Kdo bo \ prvak medobčinske lige? (Stran II) / leto XLIII, št. 18 Ptuj, 10. maja 1990 CENA 5 DINARJEV Poslovni čas trgovin prilagodili trenutnim razmeram Vse bolj se radi zgledujemo pri sosedih onstran meje, ki s pri- dom izrabljajo vse slabosti naše- ga trenutnega stanja v gospodar- stvu. Če je to prispevek k stabili- zaciji našega gospodarstva in znižanju cen, ki pa so še najmanj odvisne od trgovine, bo pač po- trebno pogoltniti tudi to grenko pilulo. Vsi smo kupci, zato si ni- mamo kaj očitati. Nimam namena tarnati, ven- dar ugotavljam, da smo v borbi za kupce pozabili celo na pravila poslovne igre in odpiramo loka- le, kadar je komu volja. Če je ta- ko, bodo Mercatorjeve trgovine v Ptuju odprte ob sobotah do 13. ure. Prav tako pa bodo ob nede- ljah in praznikih poslovale od 8. do 12. ure naslednje prodajalne: Zavrč, Muretinci, Potrošnik, Ke- kec, Dornava, Hajdina, Maj- šperk—Breg, Majšperk—Tekstil, Majšperk —Lešje, Cirkovce, Vi- dem, Tržeč, Bukovci, Cirkulane, Oskrba, Slovenja vas, Markovci, Lovrenc, Apače, Konzum; Na-ma in Jelen bosta poslovali ob nedeljah izmenično. Potrudili se bomo, da bodo kupci odšli iz naših prodajaln za- dovoljni. Jože Vaupotič 24. MEDNARObNA kOLI^Hn|RKA ALPE-JADRAN PRVA ETAPA PAGONU Po ekipnem kronometru okrog Jaruna v Zagrebu, kjer so med dvajsetimi ekipami iz dvanajstih sodelu- jočih držav bili najboljši kolesarji Chrom-Kazahsta- na (SZ) pred Krko in Savo (YU), se je 121 kolesar- jev v prvi etapi 24. mednarodne kolesarske dirke Al- pe-Jadran '90 podalo na blizu 130 km dolgo pot proti Varaždinu in Borlu čez Haloze do Ptuja. Vse do Borla so kolesarji vozili v skupini, s tem da je bil nekaj deset metrov spredaj Italijan. Po vož- nji čez Haloze pa se je od Vidma dalje stanje spre- menilo in na cilj, ki je bil na ptujskem gradu, je prvi pripeljal Aleš Pagon (SAVA), tri ali štiri metre pa za njim za pol kolesa razlike Janez Lampič in Alek- sander Šmerc (oba Merx YU). Člani ptujskega kolesarskega kluba so se pri or- ganizaciji in izvedbi prve etape zelo izkazali. Sicer pa več o tem v prihodnjem Tedniku. -OM - UVODNIK-—-—-- Rojeni v znamenju bika Maj že od nekdaj velja za pomladni mesec, kije poln posebnih življenjskih sil. Če daste kaj na vile rojenice, ki vam že v zibelki do- ločijo usodo, si naš parlament za svoje rojstvo ne more želeti pri- mernejšega časa. Ljudi, rojene v maju — v znamenju bika, odlikuje smisel za poslovnost. Navadno so uspešni zaradi svojega vztrajne- ga in načrtnega dela. Če je v vas kljub grenkim izkušnjam preteklih let ostalo še kaj simbolike, lahko upate — neodvisno od vremenske napovedi — da se je pričela prava pomlad. Spremljanje prvega srečanja slovenskih poslancev v parlamen- tu pa je mogoče razumeti na več načinov. Karkoli in na kakšen na- čin so počeU to, kar so počeli, izvoljeni so bili po naši volji. Prvi vtis prvega pogleda v ogledalo naše volje pa je bil tragikomičen, kljub prizanesljivosti, da gre za prve korake. Življenje teče dalje. Oceno bo dal čas. Živeti s strankami da- nes, tukaj, v parlamentu pa se bomo morali šele naučiti. Poslance smo izvolili kot svoje predstavnike in od njih pričaku- jemo, da se bodo čimmanj ukvarjali sami s seboj, kljub začetnim te- žavam. Zakaj razmere, v katerih živimo, napovedi opozorilnih stavk, vedno večja armada brezposelnih, stečaji podjetij, pomanjka- nje razvojnih programov, nedorečen položaj družbenih dejavno- sti . . . vse to zahteva — od vlade in parlamenta pa to tudi pričaku- jemo ^ konkretne ukrepe in dejanja. Nataša Vodušek Danes nova skupščina Dosedanje predsedstvo skupščine občine Ptuj se je 26. aprila se- stalo s predstavniki strank. Pogovarjali so se o začasnem poslovniku skupščine občine Ptuj, ki ima proceduralno vsebino ter določa način sklica in izvolitev občinskih funkcionarjev na prvi skupščini novega mandata. Soglašali so, da ima volilna komisija sedem članov oziroma jo sestavljajo predstavniki strank, ki imajo poslance v parlamentu. Naloga komisije je, da sprejema kandidature za posamezne funkcije ter izvede volitve na skupščini, ki bo danes, 10. maja, ko se bodo na ločenih sejah sestali vsi trije občinski zbori, nato pa bo skup- no zasedanje, na katerem bodo izvolili predsednika in podpredsedni- ka skupščine ^čine ter mandatarja za sestavo občinske vlade. Člani dosedanjega predsedstva skupščine občine Ptuj in pred- stavniki strank so se pogovarjali tudi o predlogu za mandatarja nove- ga izvršnega sveta. Novi predsednik občinske vlade bo moral biti naj- prej strokovnjak, šele potem predstavnik stranke, so med drugim pou- darili. Predstavniki stranke so se sestali 8. maja in se pogovorili o po- trebnih kadrovskih predlogih za prvo sejo skupščine novega mandata. Glede na ustavne amandmaje in zakon bo potrebno imeti pri vseh funkcijah dve imeni. MG Lokalna TV pri Lenartu v januarju so Danijel Pohorec, lastnik Videostudia Samantha, in odbor KTV pri Lenartu pričeli priprave za lokalno TV. Namen ustanovitve lokalne TV je posredovanje lokalnih infor- macij, zlasti pa širjenje mreže naročnikov KTV. Pri Lenartu je od 800 gospodinjstev v omrežje kabelske TV vključenih 500. Poskusna oddaja je bila na programu 1. maja (prvomajska čestit- ka in rezultati volitev). Program pripravlja lenarška ekipa v sodelova- nju z novinarji mariborskega tv studia. Studio še pri Lenartu ni ure- jen, zato so vsi prispevki za oddajo posneti na terenu. Montažna dela (slika in ton) opravil Danijel Pohorec, oddajanje pa poteka prek od- dajnika kabelske TV pri lenarški osnovni šoli. Poskusna oddaja je bi- la pri gledalcih dobro sprejeta. Prva enourna oddaja bo na programu ob občinskem prazniku, zato bo praznično obarvana. Redne enourne oddaje bodo na progra- mu lenarške kabelske TV ob nedeljah ob 20. uri. Oblikovalci oddaj pravijo, da bodo le-te pestre, saj bo poleg in- formacij prikazan utrip in življenje Lenarta ter okolice. Dovolj časa bo odmerjenega tudi športu, glasbi in nagradnim vprašanjem. Projekt lokalne TV podpirajo lenarška podjetja in obrtniki. Pote- kajo pa razgovori s sponzorjem iz ZR Nemčije, ki bi prispeval polpro- fesionalno opremo za tv studio, tako da bi se območje gledanosti od- daje razširilo na 50 km. Doslej je bil Lenart v javnih medijih dokaj slabo zastopan. Lo- kalna TV bo vsekakor poskrbela za hitrejše informiranje in bo pope- ljala Lenart iz anonimnosti. Darja Ornik Jutri prva skupna seja novoizvoljene občinske skupščine ORMOŽ Jutri v popoldanskem času bo prvo zaseda- nje novo izvoljene skupščine občine Ormož. Na njej naj bi se skupščina konstituirala ter izmed svojih delegatov izvolila predsednika in podpredsednika, določila kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine obči- ne Ormož, sprejela sklep o določitvi števila članov izvršnega sveta in o izvolitvi predsed- nika in članov komisije za volitve, imenova- nja in kadrovske zadeve. DEMOS, ki ga v občini Ormož predsta- vljajo Slovenski krščanski demokrati^ Sloven- ska demokratična zveza in Slovenska kmečka zveza in ki ima od 16 poslanskih mest v druž- benopolitičnem zboru 10 in v zboru krajev- nih skupnosti 11 sedežev, je za predsednika skupščine občine Ormož predlagala dr. Jože- ta Bešvirja, diplomiranega veterinarja iz Or- moža, odbornika Slovenske demokratične zveze — in podružnice Slovenske kmečke zveze. O profesionalnem ali neprofesional- nem opravljanju predsedniške funkcije se bo- do poslanci občinske skupščine odločili na jutrišnji prvi seji. Za podpredsednika skup- ščine predlaga DEMOS Alojza Soka (SKD), diplomiranega veterinarja iz Ormoža, zaposle- Dr. Jože Bešvir kandidat za predsed- nika SO Ormož, mandatar za pred- sednika novega izvršnega sveta naj bi bil Vili Trofenik nega v Ptuju, ZKS — SDP in SZ pa Toneta Luskoviča (SZ), diplomiranega pravnika iz Ormoža. DEMOS je izoblikoval tudi predlog nove- ga predsednika izvršnega sveta; to bo Vili Trofenik, profesor matematike, doma v Mi- hovcih pri Veliki Nedelji, sedaj vodja službe za področje skupnih družbenih potreb obči- ne Ormož in član dosedanjega izvršnega sve- ta. Na skupščini bodo občinski poslanci spre- jeli sklep, ali bo nova občinska vlada štela šest ali osem članov. Njihova imena mora kandidat za predsednika izvršnega sveta predložiti skupščini do 25. maja. Stranke so dale predloge tudi za predsed- nike in podpredsednike posameznih zborov. Za predsednika DPZ skupščine občine Or- mož je DEMOS predlagal Ivana Hržiča (SKZ), iz Mihovcev, za podpredsednika pa Vekoslava Kumra iz Trgovišča (SKZ). Za predsednika zbora krajevnih skupnosti sta dva kandidata: DEMOS predlaga Janka Se- vra, predmetnega učitelja zgodovine in geogra- fije iz Loperšic, ZKS — SDP in SZ pa Mirka Tramška, učitelja od Miklavža pri Ormožu. Za podpredsednika tega zbora predlaga DE- MOS Jožeta Podplatnika (SKZ) iz Ormoža. Na predlog ZKS - SDP in SZ naj bi pred- sednica zbora združenega dela Marija Glavi- nič iz Mercatorja Ograda iz Ormoža. Drugih predlogov za ta zbor ni bilo. Na jutrišnjem prvem zasedanju novoizvo- ljene skupščine bodo izvolili tudi predsedni- ka in člane komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Ormož. Za predsednika te komisije je predlagan Boris Skok iz Velike Nedelje, poslanec zbora zdru- ženega dela za področje vzgoje in izobraževa- nja. Štirje od ostalih sedmih članov so iz DPZ, trije pa iz zbora krajevnih skupnosti. Glede na njihovo strankarsko pripadnost prevladuje DEMOS. Vida Topolovec 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 10, maj 1990 - TEDNIK' POGOVOR Z GORAZDOM ŽMAVCEM, DOSEDANJIM PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE OBČINE PTUJ »Danes delim usodo z večino delavcev Iskre Delte.. .u TEDNIK: Sedanja občinska garnitura se z današnjim dnem poslavlja. Kako ocenjujete obdob- je, v katerem ste bili predsednik občine? »Težko je ocenjevati obdobje našega mandata, kajti z manda- tom se ne začne in konča razvoj- na pot kraja ali občine. Res pa je, in to nam priznavajo tudi dru- gi, da Ptuj spreminja svojo podo- bo. Doseženi gospodarski rezulta- ti pomenijo, da smo uresničevali srednjeročne razvojne naloge v obdobju 1986—1990. Industrij- ska proizvodnja je bila 7,5-od- stotna (načrtovana 4,5), na po- dročju kmetijstva je prav tako dosežena planirana rast 4,2 od- stotka, agromelioracije, namaka- nje in komasacije so izvedene na 18.000 ha, po družbenem proiz- vodu pa smo s 56. mesta pristali na 46. Vse to ni nepomembno v našem deležu v slovenskem pro- storu. Napeljanih je bilo 35 km pri- marnega vodovoda, 11 km se- kundarnih vodov, zgrajenih 28.000 m^ pločnikov in parkirišč, 75 km lokalnih, 25 km regional- nih ter 100 km krajevnih cest. Zgrajenih je 350 stanovanj in na- peljanih 5000 telefonskih pri- ključkov. Šlo je za nadpovprečne nalož- be, od katerih sta dve največji v slovenskem prostoru — to je mo- dernizacija aluminija in gradnja perutninske klavnice. Tu so še nova osrednja čistilna naprava, blagovni center MI P, rekon- strukcija mlekarne in pekarne, gradnja tovarne Planika — Maj- šperk, na področju turizma pa hotel, vinska cesta z Gorco in Švabovim, sodobni avtokamp, iz- delani so projekti hotela in apartmajskega naselja v Ptujskih toplicah in projekti za ureditev gradu Bori, vključevanje v pro- jekt avtoceste Šentilj—Zagreb. Na področju drobnega gospo- darstva gradimo obrtno cono, razvijamo nove oblike podjetni- štva: v tem srednjeročnem ob- dobju so zasebniki odprli sto no- vih obratovalnic. Vse to so naloge, ki so bile uspešno uresničene v tem man- datu. In vse to je rezultat pred- vsem nosilcev našega razvoja.« TEDNIK: V zadnjem obdobju ste bili neprofesionalni predsed- nik. Ali ste lahko zadovoljivo in odgovorno opravili naloge, ki ste jih »dobili« kot človek na položa- ju? »Glede na to da sem le v zad- njem času opravljal neprofesio- nalne naloge predsednika, mo- ram priznati, da je težko usklaje- vati več nalog hkrati. Gre na- mreč za odgovorno funkcijo in potrebna je popolna angažira- nost pri teh nalogah, seveda pa se postavlja vprašanje vračanja kadrov v gospodrstvo oziroma tja, od koder prihajajo, ker za to ni sistemskih rešitev.« TEDNIK: Ptujska občina sodi po svoji površini med največje slo- venske občine, industrijo pa razvi- ja le v centru. Koliko je od pred- sednika občine odvisno, da se ne- ko okolje razvija na celem območ- ju? Ali ste s svojim predstavlja- njem ptujskih težav uspeli v repu- bliki? »Razvoj Ptuja nikoli ni pome- nil samo razvoja mesta. To še zlasti velja za našo občino, ki je po svoji površini med največjimi slovenskimi predvsem z velikim delom manj razvitih območij Ha- loz in Slovenskih goric. Zato smo vsi skupaj, predvsem pa z nosilci razvoja v samih krajevnih skupnostih vlagali velike in do- datne napore pri projektih infra- strukture (cest, elektrifikacije, vode, telefonskih priključkov), vendar je še mnogo odprtega, neurejenega. Ob vseh naravnih katastrofah, ki so še posebej pri- zadele Haloze, pa smo morda le spoznali, da v slovenskem pro- storu naši kraji ne bodo ostali osamljeni, da je pripravljenost za pomoč za hitrejši razvoj teh kra- jev večja. Vendar bodo - in to smo pozabljali tudi v republiški skupščini - nove sistemske reši- tve predvsem imele namen gradi- ti prepotrebno infrastrukturo in selektivno kreditiranje kmetij- stva, če želimo enakomernejši razvoj. Pri vsem tem pa bo naš človek še vedno nosil najtežji del bremena — tega se zavedamo. Vinska cesta, turistični točki Švabovo in Gorca že kažejo prve zametke turizma tudi v teh kra- jih. Izdelan je tudi razvojni pro- jekt za Haloze. Pripravila ga je zunanja institucija NOVNA in bo osnova za naše zahtevke po potebnih razvojnih sredstvih predvsem na republiškem nivo- ju.« V OBČINSKI LPRAVI SE JE ZAPOSLENOST ZMANJŠALA ZA 10 ODSTOTKOV TEDNIK: Koliko ste kot pred- sednik skupščine vplivali na zmanjšanja stroškov občinske uprave in njeno večjo učinkovi- tost? »Predvsem s strani občinskega izvršnega sveta so bili vloženi ve- liki napori za zmanjšanje stro- škov občinske uprave. Skoraj za deset odstotkov se je zmanjšalo število zaposlenih. Kadrovska struktura se je izboljšala v prid višje- in visokošolskih kadrov. Prizadevali smo si tudi za moder- nizacijo z večjimi vlaganji v raču- nalniško obdelavo podatkov in postavitvijo terminalskih mrež, kar bi moralo vplivati na kvalite- to storitev občanom. Upravo smo preoblikovali in racionalizirali delo, ustanovili prvo javno podjetje — Komunal- no podjetje. Seveda pa delo uprave omejujejo še mnogi pred- pisi. Kot predsednik občine sem želel, da je osnova predvsem od- nos.delavcev uprave do občana in kvalitetne storitve, ki jih ta po- trebuje.« TEDNIK: Prispevki tako ali drugače burijo duhove. Kaj ste kot predsednik naredili za ekono- mičnejšo organiziranost izvajal- skih organizacij v zdravstvu, kul- turi in drugod? »Na področju družbenih de- javnosti se moramo zavedati, da brez dobro organiziranega zdrav- stva, šolstva in kulture ni možno pričakovati dobrih rezultatov tu- di v proizvodnji. Zavedali smo se težav pri obremenitvi občanov s prispevki. Ti so bistveno bolj obremenjevali našega občana glede na družbenoekonomsko moč naše občine. Zato smo si ves čas prizadevali in zagovarjali predvsem v republiški skupščini uresničitev teh področij kot na- cionalni program. In tu smo uspeli. Gradnja porodnišnice, doma upokojencev in novi dom v Dor- navi pomembno prispevajo k iz- boljšanju socialne varnosti. Po- trebni pa bodo dodatni napori za ekonomičnost izvajalskih organi- zacij.« HOTEL - BISTVEN PRISPE- VEK V TURISTIČNEM RAZ- VOJU TEDNIK: V času vašega pred- sednikovanja se je v Ptuju odprlo precej »front«. Najbolj pa so se lomila kopja ob gradnji Zlatega noja. Koliko ste bili udeleženi pri tem? Ali sprejemate kritiko za za- deve, ki ob tej gradnji naj ne bi bi- le takšne, kot bi morale biti? »V Ptuju so bile zmeraj odprte »fronte«; to je dobro in to je tu- di odgovor, da gre za spremem- be, da se nekaj dogaja pri razvo- ju kraja, v katerem živimo in de- lamo. Ali so razvojni projekti pravi ali ne, ali so uresničljivi ali ne, ne glede na to, kdo jih ponu- ja kot rešitve (prihajalo je do ra- zličnih mnenj in pogledov), ven- dar menim, da smo bili na pravi poti — to nam priznavajo tudi drugi. Glede »Zlatega noja« pa me- nim, da ni šlo samo za gradnjo hotela, temveč za mnogo več. Šlo je za odločilne posege v revitali- zacijo starega mestnega jedra in povezavo le-tega z uspešno kon- čano obnovo ptujskega gradu. Kar se tiče odgovornosti pri gradnji hotela, pa le toliko: sku- paj z večino Odgovornih sodelav- cev in gospodarstvenikov smo želeli ta projekt uresničiti. Res pa je, da so želje vseh nas prese- gle možnosti glede potrebnih sredstev, in iskali smo možnosti tudi tujih sovlagateljev. Pri tem nismo uspeli, zato smo iskali druge rešitve. Investicijo je prev- zela Mercator Investa ob finan- čni podpori ptujskega gospodar- stva. Danes smo lahko zadovolj- ni, da se gradnja hotela končuje, seveda pa bo odslej pomembnej- ša kvaliteta ponudbe tega objek- ta. In ob koncu: po toliko letih bo Ptuj končno le imel hotel in s tem nove, prepotrebne nočitvene kapacitete, kar je bistven prispe- vek k razvoju turizma.