotno s)°^t0 nost, so tudi povedali, da )&?\ veliko stroškov poravnanih zadnjih letih. Kar lep znesek P. morajo še poravnati, zato ' nančne prispevke še zbirajo o sredine novembra in sicer na & račun: Krajevna skupnost SV žišče 51500-645-60057. • A. *■ V soboto je bila slovesnost v obnovljeni, 250 let stari in eni največjih cerkva na Gorenjskem, v cerkvi sv. Martina v Stražišču pri Kranju. Cvetličarna Fontana na Primskovem - V krajevni skupno. P rimsko vo, kjer so pred nedavnim z različnimi športnimi in drug> J prireditvami proslavili letošnji krajevni praznik, so ob Jezerski ce. dobili tudi nov lokal in sicer Cvetličarno Fontana. V kraje skupnosti ugotavljajo, da se je v zadnjem obdobju trgovk podjetniška dejavnost zelo razširila. - A. Ž. - Foto: G. Sinik HIT-ova šola nemškega jezika Kranjska Gora, 1. novembra - Že pred štirimi leti so načrtovali.,^ bi bila kranjskogorska osnovna šola med tistimi slovenski osnovnimi šolami, ki bi poskusno uvedla pouk nemškega jezi Kranjska Gora je blizu avstrijske meje, zato naj bi se učenci p0^ 00 Radovljica, 28. oktobra - Na jubilejni prireditvi ob 40-letnici prostovoljnega krvodajalstva so se v petek zvečer srečali radovljiški krvopdajalci. V kulturnem programu so sodelovali člani igralske skupine DPD Svoboda Bohinjska Bistrica, plesalke Plesnega studia Bled, oktet LIP Bled in povezovalec programa Matjaž Konda. Občinska organizacija Rdečega križa pa je ob tej priložnosti podelila Eriznanja 13 zaslužnim aktivistom RK in 7 krvodajalcem, ki so več ot petdesetkrat darovali kri. • D.Ž. Foto: G. Sinik angleškega jezika učiU tudi nemščine. Ko so med starši in uMIE izvedli anketo, so lahko le ugotovili, da je med učenci vel zanimanja za pouk nemščine. -3i Vendar za uresničitev koristne ideje nikoli ni bilo deOOTg predvsem pa ne kadra, saj niso našli primernega učitelja nemšK e jezika. niiji Letos se jim je želja uresničila in pouk nemščine že poteka na » stopnji. Vendar pa ne bi šlo brez pomoči bližnje igralnice, HIT ^f.flC, Kranjska Gora, ki bo eno leto v celoti financirala učitelja nemSC ^ zato so tudi pouk imenovali Hitova šola nemškega jezika. Pri iet\eC. stroški staršev minimalni, saj prispevajo le 100 tolarjev na D»* ^ Tako obliko financiranja pouka nemščine poznajo tudi v Cerkn kjer je podjetje Eta tudi prevzelo sponzorstvo.. • D.S. Sonja Brajnik: s samozaposlitvijo do kruha Zasebno podjetje ni vedno zlata jama JJ boriti, če izgubiš delo, čez nekaj mesecev pa še nadomestilo za brezposelne na zavodu za aposlovanje? Sonja Brajnik se je odločila za samozaposlitev. ^* gorenjskem je blizu 12 tisoč brezposelnih. Možnosti, da bi je °*"*no zaposlovanje naglo razredčilo vrste iskalcev zaposlitve, ^Poafi,-™anj* PodJetJa i" zasebni delodajalci le po drobcih * Sida«0!?8 novo* Nlž iudnega. eno najrealnejšin priložnos-*Iodu e* 2poselne vidimo v samozaposlitvi in če jo država v ^/■u svoje aktivne politike zaposlovanja tudi denarno spodbuja, tudi n°^Ja Brajnik Jc bila še lani brez službe, iztekalo pa se ji je NoŽnU#omestHo na »»vodu za zaposlovanje. Izkoristila je ^etličn m z dobljenim denarjem za samozaposlitev odprla fc^tl^P10' •1ioda P°sel Je tvegan in dolgo časa je treba, da «ovi socialno varnost. ste prišli med brezpo- tako tebe? , "Delala sem v eni od kranis-cvetličarn. Moj tedanji delodajalec jo je opustil, prevzel 10 je drug lastnik, jaz pa sem P0stala tehnološki presežek, pto dni sem na zavodu za ^Poslovanje prejemala nadomestilo, kasneje pa denarno Pomoč." „ Kako ste se odločili za samo-**P<*litev? . "Ves čas svoje delovne dobe r;m delala v cvetličarnah. Ni-FJ*«n sicer popolne tovrstne ?°Drazbe, ker imam nedokon-?n° gimnazijo, pač pa sem JJneje opravila tečaj in pre-j^8 znanja iz cvetličarstva. "°Kler sem imela službo, ni-J"m razmišljala o tem, da bi šla J svoje. Medtem ko sem na ^vodu za zaposlovanje čakala ? P.rimerno službo, pa sem se ?PnJela tudi te misli, v časopisu Studi Pobrala, da je mogoče uooiti denarno pomoč države. jjfPrav nisem posebno pogum-?*• sem se vendarle odločila, da gP^kusim. Najela sem lokal na uvoriŠču gostilne Stari Mayr, uredila papirje, si priskrbela dovoljenje za obratovanje, šla na zavod za zaposlovanje s prošnjo in že čez mesec dni dobila 150 tisoč tolarjev denarja za zagon moji samostojni dejavnosti." Ste pri ustanavljanju podjetja poslušali tudi kak strokovni nasvet? "Ko sem ustanavljala in registrirala podjetje, sem šla tudi k svetovalcem na zavod, da bi me poučili o nekaterih postopkih. Toda dva mlada svetovalca, ki sta menda prišla iz Ljubljane, mi nista dosti povedala, pač pa sta mi zastavljala vprašanja o mojih motivih za samozaposlitev. Tako sem morala strokovne nasvete poiskati pri odvetnici." Za odprtje cvbetličarne je bilo nedvomno potrebno več denarja kot le 2.000 mark, kolikor vam je dala država? "Seveda. Ža samostojen začetek je bilo treba kar nekaj kapitala. Zbrala sem ga s pomočjo družine." Ko ste bili še zaposleni, vam je plača zagotavljala socialno ^di starejši ljudje se imajo česa naučiti \Na univerzo namesto v zapeček £*nj, 2. novembra - Ni sicer mišljena prava univerza, temveč "s^ za tretje življenjsko obdobje, ki jo prireditelji pripravljajo 'starejše ljudi, da bi jim jesen življenja obranih čiradlje g* ilustrirala Marjanca Jemec Božič. Prav tako za otroke, kJ posegajo več po slikanici, je primerna zbirka pravljic iz Latin* S Amerike z naslovom Amaru. Prevajalec Miro Bajt jih je izb^L, obsežne zakladnice pravljic, knjigi pa dodal tudi spremno heS^\.ji Knjiga je izšla v zbirki Zlata ptica, v kateri je doslej izšlo že o* 120 knjig s pravljicami iz vsega sveta. Ilustracije so delo BoŽid3" Grabnarja. • . L.M. LUTKOVNA PREMIERA Jesenice - V Lutkovnem gledališču Glasbene mladine n* Hrušici bodo v četrtek, 4. novembra, ob 19 JO postavili na oo|r drugo lutkovno premiero te sezone. To bo Bikec Ferdinand avtorja Munra Oleafa v priredbi in režiji Marjana Bevka. Bikec Ferdinand je predstava, v kateri je zelo malo besed> glavno izrazno sredstvo pa sta animacija in (španska) glaS^ij Gre za znano zgodbo o bikcu, ki so mu ambiciozni starš namenili sijajo kariero v bikoborski areni, toda Ferdinandu s^ ljubše rože na njegovem travniku. Za predstavo so bile izbian marionetne lutke v sodelovanju z masko. Lutke in scena s delo Marine Bačar, v predstavi pa sodelujejo Matej Mužan' Petra Kokalj, Irena Leskošek, Rado Mužan, za glasbo in luc J poskrbel Jernej Rihtaršič. Prva ponovitev Bikca Ferdinanda D° v petek, 5. novembra, ob 17. uri na Hrušici.. • L.M. VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d o o SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA KRANJ Smledniška c. 3 razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoji na naslov šole v 8 dneh po objavi. Začetek dela po dogovoru. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Tudi v škofjeloškem Kroju računajo predvsem na lastninske certifikate zaposlenih Kroj bo ostal slovenski ^encija za privatizacijo je škofjeloškemu Kroju kot tretjemu podjetju na Gorenjskem °ziroma v škofjeloški občini potrdila program lastninjenja ^°fja Loka, 29. oktobra - Ker nismo prehitevali zakona o Pnvatizacij podjetij, ker nimamo revizije, ker nimamo deuacio-nal«acijskim postopkom in ker nimamo hipotek, smo zdaj lahko pohiteli. Naš edini cilj je, da tovarna ostane naša, torej slovenska J last naših delavcev in upokojencev, je dejal JANEZ ZIHERL, ("rektor škofjeloške tovarne konfekcije Kroj. škofj Agencija za privatizacijo je škofjeloškemu Kroju program lastninjenja že potrdila, v kratim bodo objavili razpis in S«av pri spoštovanju zakonska rokov lastninjenja verjetno ae bodo imeli, kakor tudi ne pri hiranju lastninskih certifikatov zaposlenih in upokojencev, saj VsJ obljubljajo, da jih bodo Prinesli v svojo tovarno. Postopek olastninjenja bodo lahko ^Peljali brez pretresov in tovarna bo ostala v slovenskih rokah, Wje rečeno v rokah delavcev {J1 upokojencev Kroja, razlika 00 le v tem, da so ji doslej rekli naša tovarna, poslej ji bodo •ahko rekli moja tovarna. ponudbe m niso premamile Kroj je že vrsto let znan po fyaliteti konfekcije, ki jo izde-»Uje za priznane tuje firme, kot Jobis, Yarek, Fink, Rena-unge, Luis Feraued, STIFF, ki seveda dobro vedo, da pri nas Poteka lastninjenje. Zato je Razumljivo, da so v Kroju dobili nekaj resnih ponudb Poslovnih partnerjev, ki so se Zanimali za nakup tovarne. Naš edini cilj je, da tovarna ostane v slovenskih, v naših rokah, pravi direktor Janez Ziherl, zato tujih ponudb nismo sprejeli, možen je sicer kasnejši dokup, po končanem lastninjenju, vendar tujci ne Korejo biti pretežni lastniki tovarne. Pretežni lastnik Kroja bodo s Pomočjo interne razdelitve in Notranjega odkupa postali zaposleni in bivši zaposleni, saj računajo, da bodo z lastninski-m> certifikati pokrili kar 60 °dstotkov vrednosti podjetja. Direktor Ziherl pravi, da so zaposlene seznanili s programom lastninskega preoblikovanja, da želijo odkupili svojo kvarno in zato vsi obljubljajo, °a bodo svoje lastninske certifikate prinesli v podjetje. Ne Pričakujejo visokih dividend, Pričakujejo pa, da bodo s tem obranili svoje delovno mesto. Jugoslovanski trg ^domeščajo z vzhodnim Za zahodne trge, zlasti za Nemškega, Kroj že vrsto let Sesutje jugoslovanskega trga Je bilo za tekstilce velik udarec, število zaposlenih v slovenski tekstilni industriji se je z 52 zmanjšalo na približno 40 tisoč. Direktor Kroja Janez Ziherl, ki prt GZS vodi Združenje tekstilcev, napoveduje, da bo čez pet do deset let slovenskega tekstilna industrija kruh dajala le približno 20 tisoč zaposlenim. dela dodelavne in predelavne posle, pri tem sodelujejo z znanimi zahodnimi firmami in se uvrščajo v najvišje cenovne razrede. V sodelovanju z Bačo Podbrdo, ki pristaja na evropske cene, so uspeli vključiti tudi domačo tkanino, s tem pa je njihov izvoz postal klasični. Podobno kot druge tekstilce je tudi škofjeloški Kroj prizadel propad jugoslovanskega trga.ki ga skušajo nadomestiti z vhodnim, zlasti v deželam više-grajske skupine. Nekaj pošiljk je že šlo na Češko, Poljsko, Madžarsko, trenutno pripravljajo pošiljko 500 zimskih plaš-čev za butike v Moskvi. Izvoz v te države je klasični, Krojevo konfekcijo naročajo predvsem modne prodajalne, kjer kupujejo petičnejši kupci, takšnih pa v vzhodnih državah še ni veliko. Ko se bo življenjska raven dvignila, bo naročil nedvomno več in uspeli bodo v celoti nadomestiti izgubo jugoslovanskega trga. V Kroju računajo, da bo imel domači trg tudi v prihodnje 15-odstotni delež, polovico proizvodnje naj bi v prihodnjih petih letih predstavljali dodelavni in predelavni posli za zahtevne zahodne trge, približno 35-odstotni delež pa naj bi imel klasično izvoz v države Efte in države višegrajske skupine. Nikogar niso odpustili V škofjeloškem Kroju je trenutno 366 zaposlenih od tega približno sto v obratu Krka na Dolenjskem, ki ga imajo že 18 let. Na novo so jih zdaj zaposlili 19, direktor Janez Ziherl pa se lahko pohvali, da nikogar ni odpustil, kar je za današnje čase zelo redko. Povprečna čisto plača je zadnji mesec znašala 38.688 tolarjev, plače dobivajo redno, med 15. in 18. v mesecu, v tolarjih in ne v bonih. Zaposlenim pa plačajo polovico prevoza na delo, v tovarni pa dobe topli obrok. Šivilje zaslužijo zelo različno, začetnica prvih šest mesecev dobi le 16 tisoč tolarjev, skoraj 2,5-krat več povprečna šivilja, ki zasluži od 35 do 40 tisoč tolarjev, najboljše 45 tisoč tolarjev. Direktorjeva plača je štirikratno povprečje, kar je za srednje veliko podjetje normalno. Zaposleni to vedo, svoje plače ne skrivam, pravi direktor Ziherl. Kroj se s povprečno plačo med 82 tekstilci v Sloveniji trenutno uvršča na 28. mestu. Vendar so na začetku lestvice posebneži, kot je denimo mengeški Filc in zelo majhna podjetja. Med pravimi konfek-cionarji kot prvo na 22. mestu najdemo Muro, slede Gorenjska oblačila, na tretjem mestu med konfekcionarji pa je Kroj. Tegobe ženskega kolektiva predelovalne industrije Škofjeloški Kroj tako kot številne druge tekstilne tovarne tarejo tegobe ženskega kolektiva predelovalne industrije, saj so kot delovno intenzivna panoga bolj obremenjeni z družbeno nadgradnjo. Pri nas so obremenitve dela od 100- do 118-odstotne, v zahodnih drža vah 57- do 65- odstotne, saj tam poznajo davek na dodano vrednost. Ženski kolektivi pa so dodatno obremenjeni, ker v več bolniške odsotnosti, saj so ženske običajno doma zaradi bolnih otrok, staršev. Zato težko čakajo na spremembe davčnega sistema, ki naj bi tudi pri nas uveljavile davek na dodano vrednost. Dosegamo evropske norme, na tuje prodajamo po evropskih cenah, zato k temu sodi tudi evropski način obdavčitve. Če se stvari ne bodo spremenile, pravi direktor Zi herl, bomo čez pet let lahko le ugotavljali, kako smo zaostali v razvoju, saj nam zanj ne ostane nič. • M. Volčjak Foto: G. Šinik Avgusta proizvodnja manjša oktobra - Na Gorenjskem je bila v letošnjih prvih osmih ^Jjecih industrijska proizvodnja v primerjavi z enakim lanskim S^jobjem manjša za 0,6, medtem koje bila v Sloveniji manjša za zbo° .^UstiČnth podatkih, ki so jih "obdelali" pri Območni izra?10*v ^ramu' Je m°č sklepati, da je bil avgust na Gorenjskem Oarn ° dopustniški mesec. Obseg industrijske proizvodnje je bil sjrj'eč kar za 20,8 odstotka manjši kot julija, medtem ko je bil v 2 .meniji manjši le za 0,4 odstotka. Avgusta pa je bila v primerjavi man'«8 avgustom industrijska prizvodnja na Gorenjskem p J°a za 5,7 odstotka, v Sloveniji pa večja za 1,5 odstotka, ijjj^datki za letošnjih prvih osem mesecev pa govori, da j^H^rijska proizvodnja na Gorenjskem le uspeva dosegati Za5k, raven» saj je bila manjša le za 0,6 odstotka, v Sloveniji pa je bi °^stot^a- Proizvodnja oživlja zlasti v škofjeloški občini, kjer i Ua v osmih mesecih kar za 8,7 odstotkoa večja kot lani v tem obči -° V tr^ki občini, kjer je bila večja 5,5 odstotkov. V jeseniški v t2Hx Je bila manjša za 1,8 odstotka, v kranjski za 4,3 odstotka in radovljiški za 4,9 odstotka. eler5eSled po dejavnosti pa pokaza, da oživlja zlasti proizvodnja Za 4 » stroJev in aparatov, ki je bila v letošnjih osmih mesecih toksn °uSJotka večja kot lani v tem času, proizvodnja končnih obut Jelkov je bila večja za 0,4 odstotka in proizvodnja Predf 28 odstotka. Zmanjšala pa se je: v kovinsko §2 ^!pvalni dejavnosti za 11,7 odstotka, v črni metalurgiji za iujj °d?totka, v predelavi kavčuka za 4,4 odstotka, v Živilski 07^|nl1 2a 2 odstotka, v proizvodnji tekstilne preje in tkanin za Podal-0tka in y Predelavi kemičnih izdelkov za 0,5 odstotka. Tudi poca • JP°.dejavnostih kažejo, da proizvodnja na Gorenjskem * IVI V Ja> saJ Padci niso več tako visoki, kot so bili zadnja leta. fCompas gradi ob avtocesti Nova menjalnica, restavracija in trgovina Hruška, L novembra - Kompas mejni turistični servis je odprl na avtocesti nov objekt, ki je veljal 5 milijonov 200 tisoč nemških mark. Po zazidalnem načrtu nameravajo ob avtocesti postaviti tudi trgovski center in motel Kompas mejni turistični servis se je že leta 1980, ko se je načrtovala gradnja mednarodnega mejnega platoja Karavanke na Hrušici vključil s svojimi projekti. Na izstopni strani je podjetje financiralo 11.500 kvadratnih metrov izstopnega Elatoja ter zgradilo tri objekte na skupni površini 2.939 vadratnih metrov z vso pripadajočo infrastrukturo. Eden od objektov je namenjen mejno turističnim opravkom in gostinskim storitvam, drugi objekt pa je brezcarinska prodajalna, ki je prvi mostni objekt v državi in sega preko sedmih cestnih pasov. Kompas mejni turistični servis je tudi solastnik tretjega, špediterskega objekta, s čimer si je zagotovil ustrezne poslovne prostore v avstrijskem objektu na vstopni strani mednarodnega mejnega platoja, kjer se opravljajo nujni posli, ki so povezani s prehodom potnikov in blaga. Vrednost vse investicije je bila 17 milijonov 700 tisoč nemških mark. Kontrolna plošča slovenskega gospodarstva Kranj, 29. oktobra - Tednik Gospodarski vestnik na podlagi Eodaikov Zavoda za statistiko, Banke Slovenije in SDK sestavlja ontrolno ploščo slovenskega gospodarstva, zadnja se nanaša na prvih osem mesecev letošnjega leta. Izvoz je v osmih mesecih znašal 410,4 milijona dolarjev in bil za 11 odstotkov manjši kot lani v tem času. Uvoz je znašal 414,1 milijona dolarjev inje bil za 0,3 odstotke večji kot lani v tem času. Uvoz je bil tako v letošjnih osmih mesecih 99 odstotno pokrit z izvozom. Konkurečnost slovenskega gospodarstva je bila v letošnjem tretjem četrtletju boljša le glede na Hrvaško, slabša pa glede na zahodne kot tudi na vzhodne države. Gene industrijskih izdelkov so septembra porasle za 1,2 odstotka, medtem ko je bila inflacija 1,7-odstotna. V primerjavi z lanskim decembrom so se industrijski izdelki podražiliza 13,6 odstotka, inflacija pa je bila 24-odstotna. Povprečna čista plača je avgusta (za julij) znašala 47.022 tolarjev in bila za 37,5 odstotka višja kot pred letom; v gospodarstvu je povprečje znašalo 44.659 tolarjev, v negospodarstvu 55.261 tolarjev. Avgusta je bilo zaposlenih 622.359 ljudi, kar je bilo 5,6 odstotka manj kot avgusta lani, število brezposelnih je naraslona 133.230 3"udi in bilo za 28,7 odstotka višje kot avgusta lani. Prostih elovnih mest pa je bilo avgusta 11.704, kar je bilo kar 85,9 odstotka več kot avgusta lani. Industrijska proizvodnja je bila avgusta za 1,5 odstotka večja kot avgusta lani. Jeklarji so avgusta letos proizvedli 30.003 ton jekla, kar je bilo 27,3 odstotka več kot avgusta lani, cementarji 98.416 ton cementa, kar je bilo 22,6 odstotka več kot avgusta lani, izdelovalci pa so napravili 34.729 hladilnikov in zamrzovalnikov, kar je bilo 2,5 odstotka več kot avgusta lani. Kompas mejni turistični servis je na avtocesti odprl nov objekt, v katerem je turistično menjalni biro, restavracija s 60 sedeži, bistro s 50 stojišči, samopostrežna trgovina in javne telefonske govorilnice. Ob njem je na parkirišču prostora za 60 avtomobilov, 19 avtoprikolic in osem avtobusov. - Foto J. Pelko Obenem z izgradnjo avtoceste Hrušica - Vrba so pri Kompasu mejnem turističnem servisu začeli z ureditvijo vstopnega platoja ter z izgradnjo ustreznega gostinsko-turistič-nega objekta. Objekt, ki so ga odprli ob otvoritvi novega odseka avtoceste, meri 810 kvadratnih metrov, ima turistično menjalni biro, restavracijo s 60 sedeži, bistro s 50 stojišči, samopostrežno trgovino in javne telefonske govorilnice. Ob objektu so parkirni prostori za več kot 60 osebnih avtomobilov, 19 avtoprikolic in avtobusov. Ta Kompasov objekt je še posebej pomemben zato, ker se bo v prihodnje informacijski sistem ob sodelovanju slovenskih turističnih organizacij vključil v bodoči slovenski rezervacijski sistem. Se pravi: turist bo na sami meji lahko dobil vse informacije o prostih turističnih zmogljivostih, pogojih bivanja, cenah... Vrednost naložbe je veljala 5 milijonov 200 tisoč nemških mark. Z izgradnjo karavanškega predora je nastala najpomembnejša prometna povezava med zahodno in srednjo Evropo ter jugovzhodno Evropo in Bližnjim Vzhodom. Ta prometna povezava pa bo zaživela šele tedaj, ko se bodo umirile razmere v nekdanji Jugoslaviji. In za to obdobje predvideva Kompas mejni turistični servis skladno z zazidalnim načrtom še izgradnjo trgovskega centra na vstopnem platoju in motel s tako zmogljivostjo, kot jo imajo podobni objekti na avtocestah po Evropi.. • D.Sedej ŽIVILA Kranj JživuaJ trgovina in gostinstvo MARKET CENTER Bled Trgovina SONČNICA Kokrica vas vabita na PRODAJO SADIK sadnega drevja (jablane vseh vrst, hruške, slive, marelice... okrasnega rastlinja jagodlčevja ter gnojila, zaščite, vrtnarskega ln sadjarskega orodja... Ob nakupu vam bomo nudili tudi strokovne nasvete! Vabljeni v četrtek, 4., petek, 5. in soboto, 6. novembra. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4M NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Renault 5 Campus Plus POLNOLETNOST številke govorijo svoje: rcnault 5 je star skoraj enaindvajset let, Eo priljubljenosti je na slovenskem trgu nasledil upokojeno atrco, doživel je eno večjo in precej manjših pomladitev, preživel različne motorje in pakete opreme, kdaj bo prestar za slovenske ceste se ne ve, je pa za svoja leta presneto šarm anten. Zato, ker je od davnega leta 1972, ko so naredili prvega, do danes, ko ga izdelujejo samo še v Revozu, ohranil sveže oblikovne linije in skozi leta s svojo majhnostjo in preprostostjo dokazoval svojo uporabnost. Sodi sicer v nižji razred, je pa tipičen družinski avto, ustvarjen za krepko moško, nežno žensko ali mladostniško razposajeno roko. Renault 5 je bil prav gotovo eden od prvih majhnih avtomobilov z dobro izkoriščenim notranjim prostorom. To je še posebej očitno pri karoserijski izvedbi s petimi vrati, ki olajšajo dostop do zadnje klopi ali pa pri prtljažnem prostoru, ki sicer ni orjaški, je pa prilagodljiv in uporaben. V potniškem prostoru se bodo dosti bolje počutili štirje potniki, čeprav je zadnja klop udobna, prednja sedeža pa solidna v hrbtnem in tipično renaultovsko prekratka v sedal-nem delu. HVALIMO: dovolj »veža oblika - uporabnost - ekonomičnost GRAJAMO: plastičen videz armature - prekratki sedeži - šibek motor Prtjažnik: majhen in uporaben p o KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ Tel.: 223-276 R 5 TWINGO CLIO R19 še po še po še po 13.230 DEM 17.270 DEM 16.860 DEM še po 22.250 DEM LABORE / SERVIS VRTAČ m m •G Visoko 7 7o 64212 Visoko pri Kranju tol. 06-4/A3-019, 43-072 Ponedeljek. 8.11.1993, od 11. do 18. ure na GORENJSKEM SEJMU v Kranju. Ob ogledu avtomobilov vam bomo nudili vse željene informacije! Cene na kmetijah * Na kmetiji v okolici Škofje Loke prodajajo suha bukov« razžagana drva po 3.700 tolarjev za kubični meter, mleko po *> tolarjev in žganje po 400 tolarjev za liter. * Po koliko je krompir? Na kmetiji v okolici Šenčurja prodajaj0 jedilnega po 22 tolarjev za kilogram, krmilnega pa po devet. * Poklicali smo še na kmetijo v okolico Radovljice in zvedelii d* so jajca po 13 tolarjev, mleko po 45, meso mladega pitan^ goveda po 320 tolarjev, prašiči, težji od 100 kilogramov, pa po 20" tolarjev za kilogram. Renault 5 Campus plus s petimi vrati Voznikov delovni prostor je dobro odmerjen in brez velikega truda se da petico ali pa petko, če vam je ljubše, voziti po francosko lahkotno. Armaturna plošča je sicer neugledno plastična, kar velja tudi za obloge vrat. Merilnik hitrosti, kontrolne lučke, stikala in ročice so skoraj povsem taki kot v štirici in vtisa, da se vozite v ljudskem renaultu, se ni moč znebiti. Pri opremi plus ima petka na bokih masivne plastične zaščitne letve in okrasne pokrove koles, ki skupaj s zatemnjenimi stekli, ki si jih je mogoče omisliti za doplačilo, vozilu dajejo nekoliko prikup-nejši videz. V notranjosti plus pomeni od znotraj nastavljivi bočni ogledali, analogno uro, in tisto, kar se mi v avtomobilu ne zdi potrebno, to je vžigalnik. CENA do registracije: 1.086.600 SIT (Alpetour Remont, SPC Kranj) Motorna paleta je že nekaj let skrčena na dve možnosti: 1,6-litrski dizel ali 1,1-litrski bencinski motor. Slednji, ki se je vrtel tudi v našem testnem avtomobilu je star znanec, vendar če že ni najnovejši in najmočnejši, je prav zagotovo eden od Renaultovih najbolj hvaležnih motorjev. 35 kilovatov je sicer daleč premalo za športno nastrojene voznike, vendar dovolj za najstniške objestnosti in krajša družinska Armaturna plošča: plastičnost in preglednost AVT0HIŠA MAGISTER d.o.o. RADOVLJICA O NISSAN illlPiMlMIllMS Eotovanja, pri čemer utegnejo iti stroški za bencin primerni teži voznikove noge. Lagodni vožnji je namenjeno tudi podvozje, po francosko mehko, z dobro občutnimi cestnimi grbinami, dobro lego v ovinkih in učinkovitimi zavorami. Vam je zdaj jasno, kako je renault 5 uspel dočakati svojo avtomobilsko polnoletnost? Uspešnost mu je bila pripisana že ob rojstvu in obeta se mu da bo uspešno in mladostno sveže dočakal tudi svoja zrela leta. AGROMEHANIKA KRANJ Poslovni center Hrastje, tel.: 064 - 331 030 * traktor IMT 560 - rabljen, 800 delovnih ur 8.950 DEM * traktor IMT 565 - rabljen, 170 delovnih ur 9.500 DEM * traktor TV 730 - rabljen 1.000 DEM * traktor TV 818 - rabljen 5.000 DEM * traktor Same 160 25.300 DEM *VAP 15/50 89.424 SIT * kotel za žganjekuho, 80 litrov 50.160 STT * kotel za žganjekuho, 100 litrov 52.320 SIT * kotel za žganjekuho, 120 litrov 56.826 SIT * brzoparilnik, 60 litrov 10.773 SIT * brzoparilnik, 80 litrov • 11.113 SIT * brzoparilnik, 120 litrov 12.022 SIT TEHNIČNI PODATKI: kom-bilimuzina s prečno nameščenim motorjem spredaj, Bogon na prednji kolesi, lotor: štirivaljni, vrstni, 1108 ccm, 36 KVV/49 KM pri 5250 motornih vrtljajih, največji navor 78 Nm pri 2500 vrtljajih. Mere: 3650 x 1580 x 1390 mm. Teža praznega vozila: 745 kg. NajvISja hitrost 143 km/h (tovarna), 144km/h (test), poraba goriva po ECE: 4,1/5,9/6,5 I Eurosuper 95 goriva na 100 km. Poraba na testu: 7,31 na 100 km. M. Gregorič, slike: Janez Pelko Kmetijski pridelki na tržnicah Krompir na večini tržnic v večjih slovenskih mestih g! prodajajo po 35 do 40 tolarjev, na kranjski, na primer, po 33 tolarjev. Jajca: najpogostejša cena je 11 ali 12 tolarjev. Zelje: na kranjski tržnici ga prodajajo po 80 tolarjev & kilogram, sicr pa ga je mogoče dobiti tudi ceneje (Celje - oO S**' kg) m dražje (Ljubljana -100 SIT/kg). Jabolka: na večini tržnic so naprodaj po 60 tolarjev za kilogram najdražja pa so v Novi Gorici, kjer je treba za kilogram odšteti k** 100 tolarjev. Orehova jedrca: so s svojo ceno že skoraj na vseh tržnicah "prebila" mejo tisoč tolarjev, na kranjski celo 1.200. Paradižnik: kolikor ga je manj, toliko bolj mu raste cena - O* tržnici v Kranju stane 140 tolarjev, prav toliko kot tudi limone i" pomaranče. Nov rehabilitacijski center v Termah Topolšica Odprli center za MS Topolšica, 30. oktobra - V zdravilišču Terme Topolšica so odprti Center za multiplo sklerozo, ki so ga uredili v popolnoma preurejenem hotelu Mladika. Prostori *o prilagojeni težje gibljivim gostom, s podzemnim hodnikom pa so povezani t drugimi objekti zdravilišča. Investicija je veljala približno 100 milijonov tolarjev. V Centru za ohranjanja zdravja MS Mladika je 50 ležišč v eno in dvoposteljnih sobah, od tega 17 za najtežje bolnike, sodobno opremljena zdravniška ordinacija, prostor za delovno terapijo in jedilnica. Ker je center z dvigali prek podzemnega hodnika povezan z drugi objekti zdravilišča, so le-ti seveda dostopni tudi za "vozičkarje". Slavnostni govornik na otvoritvi novega rehabilitacijskega centra je bil predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik, ki je med drugim dejal, da je moč tudi z majhnimi, toda premišljenimi odločitvami dosegati lepe rezultate. Direktorica Term Topolšica Lidija Fijavž Špeh pa je dejala, da so s skupnim vlaganjem zapolnili tržno nišo. Potek investicije je podrobneje predstavil predsednik društva MS Slovenije Alojz Ješelnik, ki je kasneje objekt tudi odpri Bolniki z MS že od leta 1985 redno prihajajo v Terme Topolšica, kjer so jim naklonjeni, zat° je lani prišlo do dogovora o skupnem vlaganju v socialno zdravstveni center MS. Namenjen je namreč tako za obnovitveno terapij0 invalidov z multiplo sklerozo, ki potrebujejo dvakrat na leto po 21 dni rehabilizacije, kot z* nastanitev tistih, ki potrebujejo popolno nego in rehabilitacijo. Sekretar društva Stan« Zemljak je dejal, da bodo v novi center prvi gostje prišli prihodnji teden, s centrom bodo seveda upravljale Terme, društvo MS, ki letos praznuje svojo 20-letnico, pa je od otvoritvi centra izdajo tudi posebno brošuro, v kateri jo nastanitev in rehabilitacija v novem centru podrobneje predstavljena. • M.V. V prenovljeni Mladiki Term Topolšica so odprli rehabilitacijski center za bolnike zmurtip'0 sklerozo. Strokovnjaki nam za prihodnje dni napovedujejo »* vedno lepo vreme. LUMiri€ SPR€M€MB€ K*f je v soboto nastopila polna luna ob 13.38, naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu J?Hko dežja. kpo, a bolj skromno! , Ob letošnjem 1. novembru le bilo že opazno, da se pazi na ^ tolar! Ne gre za to, da bi cvetličarne bolj kot minula leta drastično Javile cene - bilo Je nekako znosno. Ljudje pa so kupovali ***atno manj cvetja ln veliko več Je bilo tistih rož. ki so zrasle V°nxa na vrtovih. To so ne nazadnje potrdili tudi trgovci, ki so pred 1. Novembrom prodali veliko več gob za doma pripravljene *^ane kot prejšnja letal ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnji torek smo objavili staro razglednico, ki je prikazovala Cerklje na Gorenjskem. Mnogi reševalci naše uganke ste nam poleg odgovora na vprašanje, kateri kraj je na sliki, napisali še to, da razglednica Prikazuje hišo, katere lastnik je bil nekoč šolski upravitelj Josip Lapajne. parklje so znane tudi po drugih znanih slovenskih možeh npr. Ivanu Hribarju, Davorinu Jenku itd. Danes pa so Cerklje znane tudi po vsakoletni tradicionalni razstavi cvetja in lovstva. 2"* je danes srečo namenil naslednjim reševalcem, ki bodo prejeli t nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev: 1. Polona Drobun, Stara c. 4, ) Cerklje; 2. Mira Žun, Zupančičeva 19, Kranj; 3. Matjaž Zupin, Stefanja K>ra 23, Cerklje; 4. Zlata Demšar, Frankovo nas. 68, Skofja Loka; 5. arija Lončar, Podboršt 20, Komenda, čestitamo! Danes pa objavljamo staro razglednico, ki jo časovno lahko uvrstimo y čas med obema svetovnima vojnama. Žal na njej ni datuma, o času pa «hko sklepamo po delčku žiga, saj je na njem tudi cirilica. Ugotovite, v katerem kraju na Gorenjskem so se vrli gasilci takole postavili pred fotografski aparat. Odgovore nam na dopisnicah pošljite do petka, 5. novembra, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, mi pa jih oomo spet izžrebali pet, ki bodo prejeli nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Od letalstva do radia Ljudi, ki bi imeli izobrazbo letalskega inženirja, nato pa poklicno Sristali na radiu, najbrž ni veliko. Tako se je začela pot Marjana otrate, urednika EPP na Radiu Kranj, moderatorja, urednika in voditellja oddaje 911 Turbo in predvsem velikega ljubitelja hitrosti in dobrin avtomobilov. Marjan se je po končanem študiju zaposbl pri slovenskem letalskem prevozniku Adrii Airways, kmalu potem so prišli vojni dogodki in nato kriza, s katero se je pred dvema letoma in pol njegova letalska kariera končala. Ker se poznava že iz otroških let in ker se oba ukvarjava z avtomobilstičnim novinarstvom sva se kar tikala. Kako si se znašel na kranjskem radiu? Nekako po sili razmer. Začel sem aprila pred dvema letoma, ko je Radio Kranj objavil razpis za nove sodelavce. Med 154 kandidati, ki so prišli na avdicijo smo bili izbrani trije fantje in 14 deklet. Novinarski ognjeni krst sem doživel prav v vojnih dneh, ko sem iz ene kranjskih stolpnic poročal o helikopterskem napadu. Kmalu sem začel pokrivati tudi druge zadeve po dveh mesecih pa stopil pred mikrofon tudi kot moderator. Precej tvojih poslušalcev mi je namignilo, da jim je všeč tvoj glas. Mislim, da moj glas ni nič posebnega, bolj je pomembno to, da se že vse življenje trudim, da bi govoril lepo slovensko. Po očetu sem sicer Štajerec in po mami Dolenjec, sam pa se štejem za Gorenjca. Že kar nekaj pripravljaš avtomobilsko oddajo na Radiu Kranj. Kako to, da si se navdušil za avtomobilizem? Poleg vsega se ukvarjam tudi z letenjem z zmajem, in če že ne morem uresničiti svojih sanj v zraku, bi jih rad na cesti. Oddaja 911 Turbo je namenjena ljubiteljem avtomobilizma in hitrosti, vendar ne zato, da bi spodbujala divjanje po naših cestah, ampak vzgajanju voznikov, predstavitvam avtomobilov in drugih zanimivosti. Odkod ime oddaje? Že v mladosti sem občudoval hitre avtomobile, med katerimi so mi bili še posebej všeč porscheji in mea njimi njihov paradni konj 911 turbo, zato ljubitelji avtomobilizma dobro vedo, kaj sem imel pri naslovu oddaje v mislih. Oddaja 911 turbo se je prijela in ima kar lep krog poslušalcev. Komu je namenjena? Namenjena je vsem ljubiteljem štirih in dveh koles. Predvsem naj bi bila vzgojnega pomena in v pomoč tistim, ki se odločajo za nakup novega avtomobila in jim lahko pomagamo z našimi izkušnjami in vtisi z naših testnih voženj. Predvsem pa si želim, da bi tudi s pomočjo te oddaje začeli Eo naših cestah voziti bolj ulturno, saj je naša vozniška kultura porazno slaba. Oddaja je bila zelo dobro sprejeta in kmalu bo praznovala prvo obletnico. Za prihodnje leto nameravam pnpraviti tudi nekatere novosti, predvsem razne oblike vzgojno usmerjenih srečanj lastnikov avtomobilov in podobno, da bodo vozniki na varen način lahko sprostili svojo odvečno energijo. Poslušalce pa vabim, da oddajo še naprej poslušajo. S kakšnim avtomobilom se voziš? (ha, ha, ha) Vozim se z volkswagnom hroščem 1200 standard, letnik 1972. še vedno obožujem porsche 911 turbo, všeč pa sta mi tudi BMW serije 3 in opel calibra. Hvala za pogovor. . • M. Gregorič Debate o tem, koliko novih °bčin in okrajev bomo nasuli po tej deleli, so v polnem razmahu. Resda finančne razbere v tej smeri niso dorečene w tudi funkcije novih državnih asociacij so še diskutabl, sliši se pa le lepo, da tudi v tej Smeri korakamo v Evropo. In ker bi bil vsak rad vsaj °bčina, če ne le okraj, je boksanje popolno. Na zunaj se kalejo "prizadevanja, da bi državni servis približali ljudem" le stvar moralnega Prestiža, saj le vsak poslanec lovka in mijavka, da hoče biti njegov okoliš okraj - na Znotraj gre pa v resnici mlajšim poslančkom le zato, da bi si v novi občini ali okraju oniislili in osmislili kakšno slulbico. Zato tedaj, ko jim Zmanjka smiselnih argumentov, zapadejo v nostalgijo: Zdaj eden poreče, da smo okraje tam in tam le imeli, Zdaj drugi zajoka, da imajo Zdravstveni dom in pošto in ni nobenega razloga, da jih ne bi Pri tej silni infrastrukturi uvrstili med okraje... Tu je še več narodnokarak-terističnih elementov: sosednje Vasi so pri nas le po tradiciji 2°r pes in mačka in zdaj je Krasna prilotnost, da gremo narazen, pa čeprav samo upravno! Meni ob taki prilolnos-8 hodi na misel tisti vic, ki mi 8o je nekoč povedala ena tršica v Soli. Naj mi zdajle imenovani krajani ne zamerijo, kajti popolnoma enako je po vseh slovenskih sosednjih vaseh/ Pa vprašajo v Ratečah, ki Mejijo na sosednjo vas Pod- koren, eno mamo, ki je omo-žila svojo hčerko: "Koga pa je vzela, Johanca?" "Ah", žalostno zavzdihne mama, "ah, enega pritepen-ca!" Vsi se začudijo in takoj pomislijo, da je morda kakšen Anglež, kakšen Nemec in bognedaj, kakšen » ta spodn «. Prav, če bomo imeli kakšnih tristopetdeset občin in kakšnih stopetdeset okrajev. Potem, ko bomo vse to ožigosali, se bodo Sele začele muke. A kdo sploh pomisli, koliko bo koštal referendum in koliko kasneje vsi novi obrazci, na katerih bo tisti slavni okraj? A kdo sploh pomisli, da bomo jovo na Okraj? Kako dobro dene! Občin in okrajev bo kot listja in trave, adekvatno njim pa tudi županov in okrajnih glavarjev. "Prihajamo iz okraja," bo rekla gospoda in vsa občinska birokracija se bo tresla od dolžnega strahospoštovanja! "Od kod pa je?" vrtajo v užaloščeno mamo. "Ah," spet turobno zavzdihne, "s Podkorena!" Ob takih vidikih boj za občine ni čisto nič čuden: stopiš ti pet korakov stran od hiše pa si že prtepenec! novo postavljali obcestne table s preslavnimi okraji? A kdo sploh pomisli, da ima lokalna samouprava v razviti Evropi drugače organizirano vso državno upravo - od financar-jev, šolskih inšpektorjev, poštarjev in komunale? Naj kdo že stopi gor do šentjakobskega župana in ga pobara, kako v Avstriji v resnici tečejo te zadeve/ Okej, če je država bogata in ne ve, kod in kam bi vtaknila denar, ki ji iz proračuna kar dol visi! In se gre magari nove občine in nove okraje! Tako pa... Tako pa toliko taužent nezaposlenih pa svetleče nove okrajne table? Ali veste, koliko sprememb čaka povprečno aktivnega občana, če se mu spremeni ime ulice? Na neki geodetski upravi so izračunali, da bo naslov spremenil cirka 80 - osemdeset - krat! Od osebnih dokumentov do vsake ribiške družine ali čebelarskega društva! Meni se tale lokalna samouprava moralno in finančno ne izide, naj bo nuja nekaterih še tako velika! Saj kopiram, da se "okraj" jako mestno sliši, tako kot kakšna metropola. "Prihajamo iz okraja, pardon, metropole Gorenjske", bo rekla gospoda, ki bo prišla inšpektirat in vsa občina se bo tresla od strahospoštovanja! Gorje, če bomo imeli kdaj kakšen opazen turistični promet in bodo kakšnega firbčne-ga turista zanimale upravne zadeve! Počil bo od smeha! Ves slovenski cestni križ bo prevozil v dveh urah in vsakokrat, ko bo premaknil menjalnik v novo prestavo, bo v letel v novo občino in nov okraj. Da o številnih županih ne govorim: če bodo vsi hoteli zborovati, naj rezervirajo kakšen ogromen nogometni stadion, da v veliki dvorani Cankarjevega doma v metropoli ne bodo eden na drugem sedeli.... • D.Sede j Festival radijskih postaj Slovenije Gorenjci zmagovali na Ptuju Radio Triglav Jesenice, Žiri in Kranj so v sedmih tekmovalnih skupinah "odnesli" pet prvih mest ter Se štiri druga. Ptui, 30. oktobra - Združenje radijskih postaj Slovenije in Zavod Radio Tednik Ptuj, ki letos praznuje 45-letnico izhajanja časopisa Tednik in 30-letnico oddajanja Radia Ptuj, sta v motelu Podlchnik Sri Ptuju pripravila tradicionalni, četrti Festival radijskih postaj loveniie, na katerem so z izjemo Radia Tržič sodelovale tudi vse gorenjske radijske postaje: Triglav Jesenice, Žiri in Kranj. Festival, ki je delno tekmovalnega značaja, predvsem pa je namenjen izmenjavi izkušenj ter spoznavanju problemov in uspehov drugih, se je začel v četrtek s skupščino združenja, ki ima sicer 22 članic. Predstavniki radijskih postaj iz vse Slovenije so se z direktorjem Oddajnikov in zvez Leopoldom Gregoračem pogovarjali o sodelovanju in razvoju na področju oddajnikov in zvez, razpravljali pa so tudi o aktualnih nalogah združenja, še zlasti o skupnih prenosih. V četrtek popoldne je bil gost festivala predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Pogovor o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih so prenašale vse radijske postaje, članice združenja. Festival se je končal v soboto z razglasitvijo rezultatov tekmovalnega dela, v katerem je v sedmih skupinah (dnevno-informativna oddaja, komentar, reportaža, glasbena in kontaktna oddaja ter ekonomsko-propagandno in samoreklamno sporočilo) sodelovalo štirinajst radijskih postaj, med njimi tudi Triglav Jesenice, Žiri in Kranj. Gorenjci so se, kot že večkrat doslej, tudi tokrat zelo dobro odrezali, saj so "pobrali" kar pet prvih mest, štiri druga ter še po eno četrto in peto. Dovolj pove podatek, da se Gorenjci le pri komentarju (in komentiranju) niso uvrstili na eno izmed prvih petih mest, v vseh drugih zvrsteh oz. oddajah pa. Poglejmo rezultate bolj podrobno! Radio Triglav Jesenice je zmagal z reportažo in s samoreklamnim sporočilom in bil četrti v "kontaktni" oddaji, Radio Žiri je bil prvi z dnevno-informativno in glasbeno oddajo in bil peti z reportažo, Radio Kranj pa je zmagal z ekonomsko propagandnim sporočilom in bil trikrat drugi - z glasbeno in s "kontaktno" oddajo ter s