Štev. -2jf.
t Ul
POLITIČEN
U SLOVENSKI
Leto XXXII.
Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvsrlšče nad liikarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana piama se ne sprejemajo. Uredniškega telefona šter. 74.
V Lkjubljatii, v četrtek, 29. septembra 1904.
Izhaja vaak dan, izvzemal nedelje ln praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Veli« po pošti prejemu: sa celo leto 26 K, ia polovico leta 13 K, ia četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V up r a vniš tv« preje jian: xa celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za poi^janje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. aT^^j ▼■prejema naročnino, inserate In reklamacij«. — I ■ a e r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolilna T9 Milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, aa trikrat
9 b, za več kot trikrat 6 b. T reklamnih noticah atane enostopna garmoodvrila it b. — Pri večkratnem objavljenja primeren popusl.
Uprarniškega telefona šter. 188.
J
Naročnina poteče
koncem tega meseca vsem, ki jo četrtletno plačujejo. Opozarjamo torej dotične p. n. naročnike, ki so ravnokar prejeli položnice, da naročnino čim prej poravnajo.
po volitvah.
Maribor, 27. sept.
Volitve so 'minole, in Slovenci smo si priborili dva mandata, kakor smo pričakovali. Vendar, če smo odkritosrčni, moramo priznati, da naa sedanje volitve niso zadostno ganile, ampak vzbudile so nam strah zaradi prihodnjosti. Spodnji Stajer je tako okužen od nemiuratva in organizacija na slovenski strani ]e tako slaba, da ee nam je treba bati, da izgubimo pri prihodnjih deželno* zborskih volitvah več manditov, če ne pričnemo takoj z delom in si z delom izboljšamo razmere.
Prihodnje deželnozborske volitve bodo tudi v kmečki skupini direktne in ne več indirektne potom volilnih mož Mi smo pristaši direktnih volitev, to zahteva demo-kraška ideja. A za direktne vol.ire treba tudi demokraške agitacije, te pa nam manjka. In ta nedostatek nam preti za prihodnjič s porazom. Računajmo!
Sidnijtki okraji Maribor, Slovenska Bistrica in St. Lenart tvorijo v kmečki skupini en volilni okraj z dvema poslancema. Pri sedanjih volitvah je bilo v teh sodnih okrajih sledeče razmerje glasov: Maribor Thaler 2114, Stiger 1872, Lopič 15, H.lari 1097. Slovenci so dobili torej relativno večino, četudi ne velike, soc. demokrati in Nemci pa absolutno veČino. V okraju Slovenska B strica je bilo glasov: Thaler 934, Stiger 976, Hilari 31. Nemci, oziroma nemškutarj;, so dobili torej relatbno in absolutno večino. V lenarškem okraju nam niso znani vsi podatki; kolikor nam ja znano, je dobil dr. Ploj 656, Vračko 288. Naša stvar torej ne Btoji v tem okraju naj boljš*!
Za ljutomerski mandat v kmečki skupini volijo v sodnijskih okrajih Gornja Rad gons, Ljutomer, Ormož. Podatki nam tudi tukaj še niso popolnoma znani, ker počasno ptujsko glavarstvo menda ni imelo časa, sestaviti volilne Btatistike za posamezne okraje.
Toča za gotovo vemo, da je v radgonskem okraju le majhna večina za Ploja. V ljutomerskem okraju je precejšnja večina za dr. Ploja, ietotako v ormoškem. Vendar manjšine ni t»ke, da bi se ie ne trebalo bati.
O ptujskem mandatu iz kmečke skupine odločuje sodnijski okraj Ptuj io Rogatec. Tudi tukai še statistika ni objavljena. Toda toliko je gotovo, da je rogaški okraj volil z večino Vračkota. Ptujska okolica je tudi prettžno volila Vračkota, le večina oddaljenih občin je odločno stala za slovensko stranko. Tudi ta mandat torej ni brez nevarnosti. Gotovo je nevarnost večja, nego za ljutomerski mandat.
Ne smemo pač prezreti, da je volila sedaj splošna skupina in da bo v kmečki skupini mnogo manj glasov, ker ostane cenzus 10 kron. Ker pa so volitve indirektne in ker imajo neroškutarji več in bolj brezob ziroih agitatorjev, bo borba huda, in Slovenci ne smejo držati križem rok. Nave-dane okraje bodo naskočili nemškutarji gotovo z vso silo in na to se nam je treba pripravljati že sedaj!
O o priložnosti hočemo tudi razmotri-vati, koliko je kriva pri napredovanju nem-škutarije naša deželnozborska politika in kake nezdrave razmere so se pokazale pri zadnjih volitvah tudi v vrstah našega raz-umništva, brey razločka stanu.
Zasedanje deželnih zborov.
V štajerskem dežel, zboru so med poslance razdelili poročilo deželnega odbora o organizacijskem Statutu deželnega učiteljišča v Mariboru za učiteljica ter pi godbo z mariborsko mestno občino o vzdržavi istega, nadalje o ločitvi davčne občine Vjelič od tržne občine Ehrenhausen, o oprostitvi 70% doklad za nove zgradbe v Murzuschlagu in poročilo o načrtu novega lovskega zakona. Posl, K u r z in to vanši so interpelirali cas. namestnika, zakaj izvršajejo sedaj poizvedbe vsled uim na zahodnem Štajerskem politični uradniki in ne več komisije, ki so bile v ta namen sostav-ljene. Posl. B r a n d 1 s tovariši je interpe-liral deželai odbor, zakaj ne predloži no vega načrta o ribiškem zakonu. Poslanec B r a n d 1 in tovariši so interpelirali namestnika, ker poizvedovalne komisije o uimah površno izvršujejo svoj posel. — Poslanec B u r g e r s tovariši interpelira zaradi deželnega hipote';arnega zavoda. Poslanec Zedlacher in tovariši interpelirajo, ker
se je znižalo število daoariev pri pobiranju deželne naklade na pivo. Posl. S c h \v e i -g o r in tovariši interpelirajo zaradi ureditve bregov rekam Saggan in Sulm. P o -slaneedr. Jurtela in tovariši predlagajo, da naj se uredijo bregovi Drave v ptujskem okraju.
V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora je predlagal poslanec Kotz,danaj se v Seebachu zgradi trpežen most namesto sedanjega začasnega mostiČB; poslanec Fischer predlaga, da naj dežela prispeva 30% k stroškom za nov most vČrešnji vasi. Dež. odbornika Hilinger in baron Aiohlburg sta poročala o več raznih predlogih ter poročilih dež odbora, katere so odkazali od sekom. Poslanec L e m i s c h je poročal v imenu finančnega odseka o odškodninah občinam povodom vojaških vaj zaradi nasta njenja vojakov. Predlaga, da naj ae nakaže občinam St. Vid, Zrelec, Teranja vas, Sv. Rupert, Gospa sveta, Št. Peter pri Calovou in Galicija v to svrho za 1903. 1. 7480 K 40 h, obenem se pa pooblasti deželni odbor, da se onim občinam, ki te še niso prijavile za odškodnino, letos izplača naknadno na podlagi po političnih oblastih potrjenih izkazov. Predlog je bil Bprejet. O predlogu poslanca D o b e r n i g a , da naj se za Koroško ustanovi samostojno poštno ravnateljstvo, je poročal poslanec dr. \V a I d n e r , ki je predlagal, naj deželni zbor izjavi, da je prepričan o potrebi samostojnega pošt nega ravnateljstva za Koroško. Deželni pred sednik baron Heinje zagotovil, da bo podpiral to žel|0 pri delitvi sedanjih poštnih ravnateljstev. Zs sedaj hoče zahtevati, da se za Koroško imenuje poseben nadzornik. Predlog so sprejeli soglasno. Na predlog po slanca K o t z a je dežalni zbor obljubil 2000 K podpore za zgradbo kanala v trgu Greifenburg ood pogojem, če da v to svrho tudi vlada 4800 K.
O viharnih dogodkih v moravskem deželnem zboru smo poročali včeraj med brzojavkami.
Včerajšnja seja v šlezijskem deželnem zboru je bila mirna. Razpravljali so samo o manjših predlogih.
Italijanska pravoslovna fakulteta v Inomostu.