« TUDI STEČAJI SO LAHKO DEL SANACIJE TEDNIK: Največ so ljudje o vas v zadnjem času govorili zaradi celotnega sistema Iskre in še po- sebej ptujske Iskre Delte. Koliko se čutite odgovorni za nastalo sta- nje? Delavci nekdanje Iskre zah- tevajo čiste račune in tudi odgo- vornost za vaše delo. »Glede na težo dolgov, hipo- tek in obveznosti kupcev, ki so izhajale iz osnove stanja (do po- datkov smo prišli s pomočjo zu- nanjih strokovnih institucij), smo se zavedali, da se Iskra Delta kot celota ne da več uspešno sanira- ti, temveč da je potrebno zadrža- ti in ohraniti le nekatere nosilne programe tehnologije — infor- matiko, kritično maso strokovne- ga kadra in ohraniti ali vsaj del- no zadržati tržišče. Na osnovi programske usmeritve smo začeli proces reorganizacije poslovne- ga sistema z ustanavljanjem in konstituiranjem manjših podjetij in družb z omtjeno odgovornost- jo kot tehnološko, tržno ter teri- torialno zaokroženih samostoj- nih poslovnih subjektov za izva- janje proizvodnih, servisnih, trž- nih ter izobraževalnih procesov z željo, da strokovni kadri z obsto- ječo opremo izvajajo nadaljnjo selekcijo programov vključno z oceno in procesi tako imenova- nih tehnoloških presežkov, ki so bili v tej organizaciji očitni, in to na osnovah podjetništva — trg pa jih potrjuje ali pa ne. Iskra Cf^lta pa s preobrazbo krovnega družbenega podjetja kot pravna naslednica z vsemi pravicami in obveznostmi zadrži večino kapitala kot osnovo za poravnavo z upniki, vključno s pobudami, da le-ti v največji me- ri postajajo lastniki tega poslov- nega sistema. Ker smo bili prepričani, da gre za usklajene aktivnosti — sanaci- jo Iskra Delte znotraj sistema Iskre, ker je tudi večina dolgov vezana na upnike našega siste- ma, smo skupaj z vodstvom SOZD "imenovali delovno skupi- no — poravnalni svet, da glede na blokado in pobudo SDK za začetek stečajnega postopka v ja- nuarju 1990 predlaga skupno strokovno rešitev, predlog po- stopka prisilne poravnave ali ste- čaja. Na osnovi te ocene sta dve instituciji skupnega pomena Iskre Delte delniške družbe — Iskra banka in Iskra Commerc — sprožili pri pristojnem sodiš- ču postopek za prepoved začas- nega razpolaganja z vsemi sred- stvi na žiro računu Iskre Delte, da bi zavarovali upnike. Temu je pristojno sodišče sledilo z začas- nim sklepom z dne 24. 1. 1990, na naroku 5. 2. pa z zahtevkom za sprožitev in začetek stečajne- ga postopka Iskre Delte. »NE SPREJEMAM SPLOŠNIH KLICEV PO ODGOVORNO- STI ...« Ob vsem tem smo bili kot za- časno vodstvo onemogočeni, da še naprej zagotavljamo normal- no delovanje vseh poslovnih funkcij glede končne sanacije ter da zavarujemo eksistenčne inte- rese vseh zaposlenih Iskre Delte. Ob tem prevzemamo skupaj s sodelavci del odgovornosti, ki pa je po našem prepričanju znatno manjši od zgrešenih poslovnih odločitev Iskre, ko je vlagala znatna družbena sredstva in omo- gočila čezmerno nekontrolirano zadolževanje tudi Iskri Delti — in to na račun in v imenu ustanovite- ljev, ki ob likvidaciji lastne banke prinaša vse dolgove in obveznosti. Tudi postopki stečaja so lahko del sanacije. Vendar ne z izklju- čnim ciljem razprodaje vsega premoženja, tudi tistega, ki po- meni infrastrukturo zahtevne tehnologije, in z namenom, daje to edino sredstvo in način mno- žičnega odpuščanja delavcev, temveč z namenom, da se tudi ohranijo njeni zdravi deli proiz- vodnje in tehnologije in zadržijo strokovni kadri, ki so v manjših organizacijskih enotah sposobni ustvarjati novo družbeno vred- nost. __V SOZb Iskra in Iskri Delti gre za razmere, ki so trajale že dalj časa in imajo danes težke posledice tako z nacionalnega in gospodarskega vidika kot za de- lavce Iskre v vseh njenih delih. In to velja tudi za ptujski del Iskre Delte, ki deli usodo celot- nega kolektiva. Koliko je vsak od nas odgovo- ren za nastalo stanje, se bo ugo- tavljalo na osnovi argumentov, zato sem tudi eden od najodgo- vornejših delavcev le v končni fazi sanacije podprl delegatsko pobudo, da se ustanovi posebna komisija skupščine Republike Slovenije za razjasnitev in anali- zo vzrokov ter mehanizmov, ki so pripeljali do stečajev v siste- mu Iskra. Pri tem pa ne sprejemam no- benih splošnih klicev po odgo- vornosti brez kakršnekoli pravne osnove, čeprav se osebno zave- dam položaja, v katerem so da- nes delavci, in zaradi tega mi je izredno težko. Vendar je odgovo- re na vse to, kje so vzroki za na- stale razmere, le treba iskati tudi znotraj kolektiva in ne izključno zunaj njega. Glede na težo pro- blema in dolgov, ki so nastajali več let, ko sam nisem delal v ISKRI, in ga v gospodarskem prostoru ni bilo moč rešiti, neka- teri neobjektivno in neargumen- tirano iščejo krivce pri posamez- nikih z metodo nenehnega obra- čunavanja in žalitev.« CELOVITA SANACIJA SISTE- MA BI ZAGOTOVILA TUDI USPEŠNOST PTUJSKEGA DELA TEDNIK: Najbolj vam očitajo, da ste poskrbeli za svoj položaj, delavce pa pustili vnemar. Zame- rijo vam tudi, da se ob številnih sestankih, ki so jih imeli v Ptuju, niste želeli ali hoteli z njimi pogo- varjati. »Izhajam iz tega kolektiva, kjer sem od leta 1979 do 1983 skupaj z večino delavcev delal in gradili smo današnjo tovarno v sistemu Gorenja. Že takrat smo doživljali resno krizo Gorenja. Borili smo se za svojo eksistenco in nove programe. Sam sem ta- krat delal pri projektu povezova- nja tovarne z Birostrojem, za ka- terega smo že uspešno delali, vendar v končni fazi usklajeva- nja ni prišlo do integracije Biro- stroja v SOZD Gorenje. Več let pozneje, ko nisem bil več v kolektivu, pa je prišlo do podpisa sporazuma med sozdo- ma Gorenje in Iskra in so na Iskro Delto kot nosilca projekta računalništva prenesli proizvod- njo ptujskega in velenjskega dela Biromatike. S tem je bil opra- vljen tudi prenos celotnega pre- moženja obeh proizvodenj Gore- nja z novimi programi na Iskro Delto. Pri tem želim posebej opozoriti, da na dogovor med Gorenjem in Iskro nisem imel nobenega vpliva in nobene nalo- ge, res pa je, da smo kot odgo- vorni delavci družbenopolitične skupnosti občine podpirali slo- venski projekt enotnega računal- ništva. Zavedati pa se je treba, da je ta kolektiv dobil nov proiz- vodni program — terminale in daje uspešno delal vse do takrat, ko je bila uspešna Iskra Delta kot celota. Zadnji dve leti, ko je prišlo do očitne krize Iskre Del- te, pa so se težave začele tudi v tem kolektivu. Zaostrovale so se razmere znotraj kolektiva in po- javili so se vse glasnejši očitki za vse. ki so kakorkoli sodelovali pri vodenju tovarne. Zaradi obje- ktivnosti in z namenom iskanja rešitev z novimi kadri se nisem vključeval v konkretne naloge, čeprav smo večkrat opozarjali vodstvo Iskre Delte na dolgoro- čnejše rešitve ptujskega dela. V času od avgusta 1989, ko sem prevzel naloge vodenja sa- nacije s sodelavci Iskre Delte, pa sem bil izključno angažiran pri nalogah, ki so bile vezane na ce- lotno Iskro Delto, in za vse, kar bi lahko naredil dobrega za ptuj- ski del, je bil izključno pogoj uspešna sanacija celotne Iskre Delte. In ker v tej nalogi nismo uspeli, je moje kakršno koli an- gažiranje po uvedbi stečajnega postopka bilo onemogočeno. Glede očitkov, da sem poskr- bel le za svoj položaj, pa le toli- ko: Napori za zagotavljanje osebnih dohodkov za vse zapo- slene so v zadnjih mesecih glede na vse manjšo proizvodnjo in prodajo ter dolgove bili veliki, vendar so se do stečajnega po- stopka redno zagotavljali v okvi- ru sprejetih samoupravnih spora- zumov in programov sanacije, kjer so bila sprejeta merila za di- ferenciran pristop nagrajevanja strokovnih kadrov in delavcev, ki so presegali planske naloge v proizvodnji. Izključno po tem sporazumu sem glede na vred- nost točke, ki je bila enotna za vse, prejemal osebni dohodek, ki je za december znašal 12.900 di- narjev s stimulacijo vred. Za ja- nuar, februar in marec pa še do danes nisem dobil izplačila, kot tudi ne drugi delavci Iskre Delte v stečaju. Tudi kadrovski kredit, s katerim naj bi si kupil vilo v Ljubljani, je čista izmišljotina; drugega premoženja, razen hiše v Ptuju, nimam. Ob vsem tem pa se sprašujem, s čim sem si poskr- bel za svoj položaj. Res pa je, da sem s prevzemom te odgovorne naloge in zaradi posledic izgubil vse, saj se ob tem pozablja na vse moje dosedanje delo. Čutim vprašanje zaupanja v sebe same- ga in prav gotovo bom nosil po- sledice tudi za nekatere poslovne odločitve, ki smo jih sprejemali ob zaostrenih razmerah našega dela v času sanacije. V TURIZMU IN HRANI JE NAŠA BODOČNOST TEDNIK: Kakšna je prava resnica o vaši sedanji zaposlitvi? »Z aprilom sem glede na raz- mere, ki danes vladajo v Iskri, odstopil od vseh nalog na svojo zahtevo, vključno s svojo zadnjo nalogo, ko sem bil razporejen k nalogam svetovalca direktorja računalniškoizobraževalnega centra s sedežem v Novi Gorici z nalogo koordinirati aktivnosti z novoustanovljenimi podjetji — prodajnimi inženiringi, d. o. o. In danes delim usodo z večino delavcev Iskre Delte.« TEDNIK: Kako si predstavlja- te bodoči razvoj ptujske občine? »Prepričan sem in trdno verja- mem, da so velike možnosti na- daljnjega razvoja ptujske občine predvsem pri projektu hrane in turizma. Pomembno pa je, ali bo- mo vsi skupaj znali izkoristiti prirodne danosti, znanje, ali bo- mo sposobni aktivirati občane pri programih, ki jih morajo predstaviti nosilci najodgovor- nejših nalog občine in gospodar- stva.« TEDNIK: Kakšno dediščino zapuščate bodočemu občinskemu predsedniku in kaj mu želite? Kaj bo Gorazd Žmavc delal v bodoče? »Delali smo to, kar smo znali in zmogli. Uresničili smo več za- stavljenih nalog, mnogo jih pa še ostaja in porajale se bodo nove. Reševati jih bo treba v razmerah, ki bodo morda še težje, kot je to veljalo za čas, v katerem smo de- lali skupaj. Želim mu, da skupaj s sodelavci odpira čimmanj »front«, kajti katera koli razvoj- na naloga ali projekt zahteva svoj čas, strokovnost in strpnost. Upam, da sem vsa ta leta delal za dobro vseh, ki živimo v seda- njem času, odpovedal sem se marsikaterim svojim interesom in željam. V bodoče se bom ukvarjal le s strokovnimi naloga- mi.« Spraševala: Majda Goznik Gorazd Žmavc. (Posnetek M. Ozmec) Nekoliko neodločno, pa ven- darle je tudi Latvija sprejela de- klaracijo o neodvisnosti in se skupaj z Litvo in Estonijo pripra- vlja na dialog z Moskvo. Dialog z Moskvo napovedujejo za 15. maj. Medtem pa predsednica li- tovskega parlamenta potuje po Zahodu in ZDA, da bi pridobila vsaj mnenja zahodnih voditeljev, kako se nameravajo do samostoj- nih pribaltiških dežel obnašati. V kratkem se bo sestala z britansko premierko Margaret Thatcher. • • • Prvo srečanje zunanjih mini- strov štirih velesil in Nemčij ni prineslo kakšnega velikega pre- senečenja. Velesile so se strinjale z združevanjem Nemčij. Pono- vno se bodo zunanji ministri teh dežel sestali junija v vzhodnem Berlinu in julija v Parizu. Takrat naj bi se sporazumeli tudi o meji na Odri in Nisi. Pri teh pogovo- rih bo sodeloval tudi poljski zu- nanji mirtister. Septembra pa naj bi se sestali v Moskvi. Posebej bo združevanje Nemčij tudi tema pogovorov med Bushem in Gor- bačovom, ki se bodo pričeli ko- nec maja v Washingtonu. • • • Avstrijski zvezni kancler Vra- nitzky je te dni potoval v Franci- jo in Veliko Britanijo. Poznavalci ocenjujejo, da gre za veliko av- strijsko diplomatsko ofenzivo, s katero želijo Avstrijci čimprej vstopiti oziroma biti sprejeti v Evropsko skupnost. Glavna ovi- ra dosedanjim prizadevanjem je seveda v tem, da je Sovjetska zveza podpisnica avstrijske drža- vne pogodbe in je vstopu lahko ugovarjala zaradi političnih ra- zlogov, saj je bila Evropska skupnost ocenjena kot politična tvorba. Toda sedaj, ko trkajo na vrata te zveze tudi države iz »ne- kdanjega vzhodnega bloka« najbrž tudi nasprotovanje sovjet- ske zveze nima več kdove kako velike teže. • • • Do odmrznitve odnosov priha- ja tudi na vzhodu — in to dalj- nem. Po 28-letni prekinitvi odno- sov sta svoje odnose normalizira- li tudi Kitajska in Ljudska repu- blika Mongolija. Mongolsko vodstvo se je odločilo za odpira- nje in povezovanje svoje usode z usodo Azije. Obisk je bil tako političnega značaja kakor tjadi poslovnega, saj Mongolija potrebuje partner- ja za svoje gospodarstvo pred- vsem v Aziji. Dragocena so pred- vsem kitajska pristanišča in do- stop do gospodar5ko agresivne Japonske in Južne Koreje. Stiki med Kitajsko in Mongolijo bodo torej predvsem pregmatični in gospodarski, medtem ko ideolo- ške razlike med tema socialisti- čnima deželama očtino niso več pomembne. • • • Obdobje politične nestabilno- sti se, kot kaže v Grčiji končuje. Po petih letih se je na predsedni- ško mesto vrnil Karamanlis. Na mesto predsednika se je tako vrnil stari politik, ki ga označuje- jo za konservativnega. Po letu dni trajajoči politični nestabilno- sti naj bi se Grčija sedaj posveti- la gospodarskim problemom, saj se že slišijo ocene, da se je v zad- njem času veliko preveč zadolži- la s tujimi posojili. • • • Predstavniki južnoafriške vlade in Afriškega nacionalnega kon- gresa so se po tridnevnih prvih uradnih pogovorih v Capetownu razšli optimistično razpoloženi. Niso pa prinesli pogovori odgo- vora na vsa sporna vprašanja o prihodnosti južnoafriške družbe- ne ureditve in predvsem enako- pravnega političnega položaja črncev. Opazovalci ocenjujejo, da so se pogajalci znebili vsaj predsodkov in da bodo v krat- kem lažje našli ustrezen spora- zum. Seveda so veliki pritiski predvsem znotraj De Klerkove stranke, saj se nekateri očitno ne želijo sprijazniti z dejstvom, da je tudi apartheidu v Južnoafriški republiki odklenkalo kot večini totalitarnih sistemov po svetu. pripravlja: d.l- TEDNIK -- ^990 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 ' pismo »od daleč« ^ »Najbolj zanimivo je. da se nič ne dogaja. Na osnovi turobnih opozoril vojske bi le-ta morala že posredovati v Zagrebu aH Lju- bljani. Toda nič država pa se tiho razpada.« Tako piše dopisnik italijanskega lista // Piccolo iz Beograda, in če me spomin ne vara. sem do podobnih ugotovitev prišel tudi sam v enem izmed Pisem od daleč. Deset let po Titovi smrti torej eksplozivna politična praznina, kije ne more zapolniti nobena ideo- logija in še manj večpartijski sistem na zveznem nivoju, saj ni videti kakšnih posebnih teženj po političnem združevanju strank s podob- nim imenom ali programom. Prisotne so samo nove želje Srbije, vojske ter Črne Gore. da bi nadaljevali prekinjeni 14. kongres. Skratka v.sf skupaj me spominja na sceno, opisano v Dogodku v mestu Gogi. / Proces, ki seje začel z 8. .sejo Zveze komunistov Srbije, z zma- go Frat\ja Tudmana na Hrvaškem dobiva končne obrise, če odšte- jemo še napovedi Srbske narodne obnove, da ho ta stranka v Srbiji imela največ pripadnikov. Eden izmed stanovskih kolegov pravi, da seje s tem končala tran.sformacija birokratsko-voluntarističnega si- stema v manipulativno-šovinističnega, kar po njegovem pomeni, da se je politični sistem ENOUMJA spremenil v sistem BREZUMJA. Sicer pa je v Jugoslaviji nemogoče uporabljati kakršnekoli mi- selne vzorce ali pa zahodne izkušnje za analizo politične situacije, kije kontradiktorna in predvsem nepredvidljiva, saj je na primer to, kar je bilo včeraj nemogoče, danes v ospredju političnega sistema. Ali balkanski Slovani torej očitno ne moremo premagati zgodovine ali natančneje zgodovinske slučajnosti, ki je privedla do dvakratne združitve raznolikih delov države z različnitn zgodovinskitn spomi- nom. katerega ni mogla nikoli izenačiti, in zato že vnovič razpada'.^ Zdi se, da nam je skupno zadnje čase samo izlivanje žvepla in ognja po Titu, ki je triumfiralo pred zvezno skupščino v Beogradu, kjer je v petek popoldne nekaj sto fanatičnih nasprotnikov titoizma iz Srbije trgalo in menda zažgalo njegove slike, da hi maščevalo krivico, ki jo je menda napravil omenjeni republiki. Zvezna država kot taka menda ne obstaja in zdi se, da njeni birokrati predstavlja- jo samo še lastne interese. Tisto, kar ni uspelo Titu, poskuša sedaj rešiti Ante Markovič, kije namesto ideje o bratstvu in enotnosti v balkanski sod smodni- ka vrgel idejo o skupnem tržišču oziroma povezovalni vlogi ekono- mije. Le-to nazadnje niti ni tako nemogoče, saj bi ekonomska skupnost republik v evropskih razmerah postala realna kategorija. Zdi se, da so pravzaprav ekonomske povezave še edine-v jugoslo- vanskem prostoru, ki tečejo bolj ali manj brez posrednikov in veli- kih idej. To pa je tudi možnost, da se rešimo Damoklovega meča. ki pravzaprav nenehno visi nad to čudno balkansko tvorbo. Seveda hi bila rešitev poleg gospodarske skupnosti tudi konfederalna pogod- ba, toda zaenkrat prihaja iz Srbije odločni NE konfederaciji in po njihovem je boljše, da Jugoslavija, če ne bo obstajala kot federaci- ja, razpade. Prizadevanja Srbije, kije z nastankom Jugoslavije pravzaprav rešila srbsko vprašanje, so razumljiva med drugim tudi zato, ker v ožji Srbiji (brez pokrajin) živi le šestina skoraj 10-milijonskega na- roda, medtem ko jih v pokrajinah živi 13 odstotkov, skoraj tretjina pa v drugih republikah. Treznost je seveda edina vrlina, ki v tem trenutku lahko reši obračunavanja različnih politikov in politik v Jugoslaviji, ki jih lah- ko narodi plačajo z državljansko vojno, svet pa sije tako ali tako z vsakim vtikanjem nosu v balkanske zadeve prislužil svetovno vojno. Težko je napovedati, kakšna bo repriza bodočih dogajanj pri nas, ker procesi dezintegracije države dobivajo svoje kanjone in ne more jih zaustaviti niti zmanjšanje inflacije ter druga prizadevanja Markoviča. Prebivalci te čudne države kot da bi bili z voljo bogov obsojeni, da stalno doživljajo isto usodo. Treba je pač počakati — seveda ne križem rok, saj si mnogi vedno bolj izboljšujejo startne pozicije za dan D, ko bo kriza, ki de- luje podobno kot v medicini vročica, dosegla vrhunec. Ko se bomo prebudili iz omenjene vročice, bodo sedanji dogodki kot že toliko- krat le moreče sanje. Toda zelo pomembno je, ali bomo prepoteni od znoja ali oškropljeni s krvjo. Vladimir Vodušek Dober den, vsoki den. Toto pisrrto sem vam pisal prejšnjo soboto ob štireh vjutro, saj stna mela ob .