I» R O L ETAREC JE I) E I, A V S K I 1.1 S T y V Y1ISI.KÍF, CITATKI JE PROLETAREC Glasil« JiiKoNloviiiiwkr SoriiilixíifiH' Zveze ■■■ I'rAwvfiiif Maiirr OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. A!NF> ITS EDUCATIONAL IIHREAI) JT. — NO. 1794. l.Ntrird m -«-Um iMltor, Dm. t. im7. «t ihr pmt «IImc «i CtikM*. tindrr ikr Ac i al Cmi|>«m «i m«.,k 1, l«7t CHICAGO, ILL., 28. JANUARJA (January 28), IM2. published Weekly at t8«l 8. Lswndsle Ave ••• LETO—VOL. XXXVII. V Evropi in v Asiji, in splok y viek onik dcitUK, ki m iprtmenjcne * bojite« jm milijon« kretdomccv. Umirajo v trumah filed lakote in epidemij. Nacijski vplivi centralni in v Južni Ameriki ARGENTINA IGRALA NA VSEAMERISKI KONFERENCI VLOGO, KI JI NE BO V KORIST. — UPRAVIČENE MR2NJE, KI SE JIH SE DOLGO NE BOMO OTRESLI Ni važno le da zmagamo v vojni, nego tudi, kakšen naj bo mir 0 | Poudarjaio nam, da je najvažnejše seda edino to, da zmagamo Iz izkušenj vemo, da e prav tako važno tudi vprašanje, kakšen naj bo mir Ubežni vladarji, bogataši m drugi, ki so zlahka živeli, sicer tudi delujejo za zmago, a še bol se zanimajo za "mir". Hočejo ga pod geslom "demokracije" takega, ki na bo njim v korist. Armado na bojiščih tvorijo nad 80 odstotkov delavci in kmetje V industriji in na pol ih"se morajo v korist armade in dežele v splošnem gnati najbolj mdustrialni delavci in kmete Slednji od zore do mraka, m še ponoči, ne da j »m bi kdo pta-čal nadure - Vladajoči sloji smatra o, da je naloga delavcev in kmetov le garati in se bojevati za domovino. Ko zmagajo, naj delajo dalje, mir pa bodo oni sklenili. Stotine milijonov delavcev in kmetov je prizadetih Čemu ne bi spoznali, da ker je n ihova dolžnost boriti se v armadah, ali pa delati m plačevati zan e, naj bo tudi sklepati mir njihova pravica^ Nemške izgube na ruskih bojiščih postajajo usodne Sovjetska vlada pravi, da je bilo od 6. decembra, pa do 17. januarja, ubitih na ruskih bojiščih nad 300,000 Nemcev. To ob enem pomeni dvakrat toliko ranjenih. Isti moskovski komunike pravi, da so v omenjenem času Rusi uničili 1,100 nemških letal in zajeli 4.800 topov, nad 3,000 mertarjev, 8.000 strojnih pusk, 15.000 avtomatičnih pusk, 1760 tankov, nad 200,000 min in 30 milijonov nabojev. Seveda, razume se, da je v teh bitkah tudi Rusija mnogo izgubila. Za Nemčijo pa postaja vojna v Rusiji se kar usodna cd kar je Hitler pričel i svojimi nepremagljivimi vpadi, se je dogodilo, da bitke izgublja in se mora umikati. Njegova oborožena sila je se zmerom ogromna in Rusija bo morala skozi težke, krvave napore, predno zmaga. John L. Lewis se ie gibanju CIO ¡ako zameril ROOSEVELT PREKRIŽAL ZLOKOBEN NAČRT. — GREEN SE UJEL, NATO IZJAVIL, DA NIMA Z LEWISOVIMI INTRIGAMI NIČESAR OPRAVITI. — PHILIP MURRAY SE UPRL S S "Kvizlingi" v Rusiji niso dovoljeni PRKSOJAXJA IMMaODKOl DOMA l.\ PO SVETI Za Zedinjene države je življenjsko važno, da imajo vselej, kadar so zapletene v vojno, na svoji strani ves ameriški kontinent. 1 £e 'precej let so vse ameriške dežele včlanjene v panameri-ski uniji in so reševale na po-svetovanjih svojih zastopnikov probleme, ki so jim skupni. Argentinski minister vnanjih me, mogoče ne. Mi v Zed. drža-Posebno neguje to skup- zadev mu je odgovoril, da se vas pa si lahko očitamo «Teh. j vseh zasedenih dežel, posebno jugoslovanskim vojnim naš predlog sicer lepo glasi, to • da imn oboroževali Japonsko iz Francije in Norvežke. Posla- MŽshiin« da smo vendarle imperialisti- vseskozi do zadnje jeseni, tečna dežela. Ni rekel tega di- prav smo mnogi svarili, da si nakopavamo veliko nevarnost. Kampanja proti Zed. državam Iniciativo za enotnost in sodelovanje dežel na ameriškem kontinentu so vodile Zed. drža- ve.l noit naš sedanji predsednik Roosevelt in bas on si je največ prizadeval, da bi dežele v Severni, Južni in centralni Ameriki -poznale, kako zelo si lahko pomagajo, če se iskreno odločijo za vzajemnost. Roosevelt je v teh prizadevanjih odločno pokazal, da mu je resnično za skupnost. Vsaki deželi na tem kontinentu je bil pripravljen svoje načelo za e-notnost dokazati posebno na ekonomskem polju, ki je najvažnejše. na tem kontinentu ne uravnava svoje politike osiSču v prid. Zed. države ne zahtevajo privilegijev Vodilni zastopnik na pan-ameriški konferenci je bil Sumner Welles, podtajnik Zed. dr žav za vnanje zadeve. • Dejal je, da ne pričakujemo od držav na tem kontinentu nič drugega Življenjske potrebščine so se meseca decembra le nekaj malega podražile. Tako poroča merodajen vladni urad. Koliko je na njemu resnice, vedo gospodinje. Argentina se moti, če misli, da si a kljubovanjem Zedinje-nim državam koristi. Deta si '¿kodo in izgublja na prestidžu. s pomočjo nik. NRA znižalo delav Sovjetska vlada je kaznova-| la z usmrtitvijo vsakega, ki je v okupiranem $lelu prevzel žu-, pansko ali kakršnokoli drugo službo pod nemško vojaško oblastjo. Smrtno obsodbo je izvršila v občinah, ki jih je v aeda-nji svoji ofenzivi vzela Nem-Burma je dobila v tisku slo-!cem. Ker je pod nemško ob-ves zaradi svoj* ceste iz angle- lastjo še nad 50,000,000 prebitkih pristanov do Kitajske. Do- valstva Sovjetske Rusije, je bila je nov "sloves", ko se je za- med njimi veliko takih, ki jih znalo, da je njen premier U! čaka smrtna kazen. Namreč Saw. angleško vzgojen mongo- !ako se sovjetski armadi posreči lec. petokolonefc. PfeJctiral je z nadaljevati h prodiranjem. Ne- Japonska se baha da kaj. Njen premier zagotavlja, da predno bo vojne konec, bodo kot sodelovanje za preureditev \ Zed. države na kolenih pred sveta na tak način, da bo v*em mikadom in ga prosile milosti, v korist. Premier Tojo to morda verjr- Japonci, a Angleži so njegove nakane izvedeli in ga potisnili v luknjo. U. Saw je bil na svojem ne še tako davnem obisku zelo prijateljsko »prejet tudi v Washingtonu in bil predsednikov gost. Nemške čete se umikajo iz1 kateri izmed novih oblastnikov so morda res MQuislingi". A večinoma so službe prevzeli, ker so jih morali. Vsaka oblast, brez razlike, si išče pomočnike v krajih, ki jih okupira. rektno, toda dovolj razločno, da so ga vsi razumeli. Weltes j«* dobil vzlic argentinski opoziciji, kateri so pomagali tudi zastopniki republike čile, oporo vseh ostalih ameriških dežel. Poudaril je, da so Zed. države velesila ne samo tega kontinenta, nego gospodarsko najjačja na vsem svetu. Ne zahtevajo ni- ne «o na ruska boji&a. V Francijo so bile poslane v nadomestilo italijanske čete. Akcijo v pomoč jugoslovar vjetnikom Alcd prvimi, ki je priznal, da se je vjel Lew ¡¿o vi "mirovni" potezi za združenje unij, je bil William Green. Brez njegove vednosti je bilo dogovorjeno, da se ga upokoji z enako plačo, kot jo prejema sedaj. Znaša $20,000 na leto. P šele ko mu je predsednik __:t_! j Roosevelt pojasnil intrigo, se je (Jreen požuril z izjavo, da so Lewisova zakulisna pogajanja brez vrednosti. Lewis udaril po CIO Ne samo, da je John L. Lewis hotel izvršiti svoj udar na AFl. nego se je odločil vzeti življenjsko žilo tudi unijam CIO. Zanimivb je tole. Na konven-; cijI AFL pred leti, na kateri so je Lewis odločiT pričeti novo unijsko zvezo, se je v prerekanjih fizično stepel. Njegova! tarča je bil predsednik unije tesarjev "Big Bill" Hutcheson. j Bilo je čudno, da sta se siepla. Oba sta reakcionarna republikanca in oba sovražita Roose-veltovo vnanjo in notranjo poli-! tiko. V pomenkih za upropaščenje i Rooeeveltove politike sta se dogovorila, da naj se ga ugonobi; čim prej mogoče. Roosevelt pa je oprezen politik. Lewisovo in-, trigo je pojasnil Philipu Mur-rayu, predsedniku CIO, in Wm.' Greenti, predsedniku AFL Oba sta strmela. Posebno Green, ki' j se je na vso moč podvizal z izjavo, da se je AFL pripravljena nemudoma pogajati za združenje z unijami CIO. uprl in mu na kratko odgovoril, da ga Lewisova združevalna akcija nič ne zanima, "če že pride do kakega združenja med nami, se mora to zgoditi edino skozi moj urad," mu je odgovoril. Lewis se razjezil Ko je Lewis dobil to Murray-jevo »pismo, se je razhudil in nemudoma urpegel proti njemu ves propagandni stroj unije UMVV. Lewisu ni Slo v glavo, da se mu sploh kdo, ki prejema plačo od premogarjev, upa upreti. Vsled tega je poslal časopisom minulo soboto pismo, na stroške premogarjev seveda, v katerem je Murraya napadel in ga dolži negovanja nesloge v unijah. Lewisov načrt je bil spremeniti ameriško unijsko gibanje «upet v njegov reakcionarni tok. Glavni predsednik naj bi postal George Meaney od AFL, sedanji predsednik CIO pa tajnik skupne organizacije." Toda le začasno. Vrglo naj bi se ga ven ob prvi priložnosti. Unijsko gibanje naj bi se po Levvisovem načrtu pripravilo za orodje, oziroma za sredstvo v prid republikanske stranke, in ves čas do prihodnje predsedniške kampanje naj bi delovalo za diskreditiranje Roose-velta. Lewis je po trditvah zanesljivega Časnikarja E. A. Lehey-ja celo obljubil jamčiti Wm. Greenu dosmrtno penzijo iz blatiajne unije «premogarjev. Plačevali bi mu $20,000 na leto. A ko je Roosevelt Greena povabil na obisk, in nato de Kaj je z Anglijo? Ljudje ne razumejo, da je bila njena moč vedno le ha morju. Sedaj se niti na valovih nič kaj ne postavi. Sovjetska Unija noče z Japonsko sedaj nikakega spora. Tudi vlada v Tokiu si ga ne ižče. Dandanašnje vojne so ču- česar od nikogar, so pa za ure- dna stvar. V interesu Japonske in Rusije je, da sta v miru, a v Argentina edina se upirala Ko je Japonska udarila na > Havaje in Filipine, se je 9 ameriških republik takoj pridružilo Zed. državam in bodisi napovedale Japonski vojno, ali pa prekinilo z njo diplomatične odnosa je. Argentinski' pod predsednik, ki nadomestuje bolnctga predsednika, in argentinski minister vnanjih zadev sta Zedinjene dt zave označila skoro direktno za kalilko miru in v diplomatiČ-nem jeziku poudarjala, da je Nemčija koristna gospodarstvu Južne Amerike. Ar«*ntin*ka vlada-se je v tej ^oji politiki zamerila Zed. državam. ki so ji ekonomsko v zadnjih petih letih veliko pomagale. Na konferenci v brazilskem «lavnem mestu Rio de Janeira je argentinsko zastopstvo odločno postavilo proti Zed. državam in s tem kajpada v pri* Hitlerja. Argentina ne trdi, daje proti ^verni Ameriki, ali zoper Rooseveltovo politiko, naglasa pa, da se je v vnanji politiki odločila delovati seM, ne pa kaki flnigj deželi v korist. • Smatra, da ko mine vojna, postaneta Nemčija in Italija nj^ni najboljši odjemalki. To *klepa pravilno. A v inteTemi nas vseh je, da nobena dežela ne v ditev razmer tako. da nam bo treba spet po nekaj letih nove vojne. Mehika dobra zaveznica Za zelo dobro sodelavko s Zed. državami se je v sedanji situaciji izkazala republika Mehiko, čim je nas Japonska napadla, in so nam tik za njo napovedale vojno Nemčija, Italija in njuni trabanti. je mehiška vlada pretrgala diplomati-! čne stike z osiščem. Sedanji in V Angliji je delavcem stav-kanje še vedno dovoljeno. Pametno ali ne, noben zakon jih jim ne zabranjuje. Tu je pa razvpito, kot da so stavke vzrok, ker ne moremo kar naglo-ma zmagati v vojni. Brezposelnih bi se ameriški politiki radi ognili, češ, da jih ni treba, ako hočejo delati, korist Nemčije in Italije je, da | Roosevelt je dejal, da se tega vprašanja ne more rešiti na tak način in predlagal, da naj dovoli kongres za relif «300.000,-000. Organizacija The American Friends of Jugoslavia naznanja v pismu z dne 16. januarja 1942, da je poslala prvo poši-ljatev pletenin v taborižča, v katerih drže Nemci juigoelovan-ske vojne v jetnike. Naslov društva je 8 W. 40th St., New York City. Med aktivnimi članicami je poleg Srbkinj in Hrvatic tu-1 di nekaj Slovenk, med njimi Anna P. Krasna in Ivanka Za-krajšek. Previden voditelj Murray pa se ni pustil potegniti Lewisu. Skoro vsi glavni ... . . voditelji ameriškega unijskega j Murrayja^sta oba spoznala, da gibanja — Lewis, Green, Kennedy, Murray itd., so svojo ka-rijero pričeli v uniji premogarjev UMW. Lewis jih dvii v pe sti od kar se je polastil vodstv a. Toda v tem slučaju se mu je predsednik CIO, Philip Murray ima John L. Lewis v svoji združevalni akciji zavratne namene. Oba sta ga obsodila. Posebno Murray. Slednjega je skušal Lewis med delav- (Nadaljevanje na 5. strani.) ~v* aaa■"■ (Nadaljevanje na 5. strani) je Japonska v vojni z Anglijo in Zed. državami. Zvezni uradniki, med njimi agrikultumi tajnik Clade R. Wickard, ki nas strašijo s pomanjkanjem in z draginjo, delajo ljudstvu neizmerno škodo. Nekatere kompanije