Tržaški „Piccolo" ue veruje, da bo ita lijanska pravoslovna fakulteta le začasno ostala v Inomostu. Italijanski poslanci na
Primorskem bodo imeli jutri zaseben razgovor z zastopniki italijanskih vseučiliščni-kov. Vsaučiliški senat v Inomostu je na črni deski objavil razglas, v katerem izraža svojo zadovoljnost zaradi uradnega odloka o ustanovitvi začasne italijanske pravoslovne fakultete v Inomostu. Vseučil šie v Inomostu ostane vsled tega odloka čisto nemško, kar naj upošteva dijaštvo.
Položaj v Dalmaciji.
Glasilo dalroat nskega namestnika „Dal-mata« napoveduje, da bo prihodnje zasedanje dalmatinskega deželnega zbora jako viharno. Za Časnikarje so priredili v zbornici posebne galerije, ki so podobno kumikom. Hrvaški poslanci bodo v tem trenutku, ko pride baron Hsndel v zbornico, demonstrativno zapustili dvorano. Hrvatom se bodo pridružili tudi Srbi.
S tem hočejo povzročiti, da bo takoj zaključeno zasedanje. Neki hrvaški list v Dubrovniku priobčuje vest, da so svetovale merodajne osebe hrvaškim poslancem, da naj namesto v deželni zbor odpotujejo na Dunaj h Korberju in mu naznanijo, da dež. zbor ne bo zboroval, dokler je baron Handel kot ces. namestnik v Dalmaciji.
Načrti ogrske vlade.
Ogrsko trgovsko ministrstvo izdeluje spomenioo, kako dvigniti ogrski izvoz. Spomenico bodo razdelili med državne poslance. Nadalje bo pa tudi ogrska vlada podržavila na Odrskem merosodje.
Kako delajo ogrski Romuni?
Romunsko »Kulturno društvo« v Vel. Sibinju je imelo nedavno glavno skupščino. Ii letnega izvestja je razvidno, kako to društvo razvija svojo delavnost. Članov ima nad 2000 ter 46 podružnio in 97 agenlur. Vsaka podružnica je v tekočem letu priredila do 40 ljudskih predavanj. Ustanovna glavnica društva znaša, poleg mnogo nepremičnin 311.750 kron. Dohodek je iznašal 30 310 kron, izdatek pa 24 542 kron.
Vobče so vsi romunski zavodi obvezani, da podpirajo to društvo z določenim letnim zneskom. D;uštvo izdaja 6krat na leto tudi svoj organ, »Transilvania«, ki se tiska v 2000 iztisih. Razun tega je društvo tekom leta izdalo 11 pončnih knjig. Cez nekoliko tednov dovrši društvo romunski narodni muzej, za katerega je dosedaj žrtvovalo 120.000 kron. Končno je društvo sklenilo žrtvovati za gospodarske naprave in
LISTEK.
Pastirica.
Spisal Sorin.
(Konec.)
Prišel je čas, da se Janez vrne. Oče je napregel zjutraj konja in šel v mesto po sina. Doma so ju ves dan težko čakali, a ju niso dočakali. Vrnila sta se pozno v noč, oba malo vinjena.
Nekaj dni potem je Janez hodil okrog, dela se ni hotel takoj poprijeti. Pogledal je malo v mlin, na polje ali hlev in bo včasih zamudil tudi po več ur v gostilni.
Nekoč je šel zvečer domov, ko je ravno Francika gnala Jredo s paše. Stopil je hitreje in jo doiel. Dasiravno je bilo že popolnoma mračno, je vendar opazili da dekle na eno nogo šepa in zaostaja . . .
„Kaj Be pa tako dolgo mudiš, Fran* cika ?"
„Ko pa ne morem naprej!" odgovori ona jokaje.
„Kaj se ti je zgodilo?" vpraša on skrbno.
„Padla sem!"
»Kje? Ali si se udarila?"
»Padla sem čez pečino . . . spodletelo mi je in pobila sem se na glavi in na kolenu."
„Revica! Ali te zelo boli?" jo miiuje on in ji začne obvezovati rano na čelu, iz katere je tekla kri.
Opiral jo je do doma, kjer so ji izprali rane, ki niso bile neznatne.
Čez par dni je bila dobra in nastopila
je zopet svojo staro, vsakdanjo pot--
IV.
Novica, da se Strnenov ženi, je prodrla že do najskrivnejše bajte cele pogorske fare. A Francika tega še ni znala. Tiho, na uho ji je povedala to skrivnost znanka, ko je gnala zjutraj čredo na Planoto.
Francika tega ni verjela. Ves dan je Bedela na strmi skali in žalostno zrla doli po dolini tja v daljavo, kjer bo se svetili beli snežniki. Tudi v njeni glavi se je nekaj svitalo. Zakaj je nima več tako rad kot prej-
šnje čase ? . . . Ljubila sta se kot brat in
sestra —--Njej je razodel vedno vse,
česar niso smeli vedeti drugi, jo tolažil in ji slikal lepšo bodočnost, ko bosta skupaj domovala . . . Ne, ne, njegove prisege niso krive prisega, le ljudje lažejo, ti hudobni ljudje---
Nazadnje pa je morala tudi ona izvedeti bridko resnico. Solze so se ji posušile, hodila je po skrivnih kotih in se skrivala pred njim. Dan ji je bil cela večnost, noč priča njene bridkosti in vzdihov,. dokler ni prišel odločilni dan.
Ona je ubežala z doma, v strmo goro, doma pa so imeli ženitovanje . . .
Janez je dobil gospodinjo v hišo, mestno delavko, bogato in lepo kot se spodobi takemu, ki ima vsega dovolj.
V vasi je bilo vse na nogah, staro in mlado. Pred cerkvijo se je zbralo nebroj radovednežev. Gledat je prišla tudi ona. Tam pri pokopališčnih vratih se je ustavila, da bi je ljudje ne opazovali. In pripeljala Bta se ženin in nevesta. Zazvonili so z vsemi štirimi, ona dva pa sta stopila v cerkev.
Veselo so doneli zvonovi, tako ve Belo a v njenem srcu je tisti čas vse divjalo. Zdelo se ji je, da ji zvone k pogrebu, ko zagrnejo njeno mladost s črno prstjo, ona pa stoji na gomili, okrog nje pa Btojijo ljudje, mrzli, brezčutni.
Kot srna odbeži proč in izgine za pokopališčem.
Tam gori, kjer je včasih sanjala pri svoji čredici, se ustavi. Koliko lepih, mirnih dni je preživela tam gori na planoti. A prišel je on, vznemiril mlado dušo in uničil njeno arečo.
Ravoo so vzžareli zeleni holmci, ko so se vračali iz cerkve. Videla je ia dalje njega in njo. Krčevito je Btisnila pesti na prsih, viknila in se zgrudila---
Z ašumelo je grmovje pod skalo, a na vitkih smrekah so se oglasile kričave vrane.
Drugi dan so jo pogrešili. Izvedeli so žaloBtno novico tudi veseli svatje. Vsi so se spogledali, a Janezu se je vzbudil v srca pekoč spomin, pa prijel je čašo in pil oa zdravje svoje nevesta . . .
gospodarske dole večje svote, nego je storil« dosedaj.
Sestanek Glollittija in Bulowa.
Ii Berolina poročajo, da je bil Oiollitti je* sestanek z Bucvvom ie pred štirimi tedni dogovorjen. Vladni krogi pa niso hoteli javnosti obvestiti o sestanku. Oiollitti in Biitlcvv sta se tudi raigovarjala o balkanskem vprašanju, ker hoče Italija nastopiti sporazumno z Nemčijo. Nasproti časniškim vestem, da »ta se Giollitti in Bd'rw tudi razgovarjala o pcsr dovanju med Rusi in Japonci, izjavlja berolinska .Nationalzeitung", da so te vesti izmišljene.
Mirovna konferenca.
Ameriški državni tajnik H a y je pri velevlastih zaupno poprnšal, če bi ne kazalo začetkom 1. 1905 sklicati v Haag mirovno konferenco. A nasproti temu poročilu is Be rolina priobJuje »Morningpost* v Londonu vest, da bo mirovna konferenca zborovala, ko bo končana sedanja japonsko ruska vojska.
Preosnove na Ruskem.
