Kdo bo \
prvak
medobčinske
lige?
(Stran II) /
leto XLIII, št. 18
Ptuj, 10. maja 1990
CENA 5 DINARJEV
Poslovni čas
trgovin
prilagodili
trenutnim
razmeram
Vse bolj se radi zgledujemo
pri sosedih onstran meje, ki s pri-
dom izrabljajo vse slabosti naše-
ga trenutnega stanja v gospodar-
stvu. Če je to prispevek k stabili-
zaciji našega gospodarstva in
znižanju cen, ki pa so še najmanj
odvisne od trgovine, bo pač po-
trebno pogoltniti tudi to grenko
pilulo. Vsi smo kupci, zato si ni-
mamo kaj očitati.
Nimam namena tarnati, ven-
dar ugotavljam, da smo v borbi
za kupce pozabili celo na pravila
poslovne igre in odpiramo loka-
le, kadar je komu volja. Če je ta-
ko, bodo Mercatorjeve trgovine
v Ptuju odprte ob sobotah do 13.
ure. Prav tako pa bodo ob nede-
ljah in praznikih poslovale od 8.
do 12. ure naslednje prodajalne:
Zavrč, Muretinci, Potrošnik, Ke-
kec, Dornava, Hajdina, Maj-
šperk—Breg, Majšperk—Tekstil,
Majšperk —Lešje, Cirkovce, Vi-
dem, Tržeč, Bukovci, Cirkulane,
Oskrba, Slovenja vas, Markovci,
Lovrenc, Apače, Konzum;
Na-ma in Jelen bosta poslovali
ob nedeljah izmenično.
Potrudili se bomo, da bodo
kupci odšli iz naših prodajaln za-
dovoljni.
Jože Vaupotič
24. MEDNARObNA kOLI^Hn|RKA ALPE-JADRAN
PRVA ETAPA PAGONU
Po ekipnem kronometru okrog Jaruna v Zagrebu,
kjer so med dvajsetimi ekipami iz dvanajstih sodelu-
jočih držav bili najboljši kolesarji Chrom-Kazahsta-
na (SZ) pred Krko in Savo (YU), se je 121 kolesar-
jev v prvi etapi 24. mednarodne kolesarske dirke Al-
pe-Jadran '90 podalo na blizu 130 km dolgo pot
proti Varaždinu in Borlu čez Haloze do Ptuja.
Vse do Borla so kolesarji vozili v skupini, s tem
da je bil nekaj deset metrov spredaj Italijan. Po vož-
nji čez Haloze pa se je od Vidma dalje stanje spre-
menilo in na cilj, ki je bil na ptujskem gradu, je prvi
pripeljal Aleš Pagon (SAVA), tri ali štiri metre pa
za njim za pol kolesa razlike Janez Lampič in Alek-
sander Šmerc (oba Merx YU).
Člani ptujskega kolesarskega kluba so se pri or-
ganizaciji in izvedbi prve etape zelo izkazali. Sicer
pa več o tem v prihodnjem Tedniku.
-OM
- UVODNIK-—-—--
Rojeni v znamenju bika
Maj že od nekdaj velja za pomladni mesec, kije poln posebnih
življenjskih sil. Če daste kaj na vile rojenice, ki vam že v zibelki do-
ločijo usodo, si naš parlament za svoje rojstvo ne more želeti pri-
mernejšega časa. Ljudi, rojene v maju — v znamenju bika, odlikuje
smisel za poslovnost. Navadno so uspešni zaradi svojega vztrajne-
ga in načrtnega dela. Če je v vas kljub grenkim izkušnjam preteklih
let ostalo še kaj simbolike, lahko upate — neodvisno od vremenske
napovedi — da se je pričela prava pomlad.
Spremljanje prvega srečanja slovenskih poslancev v parlamen-
tu pa je mogoče razumeti na več načinov. Karkoli in na kakšen na-
čin so počeU to, kar so počeli, izvoljeni so bili po naši volji. Prvi vtis
prvega pogleda v ogledalo naše volje pa je bil tragikomičen, kljub
prizanesljivosti, da gre za prve korake.
Življenje teče dalje. Oceno bo dal čas. Živeti s strankami da-
nes, tukaj, v parlamentu pa se bomo morali šele naučiti.
Poslance smo izvolili kot svoje predstavnike in od njih pričaku-
jemo, da se bodo čimmanj ukvarjali sami s seboj, kljub začetnim te-
žavam. Zakaj razmere, v katerih živimo, napovedi opozorilnih
stavk, vedno večja armada brezposelnih, stečaji podjetij, pomanjka-
nje razvojnih programov, nedorečen položaj družbenih dejavno-
sti . . . vse to zahteva — od vlade in parlamenta pa to tudi pričaku-
jemo ^ konkretne ukrepe in dejanja.	Nataša Vodušek
Danes nova skupščina
Dosedanje predsedstvo skupščine občine Ptuj se je 26. aprila se-
stalo s predstavniki strank. Pogovarjali so se o začasnem poslovniku
skupščine občine Ptuj, ki ima proceduralno vsebino ter določa način
sklica in izvolitev občinskih funkcionarjev na prvi skupščini novega
mandata. Soglašali so, da ima volilna komisija sedem članov oziroma
jo sestavljajo predstavniki strank, ki imajo poslance v parlamentu.
Naloga komisije je, da sprejema kandidature za posamezne
funkcije ter izvede volitve na skupščini, ki bo danes, 10. maja, ko se
bodo na ločenih sejah sestali vsi trije občinski zbori, nato pa bo skup-
no zasedanje, na katerem bodo izvolili predsednika in podpredsedni-
ka skupščine ^čine ter mandatarja za sestavo občinske vlade.
Člani dosedanjega predsedstva skupščine občine Ptuj in pred-
stavniki strank so se pogovarjali tudi o predlogu za mandatarja nove-
ga izvršnega sveta. Novi predsednik občinske vlade bo moral biti naj-
prej strokovnjak, šele potem predstavnik stranke, so med drugim pou-
darili.
Predstavniki stranke so se sestali 8. maja in se pogovorili o po-
trebnih kadrovskih predlogih za prvo sejo skupščine novega mandata.
Glede na ustavne amandmaje in zakon bo potrebno imeti pri vseh
funkcijah dve imeni.
MG
Lokalna TV pri Lenartu
v januarju so Danijel Pohorec, lastnik Videostudia Samantha, in
odbor KTV pri Lenartu pričeli priprave za lokalno TV.
Namen ustanovitve lokalne TV je posredovanje lokalnih infor-
macij, zlasti pa širjenje mreže naročnikov KTV. Pri Lenartu je od 800
gospodinjstev v omrežje kabelske TV vključenih 500.
Poskusna oddaja je bila na programu 1. maja (prvomajska čestit-
ka in rezultati volitev). Program pripravlja lenarška ekipa v sodelova-
nju z novinarji mariborskega tv studia. Studio še pri Lenartu ni ure-
jen, zato so vsi prispevki za oddajo posneti na terenu. Montažna dela
(slika in ton) opravil Danijel Pohorec, oddajanje pa poteka prek od-
dajnika kabelske TV pri lenarški osnovni šoli. Poskusna oddaja je bi-
la pri gledalcih dobro sprejeta.
Prva enourna oddaja bo na programu ob občinskem prazniku,
zato bo praznično obarvana. Redne enourne oddaje bodo na progra-
mu lenarške kabelske TV ob nedeljah ob 20. uri.
Oblikovalci oddaj pravijo, da bodo le-te pestre, saj bo poleg in-
formacij prikazan utrip in življenje Lenarta ter okolice. Dovolj časa
bo odmerjenega tudi športu, glasbi in nagradnim vprašanjem.
Projekt lokalne TV podpirajo lenarška podjetja in obrtniki. Pote-
kajo pa razgovori s sponzorjem iz ZR Nemčije, ki bi prispeval polpro-
fesionalno opremo za tv studio, tako da bi se območje gledanosti od-
daje razširilo na 50 km.
Doslej je bil Lenart v javnih medijih dokaj slabo zastopan. Lo-
kalna TV bo vsekakor poskrbela za hitrejše informiranje in bo pope-
ljala Lenart iz anonimnosti.
Darja Ornik
Jutri prva skupna seja novoizvoljene občinske skupščine
ORMOŽ
Jutri v popoldanskem času bo prvo zaseda-
nje novo izvoljene skupščine občine Ormož.
Na njej naj bi se skupščina konstituirala ter
izmed svojih delegatov izvolila predsednika
in podpredsednika, določila kandidata za
predsednika izvršnega sveta skupščine obči-
ne Ormož, sprejela sklep o določitvi števila
članov izvršnega sveta in o izvolitvi predsed-
nika in članov komisije za volitve, imenova-
nja in kadrovske zadeve.
DEMOS, ki ga v občini Ormož predsta-
vljajo Slovenski krščanski demokrati^ Sloven-
ska demokratična zveza in Slovenska kmečka
zveza in ki ima od 16 poslanskih mest v druž-
benopolitičnem zboru 10 in v zboru krajev-
nih skupnosti 11 sedežev, je za predsednika
skupščine občine Ormož predlagala dr. Jože-
ta Bešvirja, diplomiranega veterinarja iz Or-
moža, odbornika Slovenske demokratične
zveze — in podružnice Slovenske kmečke
zveze. O profesionalnem ali neprofesional-
nem opravljanju predsedniške funkcije se bo-
do poslanci občinske skupščine odločili na
jutrišnji prvi seji. Za podpredsednika skup-
ščine predlaga DEMOS Alojza Soka (SKD),
diplomiranega veterinarja iz Ormoža, zaposle-
Dr. Jože Bešvir kandidat za predsed-
nika SO Ormož, mandatar za pred-
sednika novega izvršnega sveta naj bi
bil Vili Trofenik
nega v Ptuju, ZKS — SDP in SZ pa Toneta
Luskoviča (SZ), diplomiranega pravnika iz
Ormoža.
DEMOS je izoblikoval tudi predlog nove-
ga predsednika izvršnega sveta; to bo Vili
Trofenik, profesor matematike, doma v Mi-
hovcih pri Veliki Nedelji, sedaj vodja službe
za področje skupnih družbenih potreb obči-
ne Ormož in član dosedanjega izvršnega sve-
ta. Na skupščini bodo občinski poslanci spre-
jeli sklep, ali bo nova občinska vlada štela
šest ali osem članov. Njihova imena mora
kandidat za predsednika izvršnega sveta
predložiti skupščini do 25. maja.
Stranke so dale predloge tudi za predsed-
nike in podpredsednike posameznih zborov.
Za predsednika DPZ skupščine občine Or-
mož je DEMOS predlagal Ivana Hržiča
(SKZ), iz Mihovcev, za podpredsednika pa
Vekoslava Kumra iz Trgovišča (SKZ). Za
predsednika zbora krajevnih skupnosti sta
dva kandidata: DEMOS predlaga Janka Se-
vra, predmetnega učitelja zgodovine in geogra-
fije iz Loperšic, ZKS — SDP in SZ pa Mirka
Tramška, učitelja od Miklavža pri Ormožu.
Za podpredsednika tega zbora predlaga DE-
MOS Jožeta Podplatnika (SKZ) iz Ormoža.
Na predlog ZKS - SDP in SZ naj bi pred-
sednica zbora združenega dela Marija Glavi-
nič iz Mercatorja Ograda iz Ormoža. Drugih
predlogov za ta zbor ni bilo.
Na jutrišnjem prvem zasedanju novoizvo-
ljene skupščine bodo izvolili tudi predsedni-
ka in člane komisije za volitve, imenovanja in
kadrovske zadeve skupščine občine Ormož.
Za predsednika te komisije je predlagan Boris
Skok iz Velike Nedelje, poslanec zbora zdru-
ženega dela za področje vzgoje in izobraževa-
nja. Štirje od ostalih sedmih članov so iz
DPZ, trije pa iz zbora krajevnih skupnosti.
Glede na njihovo strankarsko pripadnost
prevladuje DEMOS.
Vida Topolovec
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
10, maj 1990 - TEDNIK'
POGOVOR Z GORAZDOM ŽMAVCEM, DOSEDANJIM PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
»Danes delim usodo z večino
delavcev Iskre Delte.. .u
TEDNIK: Sedanja občinska
garnitura se z današnjim dnem
poslavlja. Kako ocenjujete obdob-
je, v katerem ste bili predsednik
občine?
»Težko je ocenjevati obdobje
našega mandata, kajti z manda-
tom se ne začne in konča razvoj-
na pot kraja ali občine. Res pa
je, in to nam priznavajo tudi dru-
gi, da Ptuj spreminja svojo podo-
bo.
Doseženi gospodarski rezulta-
ti pomenijo, da smo uresničevali
srednjeročne razvojne naloge v
obdobju 1986—1990. Industrij-
ska proizvodnja je bila 7,5-od-
stotna (načrtovana 4,5), na po-
dročju kmetijstva je prav tako
dosežena planirana rast 4,2 od-
stotka, agromelioracije, namaka-
nje in komasacije so izvedene na
18.000 ha, po družbenem proiz-
vodu pa smo s 56. mesta pristali
na 46. Vse to ni nepomembno v
našem deležu v slovenskem pro-
storu.
Napeljanih je bilo 35 km pri-
marnega vodovoda, 11 km se-
kundarnih vodov, zgrajenih
28.000 m^ pločnikov in parkirišč,
75 km lokalnih, 25 km regional-
nih ter 100 km krajevnih cest.
Zgrajenih je 350 stanovanj in na-
peljanih 5000 telefonskih pri-
ključkov.
Šlo je za nadpovprečne nalož-
be, od katerih sta dve največji v
slovenskem prostoru — to je mo-
dernizacija aluminija in gradnja
perutninske klavnice. Tu so še
nova osrednja čistilna naprava,
blagovni center MI P, rekon-
strukcija mlekarne in pekarne,
gradnja tovarne Planika — Maj-
šperk, na področju turizma pa
hotel, vinska cesta z Gorco in
Švabovim, sodobni avtokamp, iz-
delani so projekti hotela in
apartmajskega naselja v Ptujskih
toplicah in projekti za ureditev
gradu Bori, vključevanje v pro-
jekt avtoceste Šentilj—Zagreb.
Na področju drobnega gospo-
darstva gradimo obrtno cono,
razvijamo nove oblike podjetni-
štva: v tem srednjeročnem ob-
dobju so zasebniki odprli sto no-
vih obratovalnic.
Vse to so naloge, ki so bile
uspešno uresničene v tem man-
datu. In vse to je rezultat pred-
vsem nosilcev našega razvoja.«
TEDNIK: V zadnjem obdobju
ste bili neprofesionalni predsed-
nik. Ali ste lahko zadovoljivo in
odgovorno opravili naloge, ki ste
jih »dobili« kot človek na položa-
ju?
»Glede na to da sem le v zad-
njem času opravljal neprofesio-
nalne naloge predsednika, mo-
ram priznati, da je težko usklaje-
vati več nalog hkrati. Gre na-
mreč za odgovorno funkcijo in
potrebna je popolna angažira-
nost pri teh nalogah, seveda pa
se postavlja vprašanje vračanja
kadrov v gospodrstvo oziroma
tja, od koder prihajajo, ker za to
ni sistemskih rešitev.«
TEDNIK: Ptujska občina sodi
po svoji površini med največje slo-
venske občine, industrijo pa razvi-
ja le v centru. Koliko je od pred-
sednika občine odvisno, da se ne-
ko okolje razvija na celem območ-
ju? Ali ste s svojim predstavlja-
njem ptujskih težav uspeli v repu-
bliki?
»Razvoj Ptuja nikoli ni pome-
nil samo razvoja mesta. To še
zlasti velja za našo občino, ki je
po svoji površini med največjimi
slovenskimi predvsem z velikim
delom manj razvitih območij Ha-
loz in Slovenskih goric. Zato
smo vsi skupaj, predvsem pa z
nosilci razvoja v samih krajevnih
skupnostih vlagali velike in do-
datne napore pri projektih infra-
strukture (cest, elektrifikacije,
vode, telefonskih priključkov),
vendar je še mnogo odprtega,
neurejenega. Ob vseh naravnih
katastrofah, ki so še posebej pri-
zadele Haloze, pa smo morda le
spoznali, da v slovenskem pro-
storu naši kraji ne bodo ostali
osamljeni, da je pripravljenost za
pomoč za hitrejši razvoj teh kra-
jev večja. Vendar bodo - in to
smo pozabljali tudi v republiški
skupščini - nove sistemske reši-
tve predvsem imele namen gradi-
ti prepotrebno infrastrukturo in
selektivno kreditiranje kmetij-
stva, če želimo enakomernejši
razvoj. Pri vsem tem pa bo naš
človek še vedno nosil najtežji del
bremena — tega se zavedamo.
Vinska cesta, turistični točki
Švabovo in Gorca že kažejo prve
zametke turizma tudi v teh kra-
jih. Izdelan je tudi razvojni pro-
jekt za Haloze. Pripravila ga je
zunanja institucija NOVNA in
bo osnova za naše zahtevke po
potebnih razvojnih sredstvih
predvsem na republiškem nivo-
ju.«
V OBČINSKI LPRAVI SE JE
ZAPOSLENOST ZMANJŠALA
ZA 10 ODSTOTKOV
TEDNIK: Koliko ste kot pred-
sednik skupščine vplivali na
zmanjšanja stroškov občinske
uprave in njeno večjo učinkovi-
tost?
»Predvsem s strani občinskega
izvršnega sveta so bili vloženi ve-
liki napori za zmanjšanje stro-
škov občinske uprave. Skoraj za
deset odstotkov se je zmanjšalo
število zaposlenih. Kadrovska
struktura se je izboljšala v prid
višje- in visokošolskih kadrov.
Prizadevali smo si tudi za moder-
nizacijo z večjimi vlaganji v raču-
nalniško obdelavo podatkov in
postavitvijo terminalskih mrež,
kar bi moralo vplivati na kvalite-
to storitev občanom.
Upravo smo preoblikovali in
racionalizirali delo, ustanovili
prvo javno podjetje — Komunal-
no podjetje. Seveda pa delo
uprave omejujejo še mnogi pred-
pisi. Kot predsednik občine sem
želel, da je osnova predvsem od-
nos.delavcev uprave do občana
in kvalitetne storitve, ki jih ta po-
trebuje.«
TEDNIK: Prispevki tako ali
drugače burijo duhove. Kaj ste
kot predsednik naredili za ekono-
mičnejšo organiziranost izvajal-
skih organizacij v zdravstvu, kul-
turi in drugod?
»Na področju družbenih de-
javnosti se moramo zavedati, da
brez dobro organiziranega zdrav-
stva, šolstva in kulture ni možno
pričakovati dobrih rezultatov tu-
di v proizvodnji. Zavedali smo se
težav pri obremenitvi občanov s
prispevki. Ti so bistveno bolj
obremenjevali našega občana
glede na družbenoekonomsko
moč naše občine. Zato smo si ves
čas prizadevali in zagovarjali
predvsem v republiški skupščini
uresničitev teh področij kot na-
cionalni program. In tu smo
uspeli.
Gradnja porodnišnice, doma
upokojencev in novi dom v Dor-
navi pomembno prispevajo k iz-
boljšanju socialne varnosti. Po-
trebni pa bodo dodatni napori za
ekonomičnost izvajalskih organi-
zacij.«
HOTEL - BISTVEN PRISPE-
VEK V TURISTIČNEM RAZ-
VOJU
TEDNIK: V času vašega pred-
sednikovanja se je v Ptuju odprlo
precej »front«. Najbolj pa so se
lomila kopja ob gradnji Zlatega
noja. Koliko ste bili udeleženi pri
tem? Ali sprejemate kritiko za za-
deve, ki ob tej gradnji naj ne bi bi-
le takšne, kot bi morale biti?
»V Ptuju so bile zmeraj odprte
»fronte«; to je dobro in to je tu-
di odgovor, da gre za spremem-
be, da se nekaj dogaja pri razvo-
ju kraja, v katerem živimo in de-
lamo. Ali so razvojni projekti
pravi ali ne, ali so uresničljivi ali
ne, ne glede na to, kdo jih ponu-
ja kot rešitve (prihajalo je do ra-
zličnih mnenj in pogledov), ven-
dar menim, da smo bili na pravi
poti — to nam priznavajo tudi
drugi.
Glede »Zlatega noja« pa me-
nim, da ni šlo samo za gradnjo
hotela, temveč za mnogo več. Šlo
je za odločilne posege v revitali-
zacijo starega mestnega jedra in
povezavo le-tega z uspešno kon-
čano obnovo ptujskega gradu.
Kar se tiče odgovornosti pri
gradnji hotela, pa le toliko: sku-
paj z večino Odgovornih sodelav-
cev in gospodarstvenikov smo
želeli ta projekt uresničiti. Res
pa je, da so želje vseh nas prese-
gle možnosti glede potrebnih
sredstev, in iskali smo možnosti
tudi tujih sovlagateljev. Pri tem
nismo uspeli, zato smo iskali
druge rešitve. Investicijo je prev-
zela Mercator Investa ob finan-
čni podpori ptujskega gospodar-
stva. Danes smo lahko zadovolj-
ni, da se gradnja hotela končuje,
seveda pa bo odslej pomembnej-
ša kvaliteta ponudbe tega objek-
ta. In ob koncu: po toliko letih
bo Ptuj končno le imel hotel in s
tem nove, prepotrebne nočitvene
kapacitete, kar je bistven prispe-
vek k razvoju turizma.«
TUDI STEČAJI SO LAHKO
DEL SANACIJE
TEDNIK: Največ so ljudje o
vas v zadnjem času govorili zaradi
celotnega sistema Iskre in še po-
sebej ptujske Iskre Delte. Koliko
se čutite odgovorni za nastalo sta-
nje? Delavci nekdanje Iskre zah-
tevajo čiste račune in tudi odgo-
vornost za vaše delo.