šestih z Mico že napro- šenega sejalca koruze. Vete, negda stno to pod motiko sadili, zdaj pa vse to stroji naredijo. Če bo tota tehnika še dale tak hitro napreduvala, te do tiam stroji začeli še deco sejati. . . Jebal ga na gorični kolek, to ovokrot sen v cajtngah šteja, da itnamo zdaj že v Marprogi, v Zogrebi in drugih vejkših mestih že tudi tokšne seksi štacune, v katerih lehko kupijo ženske tiste umetne moške zadeve, moški pa si lehko celo plastično žensko privoščijo. Ježeš na, kon smo prišli, saj nam, kak vse zgleda, še samo malo fali, ke se bode lehko ženska z žensko oženila, moški pa z tnoškin. Rad bi samo to vida, kak bode to zgledalo, če še bomo moški roditi začeli. Pred dostimi leti, gdo sen jaz še krotke hlače nosa, so nam ta stori pravili, te gdo so pri sosedovih male- ga fačeka dobili: »Vidiš, Lujzek, štorkla ga je prinesla, tista, ki je to ovokrot letala nad našo vasjo, tista z dugimi nogami in z vejkim klunom ....« Kaj smo si hteli drugega, kak da smo vse to vervali. Kdo so tudi nam vejke noge zrasle in nam je tudi klun otrdeja, smo seveda ta provo resnico o štorklah zvedli. Zato jaz gnešji den še samo v tiste štorkle vervlen, ki po močvirjih žabe lo- vijo. Žalostno pa je, da so z močvirji in potoki ter mlakami vred izginole tudi tote ptice selivke. S totimi škropivi, melioracijami, regulacijami, komasacijami, diplomacijami in drugimi pofukaci- jami smo pač dobro hteli, na drugi stroni pa vejko škodo naredi- li. Pa smo drgoč na kunci. Vuni tak lepo sunček sije, mene pa na njivo, v gorico, na travnik in še na druge strani zovejo. Mica mi večkrot reče: »Migaj, migaj, drogi Lujz, hoj boš migal, boj debeli de pujs . . .« Še lepša pa je tista Martinova: »Migaj, mi- gaj, moj Martin, boj boš migal, pret boš hin . . .« »Pa srečno. Vaš pohinjeni LUJZEK. V koritu je še nekaj ostalo če ste dobili asociacijo na svinjsico icorito, je to zgolj vaš pro- blem. Mi pišemo o novi oblasti in vrsti stolčkov, ki jih mora ta zasesti. Danes so napovedali, da naj bi padla kocka. Kdo, kje in za kaj. Koli- ko naj bi bil kdo strankarsko obarvan in opredeljen, kje naj bi bili nadstrankarski ljudje, kje strokovnjaki, vse to bo bojda znano danes. Pravijo, da je ostalo ob koritu še nekaj prostora za manjšinske stranke, stranke, ki niso zmagale. Predvolilne in volilne evforije je ko- nec. Prišel je čas, ko je treba začeti uresničevati obljube iz predvolil- nih snubljenj. Takrat je seveda šlo predvsem za zmago. Zdaj gre za konkretne naloge, za konkretne ljudi, za znanje in sposobnosti. Ko vstajajo nova imena, padajo stara. Vsi prisegajo, da je treba birokratski aparat zmanjšati. Ta aparat pa so ljudje in predpisi, zako- ni, ki jih imamo verjetno največ v svetu. Nova oblast naj bi, tako pra- \iiiqyii^dski glas, pometla z marsikaterim uradnikom, funkcionarjem, govori se tudi o novinarjih in še kom. Negotovost za delovno mesto je v teh dneh dosegla vrh. Kaj bo in kdo bo jutri? To je zdaj vprašanje. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, in za boljši ju- tri, moderno, demokratično državo bodo potrebni Ijudje-strokovnja- ki, ljudje-zaupanja vredni in šele nato ljudje iz stranke . . . Vaš svetovalec _v denarnih zadevah NA JUGOSLOVANSKI BORZI VREDNOSTNIH PAPIRJEV V LJUBLJANI TUDI LJUBLJANSKA BANKA — KREDITNA BAN- KA MARIBOR d. d. Med ustanoviteljicami borze je tudi LB — Kreditna banka Mari- bor d. d. Kot članica borze si je pridobila pravico do sedeža na njej, kar pomeni, da lahko kot pooblaščena zastopnica opravlja borzne posle zase in za svoje stranke. Banka ima dva pooblaš- čena zastopnika za opravljanje brokerskih poslov. V transakcijah na borzi kotirajo naslednji vrednostni papirji: • obveznice bank, podjetij, družbenopolitičnih skupnosti in drugih pravnih oseb, • delnice in certifikati bank, podjetij in drugih pravnih oseb ter • drugi lastniški in dolžniški vrednostni papirji. Borza skliče sestanek vsak torek in četrtek. Borzni sestanek je varen način poslovanja, saj predstavlja orga- nizirano trgovanje oziroma sestanek pooblaščencev rednih čla- nov borze in neodvisnih nebančnih posrednikov. Sestavljen je iz štirih delov: sprejemanje naročil, določanje te- čajev, izklicevanje vrednostnih papirjev (avkcija) in izmenjava zaključnic. Na borznem sestanku se izoblikuje tudi zaključni tečaj, ki pred- stavlja začetni tečaj na naslednjem sestanku. Vsi tečaji vrednostnih papirjev so redno objavljeni vsako sredo in petek v Delu. Po pričakovanjih se bo trgovanje z vrednostnimi papirji hitro razvijalo, kar daje slutiti, da bo na tej borzi še zelo živahno. Vse podrobnejše informacije dobite v Sektorju sredstev, načr- tovania in analiz, Tvrševa ul. 2. 4 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 10. maj 1990 - TEDNIK V vrtu v SADNEM VRTU velja v tem času poleg redne nege sad- nega drevja in obdelave zemlje posvetiti vso pozornost varstvu pred boleznimi in škodljivci. Vremenske razmere, ki so sle- dile blagi in suhi zimi, so vpliva- le na neuravnovešeno cvetenje, saj so peškarji jablane in hru- ške — cveteii neenakomerno in pred koščičarji-češnjami in vi- šnjami. Kakšne posledice bo to imelo za oplodnjo, ko je cvetenje potekalo tudi v deževnem in hladnem vremenu, še ni mogoče v celoti ocenjevati, vsekakor pa je že mogoče sklepati, da se bo- do bolezni, kot sta škrlup in ple- sen, razvijale v zgodnejši pomla- di bolj, kot če bi bila kasna. Škodljivci so ugodno prezimili, zato je pričakovati močne popu- lacije zlasti jabolčnega zavijača, raznih vrst uši in kaparjev, skrat- ka vseh vrst objedajočih in sesa- jočih insektov. Nič ni narobe ali nenaravnega, če škropimo pred boleznimi s fungicidi, ki so pretežno nestru- peni, preventivno po napovedih prognostične službe, da bodo rastline ostale zdrave. Bolj mora- mo biti pozorni do škodljivcev, ki jih uničujemo s strupenimi in- sekticidi, in to šele takrat, ko se že množično pojavijo. Protinara- vno pa tudi v nasprotju s težnja- mi za ohranitev zdravega okolja bi bilo, če bi škropili s strupi pro- ti škodljivcem na pamet, ne da bi pred tem ugotovili, za kakšno vr- sto škodljivcev gre, v kateri fazi njihovega razvoja nam povzroče največ škode in kolikšna je nji- hova populacija. Z umnim škro- pljenjem proti škodljivcem lahko mnogo prihranimo pri ohranja- nju naravnega okolja, pa tudi pri stroških za te namene: V ZELENJAVNEM VRTU sredi maja, ko preneha obdobje nevarnosti slane, sejemo ali sadi- mo na prosto jedilne bučke. Bu- če so priznana poljščina, iz nji- hovih semen proizvajamo viso- kokavostno jedilno olje, vse pre- malo pa so upoštevane na naših vrtovih kot vrtnina. Botanično so buče sorodnica kumar, zato je njihovo pridelo- vanje precej podobno. En kilo- gram mesa jedilne buče vsebuje do dvajset miligramov karotina, kar priča o njeni zdravstveni vrednosti. Čeprav so jedilne buč- ke cenjena vrtnina, je njihova večja zdravilna vrednost pri zdravljenju ledvičnih bolezni in obolenjih sečevodov. Med števil- nimi sortami jedilnih buč so naj- bolj znane: »orjaška rumena«, »rumena melonasta«, »stržena- sta buča« in »cococela«, pozna- na tudi z imenom cuketa. Že imena sort nekoliko povedo nji- hovo obliko, saj se med seboj ze- lo razlikujejo, razlikujejo pa se tudi po okusu. Najbolj vsestran- sko uporabna, pa tudi najrodo- vitnejša med njimi je sorta cuke- ta. Če želimo imeti zgodnejši pri- delek, jih sejemo v lončke, kjer kalijo na toplem in svetlem pro- storu. Ko preneha nevarnost sla- ne, pa jih sadimo na prosto. Nič dosti pa ne bo pridelek kasnil, če jih sedaj sredi maja, ko preneha nevarnost slane, sejemo kar na prosto. Seme dvanajst ur pred setvijo namočimo v vodo, da bo hitreje kalilo. Bujne sorte sejemo v razdalji 150 x 150 cm, melona- ste pa gosteje — 100 x 60 cm. Sejemo v kupčke po tri semena v globino 3 cm. Za rastišče bu- čkam najbolje ustrezajo lahka do srednje težka tla, ki morajo biti izdatno pognojena s hlevskim gnojem, kompostom ali gnojilno šoto. Najkoristneje jih je posejati na kompostišče. Na kompost- nem kupu bujno rastejo, zelo ko- ristne pa so s svojo veliko listno površino kot krovna rastlina, ki kompostni kup zasenči in pospe- ši njegovo trohnenje. Buče potrebujejo za nemoteno rast precej vlage, saj v vročih po- letnih dneh ena rastlina lahko dnevno transpirira do 50 litrov vode, sicer pa jim prijajo sončne in tople lege. Za nego niso zahte- vne, njihovo rodnost pa bomo povečali, če bomo podobno kot pri kumarah poganjke krajšali za petim ali šestim listom. Pri tako bujni vegetaciji, kot jo imajo bu- če, se pretok rastlinskih sokov na zalistnikih nekoliko zavre, kar ima za vzrok večji cvetni nasta- vek. Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati ali saditi rastline, ki jih pridelujemo za korenino ali go- molj, 6., 7., 8. in 15. do 17. maja. Rastline za plod, kot so paradiž- nik, paprike in vse druge, 7., 10. in 13. do 16. maja. Setev solat in drugih rastlin, ki jih pridelujemo za list, je po biokoledarju sredi maja zelo omejena, saj je pripo- ročan le 11. maj, nato pa šele 20. in 21.maj. Cvetlice pa sejemo ali sadimo 9., 12., 17. in 18. maja. Miran Glušič, ing. agr. Ribe — dobra in zdrava prehrana MKHKIŽCI V prejšnji številki Tednika ste lahko zvedeli nekaj o življenju in načinu priprave rakov in školjk, danes pa boste zvedeli nekaj več o življenju in načinih priprave hobotnice, sipe in lignjev. HOBOTNICA Živi v Jadranskem, Sredozem- skem morju in Atlantiku. Na vre- častem telesu tiči velika glava z dolgimi lovkami. Meso je zelo okusno, posebno mladih hobo- tnic od 1/2 kg do največ 1 kg. SIPA Sipa ima plosko ovalno telo z dokaj majhno glavo. Ima 8 kraj- ših in 2 dolgi lovki. Pod hrbtno kožo ima apnenčasto kost. Naj- pogosteje živi v Sredozemlju. - Težka je lahko do 1 kg. LIGENJ - KALAMAR Ligenj je glavonožec z deseti- mi lovkami. Živi pogosto v jatah v Jadranskem in Sredozemskem morju ter ob vzhodnih obalah Atlantika. Zraste 30 — 40 cm. ČIŠČENJE LIGNJEV Lignje, hobotnico in sipe čisti- mo podobno. Vrečasto telo pri- memo in potegnemo iz njega gla- vo, lovke in drobovino hkrati. Pri sipi in hobotnici moramo pa- ziti, da ne poškodujemo vrečke s črnim barvilom. Lignjem in si- pam odstranimo tudi porozno »kost«, ki leži pod kožo na hrb- tu. Lovke odrežemo z glave. Za uporabo nam ostanejo trup in lovke, ki jih temeljito umijemo pod mrzlo tekočo vodo. Po želji odstranimo še tanko kožo (to je zlasti priporočljivo pri večjih ži- valih). Naprej jih pripravljamo po re- ceptih. HOBOTNICA V SOLATI Očiščeno in oprano hobotnico potolčemo s kladivom za meso, zalijemo z vodo in damo kuhat. Zraven damo kuhat nekaj pluto- vinastih zamaškov. Pluta pospe- šuje mehčanje hobotnice. Duši- mo oz. kuhamo jo ca. 2 — 3 ure tako, da koža prične odstopati od mesa. Odstranimo zamaške ter jo v vodi, v kateri se je kuha- la, ohladimo. Zrežemo jo na majhne rezine, dodamo na kocke narezan ku- han krompir, jajca, vloženo rde- čo papriko, grobo nasekljano če- bulo, česen, sol, poper, del nase- kljanega peteršilja, dodamo kis, belo in olivno olje ter premeša- mo. Serviramo jo na listu zelene solate. Potresemo s preostalim peteršiljem in okrasimo z rezina- mi limone. Pri pripravi solate pa lahko krompir in jajca izpustimo. Za pripravo smo porabili (za 5 oseb): 1 kg hobotnice (več manjših) 25 dag krompirja 15 dag čebule 5 dag vložene rdeče paprike 2 jajci 2 dag česna 1 dl belega olja 1 žlica olivnega olja 1 dl kisa 1 žlica nasekljanega zelenega pe- tršilja sol poper limona za dekoracijo ČRNA RIŽOTA - RIŽOTA IZ SIP Očiščene in oprane sipe zreže- mo na manjše koščke. Na maščo- bi prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo nasekljani če- sen, peteršilj in sipe. Ob mešanju kratek čas dušimo, dodamo riž, dolijemo sipino črno barvilo, vi- no in toliko vroče vode, da pre- krije riž. Solimo, premešamo in na zmerni temperaturi dušimo, dokler riž ni kuhan. Ponudimo jo z naribanim parmezanom. Rižoto lahko pripravimo tudi brez barvila. Naredimo jo iz (za 4 osebe): 80 dag sip črno sipino barvilo 30 dag riža 3/4 dl olja 1/4 dl olivnega olja 1 dl belega vina 15 dag čebule 2 dag česna 2 dag peteršilja sol poper 5 dag parmezana OCVRTI LIGNJI Očiščene in oprane lignje do- bro odcedimo in narežemo na 1/2 cm široke kolobarčke. Soli- mo jih in pariško paniramo (pa- riški način pomeni, da jih damo v moko in nato v jajce). Tako lahko pripravimo tudi lovke ali pa jih uporabimo za rižoto, bro- det ali za nadevane lignje. Okra- simo jih z limono, peteršiljem in paradižnikom in še tople ponu- dimo. Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg lignjev sol 10 dag ostre moke 3 jajca limono zeleni peteršilj paradižnik za dekoracijo olje za cvrenje POLNJENI LIGNJI NA SEČO- VEUSKI NAČIN Na olju prepražimo naseklja- no čebulo, česen, narezane lov- ke, solimo, popramo in odstavi- mo. Primešamo malo manj ku- han riž, na kocke narezan pršut, nasekljan peteršilj in drobno na- rezan (ali grobo nariban) ovčji sir. F^remešamo in z nadevom na- polnimo očiščene in oprane li- gnje ter jih z zobotrebci zapre- mo. Polnjene lignje povaljamo v moki in na olju opečemo. Doda- mo na kocke narezan paradižnik, nasekljan česen, zeleni peteršilj in zalijemo z belim vinom. Duši- mo 20 do 30 minut. l'o potrebi dolivamo ribjo osnovo ali juho. Pred serviranjem odstranimo zo- botrebce, prelijemo z omako in jih potresemo z naribanim par- mezanom. Ponudimo z opečeni- mi rezinami polente. Rezine naredimo tako, da sku- hamo bolj gosto polento. Damo jo v namazan pravokotni model in ohladimo. Nato jo stresemo iz modela in z nitjo narežemo na 1,5 cm debele rezine. Na maščo- bi jih na hitro zlatorumeno zape- čemo in serviramo. Za pripravo smo porabili (za 5 oseb): 1,20 kg manjših lignjev Nadev: 1 /2 dl olivnega olja 10 dag čebule 3 stroke česna 7 dag riža 15 dag pršuta 15 dag ovčjega sira 1 žličko nasekljanega peteršilja sol poper Za omako: 1/2 dl olivnega olja 25 dag svežega paradižnika 2 stroka česna 1 žličko nasekljanega peteršilja 3 dl belega vina parmezan za potresenje Pri kuhanju vam želimo dosti uspehov in dober tek! V naslednji številki Tednika boste lahko spoznali nekaj na- svetov za pripravo in pečenje je- di v naravi pod geslom: PREŽI- VIMO PROSTI ČAS V NARA- VI Dušan Bombek, Tehnolog Haloškega bisera Preglejte ozimnico če ste za zimo pripravili sadne sokove, ku- han paradižnik, kompote, marmelade, mez- ge, džeme, v kisu ali sladkorju vloženo zele- njavo (zelje, paprike, kumarice, zeleni para- dižnik, cvetačo, čebulo) ali še kaj, naj vas spomnimo, da vse pozorno pregledate in ugotovite, ali je ozimnica še brezhibna. Če se je na sadnem soku, kuhanem paradižniku, mezgi ali kakem drugem živilu pojavila ple- sen, morate tako hrano takoj zavreči, ker je onesnažena m neuporabna. Glivice, ki so povzročile plesen, izločajo strup, ki prodira skozi vso količino pripravljenega živila (sad- ni sok, kuhani paradižnik, mezgo, v sladkor- ju vkuhano sadje in drugo), zato ni dovolj, da samo odstranite del živila, ki ga je napad- la plesen, ampak morate zavreči vso vsebino lončka. Prav nič ne koristi, če živilo, ki ni vse plesnivo, prekuhamo, saj vročina ne uniči strupov, ki jih izločajo glivice plesni in ki so zelo nevarni za človeka. Če je z ozimnico vse v redu, vam svetuje- mo, da jo začnete čimprej uporabljati. Tako se vam ne bo zgodilo, da bi poleti še vedno imeli kislo zelje, ki bi se začelo kvariti in bi ga morali vreči v smeti. Boljše je, da ostanete že pred pomladjo brez ozimnice, kot da z njo pričakate poletje. Zato dobro ocenite, kaj in koliko imate in v kakšnem vrstnem redu bo- ste živila uživali. To še posebej velja za tiste, ki ste pripravili ozimnico brez načrta. EPIDEMIJA KOZ (ZGODBE \Z LET, KO 4E NAŠ Krni PREŽIVLJAL TEŽKE DNI) v OZADJU SE NEKAJ PREMIKA Čeprav je še pogosto bliskalo in grmelo o izgradnji socializma na vasi. je vse več znakov dajalo slutiti, da nevihta prisilne kolektivizacije kmetijstva pojenjuje. Histerija dnevne politike, daje treba večino zaseb- nega kmetijstva spraviti v zadruge višjega tipa. kije zajela v.vo Jugoslavi- jo kot epidemija, je vse bolj zgubljala zagon. Kmetijske obdelovalne za- druge (KOZ-e) so preimenovali v KDZ (kmečke delovne zadruge), hudo- mušni Prleki pa so trdili, da kratica KDZ pomeni KaDeZaj. Velikim strategom izgradnje socializma na vasi in boja proti kula- kom vsem naporom navkljub in »vidnim uspehom« ni uspelo prepričati »modrega vodstva« v Moskvi, da njihove obtožbe v pismih in v resoluciji Informbiroja ne držijo. Zlasti še, ker so moskovski priganjači v sedlih dr- žav »ljudske demokracije« dosegali še večje uspehe. Nam najbliže je bila Madžarska, kjer so skoraj vso kmečko zemljo z zakonom »pozadružili«. Pri nas po taki poti ne smemo in ne moremo iti, so govorili voditelji in za- trjevali, da so naše KDZ plod »zavestne odločitve vsakega plana za- druge. « Vse, kar je bilo narobe v zadrugah, je bila bojda posledica prenaša- nja bol.ševiškega kolhoznega sistema v našo prakso. »Ta sistem je bil na- šim zadružnikom tuj, zato moramo iskati lastne poti razvoja zadružni- štva,« so tolmačili aktivisti in pri tem opozarjali tudi na škodljive posledi- ce raznih samopašnežev v zadrugah. Pri tolmačenju naše politike do kmeta je bila tudi stalno navzoča velika nevarnost vojne. V Madžarski. Romuniji in Bolgariji brezobzirno kršijo določila mirovne pogodbe, se oborožujejo, ob naših mejah premi- kajo čete in opravljajo vojaška pripravljalna dela, za njimi pa stoji Rdeča armada. »Vsi morajo vedeti, da se bodo jugoslovanski narodi z največjim ju- naštvom in vztrajnostjo oboroženo uprli vsakemu napadu na neodvisnost in nedotakljivost svoje države, če hi se kdorkoli odločil začeti tako pusto- lovščino.« je rekel Kardelj konec februarja 1951 na tretjem zasedanju zvezne skupščine. Ta nevarnost vojaškega posega od vzhodnih držav ni bila namišlje- na. to je bilo potrjeno z dokumenti in izjavami v kasnejših letih. .Šla pa je našemu političnemu vodstvu zelo na roko pri omiljevanju posledic popol- noma zgrešene politike do našega kmeta in kmetijstva nasploh. Ni si bilo treba izmišljati zunanjih sovražnikov, saj so ti dejansko rožljali z orož- jem na naših mejah, pod njihovimi streli so padali naši graničarji in dru- gi državljani. Kljub temu naši marksistično-leninistični dogmatiki niso odstopali od začrtane poti »izgradnje socializma na vasi«, le začeli so poskušati to pot uravnavati po naših domačih izkušnjah. Niso samo zamenjali trudo- dan z delovnim dnem, začeli so tudi uvajati norme in nagrajevati po učinku. Ni bilo več odločilno, koliko ur je nekdo slonel na toporišču moti- ke ali lopate, temveč koliko je dejansko naredil. Od zakoličenega zadružnega sistema pa se za nobeno ceno ni smelo odstopiti. Kmečke delovne zadruge in prednosti zadružnega kmetijstva je bilo treba hvaliti na vsakem koraku. To je bilo .še zlasti opazno ob rednih občnih zborih kmečkih delovnih zadrug. Na njih so ocenjevali gospodar- jenje v letu 1950. V ptujskem okraju je bil prvi občni zbor kmetij.ske delovne zadruge Sobetinci. Temu je Ptujski tednik št. 2 z dne 12. 1. 195] (izhajal je na ve- likem formatu) namenil celo prvo stran, pa še za četrto je ostalo nekaj vr- stic. KDZ Sobetinci je bila med boljšimi v okraju. V letu 1950 je svoje površine povečala skoraj za polovico. Toda kako? »Tekom poslovnega leta smo zadrugo povečali skoraj za enkrat, in to s priključitvijo ekonomije Markovci in KDZ Prvenci,« je zapisano v poročilu. Zadruga se je tako povečala, zadružne površine v okraju pa za- radi tega niso pridobile niti pedi zemlje več. Naj .ie omenim, da so bile 18. marca 1951 volitve poslancev v repu- bliško skupščino. Ptujski okraj je bil razdeljen na 15 volilnih enot. Tako je bilo izvoljenih 15 republiških poslancev in prav toliko namestnikov. Vo- lilna enota je obsegala območje od 4 do 8 KLO-jev in je imela okoli 4000 volilcev. Podobno je bilo v vseh drugih okrajih v Sloveniji. Sam sem ta- krat delal v ljutomerskem okraju, v KLO Ključarovci in .še zlasti r na.se- Iju Senik. Na številnih predvolilnih zborih so kandidati in drugi aktivisti sli.šali marsikatero gorko na račun prisiljevanja v zadruge, obveznih od- daj. davkov in izredno slabe preskrbe. Morda je tudi to nekaj prispevalo k izboljšanju razmer v naslednjih mesecih. Takoj po volitvah. 21. in 22. marca, sta bili v Ptuju dve pomembni zadružni zasedanji. Omenjam ju zaradi sprejema nekaterih tedaj novih usmeritev v zadružništvu. Na rednem zasedanju seje sestal Zadružni svet. ki so ga sestavljali delegati KDZ in zadružnih ekonomij. Predsedoval mu je Franc Prelog iz Sobetincev. V svojem poročilu je povedal, da je v okraju »organizacijsko najtrdnejša zadruga Moškanjci. sledijo ji Gorišnica, Dravinjski Vrh in Sobetinci.« Glavno besedo je imel direktor sklada za mehanizacijo in investicij- sko graditev zadružnega kmetijstva Gvido Vesel. Poročal je, koliko stro- jev je bilo zadrugam že razdeljenih, kritiziral tiste, ki slabo skrbijo za stroje, o številnih gradnjah v zadrugah in o načrtih za naprej. »Sklad vlaga vst- sile v dvig zadružne živinoreje z nabavo dobre ple- menske živine . . . Nabavil bo dva traktorja-buldožerja z raznimi priklop- nimi deli, organiziral bo letečo brigado, ki bo nudila pomoč zadrugam v strojni obdelavi ogroženih površin, ustanovil bo mehanično delavnico, kolarnice. kovačnice. gradbeno podjetje s skladiščem, ustanavljal trsnice in drevesnice ter organiziral trgovine KDZ.« t Ptujski tednik št. 12 z dne 30. 3. 1951, .stran 1). Torej neka zaokrožena celota, v kateri bi bila združena proizvodnja, oskrba in trgovina. Večina tega je imela le kratko življenje, marsikaj pa je ostalo samo pri načrtih. Na rednem občnem zboru OZKZ (Okrajne zveze kmetijskih zadrug) v Ptuju 22. marca so tudi ocenili zadružno delo v letu 1950. V imenu upravnega odbora je poročal predsednik Maks Voda. Omejil seje bolj na splošne KZ, kijih je bilo v okraju 54 s 136 gospodarskimi in 26 obrtnimi odseki. Največ razprave so namenili novemu sistemu zadružnega trgova- ' nja. V minulem letu so nekatere KZ slabo .stale, ker ni .šel ves odkup prek njih, v bodoče bo drugače. Novi sistem .se bo vedno bolj odražal v »pro- stem trgovanju kmetijskih proizvodov, kar bo spodbujalo konkurenco, kmetovalci pa bodo začeli težiti za tem, da ho pridelek večji in boljši.« Ugotavljali so, da je med kmečkim prebivalstvom vse več denarja. K temu je prispevela suša v letu 1950, zato so kmetijski pridelovalci, zlasti manjši, ki niso imeli občutnejše obvezne oddaje, prodajah viške po viso- kih cenah, celo do desetkrat dražje, kot je bila uradna odkupna cena. Hranilni odseki pri kmetijskih zadrugah pa so uspeli zbrati le nekaj čez 50 milijonov dinarjev. Zato so začeli akcijo, da kmetje čimveč viškov .svo- jega denarja zaupajo hranilnim odsekom. »Denar nam ni potreben samo za trgovinsko poslovanje, ampak prav tako tudi za druge stvari, ki naj bi jih pospeševale kmetijske zadruge v okviru obrtnih, živinorejskih in dru- gih odsekov,« so zapisali in v nekaj mesecih ugotovili, da so hranilne vlo- ge porasle za več deset odstotkov. Davki so bili eden od najmočnejših pritiskov na kmeta, postopek enostaven: nestvarno visok predpis, rubež in kazen z zaplembo zemlje. V začetku leta 1951 so začele delati davčne komisije pri KLO, da bi na tem področju uvedli »zakonitost«.' Predpis ni več temeljil na premoženju, tem- več na »davčni osnovi«, ki jo je morala komisija ugotoviti za vsakega davkoplačevalca posebej. To ocenjevanje je bilo močno osebno, zlasti še za tiste dohodke, ki naj bi jih davčni zavezanec dosegel »s prodajo na prostem trgu«. Kmalu se je pokazalo, da je »progresivna stopnja obdavčevanja« krivična, saj se je tako ostro dvigala, da je moral kmet. ki so mu »oceni- li« večji dohodek, skoraj ves dohodek dati za davek. Zato je zvezna vla- da že marca 1951 izdala odločbo o davčnih stopnjah dohodnine, ki naj se uporablja za leto 1950. V tej odločbi je bilo zapisano, da sme biti »naj- višji odstotek davčne stopnje v višini 70 odstotkov« od ugotovljene dav- čne osnove. Hitro se je začelo premikati tudi pri določanju cen. Zvezna vlada je januarja 1951 sprejela vrsto ukrepov glede cen in določila »cenik pre-\ hrambenih predmetov zagotovljene preskrbe«. Čez dva meseca je izdala »nove ukrepe za sprostitev trgovine s kmetijskimi pridelki«. V zadrugah so se začeli pritoževati, da ti ukrepi gredo bolj v prid zasebnemu kmetu kot pa zadružniku. Pravo olajšanje pa je maja 1951 prinesla uredba zve- zne vlade, da bo s 1. julijem »ukinjen obvezni odkup mesa. mleka, krom-i^ pirja. fižola in krme«, s pristavkom, da je polovico letnega predpisa do tega datuma treba izpolniti. ifrih^rinhr- v knžl ZASFRSFCA KMET^ i TEDNIK - 'O- maj 1990 NAŠI KRAJI iN UUDJE - 5 Sanacija s plazovi poškodovanih obdelovalnih površin Posledice lanskega neurja v Halozah so še vedno prisotne. S skupnimi močmi prizadetih in vseh tistih, ki so kakorkoli soli- darnostno pomagali, smo velik del nastale škode odpravili. V kmetijskem delu pa še čakajo na sanacijo uničene površine s po- plavami in plazovi na njivah, travnikih, pašnikih, vinogradih, sadovnjakih, obdelovalnih po- teh. Slednje so v večini že bile očiščene, a so jih plazovi znova zasuli. Po podatkih ocenjevalnih ko- misij in posnetkih terena je okoli 1390 plazov trajno uničilo 8,40 ha njiv, 157,30 ha travnikov in pašnikov, 5,30 ha vinogradov, 10,06 ha sadovnjakov, 17,5 ha že delno zaraščenih pašnikov in 5,38 ha poti. S plazovi delno po- škodovano je sleherno področje v Halozah. Ker za čas daleč v preteklost ni zapiskov o plazenju v tolikš- nem številu in obsegu, nimamo izkušenj s sanacijo le-teh. F'o ocenitvi in opazovanju na terenu je mogoče ugovotivi, da so pla- zovi najbolj pogosti na strmejših področjih, na plitvejših plasteh zemlje (nad skalo), na stičiščih dveh ali več strmin, kamor se je stekala voda, na površinah, kjer so bili večji posegi (terasiranje, izdelava obdelovalnih poti), na zelo strmih področjih nad in pod cestami s prestrmimi nabrežina- mi, na izkrčenih sadovnjakih. Vse te skupne značilnosti bo po- trebno upoštevati pri sanaciji. Po opazovanju vseh poškodo- vanih hribovitih površin pa v mnogih primerih ni mogoče logi- čno ugotoviti okoliščin, ki so vplivale na plazenje v takšnem obsegu (plazovi so tudi v gozdo- vih, na površinah zaraslih z drev- jem, grmovjem, na področjih z razmeroma majhnim nagibom). Po obsegu in zahtevnosti sana- cije bi plazove lahko razvrstili na PLAZINE, to je tanjše plasti zemlje s travno rušo ali posev- kom, ki so drsele do vznožja po- dročja, in odtrge, to je globlje plasti zemlje, tudi kamenja (do trde podlage); pojavljajo se na večjih strminah, na stičišču dveh ali več strmin, s katerih se steka voda. Skupaj z debelejšo plastjo zemlje so drseli drevesa, grmo- vje, armatura nasada, ograje, ka- menje in podobno. Običajno je vsa ta količina nanosa uničila pod seboj njivo, travnik, zajezila potok ali celo ogrozila in podira- la domove. SANACIJA PLAZIN Ce nagib pobočja dovoljuje strojno planiranje in poravnava- nje pobočja, se odločimo za strojno izvedbo z buldožerjem, ki bo s planirno desko in po- drahljači grobo poravnal poboč- je površine. Preostane nam bra- nanje, v večini primerov pa ro- čno poravnanje (grabljanje) po- vršine, gnojenje s kompleksnimi gnojili NPK 8:16:22 v količinah 600 1.000 kg na ha, ki ga zabra- namo ali potrosimo pred porav- navanjem in setvijo površine s travno deteljnimi mešanicami travnik 1 ali travnik 11. Travna ruša bo preprečevala površinsko erozijo »odprte« zemlje. Ce je obseg površine (travnik, pašnik) pomemben za pridelova- nje krme, strojno očistimo in po- pravimo obdelovalne poti, če pa te še niso bile izdelane, izkoristi- mo priložnost ob strojnem po- ravnavanju in zakoličimo obde- lovalne poti tako, da bodo omo- gočale dostop na celotno površi- no ob gnojenju in spravilu pri- delka. Obdelovalna pot naj bo ši- roka 2 do 3 m z vzdolžnim nagi- bom 2 %. Brežine naj bodo utrjene in pod širšim kotom. Obdelovalne poti naj bodo urejene na manj sti-mem delu pobočja, da ne bo- mo sami povzročali drsenja zem- lje v strmini. StrojVio izdelano obdelovalno pot uredimo — iz- delamo škarpo — z dodatno opremo buldožerja — s škarpir- no desko. Obdelovalne poti morajo biti zasejane s travno-deteljnimi me- šanicami; tako ne izgubimo ob- delovalne površine in prepreči- mo površinsko erozijo zemlje ob nalivih. STROJNE STORITVE BUL- DOŽERJA LAHKO NAROČI- TE PRI SVOJEM POSPEŠE- VALCU NA ZE KMETIJSKE ZADRUGE PTUJ. Brežine obdelovalnih poti pa lahko tudi zasadimo z grmovni- cami, ki razvijejo močne šopaste korenine, npr.: leska, ali s sadni- mi drevesi, ki razvijajo močne korenine, npr.: oreh, jablane. Plazine na nabrežinah teras v vinogradih ali sadovnjakih po- ravnamo in zasejemo s travnim semenom. Za 10 arov površine potrebujemo 2,5 do 3 kg semena travno-deteljne mešanice. Seje- mo po 1. maju. SANACIJA ODTRGOV Sanacija teh bo zahtevnejša zaradi večjih količin nanosa, v katerem so običajno še polomlje- na drevesa, armatura nasada v vinogradih, tudi kamenje. Sana- cija bo še težja zaradi razmoče- nosti samega nanosa, ki je v veči- ni primerov zajezil potok, izvir ali vznožje pobočja, s katerega se zbira površinska voda. Strojno poravnavanje ali odvažanje take- ga nanosa pred daljšim sušnim obdobjem verjetno ne bo izved- ljivo. Na površini, od koder je začela drseti zemlja, je nastala jama ali »stena«, na kateri bo iz- vedba sanacije bolj zahtevna. Če so plazovi zemlje »naloži- li« v vinogradu ali sadovnjaku teraso na teraso in s seboj odne- sli tudi armaturo, bomo to sani- rali strojno s goseničarjem FIAT 75/60 s planirno desko in po- drahljačem. Delovna širina stro- ja z dodatno opremo je le 2 m, kar omogoča delo na že zasaje- nih terasah. Nanos odrinemo s terase na teraso, zgornje pa na- vozimo. Poškodovano armaturo pri tem odstranimo. Če je nagib nabrežine pod manjšim kotom (strm), uporabimo za utrjevanje močnejše lesene kole, ki jih po- stavimo ob vznožju nabrežin, prečno pa založimo daljše veje (lahko uporabimo tudi ostankf polomljene armature). Na nabre- žino odrinemo ali navozimo zemlje. Poravnamo in zasejemo s travnim semenom. Na obdelo- valni ravnini terase popravimo armaturo in posadimo manjkajo- ča sadilna mesta s kvalitetnimi trsnimi cepljenkami. Strojne storitve goseničarja 75/60 s planirno desko in podrah- Ijačem lahko naročite pri svojem pospeševalcu ali neposredno pri EKK Ptuj-TOZI) Slovenske go- rice - Haloze, DE PODLEH- NIK. Obnovo zemlje in primesi na travnikih in pašnikih v večjem obsegu opravimo strojno. Vso količino nanosa pOplaniramo, ob vznožju pobočja povežemo ob- delovalne poti ali pa uredimo nove, prilagojene novim razme- ram, po grobem poravnavanju. Poravnane in pognojene zaseje- mo s travno-deteljnimi mešani- cami travnik 1 in travnik II 25-30 kg na hektar. Za utrjevanje manjših nabre- žin ali obdelovalnih poteh upo- števamo način kot pri terasah. Prihodnjič o sanaciji strmih vi- sokih nabrežin, ki se jim ne mo- remo izogniti zaradi zavarovanja nasadov, dostopa s ceste, dvoriš- ča in gospodarskih objektov. Pospeševalna služba: Danica Svenšek Iz poslanice mednarodnega komiteja Rdečega križa in lige društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca ob svetovnem dnevu Rdečega križa 1990 Mednarodni komite RK, Liga društev Rdečega križa in Rdeče- ga polmeseca, 149 nacionalnih društev in njihovo 250-milijon- sko članstvo ob Svetovnem dne- vu Rdečega križa in Rdečega polmeseca 1990 enoglasno in iz vsega srca sporočamo naš apel: »HUMANOST - ZAŠČITI- TE ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA IN DOSTOJANSTVO«. V imenu vseh osamljenih in nesrečnih, v delovnih in begun- skih taboriščih, zaporniških celi- cah, bolniških posteljah, v imenu vseh, ki trpijo zaradi iz- gube očeta, matere, žene, moža, otroka, v imenu vseh, ki so jim ruševine pokopale vse, kar jim je najboljše, v imenu vseh pozabljenih žrtev vojn in nesreč pozivamo vse dr- žavljane, narode in vlade vsega sveta, naj prisluhnejo našemu klicu: »HUMANOST - ZAŠČITI- TE ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA«. Življenje vsakega človeškega bitja je edino in nenadomestlji- vo. Življenje vsakega človeškega bitja se mora spoštovati in ščititi pred ogrožanjem ljudi ali narave. TEDEN RDEČEGA KRIŽA od 8. do 15. maja 1990. Nobeno človeško življenje in nobena' družba nista izvzeta iz teh načel in resnic. Takšno je prepričanje Medna- rodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Ščititi življenja in dostojanstvo ljudi na celem svetu, delovati preventivno in blažiti trpljenje vsakogar, ne glede na narodnost, raso, vero, ideologijo, ne glede na okoliščine, vedno, ob vsakem času in na vsakem mestu. Takšno je poslanstvo našega Gibanja, zgrajeno na humanitar- nih načelih, priznano od medna- rodnega prava in ljudi. Obiskovati vojne ujetnike in druge zapornike, združevati dru- žine, nuditi pomoč žrtvam nasi- lja v vojnih spopadih. Pomagati narodom v boju pro- ti poplavam, požarom, suši in drugim katastrofam, ki ogrožajo ljudi in skupnosti. Reševati s preventivnimi akci- jami in akcijami zaščite in pomo- či na milijone človeških življenj. Takšna je vsakdanja aktivnost številnih aktivistov, delegatov in profesionalcev v Rdečem križu in Rdečem polmesecu. V imenu vseh, ki se borijo za človeštvo, v imenu vseh, ki jim je spoštovanje človeškega življenja in dostojanstva pomembnejše od vseh drugih mišljenj in ciljev po- zivamo: IZBERIMO HUMANOST PROTI NEHUMANOSTI. MEDNARODNO GIBANJE RDEČEGA KRIŽA IN RDEČEGA POLMESECA PRI NAS V KLUBU Pijem — ali sem alkoholik? Vprašalnik »kratki MAST« (MAST = Michigan Alcohol Screenig Test), je bolj uporaben za posameznika kot vprašalnik v prejšnji številki, ki ga bolj uporabljajo zdrav- niki. Odgovorite si res iskreno in počasi ter do- ločite svoj odnos do alkohola, kajti za svoj ODNOS DO PITJA SO VSI BOLJ OBČUT- LJIVI, TUDI PRIMERNO NEUVIDEVNL Ne gre torej tako preprosto, da bi se vprašali: »ALI PIJEM ZMERNO ALI SEM ZE AL- KOHOLIK?« Na takšno vprašanje si lahko iskreno odgovorita le dva: tisti, ki je popoln treznež, ki sploh ne pokusi alkohola, in tisti, ki je zaradi odvisnosti od alkohola že tako propadel, da se je že tudi sprijaznil z dej- stvom, da je odvisen od alkohola. KRATKI MAST: Obkrožite pravilen odgovor 1. Ali imate občutek, da ste normalen pivec? DA NE (2 točki) 2. Ali vaši prijatelji ali sorodniki menijo, da ste normalen pivec? DA NE (2 točki) 3. Ali ste kdaj sodelovali (ne kot svojec) v Klu- bu zdravljenih alkoho- likov? DA NE (5 točk) 4. Ali ste kdaj izgubili prijatelje ali dekle/fan- ta zaradi pitja? DA NE (2 točki) 5. Ali ste kdaj imeli na delovnem mestu težave zaradi pitja? DA NE (2 točki) 6. Ali ste kdaj zanemarili svoje dolžnosti, druži- no ali delo za dva ali več dni zato, ker ste pi- li? DA NE (2 točki) 7. Ali ste kdaj po hudem popivanju imeli deliri- um tremens (bledež), ste se močno tresli, sli- šali glasove ali videli stvari, ki jih ni bilo tam? DA NE (5 točk) 8. Ali ste kdaj iskali po- moč pri komerkoli za- radi svojega pitja? DA NE (5 točk) 9. Ali ste bili kdaj v bol- nišnici zaradi pitja? DA NE (5 točk) 10. Ali so vas kdaj milični- ki odkrili, ko ste vozili pod vplivom alkohola? DA NE (2 točki) ŠTEVILO TOČK:..... Kjer točke niso pripisane, šteje odgovor O točk. Pet ali več točk je znak odvisnosti od al- kohola. POIŠČITE POMOČ! Razen vprašalnikov, ki sodijo v t. i. avtodi- agnozu, svoje pitje ali alkoholizem pri sebi lahko ocenite tudi s t. i. POSKUSOM AB- STINENCE. Naredite ga tako, da poskušate abstinirati (popolno vzdržati brez alkohola) ŠEST TEDNOV. Če v teh šestih tednih ose- ba, ki opravlja preizkus, res ne pije in nima znakov abstinenčne krize (tresenje, znojenje, bruhanje), ampak poskus prestane brez ka- kršnekoli težave ali želje za pitjem, je rezultat dober. Če se pojavijo kakršnekoli abstinen- čne težave ali oseba abstinira z resnimi napo- ri, ali če ne vzdrži brez pitja, se mora takoj oglasiti pri zdravniku ali poiskati nasvet in pogovor o alkoholu. Dr. Z. L SPOMINI NA BORL <941—1943 29. nadaljevanje ZADNJI VODJA BORLA IN ZADNJI ZAPORNIKI Do začetka novembra 1942 je bil na Borlu vodja policijske- ga zapora gestapovec Onkel. Zanj vemo, da je bil invalid in alkoholik in za svoje naloge nesposoben, zato so vse njego- ve posle opravljali njegovi po- močniki. Za njim je prevzel po- veljstvo gestapovec Opitsch; to se je zgodilo sredi novembra. Govorilo se je, da je novi vodja hrvaškega rodu. Star je bil okrog štirideset let, visoke, su- he postave. Kam so premestili Onkla, ni znano. Med SS častniki na Bor- lu se ve v tem času le za Siedel- mayerja, ki ga je na Borlu obi- skovala Ptujčanka iz nacistične družine. Tudi v zadnjih mesecih borl- skega zapora so jetniki opra- vljali razna zunanja dela. Na delo so jih spremljali oborože- ni stražarji. Na grajskem pose- stvu so oktobra obirali po vino- gradih grozdje, nato grabljali v gozdu listje za steljo živini in spravljali les za kurjavo v zapo- ru. Še vedno so v voz vpreženi jetniki dovažali vodo na grad iz studenca ob borlskem mo- stu. Na gradu je bila tudi kroja- ška delavnica, ki je skrbela za oblačila policistov. Ženske so tudi opravljale dela kakor v preteklih mesecih. Hrana zapornikov je bila še vedno neizdatna in neokusna. V tem času so imeli za kosilo navadno kuhane buče na vodi ali krompirjevo juho. V nedeljo je bilo v krompirjevki nekaj zmletega mesa. Kakor v prejš- njih mesecih so tudi v jeseni 1942 zbirali za borlske zaporni- ke hrano že znani dobrotniki, kar so vtihotapljali na grad prevozniki vode. Obiski v tem času niso bili dovoljeni, razen redkih izjem. Ker so 2. oktobra ustrelili v Mariboru 143 talcev in 4. no- vembra 97, so živeli borlski za- porniki v neprestanem strahu, da bodo koga od njih poslali pred puške. A po 4. novembru so nacisti za tri mesece prene- hali streljati talce. Ker jetniki niso pričakovali tako dolgega zatišja, je strah glodal iz dneva v dan. Od avgusta dalje je Lurker priredil še nekajkrat sojenje na Borlu. Sam je izrekal sodbe v borlski pisarni. Seveda so mu na gestapovski izpostavi v Ptu- ju pripravili za vsakega jetnika svoje mnenje o zasluženi kazni. Lurker .je prihajal na Bori vedno v spremstvu gestapov- skih odličnikov in pisyrjev. Ti so v osebne dokumente jetni- kov vpisali, kakšno sodbo jim je izrekel Lurker. Navadno je sodil okrog sto zapornikom, včasih manj, včasih več. Nekaj jetnikov je pri vsakem sojenju izpustil domov, navadno okrog deset do dvajset. Zapornica K. K., ki ostaja anonimna (zaprta je bila na Borlu od 15. oktobra do 1. de- cembra 1942), se spominja dveh Lurkerjevih sojenj na Borlu. Prvo je bilo v začetku novembra, še za časa vodje za- pora Onkla, in drugo proti koncu novembra, ko je bil vod- ja zapora že Opitsch. Prvo je zajelo manjše število zaporni- kov, drugo pa večje, nekaj nad sto. Jetniki, sojeni na drugem so- jenju novembra, so bili poslani v glavnem v Auschwitz. Z Bor- la so jih odpeljali 9. decembra 1942." Med zadnjimi boriskimi za- porniki je znan Franc Zoreč, r. 1896 v Novi vasi, vojni invalid iz prve svetovne vojne. Okupa- tor ga je aretiral 21. novembra 1942. Najprej je bil zaprt v Ptu- ju, 15. decembra so ga poslali na Bori, od tod pa 2. februarja 1943 nazaj v Maribor. Žalostni konec je doživel 4. aprila 1945 v Dachauu. Viri: Izjava K. K. o razmerah na Boriu - V. R. Poslednja pisma žrtev za svobodo, Maribor 1969 (strelja- nje talcev). Antonija Zoreč, Ptuj, Po- trčeva 12 (podatki o Francu Zorcu). BORL PO UKINITVI ZAPO- RA Da so okupacijske oblasti ukinile marca 1943 zapor tajne državne policije na Borlu, do- kazuje delovodnik zapora, ki gaje 12. marca 1943 zaključil s svojim podpisom zadnji vodja zapora OPITSCH. Zakaj so borlski policijski zapor ukinili, ne vemo. Ali se je okupator res zbal partizan- skega napada na grad, kakor menijo nekateri? Ali pa mu je bilo bolj priročno novo taboriš- če v Strnišču (Sterntal) pri Ptu- ju, kjer so že leta 1941 zgradili barake za vojne ujetnike in za delavce pri gradnji tovarne gli- nice? Leta 1942 so v Strnišču uredili še taborišče za kaznjen- ce iz vzhodnega dela Sp. Šta- jerske, kaznovane za dobo dveh tednov do šestih mesecev, v začetku leta 1943 pa za tristo politično nezanesljive prebival- ce Sp. Štajerske (Schutzange- horige). Pozneje so tu zapirali tudi svojce partizanov. Ali pa so borlski policijski zapor uki- nili le zato. ker so predvidevali krajše postopke pri pošiljanju ljudi v taborišča in tako razbre- menili zapore na Sp. Štajer- skem? (L. Penič: Taborišča v Strnišču, Ptujski zbornik II, Ptuj 1962.) Po ukinitvi borlskega policij- skega zapora marca 1943 so na gradu prirejali tečaje Nemške hitlerjeve mladine (Deutsche Hitlerjugend). O tem je pove- dal Anton Simonič iz Dubrave pri Zavrču, tedaj uslužbenec v upravni pisarni borlskega graj- skega posestva. Borlsko grajsko posestvo je leta 1941 po zaplembi organi- zacije za krepitev nemštva na Sp. Štajerskem upravljal Karel Jessenik. Njegov pomočnik je bil Anton Simonič, v pisarni pa je pomagala še neka Avstrijka. Stalno je bilo na posestvu za- poslenih le malo ljudi - tri du- žine. Ena je stanovala v Veli- kem Vrhu, drugi dve pa v Gra- diščah. Za sezonska dela so na- jemali delavce posebej. Anton Simonič je bil povezan z osvo- bodilnim gibanjem in je odšel oktobra 1944 v ilegalo v Hrva- ško Zagorje; od tam je vzdrže- val stike z Osvobodilno fronto na ptujskem območju. Simonič se spominja, da so trajali tečaji na Borlu vsak oko- li tri mesece in zajeli po okrog trideset do štirideset fantov od petnajstega do osemnajstega leta, morda tudi kaj starejših. Tečaj je vodil Hansi NVibmer, star kakih trideset let. Njegova mati je imela veliko posestvo z vinogradi in pašniki v Hrastov- cu. Gojila je konje in govejo ži- vino. Družila se je z graščakom Ulmom v Zavrču. Oba sta bila že pred vojno hitlerjevca. VVibmer je na tečaju vzgajal fante za vaditelje mladinskih organizacij. Gojenci so bili iz nacističnih družin, največ iz ptujskega okrožja. Pri delu je NVibmerju pomagal še nekdo, čigar imena se Simonič ne spo- minja. Ko so Nemci jeseni 1944 utrjevali pas ob hrvaški meji, so tečajniki pomagali pri delih. Kdaj so tečaje prenehali, Simonič ne ve povedati. Tudi poizvedovanja pri domačinih niso rodila uspeha. Verjetno so jih končali že konec leta 1944, saj je Rdeča armada dosegla že avgusta 1944 mejo Vzhodne Prusije in so morali Nemci za- pustiti velika ozemlja: Franci- jo, Belgijo, Romunijo, Bolgari- jo, velik del Jugoslavije. Po- poln zlom nacistične Nemčije je bil pred durmi. Zavlekel pa se je do maja 1945. P. S.: Morda bo kdo izmed bralcev tega spisa vedel odgo- voriti, kdaj so mladinske tečaje DHJ na Borlu ukinili in kaj se je dogajalo na gradu do konca vojne. Pričakujemo odgovore na naslov: Tednik, Ptuj — 62250, Raičeva 6. Hvala zanje! Se nadaljuje Odpustnica z Borla 1. 12. 1942. 6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 10. maj 1990 - TEDNIK Vinogradniški inovator Slavko Prapotnik s Koga že lep čas beremo na nalepkah vrhunskih vin, ki prihajajo s Ko- ga. imeni Curin Prapot nik. Vinogradniški duet, ki sc čudovito do- polnjujeta. Stanko Čurin je vinogradnik in kletar. Sla\ko Prapotnik, Njegov zet, pa je v vinogradništvo in kletarstvo prav tako zaljubljen in ob vsem. predvsem pa ob pomanjkanju delovne sile. ki je seveda tudi draga, razmišlja, kako bi s posameznimi stroji opravil vsa tista dela, ki jih sicer mora opraviti precejšnje število vinogradniških de- lavcev. To se mu je tudi posrečilo. Prvi njegov stroj je stroj za vršičkanje in stransko obvezo>anje vin- ske trte. »Ta stroj sem sicer zelo težko izdelal, ker mi pač primanjkuje orodja za izdelavo in ker je seveda med zamislijo in izvedbo precej- šnja razlika. Najprej sem naredil stroj na principu rotacije. Ni se mi zdel preveč posrečen, ker obrez kasneje ni bil škarjast. Pri drugem po- skusu sem izdelal stroj s škarjastim odrezom in tu sem dosegel zelo velik uspeh,« je povedal Slavko Prapotnik. Ob tem stroju je izdelal še druge. »Napravil sem tudi kosilnico za medvrstno košnjo v vinogradu z ustrezno širino in obrati. Zadnji stroj ki sem ga naredil, je stroj za razvoz kurjega gnoja in mulja. To je nošeni trosilec, ki ga priklopiš na tritočkovni sistern traktorja. Z njim zelo hitro opravljaš to delo in nimaš nobenih problemov z obrača- njem. Vanj naložiš približno 1,3 kubičnega metra hlevskega gnoja in pognojiš vrsto, ki je dolga približno 100 metrov.« Kje lahko vinogradniki dobijo te stroje, saj so prav gotovi za marsikoga ob pomanjkanju delovne sile zelo zanimivi. Povedal je, da je to še vedno dokaj problematično, ker jih industrija ne izdeluje zara- di zelo majhnih serij. »Za to proizvodnjo se zelo zanimajo posamezniki, vendar dokler je pri nas inovator tako slabo zaščiten, pa tudi slabo na- grajen, je brez dvoma velika težava,« je sklenil svoje misli Slavko Pra- potnik. Vida Topolovec Slavko Prapotnik — Vinogradniški inovator Kdo uničuje ceste Krajani Borovec in Dornave smo dobesedno zgroženi, ko ne- močni opazujemo, kaj se dogaja z našimi cestami, ki smo jih s tež- ko prisluženim denarjem in več- letnim prosjačenjem dobili. , Verjetno je vsem v občini zna- no, da je asfaltna povezava med Borovci in Dornavo stara šele 8 mesecev, da smo zanjo dali več- letni samoprispevek krajani KS Dornava in Markovci, da smo dobesedno po kolenih prosili, naj se ta cesta uredi, ker je bila skoraj neprevozna. In kdo jo uničuje? Vsa leta iz gramoznice v Prvencih, Borovcih ter iz dravske struge vozijo gramoz. Prej so ga težki tovornjaki vozili po maka- damski cesti in jo uničili, zdaj pa kolone tovornjakov dan za dnem okupirajo »novo« cesto, da se ši- bi pod težo, da asfalt poka, da se lomijo robovi in so bankine uni- čene. Zadnja dva meseca vozijo cele dneve v lepem in slabem vremenu, ob dežju je cesta polna blata. Na nekaterih mestih je že popolnoma uničena. Krajani se sprašujemo, ali smo svoj samoprispevek, s katerim smo zgradili to cesto, res dali sa- mo zato, da jo bodo težki tovor- njaki Komunale v nekaj mesecih uničili? In kdo jim je to sploh dovolil? Cesta je namreč tako ozka, da se ne moreta srečati dva osebna avtomobila, če se eden ne umakne na bankino, kaj šele tovornjaka. Umikajo se drug pred drugim celo na robove njiv, bankine pa so povsem uničili. Kot krajan, ki se že tretje desetle- tje dnevno vozi po tej cesti, spra- šujem, zakaj niso od Borovec do Dornave zgradili takšne ceste, da bi po njej varno vozili tudi kraja- ni, ne samo tovorna vozila, ki so si prilastila to cesto. Če je Skup- nost za ceste Ptuj vedela, da bo v Borovcih in Prvencih ime!a gra- moznice, bi morala zgraditi do- volj široko in dovolj trdno cesto, ne pa da to cestico, ki je le malo razširjena kolesarska steza, upo- rablja za tako težke tovore. Tudi po Dornavi so tovornjaki uničili cesto. Na vseh križiščih je asfalt zlomljen, nemalo je tudi udarnih jam. Nič boljše ni na ce- sti, ki povezuje Markovce in Bo- rovce luknja na luknji! In kdo bo vse to popravil? Na čigav ra- čun? Človeku se ježijo lasje, ko gle- da, kaj se dela z družbenim pre- moženjem in kako malo se zanj skrbi. Občan, krajan pa naj kar daje svoj krajevni in občinski sa- moprispevek, kaj se dela z njim, pa že nima več pravice vprašati! N. O. Struga potoka Trnave v Središču ob Dravi. Takole je videti gramoznica v Središču, kjer jemlje vsak, kjer hoče in kolikor more. Kaj delamo s svojo zemljo To vprašanje sije bolj zase kot za druge postavil Drago Klobučar iz Središča ob Dravi, upokojenec, si- cer pa lovec in čebelar, človek, ki ima z vsem srcem rad lepo in biološko čisto okolje, oh ogledu gramozni- ce v Središču. Bil je tudi pobudnik okrogle mize o var- stvu okolja v občini Ormož, ki ga je Lovska družina Središče sklicala ob 36. krajevnem prazniku. Zakaj okrogla miza o varstvu okolja Kljub mnenju, da v občini Or- mož ni večjih ekoloških proble- mov, so prisotni na okrogli mizi odkrili marsikaj zaskrbljujočega — od širjenja kmetijskih zemljišč na škodo gozdnih površin, kon- centracije živalskih farm doviso- ke porabe mineralnih gnojil in številnih zaščitnih sredstev. K te- mu moramo prišteti še vse prej kot primerno odlaganje komu- nalnih odpadkov, najpogosteje divje — v gozdovih, na skrivnih mestih ob potokih, skratka tam, kjer škodljive snovi pronicajo globlje v zemljo. Pri vseh komu- nalnih odpadkih je pogosto žal veliko do polovice praznic ste- klenic strupenih škropiv, vreč, kjer so bila gnojila, in drugega, kar za našo podtalnico ni tako nedožno. Pogosto ležijo ob nji- vah. Še posebno žalosten pa je pogled na nekoč čiste in bistre potoke. Danes so to pogosto mr- tve vode. Pred leti so me o po- dobnem problemu opozorili učenci osnovne šole Miklavž pri Ormožu, ko so pri biološkem krožku raziskovali del struge po- toka Libanje in v njegovi nepo- sredni bližini odkrili zajeten kup odpadkov, pretežno raznih stru- penih škropiv. Pri tem so odkrili, daje življenje v tem delu potoka že skoraj izumrlo. Seveda so od- krili lastnika »deponije« in ga obvestili, naj ostanke škropiv in drugo umakne z območja poto- ka. Podobno je bilo nekoč s poto- kom Trnavo, ki teče skozi Središ- če. Drago Klobučar je povedal, da je bil potok pred vojno bogat z ribami, tu so živeli celo potočni raki, ki uspevajo samo v izredno čistih vodah; ob grmovju, ki ga je bilo ob potoku pred regulacijo veliko, so prepevali celo slavčki. Sedaj ptiči žal nimajo več prosto- ra, da bi lahko še kje prepevali. Omeniti moramo, da je v potok speljana tudi kanalizacija, tako da o smradu, ki se ob potoku po- gosto širi, ne bi govorili. Včasih je veljalo pravilo, da se voda sa- ma čisti, ko hitra teče prek kame- nja. Danes žal ni tako: po regula- ciji je tu stanje vode zelo nizko, da se voda komaj premika. Ka- menje je prevlečeno s spolzko čr- no snovjo, ob njem pa domačini odlagajo kupe pepela in še česa drugega. Pa jim ob tem ni nič ne- rodno. To in še marsikaj drugega, kar se dogaja z našo nekoč lepo na- ravno pokrajino, jezi in skrbi Draga Klobučarja. Vzel si je toli- ko časa, da se je skupaj z nami odpeljal k Dravi, k »slavnim« središkim gramoznicam, o kate- rih so na že omenjeni okrogli mi- zi povedali tudi' marsikatero pi- kro. Prvo, kar lahko opaziš, ko se pelješ po cesti, ki so si jo naredili tovornjaki sami, je predrt prvi obrambni zid pred izlitjem Dra- ve, ki je na tem območju nevar- na. Staro poplavno območje z več kot 50 ha zemljišč je prostor, kjer lahko zagotovo rečemo, da dela vsak, kar hoče, in koplje gramoz tam, kjer se mu zdi pri- merno. Mirno lahko trdimo, da je ta kraj, kjer se tisti, ki ga ne pozna, lahko kaj hitro izgubi, vi- deti, kot da je tod pred nedav- nim divjala fronta. Sem so neka- teri, ki imajo domače dvorišče radi lepo in urejeno, pripeljali vse, česar doma ne potrebujejo več. Kako lepa bi bila ta pokraji- na, če bi bila gramoznica ureje- na! Ob tem je beseda nanesla tudi na rastišče rakitovca ali belega trna, ki je z odločbo skupščine občine Ormož zaščiten. Drago Klobučar je povedal, da ga ob Dravi skoraj ni več, lovci pa ima- jo zasajenega pri stari odkupni postaji Gosada in ga nameravajo kasneje posaditi v naravno oko- lje ob Dravi. Gramoznica v Središču ob Dravi Na okrogli mizi o varovanju naravnega okolja, ki je bila 11. aprila, je tekla beseda o izrabi obeh velikih gramoznic v občini — v Središču in Ormožu. Ker je bilo povedano, da se občina ozi- roma izvršni svet premalo vklju- čuje v urejanje gramoznic in tudi cest, sem se oglasila pri predsed- nici izvršnega sveta Majdi Luk- ner. Pokazala mi je pogodbo o izrabi gramoza iz dravske struge na območju krajevne skupnosti Središče, ki je bila podpisana s strani krajevne skupnosti 30. 