C»r je odobril predlog novega ruskega ministra za notranje stvari, s katerim bodo razveljavljena določila 1. 1896. izdanega od* loka, po katerih je bilo Poljakom in katoličanom prepovedano kupovati zemliišča na Litavskem, v Vclhiniji, Postolju in Ukrajini.
Nova stranka na Skandinavskem.
V Kristijaniji ustanavljajo novo politično stranko s pomočjo norveške kmetijske zveze. Namen ji bo pospeševanje skupnih narod nostnih koristi. Stranka bo nastopila tudi proti soc. demokraciji ter delala na to, da se ustanovi skupna carinska zveza med Švedsko, Dansko in Norveško.
Prememba v italijanskem ministrstvu.
Kakor poročajo ii Milana, bo imenovan za italijanskega fi lančnega ministra radikalni poslanec M a r c o r a. S tem imenovanjem hoče min. predsednik G i o 1 i 11 i utrditi svoje stališče v zbornici.
Italijansko zbornico
bo vlada, kakor poročajo iz Milana, razpustila.
Kulturni boj na Francoskem.
C o m b e s se umika v svojem boju proti katol cerkvi. Tako je soditi po čas niških vesteh. »Aurore« poroča, da ne bo predložil zbornici zakonskega načrta o lo čitvi cerkve od države. Nadalje mu tudi očitajo, da ne nastopi proti svobodnim šolam, katere vodijo bivši člani zatrtih kongrega-cijskib šol. Framaoonski listi vsled tega prav besno napadajo Cjmba, češ, da je z zakonom, s katerim je zatrl kongregacijske šole, udaril po vodi, ker redovniki sedaj po učujejo po svobodnih šo'.ah.
Rumena nevarnost.
Kitajci hočejo preplaviti svet. Ker ameriške Zedinjene države preprečujejo nase ljevanje Kitajcev, se ti naseljujejo v Južni Afriki. Iz Honkona se je odpeljalo 25. t. m. 2200 kitijskih delavcev v rudokope za zlato, a 8000 Ee bo še do konca meseca novembra naselilo v Afriki, kjer bode koncem novembra že 23.000 Kitajcev.
„Zlati zmaj"
se imenuje kitajsko tajno društvo, katero ima politične in gospodarske namene. Društvo „Kin Long" (zlati zmaj) hoče dvigniti Kitajsko in omejiti vpliv Evropejcev. Društvo je jako bogato m ima na Kitajskem velika posestva, na katerih prideljujejo ri£ in čaj. Več sto kitajskih džunk na morju in po rekah je last društva. Društvo upravlja v najvažnejših kitajskih mestih banke, izdeluje blago iz svile in bombaža ter tudi izdelke tekstilne in kovinarske industrije. Društvo tudi deluje na tehnično izobrazbo Kitaicev in ima povsod svoje zastopnike: na Ruskem, Angleškem, Francoskem in v Ameriki, kateri poizkušajo izpodriniti Evropejce, kar se jim je deloma uže posrečilo.
V	S ngaporu so monopolizirali izdelovanje kral|evskih jabolk, v Moskvi se jim je pa posrečilo dobiti v s roje roke trgovino s čajem in v Kjahti so popolnoma uničili rusko trgovino.
Volitve predsednika v Mehiki.
Zbornica mehikanske ljudovlade je po trdila izvolitev P. D i a z a za predsednika in Ramon-Corala sa podpredsednika mehikanske ljudovlade.
Rusko-Japonska vojska.
Zdravstvene raamere v Harbinu.
Peterburg, 27. septembra. Harbinski dopisnik lista »Ruskoje Slovo« popisuje zdravstvene razmere v Harbinu kot grosne.
V	mestni okolici leži nebroj živalskih trupel. Prostor, kamor ae odvažajo odpadki, je velikanska kloaka. Mesto lahko postane
ognjišče vseh mogočih epidemij, posebno ker je zidano jako ozko. V začetke vojske so zažigali na prostorih sa odvažanje odpadkov velike cgnje, toda ta odredba ae je izka zala nezadostna, ker je prostor poln gnoja ie od petih let. Posebno nasprotujejo sani-teti kitajska pokopališča.
Priprave aa aimsko vojsko.
B e r o 1 i n , 27. septembra. Iz Peterburga poročajo: Za I preskrbo čet v Vsh. Aziji z gerko obleko se je pridno delalo ie od začetka poletia. Dosedaj je dogotovljenih 478.000 popolnih gorkih oblek, koiuhov, kučem ter rokavic, kakor tudi 160000 črev-ljev iz klobučine. Vse to se ie transportira na bojišče. Po preteku treh tedne v bo že VBe na mestu. Medtem se bo pa pripravljala nova zaloga.
Reierva v boju pri Ljaojanu.
Peterburg, 27. septembra. Z ozirom na trditve časopisja, češ, da obstoii mandžurijska armada večinoma iz rezervnih čet, ki stoje v boju nasproti skoraj le ja-nonskim rednim četam, povdarja »Ruskij I ivalid", da ie štela japonska armada pri Liaojanu 250 000 mož, med temi ne čez 160 000 do 170 000 mož rednih čet. Vae druge čete, torej 32 do 35 odstotkov, so pripadale rezervi. V ruski mandžurijski armadi je 30 odstotkov rezervnih čet; neposredno se je boja pri Ljaojanu udeleževalo manj ko 24 odstotkov rezerve V prihodnje se bo število teh čet v primeri s četami redne armad« polagoma manjšalo.
Anglež o Kuropatkinovem umikanja,
London, 28. septembra. Dopisnik »Standarda* v Kurokijevem taboru pcšilja svojemu listu ostro kritiko, ki jo je doslej cenzura zavrnila. »Kuropatkin," pravi, „za-služi veliko hvalo za svoje umikanje. Res je, da so bili vsi pogoji njemu v prilog. Mogel se je tri dni umikati, ne da bi ga kdo vznemirjal, ter mu je bila na razpolaga železnica in velika množina konj in voz. Kakor hitro j a prekoračil reko, mu je bila pot prosta ter je mogel korakati v fronti 4 milj. Nič ni krilo sovražnika in do 15 milj severno od Liaojana ni moglo biti govora o preganjanju. Japonci so morali pač vedeti, da bedan ni bil mogoč, kakor hitro so Rusi zapustili prvo črto pri Anšantjenu, k|er je rinil Kuroki skozi brambnno črto ter pretil ruskim zadnjim četam. Mogoče je, pravi dopisnik dalje, da bi bil tudi še Bedaj od ločno porazil svojega nasprotnika poveljnik, ki bi imel več poguma in več zmožnosti, kot Ojama. Toda iaponski poveljnik ne je bal za lastne zveze. Vsled tega je koncentriral svoje sile v obrambo teh zvez, se vrgel nato proti utrdbam, ki si bile nalašč zato po stavljene, da zadržujejo njega, je zmanjšal čete Kurokijeve, od katerega je bilo odvisno vse, na eno divizijo in pol, ter naposled na redil le slabo demonstraoijo ob železnici. — Dopisnik pravi nadalje, da je položaj Japoncev ugodnejši, kaknr se misli. Pripravljeni so prodirati proti Makdenu in Hirbinu. Nji bova samozavest je neomajana. Vprašanje je le, ako ie sploh treba, da Japonci nada ljujejo z ofenzivo, Rusi bi morali imeti vsaj polmilijonsko armado, da bi pričeli sami prodirati. Sodi se, da bi jim ne bilo mo< goče preživljati pol milijona ljudi. Sploh pa po sodbi dopisnika Mukden ni utrjen in Tjelin bi s i ne mogel ustavljati naskoku.
Kaj se godi okrog Mukdena?
London, 28. sept. V Sinmintinu je slišal dopisnik „DaiIy Telegrapha", da se pripravlja general Kuropatkin v Mukdenu po naročilu svoje vlade na trdovraten odpor. Sedanji mir porabljajo Rusi, da delajo velike okope. Na severnem bregu reke Hunho imajo Rusi 264 topov. Pomožne čete brzo prihajajo iz Harbina. Dva znana voditelja prekucuhov imata baje 200 milj severno od Mukdena na cesti proti Harbinu nič manj kot 90.000 mož dobro izurjenih bojevnikov. Ti nameravajo pretrgati železnico ter ustavljati provijantne vlake. Te številke so očivilno pretirane. Provijantni transporti Japoncev so sedaj izborno organizirani ter izvrstno delujejo. — Po poročilih »Daily Mail« iz Njučvana so se Rusi nekoliko umaknili, toda vedno še drže črto od Motentaj čez Menyentu do binkantajcu. Ruska konjenica živahno rekognoecira ob tej črti. Med rusko tronto in Mukdenom je pripravljenih mnogo artilerijskih pozicij. Japonoi so baje sezidali ozkotirno železnico že do Ljaojana. Vlaki teko že preko Hajčena.