so zvišale delavnik iz 40 na 44 ur ne da bi pri tem dvignile tudi mezdo. Smatrajo, da je bila dovolj visoka že takrat, ko se je Mehiška republika se je v sedanji vojni izkazala za najboljšo prijateljico Zedinjenim državam. Pomaga nam gospodarsko, v propagandi in na vse dringe možne načine. Hvaležna nam je za prijateljstvo, ki ga je (Nadaljevanje na 5. strani.) Nad 100,000 ljudi v Chicagu odvisnih od relifo Relif na administracija v Cni cagu pravi, da je v tem mestu decembra minulo leto prejemalo vladno podporo 113,952 ljudi. ' * Naročite si Ameriški družin ski koledar, letnik 1942. Stane $1.00. Ni vzroka za draginjo in ne za inflacijo Profesor Steward Y. McMul-len. ki je priznan ekonom, pravi, da ni v tej deželi nobenega vzroka za draginjo m ne za in- bo anašal nad sto milijard, s tiskanjem "inflacijskega" de* narja. Roosevelt in vsi člani njegovega kabineta so uverje- sedanjih zalogah tudi ako letos ne pridelamo niti enega zrna. A vseeno so prekupci pognali cene navzgor. Mesa v Zed. državah je v izobilju, pa so ga vzlic temu zelo podražili. In če bi ga smanj-kalo nam. ga nam poilje Ar- flacijo. Slednjo dobimo le, ako ni, da se to ne zgodi in si priza- Obetajo nam tudi pomanjka- gentina kolikor hočemo na ra izgubimo vojno, meni on. Draginji in delni inflaciji pa se vzlic temu ne bomo ognili. Čutimo že oboje. To priznava tudi on in pravi, da je krivda temu stanju pomanjkljiva vladna kontrola in pa zakoni, ki so sprejemani r korist posameznim slojem. Nemčija se je v prvi vojni ia-nebila vsega tootranjega dolga z inflacijo. Enako so se je po-sluiile mnoge druge dežele. Zed. države se bodo v slučaju inflacije iznebile dolga, ki deva jo, da zavro navijanje cen nje raznega sadja, ki ga dobi- čun dolga, ki ga ima ▼ Zed. dr-in inflacijo. Poljedelski tajnik Claude R. Wickard je storil veliko zmoto, ko j- javno oznanil, da bo do jeseni to leto zmanjkalo sladkorja. Po njegovem govoru je nastal v trgovine ie večji naval, prekupci so sladkor brez po vamo v normalnih razmerah iz iavah. Sploh je Južna Amerika drugih dežel, gotove vrste rib in ie celo korenje bo težko dobiti, čei, da ga farmarjem ne bo mogoče dovolj pridelati, ker jim manjka delavcev. Zvezni kongres bi za reguliranje cen lahko sprejel dober trebe zelo podražili in pripravi- zakon, pa ker poalanci ne mi- jo bo konec, bo živil v zalogah H ljudi ob milijone dolarjev. slijo na sploine interese, nego na kupe, in pa nova krtma na špekulanti strašijo tudi s po- na svoje koristi, ali ker so jim pragu. Ce bi hoteli biti |»oelanci manjkanjem moke. pred očmi interesi drugih poaa- res ljudski zastopniki, bi že se- Zvezna vlada trdi, da je žita meznikov, »o zmrcvarili nekaj, daj skrbeli, da se polom ne do-dovolj za nas in za Anglijo v kar ne bo držalo. godi v živilih neizčrpljiva. Vsled profitnega sistema bd življenjski standard v Zed, državah jako znižan neflede na davke, ki jih moramo plačevati v zvišani meri vsled vojne. Ko Delavski I i si jv jed?» delavski4 organizaeije Ko je pred dobrim desetletjem jugoslovansko vlada zatrla delavsko gibanje, je moglo obstati le še s pomočjo delavskih listov. Dasi pod strogo cenzuro, so vendarle zmogli vzdržati na povriju ideje in družiti delavce v seznamu naročnikov. Politične delavske organizacije niso bile dovoljene. V Zed. državah nimamo takih ovir. Vendar pa je bolj in bolj očitno, da se mora vsok pokret bolj in bolj opirati ob svoja glasila, ker le ta drže ljudi v zvezi enega z drugim. JSZ nq primer nima mnogo klubov. Nas pokret se mora rodi tega opirati na naročnike Proletarca. Prijatelj nam piše, da jih naj poskusimo združiti v klube. Kar tako. Ne da bi se pri tem oni obremenili finančno, nego se le domenili, kaj lahko skupno store za svoj list in pomagajo idejam, ki jih ozna-njuje. Dobra misel. Ideja je izvedljiva in marsikje je že izvedena v praksi. "Delavsko Politiko" v starem kraju je imelo nad pet tisoč naročnikov, ki so ob enem tvorili socialistično gibanje v Sloveniji. Šli bi tudi v organizacijo, oko bi jim bilo dovoljeno. Po so jim rozpuščali celo kulturno in športno društvo. Pet tisoč naročnikov po Proletarca bi tvorilo med nomi sorazmerno enako močno delavsko gibanje v tej deželi. Oprimimo se tega delo, pa bomo uspeli. 1 PtolrUroc, January 26. 1942. P JtÖLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA UUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lafeja Jugotlovantka D«la«»k« TUkowaa DruäW, Cki«o«o, IU. m« i t JAPONSKA SE HVALI, DA IMA PREMOČ NA PACIFIKU GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenifc drtivah m cela leto $3.00; sa |*> 1 leta $1.75; aa ¿etri UU $1.00. > lno»em»tro: sa celo leto $3.50; ta pol leta $2.00. ___' _v* m_t—i_ij_fct^--t • -; • ,■ Vsi rokopisi in o^imi meraJo biti v nsieai uradu najposneje do pondeljka popoldni sa prioMitev v številki tekočega tedaa. PROLETAREC t < Published every Wednesday by the Ju*©*4av Workmen's Publish»«» Co., tec. EstaMlfctod ltOfl. Edilor.......:____________ Business Manager, ...........Frank Zaits ______________________...Charles Pogorelee SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.M; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, Oae Year $«.50; Bis Months $2.00. PROLETAREC w * 4 * f • » * 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 vc Delavstvo in vojna W t ' * Delavski razred v kontinentalni Evropi, >ki je ob zaključku prej&nje svetovne vojne največ pomenil, je v sedanji brez be-ecde. Veljavo ima edino v Angliji in v njenih dominjonih. V |>rejrtjiji oziroma »po prejšnji vojni je delavski razjed dobil veljavo celo v «deželah, kot je bila Jugoslavija. V čeho-slovaški, na Poljskem, v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Španiji m drugod je bilo delavstvo odločujoč, ali »pa soodločajoč faktor v vladah. Svojo vlojgo je izgubil v vseh, razen v tistih deielab, ki so ostale demokratične. Padel je v podložnfttvo zato, ker. ni mogel *krahiranega starega ekonomskega in političnega sistema nadomestiti e čem boljšim, in pa, ker se je v svojem zgodovinskem poslanstvu uničil samega sebe v bratomorni borbi. Na primer v Nemčiji, v Italiji, pa tudi drugje. Ko je nastala Jugoslavija, je Nikola PaAinS pozval v vlado tudi socialiste. Vse vatne slovenske, hrvatske in srbske sociali-stične politike, ekonome in znanstvenike je upregelV vladni vož. V sedanji jugoslovanski vladi ni nikogar, ki bi mogel reči, da zastopa delavstvo. Minister Sava Kosanovič je v svojem predavanju v klubu «ft. 1 JSZ v Chicagu dejal, da je varok temu desetletna diktatura, ki je ugonobila delavsko gibanje v Jugoslaviji, in pa socialistično delavstvo samo, ker se je pustilo pohoditi. Dejal je, da je vztrajalo v svojih aktivnostih samo v Sloveniji, na Hrvatskem se je razbilo vsled nacionalističnega vala, v Srbiji in Bosni tpa se je prilagodild režimu, kaknaen je že bil. Namreč vodilni ljudje. Ko jfti režim ni več potreWal, jih je zavrgel. Proletarijat vs^gna sveta je upal. da si po končani prejšnji vojni ustvari socialno zaščito, demokracijo in ekonomski sistem sodelovanja. Morda folbil uspel, ako bi komunistična interna-cionala sodelovala z dekavsko-socialistično mednarodno zvezo. Toda med njima je bila borba tolikšna, da so sovražniki ljudstva, namreč izkoriščevalci vseh vrst, imeli dokaj lahko pot. Delavske zastopnike so IzTinjevali iz vlad. Ob enem so si izgradili pokret, ki ga označujemo z besedo "fašitem*. • Program mednarodnega delavstva v prejšnji svetovni vojni je bil doiber program. Edini, ki je pomenit odpravo vzrokov za vojne. 2al* da delavaki razred v ivoji najkrttičnejAi uri ni bil zrel zanj in se ugonobil. Noben sloj ne tipi pod fašizmom in v vojnah toliko kakor delavstvo. Mezdni delavci v fašističnih deielfch so sužnji. So bres pravic. Diktatura nad njimi je tako mogočna, da Se niti s «pomočjo podtalnega gibanja ne morejo ujpreti. Nad njimi so rabi j i, ovaduhi in vsa oblast od diktatorja pa do «zadnjega bfriča. Kaj bo z delavstvom po sedanji vojni? Ali bo vrženo v še slabše razmere, v le večje zaeežnjenjeT Alt bo postalo brezpravno tudi v onih cležeTali, kT so sedaj de demokratične? Delavska «trafika v Angliji pravi, da se to ne tO «godilo. Zma^a nad Nemčijo mora biti po njenem mnenju tudi zmaga mednarodnega delavstva. V teh prizadevanjih ji pomagajo delavske strArike angleških domin jenov, 'posebno delavntvo Avstralije, Južne Afrike, Nove Zelandije in Kanade. Kal, da delavstvo Zed. držav ni tako močan faktor, kakor delavstvo omenjenih dežel. Ljudje, ki imajo tu v sedanji vojni z osličem najvažnejša mesta, niso pristaši socialističnih idej; ne samo to, nego so ttjdi nasprotniki unij. V marsikateri zavezniki deželi, ki so se totalno,' kakor Mussolini in 7. TJ/, j. *. i : i i * «»»v« ...',« Hitler. • Ako bodo na prihodnji mirovni konferenci onb odločevaM, bo mir Ae *Iafo4i kot Je bil tadnjl Wi <#> enem H ofltoor, im ka terem nastane nova vojna. bo ipri mirovni mizi taidi Rusija t delavstvom. TOda kaj pa Zed. države?1 Dosedaj saj si ni »nalo ameriško de lavrftvo ustvariti v politiki nileakrine veljave. K sreči pa si jo pridobilo v unije nekaj takih m<>z. ki niso nikomur nasrodaj. Ako se uveljavijo, bo ameriftka delegacija mirovai konferenci oporo tudj v zaledju. Predsednik Wl*tfft je ni imel. V nekaterih ¡zamejftih vladah, posebno v čehoslova*ki, v poljski, norvHbki in v belgijski, je socialistično" delavstvo častn » zastopano. V drugih je tte samo bret vaakrtne veljave, nego t udi odrinjeno. £ njim ne posto|wijo prav nič bolJAe, kakor od krito fašistične vlade, s katerimi «0 v vojni. j* Predsednik Roosevel hoie, da prihodnja mirovna konfe renča ne bo ponovitev versaillskih zmot. Mednarodno delavstvo iipa sijajno priložnost, da s pomočjo takih ljudi uveljavi mir, k|bo odfpri vrata v nocialifctlčfif drotabni red. Ako si iM človeštvo pravičnost in mir, w Tfifr* vgraditi socialistično družbo. CENZORSKE ODREDBE ZA DOPISOVANJE Z LJUDMI V INOZEMSTVU Novodilo onim, ki bi rodi pisali svojccm bodisi v sovražnih ali pa v prijateljskih deželah Propagandne depcie japonske "mfonnattvee »Klik«" salrjujejo, da se |o aon j»fomlif|t cesarstva, safospo-do vati na Pacifika in na aaijskem kontinenta, s dnem 7. decembre popolnoma uresničil. Japonski napad na ameriške mornaricno bas© v Pearl Harfcorju na Havajih, in na an|leski Singapor i« sredčil moi ameriške in angleške pomorske sile, vrk tega pa so Anglesem privadejaU na morju trike isgnbe tadi Nemci. Na vrku na desni je angleška nosilka kojnik letal Ark Royal, ki s« jo potopili naciji na Atlantik« in s tem neposredno pomagali tudi tfoji japonski aaveanici. IVAN KUCAR: Utopični socialisti in njihova doba Socializem, ki spaja, usmerja in vzpodbuja milijone prole-tarcev po vsem svetu, je vznik-nil v prvih desetletjih 19. stoletja v obliki utopičnega socializma Nabori in nauki najstarejših socialistov Karla Fourie-ra, Saint Simona in Roberta Owna so kmalu obledeli. Plo- odločujoč faktor notranje politike. Razočaranje nad sadovi revolucije, ki se javlja kot po-Metlica breiplodno potrošenih energij, in resnična fkiib za o-h ranite v glavnih pridobitev re-| volucije je dala potrebno psihološko podlago za vojaško diktaturo Naipoleona. Napoleon, ki je odslej vladal Franciji kot prvi konzul (1790-1804) in cesar dol. 1814., ni ni-.... , , . . . kdar pozabil, da je otrok me k-^e revolucije. V njWo- Dopisovanje jh> ,|>oAti s sovražnimi deželami in z onimi, ki fo zasedene od sovražnika, je bilo tona£eno za mv.akoniio iti se ne bo več do\oljevalo. Tako je < ve izjemi pa se bo.Ha dovoljevali. Kmtka »pisma osebne nara ve se «-mejo |K>.Viljati potom RdeCega križa in tudi dopisovanje z vojnimi ujetniki je izključeno i/ spfcine prepovedi. Za dopisovanje z osebami v incižemskih deželah, ki niso sovražnike < z in ma zasedene od lika, je ravnatelj cen mi re i ijavil nekoliko pra vil, da se olajša in omogoči naleta cenzure in da bo ista čim mogoče boij ekonomična. 1. Ime in na-lov pošiljate Ija mora biti napisano na zunanji strani kuverte, kakor tudi na ptntKi znotraj. 2. Vsa pisma naj bodo po mežnosti pisana v angleščini, dobro čitljiva, jasna in kratka. Nikake kratice, označbe, fraze ali tajni znaki naj se qe rabijo, ko se omenjajo ali opisujejo 1 kake osebe, tvrdke, kraji in druge informacije. 3. Ako se piše v drugem jeziku kot v angleAketa, naj se na »predaji strani Iruvefts o*-| nači, v kakem je/.iku je pi«swo pisano. 