samoreklamnim sporočilom. Gorenjci so torej "odnesli" vse zmage, le v konkurenci "kontaktnih" oddaj je zmagal Radio Ptuj, v tekmovanju za najboljši radijski komentar pa Koroški radio Slovenj Gradec. Na prejšnjih treh festivalih so razglasili tudi skupnega zmagovalca, na četrtem pa ne, ker so se tako odločili že na spomladanski skupščini združenja na Kopah. • C. Zaplotnik Tudi to se zgodi! Otročki v postelji, starši pa tarok! Moderna medicina ali sodobna zdravniška doktrina, ki ii sledijo tudi po naših bolnicah, zahteva ali vsaj priporoča, da bolniki, veliki in mah pridejo čimvečkrat v stik s svojci in dragimi jim znanci. Tako so v zadnjem času morale bolnice na široko odpreti vrata. Obiski! Dan na dan - vsak dan! Zanemarimo, kako se, denimo, počutijo medicinske sestre, ko mimo njih in ob njih ven na ven lazijo zaskrbljeni svojci in jim gledajo pod roke! še doma je gospodinja togotna, ce jo ljubeča družinica gleda, kako reže čebulo! Ob teh množičnih obiskih medicinsko osebje z dohtarji na čelu kar vzdihuje. In ve marsikaj povedati! Tako je znan primer, ko sta dve družini obiskovali svoja dva bolna otročka. Eni so bili, recimo, iz zgornjega konca Gorenjske, drugi pa iz spodnjega. Kadarkoli so prišli na obisk k posteljicam, so vrgli, dotlej kompletni neznanci, kakšno besedo. Beseda je dala besedo, našli so skupne točke in nastalo je meddružinsko prijateljstvo. Odtlej so se vedno zmenili, ob kateri uri se v bolnici najdejo • imeli so se kot na družabnem srečanju. Ko so prišli skupaj, se je vnela debata med družinama, bolna otročka pa sta bila nema priča temu vzniklemu družinskemu prijateljstvu. In zgodilo se je, da je nekega popoldneva v sobo stopila dežurna sestra! Saj ni res! Pa je! Čeprav jih je ponavadi našla, da so v bolniški sobi po televiziji vneto gledali ponovitev SOVE, so šli tokrat še malo dlje! Oba ateka in obe mamici so flegma tarok vrgli! Ta stari so na posteljicah sedeli, vmes so dali stolček in nanj tarok metali. Bolehna otročka sta se kuhala v vročini, zaskrbljeni starši pa veselo tarokirali! • . D.S. MIKLAVŽEV RAČUNALNIK Gorenjski glas In podjetje Pioma Bled sta v sodelovanju z ostalimi pokrovitelji pripravila nagradno nanizanko MIKLAVŽEV RAČUNALNIK, ki traja tja do letošnjega Miklavža, ko bo končno žrebanje za imenitno nagrado: OSEBNI RAČUNALNIK PIOMA Nanizanka je sestavljena iz posameznih krogov, ki trajajo en teden, po vsakem krogu med pravilnimi odgovori in med kupci v PIOMI Bled (za nakup nad 1.000 tolarjev) izagrajence. Vsi pravilni odgovori pa ponovno sodelujejo v zaključnem za MIKLAVŽEV RAČUNALNIK in druge lepe nagrade. Pokrovitelj VIII. kroga nagradne nanizanke: LIKO PRIS FUJITSU Kupujete računalnik ali tiskalnik za dom, podjetje, obrt? Želite povezati računalnike v mrežo? PRAVI NASLOV JE. LIKO PRIS VRHNIKA. Nagradno vprašanje v VIII. krogu? LIKO PRIS Vrhnika prodaja tiskalnike svetovno znanega proizvajalca. Obkrožite črko pred znamko tiskalnikov, ki jih prodaja LIKO PRIS Vrhnika! al FUJITSU bi HONDA c/ BOEING Izrezan kupon MIKLAVŽEV RAČUNALNIK z obkroženim odgovorom in Vašim naslovom pošljite do vključno torka, 9. novembra I993, na naš naslov: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj - Miklavžev računalnik. Za tiste, ki boste pravilno odgovorili (in za kupce v Trgovini Pioma Bled) LIKO PRIS Vrhnika v VIII. krogu nagradne nanizanke podeljuje 12 nagrad: 6 mišk za računalnik; 6 škatel disket formata 5,25". Računalniško opremo LIKO PRIS na Gorenjskem prodaja: DOTA ZAUPANJE V KVALITETO Ljubljanjska 13/a, Bled, tel/fax: 064/77-426 DOmntl EDMVR3K TO ItTESEC RK VRTU dvsem pri driski in bruhanju deluje čaj pomirjevalno in odpravlja krče. Priporočljivo je, da prevladujoči okus žajblja ublažimo z dodatkom kamilice ali pravega čaja. Pri visoki temperaturi pomaga žajbelj tako, da zmanjšuje neprijetno znojenje in s tem možnost dodatnega prehlada. Pripravimo močan nalivek, štiri žlice droge na skodelico vode. V ljudskem zdravilstvu velja žajbljev čaj za zanesljivo sredstvo, ki pomaga materam, ko prenehajo z dojenjem, ker ustavi nastajanje mleka. Iz žajblja izdeluje Lekova domača lekarna MENTOSAŠO IN ALTALEX. Gornje smo vzeli iz knjige NARAVNI ZDRAVNIK - zdravje iz zdravilnih rastlin, ki je izšla prt SLOVENSKI KNJIGI. Žajbelj Proti vnetjem Žajblja ni priporočljivo vzgajati doma na vrtu ali okenski polici. Pozimi potrebuje rastlina v severnejših krajih zaščito. Več ko ima sonca, več nastane v njem učinkovin, predvsem sal-viola, ki uničuje bolezenske klice. Žajbelj iz sredozemskih in submediteranskih območij je učinkovitejši. Žajbljevo eterično olje učinkuje proti bakterijam. Zaradi tega je žajbljev čaj (dve žlici droge prelijemo z veliko skodelico vroče vode in pustimo mirovati S minut) odlično sredstvo proti vnetjem ustne in žrelne votline ter proti želodčnim in črevesnim težavam. Prebi kaj o žajblju pravi še pater Ašič? Žajbljev čaj ustavlja močno potenje pljučnih bolnikov, pub-ertetnikov, žena v meni in po porodu. Zanimivo: rahel čaj potenje pospešuje, močan pa ga zadržuje in preprečuje. Pri kožnih boleznih pomagajo kopeli večkrat dnevno v odvaru žajblja, zdravijo ekcem in garje. Umivanje z žajbljem lase krepi in jim daje lesk. Prav tako parne kopeli zdravijo mehur in mokrila ter lajšajo težavno mokrenje. Kogar je zadela kap, naj popije po 2 skodelici tega čaja dnevno. Sladkorni bolniki naj pijejo Čajno mešanico žajblja in rmana v enakih delih 2 do 3-krat dnevno. Čaj žajblja pomaga pri protinu in revmi, pomirja živce, drgetanje udov. Natiranje s čajem se obnese pri tresavici. Pri želodčnih težavah se ob pitju žajbljevega čaja vrača apetit, poležejo pa se vnetja črevesja in želodca, težave v jetrih in žolčniku. Kot začimbo dajemo liste v jabolčno potico in pito. Za druge jedi dodajamo žajblju še peteršilj in zeleno. Te začimbe ugodno vplivajo na prebavo. Pri nalezljivih boleznih je treba pridno piti ta čaj, da se obvarujemo okužbe. Žajbelj je namreč baktericiden. Grgranje z žajbljem in splakovanje ust z njim ohranja zobe zdrave in lepe in odpravlja neprijetno sapo iz ust. Bule in čire odlično zdravijo obkladki iz listov žajblja in koprive,, ki smo jih dobro stolkli in zmešali. Rekonvalescenti in živčno razrvani ljudje si lahko pomagajo z naslednjim zdravilom: v 1 litru sladkega vina namočimo za 10 dni po 80 g zrezanih žajbljevih listov. Po jedi vzamemo 1 veliko žlico tega zdravila. Novembra pospravljamo po vrtu November je hladen mesec, nič ne bomo sejah in sadili, le pospravili bomo še zadnje pridelke in vrtno orodje. 2. in 3. novembra zastremo grede in zemljo okrog drevesnih debel s Eokošeno travo, z nezrelim ompostom in z odpadki z vrta. Okrog ribeza in malin potrosimo nezrel kompost, okrog drobnjaka pa saje. Breskve škropimo z modro galico. S. in 6. zalivamo zimzelene rastline, če je sušno in če tega nismo štorih že v oktobru. 7. in 8. nabirmo korenine zdravilnih rastlin. Ta dva dneva pospravimo tudi še preostale pridelke, če tega nismo štorih že prej in če je lepo vreme; poberemo peso, repo, zeleno, rdeče zelje, ohrovt, janeževe gomolje, end-ivijo, radič štrucar). 9. in 10. zastiramo grede in zavarujemo vrtnice pred zmrzaljo. 11. in 12. še pospravljamo pridelke. 13. in 14.po potrebi spet zalivamo zelene rastline. 14. novembra še vedno lahko sadimo listnato drevje in jagodičevje. 17. in 18. ter 27. in 28. spravimo v hišo rožmarin, roženkravt, lovor in druge občutljive rastline. 30. pospravljamo po vrtu. Pa še to: Da ne boste pozabili sprazniti sodov z vodo; če bo voda v njih zmrznila, vam hujša zmrzal posode lahko uniči. Vse orodje očistite, naoljite z oljno krpo in spravite. GLAS qdk mom mom Nosi se parka Parka je modno ime za udobno športno jakno. Izredno lepe, iz prave svile sešite, je spomladi na brdskih modnih revijah predstavljal škofjeloški Kroj. Za zimo bodo sešite iz toplih volnenih materialov. Parka je dolga jakna, v pasu stisniena in ima obvezno kapuco. Naš model se zapenja z gumbi, tudi na rokavih, kapuca pa je obrobljena s striženo ovčko. Barve so modne vse: zlato rumena, lila, ciklam, rdeča, zelena. Material je volneni velur ( če boste šivale same, poglejte v Suknovi trgovini, tam imajo navadno največjo izbiro veluriev pri nas). K parki gredo seveda hlače. Naj topleje nam bo v njih. HUJSANJE BREZ LAKOTE H 8 - 12 kg mesečno $ porročjo stimulacije proti apetitu C odprava celulila, nega kože, trajna odstranitev dlačic... D plastična kirurgija, vsajonje umetnih zob... Medicinski center "DR P1RNAT" - Ljubljana, Maribor, Ankaran Tel: U(061)557-794, MB|062)M3-«5, Ankaran(066]52-425 Jabolka tako in drugače Dušena jabolka 5 dag masla ali margarine, 1 kg jabolk, 2 žlici sladkorja, 1 žlici vina, 4 žlice vode, cimetova slcortica, limonina lupinica. V kozici raztopimo maščobo. Jabolka operemo, olupit00' narežemo na krhlje in jim odstranimo peščišče. Stresemo jib 0 razgreto maščobo, posujemo s sladkorjem, prelijemo z vinom ^ vodo, dodamo cimet in limonino lupino, pokrijemo in dušimo i do 25 minut. Pečena pobijena jabolka 8 jabolk, 2 žlici marmelade, 10 dag masla ali margarine 0 nekaj žlic smetane, 10 dag sladkorja. Jabolka operemo, na tanko olupimo, izrežemo peščišče in postavimo v namazan pekač. Izrezano peščišče napolnim0 * marmelado, pokrijemo s koščkom maščobe in posipljemo sladkorjem. Pokrijemo, postavimo na električno ploščo ah pečico in segrevamo 20 do 30 minut, da se zmehčajo. HVALE Žn* POKROVKA MALA + VELIKA + ČISTILO 9.900 SIT Veselo presenečenje za vse, ki radi kuhamo - hvaležna pokrovka. Kako? boste rekli. Tako da loči paro in tekočino. Skoti odprtine na dnu pokrova izhaja para, ki se vtekočinja hod zgornjim pokrovom ter se skozi odprtine spet vrača nazaj v posodo. S tem omogoča, da se toplota s paro ne izgublja v ozračje, ampak se vrača in tako občutno skrajša čas kuhanja in pečenja. Pečica - friteza hkrati, torej. Uporabljali jo boste, kolikor dolgo boste kuhali, in to pri vseh tipih posode, do premera 21 (oziroma 29) cm. Mala pokrovka 4.500 SIT, velika pokrovka 5.900 SIT. Vse informacije Marko Sušnik, C. Dolomitskega odreda 31, Ljubljana, tel. 061/263-795. Iz šolskih klojpi VRTILJAKOVA LESTVICA V zlati skrinjici Vrtiljakov© lestvice na Radiu Kranj je že druga skladbica po vaši izbiri, to je prikupna italijanska pesmica BARABA CICI E COCCO, ki se je v skrinjici pridružila Romanini DA PRUAZNA BODO JUTRA. V zadnji oddaji sta bila za nagrado Gorenjskega glasa, majico in kuli, izžrebana Jernej Pogačar, 64263 Boh. Bela 47, in Nina Kepic, 64000 Kranj, Britof 132. čestitamo. Romana Krajnčan, voditeljica Vrtiljakove lestvice, je že izbrala pet novih pesmi, za katere boste lahko glasovali s kuponom iz Gorenjskega glasa. To so: M IZ L A FIZLA IN TAČEK - ROMANA KRAJNČAN IN OTR. ZBORČEK OŠ FRANCE PREŠEREN MADDALENA LA BALENA - FEDERICA BASILE PESEM ZA MALO SPAKO - SVETLANA MAKAROVIČ UN GIALLO IN UNA MAMO - JADA CALZAVARA, GRAZIANO CUGNO, DAVIDE JANNnTI MOJ RAČUNALNIK - NADA NAKREP Izpolnite torej kupončke in jih čimprej pošljite na Radio Kranj za Vrtiljakovo lestvico. V današnjo oddajo je Romana Krajnčan povabila zanimivo gostjo. Katero, ni hotela izdati, sami jo boste morali spoznati. Prisluhnite oddaji ob petih! KUPON GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV: Pošljite na Vrtiljakovo lestvico, Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1. Zmagovalka z največ živalmi Martina iz Boh. Bistrice Z Romano Krajnčan smo sklenili prvo skupno akcijo Radia Kranj in Gorenjskega glasa, v kateri smo iskali otroka z največ hišnimi ljubljenci. Izbrali smo Martino Sod j a iz Bohinjske Bistrice, ki je napisala, da ima doma ovčarja Billvja, mucija Taca, kozico Špelo, ponija Jozhna in Belo ter kanarki Cico in Mico. Jutri bomo Martino obiskali, se z njo pogovorili, jo poslikali in posneli. Zahvaljujemo se tudi vsem drugim, ki ste pisali, še posebej Katji in Urški Kurnik iz Zabnice, petošolcem iz blejske šole in njihovi učiteljici Ani Markelj, Silvi Muhič iz Novega mesta in Štefki Murnik iz Velesovega. Morda bo kdaj kasneje čas, da obiščemo tudi katerega od njih. NAGRAJENI SPIS Slovenske protestantske knjige gorijo 16. stoletje - obdobje slovenske reformacije ah protestantizma je bilo za nas Slovence zelo pomembno. Dobili smo protestantsko cerkev s slovenskim obrednim jezikom in s prvimi knjigami v slovenskem jeziku, temelje slovenskega knjižnega jezika in književnosti. Primož Trubar, njihov oče, je moral zato umreti na tujem. Protestantsko gibanje je katoliška cerkev s cesarjevo pomočjo zatrla, protestante pregnala, njihove knjige pa, kolikor jih je le našla, sežgala. Tako je za skoraj sto let zavrla razvoj slovenske književnosti; prej je v petdesetih letih izšlo več kot petdeset knjig, potem pa skoraj vse 17. stoletje nobena. Obiskala nas je zdravnica Bilo je leta 1599. Takrat sem bila stara šestnajst let. Spominjam se dne, ko so k nam prihrumeli cesarjevi vojaki in v hiši naredili pravo razdejanje. Premetali in razbili so vse, kar jim je prišlo pod roke, da bi našli knjige, ki nam jih je oče vsak večer ob soju svečinega plamena s tako ljubeznijo prebiral. Bilo me je zelo strah, zato me je mama, skupaj z mlajšo sestro in bratoma, skrila na podstrešje. Nisem zdržala v skrivališču. Odšla sem k Špranji, skozi katero se je prav dobro videlo, kaj se dogaja v izbi. Najprej sem zgledala očeta, nato mater, kije jokala. Očeta so suvali in sramotili, a se ni vdal. Te knjige so bile zanj svete. Bilo mi je, da bi stekla po stopnicah in se zakadila v vojake. Oči so mi zalile solze in slika je postala nejasna.... Šele ko me je prijela močna roka, sem se zbudila. Vojaki so tudi nas otroke odkrili. Hotela sem se otresti jeklenega prijema, zato sem se proseče zazrla v vojakove oči. Izpustil me je. Ko me je vprašal, kje skrivamo knjige, sem se delala, kot da ne vem, kaj iščejo. Upala sem, da jih ne bodo našli. Zastonj. Tudi naše protestantske knjige so romale na kup sredi trga; zbrana množica, ki so jim te knjige pomenile več kot zaklad, je jokala. Tudi nas so odgnali tja. Naenkrat je ulico razsvetlila žgoča svetloba. S špiritom polit kup knjig je zagorel. Ozrla sem se okrog sebe. Le sovraštvo in obup je bilo mogoče razbrati z obrazov. Ne, niso gorele samo naše knjige, gorela so tudi naša srca.. • Bernarda Žveglič, 8. d r. OS Cvetka Golarja, Skorja Loka Po pogovoru z našo učiteljico smo se učenci 3. b razreda odločili, da se bomo lotili projektnega dela. Spoznali bomo življenje in delo otrok s cerebralno paralizo. Prav zato nas je obiskala gospa zdravnica Ana Marija Keršič. Povedala nam je veliko novih stvari o cerebralni paralizi. To je poškodba dela možganov. Do te poškodbe lahko pride rojstvom, med porodom in fr rojstvu. Gospa zdravnica nam J pokazala knjige. V teh knjig30 smo videli slike otrok s cere' bralno paralizo. Ti otroci 0 hodijo v iste šole kot m»-Nekateri živijo v posebnih d0' movih. Zvedeli smo veliko novega i0 želim si, da bi nas zdravnica & kdaj obiskala. • . Matic Jen*0' Petka, nova revija za najmlajše Izdajatelj nove revije za najmlajše je firma Koskos iz Lj ubija«1 ,• je znani slovenski ilustrator in dolgoletni uredm Cicibana Božo Kos. katere direktor Revija, ki bo prav gotovo zapolnila praznino na področl ugankarstva za mlade, je namenjena predšolskim otrokom 10 učencem prvih treh razredov osnovne šole. . a Trenutna naklada je 11.000 izvodov po dokaj sprejemljivi C** 110 tolarjev. Revija bo izhajala vsak mesec. Naročite jo lahko šoli, prav tako pa bo v prosti prodaji. . • Matjaž Škulj Kako med počitnicami Prve jesenske šolske počitnice so tu. Štiri učence iz četrtega razreda osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju sm° vprašali, kako jih nameravajo preživeti, ■r ^jriHCjr^Ji Davor Savanovič: ¥ C^E*^ "Počitnic se veselim, največ bom • r^i^ulfBdk prijatelji igral nogomet ali košarko. Starši so obljubili, da bomo šli skupaj na kakšen krajši izlet, učiteljica pa mi pravi, da sc moram učiti." Barbara Tome "S starši bom hodila na sprehode, izlete-Imam dva brata in sestro, ko bomo sanu se »bomo igrah. Počitnic se ne veselim posebno, rada hodim v šolo." Gregor Pogačnik: "Tudi naša družina se odloča za krajše izlete, kam, še ne vem. Meni tudi doma nc bo dolgčas; igral bom igrice na računalniku, povabil bom tudi prijatelje." Eva Valant: "Med počitnicami bom največ doma. morda bom šla tudi kam na izlet. S prijateljicami bomo igrale med dvema ognjema. Zjutraj bom lahko poležala.' • • H. J., foto: J. Pelko S*EDA, 3. novembra 1993 ]J.35 Videošpon 11.30 Iz življenja za življenje Veliki zločini in procesi " ka delovala po modelu, ki Jj sedaj na državni ravni pozno"1 kot veliko koalicijo. Z ra^L orna korektnimi koalicijski razmerji. Usklajevanje Pr°leu tov in dogovarjanje pa je f. zlasti potem, ko se je Zn°[l občinskega odbora krščans^. demokratov uveljavila PT L fundamentalistična smer. z zaostritvijo na zadnji seji 0 poslancev spričo načina vtf»# skupščine Ti desni poslanci v radovljiški skupščini ste svojska posledica razkrajanja Demosa. Svoj najo-dločnejši nastop ste imeli na dveh sejah skupščine, ko se je odločalo o tem, ali bo občinski parlament dal ali ne bo dal soglasja k imenovanju g. Vlada Kovača za ravnatelja osnovne šole na Bledu. Iz vaših nastopov v zvezi s tem je možno izluščiti nekaj vaših osnovnih izhodišč. V nastopih ste izjemno poudarjali svoj protikomunizem oz. svoje nasprotovanje enoumju. Vendar se je možno ob nekaterih razpravah vprašati ali ne nameravate enoumja zamenjati z brezumjem. Npr. človek se vpraša, kaj pomeni to, da neki desni poslanec svet blejske osnovne šole označi kot nelegitimnega. Drugi desni poslanec, ki je bil izvoljen na Bledu, pa pokaže, da je zanj nelegitimen svet blejske krajevne skupnosti, in sicer tako, da brez pojasnila glasuje proti soglasju k imenovanju g. Kovača, čeprav je svet krajevne skupnosti Bled g. Kovača večinsko podprl. Po tej logiki so nelegitimni tudi ostali dve krajevni skupnosti ministrstvo za šolstvo, svet staršev in še kdo, ki je izrazil podporo g. Kovaču. In ■ po tem metru boste v prihodnje lahko postavili na sramotilni steber vsakogar oz. karkoli. To pa je logika revolucije in prevrata, enoumja in breumja. Po besedah, ki ste jih izrekli v omenjenih skupščinskih razpravah, je vaš ideal avtoritarna, na očetovi (firerski) vladavini zgrajena družba. Ta zaželena ureditev temelji na morali. In prav v zvezi z g. Kovačem ste desni poslanci na drugi seji zelo zaostrili vprašanje spolne morale oz. nemorale. Če pustimo ob strani, da je bil vsaj en ključen podatek, ki ste ga v zvezi s tem navedli, napačen, se da iz tega, da skupščinske seje v delu, v katerem ste opozorili na najintimnejša razmerja, niste zaprli za javnost, sklepati, da boste te zadeve tudi vnaprej obravnavali javno. Zato vas pozivam, da preden tovrstne očitke naslavljate drugim, pometete čez plot razpravljanja izrazil svojo pripravljenost na nadaljnje v parlamentu, vam predlog^ da pogajanja, ki so &oi\ omogočala nemoteno delo t° skupščine kot izvršnega *ve, nadaljujemo. Pri tem je ra2Ufl0 jivo, da v teh pogajanjih l<^K opredelimo tudi odnos do v* y vprašanj, ki ste jih nateH razpravi o soglasju oz- neSf. flasju k imenovanju g. Koyav e bolj pomembno pa je, t zagotovimo, da ne bodo Z#\.l ključni projekti, ki srno 1. skupaj začeli uresničevati in** nadaljujemo pogovore ta»' bomo zmogli opraviti redne naloge, ki so še Prt, radovljiškim parlamentom, K trenutka, ko nas bodo zamen}1* dru8'- „■/ Pričakujem, da boste •gom pobude sprejeli z naklonjenoj, jo in da se bomo kmalu srei9 na pogajanjih. Lepo pozdravljeni! < nn Jože Dežman, predsednik " LDS Radovljica Zahvala učnemu centru TO 310 -vojašnici Kranj Premalo in slabo planiran trt odhod od doma 17. septenfo 1993 me je spravil v ver stisko, namreč šlo je za VP^L sanje, živeti ali umreti. Kot diabetičarka (4-krat dnevno*^ jekcija) sem se znašla na Crj. na povratku domov, pri V°L . niči učnega cestra TO-3**. Kranj, popolnoma nemo^ -Ni bilo časa niti sposobn0*.. kaj ukrepati, edina možn°s KL bila vojašnica. Vse sladkofCj sem spotoma že pojedla, V« ^ je pešal, govoriti nisem niti hoditi. Pri vhodu v voj^Zt co pa je stal fant in "r^ vprašanja sem odprla vf ^ stražarnice in se sesedlo ^ stol. Fantje so me debelo g'e jjj ti. Komaj sem zmogla zapr0L^ za sok ali sladki čaj in r\ kruha. Ko so videli, da I: ^ mano zelo hudo, so tako)' « hitro ukrepali Sok so PrinM takoj, dva kosa kruha "} «, pozneje, kajti kuhinja je nek ^ ko oddaljena in pojasnil . morali, za kaj kruh potrebi jo. Takoj so poskrbeli za Pre $g in spremstvo domov. Re.SM fantje mladi, vendar so «^^ ponosni na svoja dejanja- " se od srca zahvaljujem fanl ^ in njihovim nadrejenim ^ prisrčno pomoč, obenem , opravičujem, ker sem * motila redni potek dela- n živijo naši fantje, take s°s~j. imam jaz rada. Še nekrat n* lepša hvala Ljubica VukašinoviČ, Zoisova 15, Kranj & KOSOBRIN Ljubljana zbirata naročila za SEMENSKI KROMPIR sort: Jaerla, Kennebec, Desiree in Arkula Krompir bo izviral od vrhunskih holandski*1 proizvajalcev MEIJER in Z.P.C. Zagotavljamo ugodne cene! Naročila: IMS Ižanska c. 159a, Ljubljana, tel. : 061/212-922 j POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Wjeloško in Cerkljansko hribovje Nova izletniška karta , "i* Loka, 30. oktobra - Kartografski oddelek Geodetskega !ih • SlovenUe J* "dal karto Škofjeloškega in Cerkljanskega "°vja, ki vsebuje najnovejše geodetske in turistične podatke, Je dobrodošla predvsem za izletnike. p 'jkmljevid obsega Škofjeloško hribovje, Cerkljansko hribovje, hograjsko hribovje, pretežni del Jelovice in deloma Bohinj. lcg geodetskih podatkov vsebuje tudi vse markirane poti, kuh e P°stoJanke, gostilne, turistične in izletniške kmetije, ^'Urne, naravne in druge znamenitosti, razgledišča, smušišča, ^ctiŠča za zmaje, poti za gorsko kolesarjenje itd. Na hrbtni strani to Podrobnejši podatki natisnjeni v slovenskem, nemškem in y WeJkem jeziku. Karta je v merilu 1 : 50000 zelo pregledna. , gransko je uporabna, dobrodošla pa ie za vse izletnike in Spe, ki se radi odpravljajo v škofjeloško in Cerkljansko Karto lahko kupite v Turističnem društvu škofja Loka, kjer ?aJo tudi druge planinske in izletniške zemljevide Slovenije ter ^nske brošure prospekt Mokric in Maribora j 30. oktobra • Izšla sta nova prospekta Mokric in Maribora, je prva propagandna edicija"v novi zasnovi celostne ""obe mesta Maribor. .Prospekt Maribora nas z besedo in sliko popelje po mestu, ki je tel?0 Kulturnih doživetij, poslovnega utripa, možnosti športa m J^e&cije, poudarjena je seveda bližina Pohorja z bogastvom ^ ave ter vinorodnih gričev. Mariborčani res niso zaplotniški, saj slo!!3 Za(mji strani dodali obris Slovenije in vanj vpisali tudi druge Jonske turistične kraje. fZ/ospekt gradu Mokrice je izdal tamkajšnji hotel Golf, ki sodi k ^Vtaam Čatež. Grad je znan po kvalitetni turistični ponudbi, v p^jein času je prizorišče poslovnih srečanj, pred kratkim pa so ^udbo obogatili z igriščem za golf. Oživljajo mladinsko varčevanje pijana, 30. oktobra - Ljubljanska banka d.«L, Ljubljana je ob varčevanja odprla LB klub za mlade varčevalce, z novim sevalnim paketom pa uvaja tudi dolgoročno varčevanje. .Med drugimi novostmi so torej začeli oživljati mladinsko Rvanje, ki je bilo pred desetletji tudi pri nas zelo popularno. d° Poskusu v Mestni hranilnici pa uvajajo tudi nov paket yT$°roČnega varčevanja in sicer obročno m premijsko varče-^)e, depozit s premijo in depozit z devizno klavzulo, pačimo kartico LB je v letu dni dobilo 30 tisoč ljudi, s kartico ^Jfurocard pa o mesecu dni posluje že več kot 6 tisoč bančnih Z rdečo Magna kartico po bencin Kranj, 30. oktobra • Petrol je uvedel lastne plačilne kartice Magna, uveljavili sta se ie siva in srebrna, ki sta namenjeni podjetjem, zdaj pa uvajajo tudi rdečo plačilno kartico Magna, ki ie namenjena občanov pri plačevanju goriva na Petrolovih rpalkah, njeno uporabo pa nameravajo razširiti še na plačevanju drugih računov na potovanju. "Plastični denar" prodira tudi k nam, vendar se brezgotovinski način plačevanja uveljavlja počasi. Na slovenskem trgu poznamo več tujih plačilnih kartic, kot so Eurocard, Visa in American Express, nekaj domačih bančnih kartic ter kopica kartic trgovskih podjetij. Z nobeno od teh pa na bencinskih servisih ni moč plačati goriva, zato je Petrol uvedel lastne plačilne kartice. Doslej se je najbolj uveljavila siva kartica Magna, ki je namenjena pravnim osebam za oskrbo službenih vozil. Stara je dve leti, z njo pa posluje že približno 45 tisoč uporabnikov Petrolovih storitev, kar pomeni, da se z njeno pomočjo oskrbuje z forivom že več kot polovica službenih vozil v Sloveniji. Siva artica omogoča brezgotovinsko poslovanje, zamik plačila in natančen polmesečni pregled vseh nakupov, kartico pa je moč uporabljati tudi v trgovinah z rezervnimi deli, v avtopralnicah, pri tehničnih pregledih in avto-servisnih storitvah, pri najemu avtomobila v rent-a-car agencijah in v zavarovalnicah. Srebrna kartica Magna je poslovna plačilna kartica, ki poleg ugodnosti, ki jih nudi siva, omogoča tudi poravnavo potovalnih in reprezentančnih stroškov, saj jo je moč uporabljati v 60 hotelih, motelih, gostilnah in restavracijah po Sloveniji. Plačnik je podjetje, v katerem je zaposlen uporabnik srebrne kartice. Zanjo se odločajo predvsem podjetja, uporablja pa jo tudi več tujih veleposlanikov v Sloveniji. Petrol zdaj uvaja rdečo kartico Magna, ki je namenjena občanom. Doslej jo je že uporabljalo približno dva tisoč zaposlenih v Petrolovih podjetjih. Za vse tiste, ki veliko potujejo, pa so jo poskusno začeli uvajati marca, konec avgusta so izdali tisočo kartico, zdaj pa je zunanjih uporabnikov že približno dva tisoč. Rdečo kartico Magna lahko dobi vsak občan, Iti ima tekoči račun odprt pri banki, s katero ima Petrol sklenjeno pogodbo. Zdaj so to Poštna banka Slovenije, Ljubljanska banka d.d. Ljubljana, Abanka, SKB banka in LB - Banka Zasavje. Kartico je moč uporabljati na vseh Petrolovih bencinskih servisih, avtopralnicah, trgovinah in gostinskih obratih. Vse več pa je tudi zunanjih prodajnih mest, kot so hoteli, gostilne, avtomehanične delavnice, pri tehničnih pregledih, v zavarovalnicah itd. Kartico Magna je tako moč uporabljati že na približno 400 prodajnih mestih v Sloveniji. Pri Petrolu računajo, da bodo izdali več deset tisoč kartic Magna, saj je to edina v Sloveniji, ki omogoča brezgotovinski nakup goriva. S širitvijo mreže prodajnih mest pa naj bi dosegli, da bo moč z njo plačevati tudi različne razune na potovanjih. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz • P.E. KRANJ. Delavski dom tel.: 064/211 387 i * P.E. RADOVUtCA,! Hotel Grajski dvor I tal.: 714 013 I KOLIKO JE VREDEN TOLAR .»im/m MENJALNICA 1 DEM 1 ATS ioo m. A BANKA (Tržič, Jesenice) 74.00 74,70 1830 1838 731 7,78 AVAL Bled, Kranjska gora NI PODATKOV COPIA, Kranj 74,20 74,70 18,47 1838 730 738 CREDITANSTALT N.banka Lj. 74,00 74,60 18.48 1835 738 7,78 EROS(Stari Mayr). Kranj 74,10 74,55 18,47 1837 735 7.78 F-AIR Tržič (Deteljica) 73,74 74,80 18.45 18.88 735 7.78 GEOSS Medvode 74.20 74.70 1847 183) 738 7.78 HRANILNICA LON, d.d.kranj HIDA-tržniča Ljubljana 7445 74.80 18J8 183« 73t 731 HIPOTEKARNA BANKA Jesenice INVESTŠklfjaLoka 74.13 74JM 1848 10,88 738 7,75 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 73,15 74.30 10,19 1838 731 7,73 LEMA, Kranj MERKUR-Partner Kranj 73.03 7448 1831 1838 732 738 MERKUR-Žek«n*ka postaja Kranj 73 33 7441 1841 1838 732 738 MIKEL Stražišče 74,15 74.85 10,45 1831 735 738 OTOK Bled POŠTNA BANKA, d d (na poštah) 72J1 74^3 1848 1838 738 738 SHP-Slov hran in po«. Kranj SKB Kranj (Radovljica, šk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 73.15 18.18 731 • SLOVENIJATURIST Jesenice 74JJ0 7430 1838 1832 737 7.78 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 7448 74,88 1848 1835 738 7,73 TJAŠA Kranj 7421 784« 1848 1838 738 738 UKB šk. Loka WILFAN Kranj 74,28 74.58 18.47 1837 738 7.78 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 74,11 74.50 10.47 1838 738 7,78 POVPREČNI TEČAJ 73,93 7443 1841 1838 731 7,72 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,40 tolarjev. Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije. Poslovni dnevi v tujini Kranj, 30. oktobra • Pospeševalni center za malo gospodarstvo pri ministerstvu za gospodarske dejavnosti pripravlja več poslovnih dnevov v tujini, ki so namenjeni predstavitvam slovenskega malega gospodarstva. V Nuerenbergu v Nemčiji bodo slovensko malo gospodarstvo in trideset novo razvitih izdelkov predstavili v petek, 5. novembra, kjer bodo seveda potekali tudi razgovori med poslovnimi partnerji. V ponedeljek, 8. novembra, bodo enak poslovni dan pripravili v Bruslju v Belgiji. V Pragi na Češkem pa bodo slovensko malo gospodarstvo m njegove nove izdelke predstavili v četrtek, 11. novembra. V Bruslju pa bo od 1. do 3. decembra potekalo srečanje investitorjev v razvoj malega gospodarstva na področju bio tehnologije. Pri pripravi dnevov investitorjev v biotehnologijo sodeluje tudi Slovensko združenje za rizični kapital. ( KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Celostno urejanje podeželja Gorje gredo v CRPOV Vsa filozofija temelji na spoznanju, da bo le program, ki ga bodo krajani sooblikovali, sprejeli in našli v njem svojo možnost in priložnost, tudi uresničen. Zgornje Gorje - Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je krajevni skupnosti Gorje odobrilo, da se vključi v republiški program celostnega urejanja podeželja in obnove vasi (CRPOV), vendar Te pod pogojem, če izbere najugodnejšega izvajalca programa in zagotovi sofinanciranje in če izvršni svet imenuje delovno skupino, v kateri bi bili predstavniki občine, krajevne skupnosti in strokovne organizacije. Izvršni svet doslej o programu in o sestavi delovne skupine še ni odločal, krajevna skupnost pa je na natečaj povabila tri strokovne organizacije: Nov'no z Raven na Koroškem, Epst iz Nazarij in Tehne team iz Zgornjih Gorij. Komisija, v kateri so bili predstavniki krajevne skupnosti in občine, predlaga, da bi glede na ceno in vsebino programa izbrali domače podjetje, ki že pozna kraj in njegove probleme. Krajevna skupnost je v prošnjo za vključitev v republiški program zapisala, da je med krajani veliko zanimanja za celostni gospodarski, prostorski in kulturni razvoj vasi in da so domači strokovnjaki v okviru raziskav Triglavskega narodnega parka in javnih del že pripravili izhodiščni razvojni program, določili cilje in prednostne naloge. V krajevni skupnosti želijo obnoviti in gospodarsko okrepiti Gorje z okolico, ohraniti okolje (dolino Radovne, Pokljuško sotesko, Šimnovo jamo v Kočevniku itd.), obnoviti kulturne in naravne spomenike, obuditi domače vaške obrti in običaje, pospešiti razvoj kmečkega turizma... Razvojna skupina krajanov in skupina strokovnjakov naj bi v prvem delu programa CRPOV pripravila za krajevne razmere in posebnosti primeren načrt razvoja turizma, obrti, kmetijstva in gozdarstva, izdelala kmetijsko gozdarske smernice, ki bi dale poudarek pridelovanju bio hrane, ohranjanju okolja in trženju, dala obstoječim objektom novo vrednost (trženja), pridobila vlagatelje in pokrovitelje - in še kaj, v drugem delu pa naj bi program že postopoma začeli uresničevati. Prvi del naj bi stal 40 tisoč mark, od katerih naj bi polovico zagotovilo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, drugi del pa (brez obnove nekaterih objektov) okrog 150 tisoč mark. • CZ. Milena Sink s Suhe: "Tako debele pese še nismo imeli" Suha pri Predosljah »Milena Sink • Suhe ie lani na cerkljanskem tekmovanju "Najtežji slovenski pridelki" imela med vsemi najtežjo rdečo peso. Težka je bila - reci in piši • 3,27 kilograma, kar je še vedno absolutni rekord dosedanjih tekmovanj. In kako bo letos, ko so kmetijstvo pestile suše in druge naravne nevšečnosti? Ko smo Marijo poklicali domov na Suho, je povedala, da bo tudi letos sodelovala na tekmovanju za izbor najtežjih pridelkov, vendar bo tokrat njen glavni "adut" krmna pesa, ki je pri njih zelo dobro obrodila. Čeprav jo je že stehtala, nam teže le ni želela izdati. In le zakaj bi jo?! "To naj ostane skrivnost, da bo potem na tekmovanju bolj zanimivo," je dejala in poudarila, da takšne na kmetiji Še ruso imeli in da je prava, pravcata "debeluša". Ko smo ji povedali, da je lani zmagala Marjeta Jenko s Podreče z 9,74 kilograma težko peso, je dejala, da je tista, ki jo hrani za tekmovanje, zanesljivo težja. Ali bo dovolj težka za "naj-pridelek", bomo videli Že v soboto, za primerjavo pa zapišimo, daje absolutni rekord dosedanjih tekmovanj pesa, težka 11,81 kilograma. No, Marija bo sodelovala na tekmovanju tudi z rdečo peso, s katero je lani tudi zmagala, medtem ko je letos še ni stehtala, pa tudi sicer teža verjetno ne bo zadoščala za prvo mesto. "Naj bo tako ali drugače, bolj kot samo tekmovanje je pomembno, da se kmetje dobimo skupaj, se pogovorimo in poveselimo," pravi Marija in dodaja, da so takšne prireditve, kot je cerkljanska, priložnost, da kmetje vsaj malo pozabijo na vsakdanje težave - in tudi na to, da je repa, ki je pomemben vir dohodka na njihovi kmetiji, letos slabo obrodila. * CZ. a Agromehanika * 9 64001 KRANJ Hrastjs t Razdružitev Gozdnega gospodarstva Kranj 9 Bo država "prevzela" presežne delavce? Andrej Drašler, direktor GG Kranj: "Pogodbe o razdružitvi ne bomo podpisali vse dotlej, dokler ne bo rešeno vprašanje presežnih delavcev." Kranj, 29. oktobra - Po zakonu o gozdovih morajo gozdna Sospodarstva v šestih mesecih po uveljavitvi zakona (to je do 25. ecembra letos) skleniti z vlado oz. z ministrstvom za kmetijstvo in Sozdarstvo pogodbo o razdružitvi premoženja, obveznosti in elavcev na izvajalsko podjetje, zadrugo in javno gozdarsko službo (Zavod Republike Slovenije za gozdove). Del te pogodbe je tudi ugotovitev tehnoloških presežkov, še zlasti tistih, ki so nastali kot posledica sprejetja zakonov o denacionalizaciji, o gozdovih ter o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. V Gozdnem gospodarstvu Kranj bo razdružitev bolj enostavna kot marsikje v Sloveniji. Ker so vse tri temeljne organizacije kooperantov (Preddvor, Škofja Loka in Tržič) že v prehodnem obdobju likvidirali, ostanek premoženja pa razdelili tako, da je 55 odstotkov dobila občina, 45 pa zadruga, bo gozdno gospodarstvo "razpadlo" le na dve organizaciji: na izvajalsko podjetje, ki se bo ukvarjalo s f)osekom, odkupom in prodajo esa ter še z nekaterimi posli, in na zavod, ki bo opravljal naloge javne gozdarske službe. Podatki o delitvi premoženja in delavcev so tudi v kranjskem primeru že bolj ali manj znani, vendar jih za zdaj še neradi obešajo na veliki zvon, ker jih druga stran še ni potrdila. "Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo se zelo zanaša na nas, da bomo vse naredili, v GG-ju pa ne vemo niti tega, s kom se bomo pogajali: z vlado, ministrstvom ali zavodom," pravi Andrej Drašler, direktor Gozdnega gospodarstva Kranj, in poudarja, da bodo na razdružitev premoženja pristali šele tedaj, ko bo država prevzela odgovornost tudi za tehnološke presežke, ki so nastali zaradi ekonomskih sprememb. "Če tega ne bo storila, to lahko pomeni stečaj izvajalskega podjetja. V GG-ju je zdaj 86 delavcev, ki kot invalidi, sindikalni zaupniki, člani nekdanjih delavskih svetov ali iz drugih razlogov že po zakonu ne morejo biti tehnološki presežek. Se posebej je pomembno, kako bo država rešila problem invalidov. Teh je samo v kranjskem gozdnem gospodarstvu petnajst, se štirje so v "invalidskem postopku", v vseh slovenskih GG-jih pa jih je okrog tristo. Splošno združenje gozdarstva je že predlagalo, da bi ustanovili posebno podjetje, ki bi zaposlilo vse in jih usposobilo za lažja (gozdnogojitvena) dela. Tudi za vse ostale, ki so zakonsko zaščiteni in ne morejo postati tehnološki presežek, bo treba Andrej Drašler h zasebnih gozdov 12 tisoč "kubikov" Gozdno gospodarstvo Kranj je letos do konca septembra odkupilo Iz zasebnih gozdov 12.230 kubičnih metrov lesa, medtem ko ga Je v časih, ko je bila še "obvezna oddaja'1, tudi 90 tisoč kubičnih metrov na leto. Ob tem, da se v zadnjih letih zaradi nizke cene lesa tudi manj seka, kot se je nekdaj, je nesporno, da jim veliko lesa pobere tudi konkurenca. Les od septembra dalje spet normalno odkupujejo (prej ga nekaj Časa niso), pravijo, da imajo konkurenčne cene, odkupljeni les pa plačajo v tridesetih dneh. Plače - solidne in podpovprečne! Gozdna gospodarstva so bila nekdaj znana po dobrih plačah, V kranjskem so tudi zdaj v primerjavi z ostalim delom gospodarstva v občini dokaj solidne, medtem ko so sicer v gozdarstvu podpovprečne in v spodnji tretiini GG-jev v Sloveniji V zakup le v okviru sedanjih območij? Kranjsko gozdno gospodarstvo je med tistimi v Sloveniji, ki bo po zakonu o denacionalizaciji izgubilo največ gozdov. Ker Ima zadosti delavcev, mehanizacije In vozil se zakaj več, kot le za delo v gozdovih, ki naj bi Jih dobilo od države v zakup, se prizadeva dobiti delo tudi v zasebnih gozdovih, Še zlasti v tistih, ki jih bodo nekateri veliki lastniki z denacionalizacijo dobili nazaj. Moti jih tudi to, da bo država verjetno dajala gozdove izvajalskim podjetjem v zakup le v okviru sedanjih gozdnogospodarskih območij in da dela kljub konkurenčnosti ne bo mogoče dobiti zunaj teh območij. Eoiskati ršeitev. Menim, ilo zanje bolje, če bi se odre*" "imuniteti" in dobili pri10?*?:, odpravnino, kot da bi šlo v stečaj in ne bi doW» ničesar," pravi Andrej Or**'^ in poudarja, da bo zelo tez* ugotoviti, koliko delavcev J tehnološki presežek, ker den* cionalizacijski postopki še Dj*j končani oz. se vsi sploh še Bi*j začeli. Gozdno gospodarstvo J doslej nekdanjim lastni*^ vrnilo že okrog sedem ti*^ hektarjev gozdov, s katerimi J nekdaj upravljalo in gospod* ilo. če bo moralo vrniti tufi» 3.500 hektarjev velik komp,eJ Jelendol, mu bo po denacio% lizaciji od nekdanjih 20.** hektarjev gozdov z letnim P0*? kom okrog 82 tisoč kubici^ metrov lesa ostalo samo 5 približno štiri tisoč hektarjej gozda in okrog enajst tis° "kubikov" poseka na leto. Gozdno gospodarstvo je ^ pred spremembami v gozdar? vu zaposlovalo 530 delavcev, r merilih za ugotavljanje t?