B e r o 1 i n , 28 sept. Iz Peterburga poročajo: Na bojišču ni po sem došlih poročilih nikakih izprememb. V zadnjih treh dneh so se grupirale japonske armade v treh smereh: na labodu pri Tjantanu, na jugu pri btihu in na vzhodu pri Bjanpuci. Splošno so Bovražne čete oddaljene od Mukdena dva dni hoda. — Znamenito je, da je japonska konjenica, ki je začetkom vojske manevrirala vedno jako previdno in podpirana od pehote, nenadoma izpremenila svojo taktiko ter delujo neodvisno. Ruska konjenica je opazila to izpremembo ter ukrenila primerne korake. Po bitki pri Ljaojanu je imela ruska konjenica veS prask z japonsko, ki je pa
trpela ogromne izgube, vsled česar je bila prisiljena vrniti se k stari taktiki.
Peterburg, 29. sept. »Ruskemu Slovu« brzojavljajo is Mukdena: Pričakuje se japonski napad na celi črti. Rusi rabijo privezane zrakoplove, da bi spoznali pozicije sovražnikov, ki jih pa skrbno skrivajo. Kitajci, nahujskani od Japoncev, nečejo Rusom prodajati živeža tudi za visoke cene. Iz Mukdena odhajajo ženske in otroci. Ziradi hladnega vremena zdaj in-tendanca dovaža zlasti tople obleke. Na bojišče so že odposlali 478.000 celih zimskih oblek. V treh tedn h bo vse na mestu. Nove obleke se izdelujejo. Iz Varšave je odpotovalo predvčerajšnjim petdeset zdravnikov na bojišče.
Peterburg, 28. septembra. Brzojavka generala Kuropatkina carju od 27. t. m. pravi: Japonske prednje straže imajo ista stališča vzhodno od železnice, kakor zadnjič. Včasih začno v manjš h oddelkih z ofenzivo, a se umaknejo pod pritiskom konjiče naših prednjih čet. Od oddelka generala Samso-nova je ugrabila neka straža Japoncem celo čredo živine. Pri tem je bit ranjen na japonski strani en konjenik. Kornet Mihejev je napadel v noči na 26. t. m. s četo koza-kov japonsko taborišče pri Kuandi, kjer je povzročil velikansko paniko. Kozaška patrulja je 26 t m. izvabila polovico japonske eskadrone v zasedo. Sovražnik se je spustil v boj ter Be je umaknil, zapustivši na bo jišču več mrtvih. Kozaki so uplenili več konj.
P e k i n , 28 septembra. Dopisnik Reu-terjevega brzojava v ruskem glavnem taborišču poroča iz Mukdena: Prednje straže ruske konjenice zahodno od železnice poročajo o dalekosežnem premikanju japonskih čet, katere hočejo napasti Ruse. Na vzhodni strani je položaj neizpremenjen; štiri japonske divizije so v Vanupinzu. Tu trdijo, da stoje tri japonske divizije pri Jantaju, dasi je poročal general MišČenko, ki je prodrl do Jantaja, da je zadel le na male sovražnikove oddelke.
Pariz, 28 septembra. »Ejho de Pariš« porcča iz Peterburga: Rakognosciranje proti zahodu ter ob železnici je dognalo, da so postavili Japonci pri Jantiju (!) mnogo 12jolnh havbic. Vse kale, da se operacije v najkra|šem času zopet prično ter bo cfan-zivo začelo najbrže japonsko levo krilo.
London, 28. septembra. »Daily News« poročajo iz Harbina : Japonci so pro drli do Vanakute, kjer neprenehoma ojaču-jejo svoje postojanke. Od Ljaojana korakajo močne čete proti Činjanu.
Boj sa Port Artur.
Čifu, 28. septembra. Veliko število Rusov, ki so pobegnili iz Port Arturja, se je izkrcalo 6 milj od Čifua. Podrobnosti še niao znane.
H a r b i n , 28 septembra. Japonci so 19 t. m. ponoči napadli Port Artur. Rusko brcdovje Ba je uieležilo boja ter podpiralo pehoto, ki je branila portarturške utrdbe. Japonci so se morali po boju, ki je bil nad vse hud in je trajal več ur, umakniti. V boju so izgubili Japonci 1300 mrtvih.
London, 28, septembra. Pred Port Arturjem so Japonci preteklo soboto še nadaljevali dne 19. t. m. pričeti napad. Izgube so na obeh straneh velike Dopisnik lista »Daily Chronicle« poroča, da prodirajo Japonci na vzhodni strani utrdb. Utrdbe cb-streljavajo Japonci podnevi in ponoči, ker hočejo preprečiti, da bi Rusi ponoči zopet popravili na utrdbah povzročene poškodbe.
Kolin, 27. septembra. »K6'nische žeitung« poroča: Iz Londona došle brzojavke zanikujejo na podlagi izjave japonskega konzula v Čifu od Rusov razširjeno veBt, da bi se bil napad Japoncev na zahodno stran Port Arturja že pričel. Iz fotografij, došlih iz Port Arturja, je razvidno, da so na Tigrovem poluotoku že od začetka vojske nakopičene zaloge premoga še vedno polne ter mnogo h š nepoškodovanih.
L o n d o n , 28 septembra. »Daily Chronicle« poreči iz Ljaojana: Port Artur se heroično brani. Japonoi so na vzhodu pro drli zadnjo rusko obrambeno črto ter po prekopih prišli 100 m daleč do središča trdnjave. Pripravljajo se za zadnji naskok. Rusi so naredili obupen izpad, ki je bil pa odbit; pri tem so izgubili nekaj havbic.
London, 28. septembra. General Steselj, ki je bil zopet pozvan, naj se uda pod pogojem, da sme garnizija, ne pa tudi brodovje, svobodno cditl, je odgovoril, da bo dal prihodnjič takega poslanca ustreliti.
Pariz, 28. septembra. »Journal« poroča iz Peterburga: Po izvirnih poročilih, ki bo došla mornariškemu ministrstvu, je štela portarturska posadka 15. sept. še 22.000 vojakov, 4000 mornarjev in 3000 civilnih delavcev. Od tedaj je blokada popolna ter manjka vsake zanesljive vesti. Poročila Kitajcev le trde. da se več dni vrše boji.
C i f u , 28. septembra. Včeraj zvečer okrog 7. ure sta prišla v tukajšnje pristanišče dva japonska rušilca, od katerih je eden takoj odplul. Iz tega sklepajo, da je pričakovati važnih dogodkov.
Čifu, 28. septembra. Džunka, kije predvčerajšnjim zapustila Port Artur, je pri-
peljala seboj tudi neko rusko damo z malim otrokom. Dama pripoveduje, da se od
20.	t. mes. neprestano vrše boji- Japonske kroglje padajo neprestano gosto^kot toča v nesrečno mesto. Prebivalstvo je v največji paniki, že z ozirom na število ubitih in ranjenih. Civilno prebivalstvo je mnenja, da trdnjava kmalu pade.
Pariz, 28. septembra. Iz Peterburga poročajo: Brzojavka Aleksejeva carju potrjuje, da so veliki francoski topovi v Port Arturju postali n e r a b n i.(?) «
Peterburg, 28. septembra. »Bir-ševija Vjedomosti« poročajo ic Čfua: Japonskim ali is japonskih virov i z v i r a j o č i m p o r o č i 1 o m ni ničesar verjeti. Te vesti imajo namen, napraviti v notranjosti dežele tak vtis, da bodo Japonci ložje dobili posojilo. V resnici pa ni mogoče dobivati iz Port Arturja avtentičnih poročil. Trdnjava j« tesno ob' koliena. Japonci čakajo, da bo rusko brodovje udrlo iz luke ter ustavljajo raditega vse džunke in ladje okrog Port Arturja. Japonci izkrcavaio v Daljnem vedno nove pomožne čete, ki obstoje večinoma iz bojevitih prebivalcev otoka Formoza. Domače kitajsko prebivalstvo jako trpi vsled divjosti in grozovitosti teh ljudi.