4. Vsake opombe o obrani-, benih zadevah, potovanju ladij ali vremenskih razmerah so prepovedane. 5. Tvrdke, ki se bavijo z iminieijo in enakimi produkti, naj tc»3ra ne omenjajo. 6. Tvrdke in posamezniki morajo odklanjati, da bi posredovali za prejemanje in prepojil jan je postnih dopisov v ko-list osebam v inozemskih deželah. s sledečimi izjemami: 7. <31an vojnke, ki dopisuje z inozemskimi deželami, ne *me navesti ime svojega postne ¿a urada, postaje ali tabora. Mesto tega naj na vedé za svoj naslov ! Številko svoje vojaške enote v skrbi poštarja v New Vorku ali San Franci.*cu, ali |,a fiaslo\ kakega p«ijatelja ali rednika v«»Združenih drŽavah, na katerega naj se pošlje odgovor. Ravnatelj cenzure je posvaril, da bo vsako ravnanje proti tem pravilom posiljatev dopisa zaka-nilo ali pa se ga bo vrnilo pošiljatelju. Common Council—FUS. Anglija vjela mnogo italijanskih generalov Angleška armada je na raznih boječih v #Afriki vjela 7i) italijanskih i^eneralov, večinoma v Etiopiji, Eritreji in v Libiji. struja fiziotkratov je nastopila proti precenjevanju trgovine in ¡ denarja, ki je tako značilno «a dobo merk an Uli zrna (16. do 18. i gospodarsko udejstvovanje po-edincev hrez nadležnega nadzorstva vlade. Načelo o božjem izvoru obla- STARE VESTI IZ SLOVENIJE, KI PA SE V ENI AU DRUGI OBLIKI PONAVLJAJO časnikarski oddelek jugoslovanskega poslaništva v Wa«h dne mwli je prevzel znanstveni sti je nadomestila m»«Hil, da iz- socializem. kakor ga je ustva ril Karl Marx, ostalo je odšlo v zgodovinsko ropotarnico. Ideje velikih Utopistov *e nam zdijo nerazsodne in celo smešne, če jih motrimo z višine današnjega spoznanja. Vendar zmotne misli postanejo razumljive in o-pravičtjfve, če jih presojamo v okviru danib zgodovinskih prilik in okolice, v kateri so živeli prvi utopični socialisti. Karl Marx je označil bistvo utopistov v manifestu 1. 1848, češ. da s«o hoteli u»meriti razvoj v novo družbo-z lastnim "iznaj-diteljskim*' udejstvovanjem, da so t lahnimi izmišljenimi fantastičnimi pogoji nadomestili zgodovinske pogoje osvoboditve proletarijata in da so priporočali organizacijo nove družbe, ne da bi ui>oštevali pri tem tvorne vloge proietariata. Marx je n staliSČa znanstvenega socializma točno označil hibe utopistov, s čimer pa seveda ni hotel zmanjšati njihovih zaslug, da so sprožili gibanje nedoslednih, ves svet obsegajoči!» dimenzij. Mladost prvih utopistov je stala pod vtisom veliki^ dogodkov,.kakor so bili francoska revolucija, industrijski prevrat v Angliji, osvoboditev angleških kolonij v Severni Ameriki. V silnem z e mahu je francosko meščanstvo razbilo I. 1789. absolutistično državo, kakor je nastala v 17. stolet ju, in sicn podporo me&anstva, kl je ta* krat videlo v absolutni monarhiji lek proti fevdalni anarhiji. Obstoj te monarhije je bil vezan na ravnotežje sil plemstva in meičamftva. PlemWvv je absolutna država pustila vse privilegije, zlasti nemoteno izko ribanje podložnega kmetskega pre»l)ivnlstva. Meščanstvo pa jo bilo zadovoljno, ker je država v lastnem fiskalnem fdavč-rtem) interesu odpirala razmah gospodarrtva in ker Je dobilo pretežen vpliv v državni upravi. Vendar so v 18. stoletju produktivne goeipodarake sile pod vodstvom meičanstva žo tako harastl^, da je absolutna ržava, ^-repojena z duhom fevdalizma, tvorila vedno veoIitičila in socialna. Kmet se je oprostil vezi, vse stanovske preti pravice »o odprav ihi. Vse misli prosvetljene dobe so •e strhile v znamenitih "pravicah človeka in državljana", ^i lverige uvod k prvi francoski ustavi iz leta 1791. Tvorile so pozueje osnovo liberalnih po-krdVov v Evropi. 4bs<>Mitno monarhijo je zamenjala ustavna, toda tudi ta se je ohranila mo do septembra 1792., ko jo jr nadomestila republika. Kvoj vttek je dosegla revolucija, ko je zavladala teroristična dikta* tura, malomo^čan^ltva pod vodstvom iakobirrcev, ki si je nadela nalogo, da reši republiko pred zunanjimi In notranjimi nasprotniki. Padec te diktature termidorja [27. julija) 1794. f. pomeni obrat, plamteča strast revolucije je žarela ugaAati, re* akcija je naglo napredovalA, državne oblasti se 3e f>ola"4lla MzlataM mladina v zveiži s kulanti fn vojnimi dobičkarji, prav očividno žlasti v dobi ¿i-rektorija (1795-tW).,Vojska, ki je med tem zmagovito odbila napade reakcionarnih evropskih držav, je postala:važen in Rourboni, vendar je moral kralj Ludovik XVIII. »sprejeti glavne politične, socialne in administrativne reforme, ki so se med tem izvršile. Jasno je, da so se morali označeni dogodki zrcaliti v življenju in delu francoskih utopistov. Saint"Simona in Fourie-ra je oblikoval duh prosvetljene dobe, njen velikokrat plitki racionalizem, spojen z veliko samozavestjo in vero v moč človeške misli. Ravno tako se nista mogla odtegniti razočaranju, ki je prevzelo tseneracijo, ki jc preživela višek francoske revolucije. Razgibani zgo-fo-vinvki razvoj je bistril vid «i politične in socialne pojaive, o-viral pa je točno prenojanje gospodarstva, ki je trpelo v*led izjemnih «prilik politične priro-de. V,ato *e Fmirier spfc»h ni ni kdar seznanil z industrijskim prevratom v sosedni Angliji, Saint-Simon pa zelo pozno in samo posredno. Industrijski prevrat v Angliji je izvršil kmalu p*> gfedmi 18. stol. ITvedH so ne prvt pre: cNIni stroji (Arkwright, Har-graave), izpopolnil se je parni iCroj (James Watt), naslale 90 prve tovarne. Industrijski kapital je postal važen faktor v go-spcxlarstvu, vrste proletaria! a so se naglo množile. Politični ustroj je bil Že od konpa 17. stol. tak, d« ni oviral razvoja produktivnih gospodarskih sil. (Dalje prihodnjič.) bil v I. o. John tvirlch $t. (Ponlal John BoKHtay.) Sharon, Pa. Slov. del. dom $1.00. (PoM*l Ovolbar. > Br»dfr»mr«, O. Jo^ph 8noy $1.0S. Buririuiown, P«. J delodajalci vti patn- Sku|Ntj $52.75, prejinjl Ukai $|,. otiČni, izdajalci in petbkolonci 431.2«, skupaj $ 1,4H4.01. i p« umo med proletarci? ♦ • • • • t................... : IGNAZIO SHONE: ♦ f ju t FONT AMARA ROMAN IZ FAS I STIČNE ITALIJE ! » t s tem ao bitu vmm pota zazidana. lil tako ne je moral Be-rani o znova oprijeti svojega starejpa načina mišljenja. Ugovori Avezzancu ao bili njegov poslednji odpor. Pogovor je moral priti polagoma na druge dežele in na Rusijo, kajti ujel sem sledeči Bera rdov stavek: "Kudja?... Povej mi re>ni-co: Kaj je res kje ta Rusija, o kateri se toliko govori? V M govore o njej, a nihče ni bil i Z avtorjevim dovoljenjem prevedel TAl.PA (Nadaljevanje.) j ¿en. nego tudi potrpežljiv mož. Polovica celice je bila izpol-■ P!>I>roHl1 je Bentrda- »«j ffovorij um. Vaaj noben kafone ni t>a n ena s cementnim prizidkom, 111 ta mu toda tam čeprav pridejo kafoni vae- ki ie bil nekoliko vi*ji od obi«<- ob,:'ube kar ni mo»el dlŽHti- povsod, v Ameriko, v Afriko, v nega tlaka in je služil za leži- m**tnih in kafonov?.. Francijo. Toda v Rusiji *če. V kotu je bila luknja. čijej?°ila se godj dobro in nih*c." namen nem je bil tudi jasen. Oba »afonom s,ao°- V nekaterih točkah je bil Be-jetnika. ki smo ju našli v celici, J, ° do.bro' 1J,'° *lot>ro m ne rttr(j0 neomajan, na primer, kasta ležala iztegnjena v drugem liia*ui°J° davkov. Mestni dela- drtr je nane*el pogovor na s»vo-kotu, za vzglavje sta jima slu- {? r"a)o in ^nslužijo mnogo . .. bodo. žila zložena jopiča. Jaz sem tu-, 0 i,VHJ*et ,lr na dan« da PreU" "Svoboda, da sme* javno go- koj napravil po njunem zgle- pajo dru*e» ne da bl b,li sanl voriti?" je vprašal Berardo. teneni. 1'reba je samo pogl«'- m bil DVA "NEZMOTLJIVA" DIKTATORJA V ZMOTI du: legel sem na cement, si sle-kel jopič in ga potisnil pod glavo. Berardo in Avezzanec pa sta se začela razburjeno pogovarjati, pri čemer sta se sprehajala po celici. Avezzanec je rnjbrže radi obeh neznancev govoril prav tiho, kar pa se Bera i d u ni posrečilo. Od vsega pogovora sem razumel samo ti- dati, koliko moramo mi plačevati za blago, železo, klobuke in podplate... Mi kafoni smo kakor črvi. Vsi nas izropavajo. Vsi hodijo po nas. Vsi nas izrabljajo. Celo don Circostanza se je zvezal proti nam. Celo on . . .M Avezzanec ga je poslušal z razprtimi očmi. "Strašno," je zamrmral predse. "Kaj re< ver jameš v vse to, kar govoriš? Ali vti kafoni mislijo tako kakor Iti? . . "Ne "Saj vendar nismo odvetniki... Svoboda ti-ka? Saj vendar nismo stavci, čemu ne govoriš rajši o svobodi dela, o dovoljenju. da smeš imeti zemljo?" Tedaj pa sem — ne da bi zapazil — zaspal. Spati sem moral že nekaj ur, ko me je Berardo zbudil. Sedel je ob mojih nogah, Avezzanec je bil v bližini. Nudil sem se, da še zmeraj GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec Anton Jankovicb, Cleveland, v Waukeganu in poslal $12 za je bil zadnjih nekaj tednov iz- ( njeno Članarino v Prosvetni redno aktiven. Prodal je nad matici. Martin Judnich je po 300 koledarjev in poslal 19 na- slal novce za koledarje, katerih , ročnin. Mary Kaferle je poslala so razpečali 130. Pri tem delu i članarino Prosvetni matici za I sta trni pomagale Mri. Miller-, Krožek št. 1 Progresivnih Slo- jeva in Mr*. Artacheva. | venk in obnovo naročaj M U- [¡¡Frwik Cveu„, Tire Hill, Pa.. talnico Slov. del. doma. Joseph Le ver je poslal novce za oglase v koledarju in dve naročnini, John Krebel pa 4 naročnine in I novce za 200 koledarjev ter $."» podipore Proletarcu, ki jih je je s prodajo koledarja še 'zmeraj v akciji. Naročil je nadaljnjih 20 izvodov. Iz Girarda, O., je ponlala novce za oglase v koledarju s. prispeval Feli* Strurabelj. Klub Sophie Tancek in dala $4.10 v it. 27 JSZ je prispeval v tiskov- tinkovni fond. John Bogatay je ni sklad Proletarca $50. poslal vsoto $4.75 v tiskovni fond, ki je bila zbrana v veseli Na tej «liki »ta Mueeolini in HitUr dva ianird največjih "warmonger, jev" kar jih poina svetovna zgodovin«. Slika ja is r«u ko »t« w zadnji: itila na Brennerekem pre lasu in »kuiala o tvojimi ministri ustvariti vtis, da »ta nepremagljiva. Mussolini je isgubil od tedaj ie skoro vse svoje cesa>-stvo v Afriki, v nagrado in sa potolaženje pa mu je dal Hitler velik del Slovenije, Dalmacijo, kos Grčije in pa "kontrolo" nad "neodvisno" hrvatsko Jriavo. Medtem je tudi Hitler ispre%idel, da ga vojna sreča sapušca. Propad« v Rusiji in srd proti njemu narasč« posebno v okupiranih dešelah. Frank Poličnik, tajnik društva H. 19 JPZS j« sporo. il, da ,. .. . . . • ^ r. . __f ^ »ar, ki ga je prispeva naš stari društvo še naprej ostane v Pro-1 ___._«__ svetni matici s članarino $1 na družbi in zraven tega še en dolar, ki ga je prispeval naš stari znanec in sodrug John Petrich iz Youngstowna, O. Jože Cvelbar, Sharon, sto. kar ie govoril Berardo: "Tale zgodba o velikem Ne- zamrmral preetse. "Kaj re> ver trudil sem se. da še zmeraj z Avezzancem. Njuna mnenja znancu me ne prepričuje. Ali jameA x. v*e to/ k*r «ovorid? A,i ni*ta «pala in da sta se še ime- ¡4 niso več nasprotovala. Po naje ta Neznanec iz mesta ali je ! kato,!,li miH,iio tako kakor raj pogovarjala. * ičinu, kako je Berardo govoril kafone? Ce je iz mesta in na- t! • • • • * "Otp.-osti," mi je dejal Berar- ¡n kako se je kretal, se je vide merava v Abruzze. mora imeti razumem," je Berardo do, "takoj boA lahko zopet spal |0, da je opustil vsak odpor. Bil še prav poseben namen? ..takoj nato znova začel, "ne ra- . . . Ali pozna* zgodbo princa je zopet stari Berardo. Kar mi "Toda, saj se mestnim lju- zumem. čemu so mestni natis- Torlonije?" je pripovedoval d princu Torlo- dem vendar dobro godi," je se časnik, ki ga zastonj dele "Me ne zanima." sem odvr- niji, je zvenelo kakor praviji- dejal. "(iodi se jim dobro ker kafonom... Tudi ne razumem, nit. "Vse zgodbe o princih so si Cgt toda prejšnji Berardo je bil izropavajo kafone. Dobro vem, iemu He veliki Neznanenec ne slične. Ptnti me spati." ves neumen na take pravljice, da so tudi v mestu revni ljudje!' briga za svoje zadeve? Ali je "Vendar pa moraš vedeti, da Medtem ko sta se pogovar- Peppinu Gorianu seje na pr* 1 morda trgovec s papirjem in ti- takozvani princ Torlonia ni niti jala. sem drugič zaspal. Ko Kaj sedaj? Louis Barborich je poslal 6 na- mer prav slabo godilo in tudi kavaliere Pazienza ne živi v izobilju. Zato pa vsi ti tudi niso pravi mestni ljudje, negro so v mesto presajeni kmetje .. cesto, kadar je poizkušal Berardo govoriti tiho, sem izgubil nit pogovora, toda iz Be-ra rdov i h in Avezzančevih kretenj sem spoznal, da se nista mogla sporazumeti. Prav ta- ska časnike, da bi se iznebil pa- pirja? "Kaj so vsi ti ljudje ,0 katerih mi pripoveduješ, znoreli, da hočejo na galeje?" sem slišal Berarda dalje vpraševati. "In princ niti Torlonia. "Ali se ti sanja? žal Berarda. "Vedeti moraa," sem se zopet zbudil, je bilo ' sem vpra- svetlo. Berardo je z ogromnimi koraki stopal po celici sem in je Berardo tja — kakor lev v kletki. A ve znova povzel, "da je priiel ta- aanec je leial v moji bližini, to- «orujejo in poznajo. Tudi radi- ^ar-ic' naročil.