»Glede na težo dolgov, hipo-
tek in obveznosti kupcev, ki so
izhajale iz osnove stanja (do po-
datkov smo prišli s pomočjo zu-
nanjih strokovnih institucij), smo
se zavedali, da se Iskra Delta kot
celota ne da več uspešno sanira-
ti, temveč da je potrebno zadrža-
ti in ohraniti le nekatere nosilne
programe tehnologije — infor-
matiko, kritično maso strokovne-
ga kadra in ohraniti ali vsaj del-
no zadržati tržišče. Na osnovi
programske usmeritve smo začeli
proces reorganizacije poslovne-
ga sistema z ustanavljanjem in
konstituiranjem manjših podjetij
in družb z omtjeno odgovornost-
jo kot tehnološko, tržno ter teri-
torialno zaokroženih samostoj-
nih poslovnih subjektov za izva-
janje proizvodnih, servisnih, trž-
nih ter izobraževalnih procesov z
željo, da strokovni kadri z obsto-
ječo opremo izvajajo nadaljnjo
selekcijo programov vključno z
oceno in procesi tako imenova-
nih tehnoloških presežkov, ki so
bili v tej organizaciji očitni, in to
na osnovah podjetništva — trg
pa jih potrjuje ali pa ne.
Iskra Cf^lta pa s preobrazbo
krovnega družbenega podjetja
kot pravna naslednica z vsemi
pravicami in obveznostmi zadrži
večino kapitala kot osnovo za
poravnavo z upniki, vključno s
pobudami, da le-ti v največji me-
ri postajajo lastniki tega poslov-
nega sistema.
Ker smo bili prepričani, da gre
za usklajene aktivnosti — sanaci-
jo Iskra Delte znotraj sistema
Iskre, ker je tudi večina dolgov
vezana na upnike našega siste-
ma, smo skupaj z vodstvom
SOZD "imenovali delovno skupi-
no — poravnalni svet, da glede
na blokado in pobudo SDK za
začetek stečajnega postopka v ja-
nuarju 1990 predlaga skupno
strokovno rešitev, predlog po-
stopka prisilne poravnave ali ste-
čaja. Na osnovi te ocene sta dve
instituciji skupnega pomena
Iskre Delte delniške družbe —
Iskra banka in Iskra Commerc
— sprožili pri pristojnem sodiš-
ču postopek za prepoved začas-
nega razpolaganja z vsemi sred-
stvi na žiro računu Iskre Delte,
da bi zavarovali upnike. Temu je
pristojno sodišče sledilo z začas-
nim sklepom z dne 24. 1. 1990,
na naroku 5. 2. pa z zahtevkom
za sprožitev in začetek stečajne-
ga postopka Iskre Delte.
»NE SPREJEMAM SPLOŠNIH
KLICEV PO ODGOVORNO-
STI ...«
Ob vsem tem smo bili kot za-
časno vodstvo onemogočeni, da
še naprej zagotavljamo normal-
no delovanje vseh poslovnih
funkcij glede končne sanacije ter
da zavarujemo eksistenčne inte-
rese vseh zaposlenih Iskre Delte.
Ob tem prevzemamo skupaj s
sodelavci del odgovornosti, ki pa
je po našem prepričanju znatno
manjši od zgrešenih poslovnih
odločitev Iskre, ko je vlagala
znatna družbena sredstva in omo-
gočila čezmerno nekontrolirano
zadolževanje tudi Iskri Delti — in
to na račun in v imenu ustanovite-
ljev, ki ob likvidaciji lastne banke
prinaša vse dolgove in obveznosti.
Tudi postopki stečaja so lahko
del sanacije. Vendar ne z izklju-
čnim ciljem razprodaje vsega
premoženja, tudi tistega, ki po-
meni infrastrukturo zahtevne
tehnologije, in z namenom, daje
to edino sredstvo in način mno-
žičnega odpuščanja delavcev,
temveč z namenom, da se tudi
ohranijo njeni zdravi deli proiz-
vodnje in tehnologije in zadržijo
strokovni kadri, ki so v manjših
organizacijskih enotah sposobni
ustvarjati novo družbeno vred-
nost.
__V SOZb Iskra in Iskri Delti
gre za razmere, ki so trajale že
dalj časa in imajo danes težke
posledice tako z nacionalnega in
gospodarskega vidika kot za de-
lavce Iskre v vseh njenih delih.
In to velja tudi za ptujski del
Iskre Delte, ki deli usodo celot-
nega kolektiva.
Koliko je vsak od nas odgovo-
ren za nastalo stanje, se bo ugo-
tavljalo na osnovi argumentov,
zato sem tudi eden od najodgo-
vornejših delavcev le v končni
fazi sanacije podprl delegatsko
pobudo, da se ustanovi posebna
komisija skupščine Republike
Slovenije za razjasnitev in anali-
zo vzrokov ter mehanizmov, ki
so pripeljali do stečajev v siste-
mu Iskra.
Pri tem pa ne sprejemam no-
benih splošnih klicev po odgo-
vornosti brez kakršnekoli pravne
osnove, čeprav se osebno zave-
dam položaja, v katerem so da-
nes delavci, in zaradi tega mi je
izredno težko. Vendar je odgovo-
re na vse to, kje so vzroki za na-
stale razmere, le treba iskati tudi
znotraj kolektiva in ne izključno
zunaj njega. Glede na težo pro-
blema in dolgov, ki so nastajali
več let, ko sam nisem delal v
ISKRI, in ga v gospodarskem
prostoru ni bilo moč rešiti, neka-
teri neobjektivno in neargumen-
tirano iščejo krivce pri posamez-
nikih z metodo nenehnega obra-
čunavanja in žalitev.«
CELOVITA SANACIJA SISTE-
MA BI ZAGOTOVILA TUDI
USPEŠNOST PTUJSKEGA
DELA
TEDNIK: Najbolj vam očitajo,
da ste poskrbeli za svoj položaj,
delavce pa pustili vnemar. Zame-
rijo vam tudi, da se ob številnih
sestankih, ki so jih imeli v Ptuju,
niste želeli ali hoteli z njimi pogo-
varjati.
»Izhajam iz tega kolektiva,
kjer sem od leta 1979 do 1983
skupaj z večino delavcev delal in
gradili smo današnjo tovarno v
sistemu Gorenja. Že takrat smo
doživljali resno krizo Gorenja.
Borili smo se za svojo eksistenco
in nove programe. Sam sem ta-
krat delal pri projektu povezova-
nja tovarne z Birostrojem, za ka-
terega smo že uspešno delali,
vendar v končni fazi usklajeva-
nja ni prišlo do integracije Biro-
stroja v SOZD Gorenje.
Več let pozneje, ko nisem bil
več v kolektivu, pa je prišlo do
podpisa sporazuma med sozdo-
ma Gorenje in Iskra in so na
Iskro Delto kot nosilca projekta
računalništva prenesli proizvod-
njo ptujskega in velenjskega dela
Biromatike. S tem je bil opra-
vljen tudi prenos celotnega pre-
moženja obeh proizvodenj Gore-
nja z novimi programi na Iskro
Delto. Pri tem želim posebej
opozoriti, da na dogovor med
Gorenjem in Iskro nisem imel
nobenega vpliva in nobene nalo-
ge, res pa je, da smo kot odgo-
vorni delavci družbenopolitične
skupnosti občine podpirali slo-
venski projekt enotnega računal-
ništva. Zavedati pa se je treba,
da je ta kolektiv dobil nov proiz-
vodni program — terminale in
daje uspešno delal vse do takrat,
ko je bila uspešna Iskra Delta
kot celota. Zadnji dve leti, ko je
prišlo do očitne krize Iskre Del-
te, pa so se težave začele tudi v
tem kolektivu. Zaostrovale so se
razmere znotraj kolektiva in po-
javili so se vse glasnejši očitki za
vse. ki so kakorkoli sodelovali
pri vodenju tovarne. Zaradi obje-
ktivnosti in z namenom iskanja
rešitev z novimi kadri se nisem
vključeval v konkretne naloge,
čeprav smo večkrat opozarjali
vodstvo Iskre Delte na dolgoro-
čnejše rešitve ptujskega dela.
V času od avgusta 1989, ko
sem prevzel naloge vodenja sa-
nacije s sodelavci Iskre Delte, pa
sem bil izključno angažiran pri
nalogah, ki so bile vezane na ce-
lotno Iskro Delto, in za vse, kar
bi lahko naredil dobrega za ptuj-
ski del, je bil izključno pogoj
uspešna sanacija celotne Iskre
Delte. In ker v tej nalogi nismo
uspeli, je moje kakršno koli an-
gažiranje po uvedbi stečajnega
postopka bilo onemogočeno.
Glede očitkov, da sem poskr-
bel le za svoj položaj, pa le toli-
ko: Napori za zagotavljanje
osebnih dohodkov za vse zapo-
slene so v zadnjih mesecih glede
na vse manjšo proizvodnjo in
prodajo ter dolgove bili veliki,
vendar so se do stečajnega po-
stopka redno zagotavljali v okvi-
ru sprejetih samoupravnih spora-
zumov in programov sanacije,
kjer so bila sprejeta merila za di-
ferenciran pristop nagrajevanja
strokovnih kadrov in delavcev,
ki so presegali planske naloge v
proizvodnji. Izključno po tem
sporazumu sem glede na vred-
nost točke, ki je bila enotna za
vse, prejemal osebni dohodek, ki
je za december znašal 12.900 di-
narjev s stimulacijo vred. Za ja-
nuar, februar in marec pa še do
danes nisem dobil izplačila, kot
tudi ne drugi delavci Iskre Delte
v stečaju. Tudi kadrovski kredit,
s katerim naj bi si kupil vilo v
Ljubljani, je čista izmišljotina;
drugega premoženja, razen hiše
v Ptuju, nimam. Ob vsem tem pa
se sprašujem, s čim sem si poskr-
bel za svoj položaj. Res pa je, da
sem s prevzemom te odgovorne
naloge in zaradi posledic izgubil
vse, saj se ob tem pozablja na vse
moje dosedanje delo. Čutim
vprašanje zaupanja v sebe same-
ga in prav gotovo bom nosil po-
sledice tudi za nekatere poslovne
odločitve, ki smo jih sprejemali
ob zaostrenih razmerah našega
dela v času sanacije.
V TURIZMU IN HRANI JE
NAŠA BODOČNOST
TEDNIK: Kakšna je prava
resnica o vaši sedanji zaposlitvi?
»Z aprilom sem glede na raz-
mere, ki danes vladajo v Iskri,
odstopil od vseh nalog na svojo
zahtevo, vključno s svojo zadnjo
nalogo, ko sem bil razporejen k
nalogam svetovalca direktorja
računalniškoizobraževalnega
centra s sedežem v Novi Gorici z
nalogo koordinirati aktivnosti z
novoustanovljenimi podjetji —
prodajnimi inženiringi, d. o. o.
In danes delim usodo z večino
delavcev Iskre Delte.«
TEDNIK: Kako si predstavlja-
te bodoči razvoj ptujske občine?
»Prepričan sem in trdno verja-
mem, da so velike možnosti na-
daljnjega razvoja ptujske občine
predvsem pri projektu hrane in
turizma. Pomembno pa je, ali bo-
mo vsi skupaj znali izkoristiti
prirodne danosti, znanje, ali bo-
mo sposobni aktivirati občane
pri programih, ki jih morajo
predstaviti nosilci najodgovor-
nejših nalog občine in gospodar-
stva.«
TEDNIK: Kakšno dediščino
zapuščate bodočemu občinskemu
predsedniku in kaj mu želite? Kaj
bo Gorazd Žmavc delal v bodoče?
»Delali smo to, kar smo znali
in zmogli. Uresničili smo več za-
stavljenih nalog, mnogo jih pa še
ostaja in porajale se bodo nove.
Reševati jih bo treba v razmerah,
ki bodo morda še težje, kot je to
veljalo za čas, v katerem smo de-
lali skupaj. Želim mu, da skupaj
s sodelavci odpira čimmanj
»front«, kajti katera koli razvoj-
na naloga ali projekt zahteva
svoj čas, strokovnost in strpnost.
Upam, da sem vsa ta leta delal
za dobro vseh, ki živimo v seda-
njem času, odpovedal sem se
marsikaterim svojim interesom
in željam. V bodoče se bom
ukvarjal le s strokovnimi naloga-
mi.«
Spraševala:
Majda Goznik
Gorazd Žmavc.
(Posnetek M. Ozmec)
Nekoliko neodločno, pa ven-
darle je tudi Latvija sprejela de-
klaracijo o neodvisnosti in se
skupaj z Litvo in Estonijo pripra-
vlja na dialog z Moskvo. Dialog
z Moskvo napovedujejo za 15.
maj. Medtem pa predsednica li-
tovskega parlamenta potuje po
Zahodu in ZDA, da bi pridobila
vsaj mnenja zahodnih voditeljev,
kako se nameravajo do samostoj-
nih pribaltiških dežel obnašati. V
kratkem se bo sestala z britansko
premierko Margaret Thatcher.
• • •
Prvo srečanje zunanjih mini-
strov štirih velesil in Nemčij ni
prineslo kakšnega velikega pre-
senečenja. Velesile so se strinjale
z združevanjem Nemčij. Pono-
vno se bodo zunanji ministri teh
dežel sestali junija v vzhodnem
Berlinu in julija v Parizu. Takrat
naj bi se sporazumeli tudi o meji
na Odri in Nisi. Pri teh pogovo-
rih bo sodeloval tudi poljski zu-
nanji mirtister. Septembra pa naj
bi se sestali v Moskvi. Posebej
bo združevanje Nemčij tudi tema
pogovorov med Bushem in Gor-
bačovom, ki se bodo pričeli ko-
nec maja v Washingtonu.
• • •
Avstrijski zvezni kancler Vra-
nitzky je te dni potoval v Franci-
jo in Veliko Britanijo. Poznavalci
ocenjujejo, da gre za veliko av-
strijsko diplomatsko ofenzivo, s
katero želijo Avstrijci čimprej
vstopiti oziroma biti sprejeti v
Evropsko skupnost. Glavna ovi-
ra dosedanjim prizadevanjem je
seveda v tem, da je Sovjetska
zveza podpisnica avstrijske drža-
vne pogodbe in je vstopu lahko
ugovarjala zaradi političnih ra-
zlogov, saj je bila Evropska
skupnost ocenjena kot politična
tvorba. Toda sedaj, ko trkajo na
vrata te zveze tudi države iz »ne-
kdanjega vzhodnega bloka«
najbrž tudi nasprotovanje sovjet-
ske zveze nima več kdove kako
velike teže.
• • •
Do odmrznitve odnosov priha-
ja tudi na vzhodu — in to dalj-
nem. Po 28-letni prekinitvi odno-
sov sta svoje odnose normalizira-
li tudi Kitajska in Ljudska repu-
blika Mongolija. Mongolsko
vodstvo se je odločilo za odpira-
nje in povezovanje svoje usode z
usodo Azije.
Obisk je bil tako političnega
značaja kakor tjadi poslovnega,
saj Mongolija potrebuje partner-
ja za svoje gospodarstvo pred-
vsem v Aziji. Dragocena so pred-
vsem kitajska pristanišča in do-
stop do gospodar5ko agresivne
Japonske in Južne Koreje. Stiki
med Kitajsko in Mongolijo bodo
torej predvsem pregmatični in
gospodarski, medtem ko ideolo-
ške razlike med tema socialisti-
čnima deželama očtino niso več
pomembne.
• • •
Obdobje politične nestabilno-
sti se, kot kaže v Grčiji končuje.
Po petih letih se je na predsedni-
ško mesto vrnil Karamanlis.
Na mesto predsednika se je tako
vrnil stari politik, ki ga označuje-
jo za konservativnega. Po letu
dni trajajoči politični nestabilno-
sti naj bi se Grčija sedaj posveti-
la gospodarskim problemom, saj
se že slišijo ocene, da se je v zad-
njem času veliko preveč zadolži-
la s tujimi posojili.
• • •
Predstavniki južnoafriške vlade
in Afriškega nacionalnega kon-
gresa so se po tridnevnih prvih
uradnih pogovorih v Capetownu
razšli optimistično razpoloženi.
Niso pa prinesli pogovori odgo-
vora na vsa sporna vprašanja o
prihodnosti južnoafriške družbe-
ne ureditve in predvsem enako-
pravnega političnega položaja
črncev. Opazovalci ocenjujejo,
da so se pogajalci znebili vsaj
predsodkov in da bodo v krat-
kem lažje našli ustrezen spora-
zum. Seveda so veliki pritiski
predvsem znotraj De Klerkove
stranke, saj se nekateri očitno ne
želijo sprijazniti z dejstvom, da
je tudi apartheidu v Južnoafriški
republiki odklenkalo kot večini
totalitarnih sistemov po svetu.
pripravlja: d.l-
TEDNIK -- ^990
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
'	pismo »od daleč« ^
»Najbolj zanimivo je. da se nič ne dogaja. Na osnovi turobnih
opozoril vojske bi le-ta morala že posredovati v Zagrebu aH Lju-
bljani. Toda nič država pa se tiho razpada.«
Tako piše dopisnik italijanskega lista // Piccolo iz Beograda,
in če me spomin ne vara. sem do podobnih ugotovitev prišel tudi
sam v enem izmed Pisem od daleč. Deset let po Titovi smrti torej
eksplozivna politična praznina, kije ne more zapolniti nobena ideo-
logija in še manj večpartijski sistem na zveznem nivoju, saj ni videti
kakšnih posebnih teženj po političnem združevanju strank s podob-
nim imenom ali programom. Prisotne so samo nove želje Srbije,
vojske ter Črne Gore. da bi nadaljevali prekinjeni 14. kongres.
Skratka v.sf skupaj me spominja na sceno, opisano v Dogodku v
mestu Gogi.	/
Proces, ki seje začel z 8. .sejo Zveze komunistov Srbije, z zma-
go Frat\ja Tudmana na Hrvaškem dobiva končne obrise, če odšte-
jemo še napovedi Srbske narodne obnove, da ho ta stranka v Srbiji
imela največ pripadnikov. Eden izmed stanovskih kolegov pravi, da
seje s tem končala tran.sformacija birokratsko-voluntarističnega si-
stema v manipulativno-šovinističnega, kar po njegovem pomeni, da
se je politični sistem ENOUMJA spremenil v sistem BREZUMJA.
Sicer pa je v Jugoslaviji nemogoče uporabljati kakršnekoli mi-
selne vzorce ali pa zahodne izkušnje za analizo politične situacije,
kije kontradiktorna in predvsem nepredvidljiva, saj je na primer to,
kar je bilo včeraj nemogoče, danes v ospredju političnega sistema.
Ali balkanski Slovani torej očitno ne moremo premagati zgodovine
ali natančneje zgodovinske slučajnosti, ki je privedla do dvakratne
združitve raznolikih delov države z različnitn zgodovinskitn spomi-
nom. katerega ni mogla nikoli izenačiti, in zato že vnovič razpada'.^
Zdi se, da nam je skupno zadnje čase samo izlivanje žvepla in
ognja po Titu, ki je triumfiralo pred zvezno skupščino v Beogradu,
kjer je v petek popoldne nekaj sto fanatičnih nasprotnikov titoizma
iz Srbije trgalo in menda zažgalo njegove slike, da hi maščevalo
krivico, ki jo je menda napravil omenjeni republiki. Zvezna država
kot taka menda ne obstaja in zdi se, da njeni birokrati predstavlja-
jo samo še lastne interese.
Tisto, kar ni uspelo Titu, poskuša sedaj rešiti Ante Markovič,
kije namesto ideje o bratstvu in enotnosti v balkanski sod smodni-
ka vrgel idejo o skupnem tržišču oziroma povezovalni vlogi ekono-
mije. Le-to nazadnje niti ni tako nemogoče, saj bi ekonomska
skupnost republik v evropskih razmerah postala realna kategorija.
Zdi se, da so pravzaprav ekonomske povezave še edine-v jugoslo-
vanskem prostoru, ki tečejo bolj ali manj brez posrednikov in veli-
kih idej. To pa je tudi možnost, da se rešimo Damoklovega meča. ki
pravzaprav nenehno visi nad to čudno balkansko tvorbo. Seveda hi
bila rešitev poleg gospodarske skupnosti tudi konfederalna pogod-
ba, toda zaenkrat prihaja iz Srbije odločni NE konfederaciji in po
njihovem je boljše, da Jugoslavija, če ne bo obstajala kot federaci-
ja, razpade.
Prizadevanja Srbije, kije z nastankom Jugoslavije pravzaprav
rešila srbsko vprašanje, so razumljiva med drugim tudi zato, ker v
ožji Srbiji (brez pokrajin) živi le šestina skoraj 10-milijonskega na-
roda, medtem ko jih v pokrajinah živi 13 odstotkov, skoraj tretjina
pa v drugih republikah.
Treznost je seveda edina vrlina, ki v tem trenutku lahko reši
obračunavanja različnih politikov in politik v Jugoslaviji, ki jih lah-
ko narodi plačajo z državljansko vojno, svet pa sije tako ali tako z
vsakim vtikanjem nosu v balkanske zadeve prislužil svetovno vojno.
Težko je napovedati, kakšna bo repriza bodočih dogajanj pri
nas, ker procesi dezintegracije države dobivajo svoje kanjone in ne
more jih zaustaviti niti zmanjšanje inflacije ter druga prizadevanja
Markoviča. Prebivalci te čudne države kot da bi bili z voljo bogov
obsojeni, da stalno doživljajo isto usodo.
Treba je pač počakati — seveda ne križem rok, saj si mnogi
vedno bolj izboljšujejo startne pozicije za dan D, ko bo kriza, ki de-
luje podobno kot v medicini vročica, dosegla vrhunec. Ko se bomo
prebudili iz omenjene vročice, bodo sedanji dogodki kot že toliko-
krat le moreče sanje. Toda zelo pomembno je, ali bomo prepoteni
od znoja ali oškropljeni s krvjo.
Vladimir Vodušek
Dober den, vsoki den. Toto pisrrto sem vam pisal prejšnjo
soboto ob štireh vjutro, saj stna mela ob .šestih z Mico že napro-
šenega sejalca koruze. Vete, negda stno to pod motiko sadili,
zdaj pa vse to stroji naredijo. Če bo tota tehnika še dale tak hitro
napreduvala, te do tiam stroji začeli še deco sejati. . .