Baltiiko brodovje
Berolin, 26. sept. „Vosb. Ztg.« poročajo iz Endena: V tukajšnjem zun. pristanišču se nahaja na krovu nskega parnika, ki je obložen s kurivom za baltiško brodovje, mnogo judov, ki bodo na ruskih bojnih ladjah opravljali službo kurjačev, ko pride brodovje na svojem potu v Vsh. Aiijo v vroči pas.
Morska bitka.
Včeraj smo poročali, da je bilo v noči od 25. na 26. t. mes. slišati od nosa Aniva gromenje topov, ki je izviralo najbrže od morske bitke.
Kap Aniva se nahaja na južnovzhodni strani otoka S^halina, ki ga loči le cesta La Perouse od japonskega otoka Jesso. Ako se je boj torej res vršil, je dokaz, da je odplulo vladivostoško brodovje iz luke, kar sa je pred več dnevi, kakor pravijo poročila, tudi res zgodilo. Ista poročila trde, da je neka vladivostoška križarica, najbrže »Rossija*,
21.	t m. zaplenila japonski prevozni parnik „Sagani Maru« z 1200 tonami, ki je vozil strelivo in provijant; 56 mož posadke je vjetih ter s parnikom prepeljanih v Vladivostok.
Nezanesljiva poročila.
Iz Peterburga poročajo berolinskim listom, da so ondi jako vznemirjeni, ker so poročila frarciskih listov »Journala«, »Ma-tina« in »E;ho de Paril« često tako laž-njiva, kakor angleška.
Steselj.
Stesljeva rodbina trdi, da ni nemškega izvora, ampak stara ruska vojaška rodbina.
Druga ruBka armada.
Peterburg, 28. septembra. Drcga ruska armada bo štela 150.000 mož ter bo sestavljena iz raznih aktivnih čet.
Rusi — premalo bojeviti.
„Moska*ske Vjedomosti0 pišejo pod naslovom „Pcstanimo vojaki!« sledeče: »Da bi naše pokrajine bile vse tako dobro zavarovane, kakor sta Finski zaliv in Baltiški kraj, za to je treba dvojnega: 1. Moramo pomnožiti svojo armado in okrepiti svoje brodovje, in 2. postati moramo bolj bojeviti. To je neobhodno potrebno, če hočemo igrati vlogo, vredno 135 milijonskega narod«, katerega last je oetina cele zemlje. Ako ima Nemčija pri 58 milijonih prebivalcev dva in pol milijona vojakov, moramo jih mi imeti šestin pol milijonov. Pri takem številu ne bi bile le naše meja zavarovane, ampak ne bi se nam bilo treba bati tudi nobene koalicije in vživali bi na celem Bvetu tisti ugled, ki nam gre. Oivojimo si vojnega duha, ki ga imata naša soseda na zapadu in vzhodu, Nemec in Japonec! Mi smo hrabri, a samo pasivno. To velja pač le o masah našega vojaštva, ne pa o častnikih, ki se odlikujejo tudi po aktivni hrabrosti. A preprosti naš vojak je z malimi izjemami samo pasivno hraber. Japonci pa gledajo, da vzgoje vojaški naraščaj v aktivni hrabrosti.
v
Štajerske novice.
š Nemci proti Slovencem. Kakor kale poročilo štajerskega deželnega odbora, se je deželni odbor izrekel proti predlogu, katerega je lani stavil poslanec Vošojak za ustanovitev gospodarske šole s slovanskim učnim iezikom
š Okoli Radgone so imeli 27. t. m. velik vihar, ki je trajal od 12. do 3. urs. V raznih občinah so bile povodn|i.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. septembra.
Zakaj dr. Tavčar ne ve, kaj se v državnem aboru godi ? Zato, ker je ta-
ko j, ko se je pričela čeSka obstrukaija, zlezelpodklop! V domnevanju, da imajo tudi drugi tako malo poguma kakor on, se je p* blatnimi. Dr. Tavčar je bil, ki je začetkom češke obstrukcije zd h d val, d« ne obstruira, in se je končno pogumno nmaknil z Dunaja. „Zavedni« Ljubljančanje, ploskajte temu svojemu pogumnemu poslancu, ki tako požttvovalnoza vas vse — prespi!
Liberalol proti bednemu ljudstvu.
Nepobitno de/etvo je, da je liberalno nemška večina pobijala nujni predlog dr. SusterAičev, da Be naj dovoli 150.000 K za po uimah pri zadeto prebivalstvo Kranjske dežele. A libe ralci se igrajo vedno sahrbtno, na zunaj pa hinavsko lažejo, da oni ljudstvu dcbro ho čejo, a da so »klerikalci« tisti, ki ljudstvu Škodujejo. Tako se tudi zdaj »Narod« zvije in trdi, da so »klerikalci« požrli pcgorelcem potrebne podpore. To je p* ie največja nesramnost, ki si jo je mogoče miBlit1. Katoliško narodni poslanci stavijo nujni predlog, liberalci ga odbijejo, in potem so ne zadnje še toliko predrzni, da trdijo, da so »klerikalci podpore požrli" ! Taka lažniva stranka pač ne zasluži drugega, nego da se z njo govori, kot se govori z lopovi. In kako iz-kuša »Narod« to svojo laž dokazati ? On pravi, da se mora prej ishati pokritja, pre-den se dovoli tako velika vsota, in da so že postavljeni v proračun zneski za podpore. A to liberalce nikakor ne izgovarja. Jedro vprašanja je: Beda je tu, in pomoč je nujno potrebna. Liberalci so glasovali zoper nujnost. Od tega jih nič ne izgovarja. O vsoti sami bi se bilo že pozneje debatiralo, ko bi bila nujnost priznana, a liberalci so z nujnostjo ves predlog potisnili nazaj. Tudi pokritje bi bilo prišlo v razgovor, sploh pa je finančni odsek za to izvoljen, da premišljuje vprašanje pokritja. Z malenkostmi, ki bi po proračuna priile na prizadete po zadnjih uimih, se naj liberalci ne postavljajo, ker je potreba izredna. Pribito ostane za ved no, da je liberalna-nemška zveza iz sovraštva do slovenskega ljudstva požrla bednemu ljudstvu 1 50.000 kron. — Nobena laž ne spravi tega dejstva iz sveta.
Slovenske abiturijente opozarjamo v njih lastnem interesu, naj se pravočasno preskrbe z vsemi potrebnimi tiskovinami in dokumenti, katere rabijo pri vpisovanju na raznih univerzah. Za dunajsko univerzo daje potrebna pojasnila in ima na razpolago tudi tiskovine phil. A. Ribila, Ljubljana, Breg št. 4. Dobro je tudi, da se v večji družbi odpeljejo na Dunaj in si pod vodstvom izkuSenejših tovarišev pošSejo stanovanja. Ako želi kdo tudi glede odhoda posameznih visokošolcev pojasnila, naj sa obrne na omenjeni naslov.	Odbor „Danice".
Kranjski deželni zbor ima ;utri ob 10. uri dopoludne sejo.
Slovenci v deželnem zboru ita jerskem. Iz Maribora nam pišejo: V pondeljek, dne 26. t. m., se je igodil v deželnem zboru štajerskem velik škandal, kateri samo pri naših zaspanih razmerah ue vzbuja toliko pozornosti, kakor bi zaslužil. KmeJki deželni poslanec Roškar je stavil interpela cijo v slovenskem jeziku. Toda deželni glavar je ni hetel dati prečitati, ampak je iz javil, da si mora dati preskrbeti prej nemško prestavo in ft e le to nemško prestavo bo dal preži t » t i, To je vendar nečuveno ravnanje z jezikom, katerega govori tretjina prebivalcev zelenega Stajerja! Aii je slovenski jezik res izključen iz deželnega zbora? Postavo-dajalna zbornica sama ne spoštuje določb zakona I In nihče sa ne gane, da bi branil pravice slovenskega jezika! — Ali bi se kaj takega smelo zgoditi v kranjskem in češkem deželnem zboru z nemščino ? Gotovo ne! A tudi v moravskem deželnem zboru si nem-Ska večina ne upa storiti kaj takega nasproti fteški manjšini! To bi nastal vihar! Mi štajerski Slovenci pa mirno gledamo, kako se potiska v stran slovenski jezik oelo v našeaa deželnem zboru. Slovenski jezik je deielni jezik kakor nemški ia ima tudi v deželnem zboru svoje pravice! Kam plovemo?