*1-^ loških presežkov, ki jih je.P" naročilu ministrstva za kmetij* voin gozdarstvo pripravil »' Iztok VVinkler, naj bi bilo gl«£ na spremembe, ki so jih povzr čili zakoni o denacionalizaciji, gozdovih ter o skladu kmetijs*1 zemljišč in gozdov, štiristo lavcev preveč. V GG-ju so ^ doslej zato, da so sploh lah* preživeli, zmanjšali število zap° slenih za več kot tristo, na vseg 220, od katerih jih bo po oc*v komisije ministrstva za kmetijs.1; vo in gozdarstvo 55 našlo delo i zaslužek v zavodu oz. v javjv gozdarski službi. Ta služba rw bi v GG-jevih prostorih zač£ delovati z novim letom, kmeflf ko gozdarski minister in ^ direktorja- Zavoda za go2^ pa sta za njenega koordinatojJ na območju kranjskega gozd"^ ga gospodarstva že imenoV^Jf Francka Kolbla. • C. Zaplo«0^ Kmetijski nasvet Ugotavljanje hranil v zemlji «eš ki vsebujejo ta hranila v v" koncentracijah. ... $ V začetku smo že omenil je treba rodovitnost i*®. stalno vzdrževati. Pomag^ si z različnimi ukrepi, od ** 1 Zemlja, kjer pridelujemo rastline, mora biti rodovitna, če naj pričakujemo, da bodo le-4e dobro uspevale. Pri tem ni pomembno, ali gnojimo rastline iz gospodarskih razlogov ali za okras, oziroma druge namene. Rodovitna zemlja ni nekaj samo po sebi umevnega in danega od stvarnika, temveč mora človek s svojim delom m agrotehničnimi ukrepi rodovitnost zemlje zagotoviti in jo vzdrževati. Tudi pri nas imamo območja, kjer je zemlja naravno dobro rodovitna, žal pa tudi veliko takih, kjer rastline le s težavo uspevajo. Ta zemljišča so lahko taka že od nekdaj, drugod pa jih je človek z ne dovolj umnim gospodarjenjem poslabšal. Rodovitnost zemlje je odvis- zračnost, matična podlaga, na od različnih dejavnikov, struktura tal, tekstura, vrstenje Nanjo vplivajo predvsem fizi- poljščin ali kolobar in kemične kalne lastnosti tal, to je vlaga, lastnosti tal, to je založenost s ih ima gnojenje z organsk^ mineralnimi gnojili veh'' l men. Zemljišča, ki so ji^ predniki desetletja samo vm iščali, niso pa vračali ^Pn%i om odnesenih hranljivih ^ novo - novo - novo - novo - novo SESTAVLJIV RASTLINJAK enostavna in hitra montaža lahka aluminijasta konstrukcija dolga življenska doba brez vzdrževanja pokrit s posebno obstojno folijo, ki je odporna na atmosferske vplive mere rastlinjaka: širina: 250 cm - dolžina: 300 cm - višina: 180 cm I Z D € L K I ZK VUSC lDkAV)i **lo T« - «43t3T4 Žirovnica - T.I.S 064/801-0, posameznimi hranili, reakcija ali kislost tal, vsebnost humusa in drugo. Tu se bomo omejili le na vsebnost rastlinskih hranil v tleh in na njihov pomen za rodovitnost zemlje. Videli pa bomo tudi, kako probleme spoznavamo in jih odpravljamo. Ko govorimo o gnojilih, mislimo na organska, večinoma domača gnojila (gnoj, kompost, gnojevka itd.) in mineralna gnojila. Organska gnojila imajo za rast rastlin velik pomen. Organska gnojila vsebujejo veliko humusa in mnogo rastlinskih hranil (elementov) v majhnih količinah, ki pa so rastlinam za rast in razvoj nujno potrebni. Majhna vsebnost hranil (dušik, fosfor, kalij, magnezij), ki jih rastline rabijo v večjih količinah, je njihova pomanjkljivost, ki jo odpravljamo z oddajanjem mineralnih gnojil, Kako ostati zdrav Zdraviliški priročnik za kmeta > Kranj - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva y sodelovanju s strokovnjaki Krkinih zdravilišč pripravila Ženski priročnik za slovenskega kmeta. V njem so navodila- t preprečevati bolečine v križu in kako skrbeti za svoje ožilje-se, denimo, izognili bolečinam v križu, je po nasvetu strok?et^ kov zelo pomembno, da se pravilno držimo, da nismo Pre. ■ V da nosimo mehke, elastične in ne preveč visoke čevlj ^ preprečujemo nepravilne telesne obremenitve in da ?x?0rf dvigujemo težja bremena. Težja bremena moramo dvig ^ postopoma. Breme naj bo čimbolj ob telesu, ker se ^k°^fl razdeli na večjo površino. Napačno je dvigovati bre»» pripognjeno hrbtenico in z iztegnjenimi nogami. jj p "Žal nam zdravje ni dano samo po sebi. Zanj moramo tu.0^ storiti," pravi v nagovoru kmeticam in kmetom Milena K0* jjH1 vodja svetovalne službe za kmečko družino in r dejavnosti, in poudarja: "Živeti zdravo pomeni, cigaretnemu dimu in alkoholu, poskrbeti za uravnot prehrano in tudi za dobro telesno pripravljenost." • C.Z» so izčrpana. Rastline H3.^ slabo uspevajo. Na drugi imamo zemljišča, kjef rastlinam sicer' gnojili. ^ nismo upoštevali potreb & tlin, ki so tam rastle in ZJ* ji nosti talne podlage, zemlja z nekaterimi rasti1 ^ mi hranili dobro založena. I sih celo pretirano, drug1".^ primanjkuje. In končno. mo tudi zemljišča, kje* ^ gospodarji spoznali PotnC!l\ 'i dovitnosti zemlje za oDSJjjf gospodarski razvoj, ^.gf zato so gnojila in druge M tehnične ukrepe za svoje h in travnike pazljivo (nadaljevnje v prihodnji vilki) • Mag. Miran rw Prijetno branje ftrman Sveti Duh 38 Škofja Loka Tel.: 633-753 OBLAČILA ZA PROSTI ČAS r mm UREJA: Vilma Stanovnik BIO - FIT ŠPORT IN REKREACIJA KORITNO 6, BLED 64260 TELEFON: 064/76-141 SLOVENIJA * TENIS * BALINIŠČE * FTTNBS * SAVNA * NAMIZNI * KAVA BAR TENIS esssBsasmajj^ &0RIJT PETRIČ BO PRIPOMOGEL K NOVIM USPEHOM NADARJENE RADOVLJIŠKE PLAVALKE OH^SKO SMUČAN JE^BRS&III Modri mesec tudi za alenko jljlada radovljiška plavalka Alenka Kejžar, ki je lani zaslovela z nenehnim izboljševanjem državnih jalnih rekordov, je minuli petek podpisala pogodbo s štipenditorjem, podjetjem AQA, ki ga je stopal lastnik in direktor Borut Petrič - Alenka po Borutovi poti? J^ovtjjca, 29. oktobra - Polona Rob ter Alenka in Nataša Kejžar M« vi*' ^VC 'c*' 'mena> 80 nekakšen sinonim za naš najstarejši LJJJ?' klub, Plavalni klub Radovljica. Skromne in tihe jJJ^uee, ki pa so skromne samo po besedah, rezultati pa jih (^Pogosteje postavljajo v prve vrste našega in v zadnjem času 8^ 8Vetovnega plavanja, trenirajo v skorajda nemogočih pogojih. f^PaJ s trenerjem Cinlom Globočnikom zadnje mesece nestrpno Z^lpna odprtje pokritega olimpijskega bazena v Kranju, ta čas g^aijo vsepovsod, kjer "diši" po vodi.... od blejskih hotelov, do |^.na v Železnikih, konec tedna odhajajo v Cerkno, vmes pa še fjs j* Kranj in Ljubljano. Zato pravijo: "Če bo bazen v Kranju °4prt do konca letošnjega leta, bomo skakali od veselja!" ran a svetla lučka pa je v fc*0Qovljiški klub posijala tudi 'ahk PreJšnjega tedna, ko so 0 javno povedali, da ima valk najperspektivnejša pla-jtj *a Alenka Kejžar svojega nj "Tnditorja. In da ie to plavalce t i?orut Petrič, ki ie seveda kla khko razumel stiske in po i!e "dade plavalke, ki se je ^4el n v.oz't* v v kranjsko p^nazijo, vmes pa "lovi" „jte trenutke za treninge. ^oritos smo zaceli trenirati že ^aj, najprej s suhimi trenin-te'jnato pa tudi v vodi. Prejšnji tejren smo bili že na enem kovanju in Alenka je dose- gla za ta čas izvrsten rezultat, tako da smo s prvimi preizkusi izredno zadovoljni. Novembra imamo mednarodni miting v Celju, prvi vrh letošnje zimske sezone pa bo svetovno prvenstvo na Palmi de Malorci. Glavno Alenkino tekmovanje v letu 1994 je mladinsko evropsko prvenstvo, saj je Alenka drugo leto še vedno mladinka. Ker pa je po kriterijih slovenske Plavalne zveze tudi evidentna kandidatka za svetovno prvenstvo v Rimu, se bo udeležila tudi tega velikega tekmovanja," je o Alenkinih načrtih povedal trener Ciril Globočnik. "Neskromno rečeno, je Borut in Alenka sta si segla v roke kot nova sodelavca. Foto: J. Pelko Na 11. mednarodnem plavalnem mitingu McDonald - Trophv, kije bil konec tedna v Gradcu, je nastopilo 32 ekip Iz petih držav. Med več kot tristo plavalci in plavalkami je Alenka Kejžar ponovno dokazala svojo Izredno pripravljenost na sezono. Dosegla je kar štiri absolutne državne rekorde. 100 m prsno je plavala 1.11.71, 100 m mešano 1.05.07, 50 m hrbtno 0.29.78 tn 200 m mešano 2.20.44. S temi odličnimi rezultati je osvojila veliko nagrado mitinga. Alenka za mano prvi plavalec, oziroma plavalka, ki ima možnost doseči podobne rezultate, kot sem jih pred leti dosegal sam. Mislim, da smo pri nas Elavalci vsa leta uspevali neka-o po naključjih. Tako so tudi Alenkini uspehi splet srečnih okoliščin - to pa so: razumevanje staršev, razumevanje okolice, dober trener in tisto, kar ji je pač dano, talent," je ob podpisu štipendijske pogodbe poudaril Borut Petrič, ki je po zaključeni športni karieri postal podjetnik, mladi pa ga najbolj poznajo po trgovinah s konfekcijo Jeans Club Petrič in Cleo-patra v Kranju in Ljubljani. Prav sedaj pa se pripravljajo na promocijo nove jeans znamke z imenom "BLUE MOON" in prav gotovo bo Alenka ena tistih, ki bo prva preizkusila nova oblačila. "K temu, da sem se odločil za Alenkino štipendiranje, pa je prav gotovo pripomogel tudi njen trener, Ciril Globočnik, ki je tudi moj nekdanji soplavalec in prijatelj... Čeprav jenaredil stvar, ki jo prijatelj ne naredi... bil je namreč tudi moja poročna priča," je v šah dodal Borut. UVOD V SMUČARSKO SEZONO NAD PRIČAKOVANJI ŠESTNAJSTO MESTO ZA ŠPELO PRETNAR Na ledeniku nad tirolsko vasico Soelden se je v soboto začel letošnji svetovni pokal v veleslalomu za moške, v nedeljo pa še za ženske. Kljub ugibanjem, kako bo moč tekmovanje izvesti že tako zgodaj, pa je k uspešni izvedbi pripomoglo lepo vreme in že kar vrhunska pripravljenost posameznih smučarjev in smučark. Na sobotni moški tekmi je bilo največ veselja v francoski reprezentanci, saj se je njihovemu smučarju Piccardu uspelo z dvema odličnima vožnjama uvrstiti na prvo mesto. To je bila zmaga, na katero so Francozi čakali kar dvajset. Žal našim fantom ni uspela niti uvrstitev med prvo trideseterico, saj poškodovani Jure Košir ni starta!, Kune in Grilc sta odstopila, ostali pa so smučali slabše. Nekaj več sreče za naš tabor je bilo v nedeljo, ko se je Špela Pretnar uvrstila na šestnajsto mesto, z veliko prednostjo pa je zmagala Anita VVachter. Ostale naše tekmovalke so bile uvrščene po tridesetem mestu. • V.S. PRAZNIK BLEJSKIH VESLAČEV RADI BI VEČ KONKURENCE Bled, 29. oktobra • Na sklepnem dejanju ob koncu letošnje veslaške sezone so se v regatnem centru v Zaki zbrali naši najboljši veslači, vodstvo veslaškega kluba Bled, predstavniki Ministrstva za Šolstvo in šport, športne zveze in občine Radovljica. Kot so ocenili, je bilo zadnje obdobje za Veslaški klub Bled zelo uspešno, saj so veslači dostojno zastopali Slovenijo na pomembnejših tekmovanjih. Kljub temu pa delo v klubu spremlja nekaj težav, od organiziranosti regat, do težav z neurejenostjo zemljišč v Zaki. Kot pomembno dejstvo v klubu pa štejejo, da veslači, ki tekmujejo v članskih kategorijah, dobivajo naslednike v mlajših selekcijah, od mladincev do pionirjev. Zato si v klubu želijo, da bi imeli več konkurence v Sloveniji, ki bi bila za delo gotovo spet nova spodbuda. Štipendija je nekakšna pomoč Alenki, Borut pa ob tem pričakuje, da se bodo "zbudili" tudi drugi sponzorji, ki bodo na športni poti podprli tako Alenko, kot njen plavalni klub, v katerem trenutno trenira več kot osemdeset mladih talentov. Pogodbo so podpisali za dve leti, če pa bo Alenka medtem našla premožnejšega štipenditorja, pa ji Borut pušča proste roke... • V.Stanovnik 12 Kolo državnega hokejskega prvenstva JESENIČANI SO SE V CELJU ODDOLŽILI ZA PORAZ V j zanimivih obračunih petkovega kola državnega hokejskega prvenstva so igralci -jSenice ugnali letos še nepremagano ekipo Celja, Bled je doma izgubil z Olimpijo *8'avani pa so bili močnejši od Maribora. I«!"' L«>je, Maribor, 29. oktobra • Tokrat je bilo na Gorenjskem Acroni Hertz, K **dt?r tr* t'so^ 8'edalcev ie do med letos še ne poraženo denoJC8a kotička napolnilo le- ekipo domaČega moštva in Prij,dvorano v Celju, kjer so ekipo državnih prvakov. Celja- K°vali zanimiv obračun ni so sicer z golom nekdanjega jeseniškega napadalca Povečer-ovskega povedli, tik pred koncem prve tretjine pa je Rahmatulin izenačil, tako da je bil rezultat prvega dela srečanja 1:1. V novo vodstvo je Celjane popeljal Frolikov, vratar Acroni Jesenic Drozdov, ki pa je bil prepričan, da plošček ni prešel golove črte, pa je sodnika lije Hertza so bili z razpoloženim Pattersonom in Jobom premočan nasprotnik ek ^kru« »Uub dobri obrambi Bolte so kar sedemkrat zatresli mrežo, domačini pa so bili uspešni Foto: J.Pelko Eritisnil ob ogrado, tako da je il izključen s kaznijo igre. Takrat je v jeseniški gol odšel Mohor Razinger, ki pa je delo do konca srečanja opravil mojstrsko, saj je Celjanom le še enkart uspelo zatresti mrežo, in to TomaŽu Vnuku v drugi tretjini. Medtem pa so državni prvaki dobro borili tako v obrambi kot v napadu, ter dosegli še pet golov, dva v drugi tretjini in tri v tretji. Končni izid je bil 3:6 (1:1, 2:2, 0:3). Za Acroni Jesenice je trikrat zadel Rahmatulin, po enkrat pa Andrej Razinger, Račkov in Kadikov. Tudi ekipa Triglava je tokrat prinesla dve točki z gostovanja. V Mariboru so ob mojstrskih potezah ruske dvojice Leonova in Nikonorova kar sedemkrat zatresli mrežo domačinov, ti pa so bili uspešni le trikrat. Končni izid je bil 3:7 (0:2, 2:4, 1:1). Hokejisti ta teden ne igrajo, saj je državno prvenstvo prekinjeno zaradi nastopa mladinske reprezentance na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, članska reprezentanca pa bo gostovala na Češkem. Naslednje kolo bo na sporedu 10. novembra, nato pa bodo Jeseničani odšli v Turku na polfinalni turnir evropskega pokal državnih prvakov. • VStanovnik Ob koncu letošnje sezone, katere vrhunec je bil prav gotovo nova medalja svetovnega prvenstva za dvojec brez krmarja Iztoka Čopa in Denisa Žveglja, so podelili priznanja uspešnim tekmovalcem. Tudi Milan Janša je sprejel čestitke za dobre rezultate. FotoJ.Pelko OBVESTILO ŠPORTNIM NOVINARJEM IN DOPISNIKOM Kranj, L novembra - Na 6. seji Izvršnega odbora Društva športnih novinarjev, ki je bila prejšnjo sredo v Ljubljani, smo se dogovorili, da bo članarina društva za naslednje leto 1.500 tolarjev, potrebno pa jo jeplačati do 15. decembra na sedežu društva v Ljubljani v hali Tivoli pri Marjanci Krtnelj - Dobnik, oziroma na žiro račun 50104-678-61439). Ta znesek velja za vse dosedanje člane društva, ki že imate slovenske izkaznice in boste nanje prilepili le nalepke, ostali, ki pa novih izkaznic Še nimate in ste člani društva, pa boste morah za članarino odšteti 2.000 tolarjev (1.500 SIT članarina in 500 SIT izkaznica). Tolikšna pa bo članarina tudi za "zamudnike". Upokojenci ne plačajo članarine, prav tako pa naj si priskrbijo nalepke za novo leto (za Gorenjsko jih dobijo v uredništvu Gorenjskega glasa po 15. decembru). Hkrati vabim dopisnike Stotinke in člane športnih uredništev gorenjskih lokalih radijskih postaj, ki bi želeli postati člani DŠNS, da se osebno ali po telefonu oglasijo v našem uredništvu, kjer bodo lahko dobili vsa pojasnila v zvezi s članstvom v društvu. • Vilma Stanovnik DVORANSKO TEKMOVANJE V ŠKOFJI LOKI škofja Loka, 1. novembra - Lokostrelska sekcija Športnega društva Partizan iz Škofje Loke bo to soboto, 6. novembra, organizator lokostrelske tekme. Dvoranska tekma v hali Poden bo uvod v letošnjo sezono, zato organizatorji pričakujejo udeležbo vseh najboljših lokostrelcev v stilih prosto, instiktivno in compound. Streljalo se bo na razdalji 18 metrov v tarče premera 40 centimetrov za stil prosto in instiktivno in na tarče premera 30 centimetrov za stil compound. Tekmovalci bodo streljali dvakrat po trideset strelov v serijah po tri strele. Kot pričakujejo organizatorji, naj bi dosegli rezultat 580 krogov od 600 možnih. Tekma se bo v soboto začela ob 9. uri, trajala pa na bi predvidoma do 13. ure. Ker je vstop na prireditev prost, lokostrelci vabijo vse ljubitelje tega športa, da si ogledajo zanimivo tekmovanje! • V.S. OMET •B^^^nninTIIinn Prva slovenska nogometna liga DRUGA SLOVENSKA LIGA JELEN TRIGLAV ŠE NAPREJ V PROSTEM PADU Slovenske Konjice - V drugi nogometni ligi je moštvo Jelena Triglava gostovalo v Slovenskih Konjicah pri Dravinj in izgubilo z 0 : 4. Kranjčani, zavedajoč se težkega položaja, v katerem se nahajajo, so v Dravinji hoteli popraviti vtis, vendar pa so že v uvodnih 15 minutah naleteli na mino, ki je v že tako z vodo napolnjeni ladji naredila še večjo luknjo. Odprta knjiga se jim ni obrestovala. Slabši del moštva, obramba, je nezanesljiva, tako v svojih osnovnih nalogah kot tudi pri organizaciji napada, tako da Kranjčani razen polpriložnosti, domačih vrat niti niso resneje ogrozili, ob tem pa dovolili domačinom, da so že takoj na začetku povedli s 3 : 0. Oba tem Triglavan vse preveč stavijo na posameznike, kot so Blagojevič, Kondič in Durakovič in še nekateri, ki jim nogometnega znanja res ne moremo oporekati, vendar pa je nogomet domena enajsterice in ne le posameznikov,. Kakorkoli že, glavni konkurenti Kranjčanov za obstanek so v tem kolu iztržili več kot Triglavani, tako da Kranjčanom vse bolj kaže, da bodo zimo preživeli na dnu. Igrali so: Novak, Brkič, Durakovič, Mulalič, Udir, Blagojevič, Golob, Belančič, Kondič, Tiganj, Tušar in Trogrlič. • I. Golob TRETJA NOGOMETNA LIGA LOČANI POČASI NA BOLJE škofja Loka - V tretji nogometni ligi je moštvo Jelovice gostilo ljubljansko Ilirijo in igralo nedoločeno 0 : 0. Ločani so po seriji porazov ponovno osvojili točko, vendar pa lahko žalujejo tudi za drug. Najslabši nasprotnik v letošnjem prvenstvu Ilirija namreč niti enkrat ni ogrozila domačih vrat, za nameček pa so imeli velike luknje v obrambi, ki so jih Ločani sicer izkoriščali, vendar pa so bili v zaključnih strelih nezbrani, Jelovici se pozna, da so igralci po slabem nizu rezultatov izgubili nekaj samozavesti, vendar pa jim ne manjka borbenosti in želje, tako da se jim bo ob takem odnosu do igre za prihodnost ni treba bati. Igrali so: Oblak, Brdnik, Šešek, Oblak C., Krupič, Rasič, Švarc, Klančar, Bogovič, Vucetovič, Čehič, Pavičevič in Englaro. • I. Golob VISOČANI ZAPRAVILI ZMAGO VISOKO : KOROTAN ITALIANA Šempas 0 : 0 Visoko, 31. oktobra - Visočani nadaljujejo serijo dobrih, vendar neučinkovitih iger. Tako je bilo tudi v nedeljo na tekmi proti Korotanu iz Šempasa. Odsotnost štirih standardnih igralcev Anka, Pelka, Cotmana in Žontaria je lahko samo delno opravičilo. Kot je po tekmi povedal trener Visokega Boris Krišelj, je šlo v bistvu za igro na en gol. Domačini so imeli kar nekaj zrelih priložnosti, vendar jih niso izkoristili. Vzdušje na tekmi je bilo enkratno. Ob igrišču se je zbralo blizu 400 ljudi. Visoko ostaja v vrhu lestvice. Ima 11 točk, dve manj, kot vodilni Mengeš. Za Visoko so igrali Fuchs, Blatnik, Zorman, Peternel, Kepic, Naglic, Zaplotnik, Voglar, Sajevic, Košir in Vovk. Slednega je zamenjal Jehart. • . J.K. 3KOMET ČRNA SOBOTA GORENJSKIH LIGAŠEV Pri prvoligašh je bilo minulo kolo zaradi nastopov naših v evropskih pokalih nekoliko okrnjeno. Kolo je minilo brez presenečenj, Šešir pa je ponovno izgubil. Pri dekletih v modri skupini prve lige je bilo odigrano samo eno srečanje, medtem pa so v beli skupini igrali vse tekme. V najbolj zanimivi tekmi sta se v Kranju pomerili še neporaženi ekipi Kranja in Marcus Burje. Tokrat so bile boljše gostje, ki so zasluženo zmagale. V drugi rokometni ligi za moške so vsi trije gorenjski ligaši izgubili. Po porazu Preddvorčanov in Kamnicanov so brez poraza le še Kodeljevčani. Zato lahko trdimo, da je bil minuli rokometni konec tedna črn za gorenjske ligaše. V drugi ženski ligi je bilo srečanje v Izoli prekinjeno dobro minuto pred koncem tekme, tako da čaka tekmovalno komisijo prvo delo. V srečanju Ločank in kranjske Save so bile za en gol boljše domače igralke, na drugih igriščih pa ni bilo presenečenj. Pri tretjeligaših postaja po porazu Prul vse bolj zanimivo in ni več neporaženih ekip. Vse to govori o izenačenosti ligašev in na zanimivo spomladansko nadaljevanje. Pri kadetih in st. deklicah favoriti zmagujejo še naprej, tako da na lestvici ni nobenih sprememb. Rezultati: 1. liga - moški - 5. kolo: Fructal : Šešir 23 : 14, Drava : V. Nedelja 19 :14, Presad : Gorenje /V/ 23 : 22m, Nova oprema: A. Jadran 31:26, K. Slovan : Omnikom Rodar 24 :17. Ribničani in Celjani bodo igrali v sredo. 1. liga - ženske - 4. kolo - bela skupina: Kranj: Marcus Burja 15 :17, Drava : Žalec 15 : 29, M-Degro Piran : N. mesto 33 : 27. V modri skupini so odigrali le eno tekmo. Kočevje je v Mariboru premagalo domači Branik s 23 : 30. 2. liga • moški - 5. kolo: Akripol: Tab inženiring Preddvor 20: 14, Besnica : Kodeljevo 23 : 29, Center Zaplotnik : GPG Grosuplje 22 :26, N. Gorica : Izola 13 :20, Krim : Črnomelj 26: 24, Ško fljica : Kamnik 23 :17. 2. liga - ženske • 8. kolo: Lokastar : Sava /Kr/ 22 : 21, Krim Elekta : Tapi Zagorje 19 :17, Planina (Kr) : Mlinotest U : 17, Izola : Polje 19 : 17 - prekinjeno, Kranj : Olimpija 23 : 12. Kadeti - 8. kolo: Žabnica : Besnica 16 : 18, Pizzerija Polana Storžič : Sava (Kr) 11 : 20, Preddvor Infotrade : Prule 30 : 6, Šešir : C. Zaplotnik 33 : 12. 3. liga - moški - 8. kolo: Žabnica : Besnica 25 : 19, Herbalife Storžič : Sava (Kr) 25 : 12, Šešir : Pegaz Jezersko 21 : 24 St. deklice - 8. kolo: Lokastar : SDava (Kr) 19 : 8, Planina (Kr): Kočevje 9 :13, Kranj: Olimpija 16 :13. • Martin Dolanc IZŽREBANI SO PARI ŠESTNAJSTINE POKALA Kranj, 29. oktobra • Minuli torek so v Ljubljani izžrebali pare šestnajstine finala pokala Slovenije v rokometu za moške. Tako bo ekipa Center Zaplotnik prvo tekmo odigrala doma v sredo, 17. novembra, ob 20. uri, prav tako pa bo gostitelj tudi ekipa Desnice. Ekipa TAB Inženiring Preddvor bo gostovala pri Ormožu, Šešir pa v Sevnici. Povratne tekme bodo 24. novembra. • V.S. TUDI IZOLA PORAŽENA V KRANJU ŽjTVILA NAKLO: IZOLA 2:1 (1:1), strelca za Živila Gregor Grašič v 6. in Andrej Jerina v 79. minuti, za Izolo pa Velkoski v 9. minuti. Rumeni kartoni Janez Križaj (Živila) in Čotaf> Tosič in Perkat (vsi Izola), glavni sodnik Horvat (Vrhnika) povprečen. Kranj, 30. oktobra - Blizu 1600 gledalcev je v soboto na kranjskem stadionu bučno slavilo deveto zmago nogometašev Živila Naklo v jesenskem delu prve državne lige, čeprav je bila ta zmaga dobljena težje kot so kazali dogodki na igrišču. Živila so bila več pri žogi in več v napadu, imela so tudi zrelejše priložnost, vendar so Izolani dobro pokrivali prostor in nak-lanske igralce, še posebej Perkat, Rudonja, Zel k o in Velkoski pa so bili vselej nevarno, kadar so krenili v napad. Glasnega žvižgalnega koncerta je bil deležen glavni sodnik Darko Horvat z Vrhnike, ki v 40. minuti ni piska! očitnega pre- krška nad Grašičem v kazenskem prostoru. Gregorja so v trenutku, ko je hotel iz dobrega položaja strljati proti golu, zrušili. Sicer so pa Naklanci, kadar zaigrajo s polno paro, neustavljivi in to se je v času, ko so igrali tako, ponovno pokazalo. Žal pa obramba prejema poceni gole. Letos jih ni bilo veliko, vendar so bili nekateri od njih odveč. Prvi zadetek so Naklanci zabili v 6. minuti. Sašo Vorob-jov Je ušel po levi, podal v sredino, kjer je prejel žogo Gregor Grašič in jo neubranljivo poslal v mrežo. V nekaj naslednjih minutah je drugi gol Gregor Grašič zadeva. Na treh tekmah štirje goli. visel v zraku (Vorobjov je BRANE OBLAK: MOŠTVO DAJE MAKSIMUM Kako ocenjujete tekmo z Izolo? "Danes je bil naš najboljši Vorobjov. Dal sem mu osmico. Sicer je pa dobro, da vem, koliko je vredna naša ekipa. Lahko je samo še za nianso boljša. Na splošno je Izola boljše moštvo kot naše. Vendar nam gre rezul-tatsko tako dobro, da je kvaliteta naše ekipe s toliko točkami precenjena. " V pokalu vam je žreb namenil Olimpijo. "Slej ko prej bi naleteli na Olimpijo. Žreb je dober za klub, ne pa za igralce." V nedeljo prihaja v Kranj Maribor "Maribor je boljši Razen tega pa mi doma igramo slabše kot v gosteh. Nobene posebne taktike ne bo izbrali. Igrali bomo odprto. To je naša igra." TRIKRAT Z OLIMPIJO Novembra se v Kranju obetajo izjemni nogometni dogodki; V nedeljo ob pol dveh gostuje v Kranju Maribor. To bo derbi lige. Ta mesec bodo odigrane tudi tekme četrtfinala pokala Slovenije. Živilom je žreb namenil zmagovalca današnjega srečanja med Beltransom Veržej in Olimpijo. Ker Ljubljančani z dmgoligašem ne bi smeh imeti problemov, bo torej četrtfinalni par SCT Olimpija : Živila Naklo. Prva tekma pokala bo 10. novembara v Ljubljani, druga pa 24. novembra v Kranju. 21. novembra pa bo v Kranju prvenstveno srečanje med Živili in Olimpijo. POLOVIČEN USPEH KRANJČANOV Kegljači kranjskega Triglava so imeli minuli konec tedna dvojno kolo. v soboto so gostovali v Cerknici pri tamkajšnjem Brestu. Po zelo razburljivi igri in medsebojnih obračunih, kjer so odločilno vlogo odigrah zadnji lučaji, so Triglavani tekmo dobili z razliko 36 kegljev, rezultat 2 : 6 (5298 : 5334) za Kranj. Pri Triglavu je bil najboljši V. Oman z 933 podrtimi keglji, pri domačinih pa veteran T. Založnik z 921 keglji. V nedeljo pa so imeli kegljači kranjskega Triglava v gosteh ekipo Gradisa, ki je bila na evropskem prvenstvu četrta. Izbrani ekipi se Triglavani niso najbolje upirali, čeprav so imeli povprečje 900 kegljev in so tekmo izgubili z rezultatom 2 : 6 (5414 : 5542), za nameček pa je dodal še igralec Gradisa B. Benedik z rekordom kegljišča 998 kegljev. Pri domačinih je tokrat blestel V. Šimnovec z 923 Keglji. Ženska ekipa Triglava je v soboto gostovala v Ljubljani pri ekipi Norik in tekmo izgubila z minimalno razliko 38 kegljev, rezultat 5 : 3 (2450 : 2412). Pn ekipi Norik je bila najboljša T. Urbane s 442 podrtimi keglji, v ekipi Triglava pa J. Jerala s 418 keglji. Naslednje tekme v 1. slov. ligi bodo 13. novembra, kjer moški Triglava igrajo v Žalcu, članice pa na Ravnah na Koroškem z ekipo Korotan. • Tone Česen MEDREGIJSKA liga DVOJNA ZMAGA ZA LOG STEINEL Kranj, 30. oktobra 1993 • Igralci stražiške ekipe Log Steinel nadaljujejo z dobrimi nastopi in ostajajo v igri za naslov prvaka medregijske lige. V preteklem tednu so igralci Log Steinela nastopili dvakrat in obakrat zmagah. V šestem kolu so se v Ljubljani pomerili z ekipo Grosupelj in jo premagali z rezultatom 7 : 1 (5008 : 4842). V sedmem kolu je ekipa Log Steinela nastopila na domaČem kegljišču in v borbeni tekmi premagala LokomoUvo iz Ljubljane z rezultatom 6 : 2 (5195 : 4969). Najboljša posameznika sta bila Vinko Cvirn z 928 in Bojan Hafnar z 911 podrtimi keglji. Na lestvici vodi Slovan s 14 točkami, druga je ekipa Log Steinela z 12 točkami, itd. V naslednjem kolu, 6. novembra, gostujejo kegljači Log Steinela v Izoli. • M. Silar DERBI KOLA LUBNIKU Škofja Loka, 30. oktobra - Konec tedna je bilo odigrano drugo kolo v gorenjski kegljaški ligi. Tokrat je bilo najzanimivejše srečanje v Škofji Loki, kjer je domača ekipa Lubnika uspešno, s 5:3 (4989 : 4892), odpravila goste z Jesenic. To pa je bila tudi edina zmaga, ki so jo v tem kolu uspeli iztržiti domačini. Tako je ekipa Simon Jenko zmagala pri Triglavu z izidom 3:5 (4837:4849), Ljubelj je bil pričakovano močnejši od Elana in zmagal z 1:7 (4669:4961), za majhno presenečenje pa so poskrbeli kegljači Adergasa, ki so v gosteh premagali Kranjsko Goro z izidom 3:5 (4805:4824). Na lestvici vodijo ekipe Ljubelja, Lubnika in Adergasa, ki so v dveh kolih zbrale po štiri točke. Pari tretjega kola pa so: Adergas - Lubnik, Ljubelj - Kranjska Gora, Simon Jenko - Elan in Jesenice - Triglav. Vse tekme bodo na sporedu v soboto, 6. novembra, ob 16. uri. • J.Pogačnik LJUBLEJU TOČKA Z GOSTOVANJA Ljubljana, 30. oktobra • Ekipa Ljubelja je v 7. kolu 2. slovenske kegljaške lige gostovala v Ljubljani pn ekipi Norika in igrala izenačeno 4:4 (5119:5082). • J.P. enkrat poslal žogo tik mimo vratnice). Padel je v 9. minuti, vendar v mrežo Živil. Izola je streljala kot z desne, žoga je prišla v sredino, naklanska obramba ni takoj posredovala, zato pa jo je Velkoski dobro zadel in izenačil. V 12. in 15. minuti je imela Izola novi priložnosti, vendar je prva žoga zletela prek vrat, drugič pa je Rudonja ušel Sirku, tako da je Vodan rešil gol in rezultat. Zaradi udarca v glavo je moral iz igre Boris Sirk. Zamenjal ga je Tomaž Velikovrh, v drugem polčasu pa je Andreja Jošta zamen- jal Luka Vidmar. Zmagoviti $ je padel po obleganju gola Izo1^ V 79. minuti ie Filip MurjJJ močno streljal. Žoga se je od»i*j od vratnice do Jerine, ki j? '.j poslal v mrežo. V zadnji niuW tekme sijajna akcija Živil. R0** Oblak je ušel in podal GraŠiču,, t» pa ie silovito streljal - prek g°18' Živila so druga z 19 točkamiJ točko manj od vodilne Olunpijr Naklanci so začeli nedelj«* tekmo v postavi Vodan, Siri' Murnik, Križaj, Ahcin, Pavlf Jerina, Vorobjov, Grašič, OK in Jošt. . • J.Košnjek, foto Sinik TRIGLAVANI ZNOVA PREPRIČLJIVI Kranj, 30. oktobra - V 10. krogu 1. SKL za moške • zelena skupj* so košarkarji Triglava doma zanesljivo odpravili Jezico in zmaga1' izidom 97:65. Triglava je z 18 točkami in tekmo manj na druge mestu. . . j Manj sreče pa je bilo tokrat za gorenjski ženski ekipi v prvi »f> Košarkarice Odej Rogaške v derbiju so izgubile z ekipo Celja /. lumidium /i.jt. i> 0:3, Mislinja: HIT Casino 0:3, Novo mesto : Cimos 1: 3. VrstrtI iJJ Gornji Grad, HIT Casino, Cimos in Autohit Bled 4, LIK Tilia in JJ 2, Novo mesto, ŠD Tabor. HP Hobby Prog Branik in Mislinja 0 t<* Tudi ekipi Alpin Triglav in Mehanizmi Kropa v II. DOL žensk« > j ostali praznih rok. Kranjčanke so pričakovano izgubile P v vodečemu Vitalu, igralke iz Krope pa so po slabi igri klonij^j Mežici. Rezultati; ŠOK Vital: Alpin Triglav 3:1, Mežica : Mehan^ Kropa 3:1, Cimos II: Branik Rogoza II 3 : 0, Topolšica : P"" f.ljjj Pomurje : Prevalje 3 : 2. Vrstni red: ŠOK Vital 8, Prevalje in A'P^ Triglav 6, Cimos II, Mehanizmi Kropa in Mežica 4, Branik Rogo*3 Topolšica, ŠD Tabor II in Pomurje 2, Ptuj 0 točk. . \ Rezultati 3. DOL zahod - moški: Bled : Portorož 0 : 3, Prva^ Bohinj 3 : 0, Olimpija III : Plamen 1 : 3, Kamnik II : Triglav 0; j Termo Lubnik : ČIB Bovec 3 : 0, Branik Sedex : Mokronog 1 ■ \ Vrstni red;: Termo Lubnik, Portorož in Prvačina 8, Kamnik JLp Triglav, Plamn in Olimpija 4, Mokronog, Bled II in Bohinj 2, ^ Bovec in Branik Sedex 0 točk. . n, Rezultati 3. DOL zahod - ženske: Bled II : LIK Tilia II 3 • Šenčur : Novo mesto II 3 : 0, Piran : Bohinj 3 : 23, Šentvi Jesenice 3 : 2, Julči Vital II : Solkan 0 : 3. Vrtsni red: SentJ^jJ, Bled II in Šenčur 6, Solkan, Jesenice Bohinj, Piran 4, LIK Tiha Novo mesto II 2, Cimos III in Julči Vital II 0 točk. • Bi*«1* Maček ^MALAJSKA ODPRAVA SHISA PANGMA SKI 8000 SLOVENCI MED REDKIMI NA VRHU ^oleg naših alpinistov je bilo pod goro 6 tujih odprav, a le dve od njih sta uspeli. J*«*, 29. oktobra - Pol naše štiričlanske J2***e je doseglo 8012 metrov visoki ruralni vrh tibetanske gore Sbisha Pang-S smučanjem z višine 7550 je en član E^jevil nov slovenski višinski rekord. To je le na objektivne možnosti lep dosežek, jcenil vodja odprave Matej Kranjc iz . ctirja, ki skupaj s tržiškim alpinistom L *|kom Tomazinom predstavlja odpravo ™cem Gorenjskega glasa. fh?aPrava se je otepala z velikimi finan-J'*' teiavami. Kako je to vplivalo na in njegove priprave pred odho- KRANJC: "Neugodne gospodarske razmere doma in manj bogat evropski športni trg zmanjšujejo možnosti financiranja tudi v alpinizmu. Naša odprava je ob tem izgubila enega močnih sponzorjev, ki ga je prizadela "igralmška afera". mmmmwmŽ&l V alpinizmu nek -tr8 *e veQ°Ča. Odpravo smo morah zmanjšati s lanov na 4 udeležence. Iskanje denarja fizi^ seveo saj je na koncu ponavadi velika "Sg s časom." ftJyMAZIN: "Mislim, da so priprave na odpravo razgalile razmere na Planinska n)iez' Slovenije, še posebej na Komisiji ta> Prave v tuJa gorstva. Gre za neurejene "«nere, ki so nam napravile precej težav." pogosto prevzema na odpravah alpinista in zdravnika. So zato f!r?Ve na spravo še zahtevnejše? ^J^MAZIN: "To jasno pomeni do< dodatno vuremenitev. Pripraviti je treba ves materi-^izpeliati preglede in pripraviti tudi sebe strokovno delo na odpravi, ki je v v"fsičem drugačno kot doma. Meni je to MCselJe, saj imam rad svoj poklic. Na sami o-Pravi je veliko odvisno, lahko bi rekel, iječe. Tokrat nam je bila naklonjena." „c^'(/ev odprave ste Imeli več. Kakšna je °^prave glede na to, da ste nekatere S? njih kljub težavam Izpolnili? KRANJC: "V danih razmerah smo naredili največ, kar je bilo možno. Hitra dosega vrha je po eni strani povezana z našo pripravljenostjo, po drugi strani pa s stabilnejšim vremenom ob našem prihodu. Z doseženim sem povsem zadovoljen. Na vrh sva prišla dva in tudi druga dva sta imela to možnost; žal smo imeli smolo z obutvijo, zato sta se zaradi nevarnosti zmrzlin raje odpovedala vrhu. Zaradi orkanskega vetra nismo mogli izpolniti glavnega cilja, da bi smučali z vrha. Vseeno smo dosegli nov višinski rekord v slovenskem ekstremnem smučanju." Slabo vreme je pred vami nagajalo več tujim odpravam. Menda ste pomagali tudi pri reševanju njihovih članov? TOMAZIN: "S težavami tujih od-^ prav smo se srečali že v Katmanduju. Tam sem pomagal težko pomrznjeni-ma španskima alpinistoma. V baznem taboru so pravo dramo med vzponom doživljali Korejci; en član je med ;% sestopom umrl, _vodja odprave pa je po dobrem tednu sestopil z gore težko pomrznjen in sem ga za nekaj časa vzel v oskrbo. Člani naše odprave smo bili ves čas na meji zmrzlin. Mlajša dva sta ravno pravi časobrnila z gore, sam pa sem imel največ skrbi zaradi zmrzlin prstov na roki." In kakšna so vajina doživetja z vzpona na vrh in smučanja v steni? KRANJC: "Zame je bil to prvi osemtisočak, zato je doživetje toliko močnejše. Greben od 7500 metrov do vrha je ocenjen s francosko oceno AD, kar se je meni zdelo ravno prav težko za plezanje, večinoma v trdem snegu. Če bi steno prestavil nekaj tisoč metrov nižje, bi bila to lepa zimska plezarija. Za smučanje je bil ravno zgornji del stene - spust sem začel pri 7400 metrih - tehnično najbolj zahteven. Pobočje ima 40 do 45 stopinj naklona, v trdem snegu pa so tudi poledenele plošče, kjer je velika možnost zdrsa. Poseben problem je bil močan veter; treba je bilo uloviti primeren trenutek s pravo smerjo gibanja vetra in vidljivostjo. Prvi dan sem smučal do višine 6900 metrov, kjer sem prespal v taboru 2, drugi dan pa sem končal smučanje na 5800 metrih, v primerjavi s smučanjem v Pamirju je bila sedanja naloga dosti težja." TOMAZIN: "Lažje zdravstvene težave so me zadržale v baznem taboru, zato sem krenil proti vrhu en dan za drugimi. Tako sem se od baze do vrha vzpenjalsam. Le v drugem taboru sem se srečal z Matejem, ki se je vračal z vrha. Drugi dan sem se uspel vzpeti v približno desetih urah na vrh, vinar pa je bil najbrž še hujši kot dan poprej. Pri vzponu sem napel vse moči, da sem nesel smuči nekoliko višje, več pa se ni dalo. Zase vem, da sem že v boljšem počutju prilezel na osemtisočak. Od vrha se kljub viharju nisem mogel takoj posloviti; izkopal sem luknjo in iz njenega zavetja užival v opazovanju razgleda. Seveda sem poslikal skoraj cel film, kar na taki višini ni enostavno. Smučanje mi je šlo bolje, kot sem pričakoval po skromnih zimskih pripravah. Vihar je pri tem najbolj nagajal, v zadnjem delu pa sem imel največ težav v slabem snegu zaradi težkega nahrbtnika, tako da tudi brez padcev ni šlo." In kako ie vodja odprave zadovoljen z mlajšim delom svoje ekipe? KRANJC: "Karničar in Golob sta res mlada, oba rojena leta 1970. Glede na to sta se lahko na odpravi veliko naučila, ker smo imeli vsi štirje dovolj dela. Oba sta se na gori zelo dobro obnesla. Še posebej me Spresenetil Drejc, ki je bil prvič v imalaji in na taki višini. Zelo cenim njuno zrelo odločitev za vrnitev z gore manj kot 500 metrov pod vrhom za ohranitev zdravja. Oba sodita v kategorijo perspektivnih alpinistov, zato bosta še imela priložnosti za uspeh." Uspeh vama najbrž veliko pomeni, neizpolnjeni cilji pa še ostajajo? KRANJC: "Kot alpinist sem zelo vesel, da sem bil na osemtisočaku, kot vodja pa lahko pohvalim višinski rekord v smučanju. Zame je največji izziv prav sodelovanje pri teh rekordih, pri skupnih ciljih alpinizma in smučanja. Uresničitev tega bo seveda odvisna od vrste faktorjev." TOMAZIN: "Na tri vrhove osemtiso-čakov sem stopil sam, vendar ni šlo za absolutne solo vzpone. Meni osebno taki vzponi več pomenijo, ker so zahtevnejši. Moj moto pn teh vzponih ni ravno zbiranje najvišjih vrhov, pač pa kompleksna dejavnost, s stališča najširšega alpinizma. K temu sodi tako plezanje v najtežjih razmerah, smučanje z vrhov, polet s padalom z gora in podobno. Nekaj mi je že uspelo, nekaj pa bi še rad dosegel!" . * Stojan Saje • Foto: Janez Pelko INSKI USPEH NA SVETOVNEM PRVENSTVU ŽLAT0 IN SREBRO ZA STANKO IN DUŠANA \ Hj, !|J ■ Ko sta se Stanka in Dušan s kolajnama vrnila z Japonske, Jj)0 ''^sprejema, kakršnega so ob podobnih uspehih vajeni mlajši {j^Bilu. Za oba se je le začel nov delovni dan - z novimi ((Krhkimi >n službenimi obveznostmi in z mislimi na prihodnja vete °Vania- Naslednje leto bo v Grčiji evropsko prvenstvo letg^nov, čez dve leti svetovno prvenstvo v Ameriki, čez štiri detJ v.Južni Afriki. Čeprav morata za takšna tekmovanja večino Prve * Prispevati iz svojih žepov, bi rada odšla tudi na ta ns*va. Ne zaradi kolajn, ampak zaradi atletike, doživetij... S • Čeprav ie najprej kazalo, da bo s slovensko reprezentanco "odletela" na Japonsko peterica članov veteranske sekcije atletskega kluba Triglav, so nazadnje na pot odšli le trije: poleg Stanke In Dušana še Ana Jerman. Slovensko zastopstvo je na tekmovanju doseglo lep uspeh: Stanka, ki je že pred odhodom napovedovala kolajno, se je okinčala z zlatom, Dušan si je okrog vratu obesil srebro, Ani pa je manjkalo le kanec športne sreče, da bi si v teku na osemsto metrov pritekla bron. Čestitamo! ^ Prezelj 1^°: Smo JU obiskali doma v ^°vala Sta 2 zanosom pripovedk ° tekrnovanju na Ja-■titen i ' ° tem, kako ime-lstva avn°sten začetek prve-*'cni *°.J«n pripravili, o mno- itletov i7e7^Ldvanajst tisoč i °t »j držav sveta, o več ^je v ?efet let stari-atletinji, US cJ*oku v ^ino zmagala s »aje ^timetri (neverjetno za Pojmovanje starosti), o Dušan Prezelj dobri organizaciji, ki so jo "zmotile" le zamude pri tekmovanjih, o približno tri kilometre dolgem in kilometer širokem športnem parku, v katerem so kar trije atletski štadioni - in še bi lahko naštevali. Stanka priznava, da je na prvenstvu v svoji starostni skupini (od 40 do 45 let) pričakovala večjo konkurenco in tudi boljši rezultat. Začela je pri 140 centimetrih, končala pri 160 in potlej, ko je že bilo jasno, da je svetovna prvakinja, poskušala preskočiti še višino 163 centimetrov. Čeprav je pred odhodom preskakovala tudi višje nastavljene letvice, tokrat ni šlo. Je bilo krivo novo okolje, pomanjkanje konkurence, "japonski čas", lažja poškodba...? Le kdo bi vedel?! Stanka (njen osebni rekord iz mladostnih tekmovanj je 186 centimetrov, kar je bil tedaj drugi najboljši rezultat v Jugoslaviji), pravi, da je zmage zelo vesela. Kako je tudi ne bi bila, ko pa se je na Ervenstvo skrbno pripravljala! fajmani dvakrat na teden sta bila z Dušanom na štadionu, poleti skoraj vsak dan. Seveda: ne samo zaradi svetovnega prvenstva in podobnih tekmo- vanj, ampak predvsem zaradi sebe in otrok, ki kažejo precej zanimanja za atletiko. Štirinajstletni Kozle gre očitno po maminih in očetovih stopinjah, saj je že pri štirinajstih letih preskočil višino 180 centimetrov, pa tudi devetletna Eva in leto mlajši Marko se rada "igrata" atletiko. Atletika, zdravo športno življenje je pri Prezljevih slog življenja - in tema razmišljanja. Stanka v pogovoru omeni, da so ostri nasprotniki uporabe drog v športu in trdno prepričani, da se tudi samo s trdim delom da doseči dobre rezultate. Dušan je imel v svoji starostni skupini (od 40 do 45 let) konkurenco sedemindvajsetih atletov. Čeprav je bil med vsemi kandidati za kolajne najstarejši (čez nekaj mesecev bo dopolnil 45 let), je skočil prav toliko kot zmagovalec (195 centimetrov), o zlatu in srebru pa je odločala pomembna malenkost - število poskusov. Dušan je glede na deževno jesen, ki je motila priprave, in službene obveznosti v Iskri Ero (žena je učiteljica v osnovno šoli SimonJenko) zadovoljen z rezultatom in uvrstitvijo. Nova priložnost bo svetovno prvenstvo v Ameriki, kjer bo (ce se bo tekmovanja le udeležil) med najmlajšimi v skupini od 45 do 50 let. In kar samo po sebi se zastavlja vprašanje: bo takrat poleg kolajn "naskakoval" tudi svetovni rekord 196 centimetrov? • C. Zaplotnik ŠD BMP LJUBLJANA NOVI DRŽAVNI LIGAŠ V hotelu v Cerknem je prizadevnim organizatorjem iz Tolmina uspelo zelo lepo izvesti letošnjo 1. državno šahovsko ligo - zahod. Med več kot sto igralci je bil 1 mednarodni mojster, 1 mojster FIDE, 2 slovenska mojstra in kar 40 mojstrskih kandidatov. Prednost iz prvega dela je v zadnjem kolu z neposrednimi tekmeci ŠD Jesenicam uspelo ohraniti igralcem mlade ekipe ŠD BMP Ljubljana (Miha Furlan, Tomaž Marinšek, Primož Potočnik, Andrej Vospernik. Andrej Brcar, Blaž Ivanuša, Marjan Potočnik, Svetlana Saljič, Barbara Pribožič, Mitja Piškur, Gorazd Lampič in Primož Marinšek). V dveh letih jim je uspelo priti iz najnižjega v najvišji rang tekmovanja. Drugo mesto so z izstim številom točk in štirimi točkami zaostanka zasedli igralci ŠD Jesenice, tretji pa so bili z 10 meč točkami in največjim številom šahovskih točk igralci Nove Gorice. Končni vrstni red: 1. ŠD BMP Ljubljana, 2. ŠD Jesenice, 3. ŠD Nova Gorica, 4. ŠD Iskra AET Tolmin, 5. ŠS ŠD Žusterna, 6. ŠK Kodeljevo Ljubljana, 7. ŠK Novo mesto in 8. ŠK ŠKVIGOL Škofljica. MLADINSKO PRVENSTVO GORENJSKE V soboto in nedeljo, 6. in 7. novembra, bo v prostorih ŠS Tomo Zupan Kranj (Cesta Staneta Žagarja 27, Kranj) mladinsko prvenstvo Gorenjske. Prijave in 1. kolo so v soboto ob 9. uri. Igra se 9 kol po švicarskem sistemu z igralnim časom 30 minut na igralca za partijo. V soboto se igra 6 kol, v nedeljo pa 3. KLUBSKO PRVENSTVO ŠS TOMO ZUPAN KRANJ Že prejšnji teden se je začelo prvenstvo ŠS Tomo Zupan Kranj za leto 1994. Nastopa 17 igralcev in gralk. Pomerili se bodo v 9 kolih švicarskega sistema, igralni dnevi pa so ob petkih od 17. do 22. ure. Rezultati 1. kola so bolj ali manj pričakovani, v 2. kolu pa je Matej Sušnik presenetil Rudija Ostermana in spretno kaznoval njegovo slabo igro. Rezultati 1. kola: Rudi Osterman : Blaž Kosmač 1: 0, Tomaž Rogelj: Marjan Butala 1/2 :1/2, Milan Golja : Matjaž Šlibar 0 : 1, Emil Muri : Zlatko Jeraj 0:1, Maja Šorli: Matej Sušnik 0:1, Simona Orel : Drago Rabič 1 : 0, Bojan Planinšek : Aleš Drinovec 0:1, prost je bil Uroš Kavčič. Rezultati 2. kola: Matej Sušnik : Rudi Osterman 1 :0, Matjaž Šlibar : Simona Orel, Zlatko Jeraj : Aleš Drinovec 0:1, Uroš Kavčič : Boštjan Markun 0 : 1, Tomaž Rogelj : Emil Muri preloženo, Marjan Butala: Peter Kovačič 0:1, Blaž Šorli: Maja Sorli 1 : 0, Drago Rabič : Milan Golja 1 : 0, prost je bil Bojan Planinšek. Vrstni red po dveh kolih: 1.-3. Šlibar, Sušnik, Drinovec (po 2), 4. - 5. Markun, Kovačič (po 1/2), 6. - 12. Osterman, Jeraj, Orel, Kosmač, Rabič, Planinšek, Kavčič (po 1), itd. • Aleš Drinovec Žrebanje pri Šparovcu Ob zaključku tradicionalnih jesenskih gorenjskih dnevov v Spar marketu šparovec v Strugi na Koroškem je Šparovčeva vnukinja Kristina takole izžrebala srečne nagrajence: 1. barvni TV Philips - Mirko Derlink, šoriijeva 19, Kranj 2. stereo radio kasetofon - Marko Rebol, Hraše 4, Preddvor 3. Moulinex likalnik na paro - Milena Burjek, Breg ob Savi 73 4.10 brusilnih plošč, premer 23 - Franc Jane, Podljubelj 100 5. termovka - najnovejši design - Ljudmila Borštnar, Podljubelj 68 6. stojalo za časopis - Marjan Grajzar, Sajovčevo naselje 9, Šenčur 7. radijska budilka - Ivanka Kenda, Brezovica 3, Kropa 8.101 olja - Tončka Mokorel, Hladnikova 44, Križe 9. madžarska salama - Ana Kleindienst, Snakorska c. 47, Križe 10. madražska salama • Marija Mohar, Žiganja vas 82, Dupnje . 11.1 kg kave - Miro Globočnik, Hrastje 176 a, Kranj 12.1 kg kave - Tinca Gašperin, Kropa 29 13.1 kg kave - Alenka Štern, Letence 4, Golnik 14.1 kg kave - Miloš Jocip, Delavska c, Kranj 15.1 kg kave - Stanka Zupan, Smledniška 1, Kranj Nagrajence čakajo nagrade pri šparovcu, vse ostale naše bralce in Sparovčeve stranke pa obveščamo, da pripravljajo pri Šparovcu novo priložnost za pridobitev lepih nagradi Foto: Gorazd Sinik Burjekova z Brega ob Savi sta dobila poleg nagrade se posebno darilo g. Sparovca. UGODNO PREKMURSKI PRAŠIČI, prašičjepolovice310,00 SIT/kg m mlado junčje meso iz reje pomurskih krneti]. MESARSTVO KODILA tel.069/21-804 > ŠKOFJA LOKA 0.0.0., KIDRIČEVA 50 Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost - tehnični pregledi motornih vozil OVERLOCK PFAFF in SINGER nova, nerabljena, ugodno prodam. 0215- 650 25023 Ugodno prodam malo rabljeno MAŠINO za brizganje plastičnih mas riro 60 GR. 77-477 25030 PEČ za centralno kurjavo 30 KW z bojlerjem, ugodno prodam. 0 48-733, Pivka 1, Naklo._mim Prodam PRALNI STROJ, barvni TV In zamrzovalno SKRINJO. «47-805 24900 GLASBILA MALI OGLASI 9 217-960 APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 2073« AGROIZBIRA Prosen, Čirče, nudi ugodno vse vrste akumulatorjev. Primer: 12 V 97 - 100 Ah cena 8.I50.00 SIT, olje za traktor Super 3 IO I cena 1.990,00 SIT, vse vrste traktorskih gum Barum, rezervne dele za traktor. Pokličite nasi 0324-802 22775 lolo bobnar Glasbeni sintesajzerjl firm ROLAND. KWAJ. CASIO. HOHNER In GOLDSTAR po najnižjih cenah že od 6000 SIT naprej. Zahtevajte Informacije In prospekte. SINKOPA D.O.O., Žirovnica 87, 0064/802-216 23673 ^ GR. MATERIAL Prodam električno hidravlično STISKALNICO 250x130 v dobrem stanju, cena po dogovoru. 047-350 25010 ZELO UGODNO NAPRODAJ MASEY FERGUSON MF HX, letnik 1987. aOOOobratovalnih ur. iprodaj nov* gume. telvpikoptka roka. 4 žlice, hitri menjalec. MF 50 HXS, letnik 1990. 2900 obratovalnih ur. nove gume, teleskopska roka. 4 rilce. hitri menjalec, firma BUCAJSKI. Veiden/Vtba ob Vrbskem Jezeru, telefon: 0043 -4274 -4111 LEKERO MILJE pri KRANJU -KERAMIČNE PLOŠČICE In GRANI-TOGRESI, sanitarna keramika, tuš kadi, kabine, kopalniško pohištvo In dodatki, OKNA, VRATA - VHODNA IN NOTRANJA, vse vrste senčil, žagan les, opaž, ladijski pod, parket, zaključne letve, rflSONI In PREPROGE IZ VOLNE. hobby program, ter izdelki po naročilu. 0064/43-345 2451» Ugodno prodam PEČ na trda goriva za ogrevanje večjega prostora. Kvader, Predoslje 132, 0241-128 246» Trodelna okna prodam, dobro ohranjena. 066-406 25036 BOBROVEC OPEKO novo 350 kosov, prodam. 078-113 25044 IZOBRAŽEVANJE Instruiram angleščino za osnovne Sole. 0213-115 Andreja 25010 KUPIM Odkupujemo STARINSKO POHIŠT-VO in ostale starlnjske predmete. ANTIKA KIRKA, TAVČARJEVA 7, KRANJ 0 221-037 In 48-545 20103 Odkupujemo LES vseh drevesnih vrst, cene zelo ugodne. Rok plačila je 15 dni. 0 311-773_25020 Odkupujemo kvalitetni žagan les smreke deb. 76 mm, hlodovino smreke, Jelke, bora, bukve, Javora, Jesena, hrasta, kostanja, celulozni les smreke in jelke in kostanjeva drva. 0620-749 ali 621-849, vsak delavnik od 7. do 15. ure 2503a LOKALI V centru Šenčurja oddam poslovne prostore (trgovina, obrtna dejavnost, pisarne), vseljive decembra. 0403- 301, PO 17. Uri 24073 V najem oddamo poslovne prostore, primerne tudi za trgovino (neživilsko) na prometni točki v okolici Kranja. 0331-537 ali 311-056_25009 V najem vzamemo, prostor primeren za TRGOVINO, najmanj 20 m2. 0 51 -428 25046 LOTERIJO, PRI KATERI NE POTREBUJETE LE O; SREiKO Srečneže čakajo izjemno bogate nagrade, pa tudi ostali udeleženci ne boste ostali praznih rok! Vnagradnem skladu Bohinjski loterij* vas čaka: - 20 milijonov šolarjev - garsonjera v Ljubljani - 3x Renadt Šafrane 22 Si - 5x Renault 19 RT I Si ■ 35x Renadt C lio RT 1.4 - tisoč tedenskih počitnic in mnogo drugih nagrad. Vsem tistim, Id bi sicer po žrebanju vrgli srečko v koš, pa svetujemo, da počakajo. Vsaka srečka namreč prinaša popust t idntmšt bohinjskih turističnih objektih (smučišči na Voglu in Kobii, hoteli Kompas, Bellevue, Jezero in Zlatorog). Pa še to: aobUu bomo intbali k med prodanimi srečkami, kar pomeni, da nobena nagrada ne bo ostala neizfrtbana. S kuponom, ki ga objavlja samo NEDEIJSKI DNEVNIK, lahko na vseh prodajnih mestih Tobaka, Dnevnika, Pela in pn uličnih proaajakih, kupite komplete petih srečk za 1500SIT. Šesto srertn pa vam podari NEDEIJSKI DNEVNIK i kmJSJm žrebanji': 4 det cnihm »■ liohiniu RENAULT " SATEX" SATELITSKE ANTENE ŽE OD 499 DEM, DO 24 OBROKOV 13 MESECEV GARANCIJE Tel.48-570 KRANJ - center na Izredni lokaciji, prodamo HIŠO primemo za poslovno dejavnost. 0 214-674 in 218-693 PRODAMO; V KRANJU - Primskovo 120 m2 pisarniških prostorov. ODDAMO; V ŽIREH večji opremljen trgovski lokal, v KRIZAH pri Tržiču nove pisarniške prostore (3x24 m2 in 70 m2) v KRANJU - Britof hišo s stanovanjem In delavnico. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 in 218-693 25002 KOLESA APN 6, odlično ohranjen, prodam. 0 621-414_25003 APN 6, letnik 1987, ugodno prodam. 0 422-239 25098 OBVESTILA SAVNA KLUB, Kokrški breg 3 A (za Globusom), 0211-927, obvešča vse člane in obiskovalce, da je lokal odprt vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo od 17. ure dalje. Vabljeni na savnanje, masaže, solarij in osvežilni bife! 22451 Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko, dne 6.11.1993. Prijave na 0 49-442 24115 Dne 11. do 13.11., 18.-20.11, 25.do27.11. Organiziramo NAKUPOVALNI IZLET v Brno in Blansko. Informacije in prijave na 0325-737 OTR. OPREMA Prodam omaro in posteljo otroške sobe. Kepic, Sr. vas 17 A Šenčur 25022 Italijansko otroško POSTELJICO na kolesih skupaj z Jogijem, prodam. 0 325-461, po 20. uri 25100 HIŠO v bližini Bleda, cena 45000 DEM, prodamo. 0 061/614-629 25073 HIŠO v bližini 230.000 DEM, prodamo. • 614-629 Medvod^ ejj* 2S07S V PRODAJI IMAMO: 9°zd°& pašnike in travnike; vikend ptf£" na Joštu, pod Krvavcem, Trste"*" pri Golniku; Zazidljive patce\e Lescah, na Jezerskem, Radow* Starejše hiše; pri Podvinu, v BW"T Bh, pri Žirovnici In druge. KUPUJE O MANJŠE HIŠE .7" GORENJSKEM. PRODAJALCI, PROVIZIJA SAMO 1.8 %. NEPREMIČNINE. 0 ,214-674!« 218-693 OSTALO DRVA meterska, razlagana, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki z dostavo! 0325-488 20070 Ugodno prodam, po sejemski ceni NOVO VRTNO HIŠ6 E5, vel. 3,5x3.5, montažne gradnje Smreka Gor grad Se v paketih. Seliškar. Pod šijo 9, Tržič, 050-028_msii Smrekove PLOHE 5 cm In 15 m3 hrastovih DRV, prodam. 0 681-575 25066_ Za simbolično ceno prodam SADIKE debelih vrtnih jagod. 0 45-532 25077 13 m2 talnih KERAMIČNIH PLOŠČIC 10 x 20 cm, ugodno prodam. 0 66-748_25005 Novo BLATNIKE, za traktor Zetor, prodam. 0 421-024, Zalog 19, Cerklje. 25102 PRIDELKI MED kostanja, akacije, haja, lipe, prodam. 0 692-230 24752 Prodam REPO za kisanje. Grad 3, Cerklje 25003 1620- 25011 Prodam KOSTANJEV MED. 746 Drobni - krmilni KROMPIR, prodam. 0 42-770 25081 POSESTI Okolica Bleda- prodamo hišo z velikim vrtom. 0725-034, od 19. do 21. ure 24906 Na Oskovnici prodam TRAVNIK po 2 D£M/m2. 0061/261-408 26004 Prodam TRAVNIK v Upici pri Škofji Loki. Cena po dogovoru. 0061/613- 305 25005 Prodam zazidljivo PARCELO v Britofu pri Kranju 634m2. 00218- 178 25016 HIŠO v Šenčurju pri Kranju, komfortno, 3x165 m2, cena 350.000 DEM, prodamo. 0 061/614-629 25070 Razumete slovensko? Potem je ta oglas za vas' 5 AVTORJEV S ROMANOV 5 ŽANROV 5 SVETOV 5 FINALISTOV NATEČAJA Z* SLOVENSKI ROMAN LETA V ZBIRKI 5 VELIČASTNIH FRANJO FRANĆIĆ: SOVRAŠTVO FERILAINŠČEK: ASTRALNI NIZ PETER MAUK: LOVIŠČA MIHA MAZZtNI: ZBIRALEC IMEN ANDREJ MOROV1Ć: TE KAVE C Najboljša iz najnovejše slovenske literarne produkcij« za: 2.500 SIT Knjige naprodaj v vseh knjigarnah, prodajalnah Mercatorja in bencinskih črpalkah Knjige lahko naročite po telefonu in dvigne^ v vseh poslovalnicah OPTIMIZMA. Racate po povzetju + poštnina) ali na R. 52200-601-16273 Tel.:067/22 158 22 951 Tel.:061/1256 14& 1259 289 OPTIMIZEM HOLDING d* VoJaričeva 5, Postojna OPTIMIZEM HOLDING d-d1' Tomščlva 1,61000 Ljubljana 5 VELIČASTNIH lahko kupite tudi v GORENJSKEM GLASU na malooglasnem oddelku, Bleiweisova 16 ali naročite po te* 218-463 ali 217-960 irograma: 38.964 SIT 46.190 SIT 54.385 SIT .stereo 100.575 SIT CD od 43.955 SIT VIDEO CENTER I REVOK 1 ^Ureditve vfe« *ola Kranj - Delavski dom, otroke, mladino in odrasle. "»J*581 _24862 **ZNO PRODAM ^tofeS?0 VDELANE SMETNJAKE ^ W** 0LESNE SAMOKOLNICE, Otm t*° In žaganje, ugodno pro-Krani S'ed«' Bojan, Predoslje 132, <1»241-128 21125 Jezova, mešana DRVA <^Jn dostavim. «696-04224459 «P«uS2no~ PREPROGA za dnevno, °34 io0, enotarifnl števec. 0725-*|^Jadovijica. 25030 •ŠSrf PDB'JAČ za Z 101 in AVTO 2$4 ,(J Blaupunkt, prodam. O 421- "^.^ _ 25057 fcod!lasonic brezžični TELEFON, Wn£n. In TELEFONSKO IGRANJE 109 b?-od 20- do 24. ure. « 45- __25064 novo P°ny KOLO, in HAVBO 60 20 i8 la8, Pfodam. tt 325-461, • Un. »sini mm: D°0. POUŠICA PRI PODNARTU 6 TEL 064/70-225 ^dkopujemo hlodovino ^Je, jelke, bukve, jesena, in gozdne češnje. "Pujemo tudi les na panju ▼wQihkoUanah! Telefon Mc'OVINA !«»aksi . «.., • , ShHVIS •'Ulici, Jlcni i" brezncfii telefoni ■ "iucavn CPn''ale ■ zaščite - tclelonske litnice'08 k,c,nice ' kabli ' vtikači GOTOVINSKO POSOJILO v 1 dnevu garancija: čeki, zlato,avto, umetnine Ipd. Obresti 5 % HIPOTEKARNA POSOJILA (hiše, lokali, zemlja) MESTNA ZASTAVLJALNICA, Cankarjeva 4, LJubljana Tel. 061/1254-171 od 10. do 16.ure STAN. OPREMA Ugodno prodam trosed, dvosed in dva fotelja. «214-965 25002 STORITVE J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, ■ 329-886 10250 POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, Štedilniki, bojlerji, vodovodne In elektroinstalacije. • 325-815 222*3 RTV- SERVIS BALT1Č, Sr. Bitnje 65. Popravila vseh vrst TV, RA, video aparatov) Vaše želje sprejemamo non-stop na «325-589 24029 VLEČNE KLJUKE - SNEMLJIVE izdelam, montiram ali predelam. •633-506, popoldan 24052 Vedežujem na podlagi slike vase ali osebe, ki vas zanima. Zadovoljni boste. «714-612 vedeževalka Pikal 24624 TUJA VLAGANJA -OPROSTITVE CARINE za podjetja In obrtnik« če imate tujega vlagatelja, Vam uredimo vso dokumentacijo za izdajo odločbe in potrdila o oprostitvi carine hitro in kvalitetno. REGISTRACIJE podjetij, spremembe registracij... Inf. po tel. & fax: 061/737-862. Obnavljam stare kmečke PEČI. «85-139 24652 Montaža A KANALA MMTV ter ostalih TV anten. «215-146, 57-420 24654_ Montaža oljnih goničev in napeljava avtomatike za ogrevanje stanovanjs-kih objektov. «327-219 24995 Kovinske zaščitne mreže za kletna okna, vrata vam izdelamo po naročilu. «82-104 25001 KOMBI PREVOZI tovora in selitve. «215-211_25012 Polaganje PVC podov in parketa, brušenje in lakiranje parketa. 0631- 070_25014 Vrhunske satelitske antene, montaža klasičnih anten, dograditev A kanala. «310-223_25041 KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, vrata vam Izdelamo po naročilu! tt 82-104 25103 STANOVANJA Prodam 2-sobno STANOVANJE v Tržiču. «061/327-189, 064/329-153 24659_ Lastniško 3 - sobno STANOVANJE zamenjam za manjše z vašim doplačilom. Šifra: LEPO OKOLJE 25053 PIZZERIJA MG. ŠPELA TRŽIČ, , Trg svobode 18 NAJBOLJŠE PIZZE vam ob predložitvi tega oglasa nudi -10% popust • 16 vrst pizz, kalamari - špageti, ocvrti sir VABLJENI Ponudbi •ALI OGLAS D010 BESED S KUPONOM BREZPLAČNO! (to tat!? vaS mali °9,as y 0DS.egu00 naivec 10 besed dostavili n« rji^" aH v naš malooglasni oddelek) na kuponu, Vam objave daijjj 0 zaračunali. Seveda pa ponudba ne velja, če je mali oglas Po Ura 10 besed> 'P00* ši,ro 'M. - takšne oglase zaračunamo n'ku oglasnih storitev v Gorenjskem glasu. ?eVvcK0Nu BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV NE SPREJEMAMO, nejI* 9.2GOLJ S TEM KUPONOM. Ko vpisujete tekst oglasa v kupon, v*Dn*f Ite v obse9 10 besed vključiti tudi podatka, kako interesenti N* te| * i° kontakt z Vami (Va5° telefonsko številko ali naslov). <,n«vnoTon 064/217-960 male oglase sprejemamo neprekinjeno 24 ur irnatg *' objavo zaračunamo po ceniku, naročniki Gorenjskega glasa Poseben malooglasni popust. a'*lte '» pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. Pfilinek, naslov: 0> ^otarn_objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Dvo in pol sobno stanovanje v centru Ljubljane, cena 130.000 DEM, prodamo. « 061/614-629 25071 Tri sobno stanovanje na Bledu, komfortno, cena 55.000 DEM, prodamo. « 061/614-629 25072 Eno sobno stanovanje v Preddvoru, komfortno, 43 m2, prodamo - lahko tudi v najem, za več let, cena po dogovoru. « 061/614-629 25074 UGODNO PRODAMO STANOVAN-JA RAZLIČNIH VELIKOSTI v Kranju, Šk. Loki, Žireh, Gorjah.ZAMENJAMO stanovanja; 3. sobno center Kranja za 3. sobno Soriijevo nas. ali Vodovodni stolp, 2. sobno Planina I. za manjše 1. sobno, 2 + 2 na Golniku za 2. do 2.5 sobno v Kranju, 2. sobno Planina III. za 3. sobno na drugi lokaciji, 2.5 sobno Planina I. za 1. sobno in 2.5 sobno v Bistrici pri Tržiču za 3. sobno. APRON NEPREMIČNINE. • 214-674 in 218-693 25090_ Boh. Bistrica, dvosobno stanovanje, takoj vseljivo, 49 m2, prodam. « 723-097 all41-246_«096 V škofji Loki prodam stanovanje, 52 m2. « 631-249 ali 632-771 25097 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabijeni rez. deli in odkup avtomobilov za avtoodpad. «064/692-194 24726 VOZILA Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET za Madžarsko, dne 6.11.1993. Prijave na « 49-442 24114 AUTO SAN KRANJ, podjetje za frodajo in odkup rabljenih vozil! akojšnje plačilo v DEM, prepisi vozil, brezplačen vpis v evidenco) «217-528_24747 Prodam JUGO 55, letnik 1988. «401-223 25006 Prodam GOLF diesel, letnik 1988 december 57000 km. «725-295 25010_ Prodam R 5. «50-272 25015 Prodamo ali damo v najem nov turistični avtobus TAM-122 A 70-T s klimo in ABS zavorami, 21 sedežev +1+1. «50-392 od 7. do 15. ure 25024 ZELO UGODNO NAPRODAJ: ALFA 33 -16 V, Permanent 4x4, letnik 1991.52000 km, recarosedezl. ABS. pomična streha, aluminijasta platlica. na skladišču stalno več kot 20 novih karambollranlh vozil. firma BUGAJSKI. Velden/Vrba ob Vrbskem jezeru telefon: 0043-4274-4111 HROŠČA 1200 J, letnik 1975, cena 1200 DEM, prodam. Zlato Polje 14. 25026_ Prodam Z 750 SE, letnik 1980 tudi po delih. «422-149_25028 126 P, letnik 1981, ohranjen menjam za karamboliranega, letnik 1989-90. «632-465 25032 Prodam PEUGEOT 205 GL 1987 maj^ garažiran, ohranjen. «57-420 Prodam HUNDAV PONY limuzina, letnik 10/90, prvi lastnik. 27.000 km, metalno sive barve, reg. do 10/94. «329-970 25043 Odkup, prodaja, kreditiranje in prepis vozil. AvTOSPORT, d.0.0., «331-503, 323-171 int. 12, vsak dan od 9. do 18. ure 25045 DIANO kleparsko obnovljena, reg. celo leto, vredna ogleda, prodam, tt 50-826 25047 YUGO 45, letnik 1989, soliden, cena 3700 DEM, prodam, tt 211-061, int. 221, ob delovnikih dopoldan. 25050 VvARTBURG, letnik 1982, vozen, neregistriran, mašina nova, prodam, tt 49-552 25061 126 PG, letnik 1986 in MOTOR Puch - oltajmer, oba registrirana, prodam. tt 48-600 25054 YUGO 45, letnik 1986, reg. do 3/94, cena 2400 DEM, prodam, tt 218- 491 25058 YUGO 60, letnik 1989, reg. do 6/94, prodam, tt 631-674 25060 ZASTAVO 101, letnik 1982, registrirana do konca leta, prodam, tt 733- 268_25065 Ohranjen YUGO 55, letnik 1989, cena 4400 DEM, prodam, tt 45-532 25076 OPRAVIČILO V zahvali za pokojnim HENRIKOM POTOČNIKOM iz Šenčurja sta v zadnji vrstici pomotoma izpadli mami Fanika in baka. R 4 GTL, letnik 1988, reg. do 5/94, rdeče barve, prevoženih 63.000 km, srednje ohranjen, cena cca 3.600 DEM, prodam, tt 218-647 25079 YUGO 45, letnik 1988, bele barve -prva barva, prevoženih 64.000 km, reg. do 12/93, cena cca 3.300 DEM, prodam. 