še dva kozvani princ Torlonia. ki ^a K\H ni spal. Bil je tako blizu nie- kakor bi me hote) zbuditi. Ali zaupaš Berardu?" m« če niso nori, čemu potem delajo ča-te kafoni kot polboga, pred ne, v?e to?... In tisti, ki si mi o ! okroglo sto leti kot vtSjaski bra-j njih pripovedoval, ki jih je da- njevec nekega francoskega re- je tiho vprašal. mesec. Obnovil je tudi naročnino na list ter prispeval dolar Joie Cvelbar, Sharon, Pa., v tiskovni fond. V Prosvetni je poslal novce 7,a prodane ko-matici so ostala tudi društva ledarje in dolar podpore listu, at. 16 in 192 SNPJ s članarino ki jo je prispeval Slov. delavski 50c mesečno, iz bližnjega West doipi Allisa pa je poslal članarino . , _ . _ . , Stefan Rounun za št. 3 JPZS. too*i,z B'idKepor(a v vzhodnem Ohiu je poslal članarino za klub "Naprej" št. 11 t>. :: JSZ in zraven prispeval dolar Neznanec, veliki Neznanec1 koledarja domalega gotov. Pn Tomšičevemu nredloir i je bil odkrit, je bil tu. delu je pomagal tudi Vin- k romali t mu predlogu. Ob vesti, da je bil Neznanec, cenc Pu*e,i. j' Iz naselbine Red Lodge v go- da je bil Veliki Neznanec ujet. John Teran, Ely, Minn., je rat' Montani se je oglasil Kaje-90 piidiljali zun/alisti, fašistov- pn.slal novce za prodane kol«*- tan Eranožnik. Poslal je novce ski vodje in visoki državri darje in za oglase v njih. Pri za Prodane koledarje, provizi-uradniki na policijo, kjer smo prodaji mu je pomagal John Ja Pa naj kritje poit^ sedeli. Veliki Neznanec je bil: Kunstelj. Slednji jih je naročil I nino- kMp0lif« . s, | Pot Svodov. Pravita, da se) Jo h Krincl Burgettstown, Policija ga je iskala prav za koledar vsem dopade. • Pii rLwlkokdai 7ami,di nrilik^ prav v mestu, toda ali ji je ostal 1 Pa redkokdaj zamudi pnlikj, Anton Shular, Arma. Kans., bi ne prispeval kaj za vzdrževanje lista. Pred kratkem je poslal članarino za klub št. 1!) JSZ ter novce za 12 koledar-ter poslal tudi 6 naročnin. ' Jev- Provizija pa naj gre tis-Iz Strabane, Pa., se je cgla-! kovnemu fondu, je omenil v iil naš stari bojevnik John Ter-1 pisniu. en sam mestni «prebivalec neznan - Vsak je katalogiziran, ie P°s,al Popevke za klub št. opremljen z žigi, vsakega nad- 21 vsot.° 7;a Prodane kolo- la vlada postreljati. kakšen poklic so pa imeli? ... Ali so se ko. krat. ko je oilo najbolj potreb- morda dali postreljati zato. da no govoriti tiho, je Berardo obstal in tedaj ga nista razumela samo naša neznana tovariša v celici, nego vrhu tega po možnosti še ljudje v sosednih celicah. "V zavoju, ki so ga našli v krčmi, so bili pač časniki? ¿imenta v Italijo. Ni bil princ, niti kavaliere ni bil, kakor je don Pazienza. Bil je trgovec z vinom in Klobasami. Imenoval "Da," sem odgovoril. "Vsi kafoni bi mu morali zaupati/* je Avezzanec pristavil. "V Fontamari moraš tako na- se ni Torlonia. nego Torlogne.1 praviti, da mu bodo vsi kafoni (one špekuliral je z vojno, špekuli-1 zaupali. Je izreden dečko. Kar »• _ ! s kalni meščan (radikalni me-j ččan še prav posebno) je kata-; logiziran. opremljen z žigi, policija ga nadzoruje in pozna. Toda kafoni? Kdo pozna kafone? Ali je v Italiji že sploh ke-daj bila vlada, ki je poznala kafone? In kdo- bi naj vse ka-katalogiziral, opremil z nadzoroval in poznal? ral je s soljo, zaslužil je pri far- je doživel, je moral doživeti. Kafoni so mnogošetvilni kakor ciar-ju. Kathy štimac je poslala di? Koliko bo že neki takle zavoj papirja? bi varovali svoje trgovske riiti?" Avezzanec je moral spoznati. da mu Berardo ugovarja _ .. . , muhe. | i v. »I i III ...v. . '» . ■ I"»'/ u f.« *---- —-----------■»- I-----------» VI v.«« ... ...... ■ " • ■ " - .» • • — nje, ki ga je gojil pri odhodu kradel je na desni in kradel je j kega kafona, kakršen je on. To Torej: Neznanec, veliki Ne-iz Fontamare. je bilo razbito, na levi, končno so ga povzdig-1 povej v Fontamari vsem. Na- znanec je bil kafone. Zmeraj Možnosti, da bi si sam koval nili v grofa, nato pa napravili pravite, kar vam bo Berardo znova so prihajali v celico po na svetoval. Vaju bodo danes Berarda, da bi ga pokazali ka-sem drugič j ali jutri prav gotovo izpustili' kemu novemu funkcionarju, ki Vsa pota so bila zaprta. Pode- vprašal Berarda. j in poslali domov. Moja usoda j<* hotel kafona. velikega Ne-j sta je tako hotel. V nacional- Toda Berardo mi cel j. Poslal je dve naročnini in prispevke Prosvetni matici za klub št. 118 JSZ. Naši sodrugi v Detroitu so bili dokaj aktivni zadnje čase. John Zornik je poslal 2 naročnini in novce za oglase v kole- ni Vlili, UMI |J«»v ^aouini . ... — - »• ------ ------- ----- «■ * , In radi kura potiskanih papir- svojo u«odo, da bi našel delo in za princa . . ." natih cunj pozapro toliko lju- si kupil kos zemlje, ni bilo več. "Ali se ti ^anja?" vreden Vsa pota so bila zaprta. Pode- vpra>ai ueraraa. in poslali je obrnil pa je morda drugačna. Oprosti, znanca, izprašati ali pa samo 4. p< Avezzanec ni bil samo si m pat i- nem oziru docela nezanesljiv , hrbet in je začel znova govoriti da ti vsega tega ne razložim, j videti. Ponoči so nas radi var- »eph Klarich poroča, da gredo — Kn ie Berardo vse razložil v! »osti ločili in opravili vsakega tudi koledarji dobro v promet | Fontamari. Najprej pa se mora v posebno celico, toda v nasled-Berardo sprijazniti z Raffae- j "jih dneh so nas radi zaslišanja lom Scarponom. Ostalo že ve." Ob osmih so nam prinesli lo- Sklenjeno za '42, da dam svoji družini prednosti ELEKTRIČNEGA KUHANJA Ohrani potrebne vitamine in mineralije... napravi vsak obed okusnejši in redilnejši Sklenite, da boste od tega leta naprej servirali svoji družini bolj zdrave, bolj okusne, izredno dobre obede ... meso, bogato na vitaminih, in zelenjave, v katerih so ohranjene njih zdravstvene dobrine. To lahko storite za svojo družino s modernim, lahkim, varčevslnim električnim kuhanjem... redilni način kuhanja. Kadar kuhate na električnem štedilniku ni plamenov, ne dima. Spremenite kuhanje na to varno metodo. Commonwealth Edjson Company nec kave. Berardo je prekinil J hojo in je dejal pazniku: "Takoj moram govoriti s komisarjem." vtaknili zopet skupaj. Komisar ie hotel od Berarda mnogo izvedeti. Hotel je vedeti, kje je tajna tiskarna, kdo je Frank Podboy, Parkhill, Pa., je naročil še dva koledarja in obnovil naročnino na list. V Crested Butte, Colo., živi John Sukle, ki je naš dober simpatičar in se nikoli ne brani, kadar je treba kaj storiti za ! Proletnrcn aH za drage naše publikacije. Poslal je novce za prodane koledarje ter dve naročnini od katerih je ena nova. Gesrge Smrekar iz Aliquip-pe, Pa., je podal denar za drugo pošiljatev koledarjev, vsoto za 4 naročnine in $1.60 podpore listu, ki sta jo prispevala s Tonetom Groznikom. Chicago-Cicero, 111.: Angela Ceorge Matetich, Koppel, Zaits 2 naročnini, Cbaa. Pogo-iPa., Hrvat po narodnosti, pra- $2 podpore listu. Mary Jurca pa $1.40 v isti namen. Leo Jun-ko je poslal 6 naročnin in $1 v tiskovni fond. Tajništvo kluba št. 114 JSZ je prevzel s. Malh Ur bas. Seje kluba se bodo vršile od zdaj naprej vsak petek v mesecu v SND. Jo- relec 6, Frank Zaitz eno m Frank Podlipec 2. Anton Zornik iz zap. Penne tiskarnar in ali ima sodelavce, je poslal 2 naročnini, novce za Toda Berardo ni odgovoril. Be- koledar in oglase v njem ter rardo je stisnil ustnice med zo- $12 kot letno naročnino od vi, da mu slovenščina ne dela zaprek. Pred kratkem je naročil naš koledar, kateremu smo priložili par izvodov lista na ogled in rezultat je bil, da smo z obratno pošto prejeli celolet- "Počakaj, da prideš na vr-^rara , sto," je odgovoril paznik in od- ho in 1 Dramski odsek kluba št. 1 JSZ rillfAM», 1IX. vprizori V NEDELJO, DNE 15. MARCA V DVORANI SNPJ. 2657 SO. LAVVNDALE AVE. komedijo v treh dejanjih POSLEDNJI MOŽ Vstopnice v predprodaji 40c. PREBITEK V KORIST PROLETARCA PO IGRI PLESNA ZABAVA KRITIČNA MNENJA, IN ■k KOMENTARJI John L. Lewis je predlagal i unijam slogo, a se je itkazalo, da mu je bilo pri tem le za udar na CIO in na Roosevelta. S tem, pravijo, je odigral, razen v UM W, kjer je usidran diktator. (Več o Lewisovi zahrbtni potezi je na prvi strani v tej številki.) Rev. James Cherne, ki je bil pred leti župflik v Sheboyganu, piše, da je on sedaj edini slovenski duhovnik v vsem Blejskem kotu in v Bohinjski dolini. Jugoslovanski Obzorv Milwaukee ju poroča: "Rev. Jame« Cherne, bivši sheboy-I«niki ¿upnik, o katerem nistuo iaaa izbruha vojne med Jugoslavijo in oai-•čem culi ničesar, se je te dni oglasil • karto svojemu prijatelju, tukajšnje, mu g. «upniku Antonu Schiflrorja, na kateri sporoča, da jo sedaj on edini slovenski duhovnik v vsem tako* avaoem Blejskem kotu in Bohinjski dolini. Ob nedeljah vrši »vojo dušno pastirsko sluabo po aupnijah v okolici Bleda, ob delavnikih pa mora v oddaljen« bohinjske kraje. Da njega ni aadela enaka usoda kot druge slovenske duhovnike, se ima najbri zahvaliti varstva svojega ameriškega držav. Ijanstva, ki so ga naciji in fašisti vsaj od početka se kolikor toliko respekti« rali. "Siba božja", piše Rev. Cherne, "je aadela vse naše stanove, ker smo jo vsi stanovi tudi aaslniili." Za Sheboygančane je zanimiva ta veH zato, ker so Cher-neta odslovili in mu rekli, da naj gre v "pokoj", a v starem kraju pa je on dober duhovnik kar za polovico Gorenjske. Spremembo v jugoslovanski vladi tolmačijo za potrebno radi tega, ker je prejšnji premier Dušan Simovič general, in vg-led tega neprikladen za 'politika. Novi premier Slobodan Jo-vanovič je politik in vrh tega advokat, kar ga že samo na sebi označuje za "politika". Kaj je prav za prav v ozadju odstranitve Dušana Simoviča iz vlade, ni bilo javno Še nikjer pojasnjeno. To, da je on general, ne more biti vzrok njegove odstranitve. Saj je tudi poljvki premier Sikorski vojak po poklicu in general, pa vzlic temu slovi poleg češkega predsednika Beneša za naj zmožne jšega državnika, kar jih imajo za-mejne vlade. Neka "teta" prosi Slovence v! Ameriki, naj pridobe papeža, da proglasi pokojnega škofa Barago za svetnika. Hudo ji je, ker Slovenci, četudi smo pobožen narod, nimamo v pratiki nobenega svojega svetnika. Piše: da dobimo na oltar svetnika SUveno*?" "Teta" je priobčila svoj klic v Ameriški Domovini. Značilen je vsled vere, da je treba imeti tudi v nebesih "|)olitičen" vpliv, ne samo v mestnem svetu v Cle-velauidu. Kajne, če bi papež proglasil Friderika Barago za svetnika, bi ga Oče nebeški priznal za našega "koncilmana" in mi bi molili, da naj nam pri božjem stolu priprosi to in ono. Ker pa ni še svetnik, ga v nebesih ne priznajo za kaj posebnega, in tako smo popolnoma brezvplivni tudi nad zvezdami. Dobre službe so silno važna stvar. To ve vsakdo, ki jih ima pravico oddajati, med njimi novi clevelandski župan Frank l^ausche. Premalo jih ima. in upoštevati mora pri imenovanjih tudi druge, ne samo Slovence. Dosedaj je imenoval le Lokarja in Miheliča v res važne pozicije. Nekaj drugih rojakov še pričakuje, da se jih bo spomnil. Bolgarska federacija SLP (Socialist Labor Party) je prispevala njenemu angleškemu glasilu Weekly People nad $2,-200 in syojemu glasilu Rabot-nički Prosveti skoro $6,000. Zanimivo je, da.ima SLP v Ameriki glavno oporo med Bolgari.! med Srbi, in nekaj med Madžari in Finci. Jugoslovanski Glasnik je v izdaji z dne 22. januarja označil "Srbobrana" za fašističen list. "Srbobran" je med ameriškimi Srbi to, kar med Slovenci "Prosveta", namreč glasilo glavne in edine srbske podporne organizacije. "Jugoslovanski Glasnik" (hrvatski list v Chicagu) se zgraža nad omenjenim srbskim glasilom zato, ker zaradi Paveliča napada vse Hrvate. "Srbobran' ima močno oporo v jugoslovanskem poslaništvu v Washingtonu in v za-mejni vladi. Oprijel se je tiste struje, ki propagira, da naj Sr bi od vržejo idejo jugoslovanske federativne države in so odprto izrečejo za "veliko Srbijo'*. Pavelič hoče "veliko hrvatsko državo", Srbobranovi Srbi pa veliko Srbijo, v kateri naj bi bila tudi Hrvatska, Hrvate pa se pobilo v nji, kakor Pavelič pobija Srbe. Tak boj med a merskim i Hrvati in Srbi »koduje obojim in enem jih ameri5ki javnosti predstavlja za "Bafkance*' v najslabšem pomenu besede. Casi sedaj so tako resni, da Komisar Moloto* je v pose*) krvavo potrebujemo dobrega priprošnjika pri Bogu. Ali ne ni poslanici ožigosal zločine, ki jih uganja nemška armada v r - T"----r" ---o—- ---- —~ i w - bi mogle me slovenske matere, • okupiranih delih SovJ. Unije, in slovenski očetje pomagati . . .'izjavil, da bo vojnr za civiliza- cijo uspešno končana edino, ako se Hitlerja popolnoma porazi. Njegov dokument je dober, vendar pa se od onih, ki jih je pisal od avgusta 1039, pa do nemškega vpada v Sovjetsko t'nijo, zelo razlikuje. Amerikanski Slovenec poroča, da si je kupil nov linotip, ki stane $6,000. Omenja, da je tc najmodernejši stavni stroj. Skoda, ker ni nikaikršnega takega stroja, na katerem bi bilo mogoče tudi gradivo izboljšati. — j; P. William Brunsshmid, ki je bil nefcoč zelo deloven slovenski časnikar, se je po mnogih letih oglasil v Prosveti prdti u-metnemu maslu (zoper oleomargarine). Wisconsin, ki je v mlečnih (produktih izmed vseh držav na prvem mestu, je tudi v ospredju borbe proti nadomestilom. Eno najnevarnejših v tekmi z mlekarji je oleomargarine. Farmarji, kjer živi Brun-schmid, se preživljajo z mlekarstvom, mnogo delavcev v či-kaških klavnicah pa v izdelovanju oleomargarina. Kadar bo ameriško gospodarstvo pametno urejeno, ne bo vzrokov za take boje. "Balkan Balkancem" je geslo, ki sta ga naglasila v pogodbi za zvezo med Grčijo in Jugoslavijo fprkkï in jugoslovanski kralj. Geslo ni napačno, napačno pa je ozadje gesla. Pomeni namreč, da mora Balkan nazaj v pest balkanskim kraljem. Tudi albanski kralj Zo*r soglaša s tem, in bivši rumunski kralj Karo!. Nihče izmed teh vladarjev ni bil v korist balkanskim narodom. Dnevnik "Novo Vreme" v Beogradu, ki je sedaj urejevan po navodilih nacijske cenzure in Hitlerjeve propagande, piše, da bo nova Srbija svobodna, velika in neodvisna samo, če se vrne "ideja velike narodne srbske države". Isti naciji narekujejo slične članke hrvatskim urednikom v Zagrebu — namreč, da postane Hrvatska velika le s povrnitvijo k načelu velike narodne hrvatske države. Nemci se smejejo in žanjejo po Hrvat>kem in v Srbiji. A h te Pavelič je v srbskem tisku v Ameriki silovito napa-dan. To je prav. Ni pa pravično, ker hrti tisk srbskega "kvizlinga" Milana Nediča le redkokdaj omeni in še to bolj z opravičevanjem kakor z zgražanjem. Pavelič v Zagrebu in Nedič v Beogradu irta v službi Hitlerja. Torej čemu delati razliko med njima? ii i» Kov orkester. Nahajamo se v vojni, pa'je umevno, da posega Stric Sam po miade ljudi tudi v pevske »bore. Zbor Zarja bo valed tega dokaj prizadet. Na našo p»uJ bliko apeliramo, da naj nam vslad te nove te ž koče stoji ob strani tako močno, kakor dose-daj. Le a tako akupnoatjo bomo lahko uspešno nadaljevali i svoje delo in čatkali boljših čaaov, ki si jih obetamo po vojni. Natančnejše o sporedu te Zarjine koncertne prireditve bomo poročali pozneje. Tu vas le opozarjamo, da ai rezervirajte nedeljo 1. marca za poset na Zur-jin koacert. — Pub. odbor. h Big Tony" Tomšič poroča Oakland, Calif. — Ker se iz naše "z*ate" Californije nihče ne oglasi, bom pa jaz poročal, da nas Japonci s svojimi bombami sem še niso dosegli. Že za božične praznike so jih nam obetali, češ, da bodo oni igrali "Miklavža" in nam prinesli darila v obliki bomb. Pa ni bilo sile. Res *mo imeli '^black-out", a žena in jaz nisva imela nobe nega strahu radi tega. Bil sem ravno v "kevdru", ko je sirena naznanila, da tnoramo vse za-temneti. K sreči sem držal za pipo, s kozarcem pod njo, pa sem nato lahtko natakal kar v temi in se tako brezsikrbno '\retai" samega sebe. Moja mre. je slutila, da se dobro zabavam, pa je pričela razbijati ipo podu, ceš, pridi no ven, ali se bojiš? ! Nisem hotel ugovarjati, p« sem se preselil v kuhinjo, in nato sva v temi skopaj čakala, kdaj )>ade bomba, ali pa bo dan signal, da lučii ¿a|a nove Vzhc temu sem dobil dve naročnini «a Proletarca, med njima eno novo in pa tri "copake" v podporo mojemu predlogu. Prispevali so jih po enega vsaki Rose Zonta v Indianaipolisu, In Ignac Travnik ter Albert Na- Í>rudnik v Detroitu. To so stori-i na svojo roko, ne da bi jih jaz kaj silil k temu, poleg pa so me Še tretali z železno vodo in s pivom. Takih je treba, pa bomo napredovali. Za list torej hifem dobil dosti, a toliko vendar, da je boljše" kot nič. Najino potovanje sem opisal dolcaj natančno v Prosveti. Bilo je nadaljevano v dvanajstih izdajah. Delo je biki menda nekako nerodno, a kaj naj se «ploh pričakuje od takega ^kmetavzarja" kot sem jas? Vseeno, spis ai bom ohranil za opomin. ' V 1790. številki Proletaria me je moj prijatelj Tone iz Cle-velanda še celo pohvalil in dejal, da se mu moj potopis dopa-de, zraven pa namignil, da kaj takega od "Big" Tonyja ni pričakoval. Izgledam pač kot kak "hribovec", "kmeta vte ar", — ha — ha — ha. Toni ga je tu polomil, a ni mu treba misliti, da se mi je s tem zameril. Ako bi bil zapisal t4slamorezec" namesto "kme-tavzar", bi bil pisal po moji šprahi in pa moji soprogi bi se bil prikupil, ker kadar ona zbija šale, mi tudi pravi "slamo-reznik". A cenjeni večni popotnik, imam jo vseeno rad, čeprav se šali z mano, kakor imaš ti rad svojo Cihko. Veš, Tone, moja soproga je 'zares pridna. Vse pfoiča zame, kupila je karo, s katero sva se vozila, pla- gumijaste obroče, lahko znova prižgemo. Padlo plačala ves gasolin in tudi za ni n»a na* ničesar in tako je va- pivo mi je dajala, kadar sem ja minila brez vsake nesreče. j bil žejen. Vidiš, kako sem sre-• 1 čen! Ne preostaja mi drugega, Na lanski »božični večer se je kakor da ji na vsak plačilni vsa naša družina zbrala pri na- dan izročim svoj ček, potem pa jini hčeri Rose. Božično d reve-' ga takole na drobno dobim na- n PODPORNI JEDNOTI W S i PRISTOPAJTE k v i SLOVENSKI NARODNI S S USTANAVLJAJ 1E NOVA DRUŠTVA. DESET ^ ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO fc S 9 d« as.oo k In Clcero W naroČite si dnevnik PROSVETA Naročnina aa Zdrniene drftave (hrven Chkega) In Kana na letet $3 00 is pol tfrte) fl.ftO ta ÍStrt letat ta CW«ge $7.SO Sa celo leto* $3.75 sa pol letat m laosemstve $».00. § 5 Naslov to list in tajniitvo jt; 2057 Ko. Lnnndale Avenue § ( hira||o, Illinoia „A Spomladanski koncert pevskega zbora "Zarja Cleveland, O. •— Ker se nahajamo v tako resnih časih kot so sedanji, je naš« dolžnost še pesebno paziti, da si ohranimo saj to kar smo si skozi mnogo let s trudom in na^pori ustvarili. To je naša kultura, in brez nje ni pravega življenja. Pevwki zbor "Zarja" deluje na tem polju že 25 let in skrbi, da nasa pesem ne izumre, fle ni dolgo, kn wno opravili uspešno z enim koncertom, in sedaj se pripravljamo na drugega. Vr šil se bo m nedeljo 1. marca v avditoriju SND na St Clair Ave. IViČne se nb 6. zvečer. Vzrok, da smo se odločili za to spremembo je, ker veliko naSih Nudi red. V načrtu imamo sprt riekaij tiovih lepih pesmi in pa venček oziroma izvleček iz o-pere "Gorenjski .«davček". Poleg tetga bo v sporedu še poseben prizor, ki ga je zasnoval Len Poljšak. V njem bodo predvajane lepe domače pewnl, ki jih na*a publika tako rada si uši in poje. V druirem delu sporeda bo vprizorjena ertoof«pel je Miklavž (ameriški, ne japonski) in razdelil da-j rila. Bil je »zelo radodaren vsem. Mene je zanimalo edino kar je meni poklonil, namreč tri pajnte "železne" in eno "ki-što" piva. Sam *ebi sem «e tm»e-jal, Miklavžu pa se «zahvalil in se mu priporočil, da naj se še oglasi. Za nameček f>a sva prejela od sorodnikov, prijateljev in znancev 183 vošcilnih kartic k praznikom. Je res, kakor pi* Se Trbovčev Tone v svoji koloni, kako prijetno je imeti prijatelje. I/eto 1941 bo ostalo marsikomu trajno v spominu, posebno še dan 7. decembra, ki je datum zahrbtnega japonskega napada na Havajske In Filipinske otoke. S tem dnem je v Zed. državah nastalo geslo "Remember Pearl Haiibor" (Zapomnite «i Pearl Harbor). In • tako je prav. Japonci bodo svoj napad drago plačali. Tudi meni ostane lansko leto vedno v Hponiinu. čitateljem sem pr«llagal, da naj vsakdo, ki zmore, podpre Proletarca s "copakom". Pred>log sicer ni šel na "Hpiti&no glasovanje", a podpiran je bil s «prispevki y tiskovni sklad v*ekrižem. Bil sem kar vesel tako velikega odziva ih hvaležen sem vsem prtopeva-teljerg. fcellm le, da ostanejo temu listu enako prijateljski tudi v bodoče. Zato sem tudi o-menil, da naj mu poleg pisanih voičil v času zadnjih božičnih in novoletnih praznikov prilože še ka\j takega, s čemer se v tiskarni lahko poravnava račune. Kajti «golj besed, kot sem omenil v tistem ¡predlogu, ni mogoče zmenjatf v banki. In res, tudi to moje priporočilo ni bilo brez uspeha. Minulo leto mi o«tane v sporni mu tudi radi mojega potovanja. Prevozila sva z ženo 6,984 milj brez vsake nezgode in obokala mndgo naših prijateljev širom Amerike. Za Proletarca na tem potovanju nisem mnogo agitiral, ker sem bil preveč ea-poslen s konce rti no in s pivom. saj. Naj živi še mnq¿o let, ker je tako pridna gospodinja. Naš večni popotnik v metro- v takih rečeh bolj rodoljuben in radodaren. V sedeš «e na poulično. Pred teboj sede ljudje, ki čitajo. Pa vidiš, tudi ako ne bi hotel: Bitka tu, bitka tam, mnogo ubitih, ladja potopljena, itd. Kam bi človek šel, da bi bil -aj eno popoldne prost te živčne borbe? I)cbro, v nedeljo popoldne in zvečer 15. marca si lahko odpočijete. Tega dne namreč vpri-zori drarroki odsek kluba št. 1 JSZ komedijo v treh dejanjih "Poslednji mož". Da*cast Thomasu znali, so ga vsled njegove prijaznosti in vljudnosti radi ime li. Očetu in druigim sorodnikom na težki izgubi iskreno sožalje. s petimi Japonci," je nam pripovedoval in iz odpora male ameriške armade na Filipinih togleda, da je to res. John Aukle. Zgodovinski dnevi Jugoslavije v letu 1941 Ameriki tisk je priobčil časovni pregled glavnih dogodkov, ki so se ugodili po svetu In v K v ropi leta 1941. Jugoslavija je v teh časovnih pregledih med prvimi mesti. 'The New York Times" je v fvoji številki dne 28. decembra ¡.iriobčil zanimiv pregled najvažnejših zgodovinskih dogodkov, ki so se zgodili leta 1941. Jugoslavija je v tem letu od* pral a vano zgodovinsko vlofco. !z "New York Times"-a prinašamo naslednji seznam pomembnih dni. "26. marca 1941. -t- jugoslovanska vlada podpisuje sporazum z osu&čem. 27. marca—narodni upor v Jugoslaviji vrže vlado in postavi proti-osiščno oblast. 6. aprila—nemška Vojska napade Jugoslavijo in Grčijo. Beograd pod>pisuje pogodbo o. nenapadanju. 8. aprila—Nemci prispe jo do Egejskega morja in preprečijo zvezo med gnMco in jugoslovansko vojsko. 12. aprila—Sovjetska Rusija obsoja Madian%ko zaradi napada na Jugoslavijo. Opisujoč pomen in smisel važnejših dejstev v letu 1941. "New York Times" pravi: "Vso zimo je bil Baikan vznemirjen zaradi vojne živcev, s katero Nemci ne prizanašajo. Prvega marca se je začelo vojaško delovanje. Nemški vojaki *) vdrli v Bolgarijo in Sofija je podpisala pogodbo s silami osi-šča. Pozneje istega meseca je jugoslovanska vlada popustila pred neizdržnim pritiskom. Potem je prišel prvi preobrat... 