.Ljudska pesmarica«, ki je ravnokar izšla, je prekrasna zbirka do 80 najlepših poboinih pesmi, prirejenih za ljudstvo. Ta pesmarica hoče pomagati, da vsepovsod začne odmevati po slovenskih tleh lepa na-
božna pesem, ki je po nekaterih krajih že utihnila in se umaknila drugim, ne le posvetnim, ampak pogosto tudi nevrednim pesmim. — Pesmi so postavljene večinoma za dvoglasno jetje, nekatere le za enoglasno; nekoliko jih je tudi sa tri glasove, toda lahko s i pojejo tudi eno ali dvoglasno. — Ljudski pesmarici so vkljub bogati \sebini, ličnemu tisku in krasni vezavi, cene iz« redno nizke. — Mehko vezana knjižica stane 60 v, v lično platno vetana z rdečo obreso 1 K, v šagiinastem platnu z zlato obrezo K 1-40. Po pošti 10 vinarjev več. — Dobiva se v prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva« v Ljubljani.
Uredništvo »Cerkvenega Glasbe nika" je prevzel čast. gosp. kanonik dr. K a r 1 i n.
Osebna vest Č. g. Stanko Premrl, doslej kapelan na Vihniki, je odpotoval te dni na Du laj, kjer ostane dalje časa. Vpisal sa je na konservatoriju v šolo sa kontrarunkt.
Konfisciran je bil včerajšnji »Slovenec« radi Mslitseheve afere. O tem fte ni izgovorjena zadnja beseda.
O desetletnici »Danice" i na današnji »B goljub« zanimiv članek, ki ga priporočamo prečitati našim kršSansko-mislečim naobražencam. Tudi »Vihbosna" ima uvedni članek o »Dinioi«.
—	Ljubljanska dekanija ima stoj sestanek sodal. Ss. C prihodnjo sredo, dne 5. oktobra.	v
—	Poroke Včeraj sa je poročil gosp. Rudolt D r u f o v k a , trgovec v Gorici, z gdč. JoBipino Nodusovo. — Poročil se v pondeljek g. Ferdinand D e I a k , uradnik »Mizarske zadruga" v S klanu, z gdč. Amalijo Čebularjevo iz Gor ce. — Danes se je poročil v Novem mestu g. dr. Ernest D e r e a n i, zdravnik v Gorici, z gdč. Milko Dolenčevo, hčerko vodje kmetijske šole na G'mu.
—	Umret je prišel v Gorico v bolniš nico usmiljenih bratov unijatski dekan Vladimir Mannkov iz Galicije.
—	Romarski vlak na Trsat, ki ga je hotelo prirediti „ltcbr»ževalno društvo« v Št. Jurju pri Kranju dne 5. oktobra, ne pojde in ie preložen na nedoločen čae.
—	Za starološko dekanijo bode konferenca sodalitatis prihodnjo sredo, dne 5. oktobra t. 1. v ^abnici ob '/»11. uri dopoludne
—	Vozni red gorenjske železnice
se s 1. oktobrom ne premeni. Vlaki bodo, kakor doslej, cdhaiali z južnega kolodvora ob 7 05 zjutraj, 1154 dopoldne, 356 pop., 10 00 zvečer in 12 24 ponoči- b Trbiža v Ljubljano pa bod^ prihajali ob 3 23 zjutraj, 7 12 zjutraj, 1110 dopoldne, 444 popoldne in ob 844 zvečer. Isti vozni red ostane tudi v N vo mesto in Kočevje ter v Kamnik.
—	Šolske vostl. Za prov. učiteljico v Gorjah je ijnenovana gdč. Friderika Kalmus. — Z* prov. uiitelja v Grosuplje pride g. Mat. Berce iz Preserjs. — Re-signiraia je na mesto pomočna učiteljice v Carknici gdč. Marija Novak, na njeno mesto je imenovana gdč Antonija Hribar iz L ubjane.
—	Zopet poneverjenje Na Dunaju je pisaniism cfis>jai naučatga ministrstva, Franc Draschtik, ki je imel vodstvo admini atrativnih pisarniških zadev, poneveril 26 ti bič kron in pobegnil Star i« 44 let ter je bil 13 let v držanni službi. Poneveril je denar za ustanove in z n »menso Ecademico«. Zasledili so poneverjenje, ker so odprli bl»-traino, ko se Draechuk ni vrnil z dopusta. Draschiik jo denar zapravil večinoma pri dirkah in z» elegantn« oblake.
—	Dolenjska železnica je sedaj do bila vozove prvega razreda. Samo slabo bo tapecirani. Pieteklo sredo popoldne je namreč vlak imel samo dva voza lretifga razreda, ki pa sta se od Kočevja do Ribnice nabasano napolnila. Potniki, ki so vstopili v R bnici, ao a* morali nastaniti v — živinskem vagonu. Ribniški p-stajena čelnik je dpi postaviti vanj vsaj Btole iz ča kalnice. To je prvi razred! Sjaešno je bilo, ko so v živinskem vagonu nastanjeni potniki z muksnjem pozdravljali vsako postajo do G.-osuplja. Ia tako se morajo voziti pot niki v hladnem vremenu 1 Mi vprašamo železniško upravo: Ali meni kaj storiti, da se odpravijo ti kričeči nedostatki ? Zakaj pa se ne pripne več voz? Ali meni železniška uprava, da med človekom in volom res ni razločka ?
—	Predsedniitvu »Matice Hrvat
ake< se je odpovedal g. prof. dr. G j u r o A r n o I d.
—	Cene živežu v Budimpešti Gane
iivil so v Budimpešti: 100 glav zelja 10 do 12 K, cena jabolk 5 do 6 v. za kg., lepo veliko jabolko velja 2 v., lepo grozdje po 20 v, krompir 8 do 10 K za 100 kg, jajca bo pa vsak dan dražja. S reže jajce je ve-
ljalo predvčerajšnjim 8 do 10 v. Cana mesu je poskočila.
—	Pevajoč iel v smrt. V Washing tonu so obesili Hrvata Mtlovaoa Kovačav:c», ki je umoril svojega gospodarja. Kovačevič je š' 1 pevajoč k vešalom, in ko mu je krvnik vrgel vrv okolu vratu, je še pel pesmi.
—	Očeta umoril. V Virovitici na H-vaškem je gluhonemi Vendelin Horvat umoril svojega ortet*
—	Proti alkoholu Med 50 000 šolskih otrok na Dunaju so te dni razdelili letak: „Ne dajajte otrokom alkohola!« — Tudi v Gradcu so razdelili med šolarje tak letak.
—	Trpinčenje živali. V Zg. Perni-čah živi Janez C e r n e , ki ne ve, da je ži»al irpinčiti prepovedano. Pobija jo brez v! roka. Zato bi buo umestno, da mu mero dajni faktorji tu prepovedo.
—	Istrski deželni zbor. Koper, 28. sept. V di»našn|i seji je bil izcrpljen ves dnevni red. Sprejet je bil nujni predlog proti ponarejanju vina. Stavljene so bile tudi razne interpelacije. Poslanec Bennati je vpra šal vladnega zastopnika, zakaj da vlada preganja italijanske podanike. Med hrvaškim govorom ie galerija buSala, za kar jo je ukazal deželni glavar izprazniti. Večina je »klenih odvzeti lokalnim odborom biatov ščin upravo zakladnih glavnic ter jih izro-č ti dežpWmu odboru.
—	Tatu prijeli. V Gor ci je policija preiskala stanovanje fuvaja tukajšnje trgov ske in obrtne zbornice v to svrho, da dobi pri mera reč katere je pokradel, kakor se je sumilo, njegov sorodnik J o b. Božič, trgovski pomočnik v Trstu, v trgovini Al. Fabr sa v ulici V. Ballini. Preiskava je imela uspeh, ker so našli v stanovanju in pod stn h o raznih drobnih rečij za 500-600 K. Odnt šene reči so vredne baje okoli 1000 K. Božiča so zaprli, tatvino je obstal.