3. 1982, s strani Vodne skupnosti Drava Maribor pa 20. 4. 1982. Majda Lukner je povedala, da so v letu 1989 ugotovili, da izra- ba gramoza — verjetno iz obje- ktivnih razlogov -- ne poteka ta- ko, kot je bilo dogovorjeno po pogodbi iz leta 1982, zato je bil 23. februarja 1989 na izvršnem svetu sklican sestanek o proble- matiki nekontroliranega odvze- ma gramoza. Dogovorili so se, da bi v enakem smislu, kot je bi- la sklenjena pogodba leta 1982, sklenili pogodbo z OVS Drava Ptuj kontroliranem odvzemu gra- moza bi se lahko po pogodbi krajevna skupnost Središče ob Dravi dogovorila z zainteresira- nimi avtoprevozniki. Do uresni- čitve ni prišlo predvsem zaradi problemov, ki jih je imela kraje- vna skupnost s črnimi odjemalci gramoza, z nerazčiščenimi merit- vami, ker preprosto nihče ne ve, čigava je zemlja, oziroma kje so natančne meje lastnikov (Vodno- gospodarsko podjetje Varaždin, Gozdno gospodarstvo Ormož in še kdo, med njimi tudi zasebni- ki). Dejstvo pa je tudi, da je Dra- va po gradnji HE Varaždin bi- stveno spremenila tok in svoje rokave. Ob izpostavljeni proble- matiki je bilo v marcu 1990 do- govorjeno, da direktor VGP Dra- va Ptuj naveže stike z Vodopri- vredo Varaždin, nato pa se do- končno dogovorijo o legalizaciji odvzema gramoza in ureditvi gramoznice tudi na središkem območju, kot je bilo to storjeno z gramoznico na območju kraje- vne skupnosti Ormož. Gramoznica v krajevni skupnosti Ormož Kdo ne pozna ceste ob Dravi, ki vodi v naselje za Kolodvorom ali po domače v Ameriko in ob lagunah Tovarne sladkorja Or- mož dalje v divji svet dravskih rokavov in stare struge, bogato obrasle z drevjem in kjer je prava domovina številne pernate divja- di. Tu je območje gramoznice krajevne skupnosti Ormož. Pred- vsem prebivalci naselja Za Ko- lodvorom vedo povedati o števil- nih črnih vožnjah gramoza s tega območja, ko so vozili tudi pono- či, podnevi, ob dežju ali v suhem vremenu. Prav oni so bili žrtve gostega prometa z luknjasto ce- sto, na katero pa ni uspel pasti niti kilogram dragocenega tovo- ra. Ko se jim je vse to povzpelo vrh glave, so 15. septembra 1988 zaprli cesto in s tem pokazali na svoj pereči problem. Ze 20., sep- tembra 1988 je bil sklican pri predsednici izvršnega sveta se- stanek vseh, ki cesto uporabljajo. Dogovorili so se o sanaciji ceste in ureditvi gramoznice. Cesta je bila urejena natanko pred letom dni, medtem pa so tekli dogovori o ureditvi gramoznice. Lastniki tega območja so Komunalno podjetje Ormož, Gozdno gospo- darstvo, Tovarna sladkorja in Kmetijski kombinat. Pobuda iz- vršnega sveta je bila, da se plast gramoza odvzame, nato se na to območje navozi zemlja in zasadi drevje; to je Gozdno gospodar- stvo Ormož tudi opravilo. Ob koncu 1988. leta je izvršni svet iz- dal sklep, s katerim je naložil upravljanje gramoznice Komu- nalnemu podjetju Ormož. Spo- četka je teklo vse, kot so se dogo- vorili. Postavljena je bila zapora, kontrolirali so odvoz, gramoz so porabniki tudi plačali, vse dokler pri Komunalnem podjetju niso pozabili, da so upravljalec. Prav je, če se ljudje zavedajo vseh posledic onesnaževanja okolja, vendar moramo pri tem vsi sodelovati. Veliko je, denimo, idej o hitri sanaciji gramoznic, o zapori ceste, ki pelje do nje, o odvozu gramoza, pa pozabljamo na zakonodajo, ki predvideva, da morajo biti posegi v prostor v dolgoročnih planih; izdelani mo- rajo biti pravi elaborati, ki pa stanejo celo premoženje. Ob vsem pa so v občini Ormož v lan- skem letu dali prednost vodi. Vložena so bila Velika sredstva za čistilno napravo pitne vode, obenem pa je bilo poskrbljeno tudi za zaščito najožjega varstve- nega pasu ob vodnem zajetju na otoku pri Veliki Nedelji, saj je bil dodatno pogozden velik del površin. Na začetku smo omenili, da je velik problem v občini odlagališ- če komunalnih odpadkov, saj ga ne bi radi imeli nikjer, ker so pač kasneje posledice takšne ali dru- gačne. Izvršni svet ob tem ni dr- žal križem rok, saj je že izdelana študija Prostorska prevera občine Ormož za opredelitev odlagališča komunalnih odpadkov. Izdal jo je Komunalni inženiring Maribor. Vida Topolovec Foto: Jože Bračič Zaščitni pasovi drevja, ki so ga zasadili središki lovci. Središko uradno »pokopališče« komunalnih odpadkov. Od časa do časa ga prevetrijo Romi, ki zbirajo staro železo. TEDNIK - 10- maj 1990 OD TU IN TAM — 9 Zakon o slovenskih univerzah že nekaj časa je v pripravljanju nov zakon o slovenskih univerzah, ki naj bi zagledal luč sveta čez kakšne tri mesece, če bo šlo vse po sreči. Podrobnosti zakona sicer ne poznam, ukinil pa bo privilegij novih slovenskih višjih in visokih šol ter univerz zunaj Maribora in Ljubljane. Iniciativni odbor za ustanovitev univerze na F'tuju, o čemer sem pisal pred kratkim \ Tedniku, pričakuje izid zakona, da bo lahko pričel bolj poglobljeno delo. Na moj članek pod naslovom »Začetek ustanavljanja uni- verze na Ptuju« se je odzvalo nekaj bralcev s koristnimi predlogi in pobudami, katere sme- ri naj bi ptujska univerza vsebovala. Nekateri od bralcev so bili pripravljeni sodelovati pri ustanavljanju univerze, nekaj pa tudi pri nje- nem delovanju. Še enkrat vas spodbujam, spoštovani bral- ci, da se oglasite pisno na spodnji naslov s svojimi predlogi, pobudami ali pripravlje- nostjo za sodelovanje v zvezi z načrtovano univerzo, saj več ljudi več zna. Z vsemi, ki ste mi pisali doslej oziroma mi še boste, bom po- skušal navezati stike in se vam v imenu ini- ciativnega odbora zahvaljujem za sodelova- nje. Dr. Adolf Žižek Trstenjakova 1/b 62250 PTUJ Razstava ribiške družine Ptuj v štiridesetih letih svojega delovanja je RD Ptuj organizirala šte- vilne delovne akcije, v katere sodi graditev ribiških objektov, vsa dela v zvezi s prirejo, odlovom in vlaganjem rib ter čiščenjem okolja. Do- segala je velike uspehe tudi na tekmovalnem področju. To pot so se prizadevni ribiči iz Ptuja lotili dokaj nenavadne pri- reditve. Organizirali bodo edinstveno razstavo ob 40-letnici organizi- ranega športnega ribolova na ptujskem območju. Razstavljene bodo številne ribiške trofeje, razni pribor za ribolov, fotografije, razna odličja itd. Težko je vse našteti. Prvo tovrstno razstavo v Ptuju si je vsekakor vredno ogledati. Otvoritev razstave bo 16. maja ob 18. uri v paviljonu D. Kvedra v S. Vičar O šolski komunikaciji Ugledni psihiater in psihotera- pevt dr. PAVAO BRAJSA trdi za sebe, da ni pedagog niti didak- tik. Vrsto let se druži s pedagogi in zna veliko povedati o nekate- rih značilnostih interpersonalne problematike vzgojno-izobraže- valnega procesa in možnostih napredovanja vzgojno-izobraže- valnega dela v šoli. V prvi vrsti poudarja humani- zacijo pouka in pravilen pristop k učencu kot osebnosti. Kot pe- dagog v Šolski svetovalni službi na Srednješolskem centru v Ptu- ju sodelujem z dr. Brajšo že ne- kaj let. Veliko njegovega znanja smo že prenesli v našo šolo, ven- dar pa je humanizacija odnosov v šoli dolgotrajen proces. Kot strokovnjaka ga zelo cenim in mislim, da se lahko ob njegovih spoznanjih zamislimo in jih sku- šamo prevzemati. Leta 1986 smo pričeli na SŠC Ptuj raziskovalno nalogo: OD- NOSNA KOMUNIKACIJSKA PROBLEMATIKA VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNEGA DELA. Naš prvi cilj je bil, da na podlagi spoznanj sodobne znanosti pri- stopimo k problematiki humani- zacije vzgojno-izobraževalnega procesa. Spoznali smo sodobno teorijo sistemov, interpersonalno kibernetiko, teorijo odnosov, in- terpersonalno komunikologijo, teorijo prilagajanja in interperso- nalno psihodinamiko. Vse te teo- rije so povezane v sistemski in odnosni psihodinamiki dr. Braj- še, ki je bil tudi vodja raziskoval- ne naloge. Med raziskovanjem se je v medsebojni komunikaciji ta teorija dopolnjevala, bogatila prek učiteljev, učencev, staršev in raziskovalne skupine (15 uči- teljev SŠC). Vsi smo stopali v ra- ziskovanje s svojimi »teoretični- mi« teorijami, hipotezami, razi- skovalnimi vprašanji, ki pa niso" bila že vnaprej dokončno obliko- vana, so se pa med raziskavo preoblikovala in dopolnjevala. Želeli smo doseči večjo osvešče- nost vseh sodelujočih, vzpodbu- diti jih k razmišljanju o odnosu do lastne prakse, do lastne pozi- tivne in negativne komunikacije. Uvideli smo, da želimo situacijo spremeniti oziroma jo začeti spreminjati; dober učno-vzgojni proces in komunikacijo v njem lahko ustvarjamo prek učencev — učiteljev — staršev. Po teoriji je znano, da so najvažnejši ži- vljenjski medosebni sistemi člo- veka: družinski, šolski, delovni (profesionalni), sosedski in širši družbeni. Znotraj teh človeku danih medosebnih sistemov postajamo ljudje, zato je od kvalitete posa- meznega sistema odvisna tudi kvaliteta človeka. Izboljšanje odnosov v šoli pa lahko veliko pripomore k obliko- vanju celovite osebnosti z vred- notami, ki si jih želimo. Naša ra- ziskava se je končala po trilet- nem delu, vendar nadaljujemo z drugimi oblikami dela, usmerje- nimi v ta cilj: humanizirati šolo, •Jsposobiti čimveč učiteljev za Vzpostavljanje zdrave komunika- cije na osnovi spoznanj teorije l^omunikacije. Komunikacijske treninge organiziramo vsak me- sec enkrat (v petek, soboto, nede- ljo); le-ti so namenjeni vsem pro- svetnim delavcem. Do sedaj je obiskalo komunikacijski trening prosvetnih delavcev iz Slove- nije: svetovalci Zavoda SRS za šolstvo, delavci šolskih svetoval- ■lih služb (pedagogi, psihologi, Socialni delavci), ravnatelji in Pomočniki ravnateljev osnovnih 'n srednjih šol, vzgojiteljice in Pedagoški vodji iz VVZ, učitelji ^Snovnih in sredniih šol. Raznis za komunikacijski trening obja- vljamo v Prosvetnem delavcu. Naš šolski sistem je usmerjen v glavnem k osvajanju vsebin, izobraževanju. Naloga je, da uči- mo otroke matematiko, biologi- jo, slovenščino .. ., sprašujemo jih, ali so osvojili te vsebine ali ne. Neprestano moderniziramo didaktiko in razširjamo vsebine, ki jih je treba usvojiti, pozablja- mo pa na pomembnost odnosov med učiteljem in učencem, kot tudi odnosov, v katerih otrok živi v družini. Ti odnosi pomembno vplivajo na razvoj vsakega posa- meznika. Trdimo lahko, da so naši učitelji strokovni izobraže- valci, vendar amaterski vzgojite- lji. Problem je v tem, da izobra- ževanje planiramo, kontrolira- mo, ga intencionalno izvajamo, vzgoja pa je zgolj naključna, ne- intencionalna in funkcionalna, torej je prepuščena osebni iz- najdljivosti učitelja. Vse je odvi- sno od tega, ali ima rad ali ne svoj predmet in učence, ali zna ali ne zna dobro komunicirati z učenci in starši. To je razlog, da se je začelo v Sloveniji uvajanje praktičnega usposabljanja učite- ljev za komunikacijo, metakomu- nikacijo in dvosmerno komuni- kacijo. Naše šole karakterizira največkrat samo enosmerna ko- munikacija: največkrat menimo, da je dovolj podati vsebino, ne zanima nas, ali je le-to prišlo do učenca, ali jo je in kako jo je sprejel. V šolah prenašamo vse- bine, ne zanima pa nas, kako te vsebine učenci sprejemajo, kaj se s temi učenci dogaja, kakšna je usoda sprejemanja teh vsebin. Veliko motenj v vedenju učen- cev lahko povežemo z nepozna- vanjem komunikacije s strani učitelja, vzgojitelja . . . Moramo se začeti zanimati za vzgojno funkcijo dela v šoli, ne samo zaradi vzgojnih ciljev šole, ampak tudi zaradi izobraževal- nih ciljev. Vse to je danes v svetu predmet znanstvenega in stro- kovnega raziskovanja, pri nas pa je prepuščeno naključju, entuzi- azmu ali samoizpopolnjevanju prosvetnih delavcev. Na SŠC v Ptuju smo spoznali, kako bi lahko humanizirali šolo, čeprav ne trdimo, da nam je to tudi uspelo. To je delo, ki se ne more ustvariti v nekaj letih! Uspeh Našega dosedanjega dela je treba ocenjevati v smislu iska- nja metodologije, ki bi nam omo- gočila humanizacijo in interper- sonalizacijo šolskega sistema. Pedagog SŠC: prof. Danica Starki Kulturni križemkražem PTUJ • V prostorih študijskega oddelka ptujske knjižnice si lah- ko do 20. maja ogledate razstavo del Emila Zolaja ob 150. obletnici njegovega rojstva. PTUJ • V razstavišču ptujskega gradu rastavlja kipar Franc Purg, F'tujčan, ki živi in ustvarja v Celju. TITOVO VELENJE • V soboto, 12. maja, bo na X. srečanju tamburaških skupin Slovenije nastopila tamburaška skupina Prosvet- nega društva Ivan Unuk Cirkovce, ki jo vodi Peter Kranjc. PTUJ • V avli Srednješolskega centra bo jutri ob 17. uri 31. revi- ja mladinskih pevskih zborov občine Ptuj. Nastopilo bo 12 zborov os- novnih šol in zbor srednješolskega centra. PTUJ • Nocoj ob 19. uri bo v prostorih študijskega oddelka Ljudske in študijske knjižnice predaval dr. Alojz Jembrih o knjigi »Dragutin Domjanič kod Slovenaca.« GORNJA RADGONA • V domu kulture je dopoldan na repu- bliškem srečanju otroških gledaliških skupin nastopila gledališka sku- pina Stopinje DPD Svoboda Ptuj s predstavo Noč, ko je posijalo son- ce, v režiji Branke Bezeljak-Glazer. V soboto v Logatcu 8. revija obrtniških pevskih zborov Slovenije v organizaciji notranjskih obrtnih združenj in pod pokrovitelj- stvom Zveze obrtnih združenj Slovenije ter SOZ »Notranjka« Loga- tec ho v soboto, J2. maja, ob 20. uri v Logatcu že osma revija obrtniških pevskih zborov Slovenije. Letošpja revija je ena največjih pevskih prire- ditev v Logatcu v zadnjih letih. Organizatorji pričakujejo enajst pevskih zborov obrtnih zdru- ženj. Prijavili so se: Obrtniški oktet OZ Ajdovščina, Škofjeloški oktet. Ptujski nonet Obrtnega združenja Ptuj, Obrtniški moški zbor Kranj, Moški zbor »Stanko Rek« Dravograd, Pevski zbor »Obrtnik« Sloven- ska Bistrica, Pevski zbor »Obrtnik« Maribor, Komorni moški zbor Obrtnega združenja Maribor—Ruše, Moški pevski zbor Radomlje, Moški pevski zbor »Obrtnik« Lenart in Mešani pevski zbor »Notranj- ska«. Obrtniški pevski zbori Slovenije bodo svoje petje predstavili v lo- gaškem narodnem domu. mG Jutri pojejo mladi v organizaaciji Zveze kulturnih organizacij in Srednješolskega centra Dušana Kvedra bo jutri ob 17. uri v avli centra že 31. revija mladinskih pevskih zborov. Nastopili bodo zbori osnovnih šol: Fran- ca Osojnika, Leskovec, Majšperk, Cirkovce, Kidričevo, Podlehnik, Markovci, Dornava, Gorišnica, Destrnik, Toneta Žnidariča, Ivana Spolenaka in Olge Meglič Ptuj. Nastopil pa bo tudi mešani mladinski pevski zbor Srednješolskega centra. j^j ^ Deset let okteta teritorialne obrambe Slovenska Bistrica Slovenci radi in veliko pojemo, tudi večglasno in ubrano. Prav slednje je odlika okteta teritorialne obrambe Slovenska Bistrica, ki je v petek, 20. aprila, pripravil v viteški dvorani slovenjebistriškega gradu jubilejni koncert ob svoji — 10-letnici. Predstavili so se z zanimivim sporedom. Zapeli so slovenske narod- ne in umetne pesmi, segli pa so tudi po pesmih prek meja. Izkazali so se z odlično pevsko kulturo, njihova odlika je tudi čista intonacija, ritem, jasna dikcija, artikulacija pevskih fraz, melodika, dinamika, skratka vse v mejah lepega in kulturnega petja. Tu prihaja še posebej do izraza umetniško delo Ignaca Pančiča, ker v oktetu tudi sam sodeluje kot pe- vec. To je sicer najidealnejše, obenem pa tudi najtežje. Pri uspehu ok- teta Teritorialne obrambe Slovenska Bistrica je potrebno omeniti tudi prijateljsko svetovanje glasbenega profesorja Jožeta Gregorca iz Ptu- ja. V oktetu pojejo Vlado Sekol in Milan Koren prvi tenor, Alojz Rep- nik in Vlado Ostruh drugi tenor, Ignac Pančič in Boris Jakopin prvi bas ter Milan Mesaric in Franc Horvat drugi bas. Pred zadnjo pesmijo je predstavnik ZKO Slovenska Bistrica Ed- mond Pogorevc podelil članom okteta Gallusova priznanja. Boris Ja- kopin in Vlado Ostruh sta prejela bronasto, Franc Horvat, Milan Me- saric in Alojz Repnik srebrno in Vlado Sekor zlato. Poslušalci so bili z nastopom pevcev zelo zadovoljni in so jim za- želeli, da bi tudi naprej, ko so po desetih letih dobili novega pokrovite- lja — trgovsko podjetje Planika Slovenska Bistrica — in si ob tem na- deli tudi novo ime oktet Planika, enako uspešno delovali in svojim poslušalcem nudili še naprej mnogo kulturnih užitkov. yj Srečanje mladih tehnikov v četrtek, 19. aprila, so se zopet srečali mladi tehniki osnovnih šol ptujske občine, da se presku- sijo na tehničnem področju, da izmenjajo znanje, izkušnje, da pokažejo tisto, kar so pridobili bodi si pri pouku, v interesnih dejavnostih, doma ali pa v kakšnem klubu. Srečanje je bilo tokrat v osnovni šoli Markovci, kjer sta bili organizacija in pogostitev vzorno pri- pravljena. Pogoji za delo v tej šoli so več kot do- bri, zato je vse teklo po programu. Učenci so se srečali v disciplinah, kot so: delo z orodjem klip-klap - izdelava izdelkov, ogled pro- izvodnje v tovarni Olge Meglič v Dolanah, kar je potem povezano z izdelavo makete stroja s TEH- NIKO FISCHFR, nato so se pomerili z jadralnimi modeli, z zbirko »DOBRO JUTRO, ELEKTRO- NIKA«, v računalništvu, z izstrelitvijo raket, izde- lavo deltoidnjh zmajev ter spuščanjem le-teh. Vsi boljši učenci so se uvrstili na regijsko tekmovanje (predvidoma 5. maja na Pedagoški fakulteti v Ma- riboru). Najprej sta se uvrstila iz vsake discipline po dva učenca; z orodjem KLIP-KLAP učenca iz šole Cirkulane, s TEHNIKO FISCHER učenca iz šol Franca Osojnika in Olge Meglič, z jadralnim modelom A 1 iz šol Toneta Žnidariča in Ivana Spolenaka, z jadralnim modelom MC 1 iz šole Kidričevo, z zbirko »Dobro jutro, elektronika« iz šole Olge Meglič, računalništvo iz šole Kidričevo in Olge Meglič, za spuščanje raket iz šole Tone Žnidarič ter za izdelavo in spuščanje zmajev učen- ca iz šole Kidričevo in šole Toneta Žnidariča. Ob koncu lahko zapišemo, da je bilo srečanje prijetno„pristno, žal pa se takšnih srečanj ne ude- ležujejo vse šole, saj nekatere kar naprej ostajajo imune za takšne udeležbe. Res imajo nekatere šole zelo slabe razmere za delo, toda na srečanju so bili učenci šol, ki imajo še slabše razmere od učencev šol, ki se niso udeležili srečanja. V avli so učenci pripravili tudi razstavo izdel- kov, ki so jih izdelali pri praksi tehnične vzgoje. Ob koncu gre vsa zahvala za izvedbo tega srečanja osnovni šoli Markovci, kakor tudi mentorjem teh- nične vzgoje na šolah, ki so se tega srečanja udele- žili- T. Poeelšek TUDI OSNOVNEMU ŠOLSTVU SE OBETA PRENOVA v osnovno šolo devet let Osnovna šola naj bi v bodoče postala za učence drugi dom, po- stala naj bi bolj sproščena in ustvarjalna. Učitelji naj ne bi bili zgolj uradniki, ampak naj bi kar najbolj nadomestili starše. Nova osnovna šola naj bi gradila na zaupanju v učenca in mu zagota- vljala uspešnost po evropskih merilih. Gre za to, da so strokov- njaki Piagetove šole iz Geneve ugotovili, da če učitelj zaupa učencu in njegovim sposobno- stim, so učenci tudi do 30 odsto- tkov uspešnejši. Na tej osnovi naj bi v Sloveniji tudi gradili pre- novo osnovne šole. Novost je devetletna osnovna šola. Ali bodo otroci šli v šolo s šestimi ali tako kot doslej s sed- mimi leti, o tem še ni padla odlo- čitev. Psihologi zagovarjajo vstop v šolo s sedmimi leti. Fron- talna oblika pouka naj bi bila le izjema. Predmeti naj bi bili očiš- čeni politike, tudi pionirske in mladinske organizacije v osno- vni šoli ne bo več. , Spremembe se pripravljajo tu- di pri ocenjevanju. V prvih treh razredih bi bil pouk integralen, klasičnega ocenjevanja naj ne bi bilo več.-Po končanem tretjem razredu naj bi se ocenilo, ali je učenec sposoben nadaljevati v četrtem razredu; enako po petem razredu. Po devetem razredu naj bi učenci opravili nekakšen zre- lostni izpit in učenci z odličnim uspehom bi bili oproščeni spre- jemnih izpitov na srednjih šolah. V enem šolskem letu naj bi bila le tri ocenjevalna obdobja; tudi počitnice naj bi bile v treh delih: novoletne, spomladanske in po- letne. Učence naj bi razbremenili vsega balasta. V osmem razredu naj bi bilo na primer le 22 ur ob- veznih predmetov in osem do de- set ur izbirnih predmetov. Še vedno ni jasno, ali naj bi uvedli tuj jezik že na nižji stopnji ali ne. Fakultativno pa naj bi bil tuj je- zik že na nižji stopnji, v ptujski občini na nekaterih šolah že z novim šolskim letom. Klasičnih domačih nalog naj ne bi bilo več. Te naj bi bile bolj kot doslej vezane na delo v šoli pod vodstvom učitelja, ki daje domače naloge. Tudi računalni- ško opismenjevanje naj bi se pri- čelo že na nižji stopnji. Izvenšolske dejavnosti naj bi razširili, več naj bi naredili za te- lesni in intelektualni razvoj učen- ca. V osnovno šolo naj bi vključi- li tudi pouk glasbenih instru- mentov — glasbena šola bi se morala bolj približati osnovni šo- li. Vse to seveda terja precejšnje spremembe, čeprav je treba zapi- sati, da nekatere spremembe v zadnjih letih že uvajajo. Oblju- bljajo, da naj bi bila zakonodaja o prenovljeni osnovni šoli spreje- ta že v tem letu. Veliko pa je od- visno predvsem od pripravljeno- sti in dobre volje ljudi. Zagota- vljajo, da bo vprašanje denarja za osnovne šole rešeno za celo- ten slovenski prostor, vsaj kar za- deva program A oziroma sedanji zagotovljeni program. Učitelji naj bi se ukvarjali zgolj s peda- goškim delom. Šole naj v bodoče tudi ne bi več skrbele za malice ali kosila, hrano naj bi pripra- vljali drugje. Tudi tehnična dela naj bi za šole opravljali servisi, kot je čiščenje, vzdrževanje ali kurjenje šolskih prostorov. Učitelji naj bi bili prvih pet let zaposleni le pogodbeno. Ce se v tem obdobju izkažejo kot spo- sobni, bi bili sprejeti za nedolo- čen čas. Pri ocenjevanju učitelja naj bi se vključili tudi starši. Prenova pa ne bo obšla tudi učbenikov. Danes preveč natrpa- ni naj bi bili v prihodnje bolj pregledni, doseči bi morali ev- ropsko kakovost tako po vsebini kot ne nazadnje tudi pri vezavi. Tudi učila naj bi bila v prihodnje takšna, da bi kar najbolj vzpod- bujala domišljijo otroka, in na vseh šolah naj bi jih bilo dovolj. NaV Postilla Antuna Vramca (Varaždin, 17. aprila 1990) Ime Antuna Vramca je bilo Slovencem, zlasti zahtevnejšim šolarjem, znano v povezavi s slo- venskimi protestanti ter Mandel- čevo ljubljansko tiskarno, kjer je tiskal svojo Kroniko. No, šele 1. 1977 odkrije raziskovalec in sla- vist Alojz Jembrih, da je bil ta prvi hrvaški zgodovinar in du- hovnik, ki mu Kidrič nekritično pripiše protestantstvo, po rodu iz ormoške okolice, ali kot sam pra- vi: Styria me genuit nutr .. . (Šta- jerska me je rodila .. .). Tako smo dobili Štajerci oziroma Or- možanci novo potrditev, da je dežela, regija, ki je na videz med najbolj zaostalimi, v resnici med najbogatejšimi po duhovni kul- turi, po osebnostih, ki so jo ča- stno predstavljale v slovenskem, pa tudi v evropskem prostoru. Omenimo le nekaj osnovnih podatkov o Vramcu. Rojen je bil 1538. leta v ormoški okolici, štu- diral je teologijo na Dunaju in v Rimu in tu 1. 1567 doktoriral. V Zagrebu je postal kanonik in župnik cerkve sv. Marka, službo- val eno leto (1578) v Brežicah, bil nato župnik v Stenjevcu, zad- nja leta pa do smrti (1587) v Va- raždinu. Dejstvo, da je imel sina, je verjetno zavedlo literarne zgo- dovinarje, da so ga uvrstili v pro- testantski krog, kar pa iz njego- vih stališč in zlasti del, ki jih je napisal, ne drži. Njegova Kroni- ka vezda znovič spravljena kratka slovenskim jezikom po D. Vrani- ce .. ., štampana v Lublane po Ivanu Manlinu leta 1578 spada med četrto znano tiskano kajkav- sko delo. Ne glede na razne tuje avtorje je za določeno obdobje edini vir takrat novejše slovenske fn hrvaške zgodovine in njena iz- daja ali faksimile bi bila nujna za južnoslovensko kulturno zgo- dovino. Drugo njegovo delo je Postilla, ki je prva tiskana knjiga v Varaždinu 1. 1586. Manlius ali Mandelc, tiskar, je že prej v Lju- bljani tiskal Dalmatinovo Biblijo ter tudi Vramčevo Kroniko. Vprašanje »slovenskega« jezi- ka pri Vramcu, pa tudi poznejših kajkavskih piscih, ali kajkavšči- na spravlja včerajšnje in -današ- nje jezikoslovce vedno v isto za- drego, podobno kot pri Sloven- cih vprašanje vzhodnoštajerskih dialektov. Velika sorodnost, kul- turno in jezikovno mešanje (spomnimo se, da je bil med pr- vimi ptujskimi tiski tudi kajkav- ski, da so pesnik Štefan Modri- njak idr. hodili v varaždinsko gimnazijo, marsikateri Zagorec pa v Gradec itd.), kompleks Pre- šeren—Vraz, Ljubljana—Mari- bor ter na hrvaški strani odreka- nje kajkavščini avtentičnega na- rodnega jezika govori v prid tezi, da je še potrebno tukaj marsikaj raziskati na jezikoslovnem, kul- turnem in zgodovinskem področ- ju. Taka poenostavljanja ali za- vajanja v slovenskih in hrvaških zgodovinskih ter literarnih učbe- nikih, kot jih še vedno srečuje- mo, naravnost kličejo po razisko- valcih, kot so Alojz Jembrih pri Hrvatih ali Janez Rotar, Jože Po- gačnik ... pri Slovencih. Jem- brih je Vramca obdelal v mono- grafiji Antun Vramec i njegovo djelo (Čakovec 1981), ki je doži- vela tudi pri nas nekaj odmevov, ter tudi delno v študiji Hrvatski jilološki aspekti (Čakovec 1990), ki jo je sofinancirala ljubljanska Univerza. Velik kulturni in literarnozgo- dovinski uspeh pa je izdaja fak- simila Vramčeve Postille v Va- raždinu, ki jo je priredil za tisk ter ji napisal predgovor prav A. Jembrih. Delo je letos izdala JAZU — Zavod za znanstveni rad Varaždin ter Krščanska sa- dašnjost Zagreb. 17. aprila je bi- la v varaždinski občinski dvorani slovesna predstavitev, kjer so o delu spregovorili dr. A. Jembrih, akademik Andre Mohorovičič ter teolog dr. Šagi številnim hrva- škim kulturnim delavcem, iz Slo- venije pa sem bil verjetno sam. Škoda, da ni bil povabljen kak- šen kulturnik iz Ormoža, saj so lahko Ormožanci ponosni, da je iz njihovega okolja izšla tako po- membna zgodovinska in kultur- na osebnost. E. J. 10 - LITERARNA STRAN 10. maj 1990 - TEDNIK SONJA VOTOLEN Počitek Odložim pogled na češnje vi veji. V meni bele misli cveto. Brez trhnobnega vonja se minulost rokuje s šopi češnjevih vej. Zdaj je, kot da je od nekdaj tako. SONJA VOTOLEN Zimski veter Zimski veter nosi dež čez polja. Brzijo kapljice urno pred pišem, ulove se na zemlji in v vetru gugajočih se oskubljenih vejah. Nastavim lice vetru, dežju in čakam, da me poljubi s svojim mokrim, svežim poljubom. SONJA VOTOLEN Kot puščavski pesek Kot puščavski pesek me obsipavajo misli na tebe. Drobne, sive, neštete pičice se sipljejo čezme. Skrivam glavo in tečem, sama ne vem kam, a je pesek najine puščave prehiter za moja hotenja. STANKO FLADUNG Bila sem . .. Bila sem dekle, ki fantov marala ni. Tedaj pa si ti prišel, prišel in me objel. Bila sem veselo, brezskrbno dekle, sedaj pa točim solze za tabo, ko ljubiš drugo dekle. STANKO FLADUNG Ko sva slovo jemala Za temno okno v sobi sva usedla se, stiskava si roke; vse so mokre. Mirna glasba para nama dvoje mladih, zaljubljenih src. Vroč poljub dala si mi, bilo je lepo, bilo je božanstveno. Drhtela so srca najina, ko sva slovo jemala. OLGA VIDOV IČ Čas čas polzi, čez vedno bolj preperele niti življenja hitreje nam beži, nas ustavi, a kar je zdaj lepo, nekoč uničil bo. OLGA VIDOV IČ Bodeča vrtnica Vonjam te in vpijam vase, mamljivo varaš mi oči, utrgam te, dotik me zaboli, razblini iluzija se, mrtev cvet na dlani obleži. Jože Vnuk Kam Na sprehod se odpravljam zamišljen in sam, za trenutek postanem, da vprašam se — kam ? Lepih je mnogo prelepih poti, v pogubo speljane so, zame to ni. A v temi življenja bridkosti, laži pot našel sem pravo, nikjer več je ni. Sem odločil se zanjo, nikdar več nazaj, življenje zdaj moje kot nebeški je raj. Res so ovire, je rečeno tako, a ljubezen brezmejna premaga vse to. MARINA KELENC Nekoč sva se ljubila Ljubila sva se, se smejala, se drugim z roko v roki kazala, v dežju in snegu plesala in že skupaj sva spala, saj si bova vendar mož in žena postala! In zdaj? Kot da med nama nikdar nič ni bilo. Hladni ZDRAVO in pozdrav in slovo, brez drugih besed, kot da oba bi sram bilo, da nekoč nama lepo je bilo, da držal si me za roko, in ne le to — me božal, poljubljal in v posteljo dal toplo in ljubil kot še nikdo! Ah, kje sedaj že vse je to?! Vem, pozabil si, saj zate to prvič ni bilo. A jaz — menije hudo! Srce s tabo je odšlo. Bog ve, če se še kdaj vrnilo bo ? SONJA VOTOLEN Škoda bi bilo škoda bi bilo prezreti zahodno nebo višnjevega . odtenka in škoda bi bilo ne vreči sanja vi h misli na njegovo preprogo. Naj zaspijo na višnjevi postelji. Škoda bi bilo, če ne bi. SILVA PUH AR Misli včerajšnjega dne Prežvečil sem stvari do konca, a trava je še vedno zelena. Vsa stvar je na moč zamotana. Ne spoznam več začetka ne konca, neskončno utrujen bom prenesel .svoje misli na jutri. Ob kavi in sveži žemlji sem pozabil obljubo vrprniinicon ^Ini? SILVA PUH AR V ozvezdju Na pragu pomladi stopim v ozvezdje, zvezde premaknem, konja zajezdim ... Čez širno prerijo krila razširi in me ponese... tja čez... Čez cesto in dalje, v osrčje ozvezdja. Jezdec noči tam čez... I f Na širnem prostranstvu do jutranje zore. V svetu ozvezdja zvezde premaknem ... MARINA KELENC Ni te Oblaki temni po nebu se podijo. Še bolj misli k tebi mi hitijo! Kje, kako in s kom si ti? Samotni dnevi so brez tebe mi! K nevihti že pripravlja se .. . še bolj vroče zaželim si te! Grmenja strah bi minil me, če le ti toplo bi k sebi stisnil me! Dež toplo objema me, veter močan boža me . . . da, kot tvoje bi bile roke! Zavpila bi, če čul bi me, če le veter vedel bi odnesti glas do te! A VEM, NI TE! OLGA VIDOV IČ Sonce Sonce, vir življenja si, toplota tvoja nas krepi, tvoja moč .se v nas .seli, in vsak dan s soncem obsijan nam novo vero v življenje obudi. OLGA VIDOV IČ Domovina Kot zorana si ledina, domovina, v sebi čuvaš močne ti kali, da ko pravi čas napoči, vsp sp v Ipbi zdravo nrpbudi. OLGA VIDO VIČ Odsev Iščem svoj odsev, v neskočnosti je že zbledel, in vprašam se: »Kje je moj obraz, moj pravi jaz?« Obrazi čudni, odtujeni, le pravi ni noben, v meglice so oviti, s tančico skrivnosti so prekriti. JOŽE K KOVAČ Sanje Sanjal sem o tebi, da z mano si, sanjal o ljubezni, ki mi srce teži. Vendar nisem zraven, nisem zraven te, vse to so le sanje, sanje, ki skopne. JOŽEK KOVAČ Lepo je biti kmet Lepo je danes kmetovati, lepo je biti kmet, njivo je lepo orati, z znojem, žulji kruh pridelovati. Lepo je biti kmet, če zemljo znaš ljubiti, res lepo je, če si kmet! JOŽEK KOVAČ Rekla si, da prideš Rekla si, da prideš, ko bo sneg skopnel, ko pomlad spet pride, ko bo gozd ozelenel. Sneg že zdavnaj je skopnel, pomlad v deželo je prišla, gozd je že ozelenel, le tebe še vedno ni, to v srcu me boli. Ti si kriva moje boli, mojih solz v očeh, srčno rano si mi zadala, ker ohliubp nisi sp Hržaln MARIJA LOVRENČIČ Kje si, ljubezen Kje na svetu si, ljubezen, kam si se zgubila, kje naj iščem te? V srce svoje bi te skrila. Če si nevidna kakor sanje, te našla nikdar ne bom. Za tabo bo zaman iskanje, brez tebe jaz ostala bom. MARIJA LOVRENČIČ Gozd zeleni, kje si zdaj Ko hodil sem nekoč po gozdni poti na sprehod sem večkrat ustavil se. V njem poslušal ptičke sem vesele, ko še gozd je bil zelen. Tudi zdaj večkrat po isti poti hodim na sprehod, srce žalost mi napolni — kje si zdaj, zeleni gozd? Kaj s teboj se je zgodilo, kje zelenje tvoje je? Ptičke so te zapustile, kje zdaj gnezde spletajo ? Nič več v njem ne pojejo, le kje zdaj gozd zeleni iščejo? Narava zelena jemlje slovo. Ali nekdo kriv je za to. Tudi naša življenja ogrožena so, ker nam zrak uničuje dušo in telo. SILVA PUH AR Nemogoče Imam dva kilograma preveč in povoženega mačka, pokopanega pod grmom sredi vrta. Obračam oči in se čudim, tudi brez mene so zmogli sešiti preluknjane hlače. Do kolen stopam po blatu, kolnem hudiču na čast, tu se nič ne spremeni doseči ga moram. Primem ga za rep. O ti peklenšček, ti, opeharili .so me. Sušenje perila. Posnetek: Ivo Člani. Februarja 1990. f EDNIK - ŠPORT IN DRUŠTVA — 11 NAMIZNI TENIS Presenetljivi zmagi deklet v soboto. 28. aprila, ob l."^. uri so igralke NTK Petovia gostile tretjeuvršče- po ekipo Kreko Jedinstvo iz Tuzle. Nihče razen trenerja ni dajal domačim joralk^rn nikakršne možnosti za zmago. Po triurni borbi je tesno, vendar zaslu- zeno slavila domača ekipa z rezultatom 5:4. Po dvakrat sta zmagali odlična Ma- fjnkovičeva ter Karničnikova, eno zmago pa je prispevala Cerčetova. V nedeljo, 29. aprila, ob K), uri pa so domače igralke gostile drugo ekipo iz Bosne, to je četrtouvrščeno Jajce. Ob napovedani možnosti trenerja, da lahko (iidi to ekipo premagajo, saj so dan prej dobro igrale, so dekleta verjela napove- di in zaigrala nadvse borbeno. Tudi tu so slavile z rezultatom 6:3. Pri zmagi in rezultatu 5:3 za Petovio je zaigrala tudi pionirka Mlakarjeva in po zelo borbeni jn dobri igri slavila z 2:1 in tako postavila končni rezultat 6:3. Po dvakrat sta zmagali Marinkovičeva in Karničnikova, po eno zmago pa sta prispevali Cerče- lova in Mlakarjeva. Tako so sedaj igralke NTK Petovie v zgornji polovici tabele in so se rešile Igre pod pritiskom boja za obstanek. Fantje so uspešno kronali konec tekmovalne sezone v 1. B republiški ligi zahod. Zadnje kolo so odigrali 5. maja ob 10. uri s Sevnico in s Krškim. Oba- krat je bil rezultat 9:0 za Petovio. Z izkušenim Šomnom kot najstarejšim igralcem se je uspelo ekipi uvrstiti na drugo mesto — za nekdanjo drugoligaško ekipo Fužinarja. V zadnjih dveh tekmah proti Sevnici in Krškem so igrali Šomen, Brodnjak in Strašek, prilož- nost pa je dobil še drugi pionir - Križe; odigral je tri tekme in vse zmagal. Ivo Pšajd MEDOBČINSKE NOGOMETNE LIGE .•.■•■jsaS;. Zaključek prvenstva v prvem članskem razredu medob- činskih lig poteka v izenačenem boju treh ekip, ki imajo niožnosti za osvojitev prvega mesta. To so Impol Osanka- rica iz Slovenske Bistrice, Boč iz Poljčan in Hajdoše. Do konca so še tri kola. Impol Osankarica najprej gostuje v Gorišnici in nato v Markovcih, v zadnjem kolu pa igra doma z Aluminijem. Boč igra najprej doma s Skorbo, na- to prav tako doma z Gorišnico, za konec pa gostuje na Pragerskem. Hajdoše bodo najprej gostovale v Slovenji vasi. nato se doma pomerile s Hajdino, za konec pa go- stovale v Stojncih. Končni razplet je res težko napovedati, bo pa gotovo zanimiv. Rezultati 18. kola: Gorišnica —Stojnci 4:0, Hajdina — Impol Osankarica 0:1, Slovenja vas—Markovci 4:0, Pra- gersko —Aluminij 2:2, Boč—Hajdoše 1:0 in Skorba—Ge- rečja vas 3:0. OČL: DRAVA-SREDIŠČE 4:1 (0:1) Rešilni točki za Dravo Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 300, sodnik Turk (Maribor) Strelci: 0:1 Fafulič (38), 1:1 Dobnik (66), 2:1 Leben (73). 3:1 Veseniak (81), 4:1 Ži- tnik (90). Drava: Komik (Hlebec), R. Krajnc, Šalamun (Dobnik), M. Krajnc, Lon- čarič, Eimeršič, Leben, Ramšek, Lu- kas (Hentak), Vesenj^k, Žimik. Središče: Cimerman, Hunjadi, Vel- din, Zidarič, Rakovec, F. Rajh, Kosi, V. Rajh (Vizjak), Zobovič, Jurkovič (Jambriško), Fafulič (Levačič). Številnim gledalcem, ki so si v le- pem nedeljskem popoldnevu ogledali derbi sosedov, ni bilo dolgčas. Ce ne zaradi kakovosti in tempa igre, pa vsaj zaradi petih zadetkov, kar je zad- nje čase v Piuju redkost. Domačini so zmagali zasluženo in tako osvojili re- šilni točki. Vendar je malo manjkalo, da ni bilo ravno obratno. Pri razliki treh zadetkov za Dravo se to zdi čud- no, vendar je tako bilo. Večji del prvega polčasa so imeli pobudo domačini. V 20. minuti je Lmeršič zadel prečko, nato pa dveh priložnosti ni'izkoristil Ramšek. Gost- je so vztrajno izenačevali igro in do konca polčasa prevzeli popolno po- budo. Povedli so v 38. minuti, ko je Fafulič izkoristil odličen prodor Ra- kovca. Pred tem je Kosi zadel stativo, v 21. minuti pa je samo sreča rešila Dravo povišanja vodstva gostov. V tem obdobju je tudi Drava imela lepo priložnost, vendar seje izkazal vratar Cimerman, ki je v zadnjem trenutku preprečil zadetek, ki bi ga lahko dose- gel Vesenjak. Drava je drugi polčas začela odlo- čno, v tem delu pa bi lahko bilo sreča- nje odločeno. V 51. minuti je odlični sodnik Turk dosodil enajstmetrovko za Središče, vendar je vratar Hlebec ubranil strel Rakovca. Od takrat dalje pa so bili gledalci priča popolnemu preobratu. Središču se je ustavilo, do- mačini pa so v 25 minutah kar štiri- krat zadeli v polno. Gostje so namreč igro preveč odprli, domačini pa so to izrabili za hitre in presenetljivo učin- kovite nasprotne napade. Zmedenost Središčanov potrjuje tretji zadetek Drave, ko je Hentak prestregel nepre- vidno vračanje žoge vratarju. Po 18. kolu je v vodstvo Nafta pred Kladivarjem. Središče je z 20 točkami četrto, Drava pa s 14 še vedno deseta. V prihodnjem kolu bo v Središču go- stovala Dravinja iz Slovenskih Ko- njic, Drava pa bo gostovala v Šmart- nem. 1. kotar Kdo bo prvak 19. kolo: Skorba —Gorišnica 2:0, Gerečja vas—Boč 1:7, Hajdoše —Pragersko 2:0, Aluminij—Slovenja vas 2:0, Markovci —Hajdina 4:2 in Impol Osankarica —Stojnci 3:2. 1. Impol Osankarica 19 13 3 3'48:21 29 2. Boč 19 12 4 3 45:18 28 3. Hajdoše 19 11 5 3 31:15 27 4. Slovenja vas 19 9 4 6 32:21 22 5. Stojnci 19 9 2 8 33:31 20 6. Gerečja vas 19 7 4 8 33:40 18 7. Aluminij 19 7 3 9 30:29 17 8. Skorba 19 5 6 8 21:33 16 9. Markovci 19 7 2 10 28:35 15 (-1) 10. Pragersko 19 5 5 9 28:43 15 11. Gorišnica 19 4 3 12 15:36 11 12. Hajdina 19 2 5 12 12:34 9 l.k. Ptujski kolesarji s trenerjem Francem Polancem. (Foto: Kosi.) Najmočnejši v pionirski konkurenci v avstrijskem Wolfsbergu so od 29. aprila do I. maja potekali že 8. mednarodni kolesarski dnevi. Tekem so se udeležili tudi ptujski ko- lesarji, ki so posebej v kategoriji starejših pionirjev dosegli tako lepe rezultate, kot da gre za klubsko tekmovanje. Na krožni vožnji po VVolfsbergu je zmagal Mitja. Mohorič pred Miranom Kelnerjem in Damijanom Polancem, Vid Lačen je bil peti. Roman Križanič sedmi in Matjaž Černenšek deveti. Na cestni dirki je zmagal Kelner, tretji in četrti pa sta bila Mohorič in Lačen. Pri starejših mladincih so bili na dirki 29. aprila AHoša Perger peti, Jurij Lovše osmi in Andrej Petrovič deseti, Zlatko Čajič pa pri mlajših mladincih dvanajsti. Prvega maja pa so starejši mladinci osvojili naslednja mesta: Da- mijan Rakovnik sedmo, Aljoša Perger deveto, Jurij Lovše deseto in Andrej Petrovič dvajseto, Teo Cizel pa je bil pri mlajših mladincih de- seti. Na mednarodni dirki na Bledu, ki je bila v nedeljo, 6. maja, so Ptujčani dosegli naslednje uvrstitve: Mahorič in Kelner sta pri starej- ših pionirjih bila tretji oziroma četrti, Cizel pri mlajših mladincih peti in Kamenšek pri starejših mladincih deveti. Ob tekmovalnih uspehih dosega ptujski kolesarski klub tudi or- ganizacijska priznanja. Največ zaslug za to imata požrtvovalni pred- sednik Rene Glavnik in trener Franc Polanec. KARATE TURNIR ZA POKAL OF Vogrinec se je poslovil z zmago Trener SKK JOŽE LACKO Ptuj Silvo Vogrinec je nastopil 26. aprila v Ljubljani zadnjič. Na karate turnirju za POKAL OF, ki gaje organiziral SKK »SOKOL« Ljubljana, je nastopilo šest klubov s po petimi tekmovalci. Pomerili so se v sanbon shobu (do 6 točk) ekipno in v ippon shobu (do 2 točki) posamezno. Vogrinec je zmagal v kategoriji borbe posamezno za člane. Če- prav ofenziven borec je večino tehnik delal iz defenzive z ročnim pro- tiudarcem. Borbe je vodil preudarno z vrhunsko kontrolo in time in- gom. V sanbon shobu je nastopil dva krat za tretjeuvrščeno ekipo KK »Študent« Ljubljana in prikazal podoben pristop kot v ippon shobu. Manjkale so njegove atraktivne nožne tehnike, ki jih je žrtvoval na ra- čun popolne učinkovitosti. Vogrinec seje s tem poslovil od svoje plodne tekmovalne kariere, zato bomo na kratko omenili njegove rezultate. V obdobju 1988—90 je nastopal za karate ekipo SKK »Sokol« Ljubljana in kendo ekipo KK »Musashi« Ljubljana, s katerima je tekmoval na republiških, zveznih in mednarodnih prireditvah. Še posebej uspešen je bil KK »Musashi«, ki je v tem času veljal za nepremagljivo ekipo. V konkurenci borbe posamezno ža člane je zmagal na dveh repu- bliških, dveh zveznih in mednarodnem tekmovanju ter zasedel 4. mes- sto na evropski univerziadi 1. 89. Zmagal je tudi na prvem kendo tur- nirju v Sloveniji in dvakrat osvojil naslov republiškega prvaka v ken- du. Vogrinec se s karatejem ukvarja od 1. 1976 in z Vladom Sitarjem (Klub borilnih veščin Ptuj) sta edina preostala aktivna mojstra iz prve generacije ptujskih karateistov Srečka Arnuša. V prihodnje se bo Sil- vo posvetil predvsem trenerskemu in izpopolnjevalnemu delu. Samo Kladnik Planine in ljudje HALOŠKA PLANINSKA POT, ki vodi po naših hribih, se kar naprej spreminja. Spreminja jo narava s svojimi zakonitostmi, spreminjajo jo ljudje in tako jo je potrebno kar naprej korigirati, . dopolnjevati, vzdrževati in mar- kirati. 20. marca letos so člani marka- cijskega odseka pri Planinskem društvu Ptuj s pomočjo delavcev Komunalnega podjetja Ptuj po- stavili tri velike kovinske panoje z vrisano celotno Haloško pla- ninsko potjo. Table so lepo vid- ne na avtobusni postaji Ptuj, pri gostišču na Borlu in na jasi pod Donačko goro. 1. aprila so prizadevni marka- cisti montirali skrinjice za žig in vpisno knjigo na kontrolnih to- čkah 7, 8 in 9, to je na Janškem Vrhu, Kupčinjem Vrhu in na Je- lovicah. Skrinjice so postale nuj- nost, kajti domačinov ni vedno doma, da bi lahko bili planincem na voljo. Domačije, pri katerih so kontrolne točke, nimajo s stra- ni Planinskega društva nobene koristi, vendar smo bili markaci- sti in tudi vsi drugi planinci in obiskovalci vedno prijazno spre- jeti. 13. aprila so markacisti skupaj z delavci Elektra Ptuj — prav ta- ko planinci — zamenjali dotraja- no jekleno vrv pod vrhom Do- načke gore. Sedaj lahko zopet vsi planinci brez bojazni pridejo na vrh ob vsakem vremenu. Markaciste čaka še posebej obsežna naloga — markiranje odseka poti od Podlehnika do Cirkulan. Na tem odseku bo le- tos potekala republiška akcija oz. množični pohod slovenskih planincev po Haloški planinski poti, ki bo 19. maja. Ob tej akciji bodo sodelovali s planinci tudi gostinci, turistični in telesnokul- turni delavci ter vsi, ki želimo približati naše lepe kraje in zna- menitosti širšemu krogu ljudi. Natančnejše informacije o poho- du bodo objavljene pravočasno v dnevnem časopisu in v obvestilih Planinske zveze Slovenije. Ptujski planinci skrbijo tudi za svoj podmladek, saj ravno pote- ka tudi planinska šola. Starejši planinci so se udeležili pohoda na Štampetov most. Pisana dru- ščina ljubiteljev planinstva pa je uživala na planinskem predava- nju o plezanju naših fantov v Ameriki. Konec meseca, 30. apri- la in 1. maja, so ptujski planinci sodelovali na srečanju pod Kremžarjevim vrhom (zahodno Pohorje). Informacije dobite vsi, ki vas planine zanimajo, v oglasnem okencu društva in v društvenih prostorih vsak torek in petek od 17.30 do 19. ure. Planinsko društvo Ptuj: Kristina Šamperl-Purg Pano z vrisano Haloško planinsko potjo na avtobusni postaji Ptuj. (Foto: Kosi.) 12 — TV SPOREDI 10. maj 1990 - TEDNIK f EDNIK - 10- maj 1990 ZA RAZVEDRILO - 13 14 — OGLASI IN OBJAVE 10. maj 1990 - TEDNII( i^EDNIK - 10- maj 1990 OGLASI IN OBJAVE - 15 Ziatoporočenca Pajek iz Središča ob Dravi 21. aprila letos sta se po petde- setih letih skupnega življenja vpisala v knjigo zlatoporočencev občine Ormož Edvard Pajek in Dragica Pajek, rojena Podgor- šek. Edvard šteje 76, Dragica pa 74 let. Spoznala sta se pri sv. Antonu v Slovenskih goricah, od koder je Dragica doma in kjer sta oba učiteljevala. Po končani vojni sta se 1946. leta naselila v Središču ob Dravi, rojstnem kraju moža Edvarda. Žena Dragica je bila vseh 30 let učiteljica, spomnijo se je šte- vilni Središčani, ker je dolga leta poučevala prvi razred. Tudi mož Edvard je bil sprva učitelj, 1959. leta, ko je bila v Ormožu ustano- vljena Delavska univerza, je bil njen dolgoletni direktor. Upoko- jili so ga po 40 letih službovanja kot predsednika takratne občin- ske izobraževalne skupnosti. Ob delu, ki ga je opravljal, se je veli- ko udejstvoval v krajevni skup- nosti in bil dolgoleini predsed- nik občinskega odbora Zveze re- zervnih vojaških starešin v Or- možu, ki jo je zelo uspešno vodil. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, dva izmed njih sta šla po stopinjah svojih staršev, njuno jesen življenja pa danes razvese- ljuje tudi 11 vnukov. Vjda Topolovec Foto: Štefan Hozyan USODNO TRČENJE GOLFOV V soboto, 5. maja, ob 16.45 je po magistralni cesti od Hajdine pro.ti Hajdošam vozil osebni av- to znamke golf Alojz Terbuc iz Hajdoš št. 34. V Skorbi je nena- doma zavil na nasprotni vozni pas in s tem zaprl pot osebnemu avtomobilu, prav tako golfu, ki ga je vozil 62-letni Konrad Fri- edl iz Maribora. V silovitem trče- nju sta bila oba voznika hudo ra- njena, Konrad Friedl tako hudo, daje že med prevozom v ptujsko bolnišnico umrl. zabodel brata Pred dnevi so v mariborsko bolnišnico pripeljali na zdravlje- nje hudo ranjenega 23-letnega Franca H. iz Ruja. Z nožem ga je zabodel v hrbet njegov 43-letni brat Milan H. Ta je v soboto pri- šel domov s popivanja, vnel se je prepir in v besu zamah z nožem bratu v hrbet. otrok pred avto Od Ptuja proti Ormožu se je 28. aprila peljal z osebnim avto- mobilom Viktor Ciobata iz Ro- munije. V naselju Mihovci, KS Velika Nedelja, je bila ob cesti skupina otrok, voznik pa ni zmanjšal hitrosti. Čez cesto je pritekla 9-letna N. K. Kljub zavi- ranju jo je voznik zbil po cestiš- ču. Hudo ranjeno so prepeljali v ptujsko bolnišnico. z avtom v ograjo V četrtek, 3. maja, okoli 15. ure se je C iril Topolovec, Podlo- že 82, KS Ptujska Gora, peljal z osebnim avtom iz Cirkovc proti Župečji vasi. V Mihovcah pri hi- šni številki 57 je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal je s ceste in trčil v steber ograje. Voznik je bil laže ranjen, njegov sopotnik Stanko Ivančič iz Medvede 8 pa huje. Oba so prepeljali v ptujsko bolnišnico. ni upošteval prednosti Janko Kiseljak je v soboto, 28. aprila, vozil osebni avto iz Slove- nje vasi proti Kidričevemu. V križišču z magistralno cesto v Gerečji vasi ni upošteval predno- sti, zato je trčil v kolesarja Sre- čka Kiseljaka iz Gerečnje vasi. Kolesar je padel in hudo ranje- nega so prepeljali v ptujsko bol- nišnico. dra(;a otroška igra z vžigalicami Prejšnji teden sta se otroka igrala z vžigalicami in pri tem za- netila gospodarsko poslopje Ja- neza Pliberška v Zlogovi 9 pri Slovenski Bistrici. Zgorelo je le- seno ostrešje, trije vozovi, mlatil- nica, puhalnik, slamoreznica in več kmečkega orodja. Neuradno so ocenili, da je škode čez mili- jon dinarjev. F F Rodile so: Vida Lampret, Grdina 35 — Aljaža; Danica Vojsk, Muretinci 71 — Amadejo; Mira Kosi, La- honci 143 — deklico; Marjana Šoštarič, Sodinci 21 — deklico; Cvetka Turk, Podlehnik 3/d — deklico; Suzana Lazar, Poričnjak 24/a — Zdenka; Blanka Gojko- vič, Mežanova 13 — Jerneja; Brigita Ramšak, C. 8. avgusta 19 — Nina; Dragica Adam, Maj- šperk 2/b — deklico; Mojca Me- glic, Kajuhova 3 — Aleša; Mari- ja Visenjak, Hlaponci 62 — de- klico; Aleksandra Fras, Prešer- nova 4 — Mihaela; Magda Med- ved, Lovrenc na Dr. polju 16 — Anito; Anica Kelenc, Muretinci 37 — Sanjo; Marjana Peršuh, Tr- novec 4 — Sandija; Marinka Po- točnik, Sela 30 — Adrijano; Ro- mana Polajžer, Stopno 3/a — Andreja; Marija Filipič, Babinci 46 — deklico; Milijana Majcen, Ormož, Kolodvorska 2 — Nušo; Majda Ojsteršek, Lovrenc fl3/a — deklico; Sonja Kosi, Pršetinci 23 — Miha; Tatjana Emeršič, Zg. Hajdina 17 — dečka; Marti- na Kocjan, Godeninci 2 — Bar- baro; Helena Husič, Mihovci 6 — deklico; Ana Kupčič, Lanco- va vas 91 — dečka; Marija Zo- reč, Ločki Vrh 2 — dečka; Kar- men Štopfer, Lancova vas 91 — Borisa. POROKE, 28. aprila: Jožef Janžekovič, Bukovci 140, in Anica Donaj, Placerovci 24; Alojz Žuran, Formin 64, in Zin- ka Krajnčič, Ormin 64; Franc Horvat, Pongrce 13, in Viktorija Lovrec, Zbelovo 44; Janez Polaj- žer, Nadole 6, in Alenka Kodrič, Nadole 6; Jože Kramar, Jane- žovski Vrh 16, in Nada Irgl, Ja- nežovski Vrh 16; Janko Kos, Zg. Velovlek 22/1, in Darinka Prese- ški, Zg. Velovlek 22/a; Franc Krajnc, Vel. Okič 14/a, in Otilija Petrovič, Dornava 13/a; Andrej Ciglar, Ziherlova pl. 4, in Biser- ka Kuplen, Ziherlova pl. 4; Jan- ko Horvat, Gorišnica 115, in Majda Vojsk, Zagojiči 14/c; Zvonko Žabota, Trg MDB 4, in Silva Puhar, Trg MDB 4; Miro- slav Zotlar, Stojnci 50/a, in Ana Furjan, Markovci 67/b; Franc Pohorec, Maribor, Bevkova 3, in Alojzija Dokler, Vizore 1; Ro- bert Rozman, Draženska 13, in Gordana Gostej, Draženska 13; Marjan Kumer, Dolane 29, in Marica Debeljak, Pristava 41; Danilo Bela, Spuhlja 92, in Klaudija Dovečar, Tomaž pri Ormožu 15/c; Bojan Jelen, Sed- lašek 56/a, in Lidija Kokol, Ku- kava 49; Mirko Reš, Ziherlova pl. 11 in Janja Ravnik, Volkmer- jeva 5; Stanislav Kline, Nova vas pri Ptuju 81, in Jožica Janžeko- vič, Strelci 1; Anton Frangež, Njiverce, Proletarska 25, in Zdenka Grgetič, Vinkovci J. Ko- šara 24/a; Jovan Tomič, Krčevi- na pri Vurbergu 24, in Marija Kokot, Krčevina pri Vurberku 24;. POROKE, 5. maja: Boštjan Petek, Grajenščak 11/a, in Darja Mohorko, Lju- bljana, Tržaška 264/č; Franc Si- monič, Janževski Vrh 13, in Mar- ta Čuček, Janežovski Vrh 13; Dušan Milošič, Dolane 3, in Bri- gita Hentak, Cirkulane 52; Zdravko Vinkovič, Gajevci 17, in Irena Črešnik, Bukovci 10; Da- nilo Čeh, Bišečki Vrh 20/a, in Marjana Gavez, Drbetinci 15; Franc Kozel, Podlehnik 5/f, in Marica Milošič, Podlehnik 5/f; Mario Dolen, Kranj, Šarlijeva 24, in Tatjana Pšajd, Kokrica, C. na Belo 10; Andrej Rojko, Vra- zov trg 2, in Boža Sužnik, Vrazov trg 2; Jožef Pišek, Naraplje 9, in Brigita Lorber, Naraplje 9; Bran- ko Godec, Prešernova 38, in Te- rezija Bubnjar, Prešernova 38; Bogdan Lukman, Seliškarjeva 4, in Brigita Markovič, Na Obrežju 14; Robert Prelog, Trstenjakova 7, in Suzana Peternik, Trstenja- kova 7. POROKE V ORMOŽU, 28. aprila: Boštjan Križanič, Plešivica 11, in Klarica Vrbnjak, Miklavž pri Ormožu 24; Ivan Rajh, Hranji- govci 2, in Jožica Premužič, Se- janci 20; Darko Sklepič, Kajžar 21, in Bernardka Trstenjak, Kaj- žar 21. POROKE V ORMOŽU, 5. maja 1990: Stanko Hartman, Obrež 72, in Suzana Vaupotič, Obrež 72; Mir- ko Slana Pregrada, Velimira Ete- roviča 5, in Zvonka Kajnč, Drakšl 31; Ljubo Volmut, Pod- gorci 12, in Natalija Kokot, Osluševci 35. Umrli so: Viktor Voglar, Dom upok., Ptuj, roj. 1913, umrl 24. aprila- 1990; Marija Karo, Dom upok. Ptuj, roj. 1912, umrla 24. aprila 1990; Ivan Duh, Vareja 30, roj. 1953, umrl 24. aprila 1990; Mari- ja Mesarič, Dom upok. Muretin- ci, roj. 1920, umrla 25. aprila 1990; Jakob Ploj. Drbetinci 41, roj. 1901, umrl 28. aprila 1990: Matilda Serdinšek, Ormoška 51, roj. 1915, umrla 30. aprila 1990; Anica Šoštarič, Gradiščak 20, roj. 1916, umrla 26. aprila 1990; Franc Kranjc, Tržeč 40, roj. 1943, umrl 1. maja 1990; Alojzija Marinič, Senešci 68, roj. 1909, umrla 27. aprila 1990; Terezija Zelenik, Prešernova 27, roj. 1939, umrla 24. aprila 1990; Janez Ci- merman, Pacinje 22, roj. 1903, umrl 3. maja 1990; Veronika Ka- jič, Zg. Hajdina 104, roj. 1908, umrla 29. aprila 1990; Marija Jaušovec, Langusova 13/a roj. 1943, umrla 4. maja 1990; Marija Volkner, Ribiška pot 19, roj. 1904, umrla 6. maja 1990. TEDNIK TEDNIK JE NASLEDNIK Ptujske- ga tednika oziroma Našega de- la, ki ga je ustanovi! Okrajni od- Bor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO — TED- NIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni ured; nik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (namest- nik odgovornega urednika lektor), Štefan Pušnik (tehnični urednik), Jože, Bračič, Ivo Ciani< Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupa' nič (novinarji). NASLOV: Radio — Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; Tel.: (062) 771-226. Ce- loletna naročnina 250 dinarjev, za tujino 480 dinarjev. ŽIRO RA- ČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Ma; riborski tisk Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvO' dov in storitev v prometu j® TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se temeljni davek ne plačuje.