16.000,000 močnih Jugoslovanov je odbilo sporazum in napodilo vlado, ki jih je izdala. Zgodaj zjutraj 6. aprila so nacijske vojske začele vpad v malo kraljevino. V manj kot sedmih dnevib je nemška vojaka prodrl« do Soluna in junaški Grki so bili v precepu." O uporih v Evropi isti list pravi: "V zasedenih krajih Evrope nastajajo upori, napadi in nasilja najbolj opozarjajo na nepremagljivi duh zasužnjenih narodov, tako so vojske v srbskih in grških gorah na delu, da po-tolčejo osvojevalce. stilo, Če ga bo čital. Iz tega dopisa torej vidite, da me japonske bombe še niso pokončale. Pozdravljeni in na svidenje, če ne osebno, pa v prihodnjem dopisu. Anton Tomšič. » Poslednji mož" pride k nam Chlcago, III. — Vojna je. Pa draginja narašča. In at.rašijo nas, da sladkorja ne bo, kar bo za sladkosnedneže šr ekstra slabo. Časopise bereme. Pišejo o vojni. Radio poslušamo. Poleg reklame bme iz zvočnika poročila o vojni. Gremo v kino. Vstajnrno, ko zaslišimo patrio-tično himno. Na filmu gledamo prizore z bojitšč. Gremo ven. V veži kliče govornica, kupujte obrambne za-doltžnice! Drugi dan na delo v tovarno. "Pladilni dan je danes. Pomagaj vladi. Tvoja doižnost je. Pusti nekaj od svoje plače za obrambne znamke." Prideš domov. In spet sliiiš: "Tegh je ubilo, ko je padlo letalo na tla, in našemu sosedu so pisali, da mu je ubilo sina v vojni*" Otroci gledajo slike, čitajo naslove in z jeznimi besedami pobijajo sovražnike. Posebno Japonce. Greš na društveno sejo. "(Prispevajmo za cigarete vojakom, ki so naši člani." DruHtveni bratje kar tekmujejo, kdo naj bo V petek 30. januarja -priredi črkaska organizacija S. P. banket v počast Normanu Thomasu. ki ho govoril ob tej priliki o prod metu, da-li nam sedanja vojna prinese socializem. Vstopnina (vštevši večerjo) je $1 za osebo. Pričetek banketa je ob 6:30 zvečer. Slovenski fantje v armadi Cresled Butte, Colo. — Tukajšnja naselbina Meje 1400 prebivalcev. V ameriški armadi jo sedaj 24 naših fantov, drugih 35 pa bo pozvanih vanjo vsak čas. Večinoma so slovenske in hrvatske narodnosti. • Moj sin je pri vojakih že eno leto. Domov je iprlSel na dopust koncem decembra. Pravil je, d« imajo hrano zelo dotoro. In da so imeli na božični dan prav razkošno kosilo. Servirali so jim tudi purana. Ker je v njegovem taboru 20,000 vojakov, je bilo treba za tolikšno množico pač mnogo puranov., "Vsak ameriški vojak se smatra sposobnim za spoprijem AGITATOII.il \\ mil » "» nfr ■ * Vse naročnine, ki Jih pošljejo aa* •topntlci in drofi affitatorji Prolctar* ca« so ¿tote na hesi polletnih n«ret ain. Nam reč agitator, ki posljé ano •elolatno, ja aaheleacn v tem •«««•• mu s dvoma polletnima. 19 12 Ant. Jenkovlch, Cleveland, O. Pmnk Cveta«, Tire Hill. Pa Loviš Berhorich, Milwaukee, ; WU. Chas. Poforelec, Chicago, III. Anton Shular, Arnu, Kans. Leo Junko. Detroit, Mich. Frank Zaita, Chicago, III. John Krekel, Cleveland. O. Anton Udovich, Oglesby, III. Cleorge Soieekar, Aliquippa, P«. John Placktar, Dearborn. Mich. Joseph Sney, Bridgeport, O. John Marolt, W. Mineral. Kans. Frftnk Stih, Shekoygan, Wis. Frank PndJipec, Cicero, III. Mary Keferle. Clevelat.d. O John Trrtelj, Strabane, Pa. Joka» Z orni It. Detroit, Mich. Angela Zaita, Chicago. III. Anton Zornik, aap. Penna. Joseph Lovor, Cleveland, O. John Sukle. Crested Butte. Cole Sknpaj v tem lakatu (4 tednr. od 27. dec. 1941 do 24 Jan 1942) 101 '4 naročnin. Prejšnji iakat (4 tedne) 13a naročnin. 10 5 6 6 5 4 4 3 2'% 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 * ..........»M i.......t......I.....limn ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKo TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, IIJ- TA MOHA*K «TOT FROLETAREC SE TISKA PRI NAS Î i Î ZVON KO A. NOVAK: SUŽNJI "MODERNE" DOBE ČEZDRNINSTRN SLOVENCI IX. Sloven ke pradede je deloma pritiskanje »ovrainih ljudstev, deloma pa pomanjkanje živil prisililo k temu, da so se jeli seliti na zajiad in jug, kakor se jp to primerilo tudi germanskim ali nemškim plemenom. Preseljevanj« nlovainkfrh plemen z2 je pričelo že proti koncu drugega stoletja po Kr. r. in trajalo t ja do polovice sedmegu stoletja. Najprej so se Slovani pleme za plemenom sct!lli na za pa d )X>polnom« mirno ter se polastili pokrajin, ki ao jih zapustila germanska plemena. Ti .'?vt>nioKapadni Slovani so s*» po jezikovnih razlikah delili v Poljake, polaUske Slovane in Pomoriane (v pnrakt pokrajini Ponmiem), lužiske Srbe, Čehe in Slovake. £e odnekdaj pa bili Slovani naseljeni po deželah med Vzhodnim in čnnini morjem, mej Karpati in Donom, zgornjo Volgo do Novgoroda in od tamkaj do tmiočja med Vislo in Odrt». A\x tudi proti jugoza-padu so silili Slovani ter sc naseljevali po sedanjem skem. Ko je po Atilovi smrti 1. 453. razpadla hunska država, so začeli Slovani prodirati prek) dolnje Donave v pokrajine bi-zantin kega cesarstva ter si v šestem stoletju osvojili večino balkanskega i>olotoka južno od Save in Donave. To so bili tisti Sloveni, ki se zdaj imenujejo Hrvatje, Srbi in Bolgari. Z Obri so jeli Sloveni proti koncu šestetga stoletja z mečem v roki prodirati proti zatpadu, kjer sc je baš takrat primeril znamenit »zgodovinski prevrat. L. 568. so namreč Longobardi. ki so imeli v posesti vzhodne alpc&e dežele in del sedanje Ogrske, odeli v Italijo ter pustili vse tiste prostrane pokrajine brez vladarja. Te so prevzeli Sloveni in Obri. Toda Obrt so se kmalu preobjedli kruha, ki so ga jim dajali pridni Sloveni, ter podjarmili svoje zaveznike in' zagospodovali nad njimi, dokler se ti niso naposled popolnoma otresli krutega obrskega jarma ter tami zavladali zemlji, ki pa je bila v sedmem stoletju veliko obsežnejša, kakor je dandanes. Slovenci ?o zasedli dolino Save z vsemi njenimi pritoki, prodrli ob Dravi tja gori do topla-čkega polja na Tirolskem in ob Muri (lelače v Gornji Stajer pa v sedanjo Gornjo in Dolnjo Avstrijo. Sčasoma so se razširili po sedanjem Kranjskem, štajerskem in Pri morju ob Jadranu. Pu.«trišrka dolina na Tirolskem, solnogra^ki Lurtjaai, dolina Aniže med Gornjo in Dolnjo Avstrijo, vsa ta zemlja je bila v slovenskih rokah. Na severu je Donava ločila Slovence cd sedanjih Čehov, na jugu pa s» zasedli severni gorati del ,Kurlanije tja do reke, ki se imenuje Taljamento, in vso Istro « Trotom vred. Na «Mneru je šila meja tedanjega ^ovenskega sveta od izvirka reke Rivnice (Rienss) na Ture (Tauern) do starega mejnika nn-d Tiroli in Solnogra-Hratične čehoslo.a-Me reptrblike, Hrvatske. Srbije. Slovenije, Belgije, Grčije itd. Kc.lki so pc-iseljenci iz teh krajev, ki bi simpatizirali s Hitlerjem. Skoro vsi detujejo, da se mu čimprej stori kone**. A zaradi možnih JOHN L. LEWIS SE GIBXNJU CIO JAKO ZAMERIL (Nadaljevanje s 1. strani.) stvom u'biti z oznanili prošlo soboto v radiu i« nato v časopisih. Ni se mu posrečilo. Murray ni na^edtijak. So-ciaNati nimamo nobenflfti vzr»-ka, da se bi ogrevati za njegovo politiko, ipač pa le toliko, da m j pomagamo v unljskem gibanju. Je pa dobro, da mu pomagamo proti politiki J. L. Le-wise, ki jc delavstvu kvarna posebno na'političnem polju. Jugoslavija več ne izvaža in Sovjetske Unije nad 300,900 mož pehote, mnogo letalcev in tudi precej vojnih ladij. Na prvem mestu v številu moštva so Poljaki, na drugem Francozi in na tretjem Nizozemci. Številno zastopani so tudi Čehi, Belgijci in pa Sibi, ki se bore proti invazljskim četam derna, Grki pa v Afriki. PRIIIKIIHi: KLUBOV J* S. liti v teh tako neznansko zmedenih in žalostnih ranih. Presojanje dogodkov doma in po sveto (Nadaljevanje 8 I. rtrani.) dobila v polni meri od nas iele pod Rooaeveltovo administracijo. Ameriaki farmarji bodo smeli svoje produkte podražiti ¿c 11 odstotkov. Tako se glase poročila v tisku in pa sklep v kon- in argentinska vlada v nesoglasjih bas zaradi tekmovalnih od-nošajev z Zed. državami. Posledice izkoriščanja Naciji imajo za propagando proti Zed. državam v južno-rmsr&krh deželah sijajqo }>t» Ije. Isti hogats^i, ki izkoriščajo nas tukaj, so si pridobili bogastva tudi v centralni in v Južni Ameriki. Milijone, stotine milijonov dolarjev Črpajo iz njih leto za letom, d očim domačini garajo za sramotno nizko mezdo, . a je Hitlerju lahko doka> zovAti, da Južni Ameriki okrn i pravični. Sumner Welles se je na kon gresu. A v resnici bodo pridelke podražili le prekupci, far-|ferenci v Rio de Janeiru potru marji pa bodo sicer tudi dobili )(jil dokazati, da m lahko socia- komplikacij. ki bi lahko nasta le za pri/-adete posameznike, je najfcoljfc», da vsakdo iz omenjenih detel, ki št1 ni državljan, javi v pristojnem uradu in pove, da je doma z nam sovražne države. K: i-a je tudi n jemu sovrwž>na. Nova jugoslovonska vlada V prvi polovici januarja t. 1. je premier jugoslovanske zamejile vlade general Sdmovič dstepil, na njegovo mesto pa ie bil imenovan dr. Slebodan l< vanovič. Novi vojni minister ie general Draža Mihajlovič, poveljnik siibskih in drugih jugoslovanskih čet ni kov, ki se bo re proti nemškim in drugim sovražnim četam v Jugoslovan-•kih irorah (večinoma v Srlnii, Hr-ni, Hennrovinl in v črni mri. V ostalem so v novi jugoslovanski vladi vsi prejšnji ministri, med njimi dva Slovenca, lr. Miha Krek in Franc Snoj. Slednii se je zadnji pondeljek oglasil v našem uradu. Po zadnjih por^Mlih nem-gospodar kih ustanov je po vsej Evropi in zlasti na Balkanu goii.;Odairko stanje kritično. Omenjeni nemški viri po-udaijajo, da je Jugoslavija da nes pa //na pokrajina in da .-vojih pridelke v več ne more izvažati, ker njeni pridelki celo za njeno prebivalstvo niso za JoKni. (V šestih mesecih je Jugoslavija iz najbolj produktivne težave postaja pauvna pokra-|H)znei'vh I kjer Pr^Wv^lstvo brez hrane in brc*, kurjave in kjer se že kî 'žejo nalezljive bolezni, kakor I if us.) Vesela nov;ca Kakor poročajo, ta ljf kn in čehoslovaška vlada, fci imata obe začasno svoj sedež v Londonu, pravkar odobile načrt za federacijo ali zveao obeh dežel v Evropi, brž ko se otrese ta nacijskefga jarma. Najprej je v tisti izjavi rečeno, naj bi se tej federaciji pridružile druge države v tistem okolišu. Federacija bo imela skuipne smernice v zunanjih, vojaških, go ^odarskih, socialnih in ob-čilnih zadevah. Imela bo tudi skupen generalni *tab in v vojnem času skupno vrhovno poveljstvo. Skleniti se bo morala tudi carinska zveza in začrtati liHcupna denarna politika. "kern gorovju do Arldke škrbi- I Ustave zveznih dežel bodo jamčile vsem drža vi jamom osebno svobodo, svobodo vesti, znanosti, tiska, govora in zborovanja, potem ndonu tudi grški in jugoslovanski kraij. Pravita, da je ta .rporazum med njima* temelj bodoče balkanske federacije, ki bo odprta tudi Rum unij i. Bolgariji in Albaniji, Čim dobe samostojne, resnične ljudski1 vlade. Jugoslovanski četniki se živi nikomur ne podajo Neki tuji opazovalec, popisujoč borbe četnikov, pripoveduje o slodečem žakfctnem prizoru : Skupina četnikov je skrita v neki koči čakala sovražnika. Sedem ur so sc borili z nad-močnim sovražnikom za življenje in smrt. Ko so ubili mnogo vojakov in končno . izstrelili zadnjo svinčenko, so zažgali hiSo. Splezali so na stre+io in vrgli v*a>k svojo bombo med sovražnike, nato pa ri vsak sebi pognal v glavo kroglo, zadnjo, ki jo četnik vedno prih*rani za--e, ter popadali v ci^eni. JANUAR CHICAGO, ILL. — Ob:ni zbor SlovemVega dcUvikefa centra v f>« lok 30. innuaria v lastnik protlorik. MAREC CHICAGO, ILL. — V nedeljo IS. marca 1942 prireditev t korist Prole-tarca v dvorani SNPJ. CLEVELAND, O. -Koncert "Zar-je", v nedeljo 1. marca v S. N. B. APRIL BRIDGEPORT. O. — Majska pro. •laea kh»b« Naprej št. 11 JSZ » soboto aprila v dvorani na Boyd»-villu. MAJ CHICAGO, ILL. Koncert "SaveM v nedelj« 3- maja v dvorani SNPJ. CHICAGO, ILL. Majska »Urnost kluba »t. 1 JSZ v petek 1. maja v ! Slov. del. centru. JUNIJ CHICAGO, ILL.—Piknik v korist Prolelarca v nedeljo 14. juuija pri Keglu v Willow Springsu. NOVEMBER CHICAGO. ILL. v nedeljo 29. SNPJ. Koncert Save novembra v dvorani Kadilci v Nemčiji smejo kupiti le po 3 cigarete na dan Kdor je strasten kadilec, ve, kaj pomeni prepoved, označena v gornjem naslovu. Tri ciga-rrte na dan, to ne zadošča ka-iik-o niti za zjutraj! Kaj pa kadilke? Ista naredba. ki določa le po 8 cigarete na dan, pravi, da se j»h ženskam sploh ne .«»me prodati! Nemčija ima sicer 'jne «oče biti konec, ga hoče hraniti za vojake. Spremembe v ameriškem kcvanem denarju " i' tt > l «i i Ameriški niklji bodo vsled sedanje vojne kmalu brez niklja. RekK jim bomo bržkone 'nikel* tudi potem, ko bo v njilv -amo baker in srebro. V seda* njih je tri četrtine bakra in eno četrtino niklja. Po novem pred-£tr, ki je bil predložen kongresu, l)o v njih polovico bakra in polovico nrbra. Z odpravo niklja iz ni kijev se bo prihranilo za municijsko industrijo 485 ton niklja na leto. DRUGE PRIREDITVE IN SEJE CHtCAGO, ILL. — V soboto 28. februarja občni «bor Jugoslovanske-(« kvanilnefa in posojrlnrg« diuitva ▼ Slovenskem Hel. centru. Ako s Proletarcem soglašate, izrecite mu priznanje s pridobitvijo novega naročnika. Lirten to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1510 kilocycle* (Top of the Dial) Moč zavezniških dežel, ki so okupirane, na bojiščih vseeno velika Okupirane dežele z zamej-nimi vladami imajo na bojiščih na strani Arglije, Zed. držav I NEED YOUR HELP! WHAT TO 00 • • Co-opcratc in war regulations made by the authorities. . ' | Invest in defense Bonds and Stamps Support the Red Cross. Work at your job—whatever you do—with your mind set on one aim: To Help Your Country to Win! ■ " —**--- \ Društvom in Klubom i Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v PROLETARCU 99 BARETINCIC & SON i POGREBNI ZAVOD Tel. 1Î0-5C1 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. PRISTOPAJTE K NARODNI I SLOVENSKI ; PODPORNI NAKOriTR SI l»NKVNIK ! JEDNOTI I TA J • Slan« s« « r lo l«to $€.00, pni lala $3.00 U«t« navijajte nova društva. I>e««ft članov(ir) je trrba sa novo druAtvo. Naslov ta liai In sa tajniütvo je: 2657 S. Lawndale Av*. CHICAGO, IU-. = YOU TK>NT HAVE TO BE RICH to help AmeHran 1>W. Tlmt'a thé # .. ' ly Suvinim promotional piHWa mm folnf «p In «tw*t«T«, On tmlfcWn .Ï tht^west of th« k* p ^ advam^ by tV T^aaMry D^an- one hoard., and at other pabfte T^J^^TTZ üSlÄ^lü ü to h.v, tWt .m» hwnt that every Amfrirftn can mod rmiat pitch tn n tne . . ^ tdola nectaaary to protect freedom. * , , . j Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFYICK HOURS: I:0C -4:00; 7 .00~-H:.10 l>nlly At 3724 W. 26th Street T#1 Crawford 2212 At t858 W. Certnak Rd liSO-^ OO p. m. Daily tel. Canal 1100 Wedn«*«tday and Sunday by aooointmenta only ftaaMkn«« Tal.i Crawford $440 If too on«war — Cil A••»«•« $700 1 m m m m POSLUŠAJTE »sako nedeljo prvo in naj-^torejSo jugoslovansko radio urx) v Chrcagu od 9 do 10. ure dopoldne, postaja I 1360 kilocycles. 'Vodi jo George Morcfxm A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workcw OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Us Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH J NO. 1794. Published Weakly «I 2301 So. La we da le Ava. CHICAGO, ILL., January 28, 1942. VOL. XXXVII. Still Below Efficiency Level THE MARCH OF LABOR How do wages stack up at this moment against the ever-mounting demand for skilled labor on one hand and the substantially increased cost of living on the other? A few facts may interest our readers. Wivges today average 77 cents an hour in American factories, the highest level ever reached. This, however, is still below the minimum of 11.08 necessary to support a family of five in health and efficiency at todays prices; it is only slightly above the bare subsistence level of 7m cents for a family of four. That is, almost half of all American factory workers receive less than bare subsistence wages. Less than half our 11,705,000 factory workers are reported as receiving wage increases last year (only 4,068,000 in the first ten months). The raises were limited chiefly to union mem be*. Wage« can rise without increasing production coats Since 1937, production per man-hour goes steadily forward at a rate of more than 3 per cent ¡per year; that is, labor becomes steadily more valuable, labor cost per unit steadily declines. Today industry is reducing costs in a two-fold manner. In addition to cutting labor costs by increasing production per hour of work, it Is also cutting overhead costs by increasing the volume of output. This double saving can be turned into wage increases. No price control can prevent this kind of wage increase.—Justice. Duty and Responsibility The outcome of modern warfare, in which mechanical equipment is utilized on the widest scale ever known, is in the last analysis determined by production. The relative importance of material equipment is shown by these two contrasts: In the last war one person on the com-i bat line was supplied by three to foar persons in industry, while in this war every man with a gun requires eigtheen in industry, j In the last war equipment for one enlisted person cast about $35, while in thfe war the cost approximates $3800. Unless our I armed forces have equipment of the most improved character! and in vast Quantities, they are hamstrung. Human beings, however great their courage and devotion, cannot stand up against thanks and planes. We, through our unions, pledge ourselves to keep our fighting men equipped and to give'ourselves unreservedly to this work —American | Federation ist. *c*tHA* HALF Of AHMCAH cm OMiuias RMTUS. A MY BUZZAKO CANMOT FLY. tt 13 A SALVAtt* WHO PICAS MtfTNOOO amo flotsam our of m tams OtfOMI SOUND. If rou WAMT TO It f Ul. Tnew 13 ftUT 0* VM ; IT IS TO 0UAAAMTU AM tQUALLV fUU MEA3UM Of UKUTY TOAUtOUlNei&ftOM TNCUI3 aOOTHM.. • ^VlKYWttlftl " m **AU cuas uan-w*0*'HAP« «*!* AJMl oatA*Aat* • MSIS1 ON «MS IA5CLMD K SDRifQAiMON iKT. AU mortSSlONAL HbWOtMAM SAiAMOUfttovm o» rmut ot luu- runK «srnvnoas scsoot TOS tAK* FOUND AHONSCjOVnWHtlL A Little too Seraphic It »«n't necessary to paint Mr. Josef Stalin in the form of an angel with wings just because he Ls one of our allies and the Russians are putting up a good .scrap. Former Ambassador Davies appears to think that al those liquidated in the purges were traitors or fifth columnists. It seems an unnecessary conclusion. It is more probable that Stalin s ambition to stay in the saddle had something to do with the i matter. Walter Duranty, in his book. 4,The Kremlin and the People," does not go quite so far as Davies, although he believes there was some guilt among the generals. He is sympathetic toward Russia and would not purposely make the purges look worse than they were. No doubt there was a widespread desire to get rid of Stalin. Bolsheviks are not bothered with conscience as to ways and means. If they could have used German or Japanese assistance tostage a revolution in Russia, doubtless they would have done ss. There were personal ambitions oIT both sides. Neither side intended to establish democracy in Russia. As to the number liquidated in the purges, Duranty says, "Some competent observers place the number killed as high as 30,000 to 40.001), and the exile I at 1.000.000. One thing is certain, that from CO to 70 l»er cent of the leader« in every field of Soviet actlvitty and endeavor were •purged,' and of these nt least one-third, perhaps one-half, were shot." If it was a conspiracy, it surely was a wide one. The purge took niortt of the council of commissars and most of the central committee of the Communist party as well as most of the leaders in every field of Soviet activity, if any of them hari connived with Hitler, well, so did Stalin, In 1!)39 and from then onward until June 22, 1941, when Hitler turned upon him and Invaded Ruseia. Whatever the truth may be about the purges, the Russians have given • good account of themselves in the present hostilities, and it may be hopeil that they will take control of their own government and establish democracy.—The Milwaukee Post. STATE OF THE NATION A bank in Pennsylvania has forbid- One Way to Fight Fear Fear is just about the worst thing in the world. Fear of what others -will think or «ay »bout you, or do to you. Fear of,taring your penny, the game, your girl, our job, our fortune or chance of making one, our reputation, our life. Fear of being bested in business. Much of our lives is ruled and made mor* or lesa miserable by fear. Now comes David Seabury, psychologist, and «ays, ♦'Competition is the greatest single cause of fear. Competition produces neuroses, inferiority complexes, and the consequent failures in life." , Isn't it the truth? The essence of competition is fear of your competitor and of what he may do to you. What if competition were replaced by co-operation? Wouldn't we all heave a sigh of relief and say, "Praises be! I dont have to watch Bill Smith out of the comer of my eye any more, for I know he is no longer fighting me but is cooperating with me, for the good of us both?'' That harried look would fade out of people's eyse. Prisons and insane asylums would be emptied. Genuine peace would become possible. One good way to fight fear is to co-operate. Workers banding together in unions make themselves secure and drive away the fear of losing their LAND POLICY FOR MORALE Indicatlon increase that the morale of the German soldiers at the front in in a state of decline and tha German authorities are hastening to counteract this tendency by giving the sol-dier a share in the loot. The Volk-i so her B«*>b.ichter of Oct. 30. 1941, states that from nci* on soldiers may take the preliminary step» to acquire farms on Polish soil. Presumably the policy has been, or will be, extended to other occupied countries. Procedure Specified When «plying for the allocation the German soldier must apply for a "Neubouarschein" or New Peasant Certificate, in the requisite department of the county of his origin, the possession of which will give him the right to «ply to deallocated a suitable farm. He will recive the farm immediately upon his discharge from the Army, and in the meantime the confiscated property will be administered in his behalf by the German administration. Usually the farms will be from 20 to 40 hectare (60 to 100 acres) but in particular cases up to 1126 hectares (about 300 acres) may be granted. The article adds that the financial conditions will be very favorable and that the German colonists may be ableto avail themselves of extensive credit. Behind The Decree The intention of this decree is obvious. By giving him a stake in victory, the Nazis are hoping to bolster the fighting spirit of the soldier which has shown a dangerous tendency to decline since the winter arrived on the Eastern front. Nevertheless, the Naxis cannot expect too much from such a policy. The German peasant* in the Army will undoubtedly be appealed by such measures; but the major part of the Army consists of soldiers drawn from industry and it is doubtful whether the distribution of agricultural land will appeal to more than a small minority of them. — The Call. BOLD LEADERSHIP NEEDED Who fthould pay the dollars-and-cents cost of thia war? We know who will do the fighting? The sons of workers and furmcis will make up HO pet-cent of our urmy and navy. But who should contribute the money—th • billions needed to take care of the huge program which must be put over if Hitler is to be defeated? Jn a democracy, like ours, there is only one answer: Those best able to pay. Apparently, President Roosevelt agrees with that answer, but powerful men^n his own Treasury Department do not agree. Influential leaders in House and Senate do not agree. la the judgment mi Labor, if wo are to have the right kind of tax bill, the President, himself, must load much more definitely than he ha» up to date. ....................................... For example, he says, Congress should plug the loopchols in existing tax laws, but tW average American hasn't a very definite idea of what the President means by "loopholes." He doesn't know that for 20 years experts in the employ of the government have deliberately placed those "loopholes" in the tax laws, and then, many of them, resigned from government service in order that they might show rich men how to find those "loopholes" and profit from them. The average citiaen doe* not know that during the last 20 years the very rick, because of those "loopholes" hare "gyped" the Treasury of billions and billion« of needed revenue. The President and the Secretary of the Treasury know «11 about these "loopholes." They can diagram every one of them and make a fairly good estiamte of just how much each "loophole" has cost the government. Take that nice little "loophole" which enables a rich man and his rich wife to make separate income tax returns. That costs the Treasury not loss than $300,000,000 and perhaps $500,000,000 a year. No one benefits except the very rich and they don't need the money. If the President (would frame a "fireside chat" or a message to Congress describing these "loophole«," showing just how much each "loophole", costs, why it is unfair to the masses of the American peoplo, and perhaps give the names of a few of the chief beneficiaries, he could blow the tax lobby out of the water. Supplied with that kind of ammunition, Progressives in House and Senate could literally overwhelm those who are seeking to make the poor man pay the bill, while the poor man's son is fighting the war. If the President doesn't do something like this, if be doesn't supply the bold leadership so urgently needed, the tax lobbyists will win again, as they have so often won in the past.—Labor, Washington, D. C. Johnson Explains How Japanese 5th Column Got Start DEVASTATED GREECE Postage Rate Fixed Six mouth* have passed since the For Mail tO TrOOpS Germans completed the conquest of Olltside of U S A Greece. The few persons who have j pas»ed through Greek territory in WASHINGTON, D. C. — Postage that time agree that in this war no rates were established recently for country except Poland has been te- letters and parcels addreased to mem-duced to au-fc bitter destitution by its' bers of the armed fonces outside of conquerors. From the Bulgarian and the continental United States. Under Jugoslav borders to the top of the this order, nir mail may be addressed Peloponnesus peninsula stretches a to soldiers und sailors anywhere upon long succession of devastated towns | payment of a rate of six ccnts per half ounce. Parcel post rates will be computed only on the distance from the point of mailing to the port of embarkation. Now and theli in a debate in the senate a ciisp bit of truth comes out. The other day they were debating a den its employes to t»^with w.tom-j ^^WokerH co^>pemting with consumers to organize and run co-operative I ibout the war. It isn t Known now buMj|eM make thcmgehres even more secure; they not merely protect their b]u0H about the loMM feat the sugar wages but they build sound business, which mean stable jobs. The con- j g,OWt.m 0f the Philipine Islands and sumers, too, thru their co-operation diminish the fear of being exploited by profit-seeking distributors. Says Seabury: "Until we learn that utility and service must be our motivating factors instead of the chicanery of competition, of trying to best the oilier fellow and those below us, orderly living will be imFo-sible" Social co-operation, too, reduces fear. Every body needs a "gang," and every adult likewise needs a "crowd" where he is known, respected, has an equal standing with his fellows, and "belongs." The principle of co-operation should rule In social as well as economic life.—The Co-operative Builder. ers about the employes manage to refrain from being drawn into conversation about the war, but we imagine that perhaps when a customer shoves his deposit through the window and asks, "Well, wbat do you think about the war?" j the teller re^jwuwf« brightly with "What war?" We've tried this response and it confuses and bewilder* nine out of ten questioner« into a deep and lenghtly silence. But what we want to know is how to evade, stop or escape the guy who 1 doesn't aak us about the war, but j who comers us and proceeds to tell j us about it—the kind of bird who doesn't draw us into conversation,: but who overwhelms us with a monologue. If you know any way to get rid of this kind of fellow short of murdering him in cold blood, we wish , you'd tell us. — Olin Miller in The | Progressive. Hawaii are taking "because of fifth column activities of the Japs. About that time Senator Johnson of Colorado inquired if it waan't a fact that the Jap fifth columnists were imported into Hawaii and the Philipines by the big sugar planters for the purpose of breaking down the wage leaves. Aand that was that—no more tears were shed for the planters. Socrifices of the Rich This war continues to take a beastly tool of sacrifices from the nation's rich. Less than a month ago the pa-pesr reported the exquisite agony of Doris Duke when government monopoly of emmnun ¡cations lines to H«waii prevented her from finding out how her priceless collection of jade' survived the Japanese bombing. La*t week Alfred Gwynrjc Vander-bill, who lives only for his race horses, endured a coast-to-coast rail-r«rad trip to be with them because government priorities prevented him from getting box cars with which to move his stables back e*st. AMERICANS ALL We have know! it ri«ht along. Despite occasional murmurs of doubt and unwarranted head -sha eking, we have felt that at the hour of crisis Ute trade unionists of Italian descent, in New York and elsewhere, 'would line up as one person to take part in the American victory effort. Now the «lay of destiny ha* arrive ) and with it has come a justification of our finest hopes. A few days after the Axis struck at us, 200 delega tes representing 110.000 Italian-Amer-ican trade unionists met in New York _____City and formed ft I*abor Defense S». \n • vjj Council. The council forthwith adopt- Llergy essential in war ft declaration of principles imple-Price Administrator Leon Hender- , mented with a broad program of de-son announced that ministers of all | fense and mMMMiI activity, denominations will be allowed to buy j Heading the Itatian-American La-tires and tubes in order to get arouml . bor Council is our own first vice STOP DISCRIMINATION President Roosevelt and Attorney-General Francis Biddle arc to be commended for condemning the discrimination being practiced in many idustries «gainst loy«l citfren« of foreign birth anr urging «11 employers to refrain from adopting such policies. The following statement of Attorney General Biddle is well wortn reproduction: ».., . "War threatena all civil rights; and although we have fought wars before, and our personal freedoms have survived, there have been periods of gross abuse, when hysteria and hate and fear ran high, and when minorities were unlawfully and cruelly abused. Every man who cares about freedom, about a government by law—and all freedom it based on fair administration of the law—must fight for it for the other mam with whom he disagrees, /or the right of the minority, for the chance for the under-privileged with the same passion of insistancc as he claims for his own rights. "If we care about democracy, ¡we must en re a%out It as a reality for others as well s« for ourselves; yes, for aliens, for Germans, for Italians, for Japanese, for those who sre with us as well as those who are against us; for the Bill of Right ^protects not only America* citizens but all human beings who live on our American soil under our American flag. The rights of Anglo-Saxons, of Jews, of Catholics, of Negroes, of Slavs. Indians-all sre sllke before the law. And this we must remember snd sustain—thai is if we really love justice, and really hate the bayonet and the whin and the gun, snd the whole Gestapo method as a way of handling hum»n beings." Ppoples from very pation under the sun have migrated to this country to find freedom ond to earn a living for themselves and their familie»«. These peoplo sre loysl and pstriotic people. Aa PresflVnt Roosevelt said, many of them may have sons fighting for America is the Far East. The vast majority of these people have no love for foreign dtetatom, a« a matter of fact they detest the tyrrants a« much, if not more, than \V Americ«n4»orn citizen does. v " * ' * Thcro Is no reason for diacriminstion sgslnstveitisens of foreign birth or those with foreign-sounding nsmes, even though the nation is st wsr. Let us sdhere to the principles of democracy. Keep slive the Bill of Rights —The Progressive Miner. and village?; in some of them not a wall has been left standing. The plight of their inhabitants is pitiable beyond words. They lack food and have only the merest apolofty for} shelter from the winter winds that j nr>w sweep over the land. The conquerors have divided the country into three sones. The richest provinces in the north have been handed over to the Bulgarians, who luive set out to exterminate the Greek pepulation that they may colonue their own people. Germany has re-'®H« to ^»»m-tained Central Macedonia, including The 10,000,000 tablets of thiamin Salonika, with the adjacent island*, ¡chloride are valued at $11,000 and The Italians have been allowed to will be used by the Chinese Red Cross take over the rest, with the Germans t« «.ou.Ut beii-Wi among aoldieis still retaining the most important *n<1 civilians in Free China, ftrstegic points The shipment also includes 100,000 Throughout all the provinces, no 7>ued matter what the nationality of their *5'000' for th<> treatment of dysent- Shipments to China The American Bureau for Medical Aid to China, member agency of United China Relief, announces that it is shipping $20,000 worth of medical supplies, including 10,000,0tK) tablets of thiamin chloride (vitamin JUGOSLAVIA "to conduct services tial to the spiritual public." that are e*ses-welfare of the Prisadfhip is to be purchased only by friendship, A msn may have authority over ethers, but he cad ■ever hsve their heart but by giving Sis own.-— Thomas Wilson. president, Luigl Antonini, and on its executive board are several of the 1I*GWU's best known lesdsrs of Italian descent. Without toss time, the council set out to perfect its organisation and to extend it from const to coast with brsnches in every city where Americsns of Italian line-sge work.—Justice. Not much news comes out of what was Jugoslavia, and what hopes to be Jugoslavia again sometime, but the American Friend* of Jugoslavia, an organiistinn located in New York, soys there is a vertibk war front in that region. For i twhile after Jugoslavia was supposedly conquered, the papers esrried many reports of the execution of Jews snd Communists, ss if there were no on« but Jews and Communists there, snd the impression was given that only smoll guerilla attacks were going on. Even that would hsve been wel come. But the Hew York organization, with underground sources of information, says regular troops of the Jugoslav ai-my are «till in the field, under the command of General Drs-thrt Mihsjlovleh. ' After the collapse they withdrew to the mountain fastnesses, and they operate from there, harrying the enemy continually.. It all helps. -The Milwsukee Post. Histology is the bmnih of science which trests of the minute structure of animal and vegetable tissues a» seep through the microscope. I SIT ON THE FENCE 1 enjoy s good fight, it's a wood«f*l sight. Providing I'm not in the frsyl I'm a pose sable soul who prefers his skin whole, So I sit on the fence and survey I I sit on the fence snd fass fro« thence At the fighter» who figl^t in ths fray If the company wins, my hide vO be safe, And 1 value my hide, I must say I If fee Union is best, I'U cheer the rest, And scepst the raiss ia pay: 111 hop« off ths fmce to court say ponce, Tlien I'U hop on again and surreyl Fm « generous «oul, and it's ever mj goal To luyre plenty of cheers to spare; Pm sure they go nice, with my ktmJ of sdvlcf, Wtiich is commonly called "Hot Al»"! So 1 sit on the fencs with sttpntlt« tense, And Watch ths battle veering; If ths company wins, in «pita of Mi sins, Toull surely find me rhserinf ( Bui if the Union men are victor* then— • Tou will hesr my wild "Hunay," As I hop off the fence to show my good sense, • Er* I hop on again and survey Pnr what is ths use, or wfesrs's t&a . sxcusa Ta put my «kin in dsngtrf • » I have si ways knowa that my skis is tny own. And not the skin of ths stranger I So I sit on th« fence, sod my dim Is fattens* For there T can hollar and see; Avid whichever side wins, You'll know by my grins, * That thn winner wsa backed hf A*! When the lsst shot is firsd. And my tonsils sre tired, And the wounded sre carried sway, I'll hop off the fencs with valor immense, «•, a Ttien I'll hop on sgain snd survsyf —From The P*»r Makers Journal new mssters, the utmost destitution prevails. The practice is for the military controllers to commandeer all foodstuffs for the armies of occupation. What is left after army needs sre satisfied is retailed to the civil _ population at exorbitant prices. In - the islands famine is even more AFL Membership Reaches L a All an mil i li m Ln a K.t.iM ery; machine and machine tools for the repair of ambulances, and photographic equipment and supplies for producing education films for the Emergency Medical Service Training Schools. severe, because all shipping has been seired by the Axis powers. Yet Greek faith in the ultimate victory of the forces of freedom re-msins unshaken. Every Greek is confident that out of his sacrifices there will still emerge a better and stronger country.—The New York Times. New Ail-Time High Mark Washington, D. C.—The American Federation of Labor gained 258,t>68 flew members in the last four montths of 1941, bringing its total dues-paid membership as of December 31 to an all-time high of 4,827,-724, Secretary - Treasurer George Meany announced. This figure does not include a floating membership ..* i- ,,,, . . . estimated at 600,000 which is not on "Johnny. Ill have you behave du j hasis> Tho proWou, yourself when you re at home. * ha momberilhi d of the Foderation would vour teacher say if you ncte