—	Trojčke je povila v Gorici neka služkinja pri »A igelo d'oro«. Živeli pa so le malo časa. V nedeljo ao jih pokopali. Mnogo občinstva je gledalo sprevod, ko so peljali tri male kratice na r okopališče. Trojffki so S« imennvsli J s n Ivan in Franc Gruden.
Ljubljanske novico
Bivšega .Rodoljubovega" urednika Za vadila »o Včeraj oupeijal iz L u Pijane od gjnsaim potom. Njegovi liberalni tovariši, s katerimi je popival, so estali še v Ljub Ijani.
Iz naših meščanskih krogov. Hišni posestni* v L,ubijam, deželni blagajnik, bivši občinski svetovalec, korifeja trnovske žup itnje — gospod T r t n i k , pošila svojo deoo v šulferanjsko šolo in je vpisal svojega sina v nemški oddelek na učite ljišču 1
Karnijolci pod varstvom policije Včeraj se je vršn pogret) umrlega »Germana- Kar nijolca K o h 1 e r a , ki se je kot enoleten prostovoljec pri vajah prahladil in umrl. Pogreb so počastila germanska društva z mo drimi in zelenimi čepicami. Magistrat je menda mislida pride zcpst do kakih de monstracij ter je poslal k pogrebu cel regiment policaje*, katerega se je u leležilo kakih 12 Karnijolcev. Značilno je, da se nekateri policaji zelo dobro razumejo b temi nemškimi izzivači, ker je neki Karnijoleo od njih zaupil na nekega polic«ia »Hail!« in ta mu je na to — odzdravil. M.jd venci je bil tudi eden 3 pangermansko trobojnico. Kar nijoluem ob strani so pri pogrebu šli policaji. Zalo lepo je bilo videti te nemšku tarčke ptd pol;ci|skim nadzorstvrm. Udeležilo sa je pogreba tudi več nemših uradnikov, katati menda pokojnika še poznali niBO. Pri razhodu so zopet »heulali« ter se od peljalivzjfrtiti iz\0'čk h Takozvani »Trsuur-salaivHiider* bocl<< v soboto v kazini.
Slovensko gledališče v Ljubljani. Danes zveiW mieddiuva S.rdonove igodovinike dratr.e »Domovina*. — V sob-to uprizori so velika burka s petjem »R e z e r v i s t o * a svatba« — Opera študira Meyerbaerovo veliko opero »H u g e n o t i", s katero se prične vi s',a operni h predstav
Maturo v jesenskem tarminu so napravili na tukajšnji I. drž, gimnaziji: Aidroj Kezele, Andrej Kranland, Franc Ločmkar, Fridetik Luckmnnn, Gilbert P tr t", Tomaž Tolla7./.i, Viljnm Bukovnik, Rud t E it, Lam bert E nspieler, Anton Kocjan. Jakob Košak, Frano Križe, Janez Majdic, Julij Polec, Evgen Vavken. crdrt Juliia Gyirgyev cz.
V disciplinarnem preiskovalnem zaporu nad petdeset dni je bil nedavno v Ljub ljani neki rezervist imenom Hsuptmann. — Zamudil jo eno ali dve orožni vaji, torej niti ni bilo mogoče naložiti mu tako visoke kazni. — Vzrok tako dolgemu preiskoval nemu zaporu je priznana „naglica" v o • jaške j u b t i o e. — Mož mora s e • veda molčati, a pristojne oblasti naj o takem postopanju zvedo vsaj tem potom.
Ljubljanica narastla je za P90 m. nad normalom. Sava pri Zalogu je 0 80 m. nad normalom.
Šolsko leto prično jutri na tukajšnjem učiteliišču.
Modlinška trgovina s čevlji. Z ozirom na naše poročilo z dne 26. t. m. poroča tvrdka A fred FiUikl, da jo bivši poslovodja
g. A. Preatoni pri izstepu iz trgovine poravnal vse stoje obveznosti in da tvrdka sedaj ni-na od njega ničesar irjati
Umrli so v Ljubljani. Franc Velikanje, starinarjev sin, 10 let. I /an ajvšfik, delavec, 25 let. Fran Kramar, branjevec, 64 let Fran Vidic, delavec 23 let. Neža Pene, mlinarieva hči, 30 let. Gibrijel čeme, reviz. ki učar, 23 let. Ivana Hribar. — V bolnici: Tomai Dobrave
Telefonska in brzojavna poročila.
Naskok Japonoev na Port Artur odbit.
London, 29. septembra. Dne 19. t. m. od severa in vzhoda začeti naskok Japoncev na Port Artur je bil v ponedeljek ob
4	uri popoldne končan s tem, da so Rusi skoro vse odJaponcev ž e z a -vzete pozicije dobili nazaj in japonski napad sijajno odbil i. Japonoi so ohranili le še utrdbe 4,
5	in 6. Japonci so morali opustiti svoje poizkuse, priti pred utrdbe s pomočjo podzemskih rovov in potem razstreliti utrdbe v zrak, ker je Steselj dal napravljati proti-rove, katere je podminiral in tako med japonskimi pijonirji z razstrelbami povzročil ktrašne izgube. Pri zgoraj omenjenem odb tem napadu Jiponcev na Port Artur ae ceni, da imajo Japonci 7000 mrtvih in ranjenih, Rusi pa le nekaj sto. Pri zgradbi protirovov je zadel Steselj na od Kitajcev zgradena bogato založena skladišča streliva. Na Japonskem silno narašča nezadovoljnost z Nogijem, ki vodi obleganje Port Arturja. Neki list mu svetuje, naj izvrši harikiri ter pravi, da mu bo zato poslal meč, ki visi v uredništiu. Nogi dobiva vedno pomoč, a v Cilu S) mnenja, da te čete Japoncem sedaj ne bodo rmgle *eč mnogo koristiti.
London, 29. sept. Vesti iz Č fua potr-jujo, da je bil novi japonski napad odbit in da so mine Japoncem povzročile velikanske izgube.
Berolin, 29. sept. Iz Peterburga poročajo, da bo Aleksejev le navidezno še na svojem mestu. Njegova posla bo opravljal general Zilinshij, najboljši ruski strateg, ki je zadnje Čase Kuropatkina ostro kritiziral in nasvetoval, naj se Gripenberga imenuje za poteljnika druge ruske armade. Naloga Gri-penbergova bo samostojno poizkušati obiti Japonca na vzhodu in prisiliti Kurokija, da se umakne proti FanvanCenu.
Peterburg, 29 sept Sirijo se vesti, da je car imenoval velikega kneza Nikolaja Ni-kolajeviča za poveljnika obeh ruskih armad v Mandžuriji.
Tokio 29. sept Neuradna poročila cenijo štev lo bolnih in ranjenih jap. vojakov na 45 000 mož.
Peterburg 29 septembra. Ruska vlada je Kitajcem zagotovila, da Rusi ne bodo onečastili grobov kitajskih casarjev pri Mukdenu. Kuropatkin je baje rekel kitajskemu guvernerju v Mukdenu, ko ga je prosil, da naj v bližini Mukdeaa ne povzroči bitke, naj to prošnjo naslovi raje na Japonce.
Pariz, 29. septembra. »TempB" poroča, da je ruska vlada pri družbi »Com-pagnie des Forges« naročila 11 rušilcev torpedovk najnovejše vrste, kateri morajo biti »grajeni v 15 mcsacih. Nadalje bo ruska vlada naročila štiri križarice.
London, 29. sept. Japonska zopet išče novega posojila pet milijonov luntov.