Jebal ga na gorični kolek, to ovokrot sen v cajtngah šteja,
da itnamo zdaj že v Marprogi, v Zogrebi in drugih vejkših mestih
že tudi tokšne seksi štacune, v katerih lehko kupijo ženske tiste
umetne moške zadeve, moški pa si lehko celo plastično žensko
privoščijo. Ježeš na, kon smo prišli, saj nam, kak vse zgleda, še
samo malo fali, ke se bode lehko ženska z žensko oženila, moški
pa z tnoškin. Rad bi samo to vida, kak bode to zgledalo, če še
bomo moški roditi začeli. Pred dostimi leti, gdo sen jaz še krotke
hlače nosa, so nam ta stori pravili, te gdo so pri sosedovih male-
ga fačeka dobili: »Vidiš, Lujzek, štorkla ga je prinesla, tista, ki
je to ovokrot letala nad našo vasjo, tista z dugimi nogami in z
vejkim klunom ....« Kaj smo si hteli drugega, kak da smo vse to
vervali. Kdo so tudi nam vejke noge zrasle in nam je tudi klun
otrdeja, smo seveda ta provo resnico o štorklah zvedli. Zato jaz
gnešji den še samo v tiste štorkle vervlen, ki po močvirjih žabe lo-
vijo. Žalostno pa je, da so z močvirji in potoki ter mlakami vred
izginole tudi tote ptice selivke. S totimi škropivi, melioracijami,
regulacijami, komasacijami, diplomacijami in drugimi pofukaci-
jami smo pač dobro hteli, na drugi stroni pa vejko škodo naredi-
li.
Pa smo drgoč na kunci. Vuni tak lepo sunček sije, mene pa
na njivo, v gorico, na travnik in še na druge strani zovejo. Mica
mi večkrot reče: »Migaj, migaj, drogi Lujz, hoj boš migal, boj
debeli de pujs . . .« Še lepša pa je tista Martinova: »Migaj, mi-
gaj, moj Martin, boj boš migal, pret boš hin . . .«
»Pa srečno. Vaš pohinjeni LUJZEK.
V koritu je še nekaj ostalo
če ste dobili asociacijo na svinjsico icorito, je to zgolj vaš pro-
blem. Mi pišemo o novi oblasti in vrsti stolčkov, ki jih mora ta zasesti.
Danes so napovedali, da naj bi padla kocka. Kdo, kje in za kaj. Koli-
ko naj bi bil kdo strankarsko obarvan in opredeljen, kje naj bi bili
nadstrankarski ljudje, kje strokovnjaki, vse to bo bojda znano danes.
Pravijo, da je ostalo ob koritu še nekaj prostora za manjšinske
stranke, stranke, ki niso zmagale. Predvolilne in volilne evforije je ko-
nec. Prišel je čas, ko je treba začeti uresničevati obljube iz predvolil-
nih snubljenj. Takrat je seveda šlo predvsem za zmago. Zdaj gre za
konkretne naloge, za konkretne ljudi, za znanje in sposobnosti.
Ko vstajajo nova imena, padajo stara. Vsi prisegajo, da je treba
birokratski aparat zmanjšati. Ta aparat pa so ljudje in predpisi, zako-
ni, ki jih imamo verjetno največ v svetu. Nova oblast naj bi, tako pra-
\iiiqyii^dski glas, pometla z marsikaterim uradnikom, funkcionarjem,
govori se tudi o novinarjih in še kom. Negotovost za delovno mesto je
v teh dneh dosegla vrh. Kaj bo in kdo bo jutri? To je zdaj vprašanje.
Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, in za boljši ju-
tri, moderno, demokratično državo bodo potrebni Ijudje-strokovnja-
ki, ljudje-zaupanja vredni in šele nato ljudje iz stranke . . .
Vaš svetovalec
_v denarnih zadevah
NA JUGOSLOVANSKI BORZI VREDNOSTNIH PAPIRJEV V
LJUBLJANI TUDI LJUBLJANSKA BANKA — KREDITNA BAN-
KA MARIBOR d. d.
Med ustanoviteljicami borze je tudi LB — Kreditna banka Mari-
bor d. d. Kot članica borze si je pridobila pravico do sedeža na
njej, kar pomeni, da lahko kot pooblaščena zastopnica opravlja
borzne posle zase in za svoje stranke. Banka ima dva pooblaš-
čena zastopnika za opravljanje brokerskih poslov.
V transakcijah na borzi kotirajo naslednji vrednostni papirji:
•	obveznice bank, podjetij, družbenopolitičnih skupnosti in
drugih pravnih oseb,
•	delnice in certifikati bank, podjetij in drugih pravnih oseb ter
•	drugi lastniški in dolžniški vrednostni papirji.
Borza skliče sestanek vsak torek in četrtek.
Borzni sestanek je varen način poslovanja, saj predstavlja orga-
nizirano trgovanje oziroma sestanek pooblaščencev rednih čla-
nov borze in neodvisnih nebančnih posrednikov.
Sestavljen je iz štirih delov: sprejemanje naročil, določanje te-
čajev, izklicevanje vrednostnih papirjev (avkcija) in izmenjava
zaključnic.
Na borznem sestanku se izoblikuje tudi zaključni tečaj, ki pred-
stavlja začetni tečaj na naslednjem sestanku.
Vsi tečaji vrednostnih papirjev so redno objavljeni vsako sredo
in petek v Delu.
Po pričakovanjih se bo trgovanje z vrednostnimi papirji hitro
razvijalo, kar daje slutiti, da bo na tej borzi še zelo živahno.
Vse podrobnejše informacije dobite v Sektorju sredstev, načr-
tovania in analiz, Tvrševa ul. 2.
4 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
10. maj 1990 - TEDNIK
V vrtu
v SADNEM VRTU velja v
tem času poleg redne nege sad-
nega drevja in obdelave zemlje
posvetiti vso pozornost varstvu
pred boleznimi in škodljivci.
Vremenske razmere, ki so sle-
dile blagi in suhi zimi, so vpliva-
le na neuravnovešeno cvetenje,
saj so peškarji jablane in hru-
ške — cveteii neenakomerno in
pred koščičarji-češnjami in vi-
šnjami. Kakšne posledice bo to
imelo za oplodnjo, ko je cvetenje
potekalo tudi v deževnem in
hladnem vremenu, še ni mogoče
v celoti ocenjevati, vsekakor pa
je že mogoče sklepati, da se bo-
do bolezni, kot sta škrlup in ple-
sen, razvijale v zgodnejši pomla-
di bolj, kot če bi bila kasna.
Škodljivci so ugodno prezimili,
zato je pričakovati močne popu-
lacije zlasti jabolčnega zavijača,
raznih vrst uši in kaparjev, skrat-
ka vseh vrst objedajočih in sesa-
jočih insektov.
Nič ni narobe ali nenaravnega,
če škropimo pred boleznimi s
fungicidi, ki so pretežno nestru-
peni, preventivno po napovedih
prognostične službe, da bodo
rastline ostale zdrave. Bolj mora-
mo biti pozorni do škodljivcev,
ki jih uničujemo s strupenimi in-
sekticidi, in to šele takrat, ko se
že množično pojavijo. Protinara-
vno pa tudi v nasprotju s težnja-
mi za ohranitev zdravega okolja
bi bilo, če bi škropili s strupi pro-
ti škodljivcem na pamet, ne da bi
pred tem ugotovili, za kakšno vr-
sto škodljivcev gre, v kateri fazi
njihovega razvoja nam povzroče
največ škode in kolikšna je nji-
hova populacija. Z umnim škro-
pljenjem proti škodljivcem lahko
mnogo prihranimo pri ohranja-
nju naravnega okolja, pa tudi pri
stroških za te namene:
V ZELENJAVNEM VRTU
sredi maja, ko preneha obdobje
nevarnosti slane, sejemo ali sadi-
mo na prosto jedilne bučke. Bu-
če so priznana poljščina, iz nji-
hovih semen proizvajamo viso-
kokavostno jedilno olje, vse pre-
malo pa so upoštevane na naših
vrtovih kot vrtnina.
Botanično so buče sorodnica
kumar, zato je njihovo pridelo-
vanje precej podobno. En kilo-
gram mesa jedilne buče vsebuje
do dvajset miligramov karotina,
kar priča o njeni zdravstveni
vrednosti. Čeprav so jedilne buč-
ke cenjena vrtnina, je njihova
večja zdravilna vrednost pri
zdravljenju ledvičnih bolezni in
obolenjih sečevodov. Med števil-
nimi sortami jedilnih buč so naj-
bolj znane: »orjaška rumena«,
»rumena melonasta«, »stržena-
sta buča« in »cococela«, pozna-
na tudi z imenom cuketa. Že
imena sort nekoliko povedo nji-
hovo obliko, saj se med seboj ze-
lo razlikujejo, razlikujejo pa se
tudi po okusu. Najbolj vsestran-
sko uporabna, pa tudi najrodo-
vitnejša med njimi je sorta cuke-
ta.
Če želimo imeti zgodnejši pri-
delek, jih sejemo v lončke, kjer
kalijo na toplem in svetlem pro-
storu. Ko preneha nevarnost sla-
ne, pa jih sadimo na prosto. Nič
dosti pa ne bo pridelek kasnil, če
jih sedaj sredi maja, ko preneha
nevarnost slane, sejemo kar na
prosto. Seme dvanajst ur pred
setvijo namočimo v vodo, da bo
hitreje kalilo. Bujne sorte sejemo
v razdalji 150 x 150 cm, melona-
ste pa gosteje — 100 x 60 cm.
Sejemo v kupčke po tri semena v
globino 3 cm. Za rastišče bu-
čkam najbolje ustrezajo lahka do
srednje težka tla, ki morajo biti
izdatno pognojena s hlevskim
gnojem, kompostom ali gnojilno
šoto. Najkoristneje jih je posejati
na kompostišče. Na kompost-
nem kupu bujno rastejo, zelo ko-
ristne pa so s svojo veliko listno
površino kot krovna rastlina, ki
kompostni kup zasenči in pospe-
ši njegovo trohnenje.
Buče potrebujejo za nemoteno
rast precej vlage, saj v vročih po-
letnih dneh ena rastlina lahko
dnevno transpirira do 50 litrov
vode, sicer pa jim prijajo sončne
in tople lege. Za nego niso zahte-
vne, njihovo rodnost pa bomo
povečali, če bomo podobno kot
pri kumarah poganjke krajšali za
petim ali šestim listom. Pri tako
bujni vegetaciji, kot jo imajo bu-
če, se pretok rastlinskih sokov na
zalistnikih nekoliko zavre, kar
ima za vzrok večji cvetni nasta-
vek.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati ali saditi rastline, ki jih
pridelujemo za korenino ali go-
molj, 6., 7., 8. in 15. do 17. maja.
Rastline za plod, kot so paradiž-
nik, paprike in vse druge, 7., 10.
in 13. do 16. maja. Setev solat in
drugih rastlin, ki jih pridelujemo
za list, je po biokoledarju sredi
maja zelo omejena, saj je pripo-
ročan le 11. maj, nato pa šele 20.
in 21.maj. Cvetlice pa sejemo ali
sadimo 9., 12., 17. in 18. maja.
Miran Glušič, ing. agr.
Ribe — dobra in zdrava prehrana
MKHKIŽCI
V prejšnji številki Tednika ste
lahko zvedeli nekaj o življenju in
načinu priprave rakov in školjk,
danes pa boste zvedeli nekaj več
o življenju in načinih priprave
hobotnice, sipe in lignjev.
HOBOTNICA
Živi v Jadranskem, Sredozem-
skem morju in Atlantiku. Na vre-
častem telesu tiči velika glava z
dolgimi lovkami. Meso je zelo
okusno, posebno mladih hobo-
tnic od 1/2 kg do največ 1 kg.
SIPA
Sipa ima plosko ovalno telo z
dokaj majhno glavo. Ima 8 kraj-
ših in 2 dolgi lovki. Pod hrbtno
kožo ima apnenčasto kost. Naj-
pogosteje živi v Sredozemlju.
- Težka je lahko do 1 kg.
LIGENJ - KALAMAR
Ligenj je glavonožec z deseti-
mi lovkami. Živi pogosto v jatah
v Jadranskem in Sredozemskem
morju ter ob vzhodnih obalah
Atlantika. Zraste 30 — 40 cm.
ČIŠČENJE LIGNJEV
Lignje, hobotnico in sipe čisti-
mo podobno. Vrečasto telo pri-
memo in potegnemo iz njega gla-
vo, lovke in drobovino hkrati.
Pri sipi in hobotnici moramo pa-
ziti, da ne poškodujemo vrečke s
črnim barvilom. Lignjem in si-
pam odstranimo tudi porozno
»kost«, ki leži pod kožo na hrb-
tu. Lovke odrežemo z glave. Za
uporabo nam ostanejo trup in
lovke, ki jih temeljito umijemo
pod mrzlo tekočo vodo. Po želji
odstranimo še tanko kožo (to je
zlasti priporočljivo pri večjih ži-
valih).
Naprej jih pripravljamo po re-
ceptih.
HOBOTNICA V SOLATI
Očiščeno in oprano hobotnico
potolčemo s kladivom za meso,
zalijemo z vodo in damo kuhat.
Zraven damo kuhat nekaj pluto-
vinastih zamaškov. Pluta pospe-
šuje mehčanje hobotnice. Duši-
mo oz. kuhamo jo ca. 2 — 3 ure
tako, da koža prične odstopati
od mesa. Odstranimo zamaške
ter jo v vodi, v kateri se je kuha-
la, ohladimo.
Zrežemo jo na majhne rezine,
dodamo na kocke narezan ku-
han krompir, jajca, vloženo rde-
čo papriko, grobo nasekljano če-
bulo, česen, sol, poper, del nase-
kljanega peteršilja, dodamo kis,
belo in olivno olje ter premeša-
mo. Serviramo jo na listu zelene
solate. Potresemo s preostalim
peteršiljem in okrasimo z rezina-
mi limone.
Pri pripravi solate pa lahko
krompir in jajca izpustimo.
Za pripravo smo porabili (za 5
oseb):
1	kg hobotnice (več manjših)
25 dag krompirja
15 dag čebule
5 dag vložene rdeče paprike
2	jajci
2 dag česna
1 dl belega olja
1 žlica olivnega olja
1 dl kisa
1 žlica nasekljanega zelenega pe-
tršilja
sol
poper
limona za dekoracijo
ČRNA RIŽOTA - RIŽOTA IZ
SIP
Očiščene in oprane sipe zreže-
mo na manjše koščke. Na maščo-
bi prepražimo drobno sesekljano
čebulo, dodamo nasekljani če-
sen, peteršilj in sipe. Ob mešanju
kratek čas dušimo, dodamo riž,
dolijemo sipino črno barvilo, vi-
no in toliko vroče vode, da pre-
krije riž. Solimo, premešamo in
na zmerni temperaturi dušimo,
dokler riž ni kuhan. Ponudimo
jo z naribanim parmezanom.
Rižoto lahko pripravimo tudi
brez barvila.
Naredimo jo iz (za 4 osebe):
80 dag sip
črno sipino barvilo
30 dag riža
3/4 dl olja
1/4 dl olivnega olja
1	dl belega vina
15 dag čebule
2	dag česna
2	dag peteršilja
sol
poper
5 dag parmezana
OCVRTI LIGNJI
Očiščene in oprane lignje do-
bro odcedimo in narežemo na
1/2 cm široke kolobarčke. Soli-
mo jih in pariško paniramo (pa-
riški način pomeni, da jih damo
v moko in nato v jajce). Tako
lahko pripravimo tudi lovke ali
pa jih uporabimo za rižoto, bro-
det ali za nadevane lignje. Okra-
simo jih z limono, peteršiljem in
paradižnikom in še tople ponu-
dimo.
Za 5 oseb potrebujemo:
1 kg lignjev
sol
10 dag ostre moke
3	jajca
limono
zeleni peteršilj
paradižnik za dekoracijo
olje za cvrenje
POLNJENI LIGNJI NA SEČO-
VEUSKI NAČIN
Na olju prepražimo naseklja-
no čebulo, česen, narezane lov-
ke, solimo, popramo in odstavi-
mo. Primešamo malo manj ku-
han riž, na kocke narezan pršut,
nasekljan peteršilj in drobno na-
rezan (ali grobo nariban) ovčji
sir. F^remešamo in z nadevom na-
polnimo očiščene in oprane li-
gnje ter jih z zobotrebci zapre-
mo.
Polnjene lignje povaljamo v
moki in na olju opečemo. Doda-
mo na kocke narezan paradižnik,
nasekljan česen, zeleni peteršilj
in zalijemo z belim vinom. Duši-
mo 20 do 30 minut. l'o potrebi
dolivamo ribjo osnovo ali juho.
Pred serviranjem odstranimo zo-
botrebce, prelijemo z omako in
jih potresemo z naribanim par-
mezanom. Ponudimo z opečeni-
mi rezinami polente.
Rezine naredimo tako, da sku-
hamo bolj gosto polento. Damo
jo v namazan pravokotni model
in ohladimo. Nato jo stresemo iz
modela in z nitjo narežemo na
1,5 cm debele rezine. Na maščo-
bi jih na hitro zlatorumeno zape-
čemo in serviramo.
Za pripravo smo porabili (za 5
oseb):
1,20 kg manjših lignjev
Nadev:
1 /2 dl olivnega olja
10 dag čebule
3 stroke česna
7 dag riža
15 dag pršuta
15 dag ovčjega sira
1	žličko nasekljanega peteršilja
sol
poper
Za omako:
1/2 dl olivnega olja
25 dag svežega paradižnika
2	stroka česna
1 žličko nasekljanega peteršilja
3	dl belega vina
parmezan za potresenje
Pri kuhanju vam želimo dosti
uspehov in dober tek!
V naslednji številki Tednika
boste lahko spoznali nekaj na-
svetov za pripravo in pečenje je-
di v naravi pod geslom: PREŽI-
VIMO PROSTI ČAS V NARA-
VI
Dušan Bombek,
Tehnolog Haloškega bisera
Preglejte ozimnico
če ste za zimo pripravili sadne sokove, ku-
han paradižnik, kompote, marmelade, mez-
ge, džeme, v kisu ali sladkorju vloženo zele-
njavo (zelje, paprike, kumarice, zeleni para-
dižnik, cvetačo, čebulo) ali še kaj, naj vas
spomnimo, da vse pozorno pregledate in
ugotovite, ali je ozimnica še brezhibna. Če se
je na sadnem soku, kuhanem paradižniku,
mezgi ali kakem drugem živilu pojavila ple-
sen, morate tako hrano takoj zavreči, ker je
onesnažena m neuporabna. Glivice, ki so
povzročile plesen, izločajo strup, ki prodira
skozi vso količino pripravljenega živila (sad-
ni sok, kuhani paradižnik, mezgo, v sladkor-
ju vkuhano sadje in drugo), zato ni dovolj,
da samo odstranite del živila, ki ga je napad-
la plesen, ampak morate zavreči vso vsebino
lončka. Prav nič ne koristi, če živilo, ki ni vse
plesnivo, prekuhamo, saj vročina ne uniči
strupov, ki jih izločajo glivice plesni in ki so
zelo nevarni za človeka.
Če je z ozimnico vse v redu, vam svetuje-
mo, da jo začnete čimprej uporabljati. Tako
se vam ne bo zgodilo, da bi poleti še vedno
imeli kislo zelje, ki bi se začelo kvariti in bi
ga morali vreči v smeti. Boljše je, da ostanete
že pred pomladjo brez ozimnice, kot da z njo
pričakate poletje. Zato dobro ocenite, kaj in
koliko imate in v kakšnem vrstnem redu bo-
ste živila uživali. To še posebej velja za tiste,
ki ste pripravili ozimnico brez načrta.
EPIDEMIJA KOZ
(ZGODBE \Z LET, KO 4E NAŠ
Krni PREŽIVLJAL TEŽKE DNI)
v OZADJU SE NEKAJ PREMIKA
Čeprav je še pogosto bliskalo in grmelo o izgradnji socializma na
vasi. je vse več znakov dajalo slutiti, da nevihta prisilne kolektivizacije
kmetijstva pojenjuje. Histerija dnevne politike, daje treba večino zaseb-
nega kmetijstva spraviti v zadruge višjega tipa. kije zajela v.vo Jugoslavi-
jo kot epidemija, je vse bolj zgubljala zagon. Kmetijske obdelovalne za-
druge (KOZ-e) so preimenovali v KDZ (kmečke delovne zadruge), hudo-
mušni Prleki pa so trdili, da kratica KDZ pomeni KaDeZaj.
Velikim strategom izgradnje socializma na vasi in boja proti kula-
kom vsem naporom navkljub in »vidnim uspehom« ni uspelo prepričati
»modrega vodstva« v Moskvi, da njihove obtožbe v pismih in v resoluciji
Informbiroja ne držijo. Zlasti še, ker so moskovski priganjači v sedlih dr-
žav »ljudske demokracije« dosegali še večje uspehe. Nam najbliže je bila
Madžarska, kjer so skoraj vso kmečko zemljo z zakonom »pozadružili«.
Pri nas po taki poti ne smemo in ne moremo iti, so govorili voditelji in za-
trjevali, da so naše KDZ plod »zavestne odločitve vsakega plana za-
druge. «
Vse, kar je bilo narobe v zadrugah, je bila bojda posledica prenaša-
nja bol.ševiškega kolhoznega sistema v našo prakso. »Ta sistem je bil na-
šim zadružnikom tuj, zato moramo iskati lastne poti razvoja zadružni-
štva,« so tolmačili aktivisti in pri tem opozarjali tudi na škodljive posledi-
ce raznih samopašnežev v zadrugah.
Pri tolmačenju naše politike do kmeta je bila tudi stalno navzoča
velika nevarnost vojne. V Madžarski. Romuniji in Bolgariji brezobzirno
kršijo določila mirovne pogodbe, se oborožujejo, ob naših mejah premi-
kajo čete in opravljajo vojaška pripravljalna dela, za njimi pa stoji Rdeča
armada.
»Vsi morajo vedeti, da se bodo jugoslovanski narodi z največjim ju-
naštvom in vztrajnostjo oboroženo uprli vsakemu napadu na neodvisnost
in nedotakljivost svoje države, če hi se kdorkoli odločil začeti tako pusto-
lovščino.« je rekel Kardelj konec februarja 1951 na tretjem zasedanju
zvezne skupščine.
Ta nevarnost vojaškega posega od vzhodnih držav ni bila namišlje-
na. to je bilo potrjeno z dokumenti in izjavami v kasnejših letih. .Šla pa je
našemu političnemu vodstvu zelo na roko pri omiljevanju posledic popol-
noma zgrešene politike do našega kmeta in kmetijstva nasploh. Ni si bilo
treba izmišljati zunanjih sovražnikov, saj so ti dejansko rožljali z orož-
jem na naših mejah, pod njihovimi streli so padali naši graničarji in dru-
gi državljani.
Kljub temu naši marksistično-leninistični dogmatiki niso odstopali
od začrtane poti »izgradnje socializma na vasi«, le začeli so poskušati to
pot uravnavati po naših domačih izkušnjah. Niso samo zamenjali trudo-
dan z delovnim dnem, začeli so tudi uvajati norme in nagrajevati po
učinku. Ni bilo več odločilno, koliko ur je nekdo slonel na toporišču moti-
ke ali lopate, temveč koliko je dejansko naredil.
Od zakoličenega zadružnega sistema pa se za nobeno ceno ni smelo
odstopiti. Kmečke delovne zadruge in prednosti zadružnega kmetijstva je
bilo treba hvaliti na vsakem koraku. To je bilo .še zlasti opazno ob rednih
občnih zborih kmečkih delovnih zadrug. Na njih so ocenjevali gospodar-
jenje v letu 1950.
V ptujskem okraju je bil prvi občni zbor kmetij.ske delovne zadruge
Sobetinci. Temu je Ptujski tednik št. 2 z dne 12. 1. 195] (izhajal je na ve-
likem formatu) namenil celo prvo stran, pa še za četrto je ostalo nekaj vr-
stic.
KDZ Sobetinci je bila med boljšimi v okraju. V letu 1950 je svoje
površine povečala skoraj za polovico. Toda kako?
»Tekom poslovnega leta smo zadrugo povečali skoraj za enkrat, in
to s priključitvijo ekonomije Markovci in KDZ Prvenci,« je zapisano v
poročilu. Zadruga se je tako povečala, zadružne površine v okraju pa za-
radi tega niso pridobile niti pedi zemlje več.
Naj .ie omenim, da so bile 18. marca 1951 volitve poslancev v repu-
bliško skupščino. Ptujski okraj je bil razdeljen na 15 volilnih enot. Tako
je bilo izvoljenih 15 republiških poslancev in prav toliko namestnikov. Vo-
lilna enota je obsegala območje od 4 do 8 KLO-jev in je imela okoli 4000
volilcev. Podobno je bilo v vseh drugih okrajih v Sloveniji. Sam sem ta-
krat delal v ljutomerskem okraju, v KLO Ključarovci in .še zlasti r na.se-
Iju Senik. Na številnih predvolilnih zborih so kandidati in drugi aktivisti
sli.šali marsikatero gorko na račun prisiljevanja v zadruge, obveznih od-
daj. davkov in izredno slabe preskrbe. Morda je tudi to nekaj prispevalo
k izboljšanju razmer v naslednjih mesecih.
Takoj po volitvah. 21. in 22. marca, sta bili v Ptuju dve pomembni
zadružni zasedanji. Omenjam ju zaradi sprejema nekaterih tedaj novih
usmeritev v zadružništvu.
Na rednem zasedanju seje sestal Zadružni svet. ki so ga sestavljali
delegati KDZ in zadružnih ekonomij. Predsedoval mu je Franc Prelog iz
Sobetincev. V svojem poročilu je povedal, da je v okraju »organizacijsko
najtrdnejša zadruga Moškanjci. sledijo ji Gorišnica, Dravinjski Vrh in
Sobetinci.«
Glavno besedo je imel direktor sklada za mehanizacijo in investicij-
sko graditev zadružnega kmetijstva Gvido Vesel. Poročal je, koliko stro-
jev je bilo zadrugam že razdeljenih, kritiziral tiste, ki slabo skrbijo za
stroje, o številnih gradnjah v zadrugah in o načrtih za naprej.
»Sklad vlaga vst- sile v dvig zadružne živinoreje z nabavo dobre ple-
menske živine . . . Nabavil bo dva traktorja-buldožerja z raznimi priklop-
nimi deli, organiziral bo letečo brigado, ki bo nudila pomoč zadrugam v
strojni obdelavi ogroženih površin, ustanovil bo mehanično delavnico,
kolarnice. kovačnice. gradbeno podjetje s skladiščem, ustanavljal trsnice
in drevesnice ter organiziral trgovine KDZ.« t Ptujski tednik št. 12 z dne
30. 3. 1951, .stran 1).
Torej neka zaokrožena celota, v kateri bi bila združena proizvodnja,
oskrba in trgovina. Večina tega je imela le kratko življenje, marsikaj pa
je ostalo samo pri načrtih.
Na rednem občnem zboru OZKZ (Okrajne zveze kmetijskih zadrug)
v Ptuju 22. marca so tudi ocenili zadružno delo v letu 1950. V imenu
upravnega odbora je poročal predsednik Maks Voda. Omejil seje bolj na
splošne KZ, kijih je bilo v okraju 54 s 136 gospodarskimi in 26 obrtnimi
odseki. Največ razprave so namenili novemu sistemu zadružnega trgova- '
nja. V minulem letu so nekatere KZ slabo .stale, ker ni .šel ves odkup prek
njih, v bodoče bo drugače. Novi sistem .se bo vedno bolj odražal v »pro-
stem trgovanju kmetijskih proizvodov, kar bo spodbujalo konkurenco,
kmetovalci pa bodo začeli težiti za tem, da ho pridelek večji in boljši.«
Ugotavljali so, da je med kmečkim prebivalstvom vse več denarja. K
temu je prispevela suša v letu 1950, zato so kmetijski pridelovalci, zlasti
manjši, ki niso imeli občutnejše obvezne oddaje, prodajah viške po viso-
kih cenah, celo do desetkrat dražje, kot je bila uradna odkupna cena.
Hranilni odseki pri kmetijskih zadrugah pa so uspeli zbrati le nekaj čez
50 milijonov dinarjev. Zato so začeli akcijo, da kmetje čimveč viškov .svo-
jega denarja zaupajo hranilnim odsekom. »Denar nam ni potreben samo
za trgovinsko poslovanje, ampak prav tako tudi za druge stvari, ki naj bi
jih pospeševale kmetijske zadruge v okviru obrtnih, živinorejskih in dru-
gih odsekov,« so zapisali in v nekaj mesecih ugotovili, da so hranilne vlo-
ge porasle za več deset odstotkov.
Davki so bili eden od najmočnejših pritiskov na kmeta, postopek
enostaven: nestvarno visok predpis, rubež in kazen z zaplembo zemlje. V
začetku leta 1951 so začele delati davčne komisije pri KLO, da bi na tem
področju uvedli »zakonitost«.' Predpis ni več temeljil na premoženju, tem-
več na »davčni osnovi«, ki jo je morala komisija ugotoviti za vsakega
davkoplačevalca posebej. To ocenjevanje je bilo močno osebno, zlasti še
za tiste dohodke, ki naj bi jih davčni zavezanec dosegel »s prodajo na
prostem trgu«.
Kmalu se je pokazalo, da je »progresivna stopnja obdavčevanja«
krivična, saj se je tako ostro dvigala, da je moral kmet. ki so mu »oceni-
li« večji dohodek, skoraj ves dohodek dati za davek. Zato je zvezna vla-
da že marca 1951 izdala odločbo o davčnih stopnjah dohodnine, ki naj
se uporablja za leto 1950. V tej odločbi je bilo zapisano, da sme biti »naj-
višji odstotek davčne stopnje v višini 70 odstotkov« od ugotovljene dav-
čne osnove.
Hitro se je začelo premikati tudi pri določanju cen. Zvezna vlada je
januarja 1951 sprejela vrsto ukrepov glede cen in določila »cenik pre-\
hrambenih predmetov zagotovljene preskrbe«. Čez dva meseca je izdala
»nove ukrepe za sprostitev trgovine s kmetijskimi pridelki«. V zadrugah
so se začeli pritoževati, da ti ukrepi gredo bolj v prid zasebnemu kmetu
kot pa zadružniku. Pravo olajšanje pa je maja 1951 prinesla uredba zve-
zne vlade, da bo s 1. julijem »ukinjen obvezni odkup mesa. mleka, krom-i^
pirja. fižola in krme«, s pristavkom, da je polovico letnega predpisa do
tega datuma treba izpolniti.
ifrih^rinhr- v knžl ZASFRSFCA KMET^ i
TEDNIK - 'O- maj 1990
NAŠI KRAJI iN UUDJE - 5
Sanacija s plazovi poškodovanih obdelovalnih površin
Posledice lanskega neurja v
Halozah so še vedno prisotne. S
skupnimi močmi prizadetih in
vseh tistih, ki so kakorkoli soli-
darnostno pomagali, smo velik
del nastale škode odpravili. V
kmetijskem delu pa še čakajo na
sanacijo uničene površine s po-
plavami in plazovi na njivah,
travnikih, pašnikih, vinogradih,
sadovnjakih, obdelovalnih po-
teh. Slednje so v večini že bile
očiščene, a so jih plazovi znova
zasuli.
Po podatkih ocenjevalnih ko-
misij in posnetkih terena je okoli
1390 plazov trajno uničilo
8,40 ha njiv, 157,30 ha travnikov
in pašnikov, 5,30 ha vinogradov,
10,06 ha sadovnjakov, 17,5 ha že
delno zaraščenih pašnikov in
5,38 ha poti. S plazovi delno po-
škodovano je sleherno področje
v Halozah.
Ker za čas daleč v preteklost
ni zapiskov o plazenju v tolikš-
nem številu in obsegu, nimamo
izkušenj s sanacijo le-teh. F'o
ocenitvi in opazovanju na terenu
je mogoče ugovotivi, da so pla-
zovi najbolj pogosti na strmejših
področjih, na plitvejših plasteh
zemlje (nad skalo), na stičiščih
dveh ali več strmin, kamor se je
stekala voda, na površinah, kjer
so bili večji posegi (terasiranje,
izdelava obdelovalnih poti), na
zelo strmih področjih nad in pod
cestami s prestrmimi nabrežina-
mi, na izkrčenih sadovnjakih.
Vse te skupne značilnosti bo po-
trebno upoštevati pri sanaciji.
Po opazovanju vseh poškodo-
vanih hribovitih površin pa v
mnogih primerih ni mogoče logi-
čno ugotoviti okoliščin, ki so
vplivale na plazenje v takšnem
obsegu (plazovi so tudi v gozdo-
vih, na površinah zaraslih z drev-
jem, grmovjem, na področjih z
razmeroma majhnim nagibom).
Po obsegu in zahtevnosti sana-
cije bi plazove lahko razvrstili na
PLAZINE, to je tanjše plasti
zemlje s travno rušo ali posev-
kom, ki so drsele do vznožja po-
dročja, in odtrge, to je globlje
plasti zemlje, tudi kamenja (do
trde podlage); pojavljajo se na
večjih strminah, na stičišču dveh
ali več strmin, s katerih se steka
voda. Skupaj z debelejšo plastjo
zemlje so drseli drevesa, grmo-
vje, armatura nasada, ograje, ka-
menje in podobno. Običajno je
vsa ta količina nanosa uničila
pod seboj njivo, travnik, zajezila
potok ali celo ogrozila in podira-
la domove.
SANACIJA PLAZIN
Ce nagib pobočja dovoljuje
strojno planiranje in poravnava-
nje pobočja, se odločimo za
strojno izvedbo z buldožerjem,
ki bo s planirno desko in po-
drahljači grobo poravnal poboč-
je površine. Preostane nam bra-
nanje, v večini primerov pa ro-
čno poravnanje (grabljanje) po-
vršine, gnojenje s kompleksnimi
gnojili NPK 8:16:22 v količinah
600 1.000 kg na ha, ki ga zabra-
namo ali potrosimo pred porav-
navanjem in setvijo površine s
travno deteljnimi mešanicami
travnik 1 ali travnik 11. Travna
ruša bo preprečevala površinsko
erozijo »odprte« zemlje.
Ce je obseg površine (travnik,
pašnik) pomemben za pridelova-
nje krme, strojno očistimo in po-
pravimo obdelovalne poti, če pa
te še niso bile izdelane, izkoristi-
mo priložnost ob strojnem po-
ravnavanju in zakoličimo obde-
lovalne poti tako, da bodo omo-
gočale dostop na celotno površi-
no ob gnojenju in spravilu pri-
delka. Obdelovalna pot naj bo ši-
roka 2 do 3 m z vzdolžnim nagi-
bom 2 %.
Brežine naj bodo utrjene in
pod širšim kotom. Obdelovalne
poti naj bodo urejene na manj
sti-mem delu pobočja, da ne bo-
mo sami povzročali drsenja zem-
lje v strmini. StrojVio izdelano
obdelovalno pot uredimo — iz-
delamo škarpo — z dodatno
opremo buldožerja — s škarpir-
no desko.
Obdelovalne poti morajo biti
zasejane s travno-deteljnimi me-
šanicami; tako ne izgubimo ob-
delovalne površine in prepreči-
mo površinsko erozijo zemlje ob
nalivih.
STROJNE STORITVE BUL-
DOŽERJA LAHKO NAROČI-
TE PRI SVOJEM POSPEŠE-
VALCU NA ZE KMETIJSKE
ZADRUGE PTUJ.
Brežine obdelovalnih poti pa
lahko tudi zasadimo z grmovni-
cami, ki razvijejo močne šopaste
korenine, npr.: leska, ali s sadni-
mi drevesi, ki razvijajo močne
korenine, npr.: oreh, jablane.
Plazine na nabrežinah teras v
vinogradih ali sadovnjakih po-
ravnamo in zasejemo s travnim
semenom. Za 10 arov površine
potrebujemo 2,5 do 3 kg semena
travno-deteljne mešanice. Seje-
mo po 1. maju.
SANACIJA ODTRGOV
Sanacija teh bo zahtevnejša
zaradi večjih količin nanosa, v
katerem so običajno še polomlje-
na drevesa, armatura nasada v
vinogradih, tudi kamenje. Sana-
cija bo še težja zaradi razmoče-
nosti samega nanosa, ki je v veči-
ni primerov zajezil potok, izvir
ali vznožje pobočja, s katerega se
zbira površinska voda. Strojno
poravnavanje ali odvažanje take-
ga nanosa pred daljšim sušnim
obdobjem verjetno ne bo izved-
ljivo. Na površini, od koder je
začela drseti zemlja, je nastala
jama ali »stena«, na kateri bo iz-
vedba sanacije bolj zahtevna.
Če so plazovi zemlje »naloži-
li« v vinogradu ali sadovnjaku
teraso na teraso in s seboj odne-
sli tudi armaturo, bomo to sani-
rali strojno s goseničarjem FIAT
75/60 s planirno desko in po-
drahljačem. Delovna širina stro-
ja z dodatno opremo je le 2 m,
kar omogoča delo na že zasaje-
nih terasah. Nanos odrinemo s
terase na teraso, zgornje pa na-
vozimo. Poškodovano armaturo
pri tem odstranimo. Če je nagib
nabrežine pod manjšim kotom
(strm), uporabimo za utrjevanje
močnejše lesene kole, ki jih po-
stavimo ob vznožju nabrežin,
prečno pa založimo daljše veje
(lahko uporabimo tudi ostankf
polomljene armature). Na nabre-
žino odrinemo ali navozimo
zemlje. Poravnamo in zasejemo s
travnim semenom. Na obdelo-
valni ravnini terase popravimo
armaturo in posadimo manjkajo-
ča sadilna mesta s kvalitetnimi
trsnimi cepljenkami.
Strojne storitve goseničarja
75/60 s planirno desko in podrah-
Ijačem lahko naročite pri svojem
pospeševalcu ali neposredno pri
EKK Ptuj-TOZI) Slovenske go-
rice - Haloze, DE PODLEH-
NIK.
Obnovo zemlje in primesi na
travnikih in pašnikih v večjem
obsegu opravimo strojno. Vso
količino nanosa pOplaniramo, ob
vznožju pobočja povežemo ob-
delovalne poti ali pa uredimo
nove, prilagojene novim razme-
ram, po grobem poravnavanju.
Poravnane in pognojene zaseje-
mo s travno-deteljnimi mešani-
cami travnik 1 in travnik II
25-30 kg na hektar.
Za utrjevanje manjših nabre-
žin ali obdelovalnih poteh upo-
števamo način kot pri terasah.
Prihodnjič o sanaciji strmih vi-
sokih nabrežin, ki se jim ne mo-
remo izogniti zaradi zavarovanja
nasadov, dostopa s ceste, dvoriš-
ča in gospodarskih objektov.
Pospeševalna služba:
Danica Svenšek
Iz poslanice mednarodnega
komiteja Rdečega križa in lige
društev Rdečega križa in Rdečega
polmeseca ob svetovnem dnevu
Rdečega križa 1990
Mednarodni komite RK, Liga
društev Rdečega križa in Rdeče-
ga polmeseca, 149 nacionalnih
društev in njihovo 250-milijon-
sko članstvo ob Svetovnem dne-
vu Rdečega križa in Rdečega
polmeseca 1990 enoglasno in iz
vsega srca sporočamo naš apel:
»HUMANOST - ZAŠČITI-
TE ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA
IN DOSTOJANSTVO«.
V imenu vseh osamljenih in
nesrečnih, v delovnih in begun-
skih taboriščih, zaporniških celi-
cah, bolniških posteljah, v
imenu vseh, ki trpijo zaradi iz-
gube očeta, matere, žene, moža,
otroka, v imenu vseh, ki so jim
ruševine pokopale vse, kar jim je
najboljše,
v imenu vseh pozabljenih žrtev
vojn in nesreč pozivamo vse dr-
žavljane, narode in vlade vsega
sveta, naj prisluhnejo našemu
klicu:
»HUMANOST - ZAŠČITI-
TE ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA«.
Življenje vsakega človeškega
bitja je edino in nenadomestlji-
vo. Življenje vsakega človeškega
bitja se mora spoštovati in ščititi
pred ogrožanjem ljudi ali narave.
TEDEN
RDEČEGA KRIŽA
od 8. do 15. maja 1990.
Nobeno človeško življenje in
nobena' družba nista izvzeta iz
teh načel in resnic.
Takšno je prepričanje Medna-
rodnega gibanja Rdečega križa
in Rdečega polmeseca.
Ščititi življenja in dostojanstvo
ljudi na celem svetu, delovati
preventivno in blažiti trpljenje
vsakogar, ne glede na narodnost,
raso, vero, ideologijo, ne glede
na okoliščine, vedno, ob vsakem
času in na vsakem mestu.
Takšno je poslanstvo našega
Gibanja, zgrajeno na humanitar-
nih načelih, priznano od medna-
rodnega prava in ljudi.
Obiskovati vojne ujetnike in
druge zapornike, združevati dru-
žine, nuditi pomoč žrtvam nasi-
lja v vojnih spopadih.
Pomagati narodom v boju pro-
ti poplavam, požarom, suši in
drugim katastrofam, ki ogrožajo
ljudi in skupnosti.
Reševati s preventivnimi akci-
jami in akcijami zaščite in pomo-
či na milijone človeških življenj.
Takšna je vsakdanja aktivnost
številnih aktivistov, delegatov in
profesionalcev v Rdečem križu
in Rdečem polmesecu.
V imenu vseh, ki se borijo za
človeštvo, v imenu vseh, ki jim je
spoštovanje človeškega življenja
in dostojanstva pomembnejše od
vseh drugih mišljenj in ciljev po-
zivamo:
IZBERIMO HUMANOST
PROTI NEHUMANOSTI.
MEDNARODNO GIBANJE
RDEČEGA KRIŽA
IN RDEČEGA POLMESECA
PRI NAS V KLUBU Pijem — ali sem alkoholik?
Vprašalnik »kratki MAST« (MAST =
Michigan Alcohol Screenig Test), je bolj
uporaben za posameznika kot vprašalnik v
prejšnji številki, ki ga bolj uporabljajo zdrav-
niki.
Odgovorite si res iskreno in počasi ter do-
ločite svoj odnos do alkohola, kajti za svoj
ODNOS DO PITJA SO VSI BOLJ OBČUT-
LJIVI, TUDI PRIMERNO NEUVIDEVNL
Ne gre torej tako preprosto, da bi se vprašali:
»ALI PIJEM ZMERNO ALI SEM ZE AL-
KOHOLIK?« Na takšno vprašanje si lahko
iskreno odgovorita le dva: tisti, ki je popoln
treznež, ki sploh ne pokusi alkohola, in tisti,
ki je zaradi odvisnosti od alkohola že tako
propadel, da se je že tudi sprijaznil z dej-
stvom, da je odvisen od alkohola.
KRATKI MAST:
Obkrožite pravilen odgovor
1.	Ali imate občutek, da
ste normalen pivec?	DA NE (2 točki)
2.	Ali vaši prijatelji ali
sorodniki menijo, da
ste normalen pivec?	DA NE (2 točki)
3.	Ali ste kdaj sodelovali
(ne kot svojec) v Klu-
bu zdravljenih alkoho-
likov?	DA	NE
(5 točk)
4.	Ali ste kdaj izgubili
prijatelje ali dekle/fan-
ta zaradi pitja?	DA	NE
(2 točki)
5.	Ali ste kdaj imeli na
delovnem mestu težave
zaradi pitja?	DA	NE
(2 točki)
6.	Ali ste kdaj zanemarili
svoje dolžnosti, druži-
no ali delo za dva ali
več dni zato, ker ste pi-
li?	DA	NE
(2 točki)
7.	Ali ste kdaj po hudem
popivanju imeli deliri-
um tremens (bledež),
ste se močno tresli, sli-
šali glasove ali videli
stvari, ki jih ni bilo
tam?	DA	NE
(5 točk)
8.	Ali ste kdaj iskali po-
moč pri komerkoli za-
radi svojega pitja?	DA	NE
(5 točk)
9.	Ali ste bili kdaj v bol-
nišnici zaradi pitja?	DA	NE
(5 točk)
10. Ali so vas kdaj milični-
ki odkrili, ko ste vozili
pod vplivom alkohola? DA NE
(2 točki)
ŠTEVILO TOČK:.....
Kjer točke niso pripisane, šteje odgovor O
točk. Pet ali več točk je znak odvisnosti od al-
kohola. POIŠČITE POMOČ!
Razen vprašalnikov, ki sodijo v t. i. avtodi-
agnozu, svoje pitje ali alkoholizem pri sebi
lahko ocenite tudi s t. i. POSKUSOM AB-
STINENCE. Naredite ga tako, da poskušate
abstinirati (popolno vzdržati brez alkohola)
ŠEST TEDNOV. Če v teh šestih tednih ose-
ba, ki opravlja preizkus, res ne pije in nima
znakov abstinenčne krize (tresenje, znojenje,
bruhanje), ampak poskus prestane brez ka-
kršnekoli težave ali želje za pitjem, je rezultat
dober. Če se pojavijo kakršnekoli abstinen-
čne težave ali oseba abstinira z resnimi napo-
ri, ali če ne vzdrži brez pitja, se mora takoj
oglasiti pri zdravniku ali poiskati nasvet in
pogovor o alkoholu.
Dr. Z. L
SPOMINI NA BORL
<941—1943
29. nadaljevanje
ZADNJI VODJA BORLA IN
ZADNJI ZAPORNIKI
Do začetka novembra 1942
je bil na Borlu vodja policijske-
ga zapora gestapovec Onkel.
Zanj vemo, da je bil invalid in
alkoholik in za svoje naloge
nesposoben, zato so vse njego-
ve posle opravljali njegovi po-
močniki. Za njim je prevzel po-
veljstvo gestapovec Opitsch; to
se je zgodilo sredi novembra.
Govorilo se je, da je novi vodja
hrvaškega rodu. Star je bil
okrog štirideset let, visoke, su-
he postave.
Kam so premestili Onkla, ni
znano. Med SS častniki na Bor-
lu se ve v tem času le za Siedel-
mayerja, ki ga je na Borlu obi-
skovala Ptujčanka iz nacistične
družine.
Tudi v zadnjih mesecih borl-
skega zapora so jetniki opra-
vljali razna zunanja dela. Na
delo so jih spremljali oborože-
ni stražarji. Na grajskem pose-
stvu so oktobra obirali po vino-
gradih grozdje, nato grabljali v
gozdu listje za steljo živini in
spravljali les za kurjavo v zapo-
ru. Še vedno so v voz vpreženi
jetniki dovažali vodo na grad
iz studenca ob borlskem mo-
stu. Na gradu je bila tudi kroja-
ška delavnica, ki je skrbela za
oblačila policistov. Ženske so
tudi opravljale dela kakor v
preteklih mesecih.
Hrana zapornikov je bila še
vedno neizdatna in neokusna.
V tem času so imeli za kosilo
navadno kuhane buče na vodi
ali krompirjevo juho. V nedeljo
je bilo v krompirjevki nekaj
zmletega mesa. Kakor v prejš-
njih mesecih so tudi v jeseni
1942 zbirali za borlske zaporni-
ke hrano že znani dobrotniki,
kar so vtihotapljali na grad
prevozniki vode. Obiski v tem
času niso bili dovoljeni, razen
redkih izjem.
Ker so 2. oktobra ustrelili v
Mariboru 143 talcev in 4. no-
vembra 97, so živeli borlski za-
porniki v neprestanem strahu,
da bodo koga od njih poslali
pred puške. A po 4. novembru
so nacisti za tri mesece prene-
hali streljati talce. Ker jetniki
niso pričakovali tako dolgega
zatišja, je strah glodal iz dneva
v dan.
Od avgusta dalje je Lurker
priredil še nekajkrat sojenje na
Borlu. Sam je izrekal sodbe v
borlski pisarni. Seveda so mu
na gestapovski izpostavi v Ptu-
ju pripravili za vsakega jetnika
svoje mnenje o zasluženi kazni.
Lurker .je prihajal na Bori
vedno v spremstvu gestapov-
skih odličnikov in pisyrjev. Ti
so v osebne dokumente jetni-
kov vpisali, kakšno sodbo jim
je izrekel Lurker. Navadno je
sodil okrog sto zapornikom,
včasih manj, včasih več. Nekaj
jetnikov je pri vsakem sojenju
izpustil domov, navadno okrog
deset do dvajset.
Zapornica K. K., ki ostaja
anonimna (zaprta je bila na
Borlu od 15. oktobra do 1. de-
cembra 1942), se spominja
dveh Lurkerjevih sojenj na
Borlu. Prvo je bilo v začetku
novembra, še za časa vodje za-
pora Onkla, in drugo proti
koncu novembra, ko je bil vod-
ja zapora že Opitsch. Prvo je
zajelo manjše število zaporni-
kov, drugo pa večje, nekaj nad
sto.
Jetniki, sojeni na drugem so-
jenju novembra, so bili poslani
v glavnem v Auschwitz. Z Bor-
la so jih odpeljali 9. decembra
1942."
Med zadnjimi boriskimi za-
porniki je znan Franc Zoreč, r.
1896 v Novi vasi, vojni invalid
iz prve svetovne vojne. Okupa-
tor ga je aretiral 21. novembra
1942. Najprej je bil zaprt v Ptu-
ju, 15. decembra so ga poslali
na Bori, od tod pa 2. februarja
1943 nazaj v Maribor. Žalostni
konec je doživel 4. aprila 1945
v Dachauu.
Viri:
Izjava K. K. o razmerah
na Boriu - V. R.
Poslednja pisma žrtev za
svobodo, Maribor 1969 (strelja-
nje talcev).
Antonija Zoreč, Ptuj, Po-
trčeva 12 (podatki o Francu
Zorcu).
BORL PO UKINITVI ZAPO-
RA
Da so okupacijske oblasti
ukinile marca 1943 zapor tajne
državne policije na Borlu, do-
kazuje delovodnik zapora, ki
gaje 12. marca 1943 zaključil s
svojim podpisom zadnji vodja
zapora OPITSCH.
Zakaj so borlski policijski
zapor ukinili, ne vemo. Ali se
je okupator res zbal partizan-
skega napada na grad, kakor
menijo nekateri? Ali pa mu je
bilo bolj priročno novo taboriš-
če v Strnišču (Sterntal) pri Ptu-
ju, kjer so že leta 1941 zgradili
barake za vojne ujetnike in za
delavce pri gradnji tovarne gli-
nice? Leta 1942 so v Strnišču
uredili še taborišče za kaznjen-
ce iz vzhodnega dela Sp. Šta-
jerske, kaznovane za dobo
dveh tednov do šestih mesecev,
v začetku leta 1943 pa za tristo
politično nezanesljive prebival-
ce Sp. Štajerske (Schutzange-
horige). Pozneje so tu zapirali
tudi svojce partizanov. Ali pa
so borlski policijski zapor uki-
nili le zato. ker so predvidevali
krajše postopke pri pošiljanju
ljudi v taborišča in tako razbre-
menili zapore na Sp. Štajer-
skem? (L. Penič: Taborišča v
Strnišču, Ptujski zbornik II,
Ptuj 1962.)
Po ukinitvi borlskega policij-
skega zapora marca 1943 so na
gradu prirejali tečaje Nemške
hitlerjeve mladine (Deutsche
Hitlerjugend). O tem je pove-
dal Anton Simonič iz Dubrave
pri Zavrču, tedaj uslužbenec v
upravni pisarni borlskega graj-
skega posestva.
Borlsko grajsko posestvo je
leta 1941 po zaplembi organi-
zacije za krepitev nemštva na
Sp. Štajerskem upravljal Karel
Jessenik. Njegov pomočnik je
bil Anton Simonič, v pisarni pa
je pomagala še neka Avstrijka.
Stalno je bilo na posestvu za-
poslenih le malo ljudi - tri du-
žine. Ena je stanovala v Veli-
kem Vrhu, drugi dve pa v Gra-
diščah. Za sezonska dela so na-
jemali delavce posebej. Anton
Simonič je bil povezan z osvo-
bodilnim gibanjem in je odšel
oktobra 1944 v ilegalo v Hrva-
ško Zagorje; od tam je vzdrže-
val stike z Osvobodilno fronto
na ptujskem območju.
Simonič se spominja, da so
trajali tečaji na Borlu vsak oko-
li tri mesece in zajeli po okrog
trideset do štirideset fantov od
petnajstega do osemnajstega
leta, morda tudi kaj starejših.
Tečaj je vodil Hansi NVibmer,
star kakih trideset let. Njegova
mati je imela veliko posestvo z
vinogradi in pašniki v Hrastov-
cu. Gojila je konje in govejo ži-
vino. Družila se je z graščakom
Ulmom v Zavrču. Oba sta bila
že pred vojno hitlerjevca.
VVibmer je na tečaju vzgajal
fante za vaditelje mladinskih
organizacij. Gojenci so bili iz
nacističnih družin, največ iz
ptujskega okrožja. Pri delu je
NVibmerju pomagal še nekdo,
čigar imena se Simonič ne spo-
minja. Ko so Nemci jeseni
1944 utrjevali pas ob hrvaški
meji, so tečajniki pomagali pri
delih. Kdaj so tečaje prenehali,
Simonič ne ve povedati. Tudi
poizvedovanja pri domačinih
niso rodila uspeha. Verjetno so
jih končali že konec leta 1944,
saj je Rdeča armada dosegla že
avgusta 1944 mejo Vzhodne
Prusije in so morali Nemci za-
pustiti velika ozemlja: Franci-
jo, Belgijo, Romunijo, Bolgari-
jo, velik del Jugoslavije. Po-
poln zlom nacistične Nemčije
je bil pred durmi. Zavlekel pa
se je do maja 1945.
P. S.: Morda bo kdo izmed
bralcev tega spisa vedel odgo-
voriti, kdaj so mladinske tečaje
DHJ na Borlu ukinili in kaj se
je dogajalo na gradu do konca
vojne. Pričakujemo odgovore
na naslov: Tednik, Ptuj —
62250, Raičeva 6. Hvala zanje!
Se nadaljuje
Odpustnica z Borla 1. 12. 1942.
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
10. maj 1990 - TEDNIK
Vinogradniški inovator
Slavko Prapotnik s Koga
že lep čas beremo na nalepkah vrhunskih vin, ki prihajajo s Ko-
ga. imeni Curin Prapot nik. Vinogradniški duet, ki sc čudovito do-
polnjujeta. Stanko Čurin je vinogradnik in kletar. Sla\ko Prapotnik,
Njegov zet, pa je v vinogradništvo in kletarstvo prav tako zaljubljen
in ob vsem. predvsem pa ob pomanjkanju delovne sile. ki je seveda
tudi draga, razmišlja, kako bi s posameznimi stroji opravil vsa tista
dela, ki jih sicer mora opraviti precejšnje število vinogradniških de-
lavcev. To se mu je tudi posrečilo.
Prvi njegov stroj je stroj za vršičkanje in stransko obvezo>anje vin-
ske trte. »Ta stroj sem sicer zelo težko izdelal, ker mi pač primanjkuje
orodja za izdelavo in ker je seveda med zamislijo in izvedbo precej-
šnja razlika. Najprej sem naredil stroj na principu rotacije. Ni se mi
zdel preveč posrečen, ker obrez kasneje ni bil škarjast. Pri drugem po-
skusu sem izdelal stroj s škarjastim odrezom in tu sem dosegel zelo
velik uspeh,« je povedal Slavko Prapotnik.
Ob tem stroju je izdelal še druge. »Napravil sem tudi kosilnico
za medvrstno košnjo v vinogradu z ustrezno širino in obrati. Zadnji
stroj ki sem ga naredil, je stroj za razvoz kurjega gnoja in mulja. To je
nošeni trosilec, ki ga priklopiš na tritočkovni sistern traktorja. Z njim
zelo hitro opravljaš to delo in nimaš nobenih problemov z obrača-
njem. Vanj naložiš približno 1,3 kubičnega metra hlevskega gnoja in
pognojiš vrsto, ki je dolga približno 100 metrov.«
Kje lahko vinogradniki dobijo te stroje, saj so prav gotovi za
marsikoga ob pomanjkanju delovne sile zelo zanimivi. Povedal je, da
je to še vedno dokaj problematično, ker jih industrija ne izdeluje zara-
di zelo majhnih serij. »Za to proizvodnjo se zelo zanimajo posamezniki,
vendar dokler je pri nas inovator tako slabo zaščiten, pa tudi slabo na-
grajen, je brez dvoma velika težava,« je sklenil svoje misli Slavko Pra-
potnik.
Vida Topolovec
Slavko Prapotnik — Vinogradniški inovator
Kdo uničuje ceste
Krajani Borovec in Dornave
smo dobesedno zgroženi, ko ne-
močni opazujemo, kaj se dogaja
z našimi cestami, ki smo jih s tež-
ko prisluženim denarjem in več-
letnim prosjačenjem dobili.
, Verjetno je vsem v občini zna-
no, da je asfaltna povezava med
Borovci in Dornavo stara šele 8
mesecev, da smo zanjo dali več-
letni samoprispevek krajani KS
Dornava in Markovci, da smo
dobesedno po kolenih prosili,
naj se ta cesta uredi, ker je bila
skoraj neprevozna. In kdo jo
uničuje? Vsa leta iz gramoznice v
Prvencih, Borovcih ter iz dravske
struge vozijo gramoz. Prej so ga
težki tovornjaki vozili po maka-
damski cesti in jo uničili, zdaj pa
kolone tovornjakov dan za dnem
okupirajo »novo« cesto, da se ši-
bi pod težo, da asfalt poka, da se
lomijo robovi in so bankine uni-
čene. Zadnja dva meseca vozijo
cele dneve v lepem in slabem
vremenu, ob dežju je cesta polna
blata. Na nekaterih mestih je že
popolnoma uničena.
Krajani se sprašujemo, ali smo
svoj samoprispevek, s katerim
smo zgradili to cesto, res dali sa-
mo zato, da jo bodo težki tovor-
njaki Komunale v nekaj mesecih
uničili? In kdo jim je to sploh
dovolil? Cesta je namreč tako
ozka, da se ne moreta srečati dva
osebna avtomobila, če se eden
ne umakne na bankino, kaj šele
tovornjaka. Umikajo se drug
pred drugim celo na robove njiv,
bankine pa so povsem uničili.
Kot krajan, ki se že tretje desetle-
tje dnevno vozi po tej cesti, spra-
šujem, zakaj niso od Borovec do
Dornave zgradili takšne ceste, da
bi po njej varno vozili tudi kraja-
ni, ne samo tovorna vozila, ki so
si prilastila to cesto. Če je Skup-
nost za ceste Ptuj vedela, da bo v
Borovcih in Prvencih ime!a gra-
moznice, bi morala zgraditi do-
volj široko in dovolj trdno cesto,
ne pa da to cestico, ki je le malo
razširjena kolesarska steza, upo-
rablja za tako težke tovore.
Tudi po Dornavi so tovornjaki
uničili cesto. Na vseh križiščih je
asfalt zlomljen, nemalo je tudi
udarnih jam. Nič boljše ni na ce-
sti, ki povezuje Markovce in Bo-
rovce luknja na luknji! In kdo
bo vse to popravil? Na čigav ra-
čun?
Človeku se ježijo lasje, ko gle-
da, kaj se dela z družbenim pre-
moženjem in kako malo se zanj
skrbi. Občan, krajan pa naj kar
daje svoj krajevni in občinski sa-
moprispevek, kaj se dela z njim,
pa že nima več pravice vprašati!
N. O.
Struga potoka Trnave v Središču ob Dravi.
Takole je videti gramoznica v Središču, kjer jemlje vsak, kjer hoče in
kolikor more.
Kaj delamo s svojo zemljo
To vprašanje sije bolj zase kot za druge postavil
Drago Klobučar iz Središča ob Dravi, upokojenec, si-
cer pa lovec in čebelar, človek, ki ima z vsem srcem
rad lepo in biološko čisto okolje, oh ogledu gramozni-
ce v Središču. Bil je tudi pobudnik okrogle mize o var-
stvu okolja v občini Ormož, ki ga je Lovska družina
Središče sklicala ob 36. krajevnem prazniku.
Zakaj okrogla miza
o varstvu okolja
Kljub mnenju, da v občini Or-
mož ni večjih ekoloških proble-
mov, so prisotni na okrogli mizi
odkrili marsikaj zaskrbljujočega
— od širjenja kmetijskih zemljišč
na škodo gozdnih površin, kon-
centracije živalskih farm doviso-
ke porabe mineralnih gnojil in
številnih zaščitnih sredstev. K te-
mu moramo prišteti še vse prej
kot primerno odlaganje komu-
nalnih odpadkov, najpogosteje
divje — v gozdovih, na skrivnih
mestih ob potokih, skratka tam,
kjer škodljive snovi pronicajo
globlje v zemljo. Pri vseh komu-
nalnih odpadkih je pogosto žal
veliko do polovice praznic ste-
klenic strupenih škropiv, vreč,
kjer so bila gnojila, in drugega,
kar za našo podtalnico ni tako
nedožno. Pogosto ležijo ob nji-
vah. Še posebno žalosten pa je
pogled na nekoč čiste in bistre
potoke. Danes so to pogosto mr-
tve vode. Pred leti so me o po-
dobnem problemu opozorili
učenci osnovne šole Miklavž pri
Ormožu, ko so pri biološkem
krožku raziskovali del struge po-
toka Libanje in v njegovi nepo-
sredni bližini odkrili zajeten kup
odpadkov, pretežno raznih stru-
penih škropiv. Pri tem so odkrili,
daje življenje v tem delu potoka
že skoraj izumrlo. Seveda so od-
krili lastnika »deponije« in ga
obvestili, naj ostanke škropiv in
drugo umakne z območja poto-
ka.
Podobno je bilo nekoč s poto-
kom Trnavo, ki teče skozi Središ-
če. Drago Klobučar je povedal,
da je bil potok pred vojno bogat
z ribami, tu so živeli celo potočni
raki, ki uspevajo samo v izredno
čistih vodah; ob grmovju, ki ga
je bilo ob potoku pred regulacijo
veliko, so prepevali celo slavčki.
Sedaj ptiči žal nimajo več prosto-
ra, da bi lahko še kje prepevali.
Omeniti moramo, da je v potok
speljana tudi kanalizacija, tako
da o smradu, ki se ob potoku po-
gosto širi, ne bi govorili. Včasih
je veljalo pravilo, da se voda sa-
ma čisti, ko hitra teče prek kame-
nja. Danes žal ni tako: po regula-
ciji je tu stanje vode zelo nizko,
da se voda komaj premika. Ka-
menje je prevlečeno s spolzko čr-
no snovjo, ob njem pa domačini
odlagajo kupe pepela in še česa
drugega. Pa jim ob tem ni nič ne-
rodno.
To in še marsikaj drugega, kar
se dogaja z našo nekoč lepo na-
ravno pokrajino, jezi in skrbi
Draga Klobučarja. Vzel si je toli-
ko časa, da se je skupaj z nami
odpeljal k Dravi, k »slavnim«
središkim gramoznicam, o kate-
rih so na že omenjeni okrogli mi-
zi povedali tudi' marsikatero pi-
kro. Prvo, kar lahko opaziš, ko se
pelješ po cesti, ki so si jo naredili
tovornjaki sami, je predrt prvi
obrambni zid pred izlitjem Dra-
ve, ki je na tem območju nevar-
na. Staro poplavno območje z
več kot 50 ha zemljišč je prostor,
kjer lahko zagotovo rečemo, da
dela vsak, kar hoče, in koplje
gramoz tam, kjer se mu zdi pri-
merno. Mirno lahko trdimo, da
je ta kraj, kjer se tisti, ki ga ne
pozna, lahko kaj hitro izgubi, vi-
deti, kot da je tod pred nedav-
nim divjala fronta. Sem so neka-
teri, ki imajo domače dvorišče
radi lepo in urejeno, pripeljali
vse, česar doma ne potrebujejo
več. Kako lepa bi bila ta pokraji-
na, če bi bila gramoznica ureje-
na!
Ob tem je beseda nanesla tudi
na rastišče rakitovca ali belega
trna, ki je z odločbo skupščine
občine Ormož zaščiten. Drago
Klobučar je povedal, da ga ob
Dravi skoraj ni več, lovci pa ima-
jo zasajenega pri stari odkupni
postaji Gosada in ga nameravajo
kasneje posaditi v naravno oko-
lje ob Dravi.
Gramoznica v
Središču ob Dravi
Na okrogli mizi o varovanju
naravnega okolja, ki je bila 11.
aprila, je tekla beseda o izrabi
obeh velikih gramoznic v občini
— v Središču in Ormožu. Ker je
bilo povedano, da se občina ozi-
roma izvršni svet premalo vklju-
čuje v urejanje gramoznic in tudi
cest, sem se oglasila pri predsed-
nici izvršnega sveta Majdi Luk-
ner. Pokazala mi je pogodbo o
izrabi gramoza iz dravske struge
na območju krajevne skupnosti
Središče, ki je bila podpisana s
strani krajevne skupnosti 30. 3.
1982, s strani Vodne skupnosti
Drava Maribor pa 20. 4. 1982.
Majda Lukner je povedala, da
so v letu 1989 ugotovili, da izra-
ba gramoza — verjetno iz obje-
ktivnih razlogov -- ne poteka ta-
ko, kot je bilo dogovorjeno po
pogodbi iz leta 1982, zato je bil
23. februarja 1989 na izvršnem
svetu sklican sestanek o proble-
matiki nekontroliranega odvze-
ma gramoza. Dogovorili so se,
da bi v enakem smislu, kot je bi-
la sklenjena pogodba leta 1982,
sklenili pogodbo z OVS Drava
Ptuj kontroliranem odvzemu gra-
moza bi se lahko po pogodbi
krajevna skupnost Središče ob
Dravi dogovorila z zainteresira-
nimi avtoprevozniki. Do uresni-
čitve ni prišlo predvsem zaradi
problemov, ki jih je imela kraje-
vna skupnost s črnimi odjemalci
gramoza, z nerazčiščenimi merit-
vami, ker preprosto nihče ne ve,
čigava je zemlja, oziroma kje so
natančne meje lastnikov (Vodno-
gospodarsko podjetje Varaždin,
Gozdno gospodarstvo Ormož in
še kdo, med njimi tudi zasebni-
ki). Dejstvo pa je tudi, da je Dra-
va po gradnji HE Varaždin bi-
stveno spremenila tok in svoje
rokave. Ob izpostavljeni proble-
matiki je bilo v marcu 1990 do-
govorjeno, da direktor VGP Dra-
va Ptuj naveže stike z Vodopri-
vredo Varaždin, nato pa se do-
končno dogovorijo o legalizaciji
odvzema gramoza in ureditvi
gramoznice tudi na središkem
območju, kot je bilo to storjeno z
gramoznico na območju kraje-
vne skupnosti Ormož.
Gramoznica v krajevni
skupnosti Ormož
Kdo ne pozna ceste ob Dravi,
ki vodi v naselje za Kolodvorom
ali po domače v Ameriko in ob
lagunah Tovarne sladkorja Or-
mož dalje v divji svet dravskih
rokavov in stare struge, bogato
obrasle z drevjem in kjer je prava
domovina številne pernate divja-
di. Tu je območje gramoznice
krajevne skupnosti Ormož. Pred-
vsem prebivalci naselja Za Ko-
lodvorom vedo povedati o števil-
nih črnih vožnjah gramoza s tega
območja, ko so vozili tudi pono-
či, podnevi, ob dežju ali v suhem
vremenu. Prav oni so bili žrtve
gostega prometa z luknjasto ce-
sto, na katero pa ni uspel pasti
niti kilogram dragocenega tovo-
ra. Ko se jim je vse to povzpelo
vrh glave, so 15. septembra 1988
zaprli cesto in s tem pokazali na
svoj pereči problem. Ze 20., sep-
tembra 1988 je bil sklican pri
predsednici izvršnega sveta se-
stanek vseh, ki cesto uporabljajo.
Dogovorili so se o sanaciji ceste
in ureditvi gramoznice. Cesta je
bila urejena natanko pred letom
dni, medtem pa so tekli dogovori
o ureditvi gramoznice. Lastniki
tega območja so Komunalno
podjetje Ormož, Gozdno gospo-
darstvo, Tovarna sladkorja in
Kmetijski kombinat. Pobuda iz-
vršnega sveta je bila, da se plast
gramoza odvzame, nato se na to
območje navozi zemlja in zasadi
drevje; to je Gozdno gospodar-
stvo Ormož tudi opravilo. Ob
koncu 1988. leta je izvršni svet iz-
dal sklep, s katerim je naložil
upravljanje gramoznice Komu-
nalnemu podjetju Ormož. Spo-
četka je teklo vse, kot so se dogo-
vorili. Postavljena je bila zapora,
kontrolirali so odvoz, gramoz so
porabniki tudi plačali, vse dokler
pri Komunalnem podjetju niso
pozabili, da so upravljalec.
Prav je, če se ljudje zavedajo
vseh posledic onesnaževanja
okolja, vendar moramo pri tem
vsi sodelovati. Veliko je, denimo,
idej o hitri sanaciji gramoznic, o
zapori ceste, ki pelje do nje, o
odvozu gramoza, pa pozabljamo
na zakonodajo, ki predvideva,
da morajo biti posegi v prostor v
dolgoročnih planih; izdelani mo-
rajo biti pravi elaborati, ki pa
stanejo celo premoženje. Ob
vsem pa so v občini Ormož v lan-
skem letu dali prednost vodi.
Vložena so bila Velika sredstva
za čistilno napravo pitne vode,
obenem pa je bilo poskrbljeno
tudi za zaščito najožjega varstve-
nega pasu ob vodnem zajetju na
otoku pri Veliki Nedelji, saj je
bil dodatno pogozden velik del
površin.
Na začetku smo omenili, da je
velik problem v občini odlagališ-
če komunalnih odpadkov, saj ga
ne bi radi imeli nikjer, ker so pač
kasneje posledice takšne ali dru-
gačne. Izvršni svet ob tem ni dr-
žal križem rok, saj je že izdelana
študija Prostorska prevera občine
Ormož za opredelitev odlagališča
komunalnih odpadkov. Izdal jo je
Komunalni inženiring Maribor.
Vida Topolovec
Foto: Jože Bračič
Zaščitni pasovi drevja, ki so ga zasadili središki lovci.
Središko uradno »pokopališče« komunalnih odpadkov. Od časa do časa
ga prevetrijo Romi, ki zbirajo staro železo.
TEDNIK - 10- maj 1990
OD TU IN TAM — 9
Zakon o slovenskih univerzah
že nekaj časa je v pripravljanju nov zakon
o slovenskih univerzah, ki naj bi zagledal luč
sveta čez kakšne tri mesece, če bo šlo vse po
sreči. Podrobnosti zakona sicer ne poznam,
ukinil pa bo privilegij novih slovenskih višjih
in visokih šol ter univerz zunaj Maribora in
Ljubljane.
Iniciativni odbor za ustanovitev univerze
na F'tuju, o čemer sem pisal pred kratkim \
Tedniku, pričakuje izid zakona, da bo lahko
pričel bolj poglobljeno delo. Na moj članek
pod naslovom »Začetek ustanavljanja uni-
verze na Ptuju« se je odzvalo nekaj bralcev s
koristnimi predlogi in pobudami, katere sme-
ri naj bi ptujska univerza vsebovala. Nekateri
od bralcev so bili pripravljeni sodelovati pri
ustanavljanju univerze, nekaj pa tudi pri nje-
nem delovanju.
Še enkrat vas spodbujam, spoštovani bral-
ci, da se oglasite pisno na spodnji naslov s
svojimi predlogi, pobudami ali pripravlje-
nostjo za sodelovanje v zvezi z načrtovano
univerzo, saj več ljudi več zna. Z vsemi, ki ste
mi pisali doslej oziroma mi še boste, bom po-
skušal navezati stike in se vam v imenu ini-
ciativnega odbora zahvaljujem za sodelova-
nje.
Dr. Adolf Žižek
Trstenjakova 1/b
62250 PTUJ
Razstava ribiške družine Ptuj
v štiridesetih letih svojega delovanja je RD Ptuj organizirala šte-
vilne delovne akcije, v katere sodi graditev ribiških objektov, vsa dela
v zvezi s prirejo, odlovom in vlaganjem rib ter čiščenjem okolja. Do-
segala je velike uspehe tudi na tekmovalnem področju.
To pot so se prizadevni ribiči iz Ptuja lotili dokaj nenavadne pri-
reditve. Organizirali bodo edinstveno razstavo ob 40-letnici organizi-
ranega športnega ribolova na ptujskem območju. Razstavljene bodo
številne ribiške trofeje, razni pribor za ribolov, fotografije, razna
odličja itd. Težko je vse našteti. Prvo tovrstno razstavo v Ptuju si je
vsekakor vredno ogledati.
Otvoritev razstave bo 16. maja ob 18. uri v paviljonu D. Kvedra v
S. Vičar
O šolski komunikaciji
Ugledni psihiater in psihotera-
pevt dr. PAVAO BRAJSA trdi za
sebe, da ni pedagog niti didak-
tik. Vrsto let se druži s pedagogi
in zna veliko povedati o nekate-
rih značilnostih interpersonalne
problematike vzgojno-izobraže-
valnega procesa in možnostih
napredovanja vzgojno-izobraže-
valnega dela v šoli.
V prvi vrsti poudarja humani-
zacijo pouka in pravilen pristop
k učencu kot osebnosti. Kot pe-
dagog v Šolski svetovalni službi
na Srednješolskem centru v Ptu-
ju sodelujem z dr. Brajšo že ne-
kaj let. Veliko njegovega znanja
smo že prenesli v našo šolo, ven-
dar pa je humanizacija odnosov
v šoli dolgotrajen proces. Kot
strokovnjaka ga zelo cenim in
mislim, da se lahko ob njegovih
spoznanjih zamislimo in jih sku-
šamo prevzemati.
Leta 1986 smo pričeli na SŠC
Ptuj raziskovalno nalogo: OD-
NOSNA KOMUNIKACIJSKA
PROBLEMATIKA VZGOJNO-
IZOBRAŽEVALNEGA DELA.
Naš prvi cilj je bil, da na podlagi
spoznanj sodobne znanosti pri-
stopimo k problematiki humani-
zacije vzgojno-izobraževalnega
procesa. Spoznali smo sodobno
teorijo sistemov, interpersonalno
kibernetiko, teorijo odnosov, in-
terpersonalno komunikologijo,
teorijo prilagajanja in interperso-
nalno psihodinamiko. Vse te teo-
rije so povezane v sistemski in
odnosni psihodinamiki dr. Braj-
še, ki je bil tudi vodja raziskoval-
ne naloge. Med raziskovanjem se
je v medsebojni komunikaciji ta
teorija dopolnjevala, bogatila
prek učiteljev, učencev, staršev
in raziskovalne skupine (15 uči-
teljev SŠC). Vsi smo stopali v ra-
ziskovanje s svojimi »teoretični-
mi« teorijami, hipotezami, razi-
skovalnimi vprašanji, ki pa niso"
bila že vnaprej dokončno obliko-
vana, so se pa med raziskavo
preoblikovala in dopolnjevala.
Želeli smo doseči večjo osvešče-
nost vseh sodelujočih, vzpodbu-
diti jih k razmišljanju o odnosu
do lastne prakse, do lastne pozi-
tivne in negativne komunikacije.
Uvideli smo, da želimo situacijo
spremeniti oziroma jo začeti
spreminjati; dober učno-vzgojni
proces in komunikacijo v njem
lahko ustvarjamo prek učencev
— učiteljev — staršev. Po teoriji
je znano, da so najvažnejši ži-
vljenjski medosebni sistemi člo-
veka: družinski, šolski, delovni
(profesionalni), sosedski in širši
družbeni.
Znotraj teh človeku danih
medosebnih sistemov postajamo
ljudje, zato je od kvalitete posa-
meznega sistema odvisna tudi
kvaliteta človeka.
Izboljšanje odnosov v šoli pa
lahko veliko pripomore k obliko-
vanju celovite osebnosti z vred-
notami, ki si jih želimo. Naša ra-
ziskava se je končala po trilet-
nem delu, vendar nadaljujemo z
drugimi oblikami dela, usmerje-
nimi v ta cilj: humanizirati šolo,
•Jsposobiti čimveč učiteljev za
Vzpostavljanje zdrave komunika-
cije na osnovi spoznanj teorije
l^omunikacije. Komunikacijske
treninge organiziramo vsak me-
sec enkrat (v petek, soboto, nede-
ljo); le-ti so namenjeni vsem pro-
svetnim delavcem. Do sedaj je
obiskalo komunikacijski trening
prosvetnih delavcev iz Slove-
nije: svetovalci Zavoda SRS za
šolstvo, delavci šolskih svetoval-
■lih služb (pedagogi, psihologi,
Socialni delavci), ravnatelji in
Pomočniki ravnateljev osnovnih
'n srednjih šol, vzgojiteljice in
Pedagoški vodji iz VVZ, učitelji
^Snovnih in sredniih šol. Raznis
za komunikacijski trening obja-
vljamo v Prosvetnem delavcu.
Naš šolski sistem je usmerjen
v glavnem k osvajanju vsebin,
izobraževanju. Naloga je, da uči-
mo otroke matematiko, biologi-
jo, slovenščino .. ., sprašujemo
jih, ali so osvojili te vsebine ali
ne. Neprestano moderniziramo
didaktiko in razširjamo vsebine,
ki jih je treba usvojiti, pozablja-
mo pa na pomembnost odnosov
med učiteljem in učencem, kot
tudi odnosov, v katerih otrok živi
v družini. Ti odnosi pomembno
vplivajo na razvoj vsakega posa-
meznika. Trdimo lahko, da so
naši učitelji strokovni izobraže-
valci, vendar amaterski vzgojite-
lji. Problem je v tem, da izobra-
ževanje planiramo, kontrolira-
mo, ga intencionalno izvajamo,
vzgoja pa je zgolj naključna, ne-
intencionalna in funkcionalna,
torej je prepuščena osebni iz-
najdljivosti učitelja. Vse je odvi-
sno od tega, ali ima rad ali ne
svoj predmet in učence, ali zna
ali ne zna dobro komunicirati z
učenci in starši. To je razlog, da
se je začelo v Sloveniji uvajanje
praktičnega usposabljanja učite-
ljev za komunikacijo, metakomu-
nikacijo in dvosmerno komuni-
kacijo. Naše šole karakterizira
največkrat samo enosmerna ko-
munikacija: največkrat menimo,
da je dovolj podati vsebino, ne
zanima nas, ali je le-to prišlo do
učenca, ali jo je in kako jo je
sprejel. V šolah prenašamo vse-
bine, ne zanima pa nas, kako te
vsebine učenci sprejemajo, kaj se
s temi učenci dogaja, kakšna je
usoda sprejemanja teh vsebin.
Veliko motenj v vedenju učen-
cev lahko povežemo z nepozna-
vanjem komunikacije s strani
učitelja, vzgojitelja . . .
Moramo se začeti zanimati za
vzgojno funkcijo dela v šoli, ne
samo zaradi vzgojnih ciljev šole,
ampak tudi zaradi izobraževal-
nih ciljev. Vse to je danes v svetu
predmet znanstvenega in stro-
kovnega raziskovanja, pri nas pa
je prepuščeno naključju, entuzi-
azmu ali samoizpopolnjevanju
prosvetnih delavcev.
Na SŠC v Ptuju smo spoznali,
kako bi lahko humanizirali šolo,
čeprav ne trdimo, da nam je to
tudi uspelo. To je delo, ki se ne
more ustvariti v nekaj letih!
Uspeh Našega dosedanjega dela
je treba ocenjevati v smislu iska-
nja metodologije, ki bi nam omo-
gočila humanizacijo in interper-
sonalizacijo šolskega sistema.
Pedagog SŠC:
prof. Danica Starki
Kulturni križemkražem
PTUJ • V prostorih študijskega oddelka ptujske knjižnice si lah-
ko do 20. maja ogledate razstavo del Emila Zolaja ob 150. obletnici
njegovega rojstva.
PTUJ • V razstavišču ptujskega gradu rastavlja kipar Franc
Purg, F'tujčan, ki živi in ustvarja v Celju.
TITOVO VELENJE • V soboto, 12. maja, bo na X. srečanju
tamburaških skupin Slovenije nastopila tamburaška skupina Prosvet-
nega društva Ivan Unuk Cirkovce, ki jo vodi Peter Kranjc.
PTUJ • V avli Srednješolskega centra bo jutri ob 17. uri 31. revi-
ja mladinskih pevskih zborov občine Ptuj. Nastopilo bo 12 zborov os-
novnih šol in zbor srednješolskega centra.
PTUJ • Nocoj ob 19. uri bo v prostorih študijskega oddelka
Ljudske in študijske knjižnice predaval dr. Alojz Jembrih o knjigi
»Dragutin Domjanič kod Slovenaca.«
GORNJA RADGONA • V domu kulture je dopoldan na repu-
bliškem srečanju otroških gledaliških skupin nastopila gledališka sku-
pina Stopinje DPD Svoboda Ptuj s predstavo Noč, ko je posijalo son-
ce, v režiji Branke Bezeljak-Glazer.
V soboto v Logatcu 8. revija
obrtniških pevskih zborov Slovenije
v organizaciji notranjskih obrtnih združenj in pod pokrovitelj-
stvom Zveze obrtnih združenj Slovenije ter SOZ »Notranjka« Loga-
tec ho v soboto, J2. maja, ob 20. uri v Logatcu že osma revija obrtniških
pevskih zborov Slovenije. Letošpja revija je ena največjih pevskih prire-
ditev v Logatcu v zadnjih letih.
Organizatorji pričakujejo enajst pevskih zborov obrtnih zdru-
ženj. Prijavili so se: Obrtniški oktet OZ Ajdovščina, Škofjeloški oktet.
Ptujski nonet Obrtnega združenja Ptuj, Obrtniški moški zbor Kranj,
Moški zbor »Stanko Rek« Dravograd, Pevski zbor »Obrtnik« Sloven-
ska Bistrica, Pevski zbor »Obrtnik« Maribor, Komorni moški zbor
Obrtnega združenja Maribor—Ruše, Moški pevski zbor Radomlje,
Moški pevski zbor »Obrtnik« Lenart in Mešani pevski zbor »Notranj-
ska«.
Obrtniški pevski zbori Slovenije bodo svoje petje predstavili v lo-
gaškem narodnem domu.	mG
Jutri pojejo mladi
v organizaaciji Zveze kulturnih organizacij in Srednješolskega
centra Dušana Kvedra bo jutri ob 17. uri v avli centra že 31. revija
mladinskih pevskih zborov. Nastopili bodo zbori osnovnih šol: Fran-
ca Osojnika, Leskovec, Majšperk, Cirkovce, Kidričevo, Podlehnik,
Markovci, Dornava, Gorišnica, Destrnik, Toneta Žnidariča, Ivana
Spolenaka in Olge Meglič Ptuj. Nastopil pa bo tudi mešani mladinski
pevski zbor Srednješolskega centra.	j^j ^
Deset let okteta
teritorialne obrambe
Slovenska Bistrica
Slovenci radi in veliko pojemo, tudi večglasno in ubrano. Prav
slednje je odlika okteta teritorialne obrambe Slovenska Bistrica, ki je v
petek, 20. aprila, pripravil v viteški dvorani slovenjebistriškega gradu
jubilejni koncert ob svoji — 10-letnici.
Predstavili so se z zanimivim sporedom. Zapeli so slovenske narod-
ne in umetne pesmi, segli pa so tudi po pesmih prek meja. Izkazali so se
z odlično pevsko kulturo, njihova odlika je tudi čista intonacija, ritem,
jasna dikcija, artikulacija pevskih fraz, melodika, dinamika, skratka
vse v mejah lepega in kulturnega petja. Tu prihaja še posebej do izraza
umetniško delo Ignaca Pančiča, ker v oktetu tudi sam sodeluje kot pe-
vec. To je sicer najidealnejše, obenem pa tudi najtežje. Pri uspehu ok-
teta Teritorialne obrambe Slovenska Bistrica je potrebno omeniti tudi
prijateljsko svetovanje glasbenega profesorja Jožeta Gregorca iz Ptu-
ja.
V oktetu pojejo Vlado Sekol in Milan Koren prvi tenor, Alojz Rep-
nik in Vlado Ostruh drugi tenor, Ignac Pančič in Boris Jakopin prvi bas
ter Milan Mesaric in Franc Horvat drugi bas.
Pred zadnjo pesmijo je predstavnik ZKO Slovenska Bistrica Ed-
mond Pogorevc podelil članom okteta Gallusova priznanja. Boris Ja-
kopin in Vlado Ostruh sta prejela bronasto, Franc Horvat, Milan Me-
saric in Alojz Repnik srebrno in Vlado Sekor zlato.
Poslušalci so bili z nastopom pevcev zelo zadovoljni in so jim za-
želeli, da bi tudi naprej, ko so po desetih letih dobili novega pokrovite-
lja — trgovsko podjetje Planika Slovenska Bistrica — in si ob tem na-
deli tudi novo ime oktet Planika, enako uspešno delovali in svojim
poslušalcem nudili še naprej mnogo kulturnih užitkov.	yj
Srečanje mladih tehnikov
v četrtek, 19. aprila, so se zopet srečali mladi
tehniki osnovnih šol ptujske občine, da se presku-
sijo na tehničnem področju, da izmenjajo znanje,
izkušnje, da pokažejo tisto, kar so pridobili bodi si
pri pouku, v interesnih dejavnostih, doma ali pa v
kakšnem klubu.
Srečanje je bilo tokrat v osnovni šoli Markovci,
kjer sta bili organizacija in pogostitev vzorno pri-
pravljena. Pogoji za delo v tej šoli so več kot do-
bri, zato je vse teklo po programu.
Učenci so se srečali v disciplinah, kot so: delo z
orodjem klip-klap - izdelava izdelkov, ogled pro-
izvodnje v tovarni Olge Meglič v Dolanah, kar je
potem povezano z izdelavo makete stroja s TEH-
NIKO FISCHFR, nato so se pomerili z jadralnimi
modeli, z zbirko »DOBRO JUTRO, ELEKTRO-
NIKA«, v računalništvu, z izstrelitvijo raket, izde-
lavo deltoidnjh zmajev ter spuščanjem le-teh. Vsi
boljši učenci so se uvrstili na regijsko tekmovanje
(predvidoma 5. maja na Pedagoški fakulteti v Ma-
riboru). Najprej sta se uvrstila iz vsake discipline
po dva učenca; z orodjem KLIP-KLAP učenca iz
šole Cirkulane, s TEHNIKO FISCHER učenca iz
šol Franca Osojnika in Olge Meglič, z jadralnim
modelom A 1 iz šol Toneta Žnidariča in Ivana
Spolenaka, z jadralnim modelom MC 1 iz šole
Kidričevo, z zbirko »Dobro jutro, elektronika« iz
šole Olge Meglič, računalništvo iz šole Kidričevo
in Olge Meglič, za spuščanje raket iz šole Tone
Žnidarič ter za izdelavo in spuščanje zmajev učen-
ca iz šole Kidričevo in šole Toneta Žnidariča.
Ob koncu lahko zapišemo, da je bilo srečanje
prijetno„pristno, žal pa se takšnih srečanj ne ude-
ležujejo vse šole, saj nekatere kar naprej ostajajo
imune za takšne udeležbe. Res imajo nekatere šole
zelo slabe razmere za delo, toda na srečanju so bili
učenci šol, ki imajo še slabše razmere od učencev
šol, ki se niso udeležili srečanja.
V avli so učenci pripravili tudi razstavo izdel-
kov, ki so jih izdelali pri praksi tehnične vzgoje.
Ob koncu gre vsa zahvala za izvedbo tega srečanja
osnovni šoli Markovci, kakor tudi mentorjem teh-
nične vzgoje na šolah, ki so se tega srečanja udele-
žili-	T. Poeelšek
TUDI OSNOVNEMU ŠOLSTVU SE OBETA PRENOVA
v osnovno šolo
devet let
Osnovna šola naj bi v bodoče
postala za učence drugi dom, po-
stala naj bi bolj sproščena in
ustvarjalna. Učitelji naj ne bi bili
zgolj uradniki, ampak naj bi kar
najbolj nadomestili starše. Nova
osnovna šola naj bi gradila na
zaupanju v učenca in mu zagota-
vljala uspešnost po evropskih
merilih. Gre za to, da so strokov-
njaki Piagetove šole iz Geneve
ugotovili, da če učitelj zaupa
učencu in njegovim sposobno-
stim, so učenci tudi do 30 odsto-
tkov uspešnejši. Na tej osnovi
naj bi v Sloveniji tudi gradili pre-
novo osnovne šole.
Novost je devetletna osnovna
šola. Ali bodo otroci šli v šolo s
šestimi ali tako kot doslej s sed-
mimi leti, o tem še ni padla odlo-
čitev. Psihologi zagovarjajo
vstop v šolo s sedmimi leti. Fron-
talna oblika pouka naj bi bila le
izjema. Predmeti naj bi bili očiš-
čeni politike, tudi pionirske in
mladinske organizacije v osno-
vni šoli ne bo več. ,
Spremembe se pripravljajo tu-
di pri ocenjevanju. V prvih treh
razredih bi bil pouk integralen,
klasičnega ocenjevanja naj ne bi
bilo več.-Po končanem tretjem
razredu naj bi se ocenilo, ali je
učenec sposoben nadaljevati v
četrtem razredu; enako po petem
razredu. Po devetem razredu naj
bi učenci opravili nekakšen zre-
lostni izpit in učenci z odličnim
uspehom bi bili oproščeni spre-
jemnih izpitov na srednjih šolah.
V enem šolskem letu naj bi bila
le tri ocenjevalna obdobja; tudi
počitnice naj bi bile v treh delih:
novoletne, spomladanske in po-
letne.
Učence naj bi razbremenili
vsega balasta. V osmem razredu
naj bi bilo na primer le 22 ur ob-
veznih predmetov in osem do de-
set ur izbirnih predmetov. Še
vedno ni jasno, ali naj bi uvedli
tuj jezik že na nižji stopnji ali ne.
Fakultativno pa naj bi bil tuj je-
zik že na nižji stopnji, v ptujski
občini na nekaterih šolah že z
novim šolskim letom.
Klasičnih domačih nalog naj
ne bi bilo več. Te naj bi bile bolj
kot doslej vezane na delo v šoli
pod vodstvom učitelja, ki daje
domače naloge. Tudi računalni-
ško opismenjevanje naj bi se pri-
čelo že na nižji stopnji.
Izvenšolske dejavnosti naj bi
razširili, več naj bi naredili za te-
lesni in intelektualni razvoj učen-
ca. V osnovno šolo naj bi vključi-
li tudi pouk glasbenih instru-
mentov — glasbena šola bi se
morala bolj približati osnovni šo-
li.
Vse to seveda terja precejšnje
spremembe, čeprav je treba zapi-
sati, da nekatere spremembe v
zadnjih letih že uvajajo. Oblju-
bljajo, da naj bi bila zakonodaja
o prenovljeni osnovni šoli spreje-
ta že v tem letu. Veliko pa je od-
visno predvsem od pripravljeno-
sti in dobre volje ljudi. Zagota-
vljajo, da bo vprašanje denarja
za osnovne šole rešeno za celo-
ten slovenski prostor, vsaj kar za-
deva program A oziroma sedanji
zagotovljeni program. Učitelji
naj bi se ukvarjali zgolj s peda-
goškim delom. Šole naj v bodoče
tudi ne bi več skrbele za malice
ali kosila, hrano naj bi pripra-
vljali drugje. Tudi tehnična dela
naj bi za šole opravljali servisi,
kot je čiščenje, vzdrževanje ali
kurjenje šolskih prostorov.
Učitelji naj bi bili prvih pet let
zaposleni le pogodbeno. Ce se v
tem obdobju izkažejo kot spo-
sobni, bi bili sprejeti za nedolo-
čen čas. Pri ocenjevanju učitelja
naj bi se vključili tudi starši.
Prenova pa ne bo obšla tudi
učbenikov. Danes preveč natrpa-
ni naj bi bili v prihodnje bolj
pregledni, doseči bi morali ev-
ropsko kakovost tako po vsebini
kot ne nazadnje tudi pri vezavi.
Tudi učila naj bi bila v prihodnje
takšna, da bi kar najbolj vzpod-
bujala domišljijo otroka, in na
vseh šolah naj bi jih bilo dovolj.
NaV
Postilla Antuna Vramca
(Varaždin, 17. aprila 1990)
Ime Antuna Vramca je bilo
Slovencem, zlasti zahtevnejšim
šolarjem, znano v povezavi s slo-
venskimi protestanti ter Mandel-
čevo ljubljansko tiskarno, kjer je
tiskal svojo Kroniko. No, šele 1.
1977 odkrije raziskovalec in sla-
vist Alojz Jembrih, da je bil ta
prvi hrvaški zgodovinar in du-
hovnik, ki mu Kidrič nekritično
pripiše protestantstvo, po rodu iz
ormoške okolice, ali kot sam pra-
vi: Styria me genuit nutr .. . (Šta-
jerska me je rodila .. .). Tako
smo dobili Štajerci oziroma Or-
možanci novo potrditev, da je
dežela, regija, ki je na videz med
najbolj zaostalimi, v resnici med
najbogatejšimi po duhovni kul-
turi, po osebnostih, ki so jo ča-
stno predstavljale v slovenskem,
pa tudi v evropskem prostoru.
Omenimo le nekaj osnovnih
podatkov o Vramcu. Rojen je bil
1538. leta v ormoški okolici, štu-
diral je teologijo na Dunaju in v
Rimu in tu 1. 1567 doktoriral. V
Zagrebu je postal kanonik in
župnik cerkve sv. Marka, službo-
val eno leto (1578) v Brežicah,
bil nato župnik v Stenjevcu, zad-
nja leta pa do smrti (1587) v Va-
raždinu. Dejstvo, da je imel sina,
je verjetno zavedlo literarne zgo-
dovinarje, da so ga uvrstili v pro-
testantski krog, kar pa iz njego-
vih stališč in zlasti del, ki jih je
napisal, ne drži. Njegova Kroni-
ka vezda znovič spravljena kratka
slovenskim jezikom po D. Vrani-
ce .. ., štampana v Lublane po
Ivanu Manlinu leta 1578 spada
med četrto znano tiskano kajkav-
sko delo. Ne glede na razne tuje
avtorje je za določeno obdobje
edini vir takrat novejše slovenske
fn hrvaške zgodovine in njena iz-
daja ali faksimile bi bila nujna
za južnoslovensko kulturno zgo-
dovino. Drugo njegovo delo je
Postilla, ki je prva tiskana knjiga
v Varaždinu 1. 1586. Manlius ali
Mandelc, tiskar, je že prej v Lju-
bljani tiskal Dalmatinovo Biblijo
ter tudi Vramčevo Kroniko.
Vprašanje »slovenskega« jezi-
ka pri Vramcu, pa tudi poznejših
kajkavskih piscih, ali kajkavšči-
na spravlja včerajšnje in -današ-
nje jezikoslovce vedno v isto za-
drego, podobno kot pri Sloven-
cih vprašanje vzhodnoštajerskih
dialektov. Velika sorodnost, kul-
turno in jezikovno mešanje
(spomnimo se, da je bil med pr-
vimi ptujskimi tiski tudi kajkav-
ski, da so pesnik Štefan Modri-
njak idr. hodili v varaždinsko
gimnazijo, marsikateri Zagorec
pa v Gradec itd.), kompleks Pre-
šeren—Vraz, Ljubljana—Mari-
bor ter na hrvaški strani odreka-
nje kajkavščini avtentičnega na-
rodnega jezika govori v prid tezi,
da je še potrebno tukaj marsikaj
raziskati na jezikoslovnem, kul-
turnem in zgodovinskem področ-
ju. Taka poenostavljanja ali za-
vajanja v slovenskih in hrvaških
zgodovinskih ter literarnih učbe-
nikih, kot jih še vedno srečuje-
mo, naravnost kličejo po razisko-
valcih, kot so Alojz Jembrih pri
Hrvatih ali Janez Rotar, Jože Po-
gačnik ... pri Slovencih. Jem-
brih je Vramca obdelal v mono-
grafiji Antun Vramec i njegovo
djelo (Čakovec 1981), ki je doži-
vela tudi pri nas nekaj odmevov,
ter tudi delno v študiji Hrvatski
jilološki aspekti (Čakovec 1990),
ki jo je sofinancirala ljubljanska
Univerza.
Velik kulturni in literarnozgo-
dovinski uspeh pa je izdaja fak-
simila Vramčeve Postille v Va-
raždinu, ki jo je priredil za tisk
ter ji napisal predgovor prav A.
Jembrih. Delo je letos izdala
JAZU — Zavod za znanstveni
rad Varaždin ter Krščanska sa-
dašnjost Zagreb. 17. aprila je bi-
la v varaždinski občinski dvorani
slovesna predstavitev, kjer so o
delu spregovorili dr. A. Jembrih,
akademik Andre Mohorovičič
ter teolog dr. Šagi številnim hrva-
škim kulturnim delavcem, iz Slo-
venije pa sem bil verjetno sam.
Škoda, da ni bil povabljen kak-
šen kulturnik iz Ormoža, saj so
lahko Ormožanci ponosni, da je
iz njihovega okolja izšla tako po-
membna zgodovinska in kultur-
na osebnost.
E. J.
10 - LITERARNA STRAN
10. maj 1990 - TEDNIK
SONJA VOTOLEN
Počitek
Odložim pogled
na češnje vi veji.
V meni
bele misli
cveto.
Brez trhnobnega vonja
se minulost rokuje
s šopi
češnjevih vej.
Zdaj je,
kot da je od nekdaj
tako.
SONJA VOTOLEN
Zimski veter
Zimski veter nosi
dež čez polja.
Brzijo kapljice urno
pred pišem,
ulove se na zemlji
in
v vetru gugajočih se
oskubljenih vejah.
Nastavim lice vetru, dežju
in čakam, da
me poljubi s svojim
mokrim, svežim
poljubom.
SONJA VOTOLEN
Kot puščavski pesek
Kot puščavski
pesek me obsipavajo
misli na tebe.
Drobne, sive, neštete
pičice se sipljejo
čezme.
Skrivam glavo
in tečem, sama
ne vem kam,
a je pesek najine
puščave prehiter
za moja hotenja.
STANKO FLADUNG
Bila sem . ..
Bila sem dekle,
ki fantov marala ni.
Tedaj pa si ti prišel,
prišel in me objel.
Bila sem veselo, brezskrbno dekle,
sedaj pa točim solze za tabo,
ko ljubiš drugo dekle.
STANKO FLADUNG
Ko sva slovo jemala
Za temno okno v sobi
sva usedla se,
stiskava si roke;
vse so mokre.
Mirna glasba para nama dvoje mladih,
zaljubljenih src.
Vroč poljub dala si mi,
bilo je lepo, bilo je božanstveno.
Drhtela so srca najina,
ko sva slovo jemala.
OLGA VIDOV IČ
Čas
čas polzi, čez vedno bolj preperele niti
življenja hitreje nam beži,
nas ustavi,
a kar je zdaj lepo, nekoč uničil bo.
OLGA VIDOV IČ
Bodeča vrtnica
Vonjam te in vpijam vase,
mamljivo varaš mi oči,
utrgam te, dotik me zaboli,
razblini iluzija se, mrtev cvet na dlani
obleži.
Jože Vnuk
Kam
Na sprehod se odpravljam
zamišljen in sam,
za trenutek postanem,
da vprašam se — kam ?
Lepih je mnogo
prelepih poti,
v pogubo speljane so,
zame to ni.
A v temi življenja
bridkosti, laži
pot našel sem pravo,
nikjer več je ni.
Sem odločil se zanjo,
nikdar več nazaj,
življenje zdaj moje
kot nebeški je raj.
Res so ovire,
je rečeno tako,
a ljubezen brezmejna
premaga vse to.
MARINA KELENC
Nekoč sva se ljubila
Ljubila sva se,
se smejala, se drugim z roko v roki kazala,
v dežju in snegu plesala in
že skupaj sva spala,
saj si bova vendar mož in žena postala!
In zdaj?
Kot da med nama nikdar nič ni bilo.
Hladni ZDRAVO in pozdrav in slovo,
brez drugih besed,
kot da oba bi sram bilo,
da nekoč nama lepo je bilo,
da držal si me za roko,
in ne le to —
me božal, poljubljal in
v posteljo dal toplo in
ljubil kot še nikdo!
Ah, kje sedaj že vse je to?!
Vem, pozabil si,
saj zate to prvič ni bilo.
A jaz — menije hudo!
Srce s tabo je odšlo.
Bog ve,
če se še kdaj vrnilo bo ?
SONJA VOTOLEN
Škoda bi bilo
škoda bi bilo
prezreti zahodno
nebo višnjevega .
odtenka
in škoda bi bilo
ne vreči sanja vi h
misli na njegovo
preprogo.
Naj zaspijo
na višnjevi
postelji.
Škoda bi bilo,
če ne bi.
SILVA PUH AR
Misli včerajšnjega dne
Prežvečil sem stvari
do konca, a trava
je še vedno zelena.
Vsa stvar je na moč
zamotana. Ne spoznam več
začetka ne konca,
neskončno utrujen
bom prenesel .svoje
misli na jutri.
Ob kavi in sveži žemlji
sem pozabil obljubo
vrprniinicon ^Ini?
SILVA PUH AR
V ozvezdju
Na pragu pomladi
stopim v ozvezdje,
zvezde premaknem,
konja zajezdim ...
Čez širno prerijo
krila razširi
in me ponese...
tja čez...
Čez cesto in dalje,
v osrčje ozvezdja.
Jezdec noči
tam čez...
I f
Na širnem prostranstvu
do jutranje zore.
V svetu ozvezdja
zvezde premaknem ...
MARINA KELENC
Ni te
Oblaki temni po nebu se podijo.
Še bolj misli k tebi mi hitijo!
Kje, kako in s kom si ti?
Samotni dnevi so brez tebe mi!
K nevihti že pripravlja se .. .
še bolj vroče zaželim si te!
Grmenja strah bi minil me,
če le ti toplo bi k sebi stisnil me!
Dež toplo objema me,
veter močan boža me . . .
da, kot tvoje bi bile roke!
Zavpila bi, če čul bi me,
če le veter vedel bi
odnesti glas do te!
A VEM, NI TE!
OLGA VIDOV IČ
Sonce
Sonce, vir življenja si,
toplota tvoja nas krepi,
tvoja moč .se v nas .seli,
in vsak dan s soncem obsijan
nam novo vero v življenje obudi.
OLGA VIDOV IČ
Domovina
Kot zorana si ledina, domovina,
v sebi čuvaš močne ti kali,
da ko pravi čas napoči,
vsp sp v Ipbi zdravo nrpbudi.
OLGA VIDO VIČ
Odsev
Iščem svoj odsev,
v neskočnosti je že zbledel,
in vprašam se: »Kje je moj obraz,
moj pravi jaz?«
Obrazi čudni, odtujeni,
le pravi ni noben,
v meglice so oviti,
s tančico skrivnosti so prekriti.
JOŽE K KOVAČ
Sanje
Sanjal sem o tebi,
da z mano si,
sanjal o ljubezni,
ki mi srce teži.
Vendar nisem zraven,
nisem zraven te,
vse to so le sanje,
sanje, ki skopne.
JOŽEK KOVAČ
Lepo je biti
kmet
Lepo je danes kmetovati,
lepo je biti kmet,
njivo je lepo orati,
z znojem, žulji
kruh pridelovati.
Lepo je biti kmet,
če zemljo znaš ljubiti,
res lepo je, če si kmet!
JOŽEK KOVAČ
Rekla si,
da prideš
Rekla si, da prideš,
ko bo sneg skopnel,
ko pomlad spet pride,
ko bo gozd ozelenel.
Sneg že zdavnaj je skopnel,
pomlad v deželo je prišla,
gozd je že ozelenel,
le tebe še vedno ni,
to v srcu me boli.
Ti si kriva moje boli,
mojih solz v očeh,
srčno rano si mi zadala,
ker ohliubp nisi sp Hržaln
MARIJA LOVRENČIČ
Kje si, ljubezen
Kje na svetu si, ljubezen,
kam si se zgubila,
kje naj iščem te?
V srce svoje bi te skrila.
Če si nevidna kakor sanje,
te našla nikdar ne bom.
Za tabo bo zaman iskanje,
brez tebe jaz ostala bom.
MARIJA LOVRENČIČ
Gozd zeleni,
kje si zdaj
Ko hodil sem nekoč
po gozdni poti na sprehod
sem večkrat ustavil se.
V njem poslušal ptičke sem vesele,
ko še gozd je bil zelen.
Tudi zdaj večkrat
po isti poti hodim na sprehod,
srce žalost mi napolni —
kje si zdaj, zeleni gozd?
Kaj s teboj se je zgodilo,
kje zelenje tvoje je?
Ptičke so te zapustile,
kje zdaj gnezde spletajo ?
Nič več v njem ne pojejo,
le kje zdaj gozd zeleni iščejo?
Narava zelena jemlje slovo.
Ali nekdo kriv je za to.
Tudi naša življenja ogrožena so,
ker nam zrak uničuje dušo in telo.
SILVA PUH AR
Nemogoče
Imam dva kilograma preveč
in povoženega mačka,
pokopanega pod grmom
sredi vrta.
Obračam oči
in se čudim,
tudi brez mene so zmogli
sešiti preluknjane hlače.
Do kolen stopam po blatu,
kolnem hudiču na čast,
tu se nič ne spremeni
doseči ga moram.
Primem ga za rep.
O ti
peklenšček, ti,
opeharili .so me.
Sušenje perila. Posnetek: Ivo Člani. Februarja 1990.
f EDNIK -
ŠPORT IN DRUŠTVA — 11
NAMIZNI TENIS
Presenetljivi zmagi deklet
v soboto. 28. aprila, ob l."^. uri so igralke NTK Petovia gostile tretjeuvršče-
po ekipo Kreko Jedinstvo iz Tuzle. Nihče razen trenerja ni dajal domačim
joralk^rn nikakršne možnosti za zmago. Po triurni borbi je tesno, vendar zaslu-
zeno slavila domača ekipa z rezultatom 5:4. Po dvakrat sta zmagali odlična Ma-
fjnkovičeva ter Karničnikova, eno zmago pa je prispevala Cerčetova.
V nedeljo, 29. aprila, ob K), uri pa so domače igralke gostile drugo ekipo iz
Bosne, to je četrtouvrščeno Jajce. Ob napovedani možnosti trenerja, da lahko
(iidi to ekipo premagajo, saj so dan prej dobro igrale, so dekleta verjela napove-
di in zaigrala nadvse borbeno. Tudi tu so slavile z rezultatom 6:3. Pri zmagi in
rezultatu 5:3 za Petovio je zaigrala tudi pionirka Mlakarjeva in po zelo borbeni
jn dobri igri slavila z 2:1 in tako postavila končni rezultat 6:3. Po dvakrat sta
zmagali Marinkovičeva in Karničnikova, po eno zmago pa sta prispevali Cerče-
lova in Mlakarjeva.
Tako so sedaj igralke NTK Petovie v zgornji polovici tabele in so se rešile
Igre pod pritiskom boja za obstanek.
Fantje so uspešno kronali konec tekmovalne sezone v 1. B republiški ligi
zahod. Zadnje kolo so odigrali 5. maja ob 10. uri s Sevnico in s Krškim. Oba-
krat je bil rezultat 9:0 za Petovio.
Z izkušenim Šomnom kot najstarejšim igralcem se je uspelo ekipi uvrstiti
na drugo mesto — za nekdanjo drugoligaško ekipo Fužinarja. V zadnjih dveh
tekmah proti Sevnici in Krškem so igrali Šomen, Brodnjak in Strašek, prilož-
nost pa je dobil še drugi pionir - Križe; odigral je tri tekme in vse zmagal.
Ivo Pšajd
MEDOBČINSKE NOGOMETNE LIGE
.•.■•■jsaS;.
Zaključek prvenstva v prvem članskem razredu medob-
činskih lig poteka v izenačenem boju treh ekip, ki imajo
niožnosti za osvojitev prvega mesta. To so Impol Osanka-
rica iz Slovenske Bistrice, Boč iz Poljčan in Hajdoše. Do
konca so še tri kola. Impol Osankarica najprej gostuje v
Gorišnici in nato v Markovcih, v zadnjem kolu pa igra
doma z Aluminijem. Boč igra najprej doma s Skorbo, na-
to prav tako doma z Gorišnico, za konec pa gostuje na
Pragerskem. Hajdoše bodo najprej gostovale v Slovenji
vasi. nato se doma pomerile s Hajdino, za konec pa go-
stovale v Stojncih. Končni razplet je res težko napovedati,
bo pa gotovo zanimiv.
Rezultati 18. kola: Gorišnica —Stojnci 4:0, Hajdina —
Impol Osankarica 0:1, Slovenja vas—Markovci 4:0, Pra-
gersko —Aluminij 2:2, Boč—Hajdoše 1:0 in Skorba—Ge-
rečja vas 3:0.
OČL: DRAVA-SREDIŠČE 4:1 (0:1)
Rešilni točki za Dravo
Stadion Drava v Ptuju, gledalcev
300, sodnik Turk (Maribor) Strelci:
0:1 Fafulič (38), 1:1 Dobnik (66), 2:1
Leben (73). 3:1 Veseniak (81), 4:1 Ži-
tnik (90).
Drava: Komik (Hlebec), R. Krajnc,
Šalamun (Dobnik), M. Krajnc, Lon-
čarič, Eimeršič, Leben, Ramšek, Lu-
kas (Hentak), Vesenj^k, Žimik.
Središče: Cimerman, Hunjadi, Vel-
din, Zidarič, Rakovec, F. Rajh, Kosi,
V. Rajh (Vizjak), Zobovič, Jurkovič
(Jambriško), Fafulič (Levačič).
Številnim gledalcem, ki so si v le-
pem nedeljskem popoldnevu ogledali
derbi sosedov, ni bilo dolgčas. Ce ne
zaradi kakovosti in tempa igre, pa
vsaj zaradi petih zadetkov, kar je zad-
nje čase v Piuju redkost. Domačini so
zmagali zasluženo in tako osvojili re-
šilni točki. Vendar je malo manjkalo,
da ni bilo ravno obratno. Pri razliki
treh zadetkov za Dravo se to zdi čud-
no, vendar je tako bilo.
Večji del prvega polčasa so imeli
pobudo domačini. V 20. minuti je
Lmeršič zadel prečko, nato pa dveh
priložnosti ni'izkoristil Ramšek. Gost-
je so vztrajno izenačevali igro in do
konca polčasa prevzeli popolno po-
budo. Povedli so v 38. minuti, ko je
Fafulič izkoristil odličen prodor Ra-
kovca. Pred tem je Kosi zadel stativo,
v 21. minuti pa je samo sreča rešila
Dravo povišanja vodstva gostov. V
tem obdobju je tudi Drava imela lepo
priložnost, vendar seje izkazal vratar
Cimerman, ki je v zadnjem trenutku
preprečil zadetek, ki bi ga lahko dose-
gel Vesenjak.
Drava je drugi polčas začela odlo-
čno, v tem delu pa bi lahko bilo sreča-
nje odločeno. V 51. minuti je odlični
sodnik Turk dosodil enajstmetrovko
za Središče, vendar je vratar Hlebec
ubranil strel Rakovca. Od takrat dalje
pa so bili gledalci priča popolnemu
preobratu. Središču se je ustavilo, do-
mačini pa so v 25 minutah kar štiri-
krat zadeli v polno. Gostje so namreč
igro preveč odprli, domačini pa so to
izrabili za hitre in presenetljivo učin-
kovite nasprotne napade. Zmedenost
Središčanov potrjuje tretji zadetek
Drave, ko je Hentak prestregel nepre-
vidno vračanje žoge vratarju.
Po 18. kolu je v vodstvo Nafta pred
Kladivarjem. Središče je z 20 točkami
četrto, Drava pa s 14 še vedno deseta.
V prihodnjem kolu bo v Središču go-
stovala Dravinja iz Slovenskih Ko-
njic, Drava pa bo gostovala v Šmart-
nem.
1. kotar
Kdo bo prvak
19. kolo: Skorba —Gorišnica 2:0, Gerečja vas—Boč
1:7, Hajdoše —Pragersko 2:0, Aluminij—Slovenja vas 2:0,
Markovci —Hajdina 4:2 in Impol Osankarica —Stojnci
3:2.
1. Impol Osankarica	19	13	3	3'48:21	29
2. Boč	19	12	4	3 45:18	28
3. Hajdoše	19	11	5	3 31:15	27
4. Slovenja vas	19	9	4	6 32:21	22
5. Stojnci	19	9	2	8 33:31	20
6. Gerečja vas	19	7	4	8 33:40	18
7. Aluminij	19	7	3	9 30:29	17
8. Skorba	19	5	6	8 21:33	16
9. Markovci	19	7	2	10 28:35	15 (-1)
10. Pragersko	19	5	5	9 28:43	15
11. Gorišnica	19	4	3	12 15:36	11
12. Hajdina	19	2	5	12 12:34	9 l.k.
Ptujski kolesarji s trenerjem Francem Polancem. (Foto: Kosi.)
Najmočnejši v pionirski
konkurenci
v avstrijskem Wolfsbergu so od 29. aprila do I. maja potekali že
8. mednarodni kolesarski dnevi. Tekem so se udeležili tudi ptujski ko-
lesarji, ki so posebej v kategoriji starejših pionirjev dosegli tako lepe
rezultate, kot da gre za klubsko tekmovanje. Na krožni vožnji po
VVolfsbergu je zmagal Mitja. Mohorič pred Miranom Kelnerjem in
Damijanom Polancem, Vid Lačen je bil peti. Roman Križanič sedmi
in Matjaž Černenšek deveti. Na cestni dirki je zmagal Kelner, tretji in
četrti pa sta bila Mohorič in Lačen.
Pri starejših mladincih so bili na dirki 29. aprila AHoša Perger
peti, Jurij Lovše osmi in Andrej Petrovič deseti, Zlatko Čajič pa pri
mlajših mladincih dvanajsti.
Prvega maja pa so starejši mladinci osvojili naslednja mesta: Da-
mijan Rakovnik sedmo, Aljoša Perger deveto, Jurij Lovše deseto in
Andrej Petrovič dvajseto, Teo Cizel pa je bil pri mlajših mladincih de-
seti.
Na mednarodni dirki na Bledu, ki je bila v nedeljo, 6. maja, so
Ptujčani dosegli naslednje uvrstitve: Mahorič in Kelner sta pri starej-
ših pionirjih bila tretji oziroma četrti, Cizel pri mlajših mladincih peti
in Kamenšek pri starejših mladincih deveti.
Ob tekmovalnih uspehih dosega ptujski kolesarski klub tudi or-
ganizacijska priznanja. Največ zaslug za to imata požrtvovalni pred-
sednik Rene Glavnik in trener Franc Polanec.
KARATE TURNIR ZA POKAL OF
Vogrinec se je poslovil z
zmago
Trener SKK JOŽE LACKO Ptuj Silvo Vogrinec je nastopil 26.
aprila v Ljubljani zadnjič. Na karate turnirju za POKAL OF, ki gaje
organiziral SKK »SOKOL« Ljubljana, je nastopilo šest klubov s po
petimi tekmovalci. Pomerili so se v sanbon shobu (do 6 točk) ekipno
in v ippon shobu (do 2 točki) posamezno.
Vogrinec je zmagal v kategoriji borbe posamezno za člane. Če-
prav ofenziven borec je večino tehnik delal iz defenzive z ročnim pro-
tiudarcem. Borbe je vodil preudarno z vrhunsko kontrolo in time in-
gom.
V	sanbon shobu je nastopil dva krat za tretjeuvrščeno ekipo KK
»Študent« Ljubljana in prikazal podoben pristop kot v ippon shobu.
Manjkale so njegove atraktivne nožne tehnike, ki jih je žrtvoval na ra-
čun popolne učinkovitosti.
Vogrinec seje s tem poslovil od svoje plodne tekmovalne kariere,
zato bomo na kratko omenili njegove rezultate. V obdobju 1988—90
je nastopal za karate ekipo SKK »Sokol« Ljubljana in kendo ekipo
KK »Musashi« Ljubljana, s katerima je tekmoval na republiških,
zveznih in mednarodnih prireditvah. Še posebej uspešen je bil KK
»Musashi«, ki je v tem času veljal za nepremagljivo ekipo.
V	konkurenci borbe posamezno ža člane je zmagal na dveh repu-
bliških, dveh zveznih in mednarodnem tekmovanju ter zasedel 4. mes-
sto na evropski univerziadi 1. 89. Zmagal je tudi na prvem kendo tur-
nirju v Sloveniji in dvakrat osvojil naslov republiškega prvaka v ken-
du.
Vogrinec se s karatejem ukvarja od 1. 1976 in z Vladom Sitarjem
(Klub borilnih veščin Ptuj) sta edina preostala aktivna mojstra iz prve
generacije ptujskih karateistov Srečka Arnuša. V prihodnje se bo Sil-
vo posvetil predvsem trenerskemu in izpopolnjevalnemu delu.
Samo Kladnik
Planine in ljudje
HALOŠKA PLANINSKA
POT, ki vodi po naših hribih, se
kar naprej spreminja. Spreminja
jo narava s svojimi zakonitostmi,
spreminjajo jo ljudje in tako jo
je potrebno kar naprej korigirati,
. dopolnjevati, vzdrževati in mar-
kirati.
20. marca letos so člani marka-
cijskega odseka pri Planinskem
društvu Ptuj s pomočjo delavcev
Komunalnega podjetja Ptuj po-
stavili tri velike kovinske panoje
z vrisano celotno Haloško pla-
ninsko potjo. Table so lepo vid-
ne na avtobusni postaji Ptuj, pri
gostišču na Borlu in na jasi pod
Donačko goro.
1. aprila so prizadevni marka-
cisti montirali skrinjice za žig in
vpisno knjigo na kontrolnih to-
čkah 7, 8 in 9, to je na Janškem
Vrhu, Kupčinjem Vrhu in na Je-
lovicah. Skrinjice so postale nuj-
nost, kajti domačinov ni vedno
doma, da bi lahko bili planincem
na voljo. Domačije, pri katerih
so kontrolne točke, nimajo s stra-
ni Planinskega društva nobene
koristi, vendar smo bili markaci-
sti in tudi vsi drugi planinci in
obiskovalci vedno prijazno spre-
jeti.
13. aprila so markacisti skupaj
z delavci Elektra Ptuj — prav ta-
ko planinci — zamenjali dotraja-
no jekleno vrv pod vrhom Do-
načke gore. Sedaj lahko zopet vsi
planinci brez bojazni pridejo na
vrh ob vsakem vremenu.
Markaciste čaka še posebej
obsežna naloga — markiranje
odseka poti od Podlehnika do
Cirkulan. Na tem odseku bo le-
tos potekala republiška akcija
oz. množični pohod slovenskih
planincev po Haloški planinski
poti, ki bo 19. maja. Ob tej akciji
bodo sodelovali s planinci tudi
gostinci, turistični in telesnokul-
turni delavci ter vsi, ki želimo
približati naše lepe kraje in zna-
menitosti širšemu krogu ljudi.
Natančnejše informacije o poho-
du bodo objavljene pravočasno v
dnevnem časopisu in v obvestilih
Planinske zveze Slovenije.
Ptujski planinci skrbijo tudi za
svoj podmladek, saj ravno pote-
ka tudi planinska šola. Starejši
planinci so se udeležili pohoda
na Štampetov most. Pisana dru-
ščina ljubiteljev planinstva pa je
uživala na planinskem predava-
nju o plezanju naših fantov v
Ameriki. Konec meseca, 30. apri-
la in 1. maja, so ptujski planinci
sodelovali na srečanju pod
Kremžarjevim vrhom (zahodno
Pohorje).
Informacije dobite vsi, ki vas
planine zanimajo, v oglasnem
okencu društva in v društvenih
prostorih vsak torek in petek od
17.30 do 19. ure.
Planinsko društvo Ptuj:
Kristina Šamperl-Purg
Pano z vrisano Haloško planinsko potjo na avtobusni postaji Ptuj.
(Foto: Kosi.)
12 — TV SPOREDI
10. maj 1990 - TEDNIK
f EDNIK - 10- maj 1990
ZA RAZVEDRILO - 13
14 — OGLASI IN OBJAVE
10. maj 1990 - TEDNII(
i^EDNIK - 10- maj 1990
OGLASI IN OBJAVE - 15
Ziatoporočenca Pajek iz Središča ob Dravi
21. aprila letos sta se po petde-
setih letih skupnega življenja
vpisala v knjigo zlatoporočencev
občine Ormož Edvard Pajek in
Dragica Pajek, rojena Podgor-
šek. Edvard šteje 76, Dragica pa
74 let.
Spoznala sta se pri sv. Antonu
v Slovenskih goricah, od koder
je Dragica doma in kjer sta oba
učiteljevala. Po končani vojni sta
se 1946. leta naselila v Središču
ob Dravi, rojstnem kraju moža
Edvarda.
Žena Dragica je bila vseh 30
let učiteljica, spomnijo se je šte-
vilni Središčani, ker je dolga leta
poučevala prvi razred. Tudi mož
Edvard je bil sprva učitelj, 1959.
leta, ko je bila v Ormožu ustano-
vljena Delavska univerza, je bil
njen dolgoletni direktor. Upoko-
jili so ga po 40 letih službovanja
kot predsednika takratne občin-
ske izobraževalne skupnosti. Ob
delu, ki ga je opravljal, se je veli-
ko udejstvoval v krajevni skup-
nosti in bil dolgoleini predsed-
nik občinskega odbora Zveze re-
zervnih vojaških starešin v Or-
možu, ki jo je zelo uspešno vodil.
V zakonu se jima je rodilo pet
otrok, dva izmed njih sta šla po
stopinjah svojih staršev, njuno
jesen življenja pa danes razvese-
ljuje tudi 11 vnukov.
Vjda Topolovec
Foto: Štefan Hozyan
USODNO TRČENJE GOLFOV
V soboto, 5. maja, ob 16.45 je
po magistralni cesti od Hajdine
pro.ti Hajdošam vozil osebni av-
to znamke golf Alojz Terbuc iz
Hajdoš št. 34. V Skorbi je nena-
doma zavil na nasprotni vozni
pas in s tem zaprl pot osebnemu
avtomobilu, prav tako golfu, ki
ga je vozil 62-letni Konrad Fri-
edl iz Maribora. V silovitem trče-
nju sta bila oba voznika hudo ra-
njena, Konrad Friedl tako hudo,
daje že med prevozom v ptujsko
bolnišnico umrl.
zabodel brata
Pred dnevi so v mariborsko
bolnišnico pripeljali na zdravlje-
nje hudo ranjenega 23-letnega
Franca H. iz Ruja. Z nožem ga
je zabodel v hrbet njegov 43-letni
brat Milan H. Ta je v soboto pri-
šel domov s popivanja, vnel se je
prepir in v besu zamah z nožem
bratu v hrbet.
otrok pred avto
Od Ptuja proti Ormožu se je
28. aprila peljal z osebnim avto-
mobilom Viktor Ciobata iz Ro-
munije. V naselju Mihovci, KS
Velika Nedelja, je bila ob cesti
skupina otrok, voznik pa ni
zmanjšal hitrosti. Čez cesto je
pritekla 9-letna N. K. Kljub zavi-
ranju jo je voznik zbil po cestiš-
ču. Hudo ranjeno so prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
z avtom v ograjo
V četrtek, 3. maja, okoli 15.
ure se je C iril Topolovec, Podlo-
že 82, KS Ptujska Gora, peljal z
osebnim avtom iz Cirkovc proti
Župečji vasi. V Mihovcah pri hi-
šni številki 57 je izgubil oblast
nad vozilom, zapeljal je s ceste
in trčil v steber ograje. Voznik je
bil laže ranjen, njegov sopotnik
Stanko Ivančič iz Medvede 8 pa
huje. Oba so prepeljali v ptujsko
bolnišnico.
ni upošteval prednosti
Janko Kiseljak je v soboto, 28.
aprila, vozil osebni avto iz Slove-
nje vasi proti Kidričevemu. V
križišču z magistralno cesto v
Gerečji vasi ni upošteval predno-
sti, zato je trčil v kolesarja Sre-
čka Kiseljaka iz Gerečnje vasi.
Kolesar je padel in hudo ranje-
nega so prepeljali v ptujsko bol-
nišnico.
dra(;a otroška igra z
vžigalicami
Prejšnji teden sta se otroka
igrala z vžigalicami in pri tem za-
netila gospodarsko poslopje Ja-
neza Pliberška v Zlogovi 9 pri
Slovenski Bistrici. Zgorelo je le-
seno ostrešje, trije vozovi, mlatil-
nica, puhalnik, slamoreznica in
več kmečkega orodja. Neuradno
so ocenili, da je škode čez mili-
jon dinarjev.
F F
Rodile so:
Vida Lampret, Grdina 35 —
Aljaža; Danica Vojsk, Muretinci
71 — Amadejo; Mira Kosi, La-
honci 143 — deklico; Marjana
Šoštarič, Sodinci 21 — deklico;
Cvetka Turk, Podlehnik 3/d —
deklico; Suzana Lazar, Poričnjak
24/a — Zdenka; Blanka Gojko-
vič, Mežanova 13 — Jerneja;
Brigita Ramšak, C. 8. avgusta 19
—	Nina; Dragica Adam, Maj-
šperk 2/b — deklico; Mojca Me-
glic, Kajuhova 3 — Aleša; Mari-
ja Visenjak, Hlaponci 62 — de-
klico; Aleksandra Fras, Prešer-
nova 4 — Mihaela; Magda Med-
ved, Lovrenc na Dr. polju 16 —
Anito; Anica Kelenc, Muretinci
37 — Sanjo; Marjana Peršuh, Tr-
novec 4 — Sandija; Marinka Po-
točnik, Sela 30 — Adrijano; Ro-
mana Polajžer, Stopno 3/a —
Andreja; Marija Filipič, Babinci
46 — deklico; Milijana Majcen,
Ormož, Kolodvorska 2 — Nušo;
Majda Ojsteršek, Lovrenc fl3/a
—	deklico; Sonja Kosi, Pršetinci
23 — Miha; Tatjana Emeršič,
Zg. Hajdina 17 — dečka; Marti-
na Kocjan, Godeninci 2 — Bar-
baro; Helena Husič, Mihovci 6
—	deklico; Ana Kupčič, Lanco-
va vas 91 — dečka; Marija Zo-
reč, Ločki Vrh 2 — dečka; Kar-
men Štopfer, Lancova vas 91 —
Borisa.
POROKE, 28. aprila:
Jožef Janžekovič, Bukovci 140,
in Anica Donaj, Placerovci 24;
Alojz Žuran, Formin 64, in Zin-
ka Krajnčič, Ormin 64; Franc
Horvat, Pongrce 13, in Viktorija
Lovrec, Zbelovo 44; Janez Polaj-
žer, Nadole 6, in Alenka Kodrič,
Nadole 6; Jože Kramar, Jane-
žovski Vrh 16, in Nada Irgl, Ja-
nežovski Vrh 16; Janko Kos, Zg.
Velovlek 22/1, in Darinka Prese-
ški, Zg. Velovlek 22/a; Franc
Krajnc, Vel. Okič 14/a, in Otilija
Petrovič, Dornava 13/a; Andrej
Ciglar, Ziherlova pl. 4, in Biser-
ka Kuplen, Ziherlova pl. 4; Jan-
ko Horvat, Gorišnica 115, in
Majda Vojsk, Zagojiči 14/c;
Zvonko Žabota, Trg MDB 4, in
Silva Puhar, Trg MDB 4; Miro-
slav Zotlar, Stojnci 50/a, in Ana
Furjan, Markovci 67/b; Franc
Pohorec, Maribor, Bevkova 3, in
Alojzija Dokler, Vizore 1; Ro-
bert Rozman, Draženska 13, in
Gordana Gostej, Draženska 13;
Marjan Kumer, Dolane 29, in
Marica Debeljak, Pristava 41;
Danilo Bela, Spuhlja 92, in
Klaudija Dovečar, Tomaž pri
Ormožu 15/c; Bojan Jelen, Sed-
lašek 56/a, in Lidija Kokol, Ku-
kava 49; Mirko Reš, Ziherlova
pl. 11 in Janja Ravnik, Volkmer-
jeva 5; Stanislav Kline, Nova vas
pri Ptuju 81, in Jožica Janžeko-
vič, Strelci 1; Anton Frangež,
Njiverce, Proletarska 25, in
Zdenka Grgetič, Vinkovci J. Ko-
šara 24/a; Jovan Tomič, Krčevi-
na pri Vurbergu 24, in Marija
Kokot, Krčevina pri Vurberku
24;.
POROKE, 5. maja:
Boštjan Petek, Grajenščak
11/a, in Darja Mohorko, Lju-
bljana, Tržaška 264/č; Franc Si-
monič, Janževski Vrh 13, in Mar-
ta Čuček, Janežovski Vrh 13;
Dušan Milošič, Dolane 3, in Bri-
gita Hentak, Cirkulane 52;
Zdravko Vinkovič, Gajevci 17, in
Irena Črešnik, Bukovci 10; Da-
nilo Čeh, Bišečki Vrh 20/a, in
Marjana Gavez, Drbetinci 15;
Franc Kozel, Podlehnik 5/f, in
Marica Milošič, Podlehnik 5/f;
Mario Dolen, Kranj, Šarlijeva
24, in Tatjana Pšajd, Kokrica, C.
na Belo 10; Andrej Rojko, Vra-
zov trg 2, in Boža Sužnik, Vrazov
trg 2; Jožef Pišek, Naraplje 9, in
Brigita Lorber, Naraplje 9; Bran-
ko Godec, Prešernova 38, in Te-
rezija Bubnjar, Prešernova 38;
Bogdan Lukman, Seliškarjeva 4,
in Brigita Markovič, Na Obrežju
14; Robert Prelog, Trstenjakova
7, in Suzana Peternik, Trstenja-
kova 7.
POROKE V ORMOŽU, 28.
aprila:
Boštjan Križanič, Plešivica 11,
in Klarica Vrbnjak, Miklavž pri
Ormožu 24; Ivan Rajh, Hranji-
govci 2, in Jožica Premužič, Se-
janci 20; Darko Sklepič, Kajžar
21, in Bernardka Trstenjak, Kaj-
žar 21.
POROKE V ORMOŽU, 5. maja
1990:
Stanko Hartman, Obrež 72, in
Suzana Vaupotič, Obrež 72; Mir-
ko Slana Pregrada, Velimira Ete-
roviča 5, in Zvonka Kajnč,
Drakšl 31; Ljubo Volmut, Pod-
gorci 12, in Natalija Kokot,
Osluševci 35.
Umrli so:
Viktor Voglar, Dom upok.,
Ptuj, roj. 1913, umrl 24. aprila-
1990; Marija Karo, Dom upok.
Ptuj, roj. 1912, umrla 24. aprila
1990; Ivan Duh, Vareja 30, roj.
1953, umrl 24. aprila 1990; Mari-
ja Mesarič, Dom upok. Muretin-
ci, roj. 1920, umrla 25. aprila
1990; Jakob Ploj. Drbetinci 41,
roj. 1901, umrl 28. aprila 1990:
Matilda Serdinšek, Ormoška 51,
roj. 1915, umrla 30. aprila 1990;
Anica Šoštarič, Gradiščak 20,
roj. 1916, umrla 26. aprila 1990;
Franc Kranjc, Tržeč 40, roj.
1943, umrl 1. maja 1990; Alojzija
Marinič, Senešci 68, roj. 1909,
umrla 27. aprila 1990; Terezija
Zelenik, Prešernova 27, roj. 1939,
umrla 24. aprila 1990; Janez Ci-
merman, Pacinje 22, roj. 1903,
umrl 3. maja 1990; Veronika Ka-
jič, Zg. Hajdina 104, roj. 1908,
umrla 29. aprila 1990; Marija
Jaušovec, Langusova 13/a roj.
1943, umrla 4. maja 1990; Marija
Volkner, Ribiška pot 19, roj.
1904, umrla 6. maja 1990.
TEDNIK
TEDNIK JE NASLEDNIK Ptujske-
ga tednika oziroma Našega de-
la, ki ga je ustanovi! Okrajni od-
Bor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc
Lačen (direktor in glavni ured;
nik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (namest-
nik odgovornega urednika
lektor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik), Jože, Bračič, Ivo Ciani<
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa'
nič (novinarji). NASLOV: Radio
— Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p. p. 99; Tel.: (062) 771-226. Ce-
loletna naročnina 250 dinarjev,
za tujino 480 dinarjev. ŽIRO RA-
ČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tisk: GZP Ma;
riborski tisk Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proizvO'
dov in storitev v prometu j®
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.