0 218-647 25084 FIČOTA 850, letnik 1984, reg. do konca leta, prodam, šučur, Groharjevo nas. 5, Sk. Loka. 25094 YUGO 55, letnik 1985, rdeče barve, reg. do 7/94, cena 150.000 SIT, zelo ugodno prodam, tt 725-856 25099 ZAPOSLITVE Ob izidu velikega ugankarskega slovarja, nudimo delo na področju zastopništva. «213-108, 50-846, dopoldan 24511 PESTA PUB KRANJSKA GORA redno ali honorarno zaposli točaja ali točajko za delo v lokalu. «061/ 263-616 24678 V škofji Loki honorarno zaposlim dekle aH fanta za strežbo. «621-336 Zaposlim delavca na stružnih avtomatih, strugar ali kovinar, šifra: AVTOMATI_24919 AVTOŠOLA JURE zaposli honorarno inštruktorja kategorije B. Pismene vloge pošljite na naslov AVTOŠOLA JURE, Britof 290, Kranj_250» Redno ali honorarno zaposlitev nudim osebam, ki se zavedajo, da je za dobro plačilo treba tudi nekaj narediti. « 872-047, po 18. uri. 25052_ Odlično plačano delo, nudim komunikativnim osebam. « 325-543 25082 Izboljšajte svoj standard z odlično plačanim honorarnim delom. « 325- 543 25063 t- Sodelujte pri prodaji uspešnega knjižnega programa Mladinjske knjige. 0 632-330 25006 PESTA PUB KRANJSKA GORA - honorarno zaposli animatorja za vodenje zabavnih večerov. Ponudbe po tel. 061/263 616 \ ŽIVALI ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 17784 Prodam pudelčke, hrčke, ribe, akvarije z opremo, papige, želve, sivega žakoja. 076-342 24711 Prodam OVNA za pleme ali zakol. 077-629 25000 Prodam IRSKEGA SETRA,starega 7 mesecev. 0736-417 25007 PRAŠIČE za dopitanje ali za zakol, prodam. Luže 2, visoko. 25025 Mladiče PSI, križanci z Rotvailerji, odlični čuvaji, prodam. 0 70-732 25031 Prodam TELETA za zakol ali nadaljno rejo. 0713-230 25037 Prodam plemenskega OVNA in ovco. 081-541 dopoldan, int. 372 25040_ Prodam PRAŠIČE za rejo ali zakol, težke od 25-170 kg. Možna dostava. Prešere*n, Gorica 17, 0712-22225042 NOVOFUNDLANCE, mladiče z rodovnikom, prodam. 0 77-571, Bled. Prodam MLADIČA BRAK JAZBEČARJA z rodovnikom, odličnih staršev. 0217-922 25062 BIKCA SIMENTALCA starega 10 dni, kupim. 0 632-943 25063 180 kg težko SVINJO, prodam, lahko tudi polovico - domaČa krma. 0 49-252 25066 BIKCA SIMENTALCA starega do enega leta, kupim. 0 061/841-108 OVNA, prodam. 0 403-611, zvečer. BIKCA črno bele pasme, starega dva meseca, prodam. Oman, Zminec 12, Škofja Loka. 0 621-475 25059 ZAJCE za pripustitev ali za nadaljno rejo, prodam. 0 45-532 25078 Lepo belo - mlado Perzijsko mucko, vajeno čistoče, cena 150 DEM, prodamo. 0 326-560 2S087 KOZLIČKA, starega 3 mesece, ugodno prodam. 0 66-625 mm OPRAVIČILO Pri zahvali za JANEZOM KONKOLIČEM je prišlo do neljube napake - izpuščena je bila beseda oče. Pravilno se glasi: Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in prijatelja.........Za napako se opravičujemo! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, brata in strica ALOJZA MESARICA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pisno in ustno podane izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, še posebej govorniku Igorju Slavcu za poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala. Žalujoča žena Angelca Kranj, 20. oktobra 1993 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl PETER URBANC iz Križe v, Sebenje 22, upokojenec Tovarne obutve PEKO Tržič Od pokojnika smo se poslovili v ponedeljek, 25. oktobra 1993, ob 15.30 uri na pokopališču v Križah. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ V SPOMIN Žalostni so naši dnevi, kar zapustila si nas ti, v naši hiši je praznina, a v naših srcih bolečina. V tihem grobu zdaj počivaš in lučka ljubezni ti v pozdrav gori, spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši. 3. novembra bo minilo žalostno leto, odkar je odšla od nas dobra mamica, hčerka in sestra ZDENKA COTMAN iz Kranja Hvala vsem, ki se je še spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem preranem grobu. VSI NJENI Kranj, 3. novembra 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, tasta, brata in strica JANEZA GRILCA iz Trate pri Velesovem se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, podarjeno cvetje in izraze sožalja. Hvala gospodu župniku za lep cerkveni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala kolektivu Jelovice za darovano cvetje. Posebna hvala sosedom za pomoč v teh bridkih urah. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. HČERKA Z DRUŽINO Trata, 20. oktobra 1993 ZAHVALA V četrtek, 28. oktobra, smo se na pokopališču v Šenčurju poslovili od naše drage mame, stare mame in sestre, do upokojitve zaposlene v podjetju Živila Kranj MARIJE ŽALER roj. Jagodic (1922), Markčeve z Visokega pri Kranju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, nosačem, botrom, znancem z Visokega, Kranja in Celja, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalie. Hvala Gorenjskemu glasu, Javnemu podjetju Komunala Kranj, Gasilskemu društvu Visoko - Milje m družini Vraničar-Zajc. Zahvala tudi osebju Doma upokojencev v Kranju za skrb in nego, dr. Demšarjevi, g. župniku iz Šenčurja za lep pogrebni obred z mašo, pevcem okteta Klasje iz Predoselj, podjetju Navček d.0.0. z Visokega in še posebej Milki Ropret za vso skrb pri organizaciji pogreba. Še enkrat iskrena hvala vsem, tudi tistim, ki niste posebej omenjeni, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Visoko, 1. novembra 1993 Blejski župnik dr. Jošt Martelanc "Zavarovali smo premoženje" Bled, 28. oktobra - V Upravi za notranje zadeve Kranj so pred kratkim "postregli" tudi s primerom, kako je blejski župnik vlomil v del stavbe na Riklijevi cesti na Bledu (v nekdanje gospodarsko poslopje ob župnišču), ki naj bi jo Rimskokatoliško župnijstvo Bled po zakonu o denacionalizaciji tudi sicer dobilo nazaj. ko so zamenjali ključavnico na vratih v Špecerijino skladišče in v arhiv, so posneli z video-kamero in posnetek tudi izročili preiskovalnim organom. Radovljiška občina ie sicer že izdala denacionalizaciisko odločbo, po kateri mora Spe-cerija del stavbe, ki v pritličju obsega štiri poslovne prostore, Blejski župnik dr. Jošt Martelanc zatrjuje, da v stavbo niso "vlomih zato, da bi kaj ukradli ("niti enega predmeta se nismo dotaknili"), ampak zgolj zaradi tega, da bi še pred zimo zavarovali premoženje, ki sicer žalostno propada, in da bi vsaj delno razrešili veliko prostorsko stisko. Dogodek, v prvem nadstropju pa tri učilnice s kabinetom, vrniti Rimskokatoliškemu župnijst-vu Bled, vendar se je Špecer-ija "zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev postopka" pritožila. Ker na drugi stopnji o tem primeru še niso odločali, prav tako pa jim pristojni republiški organ m izdal začasne odredbe za zavarovanje lastninskih pravic, je župnijski pastoralni svet na izredni seji sklenil, da župnija še pred pravnomočnostjo odločbe prevzame stavbo v posest. • CZ. Denacionalizacija v radovljiški občini Poravnav skorajda ni Nekdanji lastniki podjetij se nočejo zadovoljiti z deleži in zahtevajo premoženje. Radovljica, 30. oktobra - Upravi za urbanizem ter za gospodarstvo in družbene delavnost, ld vodita denadonalizadjske postopke v občini, sta doslej od 475 zahtev za vrnitev premoženja oz. za ustrezno odškodnino popolnoma rešili 71 primerov, prav toliko pa tudi delno. Najzahtevnejši in najbolj zapleteni so (bodo) postopki za vrnitev premoženja agrarnim skupnostim ter podjetij in kapitala. Zahtevke za vrnitev prem0' ienja je vložilo tudi 2' agrarnih tn pašnih skupno*' ti, vaških odborov ter upravičencev vasi ali planine. v denacionalizacijskem pod' opku je tudi 36 vlog f vrnitev podjetij tn kapital* Gasilci so bili uspešni v boju s sušo in požari Država naj popravi vsaj polomljena vozila Slovenski gasilci so letos zvozili skoraj 344 tisoč kubičnih metrov vode in gasili 2252 požarov, od katerih jih je bila polovica v naravi. Opravljeno je bilo veliko dela, zato naj država pokrije vsaj stroške popravila polomljenih vozit Ljubljana, 29. oktobra - Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Tone Sentočnik je v petek na časnikarski konferenci povedal, da je bilo letošnje leto za gasilce izredno naporno. Po Sloveniji so pustošili požari, od lanskega decembra dalje pa vse do oktobra je trajala suša, dvakrat pa so se pojavile visoke vode z nevarnostmi poplav. Poveljnik je potožil, da je star gasilski voznik park odpovedoval, da so pokala podvozja, saj je bilo treba voziti na težko dostopna območja, in da so gasilska društva s svojim denarjem in prostovoljnim delom krpala vozila. Mnoga gasilska društva so predelovala v cisterne stara vozila. Če bi se prihodnje leto suša ponovila, bi polovica cistern odpovedala. Slovenija ima 480 cistern za prevoz pitne vode. Gasilci menijo, da bi jim morala država oziroma občine financirati popravilo teh vozil. Država pa bi morala glede na to, da se utegnejo suše ponavljati, pomagati pri modernizaciji Gasilska statistika Gasilci so letos v 59.584 prevozih zvozili 343.927 kubičnih metrov pitne vode tn pri tem prevozili 724.576 kilometrov. Opraviti so 178.752 prostovoljnih delovnih ur. Glede na to, da stane prevoz 5 kubičnih metrov vode 12.542 tolarjev, je prevoz veljal 747,3 milijona tolarjev, gastlct pa so morali sami plačati 55 odstotkov stroškov. Škoda na vozilih znaša 168,5 milijona tolarjev. V devetih letošnjih mesecih je bilo v Sloveniji 2252 požarov, ki so povzročili za 933,2 milijona tolarjev škode. Kar 55 odstotkov požarov je bilo v naravi. Njihovo število se je v primerjavi z lanskim obdobjem povečalo za skoraj 25 odstotkov. Steklina še razsaja Kranj, 2. novembra - Zavod za zdravstveno varstvo iz Kranja sporoča, da je steklino najti na vseh območjih Gorenjske. Le oktobra so ugotovili 24 primerov stekline, in sicer največ, 15, na območju škofjeloške občine, po en primer v tržiški in jeseniški ter 7 primerov v radovljiški občini. Na območju Podnarta, Bohinja in Radovne je bilo uplenjenih 6 steklih lisic, steklino pa so ugotovili tudi pri telici iz Sela pri Bledu. Vse leto so na Gorenjskem zabeležili 132 primerov stekline, in sicer največ v škofjeloški (83) in radovljiški občini (31). Zavod za zdravstveno varstvo iz Kranja prebivalce ponovno opozarja, da se izogibajo stika z divjimi in drugimi neznanimi živalmi, zlasti pa naj na to opozarjajo otroke. Vsako spremembo obnašanja ali obolenja pri domačih živalih naj takoj prijavijo veterinarski službi. Vsakdo, ki ga je poškodovala divja ali domača žival, naj poišče nasvet svojega zdravnika ali pa naj se oglasi neposredno v antirabični ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. . • D.Ž. voznega parka. Še dobro ie, da se policijski in vojaški helikopterji s posadkami usposabljajo za gašenje v težkih razmerah. Najprej sta bih usposobljeni dve policijski posadki. Njima sta se pridružili dve vojaški, usposobiti pa nameravajo še dve posadki. Direktor Republiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik je povedal, da so v opazovalno službo, posebej na Krasu, kjer železnica pri zaviranju vlakov in iskrenjem neti požare, vključili tudi fante, ki so se odločili za civilno služenje vojaščine. Njihov center je v Sežani, vendar so pričakovali večji interes za tako obliko služenja. Nova zakonodaja po Ušeničnikovih besedah rešuje tudi problem odsotnosti prostovoljnih gasilcev z dela. Tudi v prihodnje bo uveljavljena pravica do nadomestila plače in bosta tako zaščitena delavec kot delodajalec. Posebno slednji se morajo zavedati, da gasil-cio opravljajo pomembno delo. Matjaž Verbič, predstavnik obalnokraških gasilcev je namreč opozoril, da utegne interes za prostovoljno gasilstvo in za sodelovanje pri gašenjih upadati, če ta vprašanja ne bodo urejena. . • J.Košnjek Uprava za gospodarstvo in družbene dejavnosti, ki vodi E>stopke za vračanje kmetijs-h zemljišč, gozdov, kmetij, podjetij in kapitala, je prejela 213 vlog, med katerimi je 148 popolnih in 65 nepopolnih. 34 primerov je že rešila, 81 jih je v postopku, za 40 zadev so že bile ustne obravnave, 33 vlog pa še čaka na začetek reševanja. Uprava za urbanizem, ki vodi postopke za denacionalizacijo stanovanjskih hiš in stanovanj, poslovnih stavb in prostorov, stavbnih zemljišč, podjetij in kapitala ter delno tudi kmetijskih zemljišč in gozdov, je od 262 vlog, med katerimi je 225 popolnih, rešila 37 primerov. 129 vlog ima v postopku, za 169 primerov so že bile ustne obravnave, 59 vlog pa še čaka na začetek reševanja. Med temi jih je 28 v celoti vezanih na Slovenski odškodninski sklad, 31 vlog pa je bilo vloženih letos. Komisija za denacionalizacijo ugotavlja, da postopki normalno tečejo v primerih, kjer imajo oboji, nekdanji lastniki in sedanji uporabniki podržavljenega premoženja, odvetnika. Pri vračanju objektov sedanji uporabniki premoženja že po pravilu ugovarjajo in dokazujejo, da so v objekte vlagali in da so sedaj več vredni kot ob podržavljenju. Kar zadeva vračanje podjetij, nekdanji lastniki ne zahtevajo deležev, ampak premoženje (nepremičnine). Čeprav se upravičenci in zavezanci v teh primerih pogajajo tudi zunaj upravnega post- opka, doslej še ni prišlo & nobene poravnave. Za PP mere, kjer je zavezanec y venski odškodninski sklad- ^ občini ne razpisujejo obravfl* Razlog je v tem, da bo skj^ predvidoma izdal obvezo' šele ob koncu prihodnjega l* in da vse dotlej denacional^ cijske odločbe ne bodo ničljive. Pri vračanju kmetij5*^ zemljišč in gozdov so P°stojL bistveno daljši, odkar kot z«v zanec nastopa Sklad kmetij^ zemljišč in gozdov Repu«^ Slovenije. • C. Zaplotnik Pojasnilo notranjega ministrstva Ljubljana, 28. oktobra 1993 - Ministrstvo za notranje zadeve je poslalo dodatno pojasnilo glede zapisov v javnost*vA policija ne bo več pošiljala zapisnikov o prometnih nezgod** zavarovalnicam kot doslej. V sporočilu za javnost so ip&> drugim zapisali, da s spremenjeno zakonodajo in nje0, uporabo uveljavitev pravic vsem udeležencem v prometi« nezgodi Časovno ni bistveno drugačna zaradi dela pobcip Spremenjen je le postopek pridobivanja osebnih podatkov w pa organ, pn katerem bodo te podatke lahko iskali. PoUcjr sedaj ne bo več neposredno dajala podatkov zavarovalnic*0^ temveč bo za to pristojno tožilstvo ali sodnik za prekrške. y primeru prometne nezgode z manjšo gmotno škodo sta s udeleženca dolžna sama izmenjati osebne podatke in podat 1» o zavarovanju vozila. V nasprotnem primeru lahko pokliceg policista, ki bo pridobil osebne podatke od udeleženca, »j odklanja njihovo izmenjavo, hkrati pa ga predlagal sodniku *» prekrške. Pri hujših nezgodah pa ogled opravijo policisti preiskovalni sodnik, zapisnik o prometni nezgodi oziroBV predlog za uvodbo postopka pa policisti pošljejo pristojni" organom, ki potem posredujejo zainteresiranim strankam ^ podatke. Po mnenju ministrstva za notranje zadeve, & * slednjim načinom uvaja red pri pridobivanju in posredovaflJu osebnih podatkov. Kamniška vlada pokrila izgube Zaklada narave Na Veliko planino bo dražje namesto zaklada izguba Kamnik, 28. oktobra - Kljub temu da v podjetju Zaklad narave d.o.o. niso upoštevali predlogov občinskega izvršnega sveta Kamnik, so se odločni, da pokrijejo lansko izgubo, zapadle kreditne obveznosti in stroške tekočega vzdrževanja, zahtevali pa so podražitev prevozov na Veliko planino ter preselitev podjetja. 31.3 r n r i i Leto dni je minilo od ustanovitve družbe Velika planina - Zaklad narave, katerega več kot 90-odstotni lastnik je občina Kamnik, ostalega pa podejtje Stol. V nasprotju s poetičnim imenom, se družba ukvarja s tačas zelo prozaično dejavnostjo, kot je vzdrževanje žicniškega sistema na Veliko planino, to pa je dejavnost, od katere v naših logih še ni nihče posebej obogatel. V družbi Tehnični spomenik ob avtocesti - Ob otvoritvi novega avtomobilskega odseka Hrušica - Vrba so ob cesti pri novi Kompasov! menjalnici in restavraciji na Zgornjem Plavžu odkrili tudi tehnični spomenik. Ob avtocesti stoji največje evropsko ohranjeno hidravlično kolo, ki je staro dobrih sto let. - . D.S. - Foto Janez Pelko Jaz sem prometni inšpektor "Resnično ne želim, da bt se še komu kdaj zgodilo to, kar se je meni med policijskim štrajkom 8. oktobra v Kranju," je konec minulega tedna pripovedovala Tanja Roblek z Mlake pri Kranju, ki je zaradi nesreče še vedno v bolniškem staležu. Zvečer ob 19.15 tistega dne, ko so policisti štrajkali, se je z avtomobilom peljala po Bleiweisovi v Kranju. Bila je namenjena v Stražišče. Pred prehodom za pešce pri banki, nasproti kina Center, je morala ustaviti. Takrat pa je vanjo trčil golf, kije pripeljal za njo. "Voznik se je osorno, da ne rečem nesramno, predstavil, da je prometni Inšpektor in da že ve, kaj in kako je prav. Skratka, kriva naj bi bila jaz, ker sem ustavila pred prehodom za pešce. Šele po odločni zahtevi, da morava na policijo, je gospod Inšpektor pristal na zapisniško ugotavljanje nesreče. Zal pa so ml policisti zaradi štrajka lahko pomagali le z nasvetom, naj st zabeležim registrsko številko avtomobila, ki ga je vozil, kot se je predstavljal, prometni inšpektor. Z razlago, da sem kriva, je namreč s poškodovanim avtomobilom brez luči odpeljal" Kasneje se je resnično izkazalo, da je bil voznik golfa prometni inšpektor Alojz Medvešček, ki je na "nenadvaden način", čeprav je kasneje trdil, da bo treba vpliv alkohola pač dokazati, skušal (tako pač sklepa ponesrečenka) na svoj način izkoristiti "izpad" policistov. "Kakorkoli že. Policisti so zapisnik naredili. Gospodu Alojzu Medveščku pa bi vseeno rada sporočila, da je bilo zame tisti trenutek najbolj pomembno njegovo trne, priimek in naslov, ne pa službena funkcija, zgolj in samo občana. Tudi zanj najbrž nt pomembno, kje sem zaposlena, res pa je, da sem še vedno v bolniškem staležu zaradi nesreče." • A. Ž. ugotavljajo, da izjemno visoki fiksni stroški z upravljanjem žičnic na eni strani, ter slaba gostinska in turistična ponudba, na katero nimajo vpliva (to pa je odločilnega pomena za število potnikov in neizkoriščenost kapacitet), zelene zime ter iztrošenost žičnic na drugi strani, ne odpirajo možnosti rentabilnega poslovanja. Predlog za nakup rabljene dvo- ali celo trisedeženice, ki bi omogočil podaljšanje proti Tihi dolini, je Kamniška vlada zavrnila in pogojila kakršne koli nadaljnje razširitve z izdelavo prostorske dokumentacije Velike planine, v izhodiščih pa razvoj žicniškega sistema ni predviden. V družbi Zaklad narave ugotavljajo, da je perspektiva le v infrastruk- Pretekli teden je kamn$* občinska vlada *PreJeL predlog pogodbe o pr*n°\* pravice uporabe neprent'f ntn na Veliki planini '* podjetja Stol Kamnik * Občino Kamnik V letu * pol naj bt občina za prenv zagotovila 142.000 ne"" kih mark odškodnine. btt' prostorov ter neodplačane dite iz letošnjega prorac v nameniti 16 in pol niihjr p3 tolarjev, do konca tega 1?. fl0v naj bi dodali še 5 mUiJ0" , tolarjev. Pri Službi družb^«*. knjigovodstva so zahtevan Fjg, gled poslovanja družbe, Pff-tel gajo pa tudi, da se % U\ Simnovec in Gostišče fr^i) rob vrnita s podjetja Stol n v občinsko premoženje. UP ^ ni odbor in vodstvo družbe, mnenju občinske vlade, jj^, izpeljala vseh potrebnih razvitem sistemu infrastruk- pov za zmanjšanje izgube, ^ ture, ki ga bodo znali poslovno priporočajo dvig cen PreVt^0v, in kapitalsko povezati z ostalimi na žičnici za 20 odstot* ^ turističnimi subjekti in le po tej poti dosegli poslovanje, ki ne bo bremenilo proračuna. Izvršni svet občine Kamnik se je na take informacije in trditve družbe Zaklad narave v Javnosti odzval s podatki, po taterih je moral doslej za tekoče vzdrževanje, najemnine prilagoditev voznega xe°-A0 napore za to, da se .i*°J2jf vse možnosti ugodnih P0* Izvršni svet bo o problet^jjjj tih" ukrepov, ki nal*tyJ$ poslovanje izboljšali. • S« ^ sejo občinske skupščine vil poročilo ter predlog ce ^ Danes v Yasmin-u oi Cafe restaurant Yasmin, Cankarjeva 1, Kranj, danes zveč^g 19. uri vabi na otvoritev fotografske razstave in promocij0 Slovenije 1993.