Dunaj 29 septembra. Neko poročilo iz Odesa konštatira glede ladij ruskega do-brovoljnega brodovja in ruskega parobrod-nega in trgovinskega društva v Črnem morju sledeče: Ne gre se le, kakor se je poročalo, za sedem, ampak za osem ladij dobrovolj-nega brodovja in te bo : „Tambova, »Ko-strova", „Voroneš", .Vladimir«, „Kiev«, „Jaroslav", „Nižni Novgorod" in „Saratov«, potem tri ladje ruskega parobrodnega in trgovinskega društva v Črnem morju, „Mer-kur", »Jupiter" in „Palada", skupno torej enajst ladij. Te ladje bo od meseca julija v Odesi, naložene s premogom, ter pripra-ljene za odhod ; kedaj pa odplujejo, ni do sedaj še nič znanega. Kar ae tiče ladij ruske parobrodne in trgovinske druibe v Črnem morju »Meteora« in »Junrme«, sta obe že dne 25 t. m. odpluli skoti Bospor in Dar-dacele.
Povodom prebridke, tako nenadne izgube naše nad vse ljubljeno, nepozabne soproge, 07ir. hčere, sestre, svakinje, nečakinje, tete in sinahe, gospe
Gizele Lavrič roj. Ilfencais
nam je došlo od blizu in d tleč toliko dokazov presičfga in tolažilnega sočutja, da nam je dolinost tem potom izreči zanje, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu in za darovane prelepa vence svojo najtoplejšo zahvalo. Ljubljana, i!7. sept. 1904.
Novo istrsko vino
belo in črno,
v vsaki Enno-ini, kukcr tudi „refoško". s a do^i po 7'Meiii h c.ipah pri g. * ■. Širne Defar, r1««"'»«u ir KwfOv»d v Tinjanu (vri PiH-u) Isst.-a Ž»'«/.o»«k-; p*i»t*»»: S*.
Peter v Sumi. 1554 10-7 Za pristnost se jamči v vsakem oziru
z vsem kovnšfm orodjem, dobro znan', kateri ni že nikdar zmanjkalo de,a, se odda takoj v rajam.
Vrč se poi ve pri la^tn ku Ivanu Eulz, mesarju ua Mirni, Dolenjsko,	1624 4 -2
izvirni modeli*«
IZ
L©nd©n&
so ravnokar došli.
1634 3-1
Prosimo p. n. občinstvo, da si ogleda to lepo blago.
Angleško skladišče oblek,
Ljubljana, Mestni trg 5.
tik glavne cite, na zelo obljud- n im prost ru se da Ti več let v najem sprem« mu mesarju p d u g enimi poRO:\ V Irši jb tudi stanovanje.	1630 2-1
Ponudbi- strojema in p gojn t ta vi Marija Bregant, posrstnica na Jsvorriku
fi® Prevzetje gostilne.
ovoljujem si uljudno naznanjati slavnemu občinstvu, da prevzamem ■ z dnem 1. oktobra t. I. dobroznano sE-saEsebssBBssosB
pivovarn, gostilno d, fluerjevih dedičev
V WolfoVih ulicah Št. 12. m^mrnmmmmmmamimiamm
Točil bodem priznano dobro pivo iz pivovarne G. Auerjevih dedičev ter najboljša domača vina, "v i i > ■• ,	,
katera dobivam direktno cvicek, Dizeijec, teran, prosekar
od vinogradnikov;'..
lI :
i
Posebno skrb bodem imel za dobro kuhinjo, da mi bode mogoče cenj. gostom z najboljšimi gorkimi in mrzlimi jedili postreči. ssassB&a^sffi
V obilen obisk se priporoča
16J6	Jakob Špunt, gostilničar.
1
Zgaga, napenjanje, pehanje,
glavobol,
hudo srčno utripanje, pomanjkanje spanja, začasno bljuvanje
so znamenja želodč-p h in črevesr;h b<, • lezn k^tei.li ne gij prezira'5. V odslr merje tega zl-ja naj se pije rogaški „templjev vrel ".karpi-poročajo tudi zdravniki. Rogaški „Siyrh vr lec" je močnejši, a piti ie sme le re-riodiCno. 1437 C 2-2
Išče se

iS- iztirjen zagar
ki bi mofl;el siuib^ kmalu nastopiti. S ui-beni pegoji i i «d<> or- lustoiku ž«ee in gostilničarju Fr. Smrke-tu, p. Mirna _na Dolenjskem 1595 4-4
Z gostilno na letovišču
„Laverca"
se s 1. oktobrom do spomladi
preneha.
Lep, iroiiM mlin
na deset kamnov in z 12 stopami z vedno mcčr.o vedno silo na Prlmostku tik okrajne eeste, pol ure od nips'a Meilike, se proda po nizki ceni.
Zraven je še potrebno poslopji, dve šupi, konjski in živinski hlevi, vse v najboljšem stanju, ve iki svinjaki, kozolec - dvcijak in pid. Pri hiši je sadni vrt, travniki in hosta z debelimi hrasti, krog 8 oralov, za prešičjo in živinsko iejo jako ugodtio. Natančno se izve pri prodajalcu
Frideriku Skušek,
1631 2-1	trgovcu in posestniku
Metlika na Dolenjskem
Stere železniške
šine
50 mm visoke, ravne, kupi 1635 3-1
Karol Jelovšek
na Vrhniki.
Majvečja izbera
ovratnikov s kapuco iz kameline dlake za dečke od gld. 3-— višje
Doubl-športnih sukenj, dolgih za dečke in gospode . „ „ 5-—
_ suknenih krit za dame, moderna fasona	•>•_
a ——........ , ,	......» n - „
J°P'CC[ '" pa/etot za dame za jesen.sko in zimsko dobo „ „ 3' — bluze najnovejše vrste, krasni vzorci.......... „ 1'50 „
Velika izbera oblek za gospode in dečke, kostumov za ™ otroke, zimskih sukenj in havelokov po čudovito nizkih cenah, kakor tudi damske konfekcije v najfinejši izpeljavi.
ta
O ros lav Bernatovič
Angleško skladišče oblek, Ljubljana.
©
1620 3—2
pozor!
Priporočam svoje najboljše
in najtrpežnejše vesli GC za zemlje 14 čevlj dolge 13 cm široke po 90 kr.; 40 cm široke z resljem po 60 kr. Loparje 60 cm široke 80 kr. Za vsako delo jamčim eno leto Izdelujem tudi druge enake vrste po želji naročevalca
Jožef fiftavc
Spod. Golo 4, p. Studenec.
Gospodu	1628 1-1
inženirju KONRRDU LfKNNIKCJ
stavbenemu podjetniku
v Ljubljani.
Vsled ogleda vodovoda na „Žice, Zagorico in Dolenje" v občini Rova, dne 10 t. m., katero napravo je komisija kot „popolno" pripoznala, si štejejo podpisani v dolžnost, izreči Vam
javno priznanje in zahvalo
za izvršitev te naprave, kot tudi koulantnost pri obračunu. — Podpisanih dolžnost je tudi, to podjetje toplo priporočati.
Rova, dne 10, septembra 1904.
L- s•	Alojzij Jerman,
župan.
*nfon Rems, fl\lha Zupane, Jakob Pevc, miha Gerčar, Peter Jereflna, Antonln Andrejka, franc Sušnik.
Vedno najnovejši zzzzzz—
wr gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe za gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne ..Evropa", v hiši gospoda J^ribarja.
Prodaja s* r.a obrobe. — Stare plošče se namenjajo.
niHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
II Grenčica |S
„Florian" ||
in liker J1
i „Florian"
I najboljša kapljica
1	za želodec. 1238
iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinii'"""..................................................
Iidajatelj in •dgovoraiu«ndaft: Dr. l|aaolJ Žltalk.
Krojaški salon za gospode
IVAN MAGDIG "uuinu
Stari trg štev. 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in Jj
inozemskega blaga.	1377 20_6 |
Uniformiranje in zaloga potrebščin za „Sokole". "
t
l
w =
tent.	__Hfitschelc
Skrili-gleriiit
E E = =
ii
1268 26—10
(zakonito zajamčeno oznamenilo za astoestni cementni šlerilj.)	_
lIS-SlfEMtane LUDVUIG HATSCHEK Najdalekoseinejeporoštvo:
Vama pred ognjem in viharji, klubuje 11 I vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje Viicklabruck	Dunaj	Budimpešta Nyerg8s-Uyfalu
6,|1 poprav, je lahka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. IX/1, Berggasse 11. Andrassystrasse 33. Ogrsko.
S = G/avao zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa DOVJE v Trstu, via Geppa a.
Tisk ,Katoliške Tiskarne' v Ljubljani.
Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte.